PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1946, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izfila zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
:>• “V	o
CN :• "	t-i
O ~?	
O f	rn
	«3«
K)	
X !>•	C.
O	2>
'71	
rn	X
	
CO
Ul
U!
EfisaiTZg** Cena 500 lir - Leto XL št. 74 (11.797)
Trst, sreda, 28. marca 1984
Zaključki preiskave strokovnjakov OZN
Dokazali rabo bojnih plinov na iraško-iranskem bojišču
Kabinetni svet proti popuščanju v zbornici
Vlada pričakuje od sindikata enoten predlog o ceni dela
Socialisti upajo v posredovalni poseg Luciana Lame
RIM — Vladna linija o odloku, ki razpolavlja premično lestvico, je zelo jasna : nobenega popuščanja, raje čelni spopad s parlamentarno opozicijo še zlasti s K Pl. To je povedal včeraj ob koncu seje kabinetnega sveta minister za delo De Michelis : po računih, ki so jih naredili znotraj večine, menijo, da bodo odlok utegnili odobriti do 15. aprila; drugič, če do tega ne bo prišlo, se pravi, da bi komunistom uspelo zavleči razpravo, W odlok ponovno predložili ; in tretjič, vlada pričakuje, še več zahteva, nov enoten predlog sindikatov, se pravi v bistvu večine v CGIL. Ta Predlog pa mora biti enoten in mora niti prav tako učinkovit kot vladni
odlok.
V krogih vladne večine upajo, da o° komunistična komponenta CGIL, P? sobotnem spravljivem govoru Luciana Lame, le popustila in dosegla sporazum z ostalima dvema sindikalnima organizacijama.
Problem je seveda v odnosih med komunisti in socialisti. Potem ko jim Je uspelo strniti večinske vrste, socialisti sedaj upajo na notranje spore v KPI, še zlasti na razlike v gle-
danju na odnose z vlado med »jastrebom« Berlinguerjcm in »golobom« Lamo. V tem smislu, pravijo socialL s ti, je bila sobotna manifestacija prav gotovo strankarska in naperjena proti sindikalni enotnosti. Kljub vsemu pa obstajajo pogoji za obnovo konstruktivnega dialoga med sindikalnimi organizacijami. Točneje: o-pustitev skrajnih stališč, ki jo je bilo opaziti v posegu Lame, bi utegnila biti izhodišče za obnovo dialoga. Seveda pa ne more noben sporazum pomeniti kratkomalo umaknitev odloka in spremembo vladne politike. Prav to pa otežkoča sedanji položaj.
Socialisti vztrajajo pri načelu, da KPI nima nobene pravice izvajati kakršenkoli veto glede vladnih sklepov. Z druge strani pa morajo komunisti dobiti od vlade mnogo bolj konkretno znamenje, da bi opustili sedanji način opozicije v parlamentu. Nikakor ni naključje, da znotraj same CGIL, kjer izvaja socialistična komponenta največja pritisk, da bi premostili razkol, ni prišlo do nobenega konkretnega predloga. Govorijo o možnosti, da vladnega odloka ne bi odobrili, obnovili pogajanja in potem
predložili isti odlok, vendar s pristankom vseh. Ni pa jasno kako bi CGIL lahko pristala na to, kar je do sedaj zavračala, še zlasti po sobotni manifestaciji v Rimu.
S Craxijevo linijo se baje strinjajo vse vladne stranke. Vodstvo KD, ki se je sestalo včeraj, je potrdilo nagnjenje stranke relativne večine, da povsem podpre izbire predsednika vlade. Niso pa sprožili nobene lastne pobude glede premične lestvice.
NEW YORK — Mednarodni strokovnjaki, ki jim je generalni tajnik OZN poveril nalogo, da preverijo resničnost iranskih obtožb o uporabi kemičnega orožja v iraško-iranski vojni, so soglasno ugotovili, da so na dveh območjih iranskega ozemlja u-gotovili rabo bojnih plinov.
Strokovnjaki iz švedske, Španije, Avstralije in Švice pa niso uspeli u-gotoviti, kdaj je bilo uporabljeno tako orožje, a so nesporno dokazali, da so smrtonosni tovor odvrgli iz letal, ne pa s topovskimi granatami in raketnimi izstrelki, kot so to trdile iranske oblasti. Natančno so preverili devet takih letalskih bomb, v
katerih so ugotovili prisotnost bojnega plina iperita in nekega živčnega plina, ki je v vojaških krogih znan kot »tabun«. Vse granate so imele od 1 do 2 milimetrov tanek jeklen plašč, kar nesporno dokazuje, da so jih odvrgli iz letal in to iz relativno nizke višine, saj so bile granate le delno poškodovane. Na granatah ni bilo nobenega razpoznavnega znaka, le na eni so bila vtisnjena napotila v španščini, štirje strokovnjaki so tudi obiskali več ranjencev in odposlali v laboratorije na Švedsko in v Švico tkiva padlih iranskih vojakov. Vsi laboratorijski izvidi so nesporno pokazali prisotnost iperita in tabuna.
Množičen protest
SANTIAGO DE CHILE — Navkljub najbolj grobim represivnim ukrepom (obsedno stanje, policijska ura, preventivna cenzura tiska) Pinochetove strahovlade, je včeraj čilsko ljudstvo ponovno množično izrazilo odpor proti vojaškemu fašističnemu režimu, z manifestacijami, stavkami in drugačnimi oblikami protesta, ki so zajele vso državo. Spričo zapore nad vestmi in časovne razlike je še težko oceniti izid ljudskega protesta. Izvedelo se pa je, da so vojaki ubili v Concepcionu, na jugu države, mladega študenta, v Santiagu so pa med pouličnimi
Čila kljub represiji
spopadi ranili številne demonstrante, ki so vzklikali proti Pinochetu in za povratek k demokraciji, vsaj 50 pa je bilo aretiranih.
Navzlic grožnjam diktature in predhodnim aretacijam desetin osebnosti opozicije, so včerajšnjo protestno manifestacijo sklicali enotno zmerno Demokratično zavezništvo, levičarsko Ljudsko demokratsko gibanje in Državno delavsko poveljstvo (sindikati), ki so se jim pridružili združenja kamionistov,. taksistov, trgovcev, malih podjetnikov, študentje in profesorji ter sorodniki političnih jetnikov.
Ob neuspehu sestankov kmetijskih in zunanjih ministrov EGS
Zaskrbljenost v vseh državah deseterice Ogorčene demonstracije kmetov v Franciji
vih izdelkov ter novih cen pridelkov, šefi diplomacij pa pred neodpravljivo zapreko vračila prispevkov Velike Britanije iz skupnega proračuna.
Francoska ministra Rocard in Cheysson, ki jima je kot zastopnikoma začasno predsedujoče države pripadala najtežja naloga, sta se znašla pred neomajnim nasprotovanjem Irske znižanju njenega deleža pri skupni prireji mleka (in neumaknje-no odločno rezervo italijanskega ministra Pandolfija), oziroma pred trmastim vztrajanjem »železne dame«, angleške premierke Thatcherjeve, da ji je treba povrniti razliko med angleškim prispevkom v skupnem proračunu in podporami, ki jih od EGS prejema.
Evropska skupnost je torej vedno bolj v političnih oblakih, medtem ko je pri tleh vse polno vsakdanjih stvarnosti, ki napredovanje zavirajo in bo očitno spet stopila za korak nazaj. Današnji francoski komentarji
BRUSELJ — Včeraj so dokončno Propadli tudi zadnji poskusi kmetij ^kih in zunanjih ministrov desetih riarde EGS, da na dvodnevnih loče-rih pogajanjih skrpajo vsaj zasilen kompromis po ponovnem neuspehu
nedavnega vrha državnih poglavarjev in predstavnikov vlad Evropske skupnosti. Oboji so se znašli slej ko prej pred tradicionalnimi nepremostljivimi ovirami: »kmetijci« pred vprašanjem viškov mleka in njego-

(Telefoto AP)
Zaskrbljena ministra za kmetijstvo Francije in Belgije
ugotavljajo, da je drugi krog zasedanja kmetijskih ministrov deseterice, ki so v prvem krogu že dosegli nekaj sporazumov, zdaj blokirano. Po eni strani je to posledica neuspeha srečanja na vrhu, po drugi pa posledica protestov med prizadetimi kmeti, zlasti v Franciji, ki so proti tako drastičnim omejitvam v proizvodnji mleka
Te dni so bile namreč po vsej Franciji, oziroma konkretno po 32 departmajih protestne manifestacije kmetov, pri katerih je sodelovalo čez 40.000 razjarjenih kmetov.
Francoski kmetje so s svojimi traktorji in pregradami resno ovirali in celo onemogočali promet po 60 glavnih francoskih cestah. Ponekod so se lotili tudi železniških prog in jih poškodovali. Tako so prekinili želez niško zvezo med Perpignanom in Barcelono in železnice so morale po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tudi Srbija hoče sodelovati v obmejnem prometu z Italijo
BEOGRAD — Obmejni promet med Jugoslavijo in Italijo naj bi letos dosegel vrednost 320 milijonov dolarjev, kar pomeni 15 odstotkov od pričakovanega prometa med državama. Ena od bistvenih značilnosti tega prometa je, da ima vse bolj splošen jugoslovanski značaj — glede na to, da v menjavi sodeluje blago s celotnega jugoslovanskega tržišča. Kot so poudarili na seji koordinacijskega odbora za e-konomske stike s tujino Gospodarske zbornice Srbije, imajo delovne organizacije Hrvaške in Slovenije vodilno vlogo v tem prometu, saj sodelujejo z več kot 80 odstotki. Zato so se zavzeli za takšno rešitev, na podlagi katere bi tudi organizacije iz drugih republik in pokrajin enakopravno sodelovale v blagovni menjavi z Italijo, (dd)
Tudi od 1. maja 2 točki manj draginjske doklade
RIM — če ne bo prišlo do nepredvidljivih premislekov v vladi, bomo po vsej verjetnosti vsi delovni ljudje, ki smo v podrejenem delovnem razmerju, tudi od prvega maja, kot že od februarja, izgubili novi dve točki draginjske doklade, oziroma nadaljnjih 13.600 * lir na mesečnih plačah. To je sklepati iz podatkov s prvega sestanka posebne komisije za draginjsko doklado pri državnem zavodu za statistiko, ki je včeraj ugotovila, da se Je pokazatelj v februarju dvignil za en odstotek in dosegel 119,21 točke, to je že 2,30 točke več kot v prejšnjem trimesečju.
Toda to njeno ugotavljanje je postalo, po vladnem odloku, ki določa tudi za maj, junij in julij samo * točki draginjske doklade, ne glede na dejansko naraščanje draginje, gola formalnost. Prav tako je mogoče le formalno napovedati, po prvih podatkih občinskih uradov o rasti cen v marcu, da bi se draginjska doklada morala povišati za 4 točke. Vse namreč kaže, da vlada namerava vztrajati pri dekretu.
Umrl Branko Copie
BEOGRAD — V ponedeljek je v sedemdesetem letu starosti tragično preminil eden najbolj priljubljenih jugoslovanskih književnikov Branko čopič. Napisal je dvajset knjig, nekatere med njimi pa bodo v zgodovini književnosti jugoslovanskih narodov našle zelo ugledno mesto. Med takšnimi naslovi so »Doživljaji Nikoletine Bur-sača«. »Ne žaluj, bronasti stražar«, »Prelom«, »Gluhi smodnik« in drugi. Branko čopič je za svoje delo prejel številna književna priznanja ter nagrado AVNOJ.
Čopič se je rodil 1. januarja 1915. leta v vasi Hasani pod Grmečem. Udeleženec NOB je bil od 1941. leta.
Čeprav je znan po svojem bridkem humorju, je bil Branko čopič, kot je nekoč dejala Desanka Maksimovič, v bistvu »žalostni pesnik«. »S sumorjem sem,« je pripovedoval čopič, »zdravil svoje in tuje rane, reševal človeka in žaloval za njim!..« (dd)
□ KUALA LUMPUR — Malezijski premier Mahathir Mohamad je včeraj sprejel delegacijo skupščine SFRJ, ki jo vodi predsednik Vojo Srzentič. Gostje iz Jugoslavije se v Maleziji mudijo od ponedeljka, na 6-dnevnem uradnem obisku na povabilo tamkajšnjega parlamenta. Malezijski premier je poudaril, da si njegova država želi občutno razširiti trgovinske in gospodarske stike s SFRJ in poudaril, da je bil to tudi razlog njegovega obiska v Jugoslaviji.
Namiznoteniške Krasove igralke, ki so v soboto osvojile naslov državnih ekipnih prvakinj, so bile včeraj na sprejemu pri SKGZ in ZSŠDI. Na sliki krasovke s predsednikom SKGZ Borisom Racetom
Salvadorski režim ni še ugotovil uradnega izida nedeljskih volitev
SAN SALVADOR — Še vedno ni uradnih podatkov o nedeljskih predsedniških volitvah v Salvadorju, kar zgovorno dokazuje, da ni uspelo vojaškemu režimu priprič-ljivo izpeljati sedanje volilne farse. Preko 39 tisoč do zob oboroženih vojakov, ki so stražili volilne sedeže, ni uspelo preprečiti neredov, nasilja in kaosa, saj so sami del tega začaranega kroga salvadorske državljanske vojne.
V takih pogojih izpadejo besede ameriškega predsednika Reagana, ki je pohvalil »hrabrost salvadorskega ljudstva«, da se z volitvami postavi po robu komunističnemu prevratništvu in gverili, povsem groteskne. Še vedno ni namreč znano koliko volilnih upravičencev je izvršilo svojo »dolžnost«, ko je kar tretjina ozemlja v rokah oborožene opozicije. Tudi edini neuradni podatki Duartejeve stranke (desno krilo salvadorske KD) navajajo, da je bilo belih in neveljavnih glasovnic kar 50 odstotkov. Volivci so se torej odzvali pozivu opozicije, naj se zaradi morebitnih represalij kar udeležijo volitev, a naj oddajo belo glasovnico.
V zadnjih urah pa so se nekoliko utišali glasovi o volilnih »manipulacijah«, ki jih je navajala konservativna desničarska stranka salvadorskih latifundistov. Spoznala je namreč, da bo njen glas odločujoč na prihodnjem majskem drugem krogu volitev, ko bo balota-ža med Duartejem in skrajnim desničarjem D’Abuisso-nom. Slednji je po trditvah KD prejel le 29 odstotkov, medtem ko je Duarte trenutni zmagovalec s 45 odstotki. D’Abuisson pa je kot domnevni voditelj skrajno desničarskih polvojaških »eskadronov smrti« nesprejemljiv za ZDA, ki vse svoje upe polagajo v Duarte jev o zmago.
* Washington je šel tako daleč, da je Reagan že zahteval, naj kongres odobri 61,7 milijona dolarjev dodatne pomoči salvadorskemu režimu.
Vodja demokratične revolucionarne fronte Gv.illermo Manuel Ungo je lahko včeraj odločno obsodil predsedniške volitve kot nov udarec na poti miru in sprave.
- Ungo se je obenem upravičeno vprašal kakšno vrednost imajo take volitve v državi, kjer je v teku državljanska vojna, kjer režim ne nadzoruje celotnega ozemlja.
• Zaskrbljenost v državah EGS
NADALJEVANJE S 1. STRANI
skrbeti za avtobusni prevoz potnikov. V Strasbourgu so kmetje v novi inačici kmečkih puntov prihrumeli na mestne ulice s tisoč traktorji-
Značilno je, da so razen na jugu, kjer so zlasti vinogradniki prizadeti zaradi grozeče španske konkurence, posebej vroče demonstrirali kmetje na sicer mirnem severovzhodu, to je okrog mest Strasbourg, Metz, Thio-ville in Nancy, se pravi v Aliaci ji in Loreni, kjer so zaradi sedanje gospodarske krize v železarstvu in rudarstvu prizadeti tudi tamkajšnji delavci.
Nasploh so voditelji kmečkih organizacij v Franciji oblasti opozarjali, da naj pustijo prosti izliv kmečke jeze in da naj varnostne sile ne posegajo vmes, ker bi sicer kmetje v obupu znali res zbesneti in privesti položaj do nevarne zagate. Kljub temu poročajo, da je na jugu
bomba s solzivcem ranila kmeta in da jo je nekje drugje v prerivanjih skupil tudi novinar.
Francois Mitterrand, ki je še vedno na poti po Ameriki, sedaj od daleč sledi razvoj dogodkov in bo najbrž moral poslej seči po novih pristopih v oblikovanju Evropske skupnosti, pa tudi na seji kmetijskih ministrov v Bruslju že rešetajo vprašanja soglasne ali le večinske tehnike pri sprejemanju novih sklepov, bodisi v sestavi desetih ali pa u-strezno manjši sestavi. Mitterrand je tudi taktično vzel s seboj v ZDA kot svojega gosta voditelja največje francoske kmetijske organizacije FN SEA, Francoisa Guillauma. Pri o-gledovanju naprednih ameriških farm je zato Mitterrand toliko bolj glasno govoril Američanom in svojemu Guil-laumu, češ ne dajte več toliko izvažati v Evropo, ker onemogočate naše kmete, in obratno ne carinite tako visoko evropskih kmetijskih pridelkov, ki prihajajo v ZDA.
Teroristična sled le slepilo
»Rop stoletja« podvig navadnih kriminalcev
RIM — Preiskovalci skoraj nimajo več dvomov, da so rop v blindiranem skladišču družbe Securmark v Rimu izvedli profesionalci organiziranega kriminala in ne teroristi. Tudi predsi-nočnje sporočilo, s katerim so rdeče brigade prevzele odgovornost za »rop stoletja«, 'je le poskus, da bi zmešali štrene, preusmerili preiskavo na teroristično sled in tako pridobili na času.
Sporočilo je namreč povsem izven politične logike in besedičenja rdečih brigad, njihov znak s peterokrako zvežflo je enostavno prilepljen na papir s prozornim lepilnim trakom. Tudi priloženi osebni podatki o Pietru Ingrau, Achille ju Galluciju in Minu Pecorelliju so že stara šara, saj so se prvič pojavili že leta 1979.
Preiskovalci so se torej vidno oddahnili. Če bi rop res izvedli teroristi za finansiranje teroristične in prevratniške dejavnosti, bi ta denar le počasi kapljal iz skrivališč, da sploh ne bi vzbudil sumov, saj bi med drugim dobršen del končal na mednarodnem tržišču z orožjem.
Z navadnimi zločinci pa je vsa zadeva vsaj v teoriji nekoliko lažja. Petorico »zlatih ljudi« bi morali odkriti, če drugega ne, ko bo skušala čez nekaj časa postopoma spraviti v obtok tako maso denarja. Manjše je upanje v koristnost natančnih identi-
kitov štirih roparjev. Ob tem ni od več obljubljena nagrada 2 milijard lir Securmarka tistemu, ki bo omogočil izsleditev roparjev.
Ta sistem je v Italiji povsem neobičajen, v anglosaksonskih državah pa še kar uspešen. Morda pa bodo identikiti roparjev in bajna nagrada porušili zid molka in pomoči, ki so ga »zlati možje« gotovo deležni, saj je skoraj nemogoče, da je samo petonica profesionalcev izvedla tako brezhiben načrt.
Vsekakor pa preiskovalci ne izključujejo nobene možnosti, njihova poizvedovanja so usmerjena celo na najmanj verjetno teroristično sled. Vedno bolj pa se utrjuje prepričanje, da so imeli roparji dobro obveščenega informatorja v sami družbi Securmark, saj si drugače ne morejo razložiti, kako je akcija potekala tako brezhibno, kako so bili roparji o vsem obveščeni.
Za londonske Lloyd’s pa je »rop stoletja« eden najhujših udarcev, saj bodo morali izplačati škodo, če ne bodo preiskovalci odkrili zločincev in našli plena. Lloyd’s so že poslali v akcijo svoje več ali manj tajne preiskovalce. Po mnenju večine se sedaj začenja mučno čakanje na prvo napako roparjev, ko jih bo zamika lo, da bi uživali priropano vsoto 35 milijard lir.
Jugoslovanska vlada o zaščiti življenjske ravni prebivalstva
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je te dni razpravljal o ukrepih za zaščito življenjske ravni določenih ka tegorij prebivalstva, o katerih bodo usklajevali stališča v republikah in pokrajinah.
Dogovor med drugih predvideva, da bodo republike in pokrajini ter federacija sprejele ukrepe, da bi u-blažili neugodne posledice dviga cen izdelkov in storitev, kar bistveno vpliva na življenjsko raven občanov. Te olajšave bi veljale za tiste, ki prejemajo otroške dodatke, upokojence, ki prejemajo varstveni dodatek, uporabnike socialne pomoči in podobnih prejemkov, učenci in študentje, ki prejemajo štipendije in posojila, ali živijo v domovih, ter osebe, ki živijo
v socialno varstvenih domovih, ter prejemniki nadomestil v času začasne nezaposlenosti.
Med izdelki in storitvami, katerih povečanje cen bistveno vpliva na življenjsko raven, bi bili uvrščeni moka in kruh, mleko in mlečni izdelki, jedilno olje, mast, sladkor, meso in mesni izdelki, stanarine, stanovanjski stroški, komunalne storitve, ogrevanje ter stroški prevoza v mestnem in primestnem prometu.
Po osnutku tega dogovora naj bi o-menjene kategorije prebivalstva prejemale nadomestilo v mesečnem znes-sku v višini razlike med cenami izdelkov in storitev v primerjavi s prejšnjim 6-mesečnim obdobjem, (ddj
Osebni dohodki padajo
BEOGRAD — Zvezni zavod za statistiko je objavil podatek o gibanju osebnih dohodkov v letu 1983. Izračunali so, da je bila povprečna plača zaposlenih Jugoslovanov 15.858 dinarjev - 15.638 v gospodarstvu in 17.003 dinarjev v negospodarstvu.
V primerjavi z letom 1982 so se lani osebni dohodki v povprečju povečali za 26,4 odstotka, medtem ko so se cene na drobno v povprečju dvignile za 39,1 odstotka. Primerjava je še neugodnejša, če primerjamo samo december lanskega leta z
'istim mesecem leta 1982. Osebni dohodki so v povprečju znašali 19.463 dinarjev ali za 36,3 odstotka več, hkrati pa so bile cene višje za 58,4 odstotka.
Če vse to upoštevamo, potem ne presenečajo podatki, da so se lani povprečni osebni dohodki realno zmanjšali za 10,3 odstotka, glede na povprečje leta 1982. Gledano po republikah in pokrajinah je bil padec povprečnih realnih dohodkov največji v Črni gori, 18,3, najmanjši pa v Vojvodini 6,3 odstotka, (dd)
(b)
w
HIP
Banca Popolare di Novara
Società cooperativa a responsabilità limitata » Sede sociale e centrale in Novara Registro Società Tribunale di Novara n. 1
Zadruga z omejeno zavezo Družbeni in glavni sedež v Novari Družba vpisana v registru št. 1 na sedežu v Novari
V nedeljo, 25. marca 1984, je bil v Novari REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR zavoda BANCA POPOLARE DI NOVARA, ki se ga je udeležilo 3.407 članov.
Predsednik Ca v. Gr. Croce odv. Roberto Di Tieri je po sintetični obravnavi narodnega in mednarodnega gospodarskega položaja v letu 1983, zlasti pa bančnega, prikazal delovanje in uspeh zavoda v poslovnem letu 1983 kot sledi :
—	naložbe so dosegle 4.826,5 milijarde lir, s poviškom 849,7 milijarde (+21,37%) glede na konec prejšnjega poslovnega leta;
—	zavodu zaupana sredstva so v istem časovnem razdobju narasla na 13.820,9 milijarde s poviškom 13,75%;
—	družbeno premoženje, vključno s Skladi fizikov, se je zvišalo na 1.006,5 milijarde s poviškom 34,00% glede na konec leta 1982;
—	število družbenih članov se je v teku leta 1983 povečalo za 5409 novih enot, tako du je bilo ob koncu leta 108.416 članov s 37.692.056 delnicami;
—	čisti dobiček je znašal 44.396.630.234 lir, kar omogoča razdelitev dividende neto 700 lir za vsako delnico.
Vse, kar je zgoraj navedeno, je razvidno iz »Poročila« nadzornega odbora, ki ga je prebral predsednik odbora samega odv. Giulio Cesare Allegra.
Diskusije so se udeležili člani po sfedečem vrstnem redu: Di Sisto Or sogna, De Zotti, Damonte, Jarach, Lombardini, Risé, Moré, Piccoli, Agazzi, Bellezza.
Na njihova vprašanju sta izčrpno odgovorila predsednik di Tieri in pooblaščeni upravitelj Venini.
Z glasovanjem so člani soglasno odobri'i poročilo upraviteljev in nadzornega odbora, bilanco poslovnega leta 1983 ter odgovarjajoči ekonomski račun in predlog o porazdelitvi čistega dobička.
Na izrednem občnem zboru so bile po posegih delničarjev : Bellezza, Moré, Agazzi, Damonte, Cesari, Ricci in Ma ir ano, ki sta jim predsednik Di Tieri in pooblaščeni upravitelj Venini nudila izčrpna pojasnila, odobrene spremembe členov 2, 3, 7, 12, 13, 15, 17, 20, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 35, 36, 38, 39, 40, 41, 41 43, 44, 48, 50 in črtanje členov 4, 5 in 6 iz posebnega statuta.
Na izrednem občnem zboru je bil tudi odobren predlagan povišek družbene glavnice
Po sledečih pogojih (z ozirom na delnice v obtoku dne 31. oktobra 1983) :
—	emisija proti plačilu novih delnic po nominalni vrednosti 500 lir, v opcijo delničarjem v razmerju ena nova delnica za vsako posedovano delnico po enotni ceni 10.000 lir, od katerih 9.500 lir kot dodatek ceni;
—	brezpačna emisija novih delnic po nominalni vrednosti 500 lir s podelitvijo delničarjem ene nove delnice za vsaki dve posedovanj delnici;
—	določitev povračila stroškov v višini 20 lir za vsako novo delnico, bodisi brezplačno ali proti plačilu.
Po volitvah občnega zbora so bile funkcije tako razde'jene:
—	UPRAVNI SVET: predsednik odv. Roberto Di Tieri; podpredsednik prof. odv. Cajo Enrico Balossini in dr. rač. Alberto Ricevuti; pooblaščeni upravitelj vitez dela rač. Lino Venini; svetniki odv. Giulio Cesare Allegra, prof. inž. Sergio Baratti, vitez dela dr. Achille Boroli, dr. rač. Giovanni Brignone, odv. Marco Broggi, odv. Antonio Bussi, vitez dela dr. Luigi Buzzi, vitez dela grof dr. Alessandro Cicogna Mozzoni, odv. Claudio Cocito, dr. Edoardo Gregotti, dr. notar Federico Guasti, vitez, dela dr. Guido Maggia, vitez dela Mario Pavesi, dr. inž. Pietro Stella.
—	NADZORNI ODBOR : predsednik dr. Carlo Dolio; izvršni nadzorniki odv. Aldo Avondo, dr. inž. Luigi Buscag.ia, prof. Giovanni Fruttini, rač. Giuseppe Sc arpia; nadzornika suplenta prof. Sergio De Angeli in odv. Franco Zanetta.
—	RAZSODIŠČE: izvršni člani dr. arh. Giuseppe Bronzini, odv. Giovanni Scolari, odv. Vittorio Tarditi; suplenti prof. dr. Pietro Angeli Cerri, odv. Francesco Fizzotti, rač. Alberto Gramegna.
Dividenda 700 lir za delnico je vnovčljiva od 26. marca 1984 dalje pri vseh okencih banke.
Obilni pridelki na novih površinah v Vipavski dolini
Pridelali bodo precejšnje količine tržnih presežkov pšenice, koruze in vrtnin
NOVA GORICA — Program urejanja Vipavske doline za moderno kmetijsko pridelavo uresničujejo brez zastojev ali večjih težav. Nekaj novih velikih kompleksov so bodisi že ali pa jih bodo med sedanjim pomladanskim obdobjem posejali oziroma posadili s kulturami, ki jih v Sloveniji in Jugoslaviji najbolj potrebujejo. To sta zlasti pšenica in koruza.
Od približno 4 tisoč’ hektarov zemljišč, ki jih urejajo oziroma združujejo v komplekse skladno s programom za usposabljanje Vipavske doline za sodobno kmetijsko pridelavo, bodo letos rodni kompleksi na skupaj 1.722 hektarih površine. Družbena skupnost v Sloveniji je iz raznih virov, tako tudi s prispevki iz osebnih dohodkov delavcev in drugih zaposlenih, v zadnjih dveh letih za usposabljanje zemljišč v Vipavski dolini namenila nad 80 milijard starih dinarjev. Začetek pridelave, to je strokovno vodene in usmerjene kmetijske proizvodnje na novih površinah, pomeni začetek vračanja investicij v obliki tržnih presežkov hrane. Omenjenim kompleksom, ki so jih uredili po programu Vipavska dolina, pa gre dodati nadaljnjih 408 hektarov zemljišč, ki so jih uredili že Prej in jih bodo letos skrbno in intenzivno obdelali.
Magister Jože Osvald, ki pri izvajanju programa za kmetijsko preobrazbo Vipavske doline vodi znanstveno-tehnološko področje, poudarja, da bodo letos priredili precejšnje količine tržnih presežkov pšenice, koruze in povrtnin. Pšenice naj bi bilo 3 tisoč ton, pri čemer bi hektarski donos v primerjavi s prejšnjimi obdobji povečali in bi dosegel 5 ton na hektar. Koruze pa bodo v Vipavski dolini predvidoma pridelali 16 tisoč ton, s povprečnim pridelkom 8 ton zrnja na hektar. Občutno bodo letos povečali tudi pridelovanje raznih vrst zelenjave in krompirja.
V Vipavski dolini so vzgojili sedem vrst koruze, ki kljubujejo suši in boleznim ter so od [»me proti poleganju ob burji, tudi ko ta doseže hitrost do 100 km na uro. Izvajajo nadalje obsežna raziskovalna dela za namakanje zemlje, saj bo slednje velikega pomena za popolno kmetijsko izrabo Vipavske doline. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da so sedaj naravne možnosti za kmetijstvo izvabljene le do 25 odstotkov. Z uresničitvijo programa za preobrazbo kmetijstva se bo izkoriščenost povečala na okrog 65 odstotkov, in šele z namakanjem bo zagotovljena popolna, to je 100-odstotna, izraba naravnih možnosti za kmetijstvo v Vipavski dolini.
Zazidalni načrt za Vojkovo nabrežje
KOPER — Po večletnih pripravah in razpravah so v Kopru sprejeli zazidalni načrt za Vojkovo nabrežje. Gre za stari del mesta, ki ga že nekaj tet sistematično obnavljajo in kjer je po načrtu predvidenih 260 stanovanj, °d katerih jih bo 205 delno prenovljenih, 55 pa na novo zgrajenih. Skupna Površina stanovanj bo okrog 21.700 kvadratnih metrov, poleg tega pa je po zazidalnem načrtu predvidenih še 8250 kvadratnih metrov za poslovne prostore. Zazidalni načrt je v osnutku, ki je bil v razpravi 1980. leta, predvideval tukaj tudi lokacijo tržnice, vendar so občani v razpravi menili, da tržnica na Vojkovem nabrežju ni umestna, zato je sedaj ni v načrtu. Koprska tržnica bo torej ostala na sedanji lokaciji.
Na Vojkovem nabrežju trenutno biva okrog 850 prebivalcev, načrt Pa predvideva zmanjšanje gostote prebivalstva, saj naj bi po dokončni ureditvi v tem delu Kopra živelo 730 prebivalcev.
Petriči v Sežani
Že nekaj časa v sežanski tovarni pletenin »Sežana« delajo tudi ob sobotah in nedeljah. Ker so močno odvisni od dotoka surovin, morajo namreč delati z vsemi silami, če hočejo izpolniti letošnji izvozni plan v višini 800.000 dolarjev. Trenutno delajo za nizozemski in zahodnonem-ški trg. V soboto sta jih obiskala kranjska plavalca Borut in Darjan Petrič z očetom in trenerjem dr. Dragom Petričem. »Sežana« se je namreč kot prva delovna organizacija odločila vstopiti v nastajajoči pool za dvigovanje kakovostnega plavanja v Jugoslaviji.
Direktor Franc Jurca jim je predstavil delovno organizacijo, po krajšem pogovoru pa so si gostje ogledali proizvodnjo.
V. JAPELJ
Goričani na reviji Primorska poje
IDRIJA — Manifestacije vokalne glasbe slovenskih zborov iz zamejstva in iz domovine, ki jih poznamo pod vsebinsko vsestransko bogatim naslovom Primorska poje, vsako leto sproti dokazuje naše naravnost prirojeno ljubezen do petja, a hkrati te prireditve govorijo tudi o njeni kakovostni rasti.
Na sliki (zgoraj) vidimo pevski zbor Mirko File j iz Gorice, ki je pod vodstvom svojega dirigenta Mirka Špacapana nastopil na Primorski poje v nedeljo v Idriji.
Spodnja slika pa prikazuje nastop pevskega zbora »Skala« iz Gabrij pri Gorici med sobotnim nastopom v Kulturnem domu v Trstu; dirigent Anton Klančič. Drevi bo zbor v društvenih prostorih slavil 75-letnico ustanovitve. Za to priložnost naj prejme naše čestitke.
(D. G.)
Pogovor deželnega odbornika Brancatija
Vojaške služnosti bi morali omiliti
»Olimpijski« turistični utrip v Sarajevu
TRST — Deželni odbornik Brancati Se je v Trstu sestal s poveljnikom severovzhodnega vojaškega področja, grmadnim generalom Giovannijem de’ Bartalomeisom in je v pogovoru z njim načel vprašanje vojaških služnost ki je v naši deželi še posebno pe-vače in v taki obliki, kot je trenutna, vsekakor ne ogrožale interesov domačega prebivalstva, ampak tudi narav-oko je.
Z deželne strani je bila zato izraže-na želja, da bi prišlo glede teh služnosti do določenih sprememb, ki bi pa vsekakor upoštevale tudi nujne potrebe vojske. Tako naj bi vojska opu-
stila vse tiste dejavnosti, ki niso neizbežno potrebne. Za take pa bi morali priznavati prebivalstvu pravico do večje odškodnine za nastalo škodo, večji pa bi morali biti tudi prispevki za javna dela.
Nadalje je tekel govor tudi o številnih vojaških poligonih, zlasti v por denonski pokrajini, kjer so kar štirje.
General de’ Bartolomeis je zagoto vil, da bo skušala vojska upoštevati staašča deželnega odbornika, na nekaterih področjih pa so vojaki že za čeli z deli, s katerimi bodo omilili te žo vojaških služnosti.
Danes Marinc pri KPI
TRST — Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Andrej Marinc bo danes na povabilo deželnega tajnika KPI Giorgia Ros-settija prišel na dvodnevni uradni obisk v deželo F-JK. Danes ob 10. uri se bodo pričeli dvostranski pogovori o aktualnih vprašanjih in razvoju dvostranskega sodelovanja. Ob 15. uri je na programu ogled pristanišča.
Marinc, ki ga bosta spremljala predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Ivo Vajgl in generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, se bo popoldne odpeljal v Gorico, kjer se bo na ESPOMEGO pogovarjal z gospodarskimi in poetičnimi dejavniki. Zvečer se bo sestal s člani slovenske komisije.
V četrtek ob 9. uri bo Andrej Marinc obiskal rektorja univerze, ob 10. uri direktorja centra za nuklearno fiziko, ob 11.30 pa bo tiskovna konferenca.
Mesec dni je minil, odkar se je končala olimpiada. Bojazni, da se bo v Sarajevu po zaključku velike predstave marsikaj poslabšalo, se vsaj zaenkrat niso uresničile. Mesto je urejeno in čisto, ljudje so (še vedno) zelo ustrežljivi in ljubeznivi, trgovine so dobro založene, cene v hotelih in gostinskih lokalih zmerne, pogosto nižje kot v Sloveniji. Taksisti zaračunavajo še vedno menda najnižje voznine v vsej Jugoslaviji; »olimpijski« turistični u-trip.je še vedno zaznaven. V mestu in okolici trenutno biva nekaj tisoč tujih gostov, med njimi največ Američanov. Tujci so se — letos prvič
— udeležili tudi (doslej izključno jugoslovanske) turistične borze v Sken-deriji. Prišlo je okoli 70 predstavnikov tujih potovalnih agencij. V Sarajevu pravijo, da izključno po zaslugi olimpiade; organizatorji borze si prizadevajo, da bi borza v prihodnjih letih dobila mednarodni značaj. Vsekakor postaja Sarajevo eno naj-privlačnejših jugoslovanskih turističnih mest. Domačini radi povejo, da je ob koncu tedna zdaj zelo težko dobiti prostor v sicer številnih hotelskih objektih v mestu in na okoliških smučarskih terenih.
VITKO KOGOJ
Brez sodobnega kmetijstva ni možen usklajen družbeni razvoj
Člani Kmečke zveze, zbrani na občnem zbo-fh na Opčinah dne 25. marca 1984, poudar-Jarno pomen in vlogo kmetijstva, ki se v o-*yiru naše narodnostne skupnosti, kakor tudi širše skupnosti mora utrjevati kot uspešna Proizvajalna panoga v korist uravnovešenega človeškega razvoja.
Zavedamo se, da je naše delo kljub vsem tcžavam, s katerimi se mora spopadati, že Vse povojno obdobje poplačano z rezultati in se bo še bolj obrestovalo v bodoče, .če se e° v družbi krepila zavest, da brez razvitega in sodobnega in močnega kmetijstva ne 'bore biti usklajen družbeni razvoj.
To nam potrjujejo dolgoletne izkušnje, ki So polne uspehov, a še več skrbi glede tega, aaj bo v bodoče z našim delom in njegovo kvaliteto, ki jo skušamo po naših močeh in sposobnostih izboljševati. Nujnost, da se družba v celoti čedalje bolj zaveda pomena kmetstva v sodobni gospodarski ureditvi, nas spodbuja k temu, da razvijamo naš kmetijski Potencial, ki ima v okviru naše skupnosti še velike možnosti.
Prav zaradi tega rabi kmetijska dejavnost oanes bolj kot kdajkoli prej največje razume-vanje s strani družbenih dejavnikov in pristoj-n'h oblasti, zato da se mu omogoči nemoten razvoj.
Predvsem podčrtujemo v tem okviru nujnost, da pride v najkrajšem času do odobrile globalnega zaščitnega zakona, ki mora Celotni naši skupnosti zagotoviti enakopravni na vseh področjih, brez umetnih ali ce-0 izmišljenih delitev na pokrajine, v katerih
prebiva. Prizadevanja Kmečke zveze se zato vključujejo v boj za tak zaščitni zakon, s katerim bo naša skupnost v celoti zadovoljna in v katerem mora imeti svoj prostor zaščita teritorija in razvoj gospodarskih dejavnosti, med katerimi zavzema kmetijstvo vidno vlogo.
V tem pogledu prav tako poudarjamo pomen tukajšnjega obmejnega prostora, ki lahko vsestransko izkoristi svoje možnosti le ob tesnem sodelovanju s sosednjo Jugoslavijo. V tej smeri je treba okrepiti napore za čim tesnejše sodelovanje med sosednjima državama in se zavzeti za odpravljanje ovir, ki se v zadnjem času pojavljajo. Kmetijstvu pa je treba v okviru tega sodelovanja zagotoviti pravo mesto.
Člani občnega zbora ugotavljamo, da so bili v preteklem letu doseženi nekateri pomembni premiki v odnosu oblasti do vprašanj teritorija in našega kmetijstva. Strnjen in enoten nastop prebivalstva in njegovih predstavnikov ob pogajanjih za razlastitve v zvezi z gradnjo avtoceste, je pripeljal do uspeha, kakršnega ne beležimo iz preteklosti. Deželni odbor je z izjavo o realizaciji hitrih cest na Tržaškem sprejel vrsto obvez, od katerih je nekatere že začel uresničevati. Zahtevamo, da se sprejete obveze spoštujejo in uresničijo v celoti, brez neutemeljenega zavlačevanja, ki prinaša naši skupnosti nepopravljivo škodo. Zlasti poudarjamo nujnost, da se dežela z vso resnostjo loti odprtih vprašanj našega kmetijstva, da se dodelijo obljubljeni finančni prispevki, in da se v teku letošnjega leta orga-
nizira konferenca o teritoriju v tržaški pokrajini.
Pozitivno ocenjujemo povečanje zanimanja političnih sil, krajevnih uprav in nekaterih pristojnih uradov za odprta vprašanja trža-
Novi glavni svet Kmečke zveze
Alfonz Guštin, Col; Srečko Orel, Devinšči-na; Alojz Debeliš, Trst; Lucijan Volk, Trst; Josip Sancin, Dolina; Edi Glavina, Lonjer; Ivan Antonič, Cer ovije; Drago Starc, Prosek; Marjo Švab, Križ; Oskar Grgič, Padriče; Jože Radetič, Medja vas; Jože Perčič, Salež; Giuseppe Scheriani, Milje; Adrijan Kalc, Padriče; Anton Bole, Piščanci; Valentin Korošec, Boljunec; Lucijan Malalan, Trebče; Pietro Crevatin, Milje; Emil Purič, Repen; Miloš Kralj, Slivno; Josip Pernarčič, Vižovlje; Marij Kosmač, Zabrežec; Boris Škrk, Praprot; Anton Petaros, Gročana, Romano Kobec, Trst; Karel Valentinčič, Trst; Miroslav Žigon, Zgonik; Ljubo Petaros, Boršt; Danilo Lupine, Praprot; Alojz Križmančič, Bazovica; Aleksander Kalc, Gropada; Zoran Parovel, Mačkolje; Radovan Šemec, Prečnik; Dušan Milič, Repnic; Mar cello Debeliš, Trst; Josip Milič, Zagradec; Emilio Mattietti, Ricmanje; Rudi Košuta, Križ.
Razsodišče
Alojz Markovič, Sesljan; dr. Ivan Baša, Trst; dr. Mario Gregorič, Trst; Slavoljub Štoka. Kontovel; inž. Andrej Čok, Trst.
škega kmetijstva. Sodimo, da je bil storjen korak naprej, vendar ostajajo bistvena vprašanja še vedno nerešena. Pozivamo vse tiste dejavnike, ki svojih obvez ne izpolnjujejo, da to storijo čimprej. Pri tem mislimo zlasti na deželno odborništvo za kmetijstvo, tržaško trgovinsko zbornico in tržaško občinsko upravo.
Na današnjem občnem zboru smo postavili deželnemu odboru formalno zahtevo, da izdela izredni načrt za razvoj in ovrednotenje kmetijskih dejavnosti. na Tržaškem. Predlog za ta načrt predstavlja sintezo vseh potreb, ki so za naše kmetijstvo življenjskega pomena. Izredne ukrepe zahtevamo zato, ker si brez njih ni mogoče zamišljati racionalnega izkoriščanja kmetijskega potenciala na Tržaškem.
Člani občnega zbora sodimo, da je mogoče ustvarjati perspektivo našemu kmetijstvu le ob najširši podpori družbenih dejavnikov in ob.,doslednem spoštovanju zahtev, ki jih iz. leta v leto postavljamo in ki so zapisane v naših resolucijah in dokumentih. Veliko jih še ostaja brez odgovora zato ostaja tudi naša obveza, da si tudi v bodočnosti prizadevamo za njihovo uresničitev. Pri tem sta nadvse pomembna naša enotnost in sodelovanje s sorodnimi organizacijami in drugimi dejavniki znotraj, in izven naše skupnosti.
Kmečka zveza zato poudarja svojo odprtost in razpoložljivost do vseh, ki se zavzemajo za to, da si kmetijstvo na Tržaškem pridobi ustrezno mesto kot r s ničen dejavnik usklajenega družbenega ra ,oja.
Resolucija občnega zbora
Pogovori za vstop Liste za Trst v koalicijo
Stranke so pristale na »premirje« in rešile pogajanja pred propadom
Po ponedeljkovem ostrem nastopu tajnika liste Giuricina, ki je zahteval, da mora biti Cecovini za vsako ceno spet izvoljen za župana, je včeraj za pogajalno mizo prevladal kompromis. Nobena stranka si ni hotela v tem delikatnem trenutku prevzeti odgovornosti za prekinitev po ga jan j, ki se torej nadaljujejo, čeprav je že vsem jasno, da so v teh pogojih možnosti za dosego kakršnega koli sporazuma o programu in zlasti o tem, kdo bo tržaški župan, res minimalne.
Včerajšnje srečanje pokrajinskih tajnikov sedanje šeststrankarske koa lici je (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk) in LpT je potekalo pod vplivom zadnje prejudicialne zahteve melonarskega gibanja. Giuricin je u-vodoma spet ponovil, da ima lista kot stranka relativne večine v ob činskem svetu pravico do župana, glede programa pa je zavrnil neka tere predloge oziroma popravke, ki sd jih izdelali socialisti in Slovenska skupnost. Vsekakor se tajnik LpT ni poglobil in pojasnil v čem se ne strinja s PSI in SSk, nihče pa očitno ni hotel, da bi ti spori takoj prišli na dan in spet postavili pogajanja na nove polemične tire. Vsi
so se vsekakor strinjali, naj spore okrog programa skuša ugladiti ožja delovna skupina, ki bi morala do ponedeljka sestaviti svoje predloge. Dan kasneje, v torek, 3. aprila, pa se bodo spet sestali pokrajinski tajniki in takrat bo najbrž že jasno, kakšna bo upravna in politična bodočnost tržaške občine in pokrajine. Prevladal je torej kompromis v pričakovanju morebitnih razjasnitev, vsaka stranka pa je hotela imeti še teden dni premisleka za dokončno odločitev, kaj pravzaprav narediti.
Nekateri celo upajo na pomoč iz Turina, kjer se bo danes začel vsedržavni kongres liberalne stranke, ki bi moral med drugim tudi sklepati o kandidatnih listah za junijske evropske volitve. Če bo PLI uvrstila med svoje kandidate tudi Cecovinija (seveda s kolikor toliko stvarnim zagotovilom za izvolitev), je pričako vati, da se bo bivši župan sam odrekel kandidaturi za župansko mesto in s tem odprl pot strankarskemu kolegu Rossiju, ki naj bi bil »bolj sprejemljiv« za ostale stranke. To je vsekakor samo hipoteza, ki je ne velja vzeti preveč resno. Vrh tega bodo liberalci skoraj gotovo
predstavili skupne liste s PRI, to je s stranko, ki je že javno dala vedeti, da ne mara Cecovinija med svojimi kandidati.
Glede Trsta gre še omeniti odstop tako občinskega kot pokrajinskega odbora, do katerega bi moralo priti še pred koncem tega meseca. Iz neuradnih virov se je izvedelo, da bo župan Richetti skupno z občinskim odborom odstopil na prihodnji občinski seji, ki bo baje prihodnji torek.
Rimski višješolci gostje na Trgovski
Danes zjutraj bo gost tržaškega tehničnega zavoda »Žiga Zois« večja skupina dijakov rimskega trgovskega zavoda Michelangelo, ki se mudijo na šolskem izletu v Trstu. Dijaki iz Rima so sami izrazili željo za srečanje s slovenskimi vrstniki.
Gostje si bodo najprej ogledali Kulturni dom in nato še Rižarno, srečanje s slovenskimi višješolci pa bo na stadionu 1. maj, kjer bo na sporedu tudi športno srečanje.
Izjava kolektiva SSG o krizi našega gledališča
Člani kolektiva SSG v Trstu so se na podlagi poročila predstavnikov u-pravnega sveta z dne 16. marca 1984, na svojem sindikalnem zborovanju dne 22. marca 1984 seznanili s sedanjim izredno kritičnim položajem naše gledališke ustanove in ga temeljito analizirali.
Zaradi pomanjkanja finančnih jamstev je namreč vprašljiv normalen iztek letošnje ter celo realizacija prihodnje gledališke sezone, ki bi bila jubilejna — že štirideseta. Napovedujejo pa se drastični ukrepi in krčenje vseh delovnih skupin SSG.
Zato delovni kolektiv SSG, poleg želje, da bi od upravnega sveta vendarle dobil konkretnejše in jasnejše podatke o možnih perspektivah gledališča
UGOTAVLJA NASLEDNJE:
1.	Manjšina ima tako pomembno kulturno ustanovo, kot je Slovensko stalno gledališče, (ki je začelo delovati že na prelomu stoletja in je doslej prekinilo svojo dejavnost edinole v času fašističnega režima) prav zaradi izrednih naporov in žrtev posameznikov in kolektiva v celoti.
2.	Zato bi vsaka krnitev ansambla in ustreznih strokovnih in tehničnih služb v bistvu onemogočila izpolnjevanje kulture, umetniške in družbene vloge, ki jo vsako gledališče mora imeti, še posebej manjšinsko. Vesti o krčenju delovne sile, ko še niti ni oblikovana konkretna nova gledališka kulturna politika, so tem bolj nepojmljive.
3.	Zavedamo se potrebe po prenovi gledališke dejavnosti, ki bo blizu vsem plastem občinstva. O prizadevanjih v tej smeri želimo biti sproti obveščeni, zahtevamo pa, da prek svojih predstavnikov pri tem tudi aktivno sodelujemo.
4.	Ob tem ne bi smeli prekiniti vezi niti zavrniti sodelovanja z matično domovino in s tamkajšnjimi umetniki. Spričo sedanjega izrednega stanja SSG in odločilnega trenutka za njegov obstoj, bo kolektiv samostojno deloval prek svojih sindikalnih predstavnikov. Hkrati
NAJAVLJA
sindikalno pripravno stanje POZIVA
slovensko manjšino in italijansko demokratično javnost k aktivni solidarnosti
ZAHTEVA
da se čimprej vzpostavijo stiki in dogovori z ustanovitelji, političnimimi strankami, krajevnimi ustanovami in slovenskimi organizacijami.
KOLEKTIV SSG
Seja odbora za šolstvo pri SKGZ: pozornost vpisom v prve razrede
Po daljšem premoru se je pred dnevi ponovno sestal odbor za šolstvo pri SKGZ, v delno obnovljenem sestavu. Po krajšem obravnavanju novih predlogov za vsebino in način delovanja odbora, so člani posvetili največ pozornosti vprašanju vpisa v prve razrede osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Podatki predvpisov so zelo koristni pokazatelji priliva v prve razrede, njih vrednosti pa ne kaže obravnavati kot dokončne. Pred vpisi naj bodo pravzaprav vzpodbuda za prizadevanje, da bo vpisanih čim več, kar zahteva angažiranje in sodelovanje različnih organizacij. Sedanja demografska kriza, ki je začela nevarno tanjšati osnovnošolsko raven, lahko postane vzpodbuda za bolj premišljene posege.
Odbor je nadalje obravnaval vrsto aktualnih vprašanj s šolskega področja. Potrdil je pomembnost vloge Enotnega šolskega odbora, kot nenadomestljivega dejavnika za uveljavljanje skupnih stališč o slovenski šoli v Italiji, zlasti v tem obdobju, ko se oblikujejo nekatere programske osnove, ki bodo imele dalekosežne posledice za razvoj osnovnih šol, višjih srednjih ter za izobraževanje šolnikov nekaterih stopenj.
V zvezi s tržaško višjo šolo za prevajalce se odbor strinja z zahtevami, da
dobi slovenščina status »prvega jezika«, predvsem zaradi konkretnih potreb v zvezi z zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Poleg tega pa bi taka poteza pomenila pozitivno vključevanje univerze v okvir obmej nega sodelovanja, saj obstoječi stiki z univerzami v Sloveniji bi lahko v veliki meri olajšali in spodbujali uvajanje intenzivnejšega pouka slovenščine.
Diskusija je potekala ob ugotavljanju, da obravnava splošnih šolskih vprašanj, še posebno pa manjšinskih, zahteva čim bolj jasno idejno nazorsko uokviritev šolske strukture in njene vloge, ki se nikakor ne more zreducirati na vrsto tehničnih problemov, (ps)
•	Na sedežu PSI za mestno središče (Ul. Mazzini 32) bo danes, 28. 3. ob 18.30 koncert basista Maria Pardinija, ki ga bo predstavil sekcijski tajnik D’Alessandro.
•	Krajinska enota tržaške občine sporoča, da se bo ekološka akcija »čisti Kras« nadaljevala tudi prihodnje nedelje. Vse informacije nudijo na tel. številki 68367 ali 68773.
•	V krožku RAS (Ul. S. Caterina 2) bo v nedeljo, L aprila, ob 11. uri nastopil duo Debianchi - Kriscak Io-boa in klavir). Ivajal bo dela Va lentina, Bertaina, Handla in drugih.
Dve milijardi dobička za Tržaško hranilnico
Tržaška hranilnica je zabeležila v lanskem letu — 141. letu poslovanja tega bančnega zavoda — 2 milijardi 319 milijonov lir neto dobička, kar znaša skupno 16,6 odstotka več kot leto prej. Vest je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil predsednik Tržaške hranilnice od v. Terpin, ki je podal tudi obširno poročilo o delovanju banke v preteki em letu.
Predsednik Terpin je med drugim omenil, da je bilo preteklo leto za italijanske banke dokaj slabo, predvsem zaradi mednarodne gospodarske krize in recesije na državni ravni, kljub temu pa je Hranilnica bolje zdržala ta negativni pritisk kot večina drugih italijanskih bank. Vloge viarčcva'-cev so se zvišale na 1.328.566 milijonov lir, ' to je 17,1 odstotka več kot
lani.
Tižaška hranilnica je nudila 672 mi li jard Ur za posege v korist krajevnega gospodarstva in družbenega razvoja, kar znaša 51 odstotkov celotnega zneska, ki ga je zbrala med javnimi in zasebnimi klienti.
Poleg tega je zavod nadaljeval z restrukturacijo in posodabljanjem svojih prostorov za uspešnejše delovanje.
Za odv. Terpinom je glavni ravnate'j Tržaške hranilnice dr. Delise uokviril delovanje banke v državnem in krajevnem merilu, orisal težave, s katerimi se je moral zavod spoprijeti v zadnjem letu in ugotovil, da bi se morala, po dosedanjih napovedih, gospodarska situacija v tem letu izboljšati, kar naj bi se poznalo tudi na bančnem področju.
Kdaj je kolek potreben in kdaj ni
Finančno ministrstvo je objavilo okrožnico z razlago, kdaj je treba in kdaj ni treba prilepiti kolka na fakture ali računske izvlečke. Doslej je veljalo pravilo, da kolek ni potreben, če so zneski v fakturi ali računskem izvlečku podvrženi davku na dodatno vrednost IVA. To je prav tako veljalo za vse listine, v katerih so nekateri zneski davku IVA podvrženi, nekateri pa ne. Po novi razlagi omenjenega ministrstva pa je treba na Ustinc, kjer zneski brez | davka IVA presegajo 50.000 lir, na- I lepiti kolek za 500 Ur, če gre za fakturo, in kolek za 300 Ur, če gre za računski izvleček.
•	Državni zakon štev. 649 z dne 25. j novembra 1983 vnaša znatne spremembe v pravilnik o izterjevanju oz. plačevanju davka na dohodke pravnih oseb. Ker gre za sila zapleteno prò- I blematiko, priredi Združenje indù-strijcev jutri, 29. marca, ob 17. uri
na lastnem sedežu (Trg Škorklja št.
1, palača Ralli) pojasnitveno konferenco. Spregovorili bodo davčni izvedenci Giorgio Giammatei, Giuseppe Montesano in Paolo Marchesi.
•	V kinu Ariston bodo od danes, 28.
3., pred vaja U v okviru festivala festivalov film »Osterman Weekend«, v katerem med drugimi nastopa tudi Burt Lancaster.
Richetti in Pacorini o industrijski coni
Tržaški župan Richetti in predsednik združenja industrijcev Pacorini sta se razgovarjala o infrastrukturah, ki so potrebne za nadaljnji razmah industrijske cone. Gre za ureditev metanske mreže, naprave za odstranjevanje trdnih odpadkov in naprave za izčiščevanje industrijskih in siceršnjih odplak.
Glede metanovoda je že prišlo do načelnega sporazuma okoli pristojnosti, ki jih imajo za ta problem ustanova EZIT, podjetje ACEGA in podjetniki. O napravi za odstranjevanje trdnih odpadkov je župan povedal, da Občina zdaj išče najprimernejši kraj za njeno izgraditev, najbolj zapleteno pa je vprašanje odplak.
Kaj meni SSk o premogovnem ter o električni centrali na
terminalu
premog
Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev je bil posvečen dvema aktualnima temama, o katerih se v zadnjem času precej piše in razpravlja : o gradnji večje električne centrale na premog na področju med Trstom in Miljami ter o premogovnem terminalu za skladiščenje premoga, za uresničitev katerega bi prišlo v poštev področje pod Pan tale jmunom. kjer je nekdaj bila čistilnica ESSO.
Pri okrogli mizi, pri kateri sta sodelovala inž. Franko Piščanc ter inž. A'joša Vesel, je SSk posredovala jav: n osti svoja stališča glede nameravane gradnje teh dveh objektov. Gradnja termocentrale v Miljskem zalivu je po mnenju SSk mnogo bolj zaskrbljujoča in problematična kot pa sam premogovni terminal, ker je predvideno področje zaprto in obdano s hribi, tako da ne obstajajo niti splošni previdnostni pogoji za postavitev takšnega objekta, plini, ki se sproščajo ob izgorevanju premoga, pa so škodljivi.
Z vidika varnosti in zdravja prebivalstva ni torej pri nas primernih pogojev za tak objekt. Z gospodarsko-so-cialnega vidika bi v obratovalni fazi zaposloval od 50 do 100 delovnih sil, kar je prava malenkost glede na vloženi kapital, po drugi strani pa bi objekt zasegel veliko površino. In končno je treba upoštevati — pravi SSk — da je za zgraditev takšnega objekta ob meji nujno potrebno soglasje sosednje države, zlasti z vidika onesnaževanja okolja in s tem povezanega zdravja prebivalstva, ki ga danes vsi skušajo učinkovito zaščititi.
SSk je mnenja, da termocentrala na premog ne sodi v Tržaški zaliv.
Glede premogovnega terminala pa je SSk mnenja, da je sicer predvidena lokacija še najmanj škodljiva, resno pa obstaja vprašanje škodljivih posledic takšnega skladišča premoga na fizično in človeško okolje. Ta objekt, ki bi v končni fazi zaposloval od 100 do 200 ljudi, bi količinsko sicer povečal promet v trgovinski luki, tukajšnjo krizo zaposlitve pa bi olajšal v skromni meri.
Trst ima zelo omejene površine za nove industrije, ugotavlja SSk, če jih zasedeta premogovni terminal in električna centrala na premog, potem je tržaško gospodarstvo nepovratno obsojeno, da se zaduši v teh tipičnih »umazanih« industrijah. Če bi se terminal uresničil ob optimalnem upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja, gre v bistvu za kratkoročno pobudo, ker je bodočnost uporabe premoga kot takega časovno vsekakor omejena. SSk torej ne vidi v tem objektu velike koristi ne za sedanji, ne za bodoči zagon tržaškega gospodarstva; po njenem mnenju so glavno bogastvo Trsta njegovi ljudje, morje in deloma turi zem; nameravani gradnji obeh objektov pa gresta v povsem drugo smer.
Na sliki : inž. Vesel in inž. Piščanc na ponedeljkovem večeru v DSI.
Obračun Društvene gostilne na Opčinah
Predsinočnjim je bil občni zbor Društvene gostilne na Opčinah. To j6 zadruga z omejeno zavezo, ki so jo ustanovili leta 1!M5, da bi zadru g ar jem omogočili nakupovanje raznih dobrin od jestvin do oblačil po dostopnejših cenah. V bistvu gre torej za konzumno zadrugo, ki pa je to svojo značilnost polagoma izgubila, ker se je zanimanje za tovrstno dejavnost poleglo. Do današnjih dni se je zaradi tega oliranila le gostilna, nikjer pa ni rečeno, da se zadrugarji sčasoma ne bodo spet odločili za neposredne nakupe blaga-
Željo v tem smislu so iznesli prav na občnem zboru, ki se ga je glede na razmere in tudi poprečno visoko starost zadrugarjev udeležilo zadovoljivo število članov. Predlagano je na primer bilo, da bi lahko začeli prirejati skupinske izlete v Furlanijo in Veneto, kjer bi nakupovali potrebno po ugodnejših cenah v znanih veleblagovnicah. Z druge strani je sam odbor zadruge izrazil željo, naj bi vanjo privabljali nove, tudi mlade člane, katerih pomoč bi pomagala uresničiti takšne in drugačne načrte v skladu s statutom. Danes ima zadruga kakih 160 članov, vendar je število treba nanovo preveriti.
Pozdravnim besedam predsednika Karla Hrovatina je sledilo poročilo odbornika Iva Sosiča o delovanju zadrugarjev, nakar je blagajnik Marino Kralj podal lastno poročilo o finančnem stanju zadruge. Potrjen je tudi bil dosedanji nadzorni odbor, v katerem so Ivo Ravbar, Bernard škerlavaj in Alojz Vidau.

Namesto da bi se pričela že sredi marca
Jutri v Rimu pogajanja med dezelo F-JK in IRI
Včeraj sta se sešli deželni tajništvi enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in kovinarske zveze FLM, da bi v navzočnosti predstavnikov delegatskih svetov prizadetih podjetij obravnavali vprašanja, ki bi morala biti na dnevnem redu pogajanj z zavodom IRI oziroma o-srednjo vlado glede krize poldržavne-ga industrijskega aparata na Goriškem in Tržaškem.
Na sestanku so negativno ocenili dejstvo, da se pogajanja niso začela, kot je bilo prvotno predvideno, že sredi tega meseca, torej brž po prvem sestanku v Rimu z dne 6. marca, temveč bodo stekla šele jutri, pa še to v nepopolni obliki. Jutri naj bi namreč vzeli v pretres le probleme ladjedelstva, sindikati pa zahtevajo globalnost obravnavanja problematike, ki zadeva bolj ali manj v enakem merilu vso Julijsko krajino.
S sestanka je prišel nadalje ponoven poziv predsedniku IRI Prodiju in zadolženim oblastem v Rimu, da med pogajanji ne smejo sprejeti nobenega enostranskega, samovoljnega ukrepa v smislu preustrojitvenih načrtov. Razen tega naj bi že na jutrišnjem srečanju sestavili nadroben koledar nadaljnjih sestankov in tem, ki jim bodo posvečeni. Sindikati na-glašajo, da se bo jutri videlo, ko-
liko imajo njihovi sopogajalci pravzaprav politične volje, da se problemi zares in čimprej rešijo v skladu s sindikalno platformo in sploh zahtevami tržaškega in goriškega prebivalstva.
Oster protest svetovalcev KPI
Komunistična svetovalska skupina v tržaškem občinskem svetu je včeraj izdala tiskovno noto, v kateri ostro graja občinski odbor, ki je odložil občinsko sejo, napovedano za petek, 30. marca. Ta odločitev je v nasprotju s sklepi načelnikov skupin, pravijo komunisti, ki dodajajo, da bo tako zadržanje samo še pospešilo paralizo vseh občinskih teles. Vsem je sicer jasno, piše v sporočilu PSI, da skuša sedanja šest-strankarska koalicija z odložitvijo seje občinskega sveta samo prekriti neuspeh pogajanj za vstop Liste za Trst v občinski odbor.
• Drevi se bo ob 18.30 sestal milj-ski občinski svet s sledečim dnevnim redom: sporočila ; vprašanja in interpelacije ter razprava o resoluciji svetovalca B arata o primeru Valencie.
Mušič v Torbandeni
Z znanim slovenskim umetnikom, goriškim rojakom, ki pa že dolgo let živi v Parizu Zoranom Mušičem se v Trstu nismo srečali že dolgo, dolgo. Vsaj v javnih galerijah ne. Sedaj pa nam je tržaška središčna galerija Torbandena postregla z večjo, lahko bi, rekli tudi bogato razstavo Mu šičevih del in sicer z nizom del, ki segajo daleč nazaj vse tja v prvo de setletje po drugi svetovni vojni. Sicer pa bi mogli razstavo Mušičevih del v galeriji Torbandena razdeliti v dva ali celo tri njegove cikluse, ali točneje v tri ustvarjalna obdobja. Največ je razstavljenih njegovih slovitih konjičkov, trdoživih in živahnih konj, ki so mojstru tako prilegli k srcu v letih, ki jih je preživel v Dalmaciji. V nekoliko poznejše obdobje spada tudi veliko olje z naslo-
vom -»Dalmatinska zemlja«. Vsa ta dela, ki vsa nosijo starejše letnice in sicer od 1946 do 1966 in ki tvorijo prvotni ciklus ali točneje dva ciklusa, so razstavljena v pritličnem prostoru galerije. V gornjem prostoru pa je razstavljenih nekaj olj novejšega datuma, saj nosijo nekatera dela celo letnico 1980. Gre za nova dela, tudi za nove motive, vendar je tudi v teh vsa Mušičeva vrhunska umetnost, pač njegova medla, a topla, povsod prevladujoča rjava barva » najrazličnejših odtenkih in usklajena z mnogimi, prav tako medlimi, vendar pa vedno toplimi in skladnimi barvami. Odprtje razstave je, povsem razumljivo, privabilo v galerijo zelo veliko občinstva, seveda veliko tržaških umetnikov in ljubiteljev umetnosti. (Fre)
Prvi dan srečanja o uporabi grafologie
Drevi, ob 17. uri se prične na sedežu Italijanskega' inštituta za grafologie v Trstu, na Trgu Papa Giovanni XXLH 6, »7. državno srečanje o praktični uporabi grafologie«.
Jutri se bo srečanje začelo že ob 15.30, posvetili pa ga bodo otrokom, medtem ko bodo v petek in v soboto, obakrat z začetkom ob 16. uri, govorili o pisavi doraščajoče mladine. Srečanje bo v soboto zvečer sklenil prof. Venturini, ki je ta shod grafologov tudi organiziral.
Kot mama je za vedno in prezgodaj zatisnil oči naš dragi
Marcelo Kralj
Zadnjič se bomo od njega poslovili jutri, 29. marca, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice, nato v Ljudskem domu v Trebčah in ob 12.30 ga bomo vsi skupaj pospremili k večnemu počitku na domače pokopališče.
Žalujoči: hčerka Nadja in sin Darko z družinama, sestre Marija, Nela in Ida ter drugo sorodstvo
Lutkovna skupina RMV i Opčin se danes predstavlja z igro »Zvezdica zaspanka«
Pokrajinska CGIL o manifestaciji v Rimu
Pokrajinsko tajništvo Nove delavske zbornice QGIL je včeraj izdalo tiskovno poročilo, v katerem poudarja izredno udeležbo tržaških delavcev in upokojencev na veliki sobotni manifestaciji v Rimu. To je bila doslej najštevilnejša udeležba na neki vsedržavni manifestaciji. Iz Trsta so namreč odpotovali poseben vlak, tri avtobusi, nekaj manjših avtobusov ter navaden vlak s skupno skoraj 900 udeleženci, kar je skoraj enkrat več kot je bilo predvideno. Nova in pomembna značilnost te akcije je, da se je je udeležilo veliko mladih delavcev in brezposelnih, pa tudi delavcev raznih sektorjev, kot so javne službe in podobno, ki se doslej takšnih sindikalnih shodov niso udeleževali. Posebej pa CGIL poudarja udeležbo nekaterih, ki niso vpisani v ta sindikat.
Sindikalno tajništvo se ob tej priložnosti tudi zahvaljuje vsem tistim delavcem, upokojencem in raznim trgovcem (tudi v tem primera niso vsi člani CGIL), ki so denarno prispevali in s tem omogočili odhod v Rim.
S tem v zvezi še vest, da bo deželno vodstvo sindikata CGIL priredilo v petek, 30. marca, v kinodvorani Cristallo sindikalni shod, ki bo analiziral sobotno manifestacijo v Rimu in poglobil problematiko, zaradi katere je bila organizirana.
Danes ob 17. uri bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah premiera lutkovne igre »Zvezdica zaspanka«, ki jo je pripravila lutkovna skupina tabornikov RMV z Opčin, v njej nastopa 11 igralcev, šepetalka, režijo ima v rokah Olga Lupine, medtem ko so scena in lutke delo Magde Tavčar, organizacija predstave pa je v rokah Nori Jerič.
To so le skopi podatki o predstavi, na katero se mladi lutkarji (od 10 do 13 let starosti) pripravljajo že kar precej časa in tudi dovolj resno in ki bo, ket boste sami videli, resnično pravo doživetje za vse. Kako to vemo? Zato, ker smo si ogledali del generalke, ker smo občudovali izredno lepe, domiselne lutke, ker smo pravtako občudovali zelo posrečeno sceno, ker smo gledali mlade lutkarje, kako so se vživeli v svoje vloge in kako je resnično, po zaslugi vseh, ta lepa otroška igrica, po tekstu Frana Milčinskega zaživela na odru, da smo pravzaprav pozabili, da gledamo samo lutkovno predsta vo. Prepričani smo, da ji bodo z enakimi občutki sledili tudi otroci, ki si bodo lahko igrico ogledali danes
ob 17. uri, ponovitev pa bo jutri, pravtako ob isti uri.
To je že tretja lutkovna predstava, ki jo je pripravila taborniška lutkovna skupina z Opčin. Prva predstava je nosila naslov »Jurček in trije razbojniki« (naj povemo, da so to igrico dajali na osvobojenem de lu Dolenjske še v času narodnoosvobodilne borbe); drugo delo, ki ga je pripravila lutkovna skupina RMV je bilo »Zajček - dideldajček«. Pri tej tretji igrici seveda ne nastopajo isti igralci, temveč novi, ki so se morali naučiti seveda najprej teksta in glasbenih vložkov (in to ni majhno, niti lahko delo), potem pa so se še morali naučiti igranja in upravljanja z lutko kar na odprtem odru. To pomeni, da vsakdo od nastopajočih drži v rokah svojo lutko in jo sam giblje in upravlja, da mora vse to gibanje uskladiti tudi s svojim govorom. Sam je tako rekoč postavljen v drugi plan, kajti lutka je tista, ki mora pred občinstvom zaživeti.
Lutk& same so kar velike, saj merijo približno 70 cm, so iz sintetičnega materiala, so nataknjene na pa lice, ki jih upravljajo otroci, pred-
stavljajo pa seveda zvezdico, in še številne druge junake igrice.
Z igrico namerava skupina nastopati še kje drugje, povsod pač, kjer bo to mogoče. »Dela je bilo veliko,« nam je povedala Olga Lupine in to je tudi potrdila Nori Jerič. »Pri nas so otroci preobremenjeni z raznimi dejavnostmi. So aktivni v do mačem društvu, hodijo k športu, ali k folklorni skupini, potem imajo še šolo. Tako, da ne vemo, kako vse to zmorejo in tudi sami smo včasih skeptični, če bomo to množično dejavnost na vseh področjih vzdržali.«
In res je tako. V tistem času, ko smo se mudili v dvorani Prosvetnega doma »Tabor«, je imela druga skupina dijakov nižje srednje šole vaje za igro »Kekec«, ki jo tudi pri pravljajo, skupine žensk so imele tedensko telovadbo, nekateri otroci pa so že hiteli k telovadbi. Tu res ni premora, niti miru.
Upamo, da bo tudi danes vse živo v dvorani, kjer vas čakajo mladi lutkarji, ki želijo pokazati, kaj so pripravili in za kaj so se toliko časa trudili. Mi jim s svoje strani želimo, da bi uspeli in se lepo izkazali.	N. L.
V okvtiirii ciklusa koncertov po šolah
Tržaški oktet med dijaki dolinske srednje šole
Preteklo soboto je Tržaški oktet obiskal dijake in profesorje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Srečanje med pevci in šolarji je bilo izjemno prisrčno in doživeto, poudariti Pa moramo še izredno disciplino in zbrano zanimanje, ki so ga dijaki pokazali med koncertom.
Glede nastopa samega pa bi povedali, da je šlo pravzaprav za tesno sodelovanje med ansamblom in dijaki, saj so pravzaprav sami napovedovali program s kratkimi fleši o ustvarjalcih, glasbenikih in sklada teljih, ter z branjem besedil pesmi, ki so bile na programu.
Častni gost koncerta na dolinski šoli je bil skladatelj Ignacij Ota, či-Qar skladbo Zubelj nad vasjo, na besedilo Borisa Pangerca, je oktet zapel.
Dijaki so Tržaški oktet nagradili z navdušenim aplavzom, za slovo pa
je gostom z laskavimi besedami in toplimi voščili spregovoril ravnatelj Aldo Štefančič.
V okviru promocionalnih koncertov po slovenskih šolah bo Tržaški oktet prihodnjo soboto pel v Marijinem domu pri Sv. Ivanu za Trgovski tehnični zavod Žiga Zois.
O reviji
»Pesem mladih«
Po pomoti je v našem članku o nedeljski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov izpadel zbor šole »Fran Milčinski« - Katinara, ki ga vodi Novela Kralj, ki je tudi z uspehom nastopil skupno z ostalimi 13 zbori. Mladim pevcem in njihovi pe-vovodkinji se za to opravičujemo.
Mednarodno zasedanje o cestnih oblogah
V petek, 30. in soboto, 31. marca, bo na tržaški Univerzi mednarodno zasedanje o najsodobnejših tehnikah za trpežne cestne obloge. V bistvu bodo Predstavili najnovejši in morda zaenkrat tudi najučinkovitejši sistem oblaganja močno prometnih cest s Samotnimi moduli, ki se avtomatsko blokirajo. Spominjajo nekako na starorimski tlak. V Italiji ta način ni še v veljavi, marsikje drugje v Evropi in na svetu sploh pa že nekaj časa.
Zasedanje bo pod pokroviteljstvom univerzitetnega Inštituta za ceste in Prevoze ter Inštituta aa proučevanje prevozov v integraciji evropske skupnosti. Spregovorili bodo britanski, južnoafriški, zahodnonemški, ameriški, novozelandski in izraelski znanstveniki in strokovnjaki, moderatorji pa bodo profesorji Amodeo s tržaške, Moraldi z rimske in Tesoriere s palermske univerze.
Februarski prometni nesreči včeraj terjali smrtni žrtvi
Albino Prelec (leve) in Giuseppe Pecchi ari
Včeraj sta v tržaški splošni bolnišnici umrli dve osebi zaradi posledic dveh različnih prometnih nesreč.
Ob 1.50 ponoči je v 3. medicinskem oddelku izdihnil 71-letni upokojenec Albino Prelec, ki je stanoval v Ul. Montebello 2. V bolnišnico so ga sprejeli že 22. februarja zaradi pretresa možganov in zloma desne noge. Začetna prognoza je predvidevala približno 60 dni zdravljenja, o-čitno pa so bile poškodbe hujše, kot se je zdelo na prvi pogled. Ob sprejemu v bolnišnico je Prelec izjavil, da ga je s svojo ascono povozil 54-letni Walter Buldrin iz Ul. Rossi 12/3., ko je pešačil po Katinarski cesti.	j
Včeraj ob 7.15 zjutraj pa je na nevrokirurškem oddelku umrl 55 letni potnik Giuseppe Pecchi ari, ki je stanoval v Ul. San Pasquale 3. V bolnišnico so ga sprejeli že 17. februarja s pridržano prognozo. Pri-
peljal ga je rešilec Rdečega križa v globoki nezavesti, potem ko so ga okrog polnoči našli na tleh ob njegovem motornem kolesu v Ul. Forla-nini v višini hišne številke 13. Zdi se, da ga je podrla burja.
Ekološki problemi v krožku »Che Guevara«
Krožek za družbenopolitične vede »Che Guevara« prireja v petek ob 18. uri na sedežu v Ul. Madonnina 19, v sodelovanju s komisijo za okolje pri KPI in z ZKMI v okviru ciklusa konferenc o ekologiji, predavanje profesorja Inštituta za medicino dela Pier Maria Biave na temo »Onesnaževanje zraka«.
•	Razstava »Afganistan pred in po«, za katero je dal pobudo Toskanski solidarnostni odbor z afganistanskim odporniškim gibanjem in ki ga prireja tržaška pokrajina, se zaključi danes ob 19. in ne ob 20. uri kot prvotno napovedano.
•	Jutri zvečer bedo ob 17.30 v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 8 odprli razstavo fotografij in dokumentov o povezavah med tržaškimi delavci in Sovjetsko zvezo, da bi s tem počastili lik aktivista Adriana Olive, ki je pred kratkim umrl in ki se je skupno z mnogimi drugimi Tržačani med drugim udeležil tudi oktobrske revolucije.
Trebče, 28. marca 1984
Kolegi Radia Trst A izrekajo Nadji Kralj - Del Linz iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi dolgoletnega športnega delavca Marcela Kralja izreka svojcem iskreno sožalje Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
Ob težki izgubi dragega Marcela Kralja izreka občuteno sožalje svojcem ŠZ Gaja.
ŠZ Sloga se hvaležno klanja spominu svojega bivšega predsednika Marčeta Kralja ter izreka svojcem občuteno sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 26. marca zapustila predraga mama, sestra, nona in pranona
Alojzija Vodopivec vd. Rebula
Pogreb pokojnice bo danes, 28. marca, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice skozi Salež v zgoniško cerkev.
Žalujoči: sinovi Janko, Vladimir in Milan z družinami, bral in sestre ter drugo sorodstvo.
Salež, Repnič, Bajta, Koludrovica, 23. marca 1934
Učno in neučno osebje Inštituta za kemijo znanstvene fakultete izreka iskreno sožalje kolegu Vladimiru Rebuli ob smrti drage mame Alojzije Vodopivec.
KD Rdeča zvezda izreka globoko sožalje Anici in Zvonku Rebuli ter družini ob izgubi drage babice Alojzije Vodopivec vd. Rebula.
Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo Mariji Vidau in družini najgloblje sožalje.
Uprava in člani SSG
Prijeten večer v Mavhinjah
V gostilni Urdih v Mavhinjah se je zbralo v petek zvečer lepo število domačinov in okoličanov, da bi prisluhnili koncertu narodno-zabavnega ansambla TA1MS z Opčin. Med posameznimi točkami je nastopil z recitalom priložnostnih poezij Stane Raztresen.
-GLEDALIŠČE V TRSTU
Brendan Behan
TALEC
Režija : Mile Korun
Predpremiera
jutri, 29. t.m., ob 20.30 — abonma red E
Premiera
v petek, 30. t.m., ob 20.30 — abonma red A
Ponovitve
v soboto, 31. t.m., ob 20.30 — abonma red B
v nedeljo, 1. aprila, ob 16. uri — abonma red C
v četrtek, 5. aprila, ob 20.30 — abonma red D
gledališča
AVDITORIJ
Danes, 28. marca, ob 11. uri baletna predstava »Pravljica o Ostržku«. Vstopnina 500 lir. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948) vsak dan razen ob ponedeljkih.
ROSSETTI
Danes, 28. marca, ob 20.30, red premiera, predstava Stalnega gledališča iz Turina s Ferromejevim delom »La casa dell'ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni. .
VERDI
Danes, 28. marca, ob 20. uri: šesta predstava »Romeo in Julija«. Izvaja baletna skupina iz Basla: red H/A.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Jutri, 29. marca, ob 17. in 22. uri: film »Krvava svatba« Carlosa Saure. Vstopnina 3.500 lir.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Od jutri, 29. marca, do 1. aprila: Srečanje lutkovni k skupin Slovenije.
Srednja dvorana
Danes, 28. marca, ob 19.30: I. Pregelj »Vsem galjotom vile v vamp«, SSG Trst.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes. 28. marca: T. Bernhard »Po vseh višavah je mir«. Predstava ob 20. uri za abonma S - sreda in S - četrtek A ter izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
izleti
Sekcija Slovenske skupnosti Devin -Nabrežina priredi od 23. do 25. aprila izlet v Beograd (Arandjelovac, Kragujevac, čačak, Višegrad in Sarajevo). Vpisovanje pri odbornikih do popolne zasedbe razpoložljivih mest.
GLASBENA MATICA TRST
8. abonmajski koncert
jutri, 29. t m., ob 20.30 v stolnici sv. Justa
SLOVENSKI TROBILNI KVARTET in
HUBERT BERGANT, orgle
Vstop z abonmajskimi izkaznicami oziroma z vabili, ki jih lahko dvignete v pisarni GM
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Bianca«. Režija Nanni Moretti.
Eden 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.00 »Scarface«. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Gorky Park«. Lee Marvin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »La guerra erotica di Mash«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Christine, la macchina infernale«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »La Traviata«. Režija F. Zefirelli. Placido Domingo in Teresa Stratas.
Capitol Danes zaprto.
Aurora 16.30 — 22.00 »Essere o non essere«. Režija Mei Brooks.
Moderno 17.00,	18.40, 20.20 in 22.00
»Vacanze di Natale«. Jcrry Calè.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Pandora, il sapore della carne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Scomparso (Mis-sing)«. Jack Lemmon.
Radio 15.30 — 21.30 »La sorella di Ursula«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Lilly Marlen«. Giancarlo Giannini, Anna Schygulla.
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
danes, 28. marca, ob 20.30 v društveni dvorani
ogled diapozitivov Maria Magajne o prireditvah in motivih iz Doline
Vabljeni !
V Dolini pokopali Josipa Kocjančiča
Preteklo soboto smo v Dolini pospremili k večnemu počitku Josipa Kocjančiča, ki smo mu po domače rekli Pepi Špenčeč. Pokojnik bi bližnjega 2. aprila dopolnil 71. leto starosti, v maju pa bi z ženo	Ernesto	slavil 50 let skupnega
življenja,	kar	pa	mu žal ni bilo dano.
Pepi	je	bil	kmečki sin iz trdne in
zavedne kmečke družine, vso svojo mladost je posvetil zemlji.
Vojno vihro je preživel na Sardiniji, kjer je najprej služil vojaški rok, po razpadu pa je prisiljeno ostal na otoku. Dobri dve leti je družina, žena Ernesta, sin Pino in hčerka Ondina,
živela v strahu, ali je njihov oče še zi v, ali se bo vrnil. Vrnil se je leta 1945 in kmalu zatem dobil zaposlitev v Aquili, kjer je delal do upokojitve leta 1973.
Deset let je užival srečo in mir v sklopu svoje družine, nato pa ga je začela mučiti bolezen.
Znanci in prijatelji se ga spominjajo kot veselega in zelo družabnega človeka, všeč mu je bila pesem in glasba in, kjer je bila vesela družba, tam se je poveselil in pošalil, na os-mici pa je rad »vrgel eno na moro«.
22. marca je po Dolini odjeknila vest, da Pepija ni več. Zdaj počiva na domačem pokopališču, na katerega ga je spremila velika množica vaščanov, prijateljev in sorodnikov.
Ob toliki žalosti izrekamo iskreno sožalje prizadeti družini, (ris)
koncerti
SKI) Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Openski glasbeni večeri. V petek, 30. t.m., ob 20.30 KLAVIRSKI RECITAL. Nastopil bo pianist STEFANO BEZZIC-CHERI. Na sporedu Beethoven, Schumann, Debussy in Prokofjev. Vabljeni!
Glasbena matica - Koncerti v Gallusovi dvorani : v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 v Ul. R. Manna 29: Trio Tržaškega instrumentalnega ansambla: Angelo Vattimo, violina, Marcello Mannelli, klarinet, Barbara Opeka, klavir. Na programu:	J. Vanhal, A. Hačaturjan.
D. Milhaud m I. Stravinski. Vabljeni!
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Slovenec Boršt - Zabrežec prireja v nedeljo, L aprila, ob 18. uri v srenj-ski hiši srečanje otroških zborov VESELO ZAPOJMO. Nastopajo otroški zbori s Kala, iz Gabri j, »F. Venturini« od Domja in »Slovenec«. Vabljeni!
SKD I. Gruden - Nabrežina vabi na predstavitev raziskave »Obrtništvo kot kulturna dediščina v besedi in sliki«, ki bo danes, 28. marca, ob 20.30 na osnovni šoli M. Vilhar v Cerovljah. Sodeluje pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Lutkovna skupina RMV z Opčin
vabi danes, 28., in jutri, 29. marca, ob 17. uri na ogled lutkovne igrice s petjem in glasbo Zvezdica zaspanka.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 28. marca JANEZ
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.28 — Dolžina dneva 12.36 — Luna vzide ob 5.43 in zatone ob 15.18.
Jutri, ČETRTEK, 29. marca CIRIL
Vreme včeraj: temperatura zraka 10,5 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje.
9
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Veronica Zuzic, A-rianna Scarazzato, Michele Pellis, Matteo Amine Achkar, Mauro Ramot.
UMRLI SO: 76-lctni Felice Bossi, 84-letna Anna Zanini vd. Antonini, 92-letna Guglielma Miszlikowski vd. Bressan, 79-letni Ettore Zancotti, 79-letni Emilio Vascotto, 69-letni Carlo Marši, 63-letna Paolina Stoch por. Marši, 80-letna Maria Gerin, 86-letna Olga Zmajevich vd. Chatilà. 79-letna Giovanna Guastalla vd. Cammarata, 82-letna Adele Adelchini vd. Facca, 81-letna Beatrice Crkvenik vd. Speri, 87-letna Giuseppina Furlan vd. Panzera, 79-letni Walter de Walder-stein, 68-letni Benedetto Cibin, 84 letna Filomena Lamacchia vd. Leone, 79-letna Alda Gemelli, 67-letni Marčeto Kralj, 74-letni Giuseppe Savron, 75-letna Antonia Duornicich vd. Zuccon, 73-letni Tin-daro Rossello, 54-letni Giuseppe Pec-chiari, 70-letni Albino Prelec, 81-letna Alojzija Vodopivec vd. Rebula.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, U. Roma 16, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
razna obvestila
ŠD Mladina prireja šahovski turnir. Začetek v petek, 30. t.m., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu. Vpisovanje ob priliki začetka tečaja.
Odbor Zveze vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata tradicionalni izlet dne 25., 26. in 27. maja. Peljali se bomo po poteh AVNOJ v Drvar, Jajce, Kozaro in Jasenovac. Vpisovanje in informacije do 30. marca na sedežu zveze, Ul. Montecchr 6, tel. št. 040/795-136.
prispevki
Namesto cvetja na grob Josipa Portola daruje Annamaria Pertot 50.000 lir za srednjo šoto I. Gruden v Nabrežini.
V	spomin na pok. Štefana Kavaliča daruje svakinja Ana z družino 40.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Jožefa Kralja darujeta Lucija in Seraf Hrovatin
10.000	lir za KD Primorec.
V	spomin na pok. sovaščanko Maro Zidarič darujejo žene iz Prečnika, zbrane ob 8. marcu 30.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Prečnika.
Ob drugi obletnici smrti Nini ja Bloccarla daruj ta Aldo in Romana Bloccar! 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja.
Meri in Leopold Ažman darujeta 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na pok. očeta Avgusta Vi-daua darujeta Lucijan in Jolanda Vidau (Trebče 35) 25.000 lir za ŠD Primorec,
25.000	lir za godbo V. Parma in 25.000 lir za odbor jusarjev iz Trebč.
V	spomin na Danila Daneua poklanja kolektiv Friulexporta 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Jureta Rebulo darujeta Božica in Pepi Čuk 20.000 lir za Kul turni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Giorgia Rebule darujeta Ada in Uči 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Antonia Si-gonija darujejo Mauricijevi prijatelji
67.000	lir za pomoč distrofičnim otrokom.
V	spomin na padle borce iz Lonjerja daruje Stojan Udovič z družino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika v Lo-njerju.
Namesto cvetja na grob Zofke Urdih darujeta sestri Bizjak 10.000 lir za KD Škamperle.
V	počastitev spomina Albine Mamolo darujeta sestri Bizjak 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob strica Jožeta Carlija daruje Miro Kalc z družino
30.000	lir za KD Lipa in 20.000 lir za KD Primorec.
Namesto cvetja na grob Pepija Per-tota darujeta Dorina in Danilo Mihelič
10.000	lir za KD I. Gruden in 10.000 lir za sekcije VZPI-ANP1 Devin - Nabrežina.
V	spomin na Marija Agostinija daruje družina Bertini 25.000 lir za Dijaško matico.
V	isti namen daruje Elena Župančič
5.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Giorgia Rebulo darujeta Nadja in Sandro Čuk 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Marija Agostinija (Av-gustinčiča) daruje družina 100.000 lir za odbor za proslavo bazoviških žrtev.
Namesto cvetja na grobove Marcella Košute, Marije Sedmak vd. Košuta in Dina Husuja daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 10.000 lir za Dom A. Sirk in 10.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Jureta Rebulo daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za godbo na pihala s Proseka.
V	spomin na prijateljico Danico Tomažič in njenega moža Stanka Vuka daruje Tatjana Koren 35.000 lir za šentjakobsko KD I. Cankar.
Ob prvi obletnici smrti Marija Sirka darujeta družini Sirk in Rebula 25.000 lir za Delo in 25.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
razstave
V	Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava Deziderija Švare. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, 28. marca, med 18. in 20. uro, v soboto, 31. t.m., med 15. in 17. uro ter v nedeljo, 1. aprila, od 11. do 13. in od 16. do 18. ure.
V	galeriji Torbandena je odprta razstava slikarja Zorana Mušiča.
V	KD I. Grbec - Skedenj razstavljajo svoja dela: Bogomila Dol jak, Zora Koren, Jasna Merku, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure do sobote, 31. t.m.
V	soboto, 31. marca, ob 18.30 bodo v galeriji Barbacan na Trgu Barbacan 4 odprli IV. deželno razstavo risb, ki jo organizira Tržaška avtonomna turistična ustanova. Razstava bo odprta do 15. aprila po naslednjem umiku: ob delavnikih od 16. do 20. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure.
čestitke
Draga TANJA! Končno si postala polnoletna. Vse naj... ti iz srca želijo sošolke.
mali oglasi
PRODAM FIAT 500 L, letnik 1972, v dobrem stanju. Telefonirati na 422-093 od 14. do 15. in od 20. do 21. ure.
MATEMATIKO, fiziko in predmete z elektronskega področja na domu inštruira profesor. Informacije po tel. 003865/21972 v popoldanskem času.
JOŽE BIZJAK iz Divače - Kraška 9 prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred divaško mesnico, naj se zglasi na zgornji naslov.
PRODAM stanovanje v centru 90 kv. m potrebno prenovitve. Tel. 040/422-232 od 13.30 do 14.30.
PRODAM Peugeot 104, letnik ’76 s plinsko napeljavo v dobrem stanju, 1 mil. 400.000 lir. Tel. 040/229-349.
V UL. DI SERVOLA je naprodaj majhno komfortno stanovanje v 1. nadstr. : soba, dnevna soba. majhna kuhinja, kopalnica, garaža. Za informacije tel. na št. 040/224-426.
GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik 1983 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik 1983, z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur. prodamo po ugodni ceni. Tel. 040/224-426.
ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA razpisuje delovno mesto za upravnika. Obvezna izobrazba in izkušnje na tem področju. Prošnje poslati do vključno jutri, 29. marca, na naslov: Zadružna kraška mlekarna, Col 73, tel. št. 040/227-427.
menjalnica
27. 3. 84				
Ameriški dolar . . .				1.590.—
Kanadski dolar . . .				1.250.—
Švicarski frank . . .				746,—
Danska krona ....				167,-
Norveška krona . . .				213.—
švedska krona ....				207.—
Holandski fiorini . . .				549.—
Francoski frank . . .				199.50
Belgijski frank . . .				27.50
Funt šterling ....				2.320.—
Irski šterling ....				1.880,—
Nemška marka . . .				620.—
Avstrijski šiling . . .				87.25
Portugalski eskudo . .				11.—
Japonski jen ....				6.—
Španska pezeta . . .				10,-
Avstralski dolar . . .				1.450,-
Grška drahma . . .				14,—
Debeli dinar ....				11-
Mali dinar					11.-
ESU
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
THST - ULICA F. FILZI 10 - (S 61-446
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK 1984
CELOLETNA . . . 75.500 lir	POLLETNA . . . 54.500 lir	MESEČNA . . . 10.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 - Umik od 9. do 12. ure - Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 - Urnik od 9. do 12. ure - Raznašala Primorskega dnevnika - Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 - Trčaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 - Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718- Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
PRIMORSKI DNEVNIK — 28. marea 1984
programi rtv □	7
avtomobil in človek
Končno majhen dizel tudi za forde
Escori diesel - varčnost ob zmogljivosti in udobju
radiotelevizija
ITALIJANSKA
MALAGA — Escori je že nekaj časa evropski avto, ki gre najbolje w denar, imel pa je v borbi s svojimi tekmeci velik minus : na voljo je namreč bil samo z bencinsko motoriza cijo, kar je pri današnjem trendu u-veljavljanja dizla vsekakor handikap. Pri Fordu so čakali, da bo nared nov 1600-kubični diesel, ki je sedaj stekel s tekočih trakov v angleškem Dagen-hamu. Kot poudarjajo predstavniki Forda gre za najbolj varčen motor te kategorije, ki je trenutno na tržišču, pa čeprav to niti najmanj ne vpliva na zmogljivosti. Vgradili so ga že v oriona, v fiesto in v escoria, kmalu pa bo na vrsti sierra.
Seveda je največji adut escoria D varčnost, saj s težavo porabi več kot 6 litrov za 100 km, pri 90 km/h pa boste z litrom plinskega olja prevozili celih 25 km. Pri istem motorju je poraba še nižja pri modelih fiesta in orion, pri prvi zaradi manjše teže, pri drugi pa zaradi aerodinamičnejše o-blike. Vsekakor pa je tudi 4 litre za 100 km zelo zanimiva poraba.
Sicer pa je escori ohranil vse do-
Že zadnjič smo v nekakšnem uvodu Pri težki odločitvi za nakup večjega ali manjšega plovila navedli osnovne Pogoje take, rekli bi skoraj življenjske izbire, ki nam bo popolnoma spremeva dosedanje navade. O finančnih zmogljivostih o odzivu družinskih čla-hov ne bomo več govorili. V nizu člankov vam bomo predvsem predstavili razne zvrsti plovil, saj bomo le tako lažje razumeli, kaj lahko pričakujemo °d posameznega tipa plovil, saj so reklamni prospekti vse prej kot pošteni, ko nam navajajo le prednosti, ne pa napak in meja rabe.
Danes bomo v glavnem le našteli Posamezne razrede ali tipe plovil. Kasneje bomo prešli k splošni analizi Slavnih značilnosti. Pobliže bomo proučili le tista plovila, ki so najbolj razširjena in finančno dosegljiva. Še Pred tem pa ne bo odveč, naj si naj-Prej kupimo manjše plovilo, po možnosti druge roke, da nam ne bo žal izdatka, saj se kaj rado zgodi, da nam Plovba sploh ne prija, kljub temu, da se radi namakamo v morju.
Osnovna delitev turističnih plovil je ha jadrnice in na motorne čolne. Jadrnice imajo seveda svoj romantičen čar, ki pa se v praksi izkaže precej Saraški, da se v bistvu odločajo za Jadrnico predvsem tisti, ki so že v utroštvu jadrali, ali pa so se naučili 16 veščine s prijatelji.
bre značilnosti, ki jih je imela bencinska različica. Gre za avto nižjega srednjega razreda z zelo dobro lego na cesti ter ob zmernih zunanjih merah z relativno mnogo prostora za potnike. Napak takorekoč nima, če izvzamemo morda nekoliko površno izdelavo še zlasti v bolj skromnih izvedbah.
Z dizlom si je Ford zastavil za italijanske razmere dokaj ambiciozne cilje. Predvidevanja za letošnje leto so naslednja: prodaja 6.800 dizlov, kar je 35 od sto vseh escortov v Italiji, skupaj pa naj bi prodali v Italiji 25.000 escortov. To ni malo, četudi je bil e-scort v preteklem letu najuspešnejši avto v Evropi, prodali so ga namreč v kar 441.400 primerkih.
O avtu samem lahko rečemo samo najboljše: zmogljivosti so za 1600-kubični dizel zelo dobre, saj dosega najvišjo hitrost 147 km/h, 100 km na uro pa doseže v 17,8 sekunde. Zelo zanimiva je tudi cena, saj velja escori diesel od 11,5 do 13,1 milijona lir, odvisno pač od različice. Najbolj poceni je model 1.6 DL, najdražji pa escori 1.6 D ghia.
Če izpustimo jadralno desko, ki je v bistvu le nadomestek plovila, kljub temu da hočejo oblasti nanjo spraviti predpisana vesla, sidro, rešilni jopič in obvezne rakete, bodo v našem seznamu zasedle prvo mesto male jadrnice brez krova. V glavnem so to jadrnice s premično kobilico raznih športnih razredov, med njimi pa so tudi take za krajše nedeljske družinske izlete. Pravi kakovostni skok predstavljajo manjši dvotrupci (catamarani), ki doživljajo pravi razmah med ljubitelji jadranja, a z njimi lahko u-pravlja le izkušen jadralec, cena pa že krepko poskoči.
Brezkrovne jadrnice in dvotrupci so seveda primerni le za krajše izlete, nekatere pa lahko preuredimo tudi za pomorsko kampiranje. Na pravo križarjenje pa se lahko podamo le s ka-jutnimi jadrnicami. Te v bistvu delimo na dva razreda, na majhne in srednje, saj velike oceanske jadrnice sploh ne pridejo v poštev. Poglavje zase so seveda kajutni večtrupci, med katerimi je nekaj res zanimivih plovil. V glavnem bi bilo to vse. Seveda obstajajo tudi hibridi, ki jih ne moremo uvrstiti, a o teh bomo pisali kdaj kasneje.
Pri motornih čolnih je delitev še bolj zapletena, saj imamo izrivne čoine, polizrivnc motorne čolne in gliserje. O teh bomo pisali drugič.
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo... Raffaella?
13.25 Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Ha’ò... Raffaella? - Zadnji poziv
14.05	D mondo di Quark znanstvena oddaja
Življenje na Zemlji : prvi gozdovi
15.00	Mazinga Z - risanka
15.30	Šola in vzgoja:
L’Ordine di Malta
16.00	Cartoni magici - risanke 16.50 Danes v paramento
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.00	Dnevnik 1 - Kronike :
, Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera:
Dogodki in osebnosti
19.40 Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik
20.30	Trst - oddajo vodi Emilio Fede
22.00	Dnevnik
22.10 Srečanje s kinematografijo 22.15 Športna sreda
Ob koncu Dnevnik 1 Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street -TV film
14.30	Dnevnik 2 Kratke vesti 14.35 - 16.30 Tandem
Ljubljana
8.50 in 10.35 TV šola:
Poštni nabiralnik, skrb za potomstvo, Biologija, Kocka, Zadnje minute
18.05	Poročila
18.10 Ciciban dober dan:
Moj hrček je zbolel
18.25	Dolenjski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma:
Kartiranje zaledenelega morja -kanadski film
19.05	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00 Firn tedna: Telesni stražar
21.25	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.30	Kulturne diagonale
22.05	TV dnevnik 2
Zagreb
17.30	Videostrani
17.45	Beli kamen otroška oddaja
18.45	Koncert po želji
19.30	TV dnevnik
CANALE 5
8.30 Buongiorno Italia
9.00 Una vita da vivere - TV nadalj.
10.00	II nuovo apparecchio a Risonanza Magnetica Nucleare
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40 Het.p! - glasbena oddaja 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.25	Aentieri - TV nadalj.
14.26	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - g'asbena oddaja
19.00	I Jefferson TV film
19.30	Zig Zag kviz oddaja
20.25	La casa stregata - film
22.25	Kojak TV film 23 25 Canale 5 News
00.25 Piombo rovente - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanka
.9.00 Operazione sottoveste - TV film
9.30	Flò - TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia TV film
11.30	I giorni di Brian - TV film
12.30	M’ama non m’ama ponovitev
13.30	Maria Maria - TV firn
14.00	Magia - TV film
14.50	Un marito per Cinzia - film 16 50 L’uomo ragno - risanke
17.20 Masters, i dominatori dell'universo
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’amu non m’ama - nagradno tekmovanje
20.25	Una 44 magnum per l’ispettore Callaghan film
23.10 Speciali Mei Brooks
23.50	Šport
00.50 I giustizieri del West - film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	Tutti pazzi in copertina - film
11.30	Phyllis TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim Bum Barn
14.00	Operazione ladro - TV film
TELEVIZIJA
Paroliamo - nagradno tek.
Le nuove avventure di Scooby Doo risanka La Pimpa - risanka
16.30	Šola in vzgoja :
Človekovo te o
17.00	18.15 Vediamoci sul due
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 18.15 Programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	I racconti del Maresciallo	TV
priredba
Suggestion diabolique - 1. epiz.
21.35	Politična tribuna
22.35	Dnevnik 2 - Vesti
22.45	Posvečeno baletu
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.00	Kolesarstvo
15.35	Šola in vzgoja :
O p avalnih bazenih 16.05 šola in vzgoja:
Mladi in družinske posvetovalnice
16.35	La freccia nera - TV film
17.30	L’orecchiocchio
18.00	Bologna - nogomet
Italija - Romunija Under 21
19.10	Dnevnik 3
19.32 V naši neposredni bližini: 4. nadaljevanje
20.10	šola in vzgoja
20.40	Operazione San Gennaro film Igrajo Nino Manfredi, Senta Berger, Totò in drugi
22.40	Delta:
Človekovi možgani - 6. dei
23.30	Dnevnik 3
20.00	Nič svetega - film
21.10 Gibljive slike - oddaja o filmu
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — »Pesem mladih«
SKEDENJ — Razstava slikark KRIŽ — Razstava Deziderija Švare TRST — Nagraditev najboljših tržaških športnikov
17.00	TV novice
17.05 TV šola: Čolvekovo telo
17.30	Umori v muzeju voščenih lutk film
19.00	Risanke
19.30	TVD vse danes 19.50 Deset minut glasbe
20.00	Kulturna panorama
20.30	Ryan TV film
21.30	Turistični vodič - v sodelovanju s Kompasom
21.40 G’asbena oddaja 22.20 Dokumentarna oddaja
15.00	Harry ’O TV film
16.00	Bim Bum Barn Lalabel - risanke Huckleberry Finn - risanke Vita da strega - TV firn
17.40	Una famiglia americana - TV film
18.40	L’uomo da sei milioni di dollari varietejski program
19.50 I Puffi - risanke 20.25 O.K.! Il prezzo è giusto - var-jetejski program
22.20	II corpo della ragassa - film 00.20 Questi pazzi agenti segreti - film
TELEPADOVA
14.00	Marna Linda - TV film
15.00	Gi emigranti - nadalj.
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Sampey - risanka
18.00	Lamù - risanka
18.30	Tigerman - risanka
19.00	L’incredibile Hulk TV film
20.00	Lupin in - risanka
20.20	Falcon Cresi - TV film
22.30	Agente Pepper - TV film
23.30	Gli invincibili - TV film
00.30 Furto alfa banca d'Inghilterra -film
TRIVENETA
12 25 Una copia quasi normale - TV film
13.30	Risanke
14.30	II conquistatore del West - film
16.30	TV film
17.30	Voghi - risanka
18.00	Scooby Doo - risanka
19.30	Harry ’O - TV film
20 30 Penitenziario, braccio femminile - film
22.00	II soffio dal diavolo - TV film
22.30	Dražba 1.00 Horoskop 1.15 Film
TELEFRIULI
14.00	Anche i ricchi piangono - TV film
15.00	L’uovo del serpente - film
18.00	Risanke
18.30	L'ora di Hitchcock - TV film
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.25 Film 22.15 TV film
23.30	Lo stallone - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: (7.40) Pravljica; 8.10 Almanah : Od Milj do Devina (ponovitev) ; 8.40 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in o-pemega repertoarja, (11.00 - 11.15) Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik : Literarni listi, (12.00) Iz noči življenje se poraja. Pripravlja Milan Pahor, Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«, (13.40) Glasbene raznolikosti, 14.10 Roman v nadaljevanjih : Aleksander Marodič:	»Mojca«, (14.35) Country
Club, (15.00) Diskorama. Pripravlja Barbara Gruden, 16 00 »Majhna sem bila...« (integracija prizadetih otrok v normalni šoli) - ponovitev, (16.30) Tja in nazaj ; 18.00 Beseda in pesem; 18.30 Glasbene podobe: Jam Session.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30. 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere ; 6.45 Prometni servis ; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbena mladina : Koper -koncert L. Stankoviča in A. Kocjan;
Delegati slovenske skupščine bodo danes obravnavali razvoj obmejnega sodelovanja. Ob 14.40 bomo govorili o kongresnem turizmu v Portorožu, pogovor ob 17.00 pa je namenjen težavam šolstva zaradi pomanjkanja denarja.
14.00	Glasbene novosti; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Primorska poje; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski vestnik; 6.15, 8.30, 9.30, 19.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa - glasba; 7.00 Dober dan v glasbi ; 7.50 Time mu sic; 9.15 Edig Galleti; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vrtiljak;
11.00	Svet mladih; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program ; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Casadei; 16.45 Savio record; 18.00 Made in Jugoslavija,
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Glasbeno govorni spored; 10.30 Popevke skozi čas; 11.10 »Io Claudio« radijska priredba; 11.30 Top story; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Habitat; 16.00 Aktualnosti;
17.30	Radiouno Ellington '84; 17.55 Zeleni val; 18.00 Objektiv Evropa ;
18.30	Koncert; 20.00 »Don Giovanni e Faust« - opera; 21.25 Deset minut z...; 21.35 Nočna glasba
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 do 8.00
Dnevni; 8.00 Šola in vzgoja: otroštvo, kako in zakaj ; 8.05 Radio due predstavlja; 8.45 Alla corte di Re Artusi ; 9.10 Saj je s amo igra; 10.30 Radiodue 3131;	12.45 Discogame;
15.00	Radiotabloid ; 16.35 Popoldan ski program; 18.32 čas glasbe; 19.57 Srečanje petih.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, '8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb ; 8.30 Govori mo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.06 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 ■Danes do 13.00, Iz naših krajev. Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.06 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	gadio danes, radio jutri ; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Zborov-
ska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci ; 20.00 Koncert za besedo - A na (pesmi Toneta Pavčka); 20.25 Minute s slovenskimi interpreti; 21.05 Georges Bizet:	Odlomki iz opere
»Carmen« ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Zimzelene melodije.
Escoriava lega na cesti, tudi z motorjem dizel, je neoporečna
Težavna izbira prvega nakupa
Delitev turističnih plovil
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
V pokrajinskem svetu
Pričela se je razprava o proračunu Glasovanje bo predvidoma jutri
Danes v okviru ciklusa »Skok v kino«
V Kulturnem domu film: »Daniel«
V okviru spomladanskega ciklusa filmov »Skok v kino«, ki ga izme nično v kinodvorani Verdi in Kulturnem domu prirejata Kinoatelje in Piccolo cineforum, bo danes v Kulturnem domu ob 19. in 21. uri na sporedu film »Daniel«. To je najnovejše delo ameriškega režiserja Sidney a Lumeta, I ki je film povzel po bestsellerju E. L. Doctorowa »Danielova knjiga«. Doc-torow je napisal tildi scenarij in delno finansiral film, kajti projekt je naletel na precejšnje težave s strani producenta in distribucije zaradi neprijetne in žgoče obravnavane teme.
Film odkriva zakulisje in vozlišča, ki so privedla do usmrtitve Danielovih staršev: Ethel in Juliusa Rosenberga. Oblasti v ZDA so ju namreč obtožila, da sta sovjetska agenta in da sta SZ posredovala tajne dokumente o atomski bombi. Tragično žrtvovanje zajconcev Rosenberg (v filmu se imenujeta drugače) simbolično uteleša ZDAC in svet hladne vojne, angažiranost in zoperstavljanje mirovnih tokov proti pošasti totalnega jedrskega spopada in imperializma. Prizorišče med 50. in 60. leti, v katera je Danielovo odkrivanje pomaknjeno, je zelo podobno današnjemu, kot dokazuje zanimanje (če ne že psihoza?) za filme, kakršna sta visoko spektakulizirani »The day after« (Dan pozneje) in dokumentarno hladen »The atomic Caf è«.
»Spoznavajmo svet in domovino« bo 7. aprila
TX • •	1	• vi» •]	• v •	v 1
Dijaki štirih višjih sol na radijski kviz-oddaji
V goriškem pokrajinskem svetu se je v ponedeljek pričel postopek za o-dobritev letošnjega proračuna. Medtem ko so na ponedeljkovi seji s poročili predsednika pokrajinske uprave, odbornika za finance Gallarottija in posameznih odbornikov v glavnem predstavili značilnosti letošnjega finančno upravnega načrta (vključno s smernicami za prihodnje triletno obdobje), se bo razprava pričela na današnji seji in nadaljevala jutri. Jutri naj bi o dokumentu tudi glasovali.
Na današnji seji naj bi še pred pro računom pokrajinske uprave sklepali o proračunu pokrajinskega avtobusnega podjetja. Finančni načrt so prav tako obrazložili na ponedeljkovi seji.
Medtem ko je predsednik pokrajine, prof. Silvio Cumpeta, v svojem poročilu razčlenil nekatera splošno politična vprašanja, od vloge pokrajin do upravne decentralizacije, sodelovanja in povezovanja z občinami pa tudi nalog na področju uravnavanja go spodarskega razvoja, je o finančnem načrtu podrobno poročal odbornik za finance Franco Gallarotti. Pokrajin ska uprava bo v letu 1984 upravljala nekaj nad 37 milijard lir sredstev. »Kljub temu gre za nekoliko tesen o-kvir«, je v svojem posegu pojasnil odbornik Gallarotti. V finančni načrt so bili vključeni le tisti posegi, ki se bodo dejansko izvedli, ali pričeli izvajati v tem letu. Od zgoraj omenjenih sredstev jih je četrtina namenjena za redno upravo (nekaj nad 9 milijard lir). Okrog 6,5 milijarde znaša vrednost različnih posegov na področju javnih del. Najzahtevnejša sta načrta prenovitve kolonije v Lužnici (1,9
Sodelovalo bo nad
Pomembno mesto na letošnjem 14. goriškem blagovnem sejmu Espomego bodo imela slovenska in jugoslovanska podjetja. Z lastnim razstavnim prostorom se bo predstavilo nad 40 delovnih organizacij, kar bo prav gotovo nekakšen rekord glede prisotnosti v zadnjih letih.
Sejem Espomego bodo odprli točno čez mesec dni, 28. aprila, odprt pa bo do 6. maja. Organizacijski stroj je v polnem teku, da bi prireditev izpadla bolj zanimiva in uspešnejša kot prejšnje. Taka je želja organizatorjev pa tudi samih razstavljalcev. Tako se letos, poleg slovenskih in jugoslovanskih podjetij za večjo in bolj reprezentativno prisotnost na sejmu zanimajo tudi na Madžarskem, medtem ko kaže, da se bodo Avstrijci tudi tokrat omejili predvsem na predstavitev svoje dokaj široke in pestre turistične ponudbe. Razstavljale! bodo tokrat imeli na razpolago znatno več po-
Medtem ko se na sedežu nadzor-ništva za motorizacijo nadaljujejo tehnični pregledi vozil, v avtošoli Filippucci pa priprave na vozniški izpit, preživlja 12 oseb, ki so v zaporu zaradi škandala o podkupljenih vozniških dovoljenjih, težke trenutke. Vse so v samici in na razpolago dr žavnemu pravdniku Mancusu, ki vodi preiskavo.
V teh dneh se vrstijo zasliševanja in soočanja, o podrobnostih pa se zaradi preiskovalne tajnosti ni izvedelo skoraj ničesar. Edina bistvena novost je včerajšnja vest, da ja sodišče za zaščito pravic obtožencev zavrnilo prošnjo pc začasni svobodi, ki jo je za svojega varovanca, upravitelja bencinske črpalke v Ulici Bri gata Re Gianfranca Braidota, vložil odvetnik Livio Bemot. Odvetnik je že napovedal, da bo vložil priziv na kasacijsko sodišče. Tudi branilci preostalih obtožencev (spomnimo naj, da so to trije funkcionarji nadzorni.štva za motorizacijo, brata Filippucci, in drugi posredniki iz Gorice, Tržiča in Vidma) so vložili pri državnem prav-dništvu prošnjo za začasno svobodo, vendar sodnik Mànguso jo je zavr-
milijarde) in palače Domberg - Tasso na goriškem gradu (1,2 milijarde).
Sicer bo o umestnosti posameznih posegov verjetno slišati precej različnih mnenj med današnjo in jutrišnjo razpravo, ko naj bi vzeli v pretres tudi dokument o predvideni drastični preureditvi zdravstva na Goriškem. Dokument je predložila svetovalska skupina KD. Pokrajinski svet se bo danes sestal ob 17. uri.
Jutri v Pevmi »Moč uniforme«
V Pevmi bo po dolgem času spet gledališka predstava. Na povabilo KD Naš prapor bo jutri, 29. t.m. ob 20.30 v prosvetni dvorani nastopil dramski odsek prosvetnega društva Štandrež z burko Jake Štoke Moč uniforme. Delo je režiral Emil Aberšck, Stan drežci pa so z njim doslej nastopili že v raznih krajih in dosegli lep uspeh.
PREDAVAL BO JAKA ČOP
»Raj pod Triglavom« drevi v Sovodnjah
Jaka Čop, priznani mojster planinske fotografije je te dni spet na Goriškem, na povabilo a ovenskega planinskega društva. Včeraj zjutraj je im osnovni šoli v Rupi prikazoval svojo »Pravljico o zlatorogu«, danes bo obiskal otroke v Romjanu in v Doberdobu, jutri ob 12. uri pa bo prikazo-
kritega razstavnega prostora. V teku so namreč dela za dokončno ureditev hale D, kjer nameščajo tlak in dodatna izhoda, da bi v celoti zadovoljili predpisom glede varnosti.
Sicer pa bo tudi letos, poleg razstave same še cela vrsta vzporednih prireditev, takega ali drugačnega značaja. S posebno pozornostjo pripravljajo strokovno srečanje med predstavniki malih in srednjih industrijskih podjetij in obrtniških združenj ter predstavniki Združenja malega gospodarstva iz Slovenije. Osrednja tema srečanja bo kajpak gospodarsko sodelovanje. Datum strokovnega srečanja še ni znan, najverjetneje pa bo to 4. maja, ko bo na razstavišču dan Jugoslavije, oziroma Slovenije.
Naj ob koncu opozorimo še na a-traktiven oziroma gostinski del prireditve. Poleg madžarske kuhinje, ki je na Espomegu pravzaprav prisotna že skoraj od vsega začetka, bo na
nil v vseh primerih.
Kako pa je z obtožbami? Tudi na tem področju so še skrivnosti. Kaže vsekakor, da so vsi obtoženi korupcije, trije funkcionarji tudi goljufije, nekateri pa združevanja v kriminal ne namene. V naslednjih dneh, predvidoma proti koncu tedna, bo Man-guso zaokrožil kot zaslišan in soočen, tako, da bo formaliziral obtožnice in eventualno dodelil začasno svobodo.
val barvne diapozitive pod naslovom »Raj pod Triglavom« na nižji srednji šoli Ivan Trinko.
Z istim predavanjem pa bo Jaka Čop drevi gostoval v Sovodnjah, na povabilo p aninske skupine in KD So vodnje. Predavanje bo ob 20.30.
Drevi v Gabrjah proslava 75-letnice KD Skala
V Gabrjah bodo drevi ob 20. uri s pevsko prireditvijo in s priložnostnim govorom počastili 75. obletnico ustanovitve društva. Sodeluje domači moški pevski in otroški zbor, Briški oktet in dekliški zbor iz Sovodenj.
Petnajstletnica ansambla »L. Hlede«
Ansambel narodnozabavne glasbe »Lojze Hlede« iz Števerjana igra že petnajsto leto. Okrogli jubilej bodo kajpak počastili tako, kakor se za ansambel spodobi, s koncertom.
Jubilejni koncert bo v nedeljo, 1. aprila ob 17. uri v Sedejevem domu v Števerjanu. Gost večera bo Vinko Šimek, bolj poznan kot televizijski Jaka šraufciger.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
sejmu dostojno zastopana tudi slovenska kuhinja. Za to bo skrbel zasebni gostinec Franc Vidgar iz Izlak.
Iz dela
rajonskih svetov
Drevi, ob 20.30 je napovedana seja rajonskega sveta v Stražicah. Dnevni red seje obsega razpravo o javnih delih na področju, ki je v pristojnosti rajonskega sveta ter razpravo o načrtu javnih lokalov. Na sejo so povabili tudi nekatere predstavnike občinskega odbora. Jutri, ob 20.30 pa je napovedana seja rajonskega sveta v Podgori. Na dnevnem redu je razprava o načrtu javnih lokalov, vprašanje ustanovitve šole s celodnevnim poukom in razprava o ureditvi okolice partizan skega spomenika ter osvetlitev obeležja.
Odziv prebivalstva na samoupravni referendum za mir in jedrsko razorožitev je bil v manjših občinah na splošno višji kakor v večjih krajih. Poročali smo že o izidu referenduma v Sovodnjah, kjer je gla sovalo kakih 21 odstotkov upravičencev. Znatno višja je bila udeležba v doberdobski občini, kjer se je glasovanja udeležilo 33,7% upravičencev. Glasovalo je 376 polnoletnih občanov. Na prvo vprašanje (Name-
Štiri ekipe v predstavništvu naših štirih višjih šol bodo letos sodelovale na radijski kviz oddaji Spoznavajmo svet in domovino, ki bo na sporedu v soboto, 7. aprila, v goriškem Kulturnem domu. Prireditev so letos pripravili Radio Trst A, Ljubljanska radiotelevizija, Kulturni dóm, ob sodelovanju štirih slovenskih šol.
Kot smo izvedeli, se vse ekipe že pripravljajo za to oddajo, ki jo bosta neposredno prenašali ljubljanska in tržaška radijska postaja.
Za popestritev večera (pričel se bo točno ob 20. uri) bo spored ob segal nastop slovenskih popevkarjev, ki bodo nastopili po oddaji na samostojnem koncertu, kjer bodo predstavili svoje najnovejše uspešnice. Med nami bodo Oto Pestner, Aleksander Jež, Branka Kraner, Romana Ugrin, Irena Tratnik, ansambel »Lačni Franc« in skupina »Pompe«.
Naj ob koncu dodajmo še, da bodo med oddajo nastopili gojenci go riške Glasbene matice ter gledališka igralca Marjan Marinc in Janez Ku har. Napovedovalci pa bodo Menči Klančar, Rado Časi, Savina Remec in Aleksij Pregare.
Prijeten nastop dua Mariconda -Caporaion i
V goriškem Avditoriju je bilo v sredo, 14. marca, na sporedu sedmo glasbeno srečanje, ki ga prireja kul turno društvo »Lipizer« pod pokroviteljstvom goriške občine in avtonomne ustanove za turizem.
Tokrat je bil na sporedu nastop znane florentinske sopranistke, Valeri e Mariconde, ki deluje zlasti v Rimu. Pri klavirju jo je spremljal komponist Mario Caporaloni.
Maricondijeva je tudi v Gorici dokazala, da ni zaman uspešna pevka, kajti njen nastop je bil zares dober. Umetnica ima zelo lep glas, izvež-ban, gotov, izredno mil ali živahno odločen, kakor pač zahteva izvajana skladba. Tudi nastop je popolnoma sproščen in se stalno ujema z vsebi-
stitev jedrskih raket v Comisu in drugod v državi) je z NE odgovorilo 365 oseb, z DA 5, pet oseb na vprašanje ni odgovorilo. Na drugo vprašanje (O nameščanju jedrskih raket naj bi odločalo ljudstvo z referendumom)	je	z	DA	odgovorilo	352
oseb,. z	NE	17,	šest oseb ni odgo-
vorilo. Na tretje vprašanje (Odstranitev jedrskega orožja na Vzhodu in Zahodu)	je	z	DA	odgovorilo	360
oseb, z	NE	12,	tri osebe niso	od-
govorile. Ena glasovnica je bila neveljavna.
V občini Ronke se je referenduma udeležilo 25 odstotkov upravičen cev. Glasovalo je 1957 občanov. 91 odstotkov se je izreklo proti nastavitvi jedrskih raket v Comisu, 87 odstotkov, da mora o tako pomem bnih vprašanjih odločati ljudstvo preko referenduma, 90 odstotkov pa se je izreklo za odpravo vsega jedrskega orožja na Vzhodu in Zahodu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tele fon 84124.
no podanih del, tako da vsaka arija izzveni kot doživeta celota, ki prijetno vpliva na poslušalca — gledalca.
Umetnika sta izvajala kratke, e-fektne arije Monteverdija, Vivaldija, Scarlattija, Bellinija, Rossinija, Do-nizettija in Verdija. Torej skladbe iz sedemnajstega, osemnajstega in de vetnajstega stoletja. Niti enkrat ni pazljiv spremljevalec arij občutil zastoja, negotovosti ali netočnosti ne pri pevki ne pri spremljevalcu: pri obeh je prišla do izraza velika profesionalnost in občutljivost.
Hvaležnemu občinstvu je umetnica poklonila izven programa še ariji Monteverdija in Verdija. (L.Q.)
Obsojena, ker nista ravnala dovolj previdno
Na denarno kazen v višini 150 tisoč lir sta bila pred okrajnim sodiščem v Tržiču obsojena 40-letni Ferdinando Tolazzi iz Štarancana in 43-letni Igino Sabot iz Ločnika. Sodnik ju je spoznal za kriva, ker sta z neprimernim ravnanjem posredno povzročila hude telesne poškodbe 27-letnemu Mauriziu Denise ju iz Ronk, Ulica Divisione Julia 20. Nesreča se je zgodila na delovnem mestu, v termocentrali ENEL v Tržiču, julija 1981. leta. Tolazzi in Sabot sta Deniseju naročila, naj izvede popravilo na nekem stroju, nista pa predhodno poskrbela za odklopitev stroja, zaradi česar je tudi prišlo do nesreče. Denise se je zdravil skoraj leto dni.
razna obvestila
Danes, v sredo, ob 20.30 bo v Katoliškem domu v Gorici, v priredbi SKPD Mirko File j, koncert furlanske umetne glasbe. Na sporedu bo glasba skladatelja Giovannija Mazzolinija. Nastopajo solisti.
Lokalna radijska postaja Gorizia 1
bo jutri tib 18. uri prenašala zanimivo oddajo. Iz studia bosta v živo odgovarjala dr. Mirko Primožič in dr. Darko Bratina na vprašanja o globalni zakonski zaščiti za Slovence. Gosta omenjenega studia sta bila že sinoči, ko sta poslušalcem večinskega naroda prikazala celokupno vprašanje, jutri pa bosta odgovarjala na njihova vprašanja.
V Tržiču bo 28. t.m. ob 20. uri »p« sestrah« v Ul. Roma predvajanje filma o lepotah južnega dela Balkan; skega polotoka. Večer prireja ženski pevski zbor iz Ronk in društvo »La strada« iz Tržiča,
kino
Gorica
VERDI 20.30 Gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »La pomo nave dell’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 »Aphrodite«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Cristine la sua carne di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PRINCIPE Zaprto.
COMUNALE 18.00-22.00 »Scusate il ritardo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—22.00 »Times square«.
SVOBODA 18.00 »Bolnica Britanija«.
DESKLE 19.30 »Južnjaško udobje«.
POGREBI
Ob 9.30 Ettore Grion iz bolnišnice Janeza od boga, ob 11. uri Ermenegilda Cavalin il Ulice Slataper 17, ob 12.30 Giovanni Nanut iz glavne bolnišnice na pokopališče v Štandrež.

PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO	r ? A
PODJETJE
JÉlll!.''.. JM.
7*-L ,
'US*
La Goriziana
____________________ g. p. l,
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Točno čez mesec dni letošnji 14. blagovni sejem ESPOMEGO
40 podjetij iz Slovenije in Jugoslavije
Tretjina upravičencev sodelovala na referendumu v Doberdobu
V Konkah je glasovalo 25 odst. upravičencev
Škandal o podkupljenih vozniških dovoljenjih
Vseh dvanajst obtožencev je še vedno v zaporu
Intervju s pisateljem in dramatikom Vitomilom Zupanom
Nemiren in pronicljiv iskalec samega sebe
Zmenila sva se po telefonu, dan po podelitvi Prešernovih nagrad. Čez teden dni sem šla k njemu v staro vilo na Valjavce vi 20. Vrtna vrata se niso hotela vdati. V zgornjem nadstropju vile se je odprlo okno, mlada ženska mi je zaklicala, da pride odpret. Vstopili sva v dnevni prostor s krasnim pohištvom. Vitomil Zupan je prijazen, vendar zadržan. Ponudita mi kavo, cigareto.
Vpr.: Kaj vam pomeni Prešernova nagrada in kci menite vi, zakaj ste jo dobili?
Odg.: »Jaz vse napišem, kar mislim, v pogovoru z menoj se malo izve. To tudi niso bistvena vprašanja. In bil bi nor, če bi vam to povedal.«
Vpr.: Kaj delate in kako živite?
Odg.: »Ja, nekaj pisarim. Sem se pač naučil pisati, pa nekaj pisarim in ne znam nehati. No ja, rad se kam peljem. Grem v kakšno restavracijo, rad sem v družbi ali pa da družba pride. To so takšne bolj džungelske navade — piješ in piješ in klepetaš. Drugače kaj presenetljivega m. Saj ste brali v cajtengih, koliko sem star in počasi postane človek zmernejši v gibanju.«
Vpr.: Kaj pa ženska, vse so vam pomenile?
Odg.: »Nikoli mi ni prenehala pomeniti.«
Vpr.: Po literaturi sodeč se vam je Prej ko slej spremenila v objekt.
Odg.: »S t/.m se ne bi strinjal, ker menim, da subjekt — objekt tu ne
Prideta do veljave, ker je odnos obojestranski. Ženske — ena je v delih sestavljena iz sto žensk. Odnos do njih pa je ves čas pozitiven, saj jaz mislim tako.«
Vpr.: Ena "barn je, vsaj v javnosti, zaznamovala življenje, saj se še vedno šepeta v kulturi, pa tudi v političnih krogih, če pogovor nanese na Vitomila Zupana, da bi bilo pri njem vse razumljivo, toda to, da je pahnil v smrt tisto žensko je nerazumljivo. Sle jo imeli radi, ali ste to občutili šele tedaj, ko jo ni bilo več?
Odg.: »Mislim, da sem vse to napisal. Gotovo je bilo pogrešanje reakcija na izgubo. Če se že o tem pogovarjava menim, da sem dobro premislil, ko sem odgovoril, saj sem se zavedal tega čivkanja določene vrste publike. Meni ni bilo nič prihranjeno, sem vse poizkusil. Le da sem narejen malo drugače. Marsikdo bi težko preživel, dočim na meni ni zapustilo nikakršnih poškodb. Če pa poškodb ni in jaz jih ne čutim, potem je seveda človek to normalno vzel, kot če bi v hribih padal.«
Vpr. : Taras Kermauner v spremni študiji k Potovanju na konec pomladi razmišlja, da se je zgodila velika škoda slovenski literaturi, ker vaša dela niso izhajala tedaj, ko so nastajala, temveč veliko let pozneje. Kaj menite vi?
Odg.: »Ja, š tem so težave. Zagrebški založnik Globus, ki bo izdal moja izbrana dela v slovenščini in srbohrvaščini, bo težko s kronologijo. Vendar sem bil vedno mnenja, da je zmeraj pravi čas, saj človek ne piše samo. za svojo okolico, temveč bolj za rodove, ki prihajajo. In ta vpliv, če je, ni tako kratek in tako majhen. Za Potovanje na konec pomladi kot ocenjuje literarna zgodovina prvo moderno prozo pri nas, menim, da je prišla celo prezgodaj, da bo knjiga imela kasneje vpliv.«
Vpr.: Denimo, Cankar je v svojem času znal dobro presoditi in ovrednotiti svoje ustvarjanje, pa tudi umetniško vrednost svojih sodobnikov. On je na primer svojo Hišo Marije pomočnice ocenil kot nekaj, kar bo živelo po njem. Kako ocenjujete vi svoja dela?
Odg.: »To je zelo dober primer. On je bil za tiste zače nerazumljiv, v prihodnosti je gledal svojo perspektivo. Jaz se nagibam bolj k temu, da dela, ki sem jih že napisal, pozabim in se zapičim v tisto, kar takrat delam. Če bi me vprašali, koliko je teh knjig, saj ne vem. Vem, da jih je izšlo nekaj čez trideset, da jih je še kakšnih osemdeset in največje upe stavim v filozofske knjige, ki gredo že v znanstven esej o psihologiji.«
Vpr.: Menim, da se v vaših zadnjih delih že čuti to oddaljevanje od romana k eseju.
Odg.: »Seveda, konstantno delo na samem sebi, in to delo se mora nekje poznati. Nad nekaterimi bralci sem bil nekoliko razočaran, ker tega niso opazili. Tako na primer Komedija človeškega tkiva, ki je v več plasteh pisana, forma strani je drugačna, krajšal sem, kolikor sem mogel, dve debeli knjigi je bilo treba spraviti v eno. Moral sem skrčiti veliko tistega, kar se dogodi človeku v dvajsetih letih.«
Vpr.: Ko takole bereš Levitava na primer, ki je izšel pred tremi leti, sega pa pripoved vsaj petindvajset let nazaj, v vaše zaporniške čase, kdaj je pravzaprav nastajal?
Odg.: »Precej dela je bilo opravljenega že prej. Bistveno pa je nastajalo takrat, ko sem vrgel v maši no. Nastajale so bistvene inovacije, bi lahko rekel. To je posebne vrste proze in meni je Levitan zelo pomemben. Praktično je bil napisan kot Me-nuet in prej kot Komedija, bil je pravzaprav izhodiščni tekst. Menuet mi je pri srcu, toda imam ga v čislih drugače.«
Vpr.: To delo so tudi v oceni za Prešernovo nagrado izpostavili.
Odg.: »Ja, ja, bilo je veliko izpuščenega. Toda o svojih delih nisem razmišljal prej. O svojem čustvenem
odnosu do dela ne razmišljam. To nastaja sedaj sproti, ko se pogovarjava.«
Vpr.: Sicer vaša.dela ne dajejo ravno vtisa, da ne bi premislili vseh psiholoških vzgibov, procesov, daleč od tega.
Odg.: »To že, to je druga stvar. To bo šele razumljivo in bo razburljivo, ko bodo ti moji eseji izšli. Ko jih bo revež v roke dobil in se z njimi namartral, da bo groza.«
Vpr.: Kaj pa mislite o svojih bralcih?
Odg.: »Moje najboljše bralke so ženske. Ženske znajo povedati zanimive stvari, veliko več kot bralci. To pa lahko rečem, ker imam že stare izkušnje. Jaz se lahko zapdjem z eno punco, ki me je brala in mi o tem pripoveduje. Ta mlin, ki je premleval, mi je velikokrat pomagal in cenim to. Nekatere se znajo zelo zanimivo izražati. Potem je del bralcev, pa tudi bralk, ki imajo na primer Hudičev rep za eno vrste pornografijo.«
Vpr. : Da, Igro s hudičevim repom so ob izidu ocenili kot pornografsko. Tako so jo tudi akviziterji prodajali.
Odg.: »Ena možnost zoper zlagano moralo, protest zoper njo, je, da o tem odkrito pišeš. Jaz mislim, da so v zmoti tisti, ki tu iščejo možnost za onanijo, predvsem moški bralci. Poznam take primere. Eni so sicer takšni, bolj skromnega obzorja, jih je pa več tudi takih, ki nimajo tako skromnega obzorja.«
Vpr.: Cankarju so Hiše Marije pomočnice označili za prefinjeno pornografijo. Danes lahko ugotovimo, da je kot studenec čista, kot se je o njej izrazil pisatelj sam. Menite, da se bo lahko nekaj podobnega dogodilo z vašimi deli?
Odg.: »To ne bo več tako sporno, to se da kar prerokovati. Že danes se to dogaja; en premik je že ta, da so prodali deset tisoč izvodov v dveh mesecih. Tudi se nihče več ne spušča v moje tekste. Svojčas tako ni bilo. Pri Potovanju so mi pri založbi cele stavke črtali, zdaj pa se noben hudič več ne vtika, jaz se nič več ne jezim zaradi tega, mislim, da sem končno dosegel tisto nesrečno varnost.«
Vpr.: Protest zoper zlagano moralo v vaših delih je hkrati protest zoper čisto določeno klerikalno moralko na Slovenskem. Mar niste tudi vi produkt te moralke?
Odg.: »V vsakem človeku je nekaj zaostalin preteklosti in če tega ne bi bilo, bi se pisatelj ne imel proti čemu boriti, ne bi vedel, zoper kaj se bori. Nehote človek reagira. Napiše stavek, ki sicer ne bi smel biti tako napisan, v tem je gotovo protest — posebno na področjih, ki so izpostavljena dvojni morali. Spolnost je bila v vseh časih in v vseh stvareh najbolj izpostavljeno področje in tudi najbolj relativno. Pri Grkih so bile nekatere stvari s smrtjo kaznovane, pri drugih pa so bile normalne.«
Vpr.: Iz vaših del bi človek kljub vsemu ne dobil vtisa, da ničesar ni kar bi vas zavezovalo, razen literature. Tak vtis se mu nehote prikrade šele pri branju Nevarnih razmerij Jožeta Javorška. Se še kdaj srečata?
Odg.: »Veste kaj, jaz ne vem, kdo je to. O tem pa se ne bi pogovarjal. To je tema, ki zame ni tema. Jaz ne vem,-kdo je to in se zmotim, pa
rečem Gramovž. O čem piše? Jaz se namreč odločim, katere pisatelje bom bral in katerih ne. Ta, ki ga omenjate, Gramovž ali kako že, ni zame bil nikdar interesanten, zato tega ne berem in ne vem, zakaj gre.«
Vpr.: On je vas kot kaže zelo dobro, saj je napisal celo knjigo.
Odg.: »Saj ni on edini. Eni ustvarjajo neke pozitivne ali negativne legende, meni se zdi prav nepotrebno.«
Vpr.: Kot ste že omenili največje upe stavite na eseje o psihologiji.
Odg.: »Da, mislim na tisto, kar še ni izšlo. Nekatere stvari so tako daleč, da nimajo nobene zveze več z literaturo, da so tisti eseji, filozofski na poti znanstvenemu. Od tega si ne obetam kmalu ničesar, ni atmosfere danes. Razne psihološke šole na svetu, se mi zdi, da so v zablodi, tako v Ameriki, kot v Rusiji. Zato je treba počakati petdeset let ah sto, približno, potem bodo neke možnosti tudi za kritiko teh šol. Te šole, ene in druge, so si zelo podobne, predvsem kar se napak tiče. Iz Rusije prihajajo kondi-cionirani refleksi, iz Amerike nekaj poskusov z mačkami in podganami, skratka nič pretresljivega. James je ugotovil, da je psihologija na pragu znanosti in na tem pragu znanosti je padla na nos in nikjer nobenega znaka ni, da bi psihologija šla v znanost. To pa predstavlja velike težave za civilizacijo kot tako. Ta čas je treba preboleti, ko si šarlatani lahko izmišljajo psihološke teorije na vseh univerzah. Preboleti, preden bo možnost za temeljito pogledanje samega sebe v ogledalu. Poglejte, vi stalno abstrahirate, pa nimate ene abstrakcij-ske teorije v celem svetu. Izdelati sem si jo moral sam. Ne vem, če je pravilna, dobra ali slaba, toda narediti sem si jo moral sam. In še marsikaj drugega. Vsak človek potrebuje poznanje pravil lastnega delovanja. Če tega ne ve sam, je treba od drugih ljudi, ki to poznajo, izčrpati vedenje o samem sebi, druge ali tretje možnosti ni.«
Vpr.: Kaj je tista varnostna edini-nica, ki drži človeka ali pa ga ne drži, da se povsem ne razveže? Kaj je vam pomenilo v življenju to varnostno edinico?
Odg.: »Jaz sem jo vedno sam u stvarjal. Seveda, saj nekaj človek dobi iz okolice, ampak ne zadosti, saj tedaj ne, -če to dela, kar delam jaz. Ampak ta varnost, ne vem, če sva se prav razumela? Jaz govorim o pravilih, ki jih človek sam ustvarja, ali jih iz pripovedovanja drugega izčrpa. Sva se tako razumela ali sva se varnost zmenila? Varnost bi lahko izvirala iz teh pravil. Če bi imeli vsi ljudje notranja navodila, potem bi ta varnost izvirala iz tega. Seveda tega nikjer ni. Na drugi strani pa tudi varnostni zakoni ne zadoščajo, potrebna je še neka morala, etika in osebni etos. Brez tega noben zakon nima moči. Vsak etos je podoben desetim zapovedim, ker nisem nobene dežele srečal, pa sem percej hodil o-krog, da bi teh desetih tabel ne videl. Kako. se boš sicer branil pred tatovi in morilci, kot s takimi tabelami? Poleg tega pa še osebni etos. Pa poglejte. Lahko je izredno pošten človek, pa naredi prekršek zoper zakon, lahko pa je zelo nepošten, pa ga nikoli ne odkrijejo. In celo zelo veliko ljudi, pride takih na visoka
mesta, ker nimajo nobenih zadržkov razen tega, samo da se ne bi izvedelo.«
Vpr.: Negovanje videza?
Odg.: »Jaz mislim, da je ta civilizacija gnila, čeprav je edina, ki jo vidim tudi kot možno zaenkrat, ampak tu manjka bistvo, odnos med ljudmi. Te stvari so nekako izpuščene, bistvo je izpuščeno. Poglejte, socializem, kaj etimološko to pomeni? Odnos med ljudmi. O tem pa mi najmanj vemo. Mi veliko več vemo o prometnih predpisih, pa o davčnih zadevah, pa o carinah, kot kakšni bi morali biti drug z drugim. Vedenje o tem se s človekom razvija, otrok nima nikakršnega vedenja. To se razvije z dozorevanjem. Kdaj kdo dozori, pa je relativno. Ne vidim nikakršnih možnosti za razvoj teh vrednostnih zadev brez enega znanja o človekovem čustvu, ki pa je prav neraziskana dežela. Tu se sedaj ustavim. Jaz zasledujem svoja čustva in poznam črna čustva, ki so tako kot pri živalih in vzgoja ni vzgoja, ampak je dresura. Svetla čustva pa nimajo možnosti delovanja, med njimi tudi ljubezen, up v na Iprotju s strahom, nasproti sovraštvu, jezi, ljubezen.«
Vpr.: Katero čustvo je po vašem najpomembnejše za človeka?
Odg.: »Veselje. Veselje nasproti žalosti, ki je najtemnejše čustvo, ki pa-sivizira bitje, ne samo človeka, da ne more reagirati, ne more delovati, ker ga žalost pritiska. Nasprotje je veselje, ki sicer tudi pasivizira, vendar drugače. Če bi civilizacija prišla do tega čustva, bi se vse spremenilo.«
Vpr.: Torej ne stojite na Pirjevčevi tezi, da je človek tragičen?
Odg.: »Ja, ja. Vprašanje, če negativni princip ustvarja človeka. Ali je samo to, ali je še kaj drugega? Tukaj človek išče naprej, pa ne samo iz radovednosti. Včasih mi je bilo to iskanje, ki se izraža z znanstveno besedo, pomembnejše kot literatura.«
Vpr.: Kaj vas je veselilo, vas veseli?
Odg.: »Nikakor me tako ne sprašujte, saj težko odgovarjam. Mene Prešernova nagrada veseli, taista nagrada nekatere druge žalosti. Nekdo se nečemu smeje, za kar drugi joka.«
Vpr.: In zaljubljenost?
Odg.: »Zaljubljenost je zelo dramatična. Ni nekaj samo veselega. Dviga te pod strop in meče ob tla. Tu je še strah. Je kot vihar, ki počisti zrak in vsega vraga naredi, pa tudi kaj vzame, kakšno napako morda — toda človek je drugačen. Vendar mislim, da midva o tem več čutiva, s tem mislim vas in sebe, kot drugi ljudje na splošno čutijo. Človek se boji o tem govoriti, to ni prava plašnost. Toda, glejte pameten človek, če ima zaklad doma, ne odpira predela in ga ne razkazuje vsakemu gostu, ki pride v hišo. Te stvari drži za sebe.«
Vpr.: Aha, tista kamrica kot pri Cankarju?
Odg.: »Da, mislim, da sem zadel.«
Razgovor zapisala
MAJDA SUŠA
TONE SVETINA
Med nebom
in peMom
_____________ 101--------------
»Če greš sedaj v gozd, Karlo, boš s tem priznal nekaj, česar te sedaj nihče ne dolži. In če gresta tudi vidva z njim, bosta obsojena kot njegova pomagača. Veliko je mrtvih, in temu primemo bo maščevanje! Prišli bodo, nas vse odgnali in požgali dom... A vsi nemški piloti niso vredni toliko, da bi Bečanov rod na mah izginil!«
»Niso!« je pritrdil oče, ki se je čudil pametni presoji svoje žene. Na to, da bi Karla lahko iskali, še Pomislil ni.
Pritrdil je tudi Karlo, ki je nenadoma videl izti-rjenje vlaka v drugačni luči. Janez je izginil, družina Pečanovih pa je na udaru...
»Mati, naj bo po tvoji volji! Šel bom nazaj, ko Pa se preplah poleže, bom pobegnil!«
Mati je samo pokimala, zadovoljna z njim, in dodala:
»Borili se bomo! Toda s pametjo! Zakaj bi bili že zdaj žrtve povračilnih ukrepov?«
Drugi dan se je Karlo odpeljal nazaj k vojakom. Zala se je čudila njegovi odločitvi. Jokala je ob slovesu, ko da ga ne bo nikoli več videla. Grenki okus njenih solz ga je spremljal vso pot, ko so skozi nje-
govo zavest brzela kot sanje drevesa, hiše, mesta in pokrajine...
V kasarno se je vrnil en dan prepozno. Četni poveljnik ni bil voljan poslušati njegovih opravičil. Kot vsakemu zamudniku mu je prisodil deset dni zapora v samici. Ko so se zaprla za njim težka vrata, se je oddahnil. Vlažna ječa s svojo samoto in koščkom neba med železnimi križi mu je dobro dela.
Vsak težak duševni pretres zahteva čas, mir in samoto, v kateri se človek znova zbere in uravnovesi, kajti čestokrat se zgodi, da ima premalo moči za preveliko breme. Toda Karlo se je vseh deset dni boril, da bi slike v spominu poloma potopil v vodnjak pozabe. Podnevi se mu je posrečilo, da je mislil na druge stvari, ponoči pa so ga v sanjah obiskovali razbiti vlaki in piloti, ki so kot ptice s prestreljenimi krili drug za drugim strmoglavo padali na ostro robo kamnito obalo.
XIV.
Bele zavese dežja so zbile suho listje z dreves in umile pokrajino. Dan mrtvih je bil siv, prazen in žalosten. Bečanovi so okrasili očetov in materin grob in grobove dedov z belimi krizantemami, ki sta jih gojili Kristina in Marija na domačem vrtu. Župnik je molil za vse mrtve in hkrati za žive, kajti prihajal je čas hudih preizkušenj.
Od Karla ni bilo nobenega glasu, in že se je Be-čanka vprašala, ali je storila prav, ko ga je poslala nazaj v italijansko vojsko, če ga bodo poslali kam umret, si ne bo mogla nikoli oprostiti njegove srni ti. Nič več ni mislila, da bi lahko iskali njega. Sled je verjetno peljala drugam, kajti v vas ni bilo nobenega karabinjerja.
Z nočjo je prišel Frane, ožgan od vetra in močan. Z osličem je pritovoril dva nahrbtnika letakov o boju Osvobodilne fronte. Povedal je, da mu je zaupana naloga vzdrževati zvezo med narodnoosvobodilnim gibanjem v Loški dolini in v krajih na tej strani bivše meje. Organiziral da bo tudi omrežje zaupnikov Osvobodilne fronte v Brkinih.
Pred tednom dni so ga loški revolucionarji — Matevž Hace, Feliks Razdrih, Franc Sterle in drugi, s katerimi je sodeloval že nekaj let — sprejeli v komunistično partijo, saj je odlično prestal dolgotrajno kandidatsko preizkušnjo. Matevževega nagovora ob tej priložnosti ne bo nikoli pozabil:
»Veš, Frane, revolucionar in komunist ni navaden človek. Ni lahko podreti stare družbe. Še teže bo zgraditi novo. Zato je treba delati in še delati in se seveda tudi boriti in še boriti, s pametjo in orožjem v rokah. Odslej ti mora partija pomeniti vse! Kar ona reče, je sveto! Vse, kar naloži, je treba opraviti! Pa sebe je treba izgrajevati, brati in še brati je treba, spoznati Lenina, Stalina pa Marxa. Svoje tovariše pa moraš spoštovati in rad imeti in tudi življenje dati zanje, če tako nanese! Kapitaliste, naciste pa fašizem je treba sovražiti z vso dušo. Mi delavci ne moremo ničesar zgubiti razen okovov na rokah. Pa poštenjak moraš biti! Morala, ta je pri nas čez vse. Pa disciplina! Anarhizma pa ne maramo! Pa z množicami je treba delati in Osvobodilno fronto širiti! Ko pa se bomo združili v eno državo, bodo prišle še druge naloge... Pa tudi Cankarja je treba brati prav je rekel, da si bo narod pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar! Mi delavci bomo imeli oblast v rokah... pa morda malo tudi kmetje!«
Koprski šahisti so se izkazali
Predsednik ZSŠDI 0. Kalan o Kraševem podvigu
»Vaš uspeh, uspeh vse naše narodnostne skupnosti «
1. jugoslovanska košarkarska liga
Poraz Zagrebčanov
Po velikem podvigu Kraševih na miznoteniških igralk je predsednik ZSŠDI Odo Kalan poslal ŠK Kras naslednje pismo.
Dovolite, da vam resnično iz vsega srca čestitamo ob velikem uspe hu, ki ste ga dosegli z osvojitvijo prvega mesta v Italiji — z osvojitvijo državnega naslova.
Prav gotovo lahko jemljemo to novo afirmacijo našega zamejskega športa kot nekaj edinstvenega, mogoče težko ponovljivega, pa vendar kot nadvse navdušujočega za vso našo narodnostno skupnost.
V časih, ki so do naše narodnostne identitete na tem koščku našega zamejstva še vedno mačehovski, zado-biva ta uspeh še večje razsežnosti in globlji pomen. Ponovno smo v državnem merilu opozorili nase, na našo eksistenco, ponovno smo dokazali, da smo tu še vedno močno zakoreninjeni, še več, da rastemo, da segamo po lovorikah, do katerih se
ne more povzpeti niti — še tako močna — večina.
V dneh, ko z mešanimi občutki optimizma in pesimizma čakamo na razplet pogajanj glede naše narodnostne zaščite, moramo v mozaik naših aktivnih izpričanj življenjskosti vnesti tudi ta, nov biserni kamenček: državni naslov vaših deklet.
Ko vam izrekamo iskrene čestitke ne moremo mimo še enega poudarka, ki je prav gotovo v teh dneh skupni imenovalec vseh zamejskih Sloven cev in prijateljev našega slovenstva: hvaležni smo vam za ta edinstveni podvig, hvaležni smo vam za vse garaško delo, ki ste ga atleti, tre nerji in vodstvo ob spodbudi vseh vaščanov občine vlagali v področje namiznega tenisa v vseh teh letih. In naj zadnja misel ne izzveni pre več egocentrično, pa vendar jo postavljamo: vaš uspeh je tudi naš in imamo ga za svojega.
Odo Kalan
V drugi četrtfinalni tekmi končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je včeraj prišlo v Beogradu do velikega presenečenja.
Zagrebška Gibona, ki je premočno zmagala po prvem delu prvenstva, je včeraj izgubila v drugem srečanju proti Radničkemu v Beogradu z 89:91 (47:47) in za uvrstitev v polfinale bo torej med ekipama potrebna še tretja tekma v Zagrebu. Najboljši strelec v včerajšnjem srečanju je bil košarkar Radničkega Milovanovič, ki je dal kar 30 točk.
Dva polfinalista pa sta že znana. To sta sarajevska Bosna in Zadar, ki sta že zmagala v prvih tekmah.
Bosna je včeraj v Sarajevu prema gala Šibenko s 84:68 (Benaček je dal 28 točk), Zadar pa je v čačku od pravil domačega Borca s 119:98.
Danes pa bo v Beogradu tekma med Partizanom in Crveno zvezdo.
• DISCIPLINSKI UKREPI FIP - S
prepovedjo nastopa na eni tekmi so kaznovani naslednji igralci in trenerji košarkarskega A-l in A-2 lige: Bonamico (Granarolo), Meneghin (Si-
mac), Kupec (Banca Popolare), Benvenuti (trener Banca Popolare) in Di Vicenzo (trener Bepettona).
e ŽENSKA KOŠARKA — Danes bo v Cinisellu tretje odločilno srečanje za naslov državnega prvaka v košarki med ženskami. Za državni naslov se bostà pomerili ekipi GBC iz Milana in Zolu iz Vicenze.
• TENIŠKO SREČANJE v okviru Davisovega pokala med Avstralijo in Italijo bo od 13. do 15. julija v Bri-sbanu.
KVALIFIKACIJA ZA 01
Danes v Bologni Italija- Romunija
BOLOGNA — Danes bo italijanska nogometna reprezentanca igrala kvalifikacijsko srečanje za olimpijske i-gre v Los Angelesu proti Romuniji.
V današnjem srečanju v Bologni so favoriti »azzurri«, saj bodo Romuni igrali močno okrnjeni.
IDRIJA — V organizaciji občinskega šahovskega društva Tolmin so o-digrali sklepno tekmovanje šahistov primorske šahovske zveze za pokal maršala Tita. V moški konkurenci je sodelovalo 6 štiričlanskih ekip. Največ so pokazali šahisti Kopra v postavi Masleša, Jeras, Vrečevič in Mi-janovič, ki so zmagali v vseh petih dvobojih in sicer : z Ajdovščino 3,5: pol, proti Idriji 4:0, proti Novi Gorici 2,5:1,5, proti Piranu in Tolminu Pa z rezultatom 3:1.
KONČNI VRSTNI RED EKIP Koper 16 točk, -Nova Gorica 11,5, Piran 9,5, Tolmin 8,5, Ajdovščina 8 in Idrija 6,5 točk.
V ženski konkurenci je v dvokrožnem dvoboju ekipa Tolmina premagala Ajdovščino z 2,5:1,5. Zmagovalni ekipi v moški in ženski konkurenci sta si pridobili pravico rtasto pa na slovenskem finalu, ki bo od 13. do 15. aprila v Slovenski Bistrici.
(Silvo Kovač)
• KOLESARSTVO — Danes je na sporedu dirka okoli Etne. Na njej bo nastopila večina najboljših italijanskih kolesarjev, med katerimi dajejo strokovnjaki največ možnosti za zmago veteranu Panizzi.
Na nedeljskem kotalkarskem tekmovanju
Poletovcu Mitji Kokorovcu naslov pokrajinskega prvaka
Društveno tekmovanje SPD Gorica
Julijan Čavdek najhitrejši
Krasovke na občini
Zgoniški župan Jože Guštin bo jutri, v četrtek, ob 20. uri skupno z odborniki in svetovalci sprejel na župan tsvu v Zgoniku Krasove igralke, trenerko in vodstvo, društva.
Brzojavke
ŠK Kras so brzojavke s čestitkami poslali Dr. Emilio Felluga, predsednik pokrajinskega olimpijskega odbora; društvo Tennistavolo Senigallia, TOD Partizan Moste.
Iz srca čestitam Krasovi ekipi, ki je nam Slovencem priborila tako vrhunsko zmago. Ponosna sem, da sem imela v šolski telovadnici Sonjo Milič, Sonjo Doljak in Damjano Sedmak, ki so že takrat pokazale izjemno osebnost in izreden talent za telesno kulturo sploh. Hvala vam, dekleta!
Prof. Krasulja Suhadolčeva
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV čestita ženski namiznoteniški ekipi ŠK KRAS
ob sijajnem športnem podvigu — osvojitvi ekipnega državnega na slova 1984.
KD Rdeča zvezda čestita ženski namiznoteniški ekipi
ŠK KRAS
ob osvojitvi ekipnega državnega naslova.
Namiznoteniški odsek ŠZ Bor čestita
KRASOVIM IGRALKAM za ekipni državni naslov.
Ob zasluženi osvojitvi naslova ekipnega državnega prvaka čestita namiznoteniški sekciji
ŠK KRAS
ŠZ Gaja
V nedeljo se je končalo prvo le tošnje pokrajinsko prvenstvo FIHP v organizaciji DL Ferroviario. V naraščajniški kategoriji je med fanti po pričakovanju zmagal Mitja Kokorovec (Polet), ki ni imel resnejših nasprotnikov. Kokorovec, ki je vodil že po obveznih likih, je o-svojil prvo mesto tudi v prostem programu.
VRSTNI RED
1. Mitja Kokorovec (Polet); 2. Alessandro Roberti (Jolly) ; 3. Dario Tedesco (Ferroviario) ; 4. Luca Bencina (Gioni).
Med dekleti, skupno jih je nastopilo 22, je zasluženo zmagala Jolly jeva zastopnica Morea Loiri. Poletovka Tamara Operti je z nastopom v prostem programu popravila svoj položaj in osvojila 16. mesto, to pa ji ni zadostovalo za uvrstitev na deželno prvenstvo, do katerega ima pravico le prvih 14 kotalkaric.
VRSTNI RED
1. Loiri Morea (Jolly) ; 2. Rossella Crisman (Gioni); 3. Monica Bossi (Jolly); 16. Tamara Operti (Polet).
Na društveni lestvici je zasedlo prvo mesto društvo Jolly pred DL Ferroviario. Polet je osvojil tretje mesto. (S.K.)
Spet priznanje Poletu
Prejšnji teden je Poletov tabor razveselila nadvse spodbudna novica : kar dva kotalkarja sta namreč pre jela vabilo vsedržavne kotalkarske federacije, da se udeležita skupnih treningov državne reprezentance kategorije kadetov. To sta Samo Kokorovec in Damjan Kosmač, ki sta v preteklih letih dala že veliko zadoščenja svojemu društvu.
Kot znano, se je Kokorovec že la ni udeležil teh treningov; pozneje je bil tudi izbran v državno reprezentanco in osvojil bronasto kolajno na evropskem prvenstvu kadetov v Franciji.
Kosmač, ki je leto dni mlajši, je letos prvič prejel tako vabilo. Trening je potekal od 23. do 25. marca v Turinu pod vodstvom trenerja državne reprezentance Adolfa Cavedani ja.
Skupno ' je trener povabil 6 kotalkarjev te kategorije, od katerih dva poletovca, kar je še posebno razveseljivo. (S. K.)
MLADINSKE IGRE
ŽENSKI ROKOMET
Kosovel — Nabrežina	8:3
S to zmagp Kosovela je tudi jasno, da je Kosovel osvojil pokrajinski naslov. Tako bo na deželnem finalu ta naša slovenska šola predstavljala mesto Trst. (Inka)
Slovensko planinsko društvo v Gorici je z društvenim tekmovanjem v veleslalomu, v nedeljo na Nevejskem sedlu, končalo letošnjo smučarsko sezono. Tekmovanje, ki ga zadnja leta niso prirejali, so obnovili, da bi počastili okrogli jubilej. Poteka namreč deset let, odkar društvo prireja tečaj smučanja na Nevejskem sedlu.
Zanimanje za društveno športno prireditev je bilo precejšnje, škoda le, da je nagajalo slabo vreme.
Na Nevejskem sedlu se je v nedeljo zbralo več kot 120 članov društva, prijavljenih tekmovalcev je bilo 83, startalo je 61 tekmovalcev. Največ odsotnosti je bilo zaradi bolezni.
VRSTNI RED
Baby sprint:	1. Saša Primožič
31 ”44; 2. Sanja Ferlan 51”43; 3. Mirko Ferlan 56”07.
Miški - miške: 1. Alex Quinzi 29"60; 2. Ivana Nanut 32”86; 3. Emil Quinzi 35’'65.
Medvedke : 1. Il aria Tomazin 32”92; 2. Francesca Saher 35”22.
Medvedki :	1. Michele Valentinčič
26”88; 2. Aleš Nanut 27” 12; 3. Marko Čavdek 27”21.
Cicibanke: 1. Maja Fajt 25”62; 2. Roberta Plet 25”88; 3. Sara Devetak 33’ '49
Mladinke: 1. Deborah Gulin 26”92; 2. Vlasta Jarc 33”75.
Članice: 1. Sonja Primožič 34”08; 2. Elena Bastiani 35”53; 3. Rosanna Devetak 1’00”17.
Dame: 1. Sandra Bauzon 26”27; 2. Danuška Lutman 27”91; 3. Lilijana Nanut 30”69.
Cicibani: 1. Damjan Lutman 50’'40; 2. Marco Marassi 59”28; 3. Samo Mu-čič 1’01”55.	'
Mladinci : 1. Julijan Čavdek 47”46; 2. Marko Vrtovec 52”97; 3. Dimitri Roner 54”65.
Člani: 1. Herman Cantelli 48”56; 2. Samo Sanzin 49”07; 3. Marko Lutman 53”23.
Amaterji: 1. Natalino Culot 47”67; 2. Ivo Berdon 52”59; 3. Dušan Lapanja 52”81.
Veterani : 1. Jožef (Pepi) Lutman 56 ”99; 2. Aldo Bauzon 57”03; 3. Ivo Nanut 1'00”50.
Najboljši čas je dosegel Julijan Čavdek (47"46), sledita Natalino Culot (47”67) in Herman Cantelli (48”56). Med tekmovalkami se je najbolje u-vrstila Maja Fajt s časom 25”62, ki pa je tekmovala na krajši progi.
#	KRITIKE PRED OI, Češkoslova ški dnevnik Rude Pravo je zopet kritično ocenil organizacijo 'olimpijskih iger v Los Angelesu. Napadel je a-meriške organizatorje, češ da tekmovalci ne bodo vsi v istem olimpij; skem naselju, polèg tega da so tudi varnostni ukrepi zelo slabi, čeprav je znano, da je prav v Los Angelesu največji kriminal v ZDA.
•	CLERC IZGUBIL. V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Boca Ratonu v Floridi je Argentinec Clerc izgubil proti Američanu Davisu z 1:6, 3:6.
Med nagrajenci tudi B. Vitez
Na ponedeljkovem nagrajevanju tržaškega tednika »II Meridiano« se je med finaliste za najboljše tržaške športnike leta 1983 uvrstil tudi Jadranov košarkar Boris Vitez, ki je prejel pokal
Drevi v prijateljski košarkarski tekmi v Repnu
Jadran ovci proti tuzlanski Slobodi
Drevišnji Jadranov tekmec, moštvo tuzlanske Slobode Dita
Jadranovi košarkarji, ki so v soboto v Castelfrancu izbojevali izredno dragoceno zmago (košarkarska zveza sicer še ni uradno potrdi la izida, o Jadranovi zmagi pa ne more biti dvoma), bodo drevi v prijateljski tekmi igrali proti moštvu tuzlanske Slobode Dite.
Srečanje bo drevi ob 19.30 v Repnu.
Košarkarski klub Sloboda Dita nastopa v prvi B jugoslovanski ligi. Ta klub pa ima dokaj bogato košarkarsko zgodovino. Tri leta je namreč nastopal v prvi jugoslovanski ligi, v svojih vrstah pa je imel tudi slavnega Mirzo Delibašiča, ki je bil gotovo eden izmed najboljših jugoslovanskih košarkarjev vseh časov. V svoji postavi ima trenutno tri košarkarje, ki so že bili v raznih jugoslovanskih selekcijah, in sicer: Bratislava Mitroviča, Nebojšo Lazareviča in Draga Zeca.
Drevišnje srečanje bo torej za Jadranove košarkarje zelo koristno.
obvestila
ŠD Mladina
prireja šahovski turnir pod vodstvom znanega mojstra. Začetek v petek, 30. 3., ob 18. uri v Domu A. Sirka v Križu. Informacije in vpisovanje ob začetku tečaja.
Športha šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 29. marca, ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška 20. Poverjeniki posameznih šol so naprošeni, naj ob tej priložnosti uredijo blagajniške obveznosti svojih šol.
ŠD Mladina -
smučarski odsek priredi v soboto, 31. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk družabni večer. Prosimo točnost in polnoštevilno udeležbo.
ZSŠDI - nogometna komisija organizira skupne treninge za mlade, ki bi se radi ukvarjali z nogometom. Treningi, ločeno za posamezne starostne skupine, bodo na sledečih nogometnih igriščih: 1. SKUPINA: rojeni od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1976 — 29. t.m.
ob 17.30 na nogometnem igrišču na Proseku; 2. SKUPINA: rojeni od 1. <■ 1971 do 30. 6. 1973 — 5. aprila ob 17.30 na nogometnem igrišču v Dolini; 3. SKUPINA: rojeni od 1. 7. 1969 do 30. 6." 1971 — 3. aprila ob 17.30 na nogometnem igrišču v Repnu ter rojeni od 1. 7. 1976 do 30. 6. 1969 — 6. a-prila od 17.30 na nogometnem igrišču v Trebčah.
Športno združenje Bor
sklicuje v petek, 30. marca 1984, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugi® ob 20. uri REDNI OBČNI ZBOR * naslednjim dnevnim redom:
1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev volilne konusi je; 4. predsedniško poročilo; 5. razprava in pozdravi gostov; 6. poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 7. volitve novega odbora; 8. razno. Občni zbor bo v Borove® športnem centru. Vrdelska cesta 7.
TPK Sirena
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak soboto od 15. do 16. ure.
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Poraz še omogoča
naši nogometaši v mladinskih ligah
uvrstitev Doma na končno 5. mesto
Polisontina — Dom 63:62 (34:34)
DOM: M. Dornik 16, Nanut, Cej 20, D. Orzan, Semolič 11, Čubej, U. Dornik 5, Gruzovin, N. Orzan, Hvalič 10.
Domovci so klonili v gosteh proti močni peterki iz Pieri sa s samo točko zaostanka. Tole je bilo prvo od dveh srečanj, ki bosta odločili, kdo bo zasedel peto oziroma šesto mesto na skupni lestvici letošnjega promocijskega prvenstva. V tem srečanju so si beordeči zadali kot cilj izgubiti s čim manjšo razliko v koših, kar bi lahko nadoknadili v povratnem srečanju na domačih tleh. Poleg tega so Se nastopili v zelo okrnjeni postavi in to kar brez treh standardnih igralcev. Kljub temu pa so naši proti veliko višjemu nasprotniku zaigrali res učinkovito in vse je že kazalo, da bodo celo zmagah. Toda v zadnjih trenutkih srečanja jim sreča ni bila pre več naklonjena, tako da so domačini zmagali z minimalno prednostjo.
NARAŠČAJNIKI
Giarizzole — Breg 3:2 (1:1)
STRELCA za Breg: Biagi in Sancin.
BREG: Toffoli, Biagi, Senica, Žgur, Cassoni, Valter Olenik, Jerman, Silvano Olenik, Sancin, Godina, Ba-rut.
Kljub mnogim odsotnostim so se Brežani borbeno in enakovredno u-pdrali boljše uvrščenim Tržačanom. Vsekakor se pozna odsotnost nekaterih ključnih igralcev. Problemi se za trenerja Spadara bodo vsekakor nadaljevali, saj je bil na tej tekmi izključen Barut, tako da bodo tudi v nedeljo Brežani nastopili okrnjeni. Naj omenimo, da je res dobro i-gral Biagi, ki je po dolgem premoru spet stopil na igrišče. (T. M.)
Montebello — Zarja 2:1 (2:1)
ZARJA:	Keber (Zettin), Babich,
Leban, Kralj, Borelli, R. Kalc, Zeu-gna, Gojča, Ferluga, Gregori, Zer-bo, Stein.
Kot v prejšnji tekmi so Zarjani pokazali improvizirano in površno igro,
predvsem zaradi slabe kondicije nekaterih igralcev. Ostali pa niso bili dovolj požrtvovalni.
Tekmo so zarjani začeli odločno in prvi povedli. Nato pa so prepu stili pobudo nasprotniku, ki je takoj izenačil in tik pred koncem polčasa povedel. (P. B.)
IZIDI 19. KOLA
S. Andrea - Muggesana 0:1; S. Sergio - Zane 3:0; Costalunga - Roiane-se 2:0; CGS - S. Vito 3:2; Giarizzole -Breg 3:2; Fortitudo - Campanelle 2:0; Montebello - Zarja 2:1.
LESTVICA
Costalunga 31, S. Vito 27, S. Sergio in Giarizzole 26, Olimpia in Montebello 22, S. Andrea in CGS 19, Campanelle in Zarja 17, Breg, Fortitudo in Muggesana 16, S. Luigi 15, Roianese 12, Zaufe 1.
NAJMLAJŠI
SKUPINA B
Opicina — Vesna	0:0
VESNA: Martinuzzi, Bembi, Sulli, Sgubbi, Zarotti, Piciulin, Faggin, Cusma, Babich, Švab, Costanzo.
naše košarkarske ekipe v mladinskih ligah
1. DIVIZIJA
Skupina A
Breg — Sanitas 86:83 (49:37)
BREG: I. Pertot, Kapič 7 (5:7), Koren 7 (1:3), Male 2, Meneghetti 32 (6:11), Salvi 18 (6:8), Barut 18 (2:2), Tul, R. Pertot 2, Martincih.
Bregova članska vrsta je dosegla svojo drugo zaporedno zmago. Zmaga naših košarkarjev je bila tokrat toliko bolj pomembna, saj je ekipa Sanitas neposreden tekmec v boju za uvrstitev v »play-off«. Tekmo so naši dobili že v prvem polčasu z odlično igro v napadu. V Bregovih vrstah je bil tokrat najboljši Barut, nedvomno pa je treba Pohvaliti tudi veterana Korena, ki je bil odločilen pod košema. (Čok)
IZIDI 3. KOLA
Foto Mauro - Saba 63:93, Prevenire • Autogamma 52:108, Breg - Sanitas 86:83, Viva - Fiorentina 79:82.
LESTVICA
Autogamma 6, Breg, Saba in Sanitas 4. Viva, Fiorentina in Foto Mauro 2, ^evenire 0.
Skupina B
IZIDI 3. KOLA
Team 81 - La Talpa 64:60, Inter Mita - Acli Fanin 82:62, Sokol - Balonasto odložena.
LESTVICA
Balonccsto in Team 81 4, Santos, Inter in Sokol 2, La Talpa in Acli Fanin 0.
Skupina C
IZIDA 3. KOLA
Don Bosco - Barcolana 110:58, Servolana - Inter 1904 88:80.
LESTVICA
Don Bosco 6, Scrvolana in Inter 1904 4, Ginnastica, St. Azzurra in Barcolana 2, Bor in Ferroviario 0.
MLADINCI
Scoglietto — Sokol	68:54
(42:29)
SOKOL: Pertot, Ušaj 11, Klanjšček, Devetak 9, Žbogar 12, Pahor 4, Sedmak 13.
Sokolove! so zaigrali daleč pod svo-
jimi sposobnostmi in zato tudi zasluženo izgubili proti nasprotniku, ki jim je sicer enakovreden. Žal pa se je izenačeno stanje na igrišču ohranilo le do 8. minute. Tedaj so domačini z a-gresivno cono pressing povsem onesposobili napad Nabrežincev, ki je v osmih minutah zabeležil borih 6 točk. Sokolovci so odpovedali predvsem pri skoku na odbitih žogah. Med posamezniki bi tokrat omenili le Sedmaka.
(Mitja Terčon)
IZIDI
Alabarda - Inter 1904 101:86, Stella Azzurra A - Bor 87:57, Ferroviario - Don Bosco 62:84, Scoglietto - Sokol 68:54.
LESTVICA
Don Bosco 20, Stella Azzurra A in Inter 1904 18, Alabarda 16, Scoglietto 12, Ferroviario 8, Sokol 4, Bor 2 Stella Azzurra B 0.
KADETI
Barcolana — Breg	68:35
(24:19)
BREG: Salvi 4, Zobec 9, Šturman, Matera, Žerjal 8, Canciani, Vodopivec 2, D. Bandi 10, Ražem 2.
Čeprav so ponovno poraženi zapustili igrišče, so se Bregovi kadeti prvič v letošnjem prvenstvu vsaj za polčas enakovredno borih z nasprotnikom. Dober nastop so naši košarkarji pokvarili s slabo igro v drugem delu, tako da je bila razlika v rezultatu na koncu precej vehka. (Čok)
IZIDI 16. KOLA
Barcolana A - Bor 75:77, Don Bosco - Polet 93:62, Libertas A - Inter Milje 67:75, Barcolana B - Breg 68:35, Kontovel - Ferroviario 92:104, SGT -Libertas B 89:66.
LESTVICA
Inter Milje 26, Ferroviario 24, Santos in Libertas A 22, SGT 18, Don Bosco in Barcolana A 16, Bor 14, Kontovel 8, Polet 6, Libertas B in Barcolana B 4, Breg 0.
NARAŠČAJNIKI
Bor — Kontovel 112:74 (41:44)
BOR: Kovačič 10, Mosetti 8, Uršič 2, Lippohs 29, Žgur 4, Barin 16, Ci-vardi 12, Carbonara 16, Pertot 15.
KONTOVEL: Lil« 8, Vender 18, Ban 2, Cingerla 6, Gruden 2, Terčon 38.
Borovci so prepričljivo premagali Kontovelce v drugem letošnjem derbiju. Kontovelovo moštvo je stopl'o na igrišče v močno okrnjeni postavi, a se je v p.p. enakovredno upiralo borovcem. V drugem polčasu pa so le ti s hitrimi protinapadi nadoknadili zaostanek in zmagah z 38 točkami razlike. V Borovih vrstah so vsi dobro igrah, pri Kontovelu pa zaslužijo pohvalo Terčon in Venier. (Miško)
IZIDI 18. KOLA
Inter 1904 - Don Bosco 57:93, Inter Milje - Santos 60:72, Inter Milje -Scoglietto 70:69, Scrvolana - Scoglietto 100:83, Saba - Ferroviario 63:75, Bor - Kontovel 112:74.
LESTVICA
Servolana 30, Don Bosco 28, Santos 22, Ferroviario 20, Bor in Saba 14, Kontovel in Scoglietto 10, Inter Milje In Inter 1904 6, Libertas 4.
DEČKI
Kontovel — SGT 44:113 (9:58)
KONTOVEL: Kompare 4, Pertot, Sedmak, Gruden 8 (4:11), Rupel 2 (0:3), Baracci, Stanissa 3 (1:6), Sossi, Cingerla 6, (2:3), Sterni 21 (3:6).
Po treh zaporednih zmagah so Kon-tovelci utrpeli visok poraz na domačem igrišču. Premagala jih je vodeča SGT, ki je z odhčno obrambo ta koj zaustavila Stemija in s tem tudi ves napad Kontovelcev, tako da so ti ob koncu prvega polčasa zbrah le 9 točk.
Čeprav v nadaljevanju so Kontovel-ci zadeh nekaj več košev je bila razlika vselej prevelika. Tudi tokrat se je med Kontovelci ponovno izkazal P#1 ter Sterni, edini, ki se je kosal z močnejšim nasprotnikom. (M. R.)
IZIDI 15. KOLA
Servolana - Inter Milje 125:32, Bor -Don Bosco 54:85, Stella Azzurra - Santos 33:95.
LESTVICA
SGT 28, Don Bosco 24, Servolana in Santos 22, Ricreatori in Kontovel 12, Inter Milje 10, Polet 8, Bor 4, Stella Azzurra 0.
Vesna se tokrat res ni kdove ka ko izkazala. Tokrat so naši igrali precej neurejeno. Imeli so sicer dve vidnejši priložnosti, a so ju zamudili. Šibka točka naše ekipe je bila namreč prav v napadu, morda zaradi odsotnosti nekaterih ključnih i-gralcev. Nedvomno pa se je izkazala obramba.	(Andrej)
Roianese — Kras 3:1 (1:1)
KRAS: Purič, L. Škabar, Umek, Žagar, M. Škabar, Zubčič, Grgič (Mozetič), Šuc, A. Škabar, Škrk, Grmek.
V zadnji tekmi letošnjega prven stva so se morah mladi krasovci sprijazniti s častnim porazom. Po golu domačinov so »rdeče-beh« zamudili številne ugodne priložnosti, sredi polčasa pa je Škrk iz prostega strela poslal žogo v desni zgornji kot ter izenačil.
Tudi v drugem polčasu je imel Kras na razpolago nekaj prostih strelov, toda iz večje razdalje. Grmekov gol je sodnik razveljavil zaradi domnevnega »off-sida«. (R. B.)
IZIDI 19. KOLA
Don Bosco - CGS 0:1, Primorec -S. Andrea 1:0, Opicina - Vesna 0:0, Roianese - Kras 3:1.
LESTVICA
S. Andrea 30, CGS 23, Vesna 22, Don Bosco 21, Montebello in Opicina 18, S. Luigi in Roianese 15, Primorec 9, Kras 5.
ZAČETNIKI
IZIDI 14. KOLA
Fortitudo - CGS B 0:1, Soncini B -Domio 1:0, S. Luigi - S. Vito 1:0, Costalunga Breg 0:0, Zaule - Muggesana 1:3.
LESTVICA
Soncini 27, Muggesana 23, S. Luigi 18, Fortitudo 16, Domio 15, S. Vito 12, Costalunga 10, Breg 8, Zaule in CGS 4.
SKUPINA C
San Giovanni — Primorje 3:0
(2:0)
PRIMORJE:	Blason, Gherbassi,
Frasinelli, Prašelj, Ukmar, Škabar, Prinčival, Štoka, Ligozzi, Mesar in Spadoni.
Proti solidnemu San Giovanniju je Primorje ponor no izgubilo, tudi ker je nastopilo v okrnjeni postavi. Tržačani so brez večjih težav prišli takoj v začetnih minutah do prvih dveh zadetkov. Samo v nadaljevanju so Prosečani nekohko reagirali, toda domačini so imeli še naprej pobudo, in so tudi dosegli tretji gol.
(H. V.)
IZIDI
S. Giovanni - Primorje 3:0, Opicina - S. Andrea A 0:2, Portuale - Su-percaffè odložena.
LESTVICA
CGS 21, S. Andrea 13, Portuale in S. Giovanni 12, Roianese 11, Super-caffè 10, Opicina 6, Primorje 1.
NA GORIŠKEM
San Michele — Mladost 1:1
STRELEC za Mladost: A. Ferfolja
MLADOST:	Pankert, Frandolič,
Gergolet, Špacal, Devetta, Lakovič, M. in F. Narduzzi, Ferfolja, D. in P. Gergolet, Zampar, Lavrenčič, I. Lakovič, L. Gergolet.
V prvem srečanju prvenstva začetnikov po zimskem premoru, so i-gralci doberdobske Mladosti dosegli pomemben rezultat na tujem proti močni ekipi San Michele. Kraševci so do prednosti prišli v 11. minuti
Domačini so izenačenje dosegli v sklepnem delu tekme, ko so izkoristili nesporazum doberdobske obrambe. (E. F.)
CICIBANI
SKUPINA A IZIDI
Domio - Montebello 0:2, Soncini -Zaule 7:0, Ponziana - Fu'gor 7:0, S. Sergio - Chiarbola 2:4, Giarizzole -CGS 3:2, Fortitudo - Breg 3:1. Počitek: S. Andrea.
LESTVICA
Chiarbola 26, Ponziana 25, Soncini 23, Montebello 22, S. Andrea 20, Fortitudo 18, Domio 15, Giarizzole 12, S. Sergio 10, Breg in CGS 7, Zaule in Fulgor 5.
SKUPINA B
Primorje — Sant'Andrea 0:4
(0:2)
PRIMORJE: Spadoni, Ligozzi, Tavčar, Škabar, Štoka, Savi, Capelli.
Primorje je igralo pod svojimi sposobnostmi. Izid srečanja je vsekakor prestroga kazen za »rdeče-rumene«, ki so prejeli vsaj dva gola zaradi negotovosti proseškega vratarja.
(H. V.)
IZIDI
Opicina - Costalunga 0:7, S. Luigi -Supercaffè 3:1, Campanelle - Chiarbola 1:0, Portuale - CGS 2:0, S. Vito - S. Giovanni 1:5, Primorje - S. Andrea 0:4.
LESTVICA
S. Giovanni 26, S. Andrea 22, Costalunga 21, S. Luigi 20, Campanelle in Portuale 17, Supercaffè 15, Chiarbola, CGS in Primorje 9, S. Vito 7, Opicina 4.
Mlajše cicibane Brega je po porazu s Ponziano na 2. mestu dohitel Giarizzole
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
_	1. MOŠKA DIVIZIJA
Gretta — Bor	3:1
(8:15, 15:5, 15:9, 15:13)
BOR: Krebel, Kralj, Italiano, Melon, Brana, Kalc in Starc.
Z vodečo in še neporaženo Poli-sportivo Gretto so odbojkarji Bora Pričeli izredno spodbudno in poletno. S pričetkom drugega seta pa je bilo Potrebno prižgati luči in nenavadna Razsvetljava v telovadnici šole Vi-sintini je naše fante precej motila, da so se privadili šele v četrtem ni-■ri. Slab sodnik pa je preprečil, da Oi nasprotnika prisilili na peti niz.
(A. S.)
Soča — Arci Pieris	3:2
(11:15, 15:7, 19:17, 12:15, 17:15)
SOČA: M. Černič, Sirk, Gergolet, pisk, Kovic, Malič, Giantin, M. Černič, Fajt.
Pet setov in dokajšnjo mero športne sreče je potrebovala šesterka Sori). da je odpravila nevarne goste iz Pierisa. Lahko bi celo trdih, da so li gostje po nepotrebnem zapravili ^nago, saj so tako v tretjem kot v Petem setu že vodili s precejšnjim naskokom (v tretjem celo 11:3). Toda v obeh setih so" igralci Soče odloč-
no poprijeli in zlasti po zaslugi M. Černiča, kapetana moštva, nadoknadili zamujeno.
AGLI Ronchi — Sovodnje 0:3 (3:15, 11:15, 6:15)
SOVODNJE: Prinčič, Devetak, Gu-lin, Butkovič, Čaudek, Černič.
Dečki
Val — Libertas Gorica 0:3 (8, 13, 5)
UNDER 15 - MOŠKI
Bor — VIS Trst	1:2
(6:15, 17:15, 10:15)
BOR: Starc, Clementini, Sedmak, Gombač, Kozman, Gombač, Blasi in Hmeljak.
V izenačeni in občasno tudi dopadljivi igri so mladi borovci izgubili z VIS, a končni izid bi lahko bil tudi drugačen, če ne bi domačini napravili preveč napak tako pri serviranju kot tudi pri sprejemu servisa. (G. F.)
Sloga — Inter	2:1
(13:15, 16:14, 15:6)
SLOGA: Kerpun, Hrovatin, Gulič, Komar, čač, Kalc, Tognetti, Paulina, Kralj, Sain.
Slogini fantje so tokrat na domačem terenu naleteli na izredno razpoloženega nasprotnika, ki jim je dokaj grenil pot do zmage. Po težavno izbojevanem drugem nizu pa so se v odločilnem le razigrali in osvojili zmago, s čimer so obdržali prvo mesto na lestvici. (INKA)
Olympia — Grall Torriana 2:0 (15:1, 15:4)
UNDER 15 - ŽENSKE
OMA — Sloga A	0:2
(1:15, 7:15)
SLOGA: Vidah, Sosič, Susič, Filipo vič, Cergol, Lupine, Milkovič, Drnovš-ček, Cipollino, Guštin, Mijot, Maver, Križmančič.
V spopadu za prvo mesto lestvice skupine B so slogašice brez večjih
težav odpravile tudi doslej neporaženo OMA. Naša dekleta so zaigrala zbrano, učinkovito in kaj kmalu je bilo jasno, da jim tudi OMA ne bo dorasel nasprotnik. (INKA)
Inter A — Bor	2:1
(15:13, 2:15, 15:4)
BOR: Knez, Sancin, Bandelj, Superina, C. in S. Pernarčič, Železnik, Čok, Vesel, Lasič.
V tekmi, ki je odločala o drugem mestu na lestvici, so borovke tesno klonile, z osvojenim setom pa so o-hranile možnost, da v primeru zmage v povratnem srečanju vendarle prehitijo Inter. Tekma je bila na solidni ravni, odločilen pa je bil prvi set, ki so ga naše igralke izgubile predvsem zaradi velikega števila zgrešenih servisov. (Mig)
Inter B — Sokol	0:2
(4:15, 7:15)
SOKOL: Radetič, Jazbec, Perdec, Legiša, V. in E. Vizentin.
Dekleta Sokola so bila za razred boljša, tako da so nasprotniku prepustila le 11 točk in ga odpravila v 21 minutah..
Centro Olimpya — Sloga B 2:0 (15:3, 15:10)
SLOGA:	Černe, Kosmina, Kralj,
Cergol, Renčelj, Benčina, Lckatos, Rebecchi, Vidau, Hrovatin, Grgič.
Tokrat so mlade slogašice popolnoma odpovedale. Druga postava Sloge je namreč zaigrala zmedeno, nepovezano, in vsakega upanja na vsaj delen uspeh je bilo kaj kmalu konec. (INKA)
Italcantieri — Olympia 2:1 (15:9, 12:15, 15:13)
OLYMPIA: Feri, Vetrih, Valentinčič, Pavio, Vertovec, Scarazzolo, Bednarik, Bensa, Rinelli, Maraž, Marko čič, Kosič, Mužič.
V zaostali tekmi je šesterka goriške Olympie doživela v Tržiču tesen poraz. Ekipi sta si bili enakovredni in z malo več športne sreče bi lahko točki odnos a šesterka »plavih«.
AGLI Ronchi — Sovodnje 0=2 (3:15, 12:15)
SOVODNJE: Cotič, čeme, Černič, Florenin, Tomšič, Barbara in Katrin Luvisutti, Vižintin.
Tudi v prvem povratnem srečanju prvenstva so se naše najmlajše odbojkarice dobro izkazale. Na gostovanju v Ronkah so premagale tamkajšnjo ekipo, ki je bolj skromna in ni mogla streti odpora naših deklet.
Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din. za organizacij in podjetia mesečno 250,00, letno 2.500.00 din
Poštni tekoči račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir '1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samse
Izdaja	ZTT	fòrfl! ^Ian i,a,l*anske
in tiskaTrst	IMI 19 ,ve,e Časopisnih
založnikov FIEG
28. marca 1984

V Romuniji zamenjave številnih ministrov
V	ZDA nenadna smrt predsednika Gvineje
CONACRY — Minulo noč je v Clevelandu, v ZDA, nepričakovano umrl 62-letni predsednik Gvineje Ahmed Sekou Toure. V noči med 22. in 23. marcem je dobil srčni napad, prepeljali so ga takoj na zdravljenje v ZDA, kjer je pa podlegel med kirurškim posegom.
Sekou Toure, ki sodi skupno s Senegalcem Senghorjem in Hou-phouet - Boignyjem med ustanovitelje gibanja za afriško enotnost, je začel svojo politično pot leta 1946. V svoji deželi se je kmalu povzpel v vrh demokratke stranke in je imel mnoge vladne funkcije. Leta 1961 je postal predsednik republike, štiri leta kasneje pa je prekinil stike s Francijo in se je zbližal s Sovjetsko zvezo.
V	zadnjem času pa je spet navezal stike z Zahodom, zlasti s Francijo in ZDA.
BUKAREŠTA — V nekaterih romun skih ministrstvih je prišlo do pravega »rafala« zamenjav. To pa nato, ker so bili nekateri »krivi«, da niso dosegli ciljev, ki so jih načrtovali za prejšnje leto. Tako sta ministra za kmetijstvo Iona Tesuja in ministra na energijo Trandafira Cocirlo zamenjala Gheorghe David in Nicolae Busui.
Ti pa sta le zadnji v vrsti zamenjav, ki so si sledi e v teh dneh, saj so padli v nemilost še drugi ministri in podtajniki, da ne govorimo o ravnatelju romunske državne banke. Vse te sektorje in ljudi je predsednik Nicolae Ceausescu večkrat zelo kritiziral in jih dolžil pomanjka nja organizacijskega smisla. Le ta je kompromitiral dosego zadanih naog, kar je videti v rudnikih in tudi energetska kriza se je poslabšala, med-
tem ko so proizvodi metalurške in mehanske industrije zelo slabi. A niti na zdravstvenem in monetarnem področju ni najboljše, saj je bilo na pri mer preveč splavov oziroma premalo trde roke v odnosih z mednarodnim monetarnim skladom.
Zahodni opazovalci v Bukarešti u gotavljajo, da so bile zamenjave najbrž upravičene, vendar bi Mio treba krivdo vreči tudi na tiste ambiciozne načrte, ki se naslanjajo samo na demagogijo in ne na znanstvene principe.
Zaenkrat ni moč še reči, ali se bodo zamenjave nadaljevale. Najbrž te mo žnosti ne gre izključiti, saj so v Romu ni ji v zadnjih letih zamenjali kar 20 ministrov, 40 podministrov in izjemno število funkcionarjev državne birokracije, ki pa, resnici na ljubo, niso toliko krivi.
V ZRN odpravljajo napitnino
BONN — V ZRN bodo najbrž odpravili vse vrste napitnin in to zaradi davkov. To zahtevo je sindikalni voditelj finančne uprave Werner Hagedorn utemeljil s tem da napitnine v nemških javnih lokalnih navržejo letno kar 100 milijonov mark (62 milijard lir), ki niso podvrženi nobeni obdavčitvi. Skratka, proti napitninam se je treba boriti, saj gre za »črno delo«.
Kako se boriti proti temu? Dovolj bo zvišati na 20 odstotkov postrežbo in tako bo denimo biftek stal več kot sedaj. S tem pa nemški odjemalec prav gotovo ne bo dajal več napitnin.
Neuravnovešenec ubil svojo mater
TURIN — Srhljiv uboj v Turinu: 33-letni Mauro Spizzicò je z brcami in pestmi ubil svojo 66-letno mater. Moški je že dalj časa bolehal in že večkrat je imel neuravnovešene izpade. Ko so ga karabinjerji zaprli, je izjavil samo to: »Ubil sem svojo mater, odpeljite me v umobolnico«. Neka Spizzicò jeva sestra je izjavil, da je brat v zadnjih časih večkrat pretepal mater.
»Aprilska epidemija« ob uvedbi poletne ure
PARIZ — Legalna ura škoduje organizmu — trdi profesor Boris Sand ler, primarij otroške bolnišnice v Bordeauxu. Da to ni izključno njegovo osebno mnenje pove podatek, da je že 10.000 oseb v Franciji podpisalo Peticijo, ki zahteva odpravo poletne ure, v Bordeauxu pa so celo ustanovili posebno združenje za boj proti spremembi časa.
Po mnenju prof. Sandlerja škodi ta sprememba predvsem biološkemu ritmu otrok in starostnikov. Prihajalo naj bi do prave »aprilske epidemije«, katere znaki so nespečnost, napadalnost, slabši šolski uspehi itd.
Vabljiva atrakcija švicarskega cirkusa
Poljub z velikim medom je prav gotovo ena izmed privlačnosti švicarskega cirkusa Knic. Dreserki pa je treba vsekakor priznati, da je zelo korajžna, če že ne drugega...	(Telefoto AP)
Traktorji na ulicah
V Franciji se vrstijo protesti proti predlogom EGS za kmetijstvo. Tak je bil tudi v Strasbourgu, ko so traktorji preplavili ulice	(Telefoto AP)
Dokaj nenavadne teze sofijskega zgodovinarja Daskalova
Bolgari zmanjšujejo pomen N0VJ
BEOGRAD — Sofijski zgodovinar Georgij Daska lov je napisal okoli 14.000 besed, da bi »ugotovil« da se osvobodilno revolucionarni boj Jugoslavije v prejšnji vojni ne bi končal ■z zmago brez premoči Bol garije. s svojo »znanstveno resnico« tudi trdi, da bi bila brez prispevka bolgarskih vojakov v »težavah« tudi izvedba sovjetskih vojaško političnih načrtov na Balkanu jeseni leta 1944, piše Tanjug.
Daskalov seveda ne izgublja časa s pojasnjevanjem, zakaj so v Bolgariji čakali tako dolgo, vse do jeseni leta 1944, če seveda uresničitev te «strateške u-smeritve« ne pomeni razumevajočega stališča do udeležbe Bolgarije, pod pokroviteljstvom Tretjega rajha, pri razkosanju Jugoslavije leta 1941 in več kot triletne o)0ipacije Makedonije in velikih delov Srbije?
Daskalov pravzaprav ne skriva, da taka misel njegovim nazorom ni daleč. Pritožuje se, da je jugoslovansko vodstvo s sklepi II. zasedanja AVNOJ »igno Tiralo druge revolucionarne sile na Balkanu pri reševanju makedonskega vprašanja«, predvsem bolgarske
KP, kot tudi to, da pri tem »ni upoštevalo volje ljudstva«. Posebej ga jezi to, da so se Makedonci zavedali, da so bili bolgarski vojaki okupatorji, in jim zameri, da sta makedonsko in jugoslovansko vodstvo ultimativno zahtevali, da okupatorske sile, ki so se čez noč spremenile v »bolgarsko ljudsko armado« zapustijo Makedonijo in prepovedale pripadnikom teh enot stike s, kot pravi, lokalnim prebivalstvom, ki je po njegovem mnenju »bolgarsko«.
Daskalov poskuša tudi čimbolj zmanjšati jugoslovanski osvobodilno - revolucionarni boj in celo trdi, da je lahko zmagal »samo zahvaljujoč sporazumom udeležencev protihitlerjevske koalicije« ter da je bila usoda tega boja in povojnega razvoja Jugoslavije »v rokah sovjetskega vojaškega in političnega vodstva«.
Kompleksi, ki jih s tem besedilom poskuša zdraviti »Historičevski pregled,« so razumljivi. Jugoslavija je zgodovinsko najmanj kriva, posebej pa njeni komunisti, cki so v Bolgariji čakali prihod enot Rdeče armade na njene meje, da bi se vključila v boj proti hitlerjevski koaliciji, ironično dodaja Tanjug.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Murietta
(29.)
kA.tNk.3E
WE0.3ACK!
PRIŠEL TE 3E OBISKAT NEKDO, KI TRDI, PA G,A-L_ POZNAŠ!
Roparja pogumnejša od avstralske vojske
SYDNEY — Pred nekaj dnevi sta pred avstralskim parlamentarnim od borom za zunanje zadeve in narodno obrambo načelnik glavnega štaba kopenske vojske in neki letalski maršal izrekla resno zaskrbljenost zaradi domnevnega poslabšanja bojne sposobnosti avstralskih vojaških sil. Pri tem sta, seveda, želela do seči povišanje vojaškega proračuna. Ob tej priliki so mnogi njune zahteve ocenili kot čisto pretiravanje. V Avstraliji namreč dokaj natančno objavljajo, brez zakrivanja in misti-fikacije, koliko in kakšno orožje ima vojska, kakšne so vojaške in častniške plače, pa tudi nekatere »občutljive« stvari, ki se tičejo razporeda in bojne sposobnosti posameznih enot.
Toda po tem, kar se je dogodilo pred nekaj dnevi, bo tudi marsikdo med onimi, ki jim je vojska še vedno »svetinja«) spremenil svoje mnenje. Sredi Sydneya je namreč »ka pituliral« kar ves bataljon najbolj elitne pehotne enote, nekakšne garde — in to pred dvema navadnima roparjema. Vse to pa celo sredi vzorne vojašnice »Hollsworth«, katero radi kažejo tujim gostom. Le ne-
kaj minut po začetku delovnega časa, sredi dneva, pred desetinami vojakov in častnikov, pa tudi lepega števila civilistov, ki so zaposleni v vojašnici, sta do dna oropalo bataljonsko blagajno, v kateri so bile tedenske plače za častnike in vojake. Pred tem sta ustavila svoj avto pred vhodom v stavbo poveljstva »kraljevskega avstralskega polka«, si zakrila obraza z maskama, odvzela dvema stražarjema puški, ju zvezala, vstopila v blagajniško sobo, tam prisilila šest častnikov in vojakov, da so legli na tla na trebuh, pograbila sta vsebino blagajne v vrednosti 150.000 dolarjev, sedla v avto in se mimo odpeljala, brez izstreljene krogle in brez odpora armade. Civilna in vojaška policija, ki sta sicer nastopili takoj, ko je avto z ubežnikoma zavil za prvi ogel, sta nekaj kasneje sicer dobili roparsko vozilo, toda — prazno. Čeprav je postal dogodek »vojaška tajna«, se je o njem kmalu razširila vest.
Avstralci so tako zdaj res razočarani nad svojo armado, tolažijo pa se z dejstvom, da imajo vsaj hrabre — roparje.
VLADIMIR HOLOVKA