•t Sveetel Bato M Fsstecs PtiHW tor to Ssstlsu lit*. Aet sf Octobsr Srd. lili. Aetheetoed «a May Und. im NO. 14 — ŠTEV. 14 CLEVELAND, O., 7. APRILA (APRIL), 1943 VOLUME XXIX. — LETO XXIXi ZMAGOSLAVNA (VICTORY) KAMPANJA K. S. K. JEDNOTE Apel našega glavnega predsednika V smislu odloka in sklepa glavnega odbora, se je letos s 1. aprilom otvorila nova kampanja zš pridobivanje novega članstva, zlasti v mladinski oddelek.. Vsaka trgovina, vsako podjetje in sploh vsaka obrt stremi za tem, da vidno raste, da vidno napreduje in da ne gre nikdar po rakovi poti! Tako tudi »videva glavni odbor naše Jednote, da, četudi so nastali razburkani «'asi zaradi svetovne vojne, ki so potegnili tudi našo miroljubno domovino, Ameriko v najkrvavejši svetovni vrtinec, kar jih še pomni zgodovina. Glavni odbor se zaveda, da ima s članstvom niše Jednote svojo prvo dolžnost, da storimo vsi vsepovsod in vse za končno zmago naše domovine Amerike in drugih zavezniških narodov, nad krvoločnimi sovražniki svobodoljubnih narodov sveta. Poleg tega se pa glavni odbor tudi zavede svoje dolžnosti napram svoji podporni materi K. S. K. Jednoti. Tudi naša podporna organizacija je velikansko podjetje bratske zavaroyal-nine, ki ne sme stati na enem mestu in tudi ne iti nazaj, ampak vedno le naprej! Nad 38,000 delničar j ev-članov in članic je pod zastavo KSKJ. Na čelu te velike skupine stoji glavni odbor ki je pooblaščen, da vodi to veliko bratsko podjetje po začrtani poti, po znanem geslu: "Vse za vero, dom in narod" do višjega in večjega napredka, do pomnoževanja naših vrst z novimi in mladimi močmi, z novim članstvom. Da je pa gls. »nemu odboru to veliko delo omogočeno, mora imeti celotno podporo krajevnih društev, krajevnih društvenih uradnikov in sploh odobravanje in podporo celotnega članstva. Zato pa danes stopam pred vas, dragi mi bratje in sestre z iskreno prošnjo, da v teh rszburkanih časih; storite trdno obljubo, da boste u*ak izmed vaš po svoji moči pomagali nabirati novo članstvo za svojo Jednoto; posebno pa da boste posvetili največjo pozornost za pridobivanje članstva v naš mladinski oddelek. Ko sem bil ponovno izvoljen na zadnji konvenciji v urad gla\rnega predsedništva, sem vam ob isti priliki obljubil, da bom storil vse, kar bo v moji skromni moči, da bo naša bratska Jednota rastla in se širila. Tudi sedaj vam, bratje in sestre, ob začetku Victory kampanje ponovno zagotavljam da bom storil vse, kar bom zamogel in ravno tako lahko rečem za vse glavne dbornike in odbornice, da bodo vsi, vsak po svoji moči, storili, kar bodo mogli, da bo ta naša nov« kampanja za povišanje mladinskega oddelka najbolj uspešna. ■Obenem pa v imenu glavnega odbora apeliram na vse vas, i a društva kot skupine, na vse vas društvene uradnike in uradnice. kakor tudi na vse vas posamezne člane in članice. Ako se bomo vsi zavzeli za kampanjo, bo ista uspešna. Glavni odbor sam, brez vaše pomoči, ne bo imel istega uspeha kakor pa z vašo sto odstotno podporo. Mi vsi posamezniki člani in kot društvene skupine želimo, da bo naša draga nam Jednota rastla in se širila, zato sem pa prepričan, da boste vsi sledili apelu in prošnji vašega glavnega predsednika, ki ne prosi in išče vaše pomoči za sebe, ampak za Jednoto, katere del je vsak posamezen član in članica. Victory kampanja je vstvorjena v smislu z današnjimi vojnimi razmerami. Vsa naša krajevna društva so razdeljena v sedem enakih skupin. . Vsaka skupina je imenovana armada. Vsaka armada ima svoje poveljnike. Prvi armadi poveljuje glavni predsednik, vsem drugim šestim armadam pa ostalih pet glavnih podpredsednikov in ena glavna podpredsednica. Vseh teh sedem armad je stopilo s 1. aprilom na bojno polje, kjer bo vsaka skupina trajala premagati eden drugega z večjim številom nove zavarovalnine za mladinski oddelek. Kateri izmed teh armadnih poveljnikov bo ob zaključku kampanje na prvem mestu, bo seveda pokazala bodočnost. Jaz, kot poveljnik prve armade že danes obljubljam, da bom s pomočjo moje vrle armade vztrajal in skušal, da premagam vseh ostalih šest armad, pod poveljstvom mojih sokolegov sobratov podpredsednikov in sestre podpredsednice. Torej, bratje in sestre, vsi na delo, za skoraj šno in popolno zmago armade naše domovine Amerike, in obenem tudi vsi na delo za zmago naših Jednotinih armad, na bojnemf polju bratske zavarovalnine za naš mladinski oddelek! V tem smislu vam pošiljam moje iskrene pozdrave; naj Bog blagoslovi vaše delo in Kw S. K. Jednoto! Vam vedno udani JOHN GERM, glavni predsednik. "BUY WAR BONDS AND STAMPS!" ŽGANJE NA ODMERKE V OHIO Columbu», O,—Dne 5. aprila je senatna zbornica soglasno a 27 glasovi odobrila zakonski načrt za prodajo žganja v odmerkih. Nitja ibernica je%to predlogo odobrila le pred 19 dnevi. Postava določa prodajo enega pinta viške eni osebi na mesec, toda samo če bo imel znamko ali kartico.. Ko še governer Bricker to po. stavo podpiše, stopi takoj prave! javo; vendar bo vzelo še nekaj dni časa, dokler se država ne preskrbi s potrebno zalogo žganja. _ Slovenci in SlonJenKe! Te dni je minulo drugo leto, odkar » vdrle sovražne tolpe v Slovenijo, kjer ste se sami, ali pa vali starši rodili. Od ene strani so prikorakale italijanske čete, od druge so prihrumele nemške trume, a d« ne zaostane jo za zgledom svojih rokovnjaških pajdašev, so še madžarska krdela preplavila Prekmurje. Nobenega junaštva ni bilo treba za to "zmago" in ni ga bilo. Kar je bilo jugoslovanske vojske v slovenskih krajih, se je umaknila na povelje vrhovne komande, ki je pričakovala, da bo obramba uspešnejša v južnih hribih. Ko so fašisti vseh treh barv prihrumeli, ni bilo nikjer v Sloveniji vojske za organiziran odpor; prepuščena je hila sovražniku na milost in nemilost—sovražniku, kateremu je milost bolj neinsns kot druga stran lune. Pa Slovenci niso berači in niso moledovali za milost. Toda pričakovati so smeli vsaj toliko pravičnosti, kolikor je je mogoče v vojnem času po načelih mednarodnega prava. Ampak govori naciju in fašistu o pravičnosti, pa te bosta debelo gledala in te ne bosta razumela, kajti tudi te besede ni v njunih slovarjih. Edino sila je v njunih očeh' oboževanja vredna in ker se Slovenci niso dali kar meni nič, tebi nič pod peto, je zver zarjovel« in udarila, ker je bila tako močna, da ji žrtev ni mogla vrniti udarca z enako silo. Zadelo seje na slovenskih tleh, ki so v tisočletni asodovini popila že mnogo krvi; ' najbolj nečloveško preganjanje in- zatiranje in nobeno sredstvo ni bilo tiranom in njihovim oprodam prepodi o, pregnusno, da bi dosegli svoj cilj t pokončati slovenski narod tako temeljito, da ne bi ne na njegovi zemlji, ne na svetu sploh ostala kakšna sled njegovega življenja, njegoveg« bivanja, njegovega dela in njegove kulture. Vsi veste, kakšnega orožja se poslužujejo hlapci svastike in njihovi pajdsuu v ta tolovajski namen. Poniževanje in za-sramovanje, bolj boleče od udarca in rane se je pričelo takoj s prihodom prvih tujih oblastnikov; toda brutalnosti osvojevalcev je bilo to zadoščenje premajhno, kajti žalitev ne ubija, moralna klofuta ne prinese zemlje in blaga. Prišli so torej na dnevni red umori, včasih imenovani smrtna kazen, včasih ekselracija talcev, bolj navadno pa sploh nekrščeni. Da se proces pospeši, je bilo organizirano masno izganjanje in prisilno preseljevanje; Slovenci so danes raz- kropljeni kakor 2idje po razdejanju Jeruzalema* na tisoče družin je razbitih, da otroci ne vedo, kje so jim starši in ti ne, kje bi iskali sinove in hčere. Na tisoče so jih odgnali v sužnost v Nemčijo in Italijo, da proti svoji volji delajo za silnike. In da bo kupa do vrha polna, so izvršili največjo podlbst z zapiranjem nedolžnih slovenskih deklet v hiše blodnosti za naslado poživin-čene nemške in italijanske soldateske. Dve leti traja križev pot slovenskega ' naroda in konca še ni na vidiku. A v teh dveh letih brezprimernega trpljenja se ljudstvo ni vdalo m ni se ga polastil obup. Kot da je pod neprizanesljivim kladivom usode našlo svojo pravo moč, je pritegnilo pasove, zavihalo rokave in okrepilo svoj odpor. Slovenski narod se bojuje. In sovražnik besni, ker čuti udarce upornega naroda, kateremu je sužnost bolj zoprna od smrti. Sovražnik rohni, ker mu je velikanu malič med narodi zavalil skalo na pot, katere vsa njegova prevzetnost ne more odvaliti. Od jeze se peni, ker ne more vsa prelita kri izbrisati besed, ki jih je rekel in zapisal na steno—mene tekel ufarsim . . . Dve leti, bratje in sestre! In kako dolgo Še? Slovenski amerikanski narodni svet si je postavil to> vprašanje in je odgovoril. Na podlagi njegovega sklepa torej proglašam nedeljo 18. aprila (Cvetno nedeljo) za SLOVENSKI DAN in prosim vse podrašniee^ «se .organizacije in ustanove, da ga proslavijo na način, ki je z o žirom na njihove okoliščine najbolj primeren. SANS ne more v tem oziru izdajati nobenih predpisov, priporočljivo pa je, da se ta dan po možnosti prirede sestanki ali zbori, posvečeni trpečemu in bojujočemu se narodu v stari domovini in da se mu v resolucijah pove, da bije jo naša srca zanj, da občudujemo njegovo vztrajnost in njegov odpor in da bomo stordi, kar je v naših mcčeh za uresničenje njegovih idealov. 2aloben spomin velja preteklosti, ki je neizpremenljiva; sedanjost zahteva delo in boj; v bodočnost pa nas mora voditi up in neomajna vera v končno zmago pravičnosti. Duša slovenskega naroda je žejna okrepila; podajmo mu ga, prožeči mu roko preko morja na SLOVENSKI DAN! ETBIN KRISTAN, predsednik SANSa. Uspešen napad zavezniških letalcev na sovražnem ozemlju Masna zračna sila zavezniških bombnikov, med katerimi je bilo na stotine ameriških zračnih trdnjav, je tri dni zaporedoma uničevala osiško industrijo, podmorniške in ladijske baze vse od Kiela, Nemčija in Antwerpna v Belgiji do Na-pla v Italiji. Ti napadi so povzročili ogromno škodo na raznih napravah in kot trdijo osi-ška poročila, so zahtevali tudi mnogo življenj. Včeraj so ameriške zračne trdnjave pri belem dnevu napadle industrijske tarče v bližini Antwerpa. Radio iz Berlina je javljal, da so bombe zadele in porušile cele bloke hiš, zanetile mnogo požarov in ubile mnogo ljudi v Antwerpu. Na Napel je privihralo do 100 ameriških štirimotornih bombnikov, ki so izvedli enega največjih bombnih napadov na to mesto, kar traja ta vojna. Ameriški avijatičarji so poleteli nad Napel iz afriških baz. Pristanišče Napel je g|avna dobavna baza za osiško armado v Tuniziji. Ogromna kampanja za kupovanje vojnih bondov začne 12. aprila Kampanja bo trajala tri tedne in vlada pričakuje, da bo prodala za 13 bilijonov dolarjev bondov, kar pride na vaako osebo najmanj en bond po $100. Washington. — Začenši 12. aprila bo dvignila vlada Zed. držav ogromno kampanjo za prodajo vojnih bondov. Stric Sam pričakuje da bo prodal narodu za najmanj 13 bilijonov dolarjev bondov. To bo največja finančna operacija ki jo je še izvedla ameriška vlada v zgodovini. "—~~~~ " ~~~~T- T. Vlada pravi, da bo potreba 1941 P? "^omaj za M bilijonov dolarjev. Torej jih mora vlada prodati v treh tednih prodati za vsako osebo to je za vsakega moškega, žensko in otroka v Zed. držav najmanj en bond po $100, ako bomo hoteli doseči predpisano jkvoto 13 bilijonov dolarjev. Vlada potrebuje denar, da financira vojno in drugič, da s tem posojilom prepreči inflacijo. Zakladniški oddelek vlade že zdaj priporoča vsaki osebi v Zed. državah da investira v vojne bonde vsak cent, ki ga absolutno ne potrebuje za živež in streho. Da bomo razumeli, kako dale-kosežna bo ta kampanja za prodajo 13 bilijonov dolarjev vojnih bondov, naj bo povedano, da so jih Amerikanci kupili od ma- toliko, kolikor jih skoro v dveh letih. -o— je prodala NAŠI VOJNI STROŠKI Minuli teden je imel kapitan Charles W. Steadman, načelnik legalnega oddelka cleveland-skega ordnančnega distrikta govor.v klubu trgovske zbornice, kjer je omenil, da znašajo dnevni stroški sedanje vojne Strica Sama $250,900,000. To znaša $10,454,250 na uro, $174,-237 na minuto ali $2,903 na sekundo. Pri tem je omenil, da bi se moralo ogromen prOfit vojnih dobaviteljev nekoliko omejiti. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE VAŽEN NASVET IN PRIPOROČILO Minula depresija je bila huda in dolga. Nobenega dela, nobenega zaslužka. Časi so bili slabi. Človek bi mislil, da nas je ta dolga depresija precej izučila. Ali nas je? Ja in ne. Nekatere je, druge zopet ne. Ko je vladala brezposelnost -vsepovsod, ni bilo dela ne jela. Tarnali smo, kako slabi časi so. Ko so se pa časi zboljšali, ko je sedaj dela v izobilju in zaslužek dober, smo pa kar čez noč pozabili, kako slabo je bilo tekom depresije. Pretežna večina članstva naše Jednote tvori navadno delavstvo. Zato ne rabim na dolgo in široko razlagati, v kakšnem položaju se je naše članstvo tekom depresije nahajalo. Rečem pa, da je bilo zelo, zelo veliko članov in članic, ki so se nahajali v slabem finančnem položaju in niso mogli plačevati mesečnih asesmentov. Na glavni urad so prihajale prošnje za pomoč od vseh štreni. Od strani Jednote se je storilo vse, kar je bilo mogoče, da se Članstvo obvaruje suspendacije. Ko nas je zajela depresija, se članstvu ni moglo posoditi denarja na certifikate, ker pravila takih posojil niso določevala in če bi to tudi pravila določevala, se ni moglo posojil na certifikate dajati, ker certifikati načrtov "A" in "B," niso in še danes ne nosijo denarne ali posojilne vrednosti, dokler član ne dopolni starosti 60 let. Ker se posojil na certifikate ni moglo moglo delati, se je z dovoljenjem državnega zavarovalninskega departmenta iz sklada mladinskega oddelka izposodilo $40,000. S tem denarjem se je Članstv pomagalo plačevati mesečne asesmente. Preuredilo se je pravila in vpeljalo se je nove vrste certifikate, k\ nosijo denarno, oziroma posojilno vrednost. Članom in članicam, ki so imeli certifikate načrtov "A" in "B" se je priporočalo, da naj te vrste certifikate zamenjajo za zavarovalninske certifikate novih načrtov, nakar Se jih bo stavilo na rezervo. Na stotine in stotine članov je to priporočilo vpoštevalo in certifikate zamenjalo. Stavilo se jih je na rezervo in s tem jim je bilo pomagano, da niso bili suspendani. Člani in članice, ki so certifikate zamenjali, so s tem koristili sebi in njihovim dedičem. Ostali so člani Jednote, ohranili so si zavarovalnino in poleg tega imajo danes certifikate, ki nosijo denarno in posojilno vrednost, ki jim jamčijo, da ne bodp suspendirani, če bi ne mogli asesmenta plačati, dokler je na razpolago kaj rezerve njihovega certifikata. To velja za one člane in članice, ki so priporočilo gla»nega urada vpoštevali in certifikate zamenjali. Je pa pri Jednoti danes še veliko članov in članic, ki imajo certifikate načrtov "A" in "B," in ki se na naše priporočilo niso ozirali. Tem članom in članicam naj pa veljajo tele vrstice: Bratje in sestre! Živimo v času, ko se delo lahko dobi skoraj za vsakim »ogalom. Zaslužek je dandanes večji, kot je bil še katerikrat v zgodovini Amerike. Četudi smo v vojni, pravimo, da živimo v dobrih časih. Koliko časa bo trajalo? Kdo more prerokovati, da bo to trajalo leta in leta? Pomniti moramo, da za dobrimi časi pridejo slabi. Zelo slabi časi pa navadno sledijo po vsaki vojni. Eno je pa gotovo in to je, da sedanja vojna ni tukaj za vedno. Prišlo bo, ko bo tega klanja konec. Kaj pa po vojni? Par let po končani vojni zna biti tudi še dobro in potem? Zgodovina se rada ponavlja. Zato smemo pričakovati, da bo zopet nastala brezposelnost. Nastali bodo slabi časi. » Sledila bo depresija. Na vse to moramo misliti. Misliti pa moramo sedaj in se pripraviti, dokler je čas. Iz tega razloga se ponovno prosi vse člane in članice, ki imate zavarovalninske certifikate načrtov "A" in "B" in ki še niste 60 let stari, da certifikate zamenjate. Res je, da oo na podlagi novega certifikata vaš asesment nekoliko večji, kot ga plačujete sedaj, toda vse, kar boste več plačali, bo vaš prihranek, ko vam bo prav prišel, kadar pridejo zopet slabi časi. Vaš certifikat bo imel denarno in posojilno vrednost in v slučaju, da bi ne mogli asesmenta plačevati, se vam ne bo treba bati, da boste suspendani. Bratje in sestre! Vpoštevajte to priporočilo. Ne odlašajte! Zamenjajte certifikate sedaj, ko je čas! Z bratskimi pozdravi, JOSIP ZALAR, glavni tajnik OČETJE NE BODO SE KLICANI V ARMADO Washington. —Paul McNutt, direktor za delovno silo in načelnik urada za obvezno vojaško službo, general Hershey, sta poskušala včeraj razjasniti zamotana vprašanja glede klicanja očetov v armado. Hershey je k javil pri konferenci novinarjev, da se je njegovo izjavo napačno tolmačilo zadnji teden in da ni rekel, da bodo očetje klicani v armado 1. julija. "Rekel sem, da ne bodo klicani pred julijem," je izjavil Her-shey. "Toda v resnici pa res ne vem, kdaj jih bomo klicali. To je vse odvisno od števila, ki ga bo zahtevala armada in od števila mladine, ki bo v juniju končala šolo." AMERIŠKI LET AIXI DOBRO STREUAJO Cairo, Egipt.—Poroča se, da je deveta ameriška flotila tekom minulega meseca marca istrelila poldrugi milijon bomb na znanem Mareth bojišču. Obstreljevala je transportne tanke, sovražne pozicije in luke. Pri tem je bilo samo 23 naših letal izgubljenih. * Vsem članom in Članicam na-lega društva naznanjam sklep zadnje seje, da bomo imeli skupno velikonočno «poved v foboto, 10. aprila in v nedeljo ali drugi dan sv. obhajilo med drugo sv. mašo, ki bo darovana za naše člane-vojake. Prav je, da pri tej sv. maši vsi prisrčno molite za srečno vrnitev naših fantov in za njih božje varstvo. Dragi mi člani! Časi so resni, zato vas vse opominjam na to versko dolžnost ne ravno zaradi naših Jednotinih tozadevnih pravil, ampak zaradi Boga, ker On to zahteva. Naše društvo ima dosedaj že 70 članov ali fantov v ameriški armadi; ti se žrtvujejo za domovino, zato jih moramo spoštovati. Bog zna, koliko bo še za temi vpoklicanih?! Pri našem društvu ni niti en član godrnjal glede teh 10 centov na mesec za patriotični sklad v korist članov-vojakov. Iz tega se lahko razvidi, da je to prava bratska organizacija, ki se ne straši nobenega žrtvovanja za kako dobro stvar. K sklepu vam vsem voščim in želim blagoslovljene velikonočne praznike. Dal Bog, da bi ve-likonoč drugo leto lahko .v miru obhajali in s popolno zmago v sedanji vojni. Sobratski vam pozdrav, John Habyan, tajnik. —V— DRUŠTVO SV. JANEZA EVANGELISTA, ST. 65, MILWAUKEE. WIS. Na naši zadnji (marčevi) seji je bilo sklenjeno, da bomo skupno opravili našo velikonočno versko dol&iost na Tiho nedeljo. dne 11. aprila s tem, da pristopimo k sv. obhajilu med sv. mašo ob sedmih, ki bo darovana za vse žive in pokojne člane in članice našega društva. Spovedovalo se bo v soboto popoldne od 3. ure naprej in zvečer od 7. naprej. Prosim vas, da pridete vsi skupaj! Žal, da moram zopet poročati o smrtnem slučaju iz vrste našega društva, in sicer dne 6. januarja je preminul naš dobri in zvesti sobrat John An-drojna, star 48 let, po poklicu gostilničar. Pokojnik je društvu večkrat daroval kak sodček pive ali kaj drugega v prid naše blagajne; nikdar nismo šli praznih rok od njega. Na mrtvaškem odru je ležal v Kajzerjevem pogrebnem zavodu pod vodstvom našega so-brata John Jelenca. Pokopan je bil 11. januarja iz naše farne cerkve s sv. mašo, katero je daroval naš župnik Rev. Anton Schiffrer, potem pa na pokopa-šče sv. Križa. Zapušča žalujočo soprogo Mary in tri hčere. Počivaj nepozabni nam sobrat v miru božjem v tej ameriški grudi; prizadeti družini pa izrekam v imenu društva naše iskreno so-žalje. K vojakom so odšli še sledeči naši člani ali fantje: Adolph Zortz, Louis Velkovrh, Frank Smith, Stanley Bokal, Alfred Petersdorff, Martin Jug, Frank Lenarčič in Steve Hojnik. Do danes ima naše društvo že 40 članov-vojakov; Bog daj, da bi prišli vsi zdravi in zmagoslavno nazaj! Še enkrat vas prosim, da ne pozabite na vašo versko dolžnost za letošnjo Velikonoč. S sobratskim pozdravom, John Oblak, tajnik. —V— DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 79, WAUKEGAN, ILLINOIS in bodite v dvorani najkasneje 15 minut pred osmo uro fn prinesite regalije seboj. Z bratskim pozdravom, Ignacij Grom, predsednik. J—V— L>- DRUŠTVO MARIJE C ISTEGA SPOČETJA. ŠT. 80, SOUTH CHtCAGO, ILL. Cenjene članice našega društva prosim, da bi se udeležile prihodnjo nedeljo, 11. aprila skupnega sv. obhajila v naši farni cerkvi sv. Jurja. Zbirale se bomo ob 7:45 v cerkveni dvorani, potem pa odkorakamo k sv. maši ob osmih, ki bo darovana za vse naše žive in pokojne članice. Spovedovalo se bo v soboto popoldne od 4. ure naprej. Prosim vas, da vse skupaj z društvom izvršite to velikonočno versko dolžnost. S sosestrskim pozdravom, Loaise Likovich, tajnica. —V— DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, ŠT. 81, PITTS-BURGH, PA. Zopet opominjam članice našega društva, da bomo imele skupno sv. obhajilo pri sv. maši v cerkvi Marije Vnebovzete ob osmi uri na Tiho nedeljo, 11. aprila. Članice se bomo zbrale v cerkveni dvorani ob 7:45 uri in potem skupno odkorakale v cerkev. Torej na svidenje 11. aprila! Frances Lokar, predsednica. —V— DRUŠTVO SV. PETAR / PA-VAO, BROJ 91, RANKIN, PA. Pvt. John J. Bradica Evo, danas prinosimo prvu sliku kakS^og člana našeg društva u uniformi, to jest Pvt. John J. Bradica. Napomenuti mladi vojnik bio je još malo di-jete ili "baby," kada pristupio u naše redove, a pred nekoliko godina prestupio med ju aktivne članove. Naš mladi vojnik bio rodjen 3. septembra, 1919 u Wilkins-burg, Pa., gdje živi njegova majka Mrs. Mary Bradica i njegove tri sestre, sve članice društva broj 91. U armiju odišao 8. januara. 1943 i služi kao mehanik pri aeroplanih kod 1718 Ord. Co 31 st A. D. C. Hill Field, Ogden, Utah. Bračo i sestre! Kao njegovi rodbini, tako i nama može biti drago i ponos, da nam se je ovi brat tako predstavio. Daklem brate Bradica, Bog Te živi, i dao Bog, da bi pobjedili i obranili našu novu domovinu — Ameriku.i da bi se povratil zdrav k svojoj maj ki i sestram ter rodbini i prijatelj ima. To su Ti naše želje. Primi pozdrav Tvoj sobrat, M. B., izvjestitelj. —V— DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 105, . NEW YORK, N. Y. Cenjene sosestre: Udeležite se prihodnje seje 11. aprila ob 3. uri popoldne. zaveda in se fifeii.t« sv. maše; lja,*epšj Veki to, če se potndite, se nas lahko udeleii 95 proeantov. Prinesite društvene regalije seboj. Spoved bo v soboto popoldne po tretji uri in v nedeljo zjutraj pred sv. mašo. Na svidenje! Jennie Toncich, tajnica. —V— DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 135, GILBERT, MINNESOTA Naznanja se vsemu članstvu našega društva, da je bilo pri redni mesečni seji, ki se je vršila 21. marca tako malo članov navzočih, da ni bilo mogoče nič važnega določiti. Torej vas društveni odbor vljudno prosi, da se prihodnje seje, ki se bo vršila 18. aprila, v obilnem številu udeležite; je tudi več važnih točk za rešiti, ki so bile pri zadjiji seji zadržane. V upanju, da boste vpošte-vali to naznanilo ter se v obilnem številu udeležili prihodnje seje, vas pozdravlja v imenu odbora: Martin J. Stephon, tajnik —V— DMJŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 144, SHEBOY GAN, W1S. Naznanilo Članstvu našega društva sc tem potom naznanja, da imamo skupno sv. obhajilo v nedeljo II. aprila pri sv. maši ot osmi uri, spovedovalo se bo v soboto popoldne od 3:30 dc 5:30, in zvečer od 7 ure naprej. Vsak naj vpraša spovednika za listek, katerega naj potem podpiše in odda enemu ali drugemu društvenemu uradniku, predno odide v cerkev, ker jaz bom mogoče malo pozen, ker moram delati do 7. ure, zatorej ako ne bo mene tam, oddajte listke kakor sem omenil, enemu ali drugemu uradniku,, da jih potem isti izročijo meni, katere moram potem pokazati župniku v pregled, če so v resnici vsi izpolnili svojo versko dolžnost, predno potrdi poročilo društvenih uradnikov na duhovnega vodja Jednote. Prosim torej, da prav vsakdo vpraša za listek ter mi ga gotovo izroči, ker gospod župnik mi je še posebno naročil, da bo samo za tiste potrdil, kateri se bodo izkazali z listki; ni torej zadosti, da nekateri pravi: "Ja. saj me je ta in ta videl, to je zadosti," pa ni res, ker jaz in vi se moramo držati tega, kar domači župnik določi glede listkov. Še nekaj naj omenim, da vsi tisti, ki hodite v druge cerkve k spovedi, da greste sedaj prav v domačo cerkev, saj vam ne bo treba predolgo čakati, ker ima mo dva duhovnika in bo naj manj sitnosti za vas in za me ne; vsi tisti pa, ki spadate h kaki drugi župniji, pa dobite listke pri meni in jih dajte podpisati župniku, v katero župnijo spadate, ter mi jih ravno tako vrnite, da jih z drugimi vred oddam na pristojno mesto. Pa tudi tisti, ki spadate v druge župnije, lahko pridete k spovedi v slovensko cerkev, ako hočete in dobite listek pri spovedi, da vam ne bo treba hoditi potem v župnišča za podpis. Bodite pravočasno v dvorani v nedeljo, da tako skupno odi-demo v cerkev k sv. maši ter pristopimo skupno k sv. obhajilu. Ta dan bo darovana tudi sv. maša za vse društvene člane, ki se nahajajo pri vojakih za njih srečno vrnitev domov k svojim, teh je dosedaj že 85. Prosim tudi vse žene in matere, opomnite svoje može in sinove glede verske dolžnosti, »ko oni ne čitajo Glasila. Naj še omenim, da je naše društvo dosedaj kupilo za obhajilo pa na Tiho aprila. P)roaim vas, da vsi člani in članice pridete, ker več ko nas bo skupaj, tem lepše bo izgledalo. Po sv. maši pa pridite v zbo-rovalno dvorano, kjer boste dobili dar od društva. Torej na svidenje dne 11. aprila! -Sobratski vam pozdrav. Frank Flajnik, predsednik. —V— DRUŠTVO SV s MIHAUA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA. Javljam članom i članicam čilo, stanj« se Ker se je i l. aprilom pričela kampanja zmage za mladinski oddelek in so v to svrho razpisane lepe denarne nagrade za društva ter posameznike, apeliram ivi vas, da kaj novih članov predlagate na tej seji. S sobratskim pozdravom, Peter Madronich, tajnik. —V— DRUŠTVO SV. MARTINA,ŠT. 178, CHICAGO, ILL. Naša prihodnja seja se vrši našeg društva, da če se održa-1 na Tiho nedeljo, 11. aprila, vati dojduča sjednica na nedje-lju, 11. aprila u navadnim prostori jama. Na istu sjednicu ste naprošeni, da ste prisutni u što večem broju bez isprike, Jer imamo več( važnih točka na dnevnom redu reševati; ujedno biti če izveštaj nadzornog odbora za prve tri mjesece, pa bu-dete či\Ji, u kakvem stanju se društvo naše nalazi. Istina, naši članovi kažuje: "Sv. Mihalj društvo ima dosta novaca. Ali koliko vas ima, da ne znate, koliko izdamo svaki mjesec; naš razpis oba oddelka na mjesec glasi od $700 do $800, a same potpore smo imali prošli mjesec $235, a kamo drugi razni izdatki?! K tome još ima i donos članstva, kojega čekamo po tri i više mjesece. Sada bude-te rekli, to je moja krivnja. Istina, da je! Ali ja sam pre-dobar, a vas počekam i preko vrijemena. A to nije ovaj put od siromaštva, nego od nemarnosti. Daklem posem toga vas molim, da budete malo točniji pak se ogledite na one članove. vsled tega prosim vse naše člane in članice, da bi se te seje udeležili, ker imamo dosti stvari za rešiti. * Gotovo vam je znano, da imamo tudi ravno isto nedeljo med sv. malo ob 7:30 skupno sv. obhajilo; spoved se vrši v soboto popoldne in zvečer. Prosim vas, da pridete v velikem številu k sv. maši in k sv. obhajilu. Ker "se bo letos 8. in 9. maja tukaj v Chicagu vršila letna Jednotina kegljaška tekma, se bomo lahko na prihodnji seji glede iste kaj domenili, potem bi bilo že prepozno. Na prihodnji seji bo tudi prečitano trimesečno finančno poročilo. Torej na svidenje 11. aprila zjutraj pri sv. maši, popoldne pa na seji! S pozdravom, John Ggorkos, tajnik. —V— DRUŠTVO 5F. CIRILA IN METODA, ŠT. 191, CLEVE-LAND, O. Dragi mi člani in članice: Prav kmalu bo velika noč noč Iopret, tajnica. -T— DRUŠTVO KRALJICA MAJ-NIKA, iT. m, CANONS- rurg-strabane, pa. s tem naznanjam vsem našim članieam, da bomo to le^o skupno opravili velikonočno dolžnost dne 11. aprila v cerkvi sv. Patricka,> Canonsburg, Pa. Za to priliko nas obišče Rev. Thomas Hoge iz Johnstowna, Pa. Spovedoval bo v soboto popoldne in zvečer. ^ V nedeljo zjutraj pred sedmo uro se bomo zbrali v cerkveni dvorani in skupaj odšli v cerkev k sv. maši ob 7:15, ki bo darovana za vse naše člane in članice, žive in mrtve. Vabljeni ste tudi vsi drugi Slovenci in Slovenke v naselbini in okolici, da se poslužite te lepe prilike izvršiti velikonočno dolžnost v svojem lastnem jeziku. Pozdrav, Franees Mohorich, tajnica. DOKU ko j i svaki mjesec točno plača- j tukaš, zatorej gotovo niste po- Katere dolgiyete na ases-Clanstvu našega društva se mentu, poravnajte dolg za go- naznanja, da bomo imeli skup- tovo, ker vas zelo nerada opo- no velikonočno spoved in sv. minjam. obhajilo na Tiho nedeljo, 11. Vzemite si tudi naznanje, da >$8,000 vojnih bondov in pri se- aprila pri osmi sv. maši. V ne- imamo velikonočno skupno ob- 1 danji kampanji Rdečega križa delje zjutraj se zbiramo v šol- hajilo na Cvetno nedeljo, to je j je društvo darovalo $25 v ta na- ski dvorani, da gremo petem 18. aprila ob 8. uri zjutraj v men. skupno v* cerkev. Bodite točni slovenski cerkvi. Vsaka naj se John Udovich, tajnik. ju, a drugo i oni, koji su platili za šest mjeseci unapred. Po ovakovim članima idu gladki računi. Nadalje braco i sestre, več me pitalo pojasnila članov drugih društev o dugu, koji ste dužni Jednoti više od minule depresije. Jeli bi to dobro platili bilo. Pak sam odgovoril, da je dobro i ste uslijed toga na profitu, kada svoje dugove pomirite, večja vam je rezerva kod Jednote i ne plačate kama-ta, ili interesa. Još jednom vas umoljavam, dodjite na dojduču sjednicu, pak me dosjetite na ko je točke, i sami donesite dobre predloge za društvo i Jednoto. Sa pozdravom, Matt Brozenič, tajnik. Telefon: Schenley 2483. —V— DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 176, DETROIT, MIC H IG AN V naznanilo vsemu članstvu našega društva, da bomo imeli skupno velikonočno sv. obhajilo na Tiho nedeljo, 11. aprila med sv. mašo ob 8, ki bo darovana za vse žive in pokojne člane in članice našega društva. Pridite 15 minut do 8. v cerkveno dvorano z regalijami; kateri morda iste nima, jo lahko kupi pri meni. Vsi boste dobili spovedne listke, na katerega zapišite svoje ime in ga oddajte pri obhajilni mizi. Spovedovalo se bo v soboto popoldne od do 4:30 in pa zvečer od 7 naprej. Opozarjam vas pa, da s spovedjo nikar ne odlašajte na nedeljo, ker ista je določena samo za one, ki v soboto delajo ali so pa oddaljeni. Kdor pa opravi svojo versko dolžnost v kaki drugi fari, mi morate prinesti potrjen spo-vedni listek od dotičnega duhovnika, kajti odbor društva mora dati na glavni urad natančno tozadevno poročilo. Nadalje prosim člane, ki pošiljajo asesmente po pošti, da naj od 1. marca prištejejo za vsakega člana odraslega oddelka 10 centov več, samo člani-vojaki so prosti te doklade, ki ostane v veljavi do preklica. Ce je kdo v armado vpoklican, naj mi njegovi starši to takoj na-nijo im ajiepev neeiev. \ zabili, kaj je dolžnost vsakega katoličana storiti pred praznikom vstajenja našega Izveli-čarja. Naša dolžnost je, da opravimo spoved in prejmemo sv. obhajilo in io bomo storili na Tiho nedeljo 11. aprila ob 7. uri zjutraj ,v cerkvi sv. Kristine na 222. cesti, to bo prihodnjo nedeljo, le dobro si zapomnite! Prav lepo vas prosim, da pridete v velikem številu; stopro-centno bi se morali odzvati v teh resnih in žalostnih časih. Sv. maša bo darovana za vse žive in mrtve člane našega društva. Pred dvema mesecema smo imeli tudi peto sv. mašo za vse naše člane-vojake, pa, oh, kako žalostno! Odborniki in par Članov (komaj devet ali deset) nas je bilo. Celo sv. mašo so mi solze silile v oči, a nisem se mogla premagati, zjokala sem se doma. Kako se zanimate in to za vaše lastne sinove, ki se mogoče s smrtjo borijo na bojni poljani, vi pa tako brezbrižni, še ena četrtina ni bilo staršev od naših vojakov, zelo žalostno, toda resnično! Zatorej upam, da se boste vsaj prihodnjo nedeljo malo številnejše pokazali. Zbirali se bomo ob 6:30 in 15 minut kasneje odkorakamo v cerkev v nam pripravljene klopi. Pripnite si tudi društvene znake na prsa. Starše prosim, da opomnijo tudi svoje sinove in hčere na to; nič zato, ako drugam spadajo v faro, prihodnjo nedeljo naj pridejo vsi k nam v našo slovensko faro. Večina članov že ve, da ima naše društvo v predprodaji nekake knjižice, vsaka knjižica stane $1. Na mesečni seji 12. maja bosta pa dva srečna, ko bosta dobila vojne bonde vredne $25. S tem pomagamo naši državi in sami sebi (kateri bo srečen). Ako bo kaj ostalo, bo pa za društveno blagajno. Zatorej jezite po njih in še med druge jih malo razpečajte. Vsakega člana in članice je dolžnost, da pomaga nekoliko društvu. Potem pa pridite na sejo, VZHAJA U SONCE? Pueblo, Colo. — Da, vzhaja! Vendar se dobi eden ali drugi, ki raje-kriči: "Zahaja!" ker je samsvoj, angleški rečeno, vzeto od latinskega "pessimist," (po naše čmovidec ali -črnogled). Treba je le ogledati to stvar od pravega kotička, potem se nekaj posveti, spoznamo, da res sonce VZHAJA! Obiščem rad St. Mary's v Pueblo tako, da se me bodo ro-jakrin rojakinje kmalu naveličali. Pa 7. in 11. marca je bilo neizmerno zanimivo. Na troje sem naletel pri tem obisku: mladi župljani so lojalni Ame-rikanci; veselo, hrabro gredo v službo Strica Sama; moji sestrici, Sr.. Cirili, so rojakinje priredile prav namoč skrivno prijeten sestanek "birthday party" za njeno 66. leto, in pa moj vrli naslednik je oznanil in pričel "drive" za velevažno podjetje. Rev. P. Anton Roitz OSB., s previdnimi sotrudniki, vidi, da je prilično sedaj se pripraviti ; tedaj ne bo sila se vto-piti v siten dolg, ko se bo gradilo. Pod vzet je nikakor ni malenkost. Lepo dišeče rožice ne rastejo brez bodočega trnja, sveži zrak nas ne bo objemal, če ostra sapa, močni viharji ne razvedrijo ozračja. Starejši fa-rani, naši blagi pionirji, dobro pomnijo, kako smo vlekli, potiskali težko obloženi voz preko hribov in dolin, predno smo prišli do tega, kar slednjič lastu-jemo. Vse je bilo' revno, slab zaslužek, vsi smo bili brez potrebne izkušnje. Ali nas mar ni vodilo, navduševalo—spoštovanje za sv. vero, skrb za časni in večni dobrobit naše mladine? Zmagali smo, gorostasne zapreke razbili in sedaj se pravično veselimo prav lepega uspeha. Grove in zgoraj je naš ponos. Povoden j, preselitve so nam nagajali, pa sedaj, slednjič, je vse naše. Oboje se porablja naši fari v dobrobit. Slednji naj bi čutil, naj bi modro spoznal: to vse je moje, naše—božje naše. Ako res ljubimo skupno moč, se ne delimo, se ne ločimo sami; nas ni-kdo ne sme deliti in ne more; ostanemo ter se skupno razvijamo in skupno napredujemo. Skušaj mo, da ne bomo ozko-srčni, marveč bodimo daljnovidni ! Mladi župnik č. g. Anton se ozira na oba kraja z enakim zanimanjem, kakor vsi premišljeni farani, ki se bojijo, da bi se komu zamerili. Kako se bo večini ali vsem ustreglo? Kdo ostane prijatelj obeh prosto- Domenjeno je, da se pripusti vsakemu dobrotniku po volji, zakaj se naj porabi njegovo darilo. Naj tudi vsak zapiše. 1 ._Cerkev v Grove se znabiti prenaredi, oba nadstropja v. enega. Streha potrebuje znatno popravo, župnišče čaka za udobno zboljšanje, da bo eden častiti duhovnikov spodaj stanoval. S tem se je že začelo. Se več drugega, Če bo kazalo. 2.—Vsak razume, da zgoraj, na Eiler, potrebujete prostorno cerkev, da ji obdržimo mlade družine, ki gredo le prerade stran od svoje naselbine. Mič-na, vabljiva cerkev, izvrstna šola gotovo vleče in drži rojake in rojakinje, ki znajo ceniti svojo vero in tudi svoj narod. Ali so stranski kaj več vredni, kskor smo mi? Seveda moramo nadalje misliti na lepe oltarje, križev pot, slikanje in vso opravo. Marsikdo si bo omislil in obljubil kak stalni spomin, da bodo Vaši otroci, potomci, mislili na svoje blage starše ter jih častno posnemali. Vaš blagi spominek bo deloval za blagor sv. vere, za zve-ličanje duš, ko boste (upamo), iz nebeškega doma gledali na svoj zemeljski dom. Opomin, da farani molijo za nas. Dobro pomnimo, fara pri "drive" ne bo skubila, drla siromašne j še fara ne. Pri Bogu so vsi ti še največ vredni, ali siromašni pridejo pa tudi do večjega imetja, tedaj lahko postanejo veliki dobrotniki svoje fare. Sreča je opoteča! Toliko modri, blagi, previdni pa moramo biti, da tole veličastno delo ne moremo doseči kar za malenkost, kar z malim drobižem. Pride drugačna mu-zika. Bolj izdatni darovi, sto-taki morajo zapeti to veličastno pesem Na "puf ali kredit in z baharijo se ne pride nikamor. Katerim je dobroti j ivi Bog naklonil dosedaj večje imetje, večji zaslužek, bi se morali' kar hitro pokazati blago-dušno, primerno. Tako se zbudi, oživi blagodarnost skoraj vseh fars nov. Zgledi vlečejo vedno in povsod. Ali boš kaj revnejši zaradi tega znamenitega "drive" tvojega darila? Nikakor! Nekoliko res zaboli, kakor vsak požrtvovalni dar. Cim bolj te zaboli, tem več zaslužiš pri Bogu. Ko ti dentist zob izdere, te zaboli, pa kmalu je bolje. Položiti je treba svoj primeren dar veselo, blagodušno, potem izbe-reg Boga za svojega dolžnika. Kakor sejemo, tako bomo želi. Ali ni vse to vesela resnica, kar Vam povem? Ali ¡te ni pameten svet ravnal tako že od nekdaj? Premislimo malo (use common sense), zraven pa še na Besedo Božjo pomisli! Za cerkveni napredek žrtvovati po svoji zmožnosti, darovati (primerno) za verstvo, tudi če za nemalo plačilo—se zdi marsikomu nekako sitno, nadležno— boli. Poglej prijatelj, ne najdeš nikjer tako jasno, pomenljivo in jedernato povedano, kakor v Davidovih psalmih. Verujemo, tam govori sam sv. Duh. Ps. 118, verzi 105, 112 in 144. "Beseda Tvoja je svetilka mojim nogam in luč na mojih potih." — "Skušam nagniti srce svoje, naj spolnuje kakor tir j a Tvoja pravičnost — ker plačilo je obilno in večno." — "Ti (Bog) mi daj, da razumem (spoznam), in živel bom." Je li to malo? Ali je požr-tvovanje zastonj? Ali bo darilo zgubljeno? P. Cyril Zupan OSB., postaran prijatelj Tvoj. -V- v maju bomo videli, kdo bo ta- rov, čeravno mu ni vse povolji? ko srečen. ' j Ponosno, veselo pripoznaj: vse Torej še enkrat prosim v je moje. vse naše, moj trud, imenu vseh uradnikov, da se naš trud—zgoraj in spodaj. PUEBLSKE VESTI V spomin našim pokojnikom Cas vrti se neprestano, celi rane in deli . . . Puebie, Cofo.—Rada bi vam kaj veselega napisala, pa ne morem, ker je nač vse tako žalostno in potrto, ko so nam že skoraj vse sinove in fante pobrali na vojsko, kar jih je pa še (Dalje na 3 strani) DOPISI (N»dalJ®vanie s S strani) ostalo, se pa sedaj pripravljajo, da bodo šli. Mladi odhajajo služit Strica Sama, stare pa pobira bela smrt, pa tudi mladim ne prizanaša. Kakor je bilo poročano, je umrla mlada bolničarka Anna Pritekel. Šla je za vojno bolničarko in si je nakopala bolezen, ki jo je pokosila v najlepših letih; dala je svoje mlado življenje za domovino. Potem je prišlo poročilo, da je padel za domovino nadebudni, komaj 23-letni mladenič John Razbdril, bil je slovaške narodnosti, pa ker je hodil v kolegij (college) z mojim sinom Martinom, sem ga osebno poznala in vem, kako nadarjen je bil. Bil je pri letalcih eno leto; prišel je v hudo bitko in tako je bil ubit. Pred božičem je tudi umrl Marko Gorše v visoki starosti. Tudi Mrs. Ana Pugel, že priletna žena, je preminula. Bila je v več ženskih društvih, ki so ji priredile lep pogreb. Meseca februarja je zopet smrt kosila. Dne 23. februarja je umrla še mlada žena Mrs. Rose Jerich-Elliot. Dne 24. februarja pa moja draga soseda Agata Simonich, ki je preminula nanagloma, zadeta od srčne kapi. Nekaj jo je noga bolela, zato se je zmeraj notri držala. Ker je bila zima precej huda, in nismo šle dosti ven, sva pa ena drugi kar skozi okno mahali, da sva vedeli, da sva še živi. Pa pride njena hčerka označeni dan" zjutraj k nam in pove: "Še ne veste, da smo mater odpeljali v bolnišnico? Rano zjutraj^še ob treh, je vstala, da bo zakurila peč, ker je bilo precej mrzlo in ni mogla spati. Pa je padja in nas klicala; ko smo prihiteli k nji, ni mogla nič več. Poklicali smo zdravnika, on pa ambulanco, da so jo odpeljali v bolnišnico. Jaz sem ravno sedaj prišla domov. Popoldne bom šla nazaj, da bom pri' fr j i celo noč, zakaj zdravnik nam je povedal, da je jako nevarno; morda se še' kaj zave, morda nič več!" Seveda mi je bilo hudo, ker sosede nisem videla preden je šla v bolnišnico, pa rečem dekletu, da bom tudi jaz prišla popoldne v bolnišnico. Ona gre domov, pa še niso minile tri minute, ko priteče nazaj in pravi, da so ji telefonirali, da je mati umrla. Vse nas je pretreslo, ker je bila Mrs. Simonich drugače vedno zdrava in vesela, pa je morala iti tako nanagloma, da se še ni mogla posloviti od nas. Posebno jaz jo bom težko pogrešala, ker mi je bila kakor mati; vedno mi je kaj svetovala, ker je imela izkušnje. Bila je tudi jako radodarna do vseh. Za svoje otroke je jako skrbela. Posebno je rada delala zunaj na vrtu, kjer sva kaj po-kramljali vsak dan. Hudo je za njenega moža, ki ga noge bolijo že veliko let. Pokojna mu je vedno rada stregla. Sedaj bo hudo za njega, pa si ni moči pomagati. Dne 25. februarja je umrl John Princ. Dočakal je starost 81 let. Bil je več let pri cerkvi in šoli za janitorja in je vestno opravljal svoje delo. Le par let je, kar je pustil delo. Pred kratkim ga je prijela bolezen, in po par mesecih ji je podlegel in šel po večno plačilo. Dne 10. marca je umrl George Klobučar. Bil je tudi stara korenina; dočakal je 85 let starosti. Vsi ti so do sedaj zapustili ta svet. Bog jim daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! Mi se jih pa spominjajmo v molitvi! * Koledar kaže, da je prišla pomlad. Dasi je po gorah še dosti snega, vendar že sonce toplo sije in ogreva zemljo. Treba bo sejati in saditi, da si bomo z domačo zelenjavo nado- mestili meso, ki ga ne bomo mogli dobiti. Mary Koibezen. -V-— Mladi mornar William S t use k Mornar William Stusek, sin poznane in priljubljene družine Antona in Mary Stusek iz Wickliffe, Ohio, se je spomnil svojih domačih stem, da jim je poslal svojo sliko. William služi pri ameriški mornarici že 15 mesecev. Tik pred novim letom se je srečno vrnil iz Afrike, kjer se je udeležil napada na francosko Afriko v novembru. V januarju sta ga oče in mati obiskala v Norfolku, Vo. Našla sta ga pri najboljšem zdravju in zelo zadovoljnega z mornariškim stanom. Oče tega mornarja je doma iz Tržišča pri Mokronogu, mati pa iz Šenčurja pri Kranju. Stuškovi imajo še enega sina pri vojakih in sicer Charlesa v Camp Custer, Mich. Doma je še en sin in tri, že poročene hčere. Šest članov te družine spada k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ v Cleve-landu. William je naročil najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: William A. Stusek, S. 2nd C.: U. S. S. Palmer, D. M S. "5," c/o Fleet Post Office, New York, N. Y. VABILO NA PATRIOTIč-NO MANIFESTACIJO Bridgeport, O.—Kot je bilo že poročano, se vrši za te kraje velika patriotična priredba s ! parado v prid kampanje za večje nakupovanje vojnih zadol-žnic ali War Bonds v nedeljo, 11. aprila popoldne. Zbirališče parade je pri Mestni hiši ali City Building na 11th St. Parada so prične točno ob eni uri vojni čas. Odkorakamo po Chaplin cesti do 11. ulice in potem nazaj po Market St. v Virginia gledališče, kjer se bodo vršili programi 20 različnih narodnosti. Da se to vrši v mestu Wheeling čez reko Ohio, je zato, ker je središče vseh bližnjih mest in naselbin, tam imajo velika gledališča in dvorane. V Virginia gledališču je prostora, oziroma 2,000 sedežev. Vsaka narodnost bo imela 10 minut časa za svoj nastop, kajti pripravljalni odbor s federalnim zakladniškim depart-mentom, kateri to prireja so zaključili, da se da vsem narodom za nastop v svojih narodnih nošah, pesmih, godbi ali plesu. In ker jih bo. nastopilo 20, se ne more dati več časa, da dobe vsi enake prilike. Slovenci bomo imeli v paradi poleg ameriške tudi slovensko zastavo. In vsi ko pridete na zbirališče parade, pridružite se grupi, kjer boste videli slovensko zastavo. In v programu bodo nastopile hčerke Louis Rebeca iz Windsor Heights, W. Va., Josephine Theresa in Mary s svojimi kitarami in zaigrale bodo dva slovenska komada. V pevskih točkah bodo nastopili z dvema slovenskima pesmima Anna Roth, Mary Luko, Mary Gricher, Anna Gregorčič, Alberta Gregorčič in Karoline Stefanič, vse članice društva sv. Ane, št. 123 KSKJ, in Peter Krofi ich, Frank Matko in Frank Wočko, člani društva št. 13 SNPJ. Mr. Joseph Snoy je kapitan za Slovence,' imenovan po federalnemu zastopniku. Narodnosti bodo nastopale po abecednem redu, zato članstvo KSKJ in vsi drugi rojaki, kot zadnja vojna poročila govore iz Afrike, Hitlerju slabo prede in mogoče, ko te vrstice zagledajo javnost, bo popolna zmaga tam na naši strani. Ampak vojna stane bilijone vsaki dan. In vlada potrebuje denar, zato pa vsi na plan 11. aprila! Pokažimo, da smo pripravljeni se tudi mi žrtvovati in pomagati, da bomo tudi v bodoče uživali sad demokracije in svobode, da bodo tirani prej ko je mogoče poraženi in da se naši fantje in možje zopet povrnejo med nas. Anna Roth, predsed. društva št. 123 KSKJ. --v- LOKALNI ODBOR ŠT. 8, JPO-SS Vabilo na sejo Chicago, III.—Prihodnja seja odbora št. 8 Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenska sekcija, bo v pondeljek, 12. aprila v spodnji dvorani S. N. P. Jednote, Latondale A,ve. in 27. cesta. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Te seje se naj udeležijo vsi zastopniki in Odborniki slovenskih društev, klubov, organizacij, uredniki slovenskih časopisov itd., sploh vsak, ki se zanima za slovensko pomožno akcijo in je pripravljen sodelovati pri naši veliki dobrodelni prireditvi v nedeljo, 30. maja, 1943. Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik. -V- SLOVENCEM V PITTS-BURGHU, PA. Pittsburgh, Pa.—P red par dnevi se je naša dobra in narodno delavna Mrs. Skerlong pritožila vsled slabega poseta na zadnji "Prešernovi" prireditvi "Ljubljančani v Pitts-burghu." Ob tej priliki nam je društvo poklonilo kar cel venec prekrasnih slovenskih pesmi. Vse je bilo lepo povezano, osvežujoče, krasnobarvno. Vse, kakor novo, prvikrat izvajano, ir. vendar znano in na srce priraslo. Milo je bilo in sladko, na-depolno, kajti glavne vloge v kratki predstavi in petju sc imeli naši slovenski otroci. Sili mi na papir stara resnica: "Kdor ima mladino, ima bodočnost." Slovenska pesem, društvo "Prešeren" ima pri nas mladino za seboj, zato ima "Prešeren" bodočnost. Vendai iz tega še ne sledi, da bo mogel "Prešeren" vspeti, ako ne bo imel za seboj tudi našega naroda v Pittsburgh u. "Prešer-novci" imajo voljo do dela in veselje do petja, imajo sposobne sile in najboljšega učitelja v osebi g. Dobrovolskega, ki je, dasi Rus, že v Ljubljani poučeval v svoji stroki. Vse to pa stane precej denarja. Cas dajejo zastonj. Zato pa je imela Mrs. Skerlong popolnoma prav, ko se je pritožila. "Prešeren" je hotel naše Slovence presenetiti in razveseliti, češ, naši ljudje so duševno potrti vsled groznih vesti iz domovine in trudni težkega tiela pri vojni industriji; treba jih je vspodbuditi, okrepiti in navdušiti. In kaj se je zgodilo? "Prešeren" je dal občinstvu vse najboljše, občinstvo pa "Prešernu" kaj malo priznanja in zadoščenja. Kako naj sicer tolmačimo malenkostno udeležbo? To je, veste, grenko kot pelin. V takem slučaju se loteva človeka skušnjava, da bi vse skupaj popustil, prej pa še ljudem zabrusil v obraz: "Vi, no, vi ste pa res narodni in napredni! Vi, no, vi ste pa res delavsko zavedni! Vi, ki hodite gledat slike, katere milijonarji izdelujejo v Hollywoodu, slike, ki večinoma razvešajo umazano spodno obleko, ali pa proslavljajo kriminalne tipe človeštva, slovenske delavske bisere in čisto narodno zlato pa zanemarjati in prezirate. Navdušujete se za ono, ki se v svilo zavito plazi po blatu, naša slovenska delavska deca pa, katerih čisti glasovi zanašajo človeka na nežnih pevskih krilih v ažur nebesnih višav, so vam pa prev eč priprosta in presiromašna, kaj! "Ali ste sploh dovzetni ža zdrave duševne in telesne vrednote, ali vam zadostuje puhlo-ba in plesnjivost? Ali ni nič za narodno stvar, ko vendar po pravici tako žalujete nad strašno usodo slovenskega naroda v domovin^? Ali ne veste, da je pittsburško slovenstvo del slovenskega naroda in da je društvo "Prešeren" edina čisto kulturna slovenska organizacija v našem mestu? Ali se zavedate, da mi, pittsburški Slovenci predstavljamo ves slovenski narod, kar se tiče tega mesta, torej tudi celo kulturo našega naroda, v kolikor je prešla v narodno dušo in telo, v narodovo življenje in njegove težnje? Vi pa ta edini vidni in slišni znak sloVenske prosvetljenosti v Pittsburgh u, društvo "Prešeren," tako zanemarjate, in, skoro bi rekel, prezirate." Koliko cenite svoj narod vkljub solzam nad njegovo strašno usodo, ko vendar omalovažujete narodoVo pesem, ki je izliv njegove duše in srca? Svet sodi prav, ko pravi, ka-koršen je del, taka je celota. Kakoršen je kos kruha od istega hleba, tak je cel hleb, kakor-šni so pittsburški Slovenci, tak je ves slovenski narod. Pitts-burške Slovence najdeš po vseh glediščih, na vseh drugih prireditvah, po vseh drugih cerkvah, povsod, le na svojih in za svoje ne. Tako mora biti ves slovenski narod. Ta narod torej nima smisla za skupnost, za svojost, in zato nima podlage za bodočnost. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti, pravi-naš pesnik. Ali je to naša slika? Zapomnimo si, mi predstavljamo cel naš narod, ker smo njegov sestavni del. Zastopati ga moramo torej častno! Vem pa, kaj je resnični vzrok vašega nemara za "Prešernove" prireditve. Pravi vzrok tega stanja je naša nepremišljenost n nepriličnost." Nepremišljenost, ker se človek vedno ne zaveda svoje dolžnosti do naroda; nepriličnost, ker človek gre na prireditev takrat; kadar ima čas in nagnenje do tega, kar se pa vedno ne vjema z narodno stvarjo. Za naprej moramo to popraviti. • Zavedati se moramo svoje dolžnosti do slovenskega naroda, kar naj postane tako močan čut, da mu bomo z veseljem sledili ter mu posvetili svoj čas in denar. Vsak izmed nas naj zapiše v svoje srce z ognjenim pisalom: Slovenec sem, narodna dolžnost me kliče, grem! Tako se bo zopet poživila slovenska pesem med nami. Izliv duše in srca našega naroda nas bo bodril in utrjeval. V zanosu bomo korakali naprej v novo svobodno življenje, ki ga bo rodila vojna, vredni otroci kutur-nega slovenskega naroda. "Prešeren ipia mladino za seboj, in kdor ima mladino, ima bodočnost. Dokler bo ostal "Prešeren," bo ostalo slovenstvo v naši naselbini. Naprej! Rev. Matthew Kebe. -V-— NAZNANILO Za letošnjo pomladno dobo sem obljubil raznim naselbinam predavanja in pridige. Toda po odredbi zdravnika, moram za daljši čas opustiti vsako tako delo, kar naj naselbine blagovolijo vpoštevati. Rev. K. Zakrajšek. -V- JEZIK, KI NE POZNA BESEDE VOJNA Je ljudstvo, ki prave vojne nikoli ni poznalo. Najboljši 0okaz je to, da v njegovem jeziku ni izraza za vojno. Eskimi so to ljudstvo. Morda je zemljepisna lega njihovih dežel vzrok, da niso sosedje nikoli ču-li poželenja do njih, morda pa tudi podnebje, ki hladi pač sproti vse vroče nagone. -o i Ali ste ie storili svojo članske dolžnost v tej kampanjiT Promotor. Tretji govor v Slovenijo Govorjen dne 16. marca, 1943 preko bostonske postaje WRUL Slovenci, Slovenke, Jugoslovani: Pretekli teden sem v svojem nagovoru skušal prepričati o tem, da niso na svetu samo taki Italijani, ki bi ne hoteli Slovencev srečati drugače ko z ognjem in mečem, s streljanjem, požiganjem in uničevanjem. Z drugo besedo: vam v tolažbo za bodočnost sem poudaril, da vsi Italijani ne odobravajo strahot fašizma, ki jih uganja nad vami, slovenskim narodom. Zagotovil sem vas, da ne manjka protifašističnih Italijanov po širokem svetu. Mimogrede sem izrekel svojo vero, da najbrž tudi tam v vaši bližini ni brez takih Italijanov, ki obsojajo fašistična barbarstva in sočustvujejo s silnim trpljenjem Slovencev pod barbarsko fašistično peto. Naj danes to svojo misel nekoliko obširneje razložim vam v obrambo in vašim italijanskim sosedom^ v razmišljanje—ako jih bo na kak način dosegla moja1 beseda. Med poročili fo Slovenije, od Italijanov zasederfe, ki so sicer bila odposlana že nekako v lanskem septembru, pred moje oči pa šele pred kratkim prišla, berem nekaj stvari, ki dajo mnogo misliti. Poročila so deloma iz takozvane "Provincia Ljubljana," deloma iz takozvane "Julijske Pokrajine." Že poprej smo vedeli, da je fašizem v obeh teh dveh pokrajinah enako barbarski, zdaj je to dejstvo toliko bolj potrjeno s podrobnimi opisi posameznih dogodkov. Ne bom teh poročil ponavljal pred vami, saj so vam, žal! le predrobro poznana v. vseh svojih podrobnostih. Omejiti se hočem le na nekatere posebne okolnosti. Ko ; flo^fitšfštittii skvadristi pridrveli v mnoge vasi na Goriškem, da jih izropajo, razdene-jo in zažgo, ljudi pa odvedejo v konfinacijo ali jih pridrže za eksckucijo kot talce, se je tu pa tam zgodilo, da so krajevni italijanski žandarji posredovali ali vsaj skušali posredovati v prilog nesrečnih vaščanov. Poročilo tudi pove, da so se ob neki taki priliki v Trstu nastanjeni skvadristi uprli povelju za neko tako "kazensko ekpedici-jo," pa je morala komanda pozvati skvadriste iz Romanje in Emilije. Dalje čitam, da je za ljudi v bližini Ilirske Bistrice ali tam nekje posredoval pri prefektu visoko stoječ italijanski dostojanstvenik v Trstu. Vsaj nekaj je ta dstojanstvenik baje tudi dosegel. Enako tudi čitam, da je bilo streljanje talcev v Ljubljani vsaj za nekaj časa ustavljeno na posredovanje nekih oblasti v Vatikanu. Žal, da poročilo poudarja, da je bilo ustavljeno samo "za nekaj časa!" Torej tisto posredovanje ni bilo dovolj krepko, ali pa, žal, pri fašistih tako posredovanje nič ne pomeni . . . Vendar bi iz teh in takih poročil človek menda smel sklepati, da so res tudi tam v vaši bližini še Italijani, ki jim v prsih še ni zamrl ves človeški čut. Ne morem pa molčati o neki drugi okolnosti, ki jo tudi berem v poročilih iz Slovenije. Pisano je namreč, da ob isti priliki, ko je posredoval oni visoki dostojanstvenik iz Trsta, nista hotela posredovati dva druga taka visoka dostojanstvenik, eden v Gorici in drugi na Reki! Nista hotela, dasi bi bilo njuno posredovanje ravno tako potrebno in bi, če nič drugega, pokazalo nekaj človeškega in krščanskega čutenja. Sicer je pa brez tega dovolj žalostno da sploh ni bilo opaziti kakegi. zgražanja nad fašističnimi barbarstvi proti Slovencem v Julijski Krajini med stotinami visoko stoječih Italija- nov v neposredni bližini Julijske Krajine. Saj so vendar morali vedeti in morda na lastne oči videti, kaj se je godilo in se najbrže še vedno godi. Saj sem zadnjič omenil neke. proteste cerkvenih dostojanstvenikov, ko je šlo za trpljenje Slovencev v okolici Ljubljane. Kako da Slovenci v Julijski Krajini, ki niso izpostavljeni nič manjšim fašistčnim strahotam, ne zaslužijo sočutja v očeh in srcih poštenih Italijanov, dasiravno jim je Julijska Krajina mnogo bliže ko Ljubljana? Ali morda še vedno nočejo priznati, da je Ju-rijska Krajina slovenska dežela? Ali mislijo, da žive tam sami prevratni Italijani? Sicer je pa videti, da so bili oni protesti glede Ljubljanske Pokrajine le zelo revna stvar—če smemo soditi po njihovih uspehih. Kljub temu je protest nekaj drugega, pa še tako reven, nego če kdo naravnost odreče vsako posredovanje . . . Kako je torej mogoče, da tudi pošteni Italijani, vsaj tako si jih drznemo imenovati na njihovo lastno zahtevo, tako ravnajo? Morda so tudi ti krogi nasedli propagandi fašističnih sorojakov, ki razglašajo v v svet, da so vsi Slovenci, koli-likor jih je, ena sama nevredna komunistična zločinska banda, ki ne zasluži usmiljenja in torej tudi ne človeškega ravnanja? Žal, tudi mi vemo, da se je tudi po slovenskih krajih razpaslo nekaj obžalovanja .redne ne posta vnosti, ki jo mo-la vsak človek obsoditi. Pa o tem bom spregovoril posebej prihodnji petek. Danes se bom omejil v obrambo slovenskega naroda kot takega, kot celote. Pa ne bom pričal sam v svojem imenu v njegov prilog. Pozval bom za priče posamezne poznavalce Slovencev iz italijanskih vrst. Seveda ne bom pri tem apeliral na kako fašistično ek-selenco z imenom Grazioli, zakaj to bi bilo isto ko izpraševati vest samemu Mussoliniju, ki vesti že davno več nima. Apeliral bom na tri druga visoka ir.esta, o katerih vem, da so spoznali slovenski narod s prave strani, če so le hoteli. Moj prvi apel naj gre na gospoda nadškofa Margottija v Gorici, ki je z mano vred videl vsaj sto tisoč slovenskega naroda zbranega v Ljubljani na veličastnem mednarodnem kongresu leta 1939. Celo sam je pripeljal na kongres lepo skupino Slovencev iz Goriške. Eks-celenca, ki ste gledali jedro te- ga nafoda na ljubljanskem Stadionu—ali ste dobili vtis, da je ta narod zrel za boljševizem in bo šel po končanih slavnostih v Ljubljani pobijat svoje lastne rojake in še Vaše rojake po vrhu? Ekselenca in nadškof Margotti, ali je bil tak Vaš vtis o slovenskem narodu? Apeliral bom nadalje na drugo, še toliko višje mesto nedaleč doli od Gorice, na njegovo Eminenco gospoda kardinala Piaza v Benetkah. Eminenca, tudi Vi ste bili takrat v Ljubljani. Na svoje oči sem Vas videl in Vašo sliko, takrat v Ljubljani narejeno, sem med tem že marsikomu pokazal tu v Ameriki. Eminenca, tudi Vas vprašam: Ko ste gledali deset in deset tisoč Slovencev v sprevodu, ki se je mogočno vil po ljubljanskih ulicah proti Stadionu—ali ste dobili vtis, da bodo ti ljudje in njihovi rojaki, ki so jih bili poslali na kongres, čez noč postali divje zveri in tolpa morilcev? Odgovorite, Eminenca! Apeliral bom še v tretje. Apeliral bom na tistega rimskega Monsignorja—imena mu ne vem več—ki je poleti leta 1939, torej komaj pred dobrimi tremi leti, tako krasno pisal o Slovencih v vatikanskem glasilu "Osservatore Romano" in jih razglasil za enega naj odličnejših narodov sveta. Ali je Vam, Monsignor, takrat v srcu vstajala sumnja, da bo ta narod v pičlih treh letih po dobroti Vaših italijanskih rojakov razvpit kot divjaški narod zakotnih morilcev—in da bodo to verjeli isti Vaši ljudje, ki so takrat či-tali v listu "Osservatore Romano" Vaše slavospeve o slovenskem narodu? Ali ne vidite, visoka gospoda, kako slabo se vse to ujema? Ali res ne spoznate, kako. ste zaslepljeni, če se daste voditi fašistični propagandi in si mirite svojo vest, češ: Slovenci okoli Ljubljane in na Primorskem psč žanjejo, kar so sejali, prejemajo, kar so si zaslužili . . . Odprite, gospoda, že vendar enkrat svoje oči in se zavedajte, kaj pomeni pisanje na steni! Minil bo fašizem in ž njim vsa fašistična propaganda, minil bo morda mnogo prej kot si mislite. Na vsak način bo minil fašizem prej kot bo mogel uničiti ves slovenski narod. Tudi Vam, gospoda, iskreno želimo, da bi dočakali tistih časov. Kaj pa takrat? Ne bo stal pred Vami samo slovenski narod, tudi Vaš lastni iztreznjeni narod bo izrekel pred Vami svojo beseda! Gospodje, mislite na to že sedaj! Skrajni čas je! PIŠE: SAJVESTEKDO, V CLEVELANDSKEM NOVEM GRADU (Nadaljevanje) Pa košček Slovenije je tudi v cerkvi sv. Lovrenca, kapelica Marije Pomagaj z Brezij. Škoda le, da >e zadaj v cerkvi. Ko bi bila kje bolj spredaj, morda na strani med šolo, bi bila biser stavbarstva. Ce bi pa smel povedati tudi svojo kritiko—če mi Nevvburža-ni namreč ne bodo zamerili, da jo povem, je pa to, da se mi zdi, da cerkev ne stoji na pravem mestu. Med župniščem in se-stersko hišo bi morala stati. Tako je pa vhod v cerkev od-zadaj, mesto od spredaj. Škoda za tako lep biser cerkvenega stavbarstva, da je tako skrit! Kako lepo bi se pokazala, če bi stala spredaj in bi svoje lice ne skrivala kakor sramežljiva nevesta. Vendar to je 4iajbrže samo moj okus. eG se je Nevvburža-nom tako bolj dopadlo, se naj pa še meni. Vse je OK. New-buržani, nič ne bodite hudi, da sem to povedal. Pa saj bi jaz sam tega ne povedal, pa sem slišal, da so drugi isto povedali. Še en Newburžan mi je tako dejal. t Popoldne je bila mesečna ura' molitve, ki jo vzdržavajo z udeležbo člani Bratovščine Presv. Rešnjega Telesa. Udeležba je bila primeroma zelo dobra. Da, če kedaj, danes vsi, ki verujemo v božjo pričujočnost v Presvetem R e š n j e m Telesu, pred naše oltarje! Pred taber-naklje! Katoličani imamo danes veliko odgovornost pred vsem človeškim rodom, če ne gremo. Nobena druga vera nima Presvetega Rešnjega Telesa—Boga med seboj. Brezve-ren svet Ga ne pozna. Mi Ga! Mi vemo, da je Bog tukaj, v naši cerkvi, sredi med nami. Bog, ki mora nam in vsemu svetu pomagati in nas vse rešiti sedanje nevarnosti in vsega strašnega, kar je še pred nami. Ali nima zato ves človeški rod pravico zahtevati od katoličanov: "Vi Ga imate in veste, da Ga imate, saj trdite, da verujete Vanj! Zakaj ne greste k njemu in Ga prosite za se in za nas vse? Vi ste posebni izvoljenci, ki ste vedno v njegovi bližini. Vam se je zaupal in dal. Nam ne. Vaša dolžnost je, da Ga s prošnjami pridobite k usmiljenju in odpuščanju in k pomoči! Ko bi Ga imeli luterani, episkopal- (Dalje na 8 strani) r *- - * • v ' y v s k"-* k« $■ k. jew^btí*1 asu «IV 91. IM iiwvwfti m.i vahamerUklh . ono. Mtt V T ItevUkl Za Za .40 A4 ta ,.MM OFFICIAL OBOAM OP AMD PPWT.IHHEU BT TBE ORAMD OARMIOLIAM SLOVENIAN CATHOLIC UNION 0Í the U. 8. A. fti the biteraat of the Order OFFICE: «17 BT. GLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO yeariy- ot sobeerlptlon: Par Par nanmembers in U. 8. A. Oaantric .AO A4 ..$2.00 AS DO VAŽNOST NAŠEGA MLADINSKEGA ODDELKA Z mladinskim oddelkom smo pri naši Jednoti začeli poslovati začetkom junija, leta 1916, torej pred 27 leti. Tedaj je štel ta oddelek 1,313 članov, v blagajni je pa imel $963.20. Od začetka do 28. februarja letos se je njegovo članstvo za osemkrat pomnožilo, premoženje! pa za 264krat. V današnjem mesečnem poročilu za februar razvidite, da smo šteli v mladinskem oddelku 10,423 članov in članic, premoženja pa $254,848.22; v odraslem oddelku smo imeli ta čas 27,921 članov in članic, premoženja pa $4,859,113.35. Vprašanje nastane: Koliko teh (odraslih) članov bi imela danes naša Jednota brez svojega mladinskega oddelka? Morda par tisoč in še teh največ že bolj priletnih. Vsa zasluga in ves kredit narastka pri naši organizaciji gre baš mladinskemu oddelku. Saj nam je na zadnji konvenciji glavni tajnik brat Zalar poročal, da je samo od prejšnjd konvencije pa do konca junija 1942 iz mladinskega oddelka v odrasli prestopilo 3,756 članov in članic. Na podlagi teh številk si lahko predstavljate važnost omenjenega oddelka, ki je glavna opora in temelj naše Jednote za njeno bodočnost. Lansko leto (1942), jih je prestopilo v aktivni oddelek 776. Največ članstva v mladinskem oddelku smo šteli koncem leta 1933 in sicer 13,325, potem se je pa začelo število krčiti, da znaša vsako leto nekaj čez 10,000. V sedanji "V" kampanji ali kampanji zmage bomo skušali z združenimi močmi za 50-letni ali zlati jubilej Jednote ta oddelek gotovo povečati, če le mogoče vsaj za par tisoč novih članov in članic. Seveda, to je odvisno od nas, odraslih članov in članic, če bomo pridno agitirali in šli našim kampanjskim generalom na roke. Dajmo že zdaj, ob začetku kampanje narediti trdno zaobljubo, da mora naš mladinski oddelek ob 50-letnici obstanJca Jednote šteti vsaj 15,000 članov in članic! Pozdravljeni ptički nam ljubi bodite, iz južnih ko krajev ste prišli nazaj! Pa ljubke nam pesmice zopet žgolite, naznanjate, kmalu da tukaj bo maj. / Le glasno, veselo in redno vsi poj te, ker tužno i letos je naše srce; pri hiši se vsaki zglasite, pošto j te, višnjeva kjer v oknu le zvezdica je! Pa mater tam žalostno potolažite, ki svojega sina v vojni ima, najlepšo ji pesmico svojo drobite, recite, da sin njen bo kmalu doma. . To leto naj pesem bo zmage res vaša, pogum nam dajajte, tolažbe vsak vir, da želja spolnila iskrena se naša: da kmalu nastopil svetovni bi mir! Ivan Zupan. NAZIRANJE UGLEDNE KITAJKE 0 BOGU Soproga kitajskega predsednika in vrhovnega vojaškega poveljnika generala Chiang Kai-sheka, ki se nahaja že več tednov na obisku v Ameriki in kjer jo povsod navdušeno sprejemajo, je krščena in spada v metodistovsko cerkev. Njen oče, po imenu Soon je prišel leta 1880 v Ameriko in je na Vander-bilt univerzi dovršil študije metodistovskega misijonarja, nakar se je vrnil s svojo družino na Kitajsko; med šestimi Soon-govimi otroc> je bila tudi sedanja Madame Chiang Kai-shek. Navgdena, zelo naobražena in v Ameriki izšolana žena ima svoje globoko versko prepričanje. Ko je bila doma, je izdala važno brošurico pod imenom "Priznanje vere," ki je po vsem Kitajskem zelo razširjena. Poglejmo malo v to brošurico, saj vendar ondi najdemo krasne besede in stavke, ki se tičejo tudi nas, katoličanov: "Molila in prosila sem Boga, da bi mi to in to storil; toda zdaj pa molim, da bi Bog svojo voljo razodel meni. Že v tretjič sem sedaj želela, da naj se ne zgodi moja, ampak božja volja. Življenje je v resniči priprosto, toda kako zmešanega ga mi delamo. "V vsaki kitajski umetnosti vidimo samo eno objektivno stvar; na primer kako lepo rožo na kakem zvitku, vse drugo je podrejeno temu lepemu predmetu. Ravno tako je tudi z našim podložnim življenjem. Kaj je ta krasna cvetlica? Volja božja. Da pa isto spoznamo, moramo biti napram samim sebi docela odkritosrčni in pošteni in da naše misli na najboljši način v porabljamo. , "Ko jas molim, govori Bog z menoj, jaz pa z'njim. Molitev ni podobna samouspavanju, temuč presega vsako globoko razmišljevanje ali meditacijo. Budistovski duhovnik porabi cele dneve za meditacijo, kjer zadobiva vir moči v samega sebe. Ce pa molite k Bogu, zadobivate svojo čeznaravno duševno moč. V molitvi jaz zanesljivo čakam na božje vodstvo; da naj me Bog razsvetli in vodi. Pri tem nimam nobenega dvoma, grem naprej in prepustim vse božji volji. To je težko razložiti onemu, ki še tega ni nikdar poskušal. "Jaz smatram vero ali religijo za lahko stvar; treba je namreč človeku le z vso srčno in duševno močjo ter z mislijo izpolnjevati božjo voljo." -V- Molimo, bratje! Na letni seji Zveze društev Najsvetejšega Imena slovenskih fara v Clevelandu, ki se je vršila 24. januarja t. 1. pri fari sv. Lovrenca, je Rev. Julius Slap-šak prečital pismo katoliškim Slovencem, katerega so podpisali : Msgr. Hribar, msgr. Poni- Zveza prosi in poživlja vse verne Slovence in Slovenke, da se pridružijo temu pozivu, da javno ali zasebno v svojih molitvah prosijo Križanega, da skrajša dneve hudobije in da nakloni zn^ago pravici nad krivico. Posrečena je misel, ko je ta dan izbrala za dan narodne mo-kvar, msgr. Zaplotnik in kano-; litve. Saj ga ni dneva, ki bi bil nik Oman. ! tako primeren kot je dan Veli- Zveza društev Najsv. Imena kega petka, ko se poglobimo v soglaša, da se naj letošnji Veli- trpljenje božjega Sina. Ne moki petek 23. aprila proglasi kot remo in ne smemo prezreti pre-poseben posvečen dan molitve, izkušen je našega naroda, ki za-za trpečo domovino Slovenijo, puščen od vsake pomoči trpi neizmerne muke krivic in nasi lja. Kakor je bil namen sovražnikov Kristusovih uničiti Njega, je enako namen sovražnikov našega naroda, da zagrebejo v grob slovenski rod. Zaupamo v božjo pravico, da kakor takrat pred devetnajstimi stoletji, bo tudi zdaj končne triumfirala pravica nad krivico. Verujemo, da kakor je bilo Njemu takrat usojeno, da je šel skozi trpljenje v svojo slavo — mora tudi naš narod skozi čmo temo Velikega petka, trpljenja in ponižanja, da mu zašije dan vstajenja. Zato pa posvetimo ta dan trpečim bratom in sestram v pomoč po molitvi, da božje usmiljenje reši naš narod pred strašnim namenom naših sovražnikov, ki ga hočejo nasilno zbrisati s zemlje. Ko se bomo spominjali tisočerih muk, ki jih morajo trpeti naši nesrečni bratje in sestre, prosimo Križanega, da to trpljenje ne bo brez sadu. Radi nedolžnih žrtev našega naroda naj prizanese ter dovoli, da mu zašije sonce svobode, miru in pravice. Za Slovensko zvezo društev Najsv. Imena: Michael Kolar, preds., Frank Hočevar, tajnik. Lawrence Bandi,, blag. --V- Domača fronta Office of War Information Foreign Language Division Washington, D. C. Racioniranje mesa, masla in drugih jedi Skoraj vse vrste mesa ra-zun perutnine in divjačine, mnoge vrste sira, kakor tudi maslo, slanina, ribe in konservi, masti in jedljiva olja so sedaj racionirana. Začenši od 29. marca ne morete kupiti teh jedi brez rdečih znamk v knjižici za vojno racioniranje št. 2 (War Ration Book Two). Gospodinje so se že naučile, kako se kupuje z znamkami na točke (point stamps), ker so imele že izkušnje s plavimi znamkami od 1. marca naprej. Dasi se pričakuje prav malo zmede tekom prvega tedna kupovanja z rdečimi znamkami, je jako važno za vsakega, da dobro razume glavna navodila za rabo teh znamk. Razlike med kupovanjem jedil v konservi ali drugače pripravljenih, ki se kupujejo s plavimi znamkami, in kupovanjem mesa, masla in drugih jedil, ki so bila sedaj racionirana, z rdečimi znamkami je malo, toda treba jih je jasno in natančno razumeti, da ne bo zmede. Sledeča jedila so bila racionirana 1.—Vse vrste mesa izvzemši perutnino in divjačino, naj bodo sveže, zmrznjene, prekajene, v konzervah ali v steklenicah. To seveda vključuje vse goveje, telečje, prašičje meso in jagnjetino ter raznovrstne mesnin, kot so jezik, možgani, srce itd., vse vrste klobas, ekstrak-tov govedine in druge mesne produkte in koncentrate. 2.—Vse vrste ri£ in ribjih produktov v konservi. (Sveže, zmrznjene, prekajene itd., ribe ali ribji produkti, ki niso v tesno zaprtih posodah, niso podvrženi racioniranju). 3—Vse vrste masti in olj, vštevši maslo, margarino, slanino, zabelo, olja^za kuhanje in solato. (Zabela za solato, majoneza in čista olivna olja niso racionirana). 4.—Najvažnejše vrste naravnega in predelanega sira in večina proizvodov sira; toda ne mehke vrste sira, kot so cot-tage in cream cheese. Racioni-rani siri vključujejo mnoge vrste osušenih, zdrobljenih in prekajenih sirov trde vrste. Splošna pravila za racioniranje Kakor v slučaju plavih znamk, ki se rabijo za kupovanje vsake vrste konzerviranega ali procesiranega sadja ali zelenjave, se morajo rdeče znamke rabiti za kupovanje novo-ra-cioniranih jedil. Z drugimi besedami znamke z dotičnim številom točk (points) sé smejo povolji rabiti za meso, maslo masti itd.. Ako gospodinja hoče, sme vporabiti vse svoje rdeče točke za meso ali pa sme deliti svoje kupovanje na točke na primeren način, da zadosti jedilnim navadam svoje družine. Pri tem novem vzporedu se ne zahteva, da bi konsument podal izjavo, koliko teh racioni-ranih jedil ima že doma, in ni treba nikake nove registracije, ker knjižica za racioniranje št. 2, ki je bila prej izdana, že vsebuje mnogo strani z rdečimi ¿namkami. Rdeče znamke, označene "A" veljajo za prvi teden Drugače kot pri plavih znamkah bodo različne skupine rdečih znamk postajale veljavne vsak teden, začenši z znamkami, ki imajo označbo"A;" za prvi teden od pondeljka 29. marca naprej, tekoči teden, začenši 4. aprila, bodo veljavne znamke "B," v tednu, Ki. začne 11. aprila, bodo veljavne znamke "C" in tako dalje. Za vsak naslednji teden tekom aprila se bo rabila nova skupina rdečih znamk. Važno si je pa zapomniti, da vrednost vsake skupine znamk nadaljuje vseskozi do konca meseca. Z drugimi besedami, "A" znamke se smejo držati za rabo tudi po prvem tednu—in isto velja tudi za znamke "B;" "C" in "D," ki so ravno tako dobre od dneva, ko postanejo veljavne, pa do konca aprila, ko vse znamke "A," "B," "C" in "D" iztečejo in le znamke "E" bodo veljavne. Kdaj iztečejo znamke "E," se kasneje objavi. Vrednost točk na rdečih znamkah 1.—Rdeče znamke imajo natiskane iste številke kakor pla-ve znamke. V vsaki knjižici št. 2 so vrste rdečih znamk 8, 5, 2 in 1 točke. 2.—>Za nakup mesa, masla in drugih na novo racioniranih jedil je vsakemu posamezniku dovoljeno isto število točk, ne-glede na njegovo starost in jedilne navade. Tekom prve dobe racioniranja, ki začne 29. marca, sme vsaka oseba vporabiti na teden rdeče znamke v vrednosti 18 točk. 3.—Ža udobnost odjemaffcev sme prodajalec vračati kot drobiž rdeče znamke, ako odjemalec nima natančnega zneska za potrebne točke. Le znamke za 1 točko se smejo pa rabiti v to svrho in seveda te morajo biti veljavne za časa nakupa. 4.—V vsaki prodaj alnici bo razobešen seznam približno 150 predmetov, ki pokazuje uradne vrednosti v točkah, toliko za funt, kolikbr za unčo. V tej zvezi je treba spominjati nato, ako je ulomek poedinega nakupa manj kot polovica ene točke, bo odjemalec imel korist od tega, ako pa gre čez polovico ene točke, je treba zgubiti eno celo točko. Rdeči Križ pomaga najti zgubljene sorodnike v vojni Imate li mater, očeta ali druge sorodnike, ki so se zgubili vsled vojne? Ali bi radi izvedeli, kje so, in si z njimi dopisovali? Ako je temu tako, Ameriški Rdeči Križ vam more pomagati. Poizvedovalna enota (In quiry Unit) Ameriškega Rdečega Križa je del svetovnega komunikacijskega sis*tema, se stavljenega iz društev Rdečega Križa vsega sveta. Ta sistem, ki deluje potom mednarodnega odbora Rdečega Križa v Gene-vf, sega preko sovražniških črt, dostavlja dopise v zasedene pokrajine in celo prodira v taborišča internirancev. Ta služba se vidržuje iz skladov Rdečega Križa in je povsem brezplačno na razpolago potom podrejenih društev Rdečega Križa širom dežele. Del je splošnega programa organiza cije, za katerega se nabira Vojni sklad za leto 1943 (1943 War Fund) v znesku $125,000,000. Poizvedovalna enota Rdečega Križa je že našla mnogo družin v Evropi in drugje za sorodnike, živeče v Združenih državah, ki so bili v skrbeh za nje. V nekem slučaju je nekdo poizvedoval za mater in sina, ki ju je invazija Poljske odgnala z domačih tal. Rdeči Križ je našel njuno sled najprej v Breslavi. Od tam ju je zasledoval preko Lvova do Berlina. Potem sta bila ločena in končno so našli fantka v Teheranu na Iranskem in mater v Samarkandu v Azi-atski Rusiji. Po pooblastitvi s strani cA-zurne oblasti Ameriški Rdeči Križ služi kot posredovalnica za dopisovanje med posamezniki v Združenih državah in ljudmi v deželah, zasedenih od osi-iča. Potom svojih 5,755 lokalnih društev (chapters) in 6,000 podružnih uradov (branches), ki so raztreseni širom Združenih držav, Ameriški Rdeči Križ sprejema poizvedovanja o osebah v inozemstvu in jih odpošilja mednarodnemu odboru Rdečega Križa v Genevi na Švicarskem. Iz Genove se prošnje za poizvedovanje odpošiljajo društvom Rdečega Križa v do-tičnih deželah. Dopisovanje med ljudmi, ki stanujejo v Združenih državah in njihovimi prijatelji, oziroma sorodniki v zasedenih deželah, se vrši v obe smeri potom uradnih tiskovin za civilno dopisovanje. Dopis sme vsebovati le družinske vesti brez vojaške vrednosti in je omejen na 25 besed ter se mora pisati na eni strani tiskovine. Na obratni strani je prostor za odgovor naslovnika. Toliko pošiljatelj, kolikor naslovnik pišeta lastnoročno. Oseba, ki je zaprosila za poizvedbo, dobi odgovor potom lokalnega društva Rdečega Križa. Poizvedovalna enota Rdečega Križa je bila ustanovljena koncem leta 1939. Tekom devetih mesecev, ki so končali 31. decembra, 1942, je Rdeči Križ oskrboval>nič manj kot 318,550 teh dopisov, povprečno 35,000 poizvedb in dopisov na mesec. Pred nekaj tedni se je navalilo na glavni stan Ameriškega Rdečega križa kar 7,500 odgovorov na poizvedbe in dopise. Ko je vojna razpodila milijone ljudi in razgnala družine, najti posamezne ljudi je ogromna naloga. Radi tega ni vedno mogoče dostavljati dopise in najti zgubljene ljudi. Posluži- DitiDoriku t Joiietu, m., dne 2. aprila, 1664. Inkorporirana v Jolletn. UHMWW* ¿Kavi Illinois, dna IX Januarja. 1886. GLAVNI URAD: 381-353 N. CHICAGO BTW»T, UJU Telefon t slavnem uradu: Joiiet 844$: stanovanja glavnega tajnika »446. Od urtanoritvedo 28. februarja, 1343 znate skupna isplačana podpora $8.360j«« Soiventnost 13X34% GLAVNI ODBOBMIII Častni predsednik: CWW DL Glavni predsednik: JOHN PERU. 617 East "CT St, Pueblo, Colo prvi Dodnredsednik: JOHN ZEPRAN, 3733 W. 16th St. Chicago. 111. S^iMdpradMdflik: MATH PAVLAKOVICH. 4715|Hatfleld St., Pittsburgh, Pa. SpoMMdulk: JOSEPH LEKSAN, 186-33nd StJW. W. Barberton, O. Četrti pSh"'^ MIKE CERKOVNIK. P. O. Boat 387, Ely. Minn. PetawSredsednica: JOHANA MOHAR, 1166 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Šesti »»Sedsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4873 Pearl St. Denver. Colo. SEwrfESSTjOBIP ZALAR. 681 N. Chicago St, SSShdtSnik: LOUIS ŽKLEZNIKAR. 361 *Chk^ St. ^.IlL Olavni hlawJnik: MATT P. SLANA. 381 N. Chicago St, Joliet. I1L M^^SjaTREV? MATH BUTALA 416 N. Chicago St. Joliet. HL SSSSi ¿SS^iDR JOSEPH K URSICH. 1901 W. Cennak Rd.. Chicago. 111. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRmCK^A^ A^ EveleU^t^ Prva nadzornica: MARY E. POLUTNIK. 1711 E. 30tti St_ Sli nadzornik: PRANK LOKAR. 1383 Hawthorne St. Pittsburgh p». £e& nadaornlk: JOHN FEZDIRTZ. 14004 Pepper Ave. Clereland O ^ia^SSmtea: MARY HOCHEVAR. 313tf Miller Ave. Cleveland. O. 1 ° naukom«. PIHANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM 817 But TTJK.***** <**>. - Tajnik: JOSIP ZALAR, 381 N. Chicago St. Johet. DL _ Prvi odbornik: FRANK J. OOSPODARICH. 300 Ruby 8*..Joliet HI. Dnuri odbornik: MARTIN SHUKLE, 611 Avenue A. Eveleth, Minn. ' SS ki je stal kot skala trdno na podlagi svoje katoliške vere in cerkve pod vodstvom skozi tisoč let edinega narodnjaka, slovenskega podeželskega duhovnika, in bojeval svoje borbe za svoj narodni obstoj. .Zastonj so skozi tisoč let butali vanj črni valovi germaniz-ma s severa, ki se je# v gotovi dobi zaletel celo luteranizem, zlasti ob njegovo cerkev, z zahoda je buhal vanj Lah, s seve-rovshoda Madjar, z jugovshoda ga je hodil klat Turek. Pa je vse vzdržal, vse prenesel, vse premagal in—se ohranil. Šele v zadnjem stoletju so ga okuži- V C LE VELA NDS KEM NOVEM GRADU 134 .................... 50.................... —.—( (Nadaljevanje s 3 strani) 136 ..Z.....Z.... 56.ZZZZZ —.—' ci, morda celo Žid je, kako vse 139 ZZZZZ 113.ZZZZZ 39! 12 drugače bi ga izkoristili! Vi 144 zzzzz: sfczzzž: 2lit katoliki Pa.. .?- 145 .................... 37....................29.55 Da, vsi k Njemu, v katerega ..........;;;;;;;;; 'g- •—; ;;;;; 21A1' verujemo, da je zveličar sve- 148 Z.ZZZZ 116'.."'.!!!.'.'."'.'.'.'."'. 21.40 ta! Zlasti v posebnih, takozva- ¡g ..........; ;;;;;; 'g..............;;;;;; nih urah molitve, kakor je v 153 ZZZZZ. I35:zz:zz 21.58 stari domovini pred leti vpeljal 10J.................- ^apostol slovenskega naroda i5i!ZZZZZ 24.63 nadškof Jeglič. Ni treba, da bi {J......;••;•;;;•;;;;; ¿¿¿I bila ravno cela ura. Dovolj je 5.ZZZZZ I90 pol ure, dovolj tudi četrt ure. .............;;;•;;; Ne gre za dolge molitve, gre za 72ZZZZZ 4K17 prisrčne. Samo molitev! l24-...................■ iffii In če še bi znalo zgoditi nam Dr. Kuhar poživlja narod, naj zbira podatke glede grozodejstev nad narodom London. — Dr. Kuhar je imel oni dan na radiju govor v slovenskem jeziku, namenjen narodu v stari domovini. Tekom svojega govora je poudarjal: "Po številu smo med vsemi oboroženimi narodi v tej vojni najmanjši. Mi ne zahtevamo nič drugega nego pravico, golo pravico. Naj ne gre oko za oko in zob za zob, toda kazen po zakonu in pravici mora zadeti vse one, ki so grešili, vse one, ki so krivi zločinov. Zbirajte imena vseh Nemcev in Italijanov, ki so krivi zločinov in imena vseh njihovih pomaga-čev. Zapišite si vse podatke, kar jih morete dobiti. Njihov položaj in poklic ter oblast, kateri pripadajo. Ne bodo utekli zasluženi kazni. Zbirajte plakate in objave, ki poročajo o ubojih našega ljudstva!" lanSpreSki gospod ZGODOVINSKA POVEST r. Ivan Pregelj Bridek molk je legel med njiju. Deklica se je nenadoma zopet zastidila. "Noči se," je zaše-petala. "Spremim Vas do doma," je rekel. Pogledala mu je polno v obraz, dolgo. Nato je trudno zmajala z glavo in mu dala molče roko. Odtrgala se je naglo. "Jutri ob enajstih!" je še zaklicala iz daljave. Gledal je ginjen za njo in vzdihnil: "Ave stella, Ana Marija!" XIV. NA CILJU. Senjski škof Benzoni se je mudil iz raznih vzrokov že dober mesec dni na Reki. Bil je že prileten mož, ljubil je lepo zunanjo obliko in udobnost. Njegova družabnost je bila znana. Službene posle mu je pretežno opravljal kaplan, ki je bil baš nasprotje svojega predstojnika, rezek, nevljuden pisarniški človek, "uža-san Ličan," kakor ga je imenoval škof, ki je sicer s hvaležnostjo priznaval vojaško točnost in vestnost svojega delavca. Tisto jutro navsezgodaj je bil prejel škof Anino pismo. Pisala je tako: "Prevzvišeni gospod stric! Danes ob devetih hočem govoriti s Teboj. Sporoči to svojemu sitnemu kaplanu, da naju ne bo motil. Imam hudo veliko prošnjo do Tebe. Ker vem, da si mi naklonjen, se nadejam, da mi je ne boš odbil. Poljublja Ti roko Tvoja hvaležna in vdana Ana Marija." "Kako odločno roko ima," se je nasmehnil škof; "sodil bi, da mi piše karlovski general. In kako zna prositi! škof, hej, ob devetih hočem avdijenco! Ali se je že slišalo kdaj kaj takega? Zares, razvadil sem jo, sorodnico mlado." Ob devetih je škof vendar odslovil tajnika in se pripravil, da sprejme deklico. Dal je prinesti, v svojo malo sobo, kjer je sicer, počival po poslih in molil, izbra-, nega južnega sadja, sladkega pe-| civa in vina. Potem je sedel v naslonjač in čakal. Ura je bila deveta. "Tako, tako," je mrmral, "pa niti točna ne zna biti. To bi se ji pritikalo, da bi ji sprejem odrekel." Tisti hip mu je javil sluga Anin obisk. Koj nato je vstopila. Bila je v zadregi; škofu je dobro delo in je mislil: "No! Tako gotova vsaj ni v resnici kakor se dela in kadar je pred menoj in ne sama nad pisemskim papirjem." Dvignil se je. Deklica mu je poljubila roko in se po sili hotela obnašati svobodno. Bila je neskončno mična v tej svoji zadregi in narejeni neprisiljenosti: "Gospod stric, saj vem, da nisem pisala spodobno. Pa Ti rečem, ne znam drugače. Nisem di-plomatinja." "O, pa še kakšna," se je zasmejal škof. "Ali Ti nisem dovolil avdijence?" "Hvala, hvala," je rekla zar-devši z otroškim nasmehom na ustnicah, škof jo je rahlo potisnil za mizo in pomaknil pred njo sadja in peciva. "Huda sem nate," je zažubo-rela deklica. "Vedno mi siliš pecivo in sladkarije. Ali sem mar otrok? To ni lepo. Ne trpim tega." "No, no, no," se je smehljal škof, "ali sem rekel, da si otrok? S čim pa naj postrežem taki gospodični, ki je morda celo izbirčna? Hočeš rajši luka? I no, koj ga naročim." Nevoljno je udarila z roko po mizi in dejala: "Hočem govoriti resne reči. Meni ni za šalo." "Tem bolje," je dejal škof vedro. "Naj pa bo, prvo luk in potem slaščice." Povesila je oči in začela pripovedovati o Petru Pavlu Glavarju, da je bil domači učitelj pri očetu, da je odšel na Malto in da ga je zdaj srečala na Reki. čim živahneje je govorila, tembolj je nehote odkrivala, kako drag ji je mladi človek. Ker pa je bila v zadregi, je pripovedovala ravno najmanj bistvene reči in ni niti omenila, čemu je šel Glavar na Malto in čemu je ona sama prišla k škofu, škof je bil dovolj ostrovid, da je spoznal tajnost svoje mile gostinje in je rekel: "Tako! Zdaj vem, da je nekje na Reki mlad, silno pošten mladič, ki mu je ime Peter Pavel Glavar in da mu je naša mila so-rodnica Ana Marija zelo naklonjena in ga slavi kakor nekakega svetega Jurija, če že ne kakor samega nadvojvodo angelov svetega Mihaela. No, nadejam se, da bom zvedel tudi, kaj bo gospodična Ana Marija prosila za tega svojega viteza." "Ni moj vitez," je vzkliknila deklica in drobila v zadregi košček peciva med prsti, "stric, ne zasmehuj me. Ubog človek je, siromak. Z vsem srcem hrepeni po duhovniškem posvečenju, pa mu ga nočejo dati, kaj vem, zakaj." Segla je v obleko in vrgla pismo, namenjeno njenemu očetu, pred škofa in viknila: "Tukaj beri, pa boš umel." škof je vzel pismo. Ko je je bral, mu je lice postalo resno in je dejal: "Da, to so druge reči, so uradne zadeve." • "Zdaj veš,-česa sem prišla presit. 0, saj vem, da mnogo prosim. Zato me je pa tudi hu-d'o skrbelo. Glej, vso noč nisem nič spala!" "Sirotek," je dejal dobrohotno škof. Nato pa je pristavil resno: "če bi le slutila malo, koliko prosiš." "Stric," je rekla ona otroško zaupno, "saj si škof, kaj bo to Tebi ? Če te pa prav lepo prosim! Ubogi človek je toliko prestal in le čuda je, da se je rešil iz viharja, ki jo potopil šestnajst ladij. Glej, zdaj si edino Ti njegovo upanje." "Ampak, dragica, jaz tega človeka še prav nič ne poznam; kakor Ti rad verjamem, da je vreden, kako Ti bom ustregel; niti videl ga še nisem." "0," je vzkliknila, "to ni nič hudega. "Jaz sem mu zato ukazala, naj se zglasi pri Tebi danes ob enajstih." "Tako!" se je zasmejal škof, "torej tako daleč je z mojim ško-fovanjem, da gospodična Ana Marija določuje moje avdijence in celo uro sprejema." "Kaj pa sem hotela napraviti sicer?" je vprašala sladko. "Saj si vendar moj striček. Kaj mene briga škof." "Tako, tako," se je škof spet udobrovoljil v vesel smeh. "Zdaj smo vsaj slišali, kako je z nami. Dobro! Bomo povedali to gospodu škofu, ko pojde-za to, ali naj posvetijo tistega gospoda Petra Pavla." Tedaj pa je videl škof solzo v njenem očesu in se je prestal smejati. Stegnil je roko in ponudil sorodnici sadja. "Dete, zdaj moraš vzeti!" Stegnila je svoje tresoče prste in rekla: "Samo šališ se. A stvAr je resna." "Zares je resna," je dejal on, "baš zato ne morem govoriti o tej reči s Teboj, temveč s svojim tajnikom." Nato pa je pristavil mehkeje: "Prav, hočem ga videti. Ob enajstih, si rekla, bo prosil avdijence." "Da, striček!" "Bomo videli," je dejal škof. Nato je pokimal pokroviteljsko in vprašal mehko:, "Ali je zdaj mirna moja ljubka povelj niča?" "Je!" "Ali še kaj želi?" "Ne!" "Ali zdaj sme senjski škof še nekaj vprašati?" "Sme!" "Kako milostno!" se je razvnel škof. "Dobro, se bom po-služil svoje pravice in bom vpra šal. Ali res smem?" "Smeš!" Smejala se je vedno in drobila z ustnicami mehko pecivo Kakor ptičica je pomočila ustni- Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFIJ NAPISALI NAJBOLJŠI AMERIŠKI VRTNARSKI VEŠČAKI IN IZDAL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki van audi vsebino eele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bolj raiumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli draga vrtnarska knjiga. Čudili se boste in veseli boste, ko boste videU, kako natančno var 'THE GARDEN ENCYCLOPEDIA pouči o vsaki naj nanj 81 podrob-1 nosti v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako da i ni izpuščeno prav nič, kar je aanimivo in potrebno sa vrt Kar je i Iv knjigi, je bilo vse skrbno preiskušeno, tako da je vas popolno, ja-' jano, priprosto, pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga —| 'popolna, praktična, priljudna in lahko razumljiva..' Preiskusite Jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se boste, da ooljie vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. -rrmr-y.; NAROČITE PRI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. ^ Cena te knjige je sedaj samo $3.50 VLOGE v tej poeojllnUA zavarovano do S5.0M.M ga Federal Savings * Loan Insurance Corporation. Washington. D. C. Sprejemamo osebne bi dr lit t vene vloge. Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. €235 St. Chdr Ava. Cleveland. Ohio ■era rr«si*n.uAen« zdravila proti glavobolu MandeFs Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi Želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA SO* MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 18702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo po poiti Lastnik te lekarne Je član društva av. Jožefa 4t 169 KSKJ V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN Matere Anne Papesh ki je nas za vedno na tem svetu zapustila dne 2. aprila, 1942. Leto tužnih dni za nas je že poteklo, kar je blago srce Tvoje prenehalo biti, ki vedno je za nas skrbelo ves čas do zadnjega dne. Samo Bog ve, kako Te mi pogrešamo: Nikoli Te ne bomo pozabili, s tužnim srcem grob Tvoj obiskujemo, v spominu blagem za Tvojo dušo molimo. Naj Ti večni Bog poplača za vsa Tvoja dela in skrbi in za V3e, kar si trpela za nas— v nebesih, z večnim veseljem. Prosi za nas pri Bogu, da se enkrat zopet snidemo. Prosi zlasti še za Tvojih pet sinov, ki so na bojnih poljih širom sveta, da se srečno vrnejo med nas. Žalujoči ostali JOHN PAPESH, soprog. JOHN ML., (vojaki: JOSEPH, ALBERT, STEVE, MICHAEL, GEORGE), RALPH, BENEDICT, sinovi. MARGARETH, BERNICE, OLGA, MARY J., hčere. Joliet, III., dne 2. aprila, 1943. ce v vino, ki je bilo sladko in je njegov vonj napolnil vso sobo ter prevpil sladki vonj dekličine re-zede. "Gospodična," je dejal škof, "je prej tako čudno hvalo pela onemu gospodu Petru Pavlu, kakor da mu je sestra ali vsaj so-rodnica." Hipoma je spremenil glas in vprašal: "Ana Marija, kako da želite posvečenja mladeniču, ki Vam je drag?" Prebledela je in zadrhtela. Nato je rekla tudi ona slovesno in tako, da je škof videl, da govori iz nje zrela žena in ne več otrok: "Presvetli! Pa če bi morala tudi umreti od bridkosti, ali naj ga Jezusu ukradem? Njega je gospod Jezus poklical." ZABAVNI KOTIČEK Ameriška Domovina SLOVENSKI DNEVNIK ki izhaja " v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih. AMERIŠKA DOMOVINA je slovenska nnijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah. 6117 St Clair Avenue Cleveland» Ohio rVTJ NAZNANILO IN ZAHVALA S| potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša. ljubljena žena/ in mati Agatha Simonich ki j« umrla zadeta od srčne kapi 24. februarja. 1943. Rojena je bila v vasi Prevole, fara Hinje. na Kranjskem. Želimo se vsem iz srca zahvaliti, kateri so nam kaj pomagali v tej težki uri, ki nas je tako nenadne zadela. Pokojna je bila v več slovenskih društvih, ki so je spremila na njeni zadnji poti in ji izkazali zadnjo čast. Srčno se zahvalimo Father Anthony Roitzu, ki so molili rožni venec pri krsti in tmeli pri pogrebn:. sv. maši nad vse ganljiv go-vcr. Lepe se zahvalimo Mr. Jchn Germu, ki'je lepo zapel pokojni žaloeUnko v slovo. Lepo se' tudi zahvalimo vsem. ki so prišli molit ložni venec in jo spremili na zadnji poti. Potem se lepo sahvaliipo nosilem krste, ti so: Mr. Frank Lest, Mr. John Mehle, Mr. Joseph Roitz, Mr. John Trontel, Mr. John Sterk in Mr. Anton Kochevar. In potem se lepo zahvalimo darovalcem cvetlic MJ\ in Mrs. Joseph Krasovec, Mr. in Mrs. John Jamnik in družini, Mr. in Mrs. Joseph Simonich, Robert in Raymond Simonich. Mr. in Mrs. Frank Russ in .družini, Mrs. Mary Kolbezen in sinu Johna. Mr. in Mrs. John J am nick, Route 1, Rex 2; John Gorsick in družini, Mr. in Mrs. Frank Boitx in hčeri. Mi. in Mrs. Knafelc, Mr. in Mrs. Joe Kochevar, 2133 Cedar St.; Mr. in Mrs. H. O. Pan tier in očetu, St Joseph's Lodge!, No. 7 KSKJ; Slovan Lodge, No. 3 ZSZ; St. Peter and Paul Lodge. No. 15 AFU, Hcly Trinity Society, No. 82; Catholic Foresters, No. 914; Walters Brewery Company Employees; The 14-Inch Mill. C. F. and I., The Maintenance Group, Pueblo. Colo County Court House, Board of County Commissioners, Security Benefit Association No. 768 V. S. A.-C. I. O., Not. 2102 in Riggs Optical Company. • Najsrčnejša zahvala vsem, ki so darovali za sv. sv. maše: Mr. in Mrs. Jos. Krasovec, Mr. in Mrs. Jos, Sadar Sr., Mr. In Mrs. Jos. Sadar Jr., Mrs. Mary Kolbezen, Pvt. John Kolbezen, Mr. in Mrs. Edward Spelich, 'Mrs. Anna Studinsky in družini. Mr. in Mrs. Mike Jersin, Mr. in Mrs. Jake N°vak. Mr. in Mrs. Joe Golob, Mrs. Mary Ne'zick. in družini, Mr. in Mrs.'James Papish Sr.. Mr. in Mrs. Anton Golob in družini, Mr. in Mrs. John Jamnick. Route 1, Box 20; Mr. in Mrs. J. D. Butkovich, Mr. in Mrs. Louis Anzick Sr., Mr. in) Mrs. Anton Jamnick in družini, Mrs. Johanna Starcer in družini, Mrs: Frances Mikatich in družini, Mrs. Frances Gar-nick in družini, Mr. in Mrs. John Kukar in družini, Mr. in Mrs. Victor Zupančič Mr. in Mrs. Martin Tekavich id družini. Mr. in Mrs. Jake Papish in družini, Mr. in Mra. Frank Lustik in družini, Jack in Helen Staraainich, Mr. in Mrs. John Ptutt in .družini. Mr. in Mrs. Frank Yerrich in družini, Mr. in Mrs. Joseph Perko in diužini, Mr. tin Mra. John Centa Sr. in družini. Mr. in Mrs. Domi-nick Zakrasek in družini, Mrs. Mary Fritael In družini, Mr. in Mr«. Jake Dolgan in družini, Mr. in Mrs. J. France« in družini, Slovenian Ladies' Glee Club, Mrs. Lucy Pannunzio, Mr. in Mrs. Angelo Marcovechio in družini in Mr. in Mrs. Andrew Gale in družini. Še enkrat si<čna hvala Vsem in Bog naj vam stoterno povrne na tem in onem svetu, pa če smo katero ime ven izpustili, naj nam oprosti pri pomoti. Tebi pa, draga žena in mati želimo večni mir in pokoj in večna luč naj Ti sveti, mi se Te na bomo spominjali r naših molitvah. Žalujoči ostali: JERRY SIMONICH, soprog. JOHN r Detroit, Mich. JOSEPH in LOUIS SIMONICH. sinovi. MRS. JOHN JAMNIK, MRS. JOSEPH KRASOVEC in MISS JOSEPHINE SIMONICH. hčere, šest vnukov, ena vnukinja in en pravnuk. V Pueblo, Colorado, 26. marca, 1M3. PRAZNE STELAŽE Po naperil pesmi: "Urca sedem je odbila Zložil Križkraž Ura poldne je odbila, sonce na visoko gre, pa se Špela je spomnila, kaj storiti mora še. Vzame "finfar" in jo krene, ven, na cesto se poda; misli, želje le so njene: da prepozna ne bi bla! En kvort viške mož naročil, ji je da naj kupi n\u, ako ne, bo jeze počil in doma ne bo miru. Naj ga Francel njen uživa, revež dela in trpi; plačo lepo saj dobiva "overtajma" če kaj st'ri! Pa priteče, gleda vrata štora splošno znanega, kjer na oknu dva pečata sta okrogla rdeča dva. Tu napis je, da ob eni štor spet danes bo odprt; nič ne st'ri — po vsaki ceni čaka tu, čeprav na smrt. Vrsta se množi in maje, blizu tristo jih je že! Do Pavlinove postaje gazolina — vleče se! Kužeta glej, dama mlada seboj pelje in drži, v vrsti stopa, srčno rada že pred štorom bila bi. Ura eno je odbila, štora vrata se odpro, Špela prva je vstopila, zdaj se križ začne za njo! Tam na steni karta pravi: Viška da je vsa pošla, 'gin" samo in rum rujavi, tega dosti je blaga. "Gina Francel moj ne pije, ruma istotako ne!" Finfar svoj v tošelj skrije, in po štoru se ozre. Rada znala bi od sile viške danes da ni tu —? Prazne vse štelaže bile, — odšla prazna je domu. Kaj doma se je godilo, rekla kaj je ona, on ne povem — a mož za silo jezen je odšel v salon. Tamkaj "enega" použije, rukne pa zatem še dva; Francel, ko se ga napije, v rožcah se domov poda. V luno vgleda se, jo vpraša: "Res, čemu, kako, zakaj slavna da Ohio naša z visko kratka je sedaj ?" Luna milo ga tolaži, končno pravi mu nato: "Zopet polni viške glaži, vojna ko končana bo" — -o-- V jetnišnici Ravnatelj : "St. 6346, povej-te mi, kaj ste bili v civilu? Poklic. Jaz bi vam dal primerno ali slično delo, dokler boste tukaj." Jetnik: "Bil sem potovalni agent." -o- 50-50 Bili: "Poglej, tukaj je tvoja nota, ko sem ti že pred več leti posodil $25, pa še ni plačana. Daj mi polovico, drugo bom pa pozabil ali pustil." Joe: "Izvrstno! Drugo polovico bom pa jaž pozabil, pa sva levit'.w Vsak naš član (ca) nora biti ponoeen na svojo podporno mater, K. S. K. Jedaoto, CHI'S'I WILL'PLUS KSKJ SPIRIT PROMISES NOTHING LESS THAN •PERFECT SCORE' FOR MIDWEST MEET LASS LOOP AS TEAMS TIE STANDINGS Joliet, 111--The Joliet K. S. Ann Mutz for the remainder of K. J. Ladies' Bowling session the season, marked up a nice last Thursday brought on some 447 series. Welcome to our new ties in the. league stand- League, Bernadine — and to ings. The Schlitz Beers tied Ann — here's wishing you good the Verbiscer Press for second health. Jo Stephens cleaned place and the Tezak Florists off the alleys good and proper "tied the Joliet Engineers for by hitting a 526 series. Joan fifth place. Sealey hit two nice games to The Joliet Office Supply'average a 134. team took two games from the' The Schlitz Beers trounced first place Peerless Printers.! the Hickory St. Markets three The Printers were handicapped games. The Markets have been by the absence of their top having tough luck the second bowler Agnes Govednik. May- half of the season and keep me Umek paced the winners ^dropping in standings each with a 443 series. Donna Wil- week. Mary Salesnik was high helmi was consistent in her (for the winners with a 474 se-scoring and totaled a 420 se- ries. Terese Juricic was tops ries. Lillian Grayhack topped j for the losers with a 396 series, the losers with a 395 series. | with Isabelle Gregorich right« Jule Camp had a nice 160 her behind with a 395. second game but couldn't top-1 SPARES Florence Benedick pie over much wood in the oth- and Mary Salesnik slid over er two games. ¡the 6-7-10; Mae Mutz 4-5-7; The Allen's Orange Crush Mayme Kren 2-7; and Ann Pa-dropped two games to the Te- pesh picked up the baby split zak Florists. Betty Martincich twice. led the winners with a 453 se-' HIGH GAMES: Vida Zalar ries. Ann Papesh hit three nice 178, 191. Betty Martincich games to total a series of 436. 179. Ann Papesh 160; Mayme i Vida Zalar with her usual good Umek 160; Jule Camp 160; i bowling and steady climbing Mayme Kren 164- Mae Mutz ; in average was high for the 165; Jo Stephens 183, 191; | winners with a 520 series. Mary Salesnik 165, 176. The Verbiscer Press trounc- SCHEDULE, April 8: Hick-ed the Joliet Engineers twice, ory St. Markets vs. Tezak Flor-Mae Mutz clipped off three ists; Joliet Engineers vs. Joliet good games to pace the win- Office Supply; Allen's Orange ! ners with a 474 series. Berna- Crush vs. Schlitz Beer; Peer-dine Mutz, who is replacing less Printers vs. Verbiscer Press. Chicago, 111. — The K8KJ Bowling Tournament is just around the corner. The Chicago committee is working hard to put this year's pinfest down in KSKJ history as the best. Talk has been loose to the effect that it was foolish even to think of a tournament for the duration. Now things are showing up according to K. S. K. J. style. It cannot be otherwise than a huge success. Chicago's "I will" plus "KSKJ Spirit" spells nothing less than a "perfect score." The Chicago lodges are already getting their teams in line. The women have vowed to show up the men teams. And "Mac" has a standing bet for a record Chicago entry. And everyone knows "Mac." We wonder how the outlying KSKJ lodges are lining-up? Rumor has it that Sheboygan is really going to go to town this year. The Joliet weekly league write-ups forecast a heavier than usual entry list. Then there is Milwaukee, So. Chicago, La Salle, Indianapolis, and other KSKJ strongholds that are not going to let themselves be left out of the picture. Come on! The Midwest Tournament must stay the "strike hit" of KSKJ sports activity! F. L. How many new members will you secure for the current K. S. K. J. Victory Drive? One candidate every month from every loyal member will make this drive a huge success. Will YOU do YOUR share? GLOBE TROTTING SERVICEMAN up and down rolling features in joliet pin league; liquors lead Joliet Men's KSKJ Bowling League Standings W. L. Pet. White Fronts .... 42 33 .560 The Eagle ........ 41 34 .547 Avsec Printers.. 38 37 .507 Peerless Prints.. 36 39 .480 Slovenic Coals .. 35 40 .467 Tezak Florists .. 33 42 .440 ( QLA3IL0 K. S. It. jfoîfÔTg, APMt 7, 1943 GLOBE TROTTING SERVICEMAN HAS ADVENTUROUS LIFE (ConUnoed from ooe T) detailed to carry mail Soon after graduating he left there to the war zones, home and headed for the western coast on a tramp steamer. The life on it wasn't any too romantic and not much action, but just shoveling coal and more coal down below the deck, and did not prove as picturesque as he had dreamed. from This THESE SELFISH PARENTS by Msgr. P. Wynhoven children. He exposes them not We happened to meet two. only to the danger of unhappy :___1 ___iL. rr_____i.'.iL r«« '_!.-----i. I!____ 1...1 1___1___• 1. friends on the Twentieth Cen- After arriving at the west coast, he left the ship to capture such thrills as live only in the imagination of inspired yopth, and not being financially off so well, he soon realized that one must work for a living, and he shifted from sail-oring to lumberpacking, working first in California and then in Idaho. »Not being seasoned for this type of work and a little lonely, he headed east once more. After a short stay at home, and working in a machine shop in the mean time, he enlisted in the U. S. Navy and at the age of 19 was called for service and put through the basic training at Newport, R. I., and then sent to California and assigned to a heavy cruiser in the engineers force, and served for one and a half years on this cruiser, traveling to Alaska, • Australia, New Zealand, Honolulu, Hawaii, Tahiti and other now famous islands in the Pa- excitement continued for about tury Limited, between Chicago four months and then he vol-/nd New York. Their invita-unteered for the Yangtze Riv-,tion to come into their drawing er Patrol. A contingent of room was accepted. Idle train them boarded a train at Can-j conversation drifted to the sub-ton, enroute to Hankow. It.ject of friendship. One main-took three days to cover the gained that all friendship was trip of about 750 miles, because more or less selfish. In the of the Japs who were bombing heat of the argument, he went so far as to assert that even mother love was not free from and strafing the whole route. At Hankow he reported aboard this taint, the noted "Tutuila" where he' indeed had some real adventure. Once, for a month and a ' To prove that mother lo\te can be selfish would call for much argument. But, to show half, he was an unarmed guard that maternal interest is not al-on a Standard Oil River Boat ways genuine and whole-heart-that was being protectedjed would not be difficult, in the misspent lives, but he also risks their eternal destiny: And for what? Simply to save himself a little trouble, a trifle of inconvenience, or an adaptation The Functions Of Your Government ¡fSttt il'igJg LETTERS FROM OUR BOYS IN SERVICE . Africa, March 6 1943. high atop the snow - capped What are the functions of1 Dear Friend: (mountains we looked down at the House Rules Committee? j We arrived in Norther Af- the clouds and saw as far aj This committee considers'rica the latter part of January, the naked eye could see, lofty only bills that some other com-land was I surprised. I thought mountain peaks covered witif mittee has reported; most of its .I'd see it hot and sunny as I've j snow. Only God could create _____r_______ work Is to decide whether or 1 always pictured it to be, but in- ?uch beauty! We gazed in won* of his own conduct to the obli- not to grant special considera-1 stead it was so cold and damp, der at the panorama that be* gations of parenthood. Somejtion .for bills which otherwise! We had to wear our over:cats held ui—beauty in all its natu fathers think more of their might be long delayed on the to keep from freezing, in fact, pleasure in hunting or fishing various calendars of the House. We were stationed near Oran When the Rules Committee re- for a few days and then left against pirates. Their ship also guarded the American Embassy and before each Japanese infiltration, they went further and further back, until they reached Chungking. There he stayed for 13 months, amid numerous bombings and many times being almost hit. Due to the river blockade, their supplies could not reach them and they were compelled to subsist on native fare. Yes, this was quite a difference from the life on a tramp steamer. At this time Mr. Orehek's enlistment expired and the only way back case of many a parent. From casual observation, it seems that fathers and mothers not infrequently are motivated by their own selfish inclinations. The choice between personal parental pleasure and convenience and the real welfare and best interests of their children is, often and unfortunately, too much influenced by the thought and the desire to hug the lines of least resistance. The children's benefit is often moment tarily relegated to some dark corner. Hence, one cannot escape the conclusion that par- was to leave by Chinese plane | ents are sometimes more con-to Hong Kong, over the Jap- cific, and during this time spent anese lines. Compelled to tra-many happy times. On one|vel light, he had to leave all his trip he commanded one of the lifeboats that saved some passengers of the Silver Larch; the Newsreel brought this incident back home, and his folks were mighty proud to see their son in the newsreel and the letter telling them of this rescue reached home months later. After returning to the States, he volunteered for services in the Asiatic Station. Arriving in Shanghai just as it was being taken by the Japs was just like having a ringside seat at the war front. Several hours after being assigned to an old destroyer, they got under way, personal effects behind. After arriving at Hong Kong, he took a transport for the States and was home again four years after his enlistment. After a short leave, Mr. Ore-hek again enlisted for Diesel School and after completing the course he reported aboard a new destroyer, and made siderate of their own temporary satisfaction than of their children's permanent welfare. Daylight Robber When a mother goes regularly to her pastimes, or flits around socially, she may succeed in finding surcease for her so-called frazzled nerves, or, still better, get her name in the paper occasionally, but her name in dark print may not make it bright in her children's most of the South American ihearts in the days to come> for countries. Upon his return, he |she steals time from them- She volunteered for service on a !is a Plain daylight robber. The sub-chaser, where he is at thejtired father *ho thinks his present time. When World, Physical reserve can be built War No. 2 broke out, thev were1UP only at the club or in a bar" in the Caribbean Sea. room Poker *ame' every time Jos. J. Klun. J1® has 5 chance'.is a self"de; luder. He may win some mon-* ey, or he may make profitable "contacts" at his diversion, but he squanders precious values for his children, in whose play Waukegan, 111. — Members Bridgeport, O. — At the last and work he is little interested. of St. Mary's Society, No. 79, regular meeting St. Barbara's Judas money is saved, ancl will receive Communion in a Society, No. 23, voted to re- destructive economy is prac-| body Sunday, April 11 at the 8 ceive Holy Communion in a ticed, by sending children toj o'clock Mass. ;body on Sunday, Apri^ 11, at free schools, where character ( All members are to meet in the 8 o'clock High Mass, in St. ¡training is neglected, and the, the school lobby at 7:45 a. m.I Joseph's Church, Wolf hurst, moral law is ignored. There! or golf playing every Sunday than they do of giving their children a Christian example which will redound to the chil-drens' best interests. It may be retorted that all these arguments are too farfetched, and that, irrespective of any philosophizing, parental love is the finest, the most deep-rooted affection on earth. As proof, it is quoted that no parent, seeing his child in imminent danger, would hesitate a second, or give a moment's thought to his own safety, in trying to rescue the youngster, even in the face of certain death. A mother will rush into a burning building, or plunge into the river, to try to save her baby, at any time, under any circumstances. This it true— but what does it prove? A cat will do the same thing for her kittens. The mother fcistinct is the same in people as it is in animals. The question, however, is—Why should people be satisfied with loving their young ones to the same degree that cats and dogs do, and no more? Parenthood carries most serious obligations. Parental love that is marked only by physical attachment, or manifested by animal instinct', is not worthy of man. Thfre is a soul, an immortal soul, in each child, which one they would ra" their Easter duty Sunday, April: the armed forces and our living ther save. order that Mama | 11 at the 8 o'clock Mass. All'and deceased members. Mem-'can *et a new fur (or near-fur) j members should wear their!bers are to meet in the Wolf-'coat> or that installment? can | badges and meet in the church 1 hurst school hall at 7:45 and Paid on Daddy's new car, hall at 7:30 a. m. j proceed in a body to church for which fills no great, construc- Louise Likovich, sec'y. 'the 8 o'clock High Mass. Mem- tive need. o j bers are urged to wear their j Nonessential By Many Sheboygan, Wis. — Air badges. Above all, let's all | The practice of religion and church attendance is consider- What business can be transacted by unanimous consent? Practically anything can be done in either House by unanimous consent — except where the rules specifically prohibit the presiding officer from entertaining such a request; for example,.admission to the floor of persons not included iVi the rule on the subject; the introduction of persons in the galleries, and so forth. A famous Speaker of the House once said "You can drive an elephant through the House of Representatives by unanimous consent." A majority of the bills are passed by unanimous consent. Sometime^ a leader will ask unanimous consent to bring up for immediate consideration a certain bill. If any Member objects it cannot be brought up in that way. However, the Rules Committee can immediately present a special rule for the immediate consideration of the bill and when a majority of the Members of the House vote for the rule the bill is considered under the terms of that fule, which suspends all other rules. Members are permitted to address the House and extend their remarks in the Congressional Record by unanimous consent. If a Member abuses any privilege that is granted to Oran, I visited that city quite sing on Christmas Eve. often. It is about the size of j W'e have a very nice set-ujJ. Birmingham, Ala., and is very here all by ourselves, that is, quaint in its customs and traditions. From a distance Oran looks just like some city we used to read about in "Arabian the Medical corps. We have erected several tents for our living quarters, dispensary and hospital. The dispensary is Nights" or some movies we've fully equipped with all sorta seen. Beautiful and exquisite in architecture are many of the numerous buildings, hotels and of medical and dental supplies, even including a complete X-ray unit which was made irt churches in very modernistic Cleveland, Ohio. A generator design, the likes of which I've i furnishes us with bright elec-never seen before. Quaint nar-'tric lights in all of our tents. row winding streets with ragged Arabs selling their wares, usually dates, figs or oranges. Pisturesque cafes and beer parlors along the sidewalks are operated by French people. The population is mostly Arab and French. Seldom do you see an automobile as mostly Army vehicles operate on the streets. The Arabs have mules and don- Most of the boys and the pffic-ers have rugs made from grass, which we purchased just this morning from the Arabs for 150 francs. We sleep on folding canvas cots with mattresses filled with straw, several blankets, and a warm stone. It may not be an innerspring but they are very comfortable. We all like it here quite a bit. Ev- keys, with an occasional buggy' eryone seems to be happy as we or coach, as their means of; are all kept quite busy, so what transportation. jmore could one ask. There are a lot of stores, but; Yesterday I had to go to one alas, you can't buy anything, as of the nearby towns and pick the majoritv of them are va- up one of my men who was hos-cant and otfiers sell their mer- pitalized at a British hospital, chandise on a ration basis. An The British there have quite a American Red Cross Service Club is located in the center of town catering to the men in the camp site and hospital. While I waited for his discharge, we strolled around for a few min-service, and quite a number of,"tes and talked to some of the American, British and French soldiers and sailors make it a point to stop there. A meal costing 15 francs, which is 30 cents in American money, is served at the Restaurant Vines sponsored by the American him by unanimous con§ent, such ^ed Cross. and infanaBtkm is ffa* mm amïr tm tlmwyiww members of SS. Cyril and Me- turn out and show our strength thodius Society, No. 144, are and unity as KSKJ members. urged to fulfil their Easter duty Sunday, April 11 by receiving Holy Communion at the 8 o'clock Mass. In the afternoon at 2 o'clock we will meet in the Boydsville hall for our regular ^monthly meeting and as your secretary Confessions will be heard!I suggest that all members in Saturday from 3:30 to 5:30 p. m. and in the evening from 7 o'clock on. Members will please ask the priest for the Confession ticket which is to be signed by the member and given to me. John Udovich, sec'y. La Salle, 111. — Members of St. Ane's Society, No. 139, held their regular monthly meeting on March 14, at which,time plans were made that all members should receive Holy Communion in a body on Easter Sunday at the 5 o'clock Mass. The next meeting will be held on April 11 and all members are urged to be present Dorothy Klopcic, reporter. arrears with their dues and assessments make arrangements with me to settle up as it is getting tough to meet our society obligations unless you pay regularly. The current Victory Campaign for juvenile members went off with a bang at 12:01, April 1, which means that we are off to get as many of the ed a nonessential of life by en-; tirely too many parents. The 1 parent who treats the moral, and the divine laws lightly has1 a heavy weight on his con-' science, which, presently, will, more than bear him down.1 However, God is not mocked. I Too, the man who forgets God f is rot a loyal father to hi3 own | LA SALLE NEWS La Salle, 111. — Mr. and Mrs. Walter Zero are the parents of a son. Mrs. Zero is the former Miss Johanna Herakovich. | as putting too much extran-j eous matte" in the Congressional Record, any Member can ''■top it in the future by object-;ng to his requests. However, the Member whose request is objected to, can retaliate by objecting to all unanimous-consent requests until his request is granted; -or if a Democrat objects to a request made by a Republican, the Republican will sometimes object to all requests made by the Democrats only until his request is granted, and vice versa. Mrc. Jennie Gnidovic whoi prizes as can be gotten. Let's has been in the hospital fori Q. That kjm limit ml owner-•tipWjru Savings B*txb? show our Commander-in-Chief and our Lieutenant what we can do with all our members cooperating. Let's go over the top! It's a double date—we meet at Wolfhurst at 745 a. m. and in Boydsville at 2 p. m. John S. Roth, sec'y. several weeks has returned to her home. Mr3. Louise Mocilar recently underwent an appendectomy. We wish ^ier a speedy recovery. Dolores Olszewski is a new member in the juvenile department of St. Ane's Society. 111! ym kmtp War _ •o lOraan, Um 0.S.! What is a "filibuster"? "Filibuster" meant originally a buccaneer such as plundered the Spanish colonies in America, and later, adventurers who led private armed expeditions into countries with which the country from which they set out was at the time at peace. From this general idea, the term has come to be colloquially used to designate organized obstructionist tactics in legislative bodies. It is the practice of deliberately taking advantage of freedom of debate (in the Senate) with a view to delay or prevent action on a measure under discussion. What filibustering tactics a^e possible in the House? Forcing roll calls is about the only method of filibustering left under the rules of the House, and when the Rules Committee brings in a drastic rule prohibiting the offering of amendments or considering the bill for more than a certain number of hours, even that method of filibustering is impossible. The populace of Oran is very fond of the American soldier, as they know we have money and are fighting for a cause which we and they are trying to preserve. Gosh how pathetic those little Arabian children look in their quaint and torn rags. If the American people could but see what some of these people, both the French and the Arabs, have to do without, they would certainly realize what a rich and prosperous nation the Unite« States is. The word "shortage" should never be used in America. The American people should thank Almighty God that our beloved President has sent us overseas to crush our enemy instead of fighting on our own soil. The people of Africa never have or had enjoyed any of the common everyday luxuries we took for granted and grumbled if we didn't have them. No milk, bread, ice cream or other delicacies can be purchased here. When we left Oran for our present destination, we passed through several cities of which Algiers was one. Algiers is the largest city in Africa and is called the Paris of Africa. Yet even there you can sense that strange feeling and atmosphere that prevails over a city which has been bombed several times by enemy aircraft. But still, there werent' any signs of damage when we passed through. We traveled for several days and kept on going higher and higher into the mountains. On several occasions wo stopped for a breathing spell and got out of our car to admire the spejifty, arouM^HL standing. English soldiers. One of them mentioned the fact that 'they; had a few German prisoners, so we walked past the encampment and I saw some of them eating and doing regular duty just like the British soldiers. You actually see more Army vehicles and soldiers here than I've ever soon before in tho States. The roar of huge bombers and transport planes as they fly over us in formations seem to shake the very ground we stand on. The air force in all its power and might is here to crush the enemy, and from the news reports we get daily,» we are doing a splendid job of it. Are we not? Gosh, I didn't know I had so much to say when I started to write this letter, so ... I remain, S.-Sgt. Louis J. Globokar. Sgt. Globokar is the son of Mr. Joseph and Mrs. Angela Globokar, residing at 3571 E. 81st St., Cleveland, 0. He is a member of Society No. 63 K. S. K. J. Joliet KSKJ Ladies Bowling League Standing« W. L. Pet. Peerless Prints. 43 32 .573 Verbiscers ....... 42 33 .560 Schlitz Beer .... 42 33 .560 Allen's Orange.. 38 37 .5071 Jolient Eng..... 37 38 .493 Tezak Florist .... 37 38 .493 « Hickory Mark. 31 44 413 Joliet Office .... 30 45 .40Q JOLIET MEN'S LEAGUE (Continued from mi 7) series . . next week's schedule: felovenic Coals vs. Tezal* Florists; The Eagle vs. Avseq Printers; and the two hot team* in a real match. White Fronl Liquors vs. Peerless Printer* . . . come out and see so»* good bowling. . . every Thursday nite at Rivals at 9 sharp. . -TOE VICTOR: BUT BONDS*" Let fcftedotn Ha« ee Uncle Seat CKh festster! Buy U. S. Defeat*