k. i. Na Dnnaji 30. aprila 1870. Leto I. AVLI HA Zabavljivo-šaljiv list. Izhaja po dvakrat na mesec, za zdaj, kader bode gotov, in velja, do konca avgusta 1 gld., do konca decembra letos 2 gld. Posamezni listi se prudajejo po 10 kr. Dr. V. F. Kljun. rv Možje veljavni, bistroglavi, Prisrčno mi bodite zdravi! Devojke lepe ve in žene. Vse Ijubeznjive in poštene! Vijolic slast mej vami diha, Vam klanja nizko se Pavlih a. Nikdo se izmej vas ne čudi: „ Od kod si ti prišel mej ljudi9 Uže o tebi mnogo časa Na svetu nijsmo čuli glasa. Kje tičal si do zdaj, povedi! Kaj hočeš tukaj v našej srSdi? Ti dedec si nekdanje dobe, Omikane smo mi osobe; Kaj pač ne daje ti pokoja?" v Cestitljiva gospoda moja! To smem na glas očitno reči, Da ležal nijsem len na peči. Po svetu tod in tam sem lazil, Kaj dobro, kaj slabo je, pazil. Učil in vadil sem se pridno, Ce tudi vsem očem nevidno; Preiskoval sem in izkušal, Povsčd ogledoval, poslušal. Ker delal sem stopinje tihe, Nikdč začutil nij Pav lihe. Ko sem okrog molče koračil, Na moških, ženskih sem zasačil Napak in gob vso kožo polno: Oblači volk se v janjčjo volno; črviv je starec in mladiči; Hinavstvo se in laž veliči; Slovencu je resnice treba, Kot gladnemuprosjdku hleba: Zat6 sem šel mej časnikdrje Z vojsko na kraste ino garje! Najbolj po časopisnem poti Do živega se pride zmoti. „ Kaj ?" — mnogo se nosčv zaviha „K novinarjem je šel P avliha?" Postčjte, vrli čestitdki! Ne veste, kakšni so prvaki? Ce svet sedhj jih tudi hvali, Da z Dunaja so primahdli, Zavihavši na p6t si hlače, Ko Šlo nikakor nij drugače, Ker sicer bi očito vpilo, Kar vsaj na pol je skrito bilo: P avliha si po svoje misli, Da njih obrazi nekam kisli, Pogledi bili so čemerni, Ko čuli v seji so večerni, Kakč se naglo jim ločiti, Ce tudi nij so dela siti. — Zatorej se Pavlihi sanja, Da breznačelnost spet nekdanja V nekdanje se poslance vrne, Ce druga sapa se obrne; Da spet „ s politično zrelostjo", „S kulisolukavo m/t dr ostjou Rojakom bodo vrtogldvo Motili razsodilo pravo — In res se zopet v kratkem časi V že narodna zmešnjava gldsi. Tielezna srajca je navada, Težk6 se sleče ter nerada. Tedhj P avliha premišljuje, Začetku konca pričakuje. A če se moti morebiti, Vesel se hoče pokoriti; P avliha se drži poštenja, Drži se tega govorjenja: To belo je a to je črno; To pleve so a to je zrno ; To je neumno, to je smešno, To samopridno, to pregrešno, Kar ta in ta je vam govoril, Očitno ali skrivno storil; Bori se ta za maslo svoje, Ter pesni vam ležnjive poje; Torej ne smete mu verjeti! — Takč je treba zdaj začeti. Takisto vam P avliha pisal, Resnične bode slike risal, Srčno metdje strt le bistre V pisače, doktorje, ministre, Budeč zaspance krmežljave, Bijčč poslance samoglave, Nemškutarje in narodnjdke, Če bodo delali napake. V pomčč sije pridobil Klica, Ki „Floh" njegovo slavo priča. A kar je poštenjaku sveto, Nikddr ne bodi v zobe vzeto! Poštenim poskrbeti hčemo, Da jim kaj smeha prinesem,o: Prijetne šale, dobro slane, Iz Ribnice in iz Ljubljane, Da naša proza, naša pesen Ne bodeta kosmata plesen. Dovblj je smešnosti vrh zemlje, Kdor znd, blagd si s kupa jemlje, In šala je človeku zdrava, Sreč ga bdli ali glava. V domačem oblačilu čedno Vas bodem obiskdval redno Četrti ino drugi teden, Ter kakor upam, nekaj vreden: Oblika moja, vsa šaljiva, Resndbo grenko v smeh zakriva. Zberite se torej obilo, Ce vam ustreza to vabilo: Slovan do zadnjega izdiha. Prijazno vabi vas Pavliha. Dr. V. F. Kljun. O zreli Slovenci! katerih politično modrost sem jaz tako lepo zvodil na led, poslušajte, kako si človek pomore na svetu, če se ne sramuje talentov, katere mu je bog dal. Posebno vč, ljubeznjive Slovenke! pogledite moj krasni obraz, in zv^dite, da sem jaz tist mož, s katerim je b i pred nekaj leti ljubljanski „So-kol" še le svoj kljun dobil, ko sem se mu jaz bil pridružil, vam na ljubav, ker mi je znano, kako ste v rdeče srajce zaljubljene. Slovensk velikiš mora biti po rojstvu prolet&rec, da ga potlej narodno delo obogdti. Zato je osoda odločila tudi meni, da sem se rodil pod nizko streho v Krakovem. Pozneje sem ljubljanskim dijakom nemške natisnene pripovedke prodajal za svoje blago, dokler mi je kdo hotel verjeti. Užč z mlado pestj6 sem bil prijel za popotni grčav les, ter odšel na Laško v višje učilnice. Po glasovitem vporu 1848. in 1849. leta sem bil v karbonarskem plašči zavit prinesel zvčženj (punkelj) iz Benedek zopet nazaj v Ljubljano, ki me je postavila za tajnika trgovinske zbornice in za uradnika svojih uradnih novin. Takrat sem spisal nekak arhiv, v katerem so se čudeži godili, kajti v njem je neki kranjski deželni poglavar živ po zemlji hodil, ko je uže 50 let mrtev ležal v grobu. Ker sem uradne novine presvobodoljubno pisal, treba je bilo zopet zv^ženj oprtiti in iz Ljubljane iti v Švico, kjer imam zdaj krasen dvor, kupljen za 80.000 frankov. Takrat ga nijsem še imel; torej sem v učilnici otroke pretčpal in od jeze jokal. Te nebogate službe sit, zopet vzamem palico ter odidem na Dunaj, kjer hudobni sv^t pripoveduje, da sem jako milo prosil, naj bi me zopet vzeli v kako avstrijsko službo, česar se ne opominjam, ker je uže nekaj lčt. Res me pošljo za profesorja na zadersko gimnazijo, kamor sem tudi peš korakal. Pozneje sem spet na le-skavem konji prišel na Dunaj v trgovinsko učilnico. Tukaj so mi začele ptičke peti. Gradil sem šolske knjige, ker se dobro plačujejo. Modrujem zlasti rad o poljedelstvu, o katerem toliko v6m, kolikor naravoslovstva umeje moj stari prijatelj Svetec, ki mu slovenska „Matica" daje presojat vse naravoslovske spise. Igral sem tudi na borsi ter počasi obogdtel, kakor Jakob pri Labanu. Zdaj sem se hotel samo še do kake visoke službe povzdigniti s pomočjo lehkovčrne slovenske stranke; nemškutarji mi namreč nijso upali. V ta namčn sem bil skrivaj osnoval črtež, kateri me nij prevdril. Najprvo sem v ruske novine jčl za dobro plačilo pisariti o slovenskem slovstvu in posebno povzdigovati prvake ter vse tiste Slovence, kateri bi mi kdaj utegnili kaj koristiti. Vedno sem se hlinil gorečega narodnjaka. In glej, dr. Bleiveis in dr. Kosta res priletita v mojo mrežo! Postavita me za slovenskega kandidata v dežčlni zbor. Slovenci so ustno in pismeno kričali: „ne volite ga!" Nemškutarji so celo trdili v pismih, raztresenih po ulicah, da sem stare listine kradel, jezni, ker so me videli mej narodnjdki. Za tega delj so me prv&ki zvezali z nekimi čudnimi motv6zi, katerih nikoli nijsem čutil na sebi, in dali me tako zvezanega Ljubljančanom izvoliti. Deželni zbor je bil potem naglo razpuščen. Ker sem zopet hotel biti izvoljen, torej svoj stari kar-bonarski plašč na videz tako zasuknem, kakor bi na Dunaji zaradi narodnosti bil službo izgubil. Vsa Slovenija mi je z dr. Blei-veisom na čelu zagrmčla: „živio žrtvoljubni Kljun! Zopet ga izvolimo!" Na tihem sem si mislil: o svčta preprostost! Izvolili so me v trgovinskej zbornici in poslali na Dunaj, kjer sva bila uže poprej z Beustom skrivdj zmenjena, kako razprhneva slovensko opozicijo v državnem zboru, in razprhnila sva jo. Največ zasluge imam jaz tudi tam, ko sta za duvalizem glasovala, da ne bi „nemške harmonije" motila, Toman in Svetec, katera sta oba nekoliko trenotij poprej srdito govorila zoper duvalizem, ko njima še nij bila ta harmonija na misel prišla. Toman se je po glasovanji spehan zgruzil v sčdež, ob čelo udaril in rekel: „to je bila moja mrtvaška pesen!" — a Svetec, kateri mi je še dalje zvesto pomagal, nij lic nabiral nič na jok. V plačilo te stanovitnosti sem mu tudi jaz potlej nekaj tednov stanovitno natvčzal po dunajskih novinah, kake visoke cesarske službe ga čakajo. To se mu je tako dobro zdčlo, daje vse verjel. O vgodnej priliki do dobrega odkrijem obraz ter javno prestopim k Nemcem, za kar sem dobil službo dvornega svetnika. Nemškutarji, kateri so mi poprej očitali tatvino, k meni priletč s krepko zahvdlnico. Tist Horak me je mnogo pozneje res dregnil z dolgočasno nezaupnico, katere si vendar za svoje dete nij upala pripoznati ljubljanska trgovinska zbornica, ako tudi je meni bila ona dala mandat — vse t6 je bilo zaradi železnih cest. O železne ceste, kako čudotvorno moč imate v sebi! Tudi prijatelj Svetec naposled nij za menoj hodil, — ko ga uže potreboval nijsem. — Če se tega nikdar nij kesal? Slovenci se zdaj s Poljaki odrinili iz državnega zbora, v katerem sem vendar ostal jaz in Marglieri. Margheri je volil mene, jaz Margherija v delegacijo. Letošnje velikonočno jagnje sem jčdel v Lucernu, kamor mi uže nij bilo treba peš popotovati. Upam, da še večkrat zdrav in ves^l tukaj stopim pred svoje ne-pozabljene slovenske dobrotnike, katerim se denes kažem v pri-mernej podobi nekdanjih popotnih 16t. Piruh Auerspergov Beustu. Avstrija pri Beustu. Beust (piše.) Zopet bode svet zijal, ko pride moja napitnica v novine. Če mi vse izpodletf, pojdem za feuilletonista; niti bi ne bilo napak, huraorističen list izdajati. Tudi „olikanega Slovenca" bi pisal, in kacega! Morebiti me cel6 ozemc5 v Lubljano za voditelja slovenskega gledališča. Vse znam: note pisati, pri pojedinah napijati, jahati, po plesih igralke pod pazuho voditi, novinarje napihovati, iz godcev ministre delati, komedij e igrati itd. itd. Figaro qua, Figaro la! Sluga. Neka žena bi rada z vami govorila. *B