II. tečaj       y četerUk i5   Ustopada.       „*0'/"? 1849.                                        r             II. polovice.
Strah prazna reč.
(Povest.)
JH^ake pol ure ud vasi P. (jna Gorenskim) derži kolovozna pot po močno samotnim kraju. Na voskim šumi precej velik potok tikama pod potjo. Na obeh straneh vode se stermi hribi kviško zdvigujejo. Popotniku že od daleč gromeči šum serditiga potoka nasproti doni. Bližej pridšimu pa nad glavo kviško kipeči robovi gotovo pogubo žugajo. Memo grede vgle-da sredi potoka velikansko skalo iz vode stermeti. Na tej skali se doslej tiho tekoča voda lomi, potlej pa nekoliko sežnjev nad voskim robovjem vihtno naprej šumi. Zato se tudi kraj od velike skale do mlina, ki se nižej  pri vodi vgleda Sum imenuje.
Čudne reči se v okolici od te samotije pripovedujejo. Po celi soseski kvasijo, da se pri velikanski skali po noči peklenski vragi kopajo in iz skale v vodo skačejo, neznano tulijo in berlizgajo, in v grozovito čudnih prikaznih memo gredočimu grozijo. Zato se tudi vsaki tega kraja po noči močno ogiblje.
Naključi se, da se Štefan, sicer bistroumen kmet, nekiga dne v bližnjim tergu, kjer je razniga kupila imel, zlo zapoznf. Pozno po noči gre po poti proti
154
oznamvani samotiji. Prav tamna jesenska noč je bila. Štefan nikoli ni veliko porajtal na besede lahkover-nežev, če so mu od strahov in druzih praznih reči klatili. Zato jo tudi zdaj pogumno po poti maha. Ravno se bliža strahovitnimu kraju, ko zasliši ropot, ne veliko drugači od gromenja. Serčno se okoli ozira pa nobene stvari ne vidi. Ropot pa se zmiraj glasneje in bolj blizo sliši. Kaj neki mora to biti ? si zdaj Štefan misli, to niso šale, sam pri sebi pravi. Lasje mu začnejo na glavi kviško vstajati, in še okoli se ozreti ne upa, da bi kake nepačne pošasti ne vgle-dal. Strahu oterpnjen na poti obstoji, paziti, kako da se bode ta reč izšla.
v
Ko Štefan se tako prepaden na poti stoji, kakor bi se ne zavedil, od kod da je prišel in kam da ima iti, zagleda pred jsaboj neko moško podobo. Bodi, kar hoče, si misli Štefan, jaz bom nagovoril. „Kdo je?" popraša, in od strahu mu beseda skoraj v ustih zastane.
„Nič hudiga" mu odgovori dobro znan glas, in Štefan v strahu mlinarja izpod Šuma spozna.
Mlinar in Štefan zdaj malo skupej postojita, in med kratkim pogovoram vsak eno pipo tobaka natla-čita, potlej vošita eden druzimu lahko noč in gresta vsak svojo pot.
Mlinar izpod Šuma, kteri se tudi nekoliko z živinskim zdravljenjem peča, je v vasi nekimu kmetu bolno kravo lekaril. S kmetovimi je skupaj večerjal, zato je moral pozno po noči domu iti. Na samotež kmet naloži žakelj žita, da ga je mlinar s potam v mlin peljal. V tihi in tamni noči se je derčanje vozička po kamniti poti tako čudno med robovjem slišalo, da sicer pogumniga moža v velik strah pripravi.
Ni dobro otrokam od strahov in od marsikterih druzih praznih reči pripovedovati. Lahkoverni otroci niso in ne bodo za nobeno rabo. Nikdar ne bodo o-pustili te prazne vere. Le teško se v starih letih opusti, kar se mladimu sercu vcepi. Navada je želez-
nfli Srajca.                                           Tone Tavčar.
155
Kmet in iatje.
CPrilika.)
Nekiga dne pelje kmet tele na somenj. Sreča ga trop 40 tatov s svojim vodjem. Ker so menili, da je kmet tako priprost, kakor se mu je vidilo, so sklenili, tele kupiti, pa kmetica tako prevariti, da bo mislil, da je kozle. Stopi tedej vodja z desetemi drugimi pred kmeta in vpraša, ako svojiga kozliča za petnajst piastrov*) proda?
„Ni kozlič, je tele", odgovori kmet.
„Kozle je, nikar pa tele"j zaverne soglasno deset tatov, in gredo molče naprej.
Nato prikoraka deset družili proti kmetu in ga vprašajo, ako da kozle za šestnajst piastrov? Kmet terdi, da ni kozle, ampak tele. Oni oduaajejo in grejo svojo pot naprej. Zopet drugi mu prideje naproti in ga ravno tako ogovore, ter pavijo, da je žival, s ktero na somenj gre, kozle, in ali jih hoče preslepiti, ali je pa pamet zgubil. Ubogi kmet premoten že sam ne ve, pri čim da je. Otipa tele od nog do glave. Spervič ne ve, kaj početi, pa kmalo se mu vterne iskra resnice — sprevidi, kam to leti, ter sklene, še en napad sprejeti. Tu pride spet vodja in sicer sam. „No, kmet, daš kozle za 17 piastrov?" „To je premalo, reče kmet, kozle je več vredno." — .,Sim pri-jatle na kosilo povabil, povzame vodja tatov, ter ti toliko ponudim, ker bi jim rad s tem postregel." —
„Za ta kup ga ne dobite." — Na torej 20 piastrov." Za 20 piastrov — naj bo, pa rep si izgovorim." — „Ze velja, odgovori vodja tatinski, tele plača, kakor sta se bila pogodila, in kmet vzame rep, ga nese k sedlarju in prosi mu sto žeblov Vanj zabiti. — Neke dni potem pride ravno o sončnim zahodu neka ženska v prebivališe 40 tatov in želi z glavarjem govoriti.
j,Moj mož, pravi, hoče drugo ženo vzeti, kar me temveč grabi, ker hoče tudi mene prideržati. Ko bi bil boren, bi gotovo na drugo ženitev ne mislil. Otmi mu torej, pro-
*) Denar, kteri v rajnih deržavah razno se ve, nitko ceno ima'.
156
sim, veliki z denarjem in zlatarn nasuti verč, zakaj le denar mu je zamogel to misel vtisniti. Reci tedej svojim ljudem, mu ga odvzeti,.in v dokaz, da resnico govorim, ostanem tačas v zastavo pri tebi/' — Razodčla je potem tatem, kako v hišo lahko in brez overe pridejo, in kje da je verč z bogatim zakladam. Tatje so nato odrinili in vodja ostane sam z žensko.
V stanici, v kteri sta bila, je visela od trama verv, na kteri so se za kratek čas gugali. Kaj je to, vpraša radovedna ženska,; tega pa še nisim nikdar vidila. Sedi veu-der gori, da vidim, kako to gre. Vodja suma prost se dvigne gori, pa — komaj visi na vervi, ko ženska za drugi konec poprime, in gori sedečiga glavarja močno goniti jame. To pa ni bila ženska, ampak kmet, kteriga so bili tatje prevarili. Privleče zdaj spod obleke z ojstrimi zebli nabiti telečji rep. rJe kozji ali je telečji?f< vpraša osup-njeniga glavarja, ter ga silno pretepa. Revež v sili vpije obupno, pa nobeden mu na pomoč ne prihiti. Kadar se je pa kmetu dovolj zdelo, popusti vodja in se vmakne.
Kmalo potem prihrume tatje domu serditi, da jih je kmet tako zvodil, pa kako se zavzamejo viditi svojiga vodja kot vinjeniga na tleh, iu vender so dobro vedili, da ni nobeniga vina okusil. Kakor hitro se je zravnal, jim pripoveduje čudno prigodbo, in vsi so se zarotili, vraž-jiga kmeta na led speljati in La umoriti, ako jim v roke pride.
Med tem se glavar slabšiga čuti, ter prosi po zdravniku. Urno teče eden, in zdravnik netegama pride. „Ste bili tepeni? nagovori bolnika. Ozdravil vas bom, pa v dosego vašiga zdravja je treba 40 raznih reči, vsake iz druge štacune. Naj jih tedej vaši hlapci prinesd; jaz bom napisal liste." Nato se vsede, naredi 40 listov, počerka na vsaciga nektere verstice, in da vsacimu eniga. Hlapci pokorni se naglo razidejo.
Tu izleče spod obleke zdravnik — bil je kmet — z zebli nabiti telečji rep in ogreva bolniga glavarja, ga vedno prašaje: „Ali je rep kozji ali telečji." Tepe ga tako
157
zlo, da pol mertev se le malo še zave\ Ko se nekoliko zbrihta in počije^ pripoveduje svojim tovaršem, kaj jsemu je pripetilo, in ti mu povedo, kako so bili v štacunah sprejeti in kaj so ž njimi delali. Povsod so se jim pačili, v obraz pljuvali in gorke zaušnice dajali. Zdravnik je bil tako napisal in zgodilo se je. L
Nato veli vodja: „Nesite me v pušavo, .denite me pod šotor in stopite v kolobar krog mene. Se bliža kaka živa stvar, bodi si ženska, zdravnik, pes, mačka ali ja-strob, mislite si, daje vlastnik teleta. Hlapci so spolnili povelje svojiga gospoda in pazno pričakovali sovražnika. Ta se jim tudi prikaže in sicer kot kmet. Ko tako blizo pride, da so ga lahko culi, jih draži. „Jaz sim vlastnik teleta." Tatje raskačenijq vdero za nesramnim, kteri jim je pa pete odnesel. Pa ko so za njim tekli, se primuza možak v šotor, izleče telečji rep spod obleke — bil je kmet, kteri je bil druzimu cekin v roke stisnil, da je tate vka-nil — in nažiga vodja, ga vedno prašaje: „Ali je rep kozji ali telečji?"
Ko se hlapci zlobni veruejo, najdejo glavarja svojiga, v smertnih težavah. „Skopljite mi grob, in denite me živi-^ ga vanj, pravi glavar s tihim glasam, ter razglasite, da^ sira vmerl in pokopan, da bo vlastnik teleta nehal me pre-. ganjati in pretepati."' Hlapci- store, kar jim gospodar veli, ga polože' v grob in sedejo krog njega, ter se pogovarjajo ž njim do šeste ure v noč. Potem ga popuste in se razidejo. Komaj so odšli, že pride mož, kteri spod obleke-telečji rep izleče, ga vmirajočimu pokaže in vpraša: „Ali je kozji ali telečji?" Oh, zdihne vmirajoči^ notri v grob me preganjaš! „Notri v grob, povzame kmet, pa kazen, ktera tebe na unim svetu čaka, bo še veliko hujša." Ko zgovori, ga hoče zopet pretepati, pa tatinski glavar pravi: Obljubim vse storiti, karkoli hočeš od mene imeti, in dolg poravnati. „Proti temu ti odpustim, reče kmet nato, vstani in mi plačaj desetero vrednost teleta." Glavar tatov privoli in je mož beseda.
Kmet s telečjim, zojstrimi zebli nabitim re-
f58
pam, o človelt! je tvoja Vest. Kamorkoli bežiš, te sledi, peče in terpinči, ako si hudo storil.
J. Marti.
Holomb najde Ameriko.
(Konec)
Ko Kolomb iz četertiga potovanja na novi svet v špansko kraljestvo nazaj pride, najde kraljico Izabelo, svojo pomagavko, mertvo. Kralj pa, češ, zdaj te več ne potrebujem, ga popolnoma zanemari. Poverh puhla gospoda njegove zasluge zastran najdeniga noviga sveta nalaš zmanjšuje. ,,To bi bil, pravijo zaničljivo? vsak lahko storil, kdor si bodi." Pri neki pojedini mu taki modrijani tako še clo nazoči povedo. Kolomb pa vzame jajce v roke, rekoč: .,Kdo izmed gospodov mi za more to jajce navpik tako postaviti, da bo stalo?'" Vsi poskušajo. Nihče je ne zgodi. Zdaj Kolomb jajce na tanjšim koncu rahlo vbije, ga postavi navpik, in jajce stoji. „Tako bi bil zamogel vsak storiti", mu pravijo. „Prav ste odgovorili, gospodje! — jim seže v besedo Kolomb; — ravno to je razloček med vami in med mano (zastran najdene Amerike), da bi bili vi tisti in ta krat za m ogli storiti, jaz pa situ zares tako storil.
20. sušca 1506 je vmerl Kolomb v mestu „Valadolid" poprej zato, ker se je zavoljo človeške nehvaležnosti tako zalostil, kot pa zavoljo starosti. Samo 55 let je bil star, V zadnji volji je vkazal, mu verigo v ktero je bil nekdaj vklenjen, sabo v jamo dati. Pokopali so ga z verigo vred na otoku sv. Dominika,
v
Se imena ni dobil novi svet po možu, ki ga je naj-del. Med letama 1497 in 1503 je potoval večkrat žlahtnik po imenu Ameriko Vespuči, na novi svet ter ga popisal. In po njegovim imenu so kerstili novi svet Ameriko. Eni amerikanski deželi so vender, pa še le v novejšim Času, najdniku noviga sveta v spomin, ime „Ko-lumbija" dali.                                                J. Navratili
159
Vojska in orožje starih Slovanov.
(.Dalje in konec.)
Pred vojsko so stari Slovani vojaško bandero o božji službi prepevaj e okrog nosili in ga potem na zbirališu postavili. Torej so ga imenovali stavnico.
Njih vojska je bila večjidel iz pešeštva (peš voj-šakov), pa tudi iz konjiče (vojšakov na konjih).
Boj so začeli z velikim vpitjem, kakor Turki. Na vojsko grede niso imeli nobenih železnih oklepov na životu. Marveč so bili od vrata do pasa neodeti. Zaupali so v pomoč posebniga vojaškiga boga po imenu „Davor." Ležiše so si narejali na visokih krajih in mu djali ,,ta-bor." Ta beseda je morebiti malo spremenjeno ime vojaškiga boga. Se več krajev in gradov na hribih je na Slovanskim z imenam „Tabor." Tabor na Gorenskim je našim bravcam že znan. (Poglej 4. list H. p.)
Ograjen kraj, kjer so se branili so imenovali „grad'f, -iz besede ,,graditi."
Tudi vojska na morju jim ni bila neznana. Vender se zamore to le od tistih starih Slovanov terditi ^ ki so ob morju živeli.
Stariši, de se Bogu sinili!
V nekim kraju na Nemškim je otroče s skerčenima nogama na cesti beračilo. Nektere gospe so so brale nekoliko denarja in so hotle otroče ranocelniku poslati, kteri je obljubil, ga v dveh tednih ozdraviti. Starši pa niso bili pri volji in so terdili, da jim tako več nese. — Ni se tako zlo skoposti, marveč budalosti starišev čuditi, kteri clo svojimu otroku hudo želč, da bi le nekoliko goljufniga denarja priberačili.                                                    J. M.
Pristavek vredništva. Ta zgodba uči, kako dobro je prevdariti, komu da se naj vbogajme daje, koma pa ne. Otrokam in ljudem zdravih udov sploh ni varno vbogajme dajati; zakaj skušnja tiči, da so taki potlej naj veči postopači, Mislijo si: Če. zastonj dobim, pokaj, bom pa de-
160
I al? V Ljubljani je deček,"ki je do sedmiga leta beračil. V nobeni še tako lahki službi ne more zdaj obstati.
Otok, Polotok.
Kos suhe zemlje, ki ga voda okrog in okrog obliva, imenujemo otok ali ostrov (Insel). Otoki so včasi strašno veliki. Cela Amerika je otok, zato, ker jo okoli in okoli morje obliva. Ako pa kakšen suh kos zemlje voda naj manj do polovice ali č*Čz objema, tako da se samo ha eni strani s suhim veže, takimu kosu suhiga velimo polotok ali polostrov (Halbinsel).
Vsakdanji pogovori v slovenskim in ilirskim jeziku.
Tli. SploJIni razgovori.
Po slovensko. Pojdi,   pripelji   ini   krojača #_),
— čevlarja. ##) Ne vtegne priti. Nikarte tako  berž (tako hitro)
iti. Pusluhnite, nekdo terka. Notri! Ni nikogar. Meni   se   zdi,
slišali (culi). Zaprite vrata. Tako je dobro.
(Dalje
da  niste   dobro
Po ilirsko. Idi,  dovedi mi krojača,— ci-
pelara. Ne ima kad dojti. Nemojte tako berzo (tako hitro)
iči. Slušajte, netko kuca. Unutra! Neima nikoga. Čini mi se, da niste dobro culi.
Zatvorite vrata. Tako valja.
sledi.)
Sinešnica.
Pijanec, ki ni nikdar vode pil, prosi na smertni postelji za kupico vode, rekoč: Na smertni postelji 3e mora človek tudi s tistimi spraviti, ki jih je naj bolj sovražil.
•) Krojač namesto „žnidar", —   •*) čevljar namesto „»uatar."
Rozalija Eg-er, založnica, J. Navratil, odgovorni vrednik.