Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanilfOse zaradunjajo do nastopnih cenah: Inserat na pol strani 410 D. na 1/, strani 200 D, na '/, strani 100 D, na v« strani 65 D, na »<„ strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par3, najmanj pa skupa; 6D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Tunaški trg štev. 3. — Ponatisi ii »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Ljubljana, 15. februarja 1923. Letnik XL.
Obseg: Režnja trt. — Uporaba žveplovoapnene brozge. — O gnojilih, ki se prilegajo travnikom. — Preizkusi gnojenja z umetnimi gnojili 1. 1922. — Nove naredbe. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. —■ Uradne vesti. — Listnica uredništva. — Inserati.
Režnja trt.
(Piše B. Skalicky, Grm.)
Bliža se pomlad in ž njo režnja trt. Najboljši čas za režnjo trt je pri nas koncem februarja ali v začetku marca. V tej dobi ni več nevarnosti, da bi očesa obrezanih trt pozebla ali pa da bi jih zajec oglodal, ozir. da bi visok sneg trto polomil. Kadar mine ta nevarnost, je najboljši čas za režnjo. Prepozna režnja je trti na škodo. Kadar trta že odganja, je za režnjo prepozno in trta s tako režnjo oslabi.
Način režnje je lahko različen, a cilj mora biti isti: vzdržati ravnotežje med raščo i 11 rodovitnostjo trte. Kdor se tega načela ne drži, stori slabo in ni dober vinogradnik.
Žal, da je pri nas z režnjo zelo slabo. Po drugih krajih izvršujejo režnjo le moški in res le preudarni možje, pri nas se pa to delo prepusti mnogokrat vsakemu otroku, da zna le škarje v roki držati. In vendar se "ne kmalu z enim, napačno izvršenim delom v vinogradu toliko škode naredi, kakor z napačno režnjo.
Prvo, kar pri režnji nameravamo, je, da damo trti pravilno obliko, drugo, da enoletne mladike tako obrežemo, da se na njih v poletju razvije le gotovo število poganjkov in na teh čim lepše in slajše grozdje.
Oblikovanje trte (trsa) je lahko različno in se nanaša na obliko starega lesa, ki je lahko krajši ali daljši, kar se ravna po raznih okol-
nostih, predvsem po zemlji, legi, podnebju in pa po vrsti in stališču trte.
Pod našimi klimatičnimi razmerami ne kaže vzgajati starega lesa prenizko, ker je preblizu zemlje viseče grozdje podvrženo raznim boleznim, predvsem pa gnilobi, ki je pri nas hudo zlo vino gradništva. Še bolj napačno pa je vzgajati trto previsoko, kakor se to pri nas dogaja. Pri nas na Dolenjskem se dobe trte v vinogradih, kojih star les je nad en meter, ne redko celo poldrugi meter visok, tako tla je vinograd poleti podoben bolj ho-sti kakor vinogradu. Previsok star les vzgajati je napačno iz naslednjih vzrokov. Visok star les porabi mnogo hrane, ki je namenjena mladikam in grozdju, zato zelo visoke trte navadno slabo ra-sto in malo rode. Treba je zelo dolgih kolov, delo (vežnja, škropljenje) je otežkočeno. Zemlja v vinogradu je hudo obsenčena, zato manjka gorkote in med trtami se drži vlažen zrak, ki podpira razvoj glivičnih bolezni trte. Grozdje je slabo in pozno dozoreva, ker ne uživa od zemlje reflektirane (odbite) gorkote, zemlja se ne pregreje, da bi pospeševala razvoj korenin. Zato proč z bičevniki v naših vinogradih! Za naše razmere kaže najbolj, da je star les nizek, in sicer 30 do 40 cm visok. Pri tej višini odpadejo zgoraj omenjeni nedostatki, trta pa še ni toliko nizka, da bi jesenska, zemeljska vlaga grozdju škodovala. Vinogradniki, kjer le morete, znižajte pri predstoječi rezatvi previsoke trte na to višino, a le polagoma, ne naenkrat, da nimate preveč odpadka na pridelku. Potem pa držite s pravilno režnjo trto vedno v tej višini.
Režnja enoletnih m 1 a d i k , ki stoje na starejšem lesu je istotako lahko različna, daljša ali krajša. Režemo lahko na palce 1—2 očes, rožnike 2—1 očes ali pa napnjence (šparone) 6—8 ali več očes. Dolžina rodnih mladik zelo vpliva na množino in dobroto pridelka. Čim krajša je režnja, tem prej in enakomerno dozori grozdje, zato bi morali praviloma-vse pozno zoreče sorte z velikimi grozdi in debelimi jagodami rezati kratko, vse drobno in navadno tudi bolj zgodaj zoreče vrste pa dolgo. Sicer so tudi izjeme, ker zahtevajo nekatere sorte bolj dol^o režnjo, ker na kratkih rožnikih rade no rodijo. Že iz tega sledi, da bi morali vsako sorto trt nizati drugače, česar zal no delamo in kar je pri naših mešanih nasadih tudi res težavno. Zato se pri nas vinogradniki — če je prav ali ne — na-j vadno držijo le enega načina režnje. Tu na Dolenj-' skem se reže na reznike in šparone (rengavska vzgoja), dasi je ta vzgoja pravzaprav na mestu le bolj za drobnojagodne in bolj zgodnje vrste grozdja.	'
Pri mnogih naših domačih sortah, na pr. pri kraljevini, bi z vzgojo na rogovile in z režnjo na reznike dosegli lahko enako množino, pa dosti boljšega pridelka. Pa ko bivvsaj režnjo na šparone pravilno izvrševali, bi že bilo, ampak tu se dela toliko napak, da je pravilno obrezan vinograd na Dolenjskem velika redkost. Žal, da so naši vinogradniki povečini zelo domišljavi, vsak hoče imeti po svoje prav in se da le težko poučiti od strokovnjaka.
Pravilno režemo na šparone takole:
Najprej poiščemo dve primerno razviti mladiki, najbolje v višini 30 do 40 cm nad zemljo, od kojih nam ima dati ena šparon, druga rožnik. Pri tem velja pravilo, da morate mladiki, če ne obe vsaj ona, ki je namenjena za šparon, stati (rasti) na dvoletnem lesu. Mladike na starejšem lesu (vodene mladike) niso r o d o v i t n e. Reznik, če ni drugače mogoče, narežemo tedaj tudi lahko iz na starem lesu stoječe mladike, nikakor pa ne šparon, ki m o r a stati na dvoletnem lesu (lanskem rez-niku). Drugo važno pravilo je to, da moramo narezati šparon iz n a j v i š j e stoječe mladike. Ako tega ne storimo, gremo s trto prehitro kvišku. Šparon, ki ima največ očes rediti, potrebuje največ hrane, hrana pa gre pri trti vedno v najvišje mladike v največji meri; že iz tega vzroka naj stoji šparon na trti n a vri u. Seveda se mora šparon pravilno, to je čim bolj mogoče vodoravno privezati, da sok na vsa na šparonu stoječa očesa enakomerno pritiska, da se torej vsa očesa in enakomerno razvijejo. Da pa poganjki izpod njim (nižje) stoječega reznika no opešajo, to je, da poženejo dovolj mo čan les za prihodnje leto, zato moramo vse poganjke na š p a r o nu, kolikor jih ne potrebujemo za drugo leto, po cvetju v prvi polovici julija za tretjim ali četrtim listom nad zadnjim grozdom priščipoiti. Kdor tega ne stori, ta seveda ne bo imel pri tej pravilni režnji dobrega uspeha in to je največkrat povod, da vinogradnik, ki gleda le na to, da dobi močne mladike na rezniku, n a -p a č n o' reže s tem, postavi reznik na vrh. Kdor reče »a«, mora pač reči tudi »b« in končno celo abecedo umnega vinogradništva, drugače ne bo žel uspehov.
Končno narežemo na trti, zlasti če je že bolj visoka, nizko pri tleh (20—35 cm od zemlje) še en palec enega očesa. Na Dolenjskem mu pravijo »pi-janček«. Pa to ni pravo ime, kajti njegov namen ni da bi pil, pač pa da bi trto znižal, če postane pre visoka. To je torej rezervist, pa ne pijanček. Drugo leto narežemo iz njega razvito mladiko ua 2 očesi in če se iz teh razvijete dve dovolj močni mladiki, od režemo v naslednjem letu (še bolj pa že v jeseni istega leta) staro trto nad tem reznikom in porabimo višjestoječo mladiko za napravo šparona, ni-žjestoječo pa za napravo reznika. S tem smo previsoko trto znižali na pravilno višino.
Ker ima trta vedno nagon, da rase kvišku in postane tako za vinograd predolga (previsoka), jo moramo s pravilno režnjo vedno k tlom tlačiti. Co tako pravilno režemo in obenem tudi zadostno gnojimo ter vinograd dobro obdelujemo, moramo priti do najboljših uspehov.
Uporaba žveplovoapneno brozge.
Žveplovoapneno brozgo splošno priporočajo kot izborno obrambno sredstvo.
Posebno zabranjuje v vinogradih nastop oidi-ja, ako se trte ž njo narnažejo koncem zime pred brstenjem. V tem primeru je primešati 1 lit. žveplo-voapnene brozge 2 do 3 1 vode. Za mazanje enega orala se potrebuje okoli 1 hI že za ral>o pripravljene, to je z dva- do trikratno množino vode zred-čene brozge. Tudi sadno drevje, škropijeno pred brstenjem, ohranimo pred oidijem, škrlupom, kodra-vostjo,"listnimi in krvavimi ušmi, prod kaparji in drugimi rastlinskimi živalskimi škodljivci. Maže ae celo trto od vrha do tal. Da se vrši delo temeljiteje, je pri rezi ostrgati vso staro skorjo in rožje znositi iz vinograda ter sežgali.
Z žveplevoapneno brozgo namazano trsje odganja dosti pozneje, kakor nenamazano, zaraditega je tudi bolj varno pred pomladno pozebo. Žveplovoapneno brozgo se rabi pa tudi v poletnem času za škropljenje traja proti oidiju. Tedaj se primeša 1 litru brozge 30 do 40 litrov vode. Škropiti se ne sme v prevročem dnevnem času. Škropilnico je takoj po uporabi dobro očistiti, ker žveplovoapnena brozga razjeda bakreno posodo.
Priporoča se tudi škropiti sadno drevje v poletnem času pred in po cvetenju ter se vzame za pečkato sadje na 1 liter brozge 25 do, 30 1, za košči-často sadje pa 30 do 40 1 vode.
Žveplovoapneno brozgo je shraniti v dobro zaprtih lončenih, steklenih, železnih ali lesenih posodah, ker sicer izgubi na zraku sčasoma učinkovitost.	Z... .c.
G gnojilih, ki se prilegajo travnikom.
(Nadaljevanje.) a) Dušieuata umetna gnojila.
Na trg prihajajo danes nastopna dušičnata umetna gnojila, in sicer: čilski solitar, amonijev^ sulfat (žveplovokisli amoniak), apnov ali norski solitar in apnov dušik.
1. Čilski solitar je gotovo najdragocenejše du-šičnato umetno gnojilo. Tržno blago vsebuje 15—•
Letnik xl.
Kmetovalec
Stran 23.
16$ dušika. Dušik jo v njem v taki obliki, v kakršni služi naravnost za hranino rastlinam. Prav vsled tega deluje čilski solitar kot gnojilo jako uspešno in zelo hitro. V vodi se čilski solitar izlahka raztaplja in se mora zaraditega rabiti previdno kot gnojilo, ker se zlasti v peŠčenicah prehitro potaplja v spodnje plasti in tako poizgubi še prej, preden so ga mogle použiti rastline. Največja njegova napaka je, da nateguje vlago in se zaraditega že v vrečah topi. Zato se mora hraniti čilski solitar na suhem.
Čilski solitar se rabi večinoma kot vrlino ali naglavno gnojilo. Raztrositi se sme šele spomladi, ker bi ga dežnica in snežnica izprali iz kulturne plasti zemlje, če bi se raztrosil že v jeseni. Najbolje je, da se 'z njim po dvakrat gnoji, in sicer tako, da se ga raztrosi en del takoj po setvi in da se drugi del solitra raztrosi šele potem, ko se je setev že nekoliko obrastla. Na travnikih pride čilski solitar najbolj do veljave, če se ga raztrosi k prvi košnji dve tretjini, k drugi košnji-pa ostala tretjina za gnojenje določene količine.
Čilski solitar je prav drago umetno gnojilo in je treba že zaraditega z njim varčno- ravnati. Na trg prihaja iz južno-ameriške države Čile, kjer ga kopljejo v surovem stanju ter potem podelajo v tržno blago.
2.	Amonijev sulfat (ž v e p 1 o v o k i s 1 i a m o-niak) je poleg čilskega solitra še vedno najvažnejše dušičnato umetno gnojilo na svetdvnem trgu. Na trg prihaja s približno 20 % dušika. V navzočnosti apna in zraka se amonijev sulfat v zemlji izlahka preosnuje v nitrat. Zato amopjev sulfat razmeroma prav bitro in uspešno deluje, Četudi v hitrosti učinka nekoliko zaostaja za čilskim solitrom. Na vsak način pa se mora raztrositi amonijev sulfat že v zgodnji pomladi, da pride do popolne veljave.
Dobiva se amonijev sulfat kot stranski proizvod iz plinarenske in ogljinareuske plinovice (plinske vode), pa že tudi iz sintetičnega amoniaka, ki se proizvaja danes Sv veliki meri iz zračnega dušika.
3.	Apnov ali uorski solitar je izvrstno nadomestilo za čilski solitar. Na trg prihaja razvodeneli s približno 13$ dušika. Pri gnojenju se rabi enako kakor čilski solitar in tudi učinkuje z enakim uspehom.
Dobiva se apnov solitar po elektrolitičnem na činu iz zračnega dušika. Dobivajo ga največ na Norveškem in se prav zaraditega imenuje »norski solitar«.
4.	Apnov dušik (a p nov c i j a n a m i d) je za naše razmere danes najvažnejše dušičnato umetno gnojilo, ker ga dobivamo v velikanskih množinah že tudi doma. Tržno blago vsebuje 16—20% dušika. Dušik apnovega cijanamida se preosnuje v zemlji s pomočjo vlage, zraka in bakterijev v amo-niak, ki potem enako učinkuje kakor amoniak amonijevega sulfata. Raztrositi se mora apnov dušik 8—14 dni pred posetvijo in na travnikih že zgodaj spomladi, ker vpliva cijanamid škodljivo na mlado rastlinje.
Dobiva se apnov dušik iz kalcijevega karbida, kakršen služi za aceti Ionsko luč. A7" razbeljeni kalcijev karbid vpihavajo zračni dušik in nastaja tako apnov cijanamid ali apnov dušik,
Če se bo izkazalo, da more apnov dušik uspešno nadomestiti druga dušičnata umetna gnojila, potem bomo za bodoče neodvisni od tujega trga glede teh gnojil, ker imamo v Jugoslaviji velike tvornice za apnov dušik.
Dušik je potreben vsem kulturnim rastlinam za rast in razvoj. Vendar ni treba gnojiti vsem rastlinam z dušikom, ker si ga nekatere osvoje dovolj s pomočjo takozvanib gomoljčnih bakterijev iz zraka, ki prihaja v tla. Take rastline so metuljnice, h katerim prištevamo detelje in stročnice, ki rastejo tudi po travnikih. Bilnicam, to so. trave in žita, ter drugim kmetijskim rastlinam pa je treba redno gnojiti 7. dušikom in naj se to zgodi z domačim (naravnim) gnojem ali pa z umetnimi dušičnatimi gnojili.
Naši poizkusi, ki smo jih svojčas napravili v velikem številu, so pokazali, da so travniki silno hvaležni gnojenju z dušikom. Gledati pa nam je, da izkoristimo na travnikih predvsem domača gnojila, in, če bi ta ne zadostovala umnemu pridelovanju krme, šele potem se moremo posluževati tudi umetnih dušičnatih gnojil za pognojen je travnikov.
b) Fosforovokisla aH fosfatna umetna gnojila.
K tej skupini umetnih gnojil, ki se z njimi dovaja zemlji poglavitno fosforova kislina, prištevamo surove rudninske fosfate, kostno moko, Tomasovo žlindro, d v o j n a t kalcijev fosfat in s u p e r f o s f a t e.
1. Surovi rudninski fosfati niso kot taki mednarodno priznani za umetna gnojila, ker jih smatra učeni svet za neučinkovite. Naše mnenje pa je, da morejo drobno zmleti rudninski fosfati prav uspešno delovati in še zlasti pri gnojenju na založbo.
Surove rudninske fosfate kopljejo poglavitno v Severni Ameriki (Florida, Južna Karolina, Te-nesi) ter v Alžiru in Tunisu. Iz njih delajo rudninski superfosfat, ki je že tudi pri nas dobro znan.
(Dalje sledi.)
Preičkusi gnojenja z umetnimi gnojili 1922, leta.
Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu je v minulem letu potom svojega zastopstva za Slovenijo pri Kmetijski družbi izvedla nekaj preizkusov na jarem žitu, koruzi, krompirju in pesi, ki so navzlic lanski suši pokazali prav po-rabne uspehe. Pri teh preizkusih se je v prvi vrsti hotelo dokazati učinek čilskega solitra in tudi drugih umetnih gnojil. Kalijeva in fosforova umetna gnojila so se potrosila in podorala, medtem, ko so je čilski soliter potrosil po že zelenih rastlinah. Učinek umetnih gnojil pri žitu in koruzi je bil posebno glede zrnja manj ugoden, ker je ravno ob času zorenja suša najhuje pritisnila. Pri krompirju in pesi pa, katero rastline so dobile še pozni poletni dež, je bil učinek naravnost sijajen.
Ječmen.
Preizkusov je bilo 12, od katerih jo dospelo 7 poročil. Preizkusna zemljišča so merila po 100 nr in bila pognojena z 2 kg čilskega solitra. Učinek tega gnojila se je že po osmih dneh poznal, kajti
ž njim pognojene rastline so bujnejše začele rasti in kazale temnejšo barvo. Razlika v rašei in razvoju ječmena na pognojenih zemljiščih v primeri z nepognojenimi, je bila precejšnja. Nekaj preizkusov, izvršenih na peščeno-prodnati zemlji, še je vsled suše popolnoma ponesrečilo, tako da kmetovalci niti semena niso dobili in to ne na gnojenih kakortudi na negnojenih zemljiščih. Eden izmed preizkuševalcev poroča, da na gnojenem zemljišču sploh ni bilo opaziti plevela (osata), medtem, ko jo bil ostali ječmen ves ž njim preraščen.
Pri sedmih porabnih preizkusih se je povprečno pridelalo na zemljiščih od 100 m2 kilogramov:
	negnojeno	gnojeno z 2 kg čil. sol.	večji pridelek
slame zrnja	19 12	31 17-40	12 5-40
Na hektar smo torej pridelali na zemljiščih, pognojenih z 200 kg čilskega solitra za 1200 kg več slame in za 540 kg več zrnja. Tržna, cena za slamo naj bo 3 K in za ječmenovo zrnje 10 K, potem dobimo večji bruto dohodek v znesku K 9.000, ki smo ga dosegli z gnojenjem 200 kg čilskega solitra.
Oves.
Kmetovalci so se še bolj zanimali za preizkuse z ovsem, katerih je bilo 23, in od teh 14 poročil. Tudi pri tej rastlini so preizkuševalci tožili, da je uspeh bil manjši vsled suše. Gnojilo se je vsako preizkusno zemljišče od 100 nr z IV2 kg čilskega solitra, ki se je potrosil na že zelene rastline. Kmalu po gnojenju je oves pokazal bujnejšo rast in zele-nejšo barvo; listje je bilo bolj široko, latje večje in oves je preje dozorel. Na globoko obdelani zemlji in na močvirnatih tleh je gnojenje bolj učinkovalo nego v hribovitih sušnih legah. V enem primeru je med oves bila sejana detelja, ki je pa vsled učinka čilskega solitra malodane ves oves zadušila. Detelja je pač hvaležno porabila podani ji dušik ter se je tako hitro razvijala, da je oves zadušila. Naravno je, da takega preizkusa ni bilo mogoče upoštevati.
Pri 14 porabnih preizkusih se je povprečno pridelalo na 100 m2 površine kilogramov:
	negnojeno	gnojeno z 1 '/2 kgč. soli	večji pridelek
slame zrnja	197 154	279 209	82 55
Gnojilo se je na 100 m2 z 2 kg čilskega solitra, 3 kg superfosfata in 2 kg kalijeve soli.
Preizkuševalci so poročali, da so bili uspehi gnojenja že takoj v začetku vidni, ker je gnojena koruza kazala močno in zastavno rast in temnoze-leno barvo; steblo je bilo visoko in storži bolj jedrnati. Žal je poznejša suša tako hudo pritisnila ravno na koruzo, da je v mnOgih krajih uničila ves pridelek, vsled tega je polovico došlih poročil vobče neporabnih. V nekaterih krajih je tudi zgodnja toča pokončala pridelek, v enem primeru tudi spomladna povodenj, v drugem primeru pa črv. Ostali preizkusi nam pa kažejo sledeči uspeh: Na 100 m2 se je pridelalo kilogramov:
	negnojeno	gnojeno z NK P	večji pridelek
slame zrnja	263 17-8	34-2 22-9	82 2'1
Po hektarju smo torej gnojili z 200 kg čilskega solitra, 300 kg superfosfata in 200 kg kalijeve soli in pridelali več za 820 kg koruznice in 510 kg zrnja. Koruznica po 2 K in koruza po 10 K, dobimo večji donos od K 6.740.
Prihodnjič objavimo uspeh gnojenja h krompirju in pesi.
NOVE NAREDBE.
Plombiranje deteljnega semena v vrečah. Vsled posredovanja Kmetijske družbe in Trgovske zbornice v Ljubljani je kmetijsko ministrstvo dovolilo izpre-membo »Pravilnika k zakonu za promet s semenjem« od 12. decembra 1922. 1. odstavek VI. norme semenja, b). Norme o plombiranju semenja točka 4. odstavek prvi, da se more detel j no seme, namenjeno za plombiranje, spravljati tudi v vreče s šivi. Šiv takih vreč mora biti obrnjen na znotraj^ in vrvica plombe se mora prevleči skozi šiv, da se onemogočijo morebitne potvorbe. To odobrenje velja samo za to dobo razpošiljanja, medtem ko za nadalje ostane v veljavi »Pravilnik o kontroli semenja«.
reračunjeno na hektar je gnojenje od 150 kg čilskega solitra k ovsu doneslo 820 kg več slame in 550 kg več zrnja. Slama po 3 K, oves po 10 K, je večji donos K 7.960.
Koruza.
Največ zanimanja je bilo za preizkuse gnojenja h koruzi, za katere se je oglasilo 38 interesentov, od katerih jih je 33 poslalo poročila,
KiETIJSKO-SCLSKI VESTNIK,
Kmetijska šola na Grmu šteje v tekočem šolskem letu 51 učencev, in sicer 23 Dolenjcev, 11 Gorenjcev, 2 Notranjca, 2 Štajerca, 1 Korošca in 12 Primorcev. Med temi je 28 plačujočih učencev, 11 učencev je na polpro-stih in 10 na prostih mestih. Letna šola šteje 17 učencev in zimska šola v obeh letnikih po 34 učencev.
Kmetijska šola v Št. Jurju ima 26 učencev. Od teh je 21 Štajercev, 2 Korošca, 1 Prekmurec, 1 Hrvat in 1 Primorec. Plačujočih učencev je 13, na polprostih mestih jih je 7, na prostih šest.
Vinska in sadjarska šola v Mariboru ima skupaj 58 učencev, v I. letniku 33 in v II. letniku 25 učencev, Od teh je 25 učencev plačujočih, 14 učencev je na polprostih mestih, 13 na prostih mestih, 6 je pa ekster-liistov.
Mlekarska šola. Pred vojno so se vršili mlekarski tečaji pri zadružni mlekarni na Vrhniki. Te tečaje se je
nameravalo od strani oddelka za kmetijstvo tudi nadalje prirejati, toda'vrhniške razmere niso ustanovitvi take šole prijazne. Oddelek za kmetijstvo namerava mlekarsko šolo otvoriti sedaj v Bohinju, in sicer pri zadružni sirarni v Stari Južini. Pričetni koraki za ustanovitev te šole so se že storili.
Praktikanti (vajenci) za drž. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se sprejmejo v najkrajšem času. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1923/24 kot redni učenci; v primeru ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu. Kot absolventi te dvoletne šole uživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Lastnoročno na celo polo pisane prošnje za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkesneje do 25. februarja 1923. s sledečimi prilogami: krstni list, do-movnica, zadnje šolsko izpričevalo in izpričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki š.evilki odgovori le na tista vprašana, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 15. Ker imamo pod tujo katastralno občino približno 200 hektarov gozda, bi radi vedeli, alt imamo na tem zemljišču pravico do lova? (I. Š. v S.)
Odgovor: 1. Lastno lovsko pravico imajo posestniki, ko jih lastna zemljišča (jezera, ribniki) obsegajo najmanj 115 ha (200 oralov) zdržema ležečega sveta tako, da se more priti čez vse posestvo, ne da bi se prestopilo tuje zemljišče. Poti, ceste, železnice, reke in potoki, ki prekrižavajo posestvo, kakor tudi stoječe vode ne utemeljujejo pretrganosti, ter je tudi otoke smatrati za nepretrgoma se držeča obsežna zemljišča. Nasprotno pa po tujem zemljišču držeča pot ali tekoča voda ne napravlja te zveze med ločenimi deli posestva. Za tuje osredke (pod 115 ha) v lastnem lovišču ima lastnik lovišča pravico predzakupa. Lastno lovišče pristoja nadalje onemu, ki je svojčas odkupil servitutne pravice z oddajo primernega dela posestva ter si pri tem lastno lovsko pravico izrecno pridržal (t. z. reservati). Vprašanje, ali imate v Vašem primeru pravico do lastnega lovišča, boste po teh, iz zakona vzetih določilih, lahko rešili. Naravnost pravico do lastnega lovišča ima le e n s a m posestnik takega zemljišča (fizična ali pravna oseba) in n e več takih posestnikov. V primeru pa, da nekdo doslej ni vršil te pravice, čeravno ima, oziroma je medtem privolil po ploskovni izmeri to pravico, mora počakati do razpisa nove dražbe, na vsak način pa že pred potekom sedanje zakupne dobe vložiti zahtevo po izločitvi lastnega lovišča s potrebnimi dokazili vred
pri pristojnem okrajnem glavarstvu. 2. Vsa ostala zemljišča, odkazana so občini, v katere območju ležijo, in se dajejo v zakup na javni dražbi, ki se vrši pri okrajnem glavarstvu. Zakupnina je last zemljiških posestnikov, ki imajo pravico, zahtevati nje sorazmerno razdelitev. Vendar pa posestniki navadno tega ne zahtevajo in se zakiipnina steka v občinsko blagajno, kar je končno vseeno, ko bi sicer z višjimi dokladami morali priskrbeti sredstva, ki jih občina potrebuje.
Inž. R.
Vprašanje 16. 2e več let rabim antiavit za barvanje koruze, da je vrane ne pozobljejo. Dosedaj sem z njim barvano koruzo sejal le na oddaljenejše njive, ker se bojim, da mi je ne bi kokoši pozobale in se morda ž njo zastrupile. Ali je antiavit kokošim nevaren? (A. S. v S. I.)
Odgovor. Antiavit je barvilo, ki se ga pridobiva iz premogovega katrana. Ž njim se pobarvajo pred setvijo semena, ki se jih hoče sejati; v prvi vrsti koruza, ki jo posebno vrane, kokoši, vrabci in golobi kaj radi izkljujejo iz zemlje. Antiavit ni strup, ki bi škodoval vranam, kokošim in drugim ptičem, če ga pozobljejo, ampak je samo barvilo, vsled katerega se živali ogib-ljejo tako pobarvanih zrn. Ce vrana izkljuje kako tako pobarvano zrnje iz zemlje, je ne pozoblje, ampak je pusti in se ogiblje take njive. Tudi kokoši ne marajo takega semena, vsled česar ni nevarnosti, da bi jim škodovalo. Tudi z antiavitom poškropljeno listje ostane neškodljiva krma za živali. Iz tega je dovolj jasno, da antiavit ni nikak strup za živali, ampak samo sredstvo, ki seme pred njimi varuje.
Vprašanje 17. Ali je pesa dobro krmilo za težke konje? Koliko naj jim je pokladam na dan? Kaj je boljša krma za molzne krave, pesa ali repa? (F. P. v T.)
Odgovor: Krmska pesa ni posebno dobro krmilo za težke konje, ki morajo precej delati, kajti taka krma, posebno če se jo poklada v večjih množinah, povzroča oslabelost, mlahavost prebavil in s tem lenobo pri delu. Taki konji se tudi močno potijo. Če smo pa primorani peso pokladati konjem, potem zadostuje 4—6 kg na dan in glavo, in sicer zrezane in pomešane z rezanico. Tako male množine ne morejo slabo vplivati na delovno zmožnost teh živali, posebno če se poleg poklada še primerna množina ovsa. Za molzne krave in pitalno goved je pa ta krma izborna in temu se lahko poklada od 20—30 kg na dan in glavo brez škode za zdravstveuo stanje živali. Prašiči se s peso dajo prav dobro opitati, če se dodaja tudi kaj zrnja. Za ovce pa pesa ni.
Vprašanje 18. V ponočnih časih prihaja divjačina iz sosednjih lovišč v moj lovski okoliš, ki je povečini obdelan, ter povzroča ogromno škodo v vinogradih in sadovnjakih. Ali so lastniki teh zemljišč - oškodovanci -upravičeni, zahtevati od mene povračilo škode, povzročene po divjačini? Kakšne dolžnosti ima podzakup-nik lova? (T. H. v V.)
Odscovor: Škodo, povzročeno po divjačini, ste dolžni plačevali v zmislu predpisov štajerskega lovskega zakona, ki so bili raztolmačeni v »Kmetovalcu« v 13. številki lanskega letnika. — Streljati divjačino smete, toda pri tem se Vam je ravnati točno po predpisih, ki so natisnjeni na lovski karti. Kako se strelja v času, ko je dovoljeno streljati srnjake (srn pa ne) ponoči, to je vprašanie zase. Pravi lovec Vam bo dal primeren odgovor! Pač pa se streljajo zajci in lisice na čakališču ponoči, ob luninem svitu. — Dolžnosti in pravice v enem delu lovišča, ki ga imate v podzakonu, pa obstojajo le
tedaj, ako je ta podzakup odobrilo okrajno glavarstvo. V lovskem katastru pa Vašega imena ni najti, zatorej dvomimo, da je podzakup prijavljen in odobren. — Ako ni, potem Vam sme graščina upravičeno nasprotovati.
____Inž. Š.
KMETIJSKE NOVICE.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca februarja t. 1. sledeče poučne tečaje in predavanja: V nedeljo, 18. februarja: 1. Na Polici, po prvi maši v šoli, o živinoreji, o gnojenju in izboljšanju travnikov, pom. okr. ekonoma Jereb; 2. v Predolah pri Grosupljem, ob treh popol dne, o pomladanskih opravilih čebelarja, čeb. pot. učitelj Okorn; 3. pri Sv, Katarini, po maši v šoli, o živinoreji, o pravilnem gnojenju in ravnanju z gnojem, pom. okr. ekonoma Hladnik; 4. v Livoldu, okraj Kočevje, ob dveh popoldne v šoli, praktični tečaj o sadjarstvu, pom. okr. ekonoma Zdolšek; 5. na Holmu, okr. Kamnik, ob desetih dopoldne, gospodarski sestanek zaradi izboljšanja kmetijstva, pom. okr. ekonoma Ma-rinček; 6. vKo roški Beli, ob treh popoldne, o govedoreji z ozirom na planšarstvo in sirarstvo, okr. ekonom Suštič; 7. v A d 1 e š i č i k , ob devetih dopoldne, o izobrazbi kmeta, o sadjarstvu, pom. okr. ekonoma Kon-da; 8. v H o t e d r s i c i, pri zborovanju kmet. podružnice, o zadružništvu in kmetijskem knjigovodstvu, pom. okr. ekonoma Matjašič; 9. v Š m ar t nem pri Slovenj-gradcu, o pospeševanju kmetijstva potom organizioije, okr. ekonom Weruig; 10. v Ormožu, o govejih pasmah, živin, inštruktor Zupane; 11. v Skokih, v šoli, ob dveh popoldne, o obdelovanju polja, okr. ekonom Štrekelj; 12. v Bukovcih, v šoli, ob poldveh popoldne, o splošnem kmetijstvu, okr. ekonom Vojsk; 13. v K o r o š c i h ,ob dveh popoldne, o uporabi umetnih gnojil, o izboljšanju pašnikov, pom. okr. ekonoma Pavlica. — V ponedeljek, 19. februarja: Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v mlekarni, o mlekarstvu in o kmet. knjigovodstvu, živin, inštruktor Zepanč. — V nedeljo, 25. februarja: 1. V Trebnjem, po prvi maši v šoli, o sadnih divjakih, o pravilni režnji trt, okr. ekonom Kafol, ob treh popoldne v občinski hiši, o izboljšanju hlevov in o živinoreji, živ. inštruktor Gregore; 2. v G o r j a h pri Beli, ob treh popoldne v »Društvenem domu«, o prevešauju, čeb. pot. učitelj Okoru; 3. v Predosljab, ob treh popoldne v »Ljudskem domu«, o umni prašičereji za gospodinje, pom. okr. ekouoma Hladnik; 4. v S v i b n e m pri Radečah, v šoli, ob desetih dopoldne, o obnovi vinogradov, o organiziciji kmet. mladinskih klubov, pom. okr. ekouoma, Ambrož; f>. v Stari cerkvi,, ob dveh popoldne, v šoli, praktični tečaj o sadjarstvn, pom. okr. ekonoma Zdolšek; 6. v Podgorju, oh treh popoldne, gospodarski sestanek za izboljšanje sadjarstva, pom. okr. ekonoma Marinček. 7. v G r a h o v e m , po prvi maši, o gnojenju in o uporabi umetnih gnojil, o živinoreji, pom. okr. ekouoma Matjašič; 8. v Družmirju, o pridelovanju krme, o živinoreji, okr. ekonom Wernig; 9. v P r i h o v i, v šoli, ob devetih dopoldne, o gnoju in gnojenju. Po predavanju praktični pouk o negi sadnega drevja in o režnji trt, pom. okr. ekonoma Štamberger; 10. Pri S v. Petru na Medvedovem polju, ob devetih dopoldne, pri Verku, o živinoreji, o izboljšanju hlevov in gnojišč, živ. inštruktor Zupane; 11. pri Sv. Benediktu, ob osmih v šoli, o izboljšanju kmetijstva, okr. ekonom Štrekelj; 12, v Dekleževju, v občinskem uradu, ob poldveh
popoldne, o izboljšanju hlevov in o živinoreji, okr. ekonom Vojsk; 13. v Kraščah, ob dveh popoldne, o izboljšanju travnikov, o izbiri plemenjakov, pom. okr. ekonoma Pavlica.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Sadjarsko društvo se je dne 2. februarju t. 1. na svojem obilno obiskovanem občnem zboru preosno-valo v »Sadjarsko in vrtnarsko društvo«. S tem se je napravil važen korak v dosedanji organizaciji tega dru -štva, saj potrebuje vrtnarstvo prav tako krepkega pospeševanja kakor sadjarstvo. Vsak, kdor se peča z vrtnarstvom, goji tudi sadno drevje, tako da je v vsakem pogledu upravičeno, da se ti dve gosp. panogi skupno pospešujete. Pozdravljati moramo tedaj idejo, da je razširilo sadjarsko društvo svoj delokrog tudi na vrtnarstvo. S tem se je izpolnila želja vseh naučnih pri-jatejjev našega vrtnarstva in sadjarstva. Razširjeno društvo bo vsestransko vplivalo na povzdigo teh dveh panog, in sicer s tem, da bo budilo in širilo zmisel za gojenje sadnega drevja, za pridelovanje vrtne zele-njadi, cvetlic in semenja. Skrbelo pa bo tudi za bolj uspešen gospodarski razvoj obeh strok, in olajšalo članom dobavo sadjarskih in vrtnarskih potrebščin. Hoče pa tudi s pomočjo sadjarstva in vrtnarstva vplivati na olepšavo kraja in doma. Društvo bo skušalo doseči svoj smoter z izdajanjem društvenega glasila »Sadjar in vrtnar«. Prirejalo bo predavanja, strokovne tečaje, poučne izlete, sadue in vrtnarske razstave. Ustanavljalo bo drevesnice in druge vrtnarske naprave. Društvo hoče pomagati članom s pridelovanjem in oddajo sud-nega drevja, vrtnih semen, sadik in lepotičnih rastlin, pa tudi s priskrbo vrtnarskih potrebščin, zlasti vrtnarskega orodja, umetnih guojil, in sredstev za zatiranje sadnih in vrtnih škodljivcev. Pomagati hoče tudi z na pravo vzornih načrtov za vi-tove in sadne nasade. V svojem načrtu ima tudi ustanovitev in vzdrževanje vrtnarske šole in posredovalnic za sadno trgovino. Slednjič bo društvo zastopalo vse sadjarske in vrtnarske in terese napram oblasti in pri zakonodaji. Te lepe in važne naloge bo moglo društvo uspešno izvrševati v tem slučaju, ako bo našlo dosti odmeva in za&lombe v društvenih članih. Društvo bo razvilo svoje delovanje po vsi Sloveniji in bo ustanovilo podružnice po vseh važnejših krajih, kjer se bo zglasilo zadostno število članov. Na ustanovitev in smoter novega društva opozarjamo vse številne prijatelje sadjarstva in vrtnarstva s pozivom, da se pridružijo in pomagajo k povzdigi teh lepih in važnih panog našega gospodarstva. Društveno glasilo »Sadjar in vrtnar« izide konci meseca februarja t. 1.
Propaganda naših vin. V zadnji seji vinarskega in sadjarskega, odseka Kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru (13. januarja 1923), kot one institucije v Slove niji, ki se največ briga za interese našega vinarstva, se je med drugim sklenilo, izvoliti pododsek za propa gando naših vin v tu- in inozemstvu ter ustanoviti v svrho kritja iz tega povoda naraslih stroškov posebni »propagandni fond«. Propagandni pododsek ima pred vsem nalogo, da oskrbi brošurico z natančnim popisom vseh naših vinarskih okolišev, najznamenitejših vinskih vrhov ter najznamenitejših vrst naših vin, s sli kanii glavnih krajev naše vinorodne pokrajine in posameznih najlepših objektov, vinskih kleti, vinskih stiskalnic itd. BroŠurica, namenjena tujcem, predvsem vinskim kupcem in drugim vinskim interesentom, bi naj bila uekak vodnik po našem vinogorju in bo morala torej vsebovati vse, kar bi zamoglo služiti v pro-
/ * pagando naših vin, torej tudi natančne naslove vseh
znamenitejših vinogradnikov, vinarskih društev in zadrug ter vinskih trgovcev, in se oo tedaj morala dati tiskati v več jezikih, pred vsemi v češkem in nemškem in v večji nakladi. Nadalje je odsek sklenil, prepustiti kot temelj imenovanemu propagandnemu fondu iz svoje imovine znesek 20.000 Din. Ker se pa s tem zneskom nikakor ne bo dalo doseči postavljenega cilja, se odsek obrača tem potom na vse p. n. korporacije in društva, kakor tudi na posamezne gg. vinogradnike in druge ličnosti, ki jim je prospeh in procvit našega vinogradništva na srcu, s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh za ustanovljeni propagandni fond. Naloga propagandnega pododseka bo nadalje, da skrbi tudi drugače za reklamo za naša vina, potom reklamuih člankov po tu- ia inozemskih časopisih, potom lepakov itd., sploh, da podvzame vse, korake, ki bi zamogll služiti v svrho boljšega spoznavanja naših vin in nam dovesti novih kupcev za naše vinske produkte. Čim večji bo propagandni fond, tem več se bo lahko storilo na tem polju.
Vinarski in sadjarski odsek v Mariboru.
Vinski sejm v Metliki. Mlada vinarska zadruga v Metliki je dne 4. t. m. uprizorila vinski sejm, ki se je vobče prav dobro obnesel. Na sejmu je bilo zastopanih nad sto gospodarjev s 113 vrstami vina, od tega je bilo kakih 10 vzorcev starega in 100 vzorcev novega. Vse vzorce vina je pod vodstvom podpisanega preizkusila, presodila in klasificirala posebna komisija, sestavljena iz vinskih veščakov in strokovnjakov. Vino se je klasificiralo po točkah glede čistosti, barve, okusa, ja-kosti in kislobe. Največ je zamoglo kako vino doseči 15 točk, najmanj pa 5 točk. Izid je bil nadvse povoljen, kajti dobilo je 1 vino 7 točk, 3 vina 8 točk, 7 vin 9 točk, 11 vin 10 točk, 23 vin 11 točk, 29 vin 12 točk, 15 vin 13 točk, 13 vin 14 točk, 10 vin 15 točk. Iz tega sledi, da je bila velika večina vin uadsreduje, da zelo dobre kakovosti. Vina z več kot 13 točkami so se preizkusila še enkrat in se je prisodila I. odlika 7 vzorcem, II. 14 vzorcem in III. 13 vzorcem. Vina iz leta 1922. vsebujejo od 8 do 11%, povprečno 9 -10 vol. % alkohola in 8 - 9% kisline. Kdor pozna kvaliteto letošnjih vin, mora priznati, da spada metliško vino k našim najboljšim letošnjim pridelkom. Čeprav se je prodalo nekaj sto hI vina, vinski sejm od strani trgovcev in gostilničarjev le ni bil tako številno obiskan, kakor je bilo želeti in pričakovati. To pa ne sme vodstva zadruge odstraniti. Vsak začetek je težak. Prihodnje leto bo obisk gotovo boljši, kajti vsak obiskov, je dobil o prireditvi kar najboljši utis. Ker je v metliški okolici vina mnogo in dobrega na razpolago, se nakup vina v tem okolišu trgovcu in gostilničarjem toplo priporoča. Vinarska zadruga vsak nakup nesebično posreduje in za točno dobavo pridelka, vina od svojih članov, jamči. Zato naj se vsak interesent obrne na njo z zaupanjem. Vzorci so na razpolago.
Kmetijski svetnik: Skalicky.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo v sredo, 7. februarja 1923.
Sejo vodi družbeni predsednik g. Gustav Pire. Navzoči so gg: podpredsednika .Tare in Pipan ter odborniki Ažman, Bajuk, Brenčič, Črna-goj, Černe, Hočevar Franc, Hočevar Jo-
sip, Jan, Košar, Meden, Pavlin, Skalicky, Supanič, Štrumbelj in družbeni tajn. inž. Lah.
Pokrajinsko upravo, oddelka za kmetijstvo, zastopa g. kmetijski svetnik Rohrman.
Svojo odsotnost je opravičil g. Kotnik.
G. predsednik otvori ob eni uri popoldne sejo, ugotovi sklepčnost, pozdravi navzoče g. odbornike iu vladnega zastopnika. Pripomni, da se nabiranje udov vrši v enakem redu kakor v minulem letu in da jih j<? sedaj plačal^ ravno toliko, kakor v minulem letu v istem času.
Ta j n i k prečita zapisnik zadnje odborove sejo.
G. Pavlin vpraša, zakaj ni prišlo v zapisnik njegovo poročilo o podkovski soli, nakar mu g. predsednik pojasni, da tedaj seja ni bila več sklepčna.
Glavni odbor sklene, da se vprašanje najema pod-kovske šole obravnava ob koncu seje.
Zapisnik se odobri.
Tajnik poroča o delovanju glavnega odbora od zadnje odborove seje. Nabiranje članarine gre dosedaj v istem razmerju kakor v minulem letu. Podružnice v Belokrajini so uvidele, da njih delovanje ne more biti tako uspešno, če je vsaka navezana sama nase, vsled tega delujejo na to, da si ustanovijo svojo Zvezo podružnic za Belokrajino. Pričakovati je, da bo ta zveza uspevala, če ji bo pomagal tamošnji ekonom domačin Konda. Ravno v isti smeri hočejo delovati podružnice v radovljiškem okraju, ki jih bo podpiral okr. ekonom Suštič. Pričakovati je, da se bo delovanje podružnic v zvezah poživilo in razširilo.
Družba je morala večkrat nastopiti pri oblastih, da je varovala kmetijske koristi: pri oddelku za kmetijstvo je skušala doseči zvišanje fondov za nabavo bikov; od kmetijskega ministrstva je zahtevala prost ali vsaj olajšan izvoz domačih prašičev (peršutnikov), kateri zahtevi je bilo tudi ugodeno; kmetijsko ministrstvo je naprosila za olajšanje pravilnika k zakonu o kontroli semena, kar je tudi dosegla; vložila je protest proti nameravanem zvišanju davka na vino; protestirala je proti novi vinski nakladi po občinah; podala svoje mnenje o načrtu zakona za izenačenje davkov in napravila še druge korake.
Od oddelka za kmetijstvo je od zadnje odborove seje prejela podpore za kmetijsko-gospodinjsko šolo 10.000 Din; za gospodinjski tečaj za. učiteljice iz leta 1921. 2860.75 Din; za govedorejo 49.000 Din; za prašičerejo 25.000 Din; za ovčerejo 12.000 Din.
Glavni odbor sklene, da se iz podpore za ovčerejo nabavijo na vsak način 2—3 originalni bergamaški ovni.
Glavni odbor sprejme 755 nanovo priglašenih udov Kmetijske družbe.
Ustanovitev nove podružnice Dol pri Hrastniku se odobri.
Pri ustanovitvi nove podružnice Zalog se sklene, da se zahteva pismena izjava podružnice Dev. Mar. v Polju, kakšno stališče zavzema odbor nasproti novi podružnici, ki se je ustanovila v njenem okolišu. Na podlagi te izjave se bo pri prihodnji odborovi seji sklepalo o potrditvi.
Glavni odbor sklene, da naj Kmetijska družba pri potrditvi novih podružnic stoji na tem stališču:
1.	Pred potrditvijo je zaslišati mnenje podružnic, iz katerega okoliša se izloči okoliš nove podružnice.
2.	Novo ustanovljene podružnice načelno nimajo pravice do premoženja podružnic, od katerih so se odločile. Če pa te podružnice med seboj razdelijo premo-
žen je, ki je že pri starih podružnicah obstojalo, proti temu glavni odbor ne bo ugovarjal.
Pri razmotrivanju družbenih notranjih zadev stori glavni odbor nekatere sklepe v stvari uslužbencev in blagovnega prometa.
Ureditev sporne zadeve glede najemščine za pod-kovsko šolo se prepušča predsedništvu.
Seja se nato zaključi.
ZAPISNIK
seje konjerejskega odseka 1. Kmetijske držbe za Slovenijo v Ljubljani, z dne 8. januarja 1923.
Ob polenajstih dopoldne otvori predsednik Zupančič sejo s pozdravom na vse navzoče odbornike in zastopnika vlade ter ugotovi sklepčnost. Nato poroča o leto-1 šnjih premovanjlh, na katerih je bilo večinoma opažati prav lep konjski material, posebno na Bledu, v Št. Jerneju in Igu. Vobče je bilo povsod, izvzemši v Kranju, opažati razveseljiv napredek. Nadalje omenja prodajo konj na Dolenjskem, katere smo prejeli na račun reparacij od Nemčije. Med temi je bilo precejšnje število prav dobrih plemenskih kobil, od katerih jih je pa žal nekaj poginilo.
Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Nato poroča tajnik podrobno o letošnjih premovanjih, na katerih je bilo pregledani/h 362 konj, razdeljenih 13 diplom in 56 priznanic ter premij v skupnem znesku 20.010 Din. Došli dopisi se prečitajo ter se o spomenici konjerejske zadruge v Ormožu o dajatvah konj za vojaške namene, ki so zlasti v kolikor se tičejo plemenskih kobil zelo strogi, razvije živahen razgovor in sklene, da se konjerejski odsek obrne s posebno vlogo na oddelek za kmetijstvo, pokrajinsko upravo za Slovenijo v Ljubljani, vojno in poljedelsko ministrstvo ter zaprosi za izpre-membo zakona o dajatvah konj za vojaške namene in začasno omiljenje izvajanja tega zakona, v kolikor se tiče plemenskih kobil.
Ker je odseku odpadel prispevek od skočuin, odsek pa potrebuje sredstev za svoje poslovanje, sklene odbor zvišati članarino na 5 Din. Podpolkovniku Ravni-harju se na njegov dopis, ki je bil predložen že v prejšnji seji, izreče zahvala. Predsednik Zupančič poroča, da je dobil od oddelka za kmetijstvo dopis z vabilom, da se kot predsednik konjerejskega odseka pridruži deputaciji, ki gre v Beograd zaradi žrebčarne.
Žrebčarna je navzlic vsemu štedenju prišla v tako težaven položaj, da ji ne bo mogoče vzdržati, ako ne dobi takoj potrebnega naknadnega kredita. O bodočnosti žrebčarne, ozir. vzdrževanja žrebcev do novega proračuna, se razvije živahen razgovor, katerega se udeleže odbornika Jan in Turk, vlad. svetnik Pavlin in predstojnik pododseka za konjerejo Černe. Tekom tega razgovora se pojasni, da ima žrebčarna za Slovenijo od vseh bivših avstrijskih žrebčaren v resnici najmanj primanjkljaja. Žrebčarne, ozir. kobilarne v Vojvodini, si pa poleg tega pomagajo z velikimi, k žrebčarnam pripadajočimi posestvi, ki jim nudijo potrebno krmo. V Srbiji pa leži vsa skrb za plemenjake na občinah. Kolikor se je moglo doslej izvedeti, je fin. ministrstvo pripravljeno nakazati žrebčarni vsoto 200.000 Din. Ta znesek je pa popolnoma nezadosten ter bo treba odločno zahtevati zvišanje prispevka, s katerim se bo moglo vzdržati do novega proračuna vsaj skrčeno število žrebcev na žrebčarni in na plemenilnih postajah. Skoraj neverjetna se je pa cula trditev enega izmed poročevalcev, da obstoja obče mnenje, in to celo med kmetij-
skimi strokovnjaki, da stane vzdrževanje žrebcev preveč ter da bi kazalo žrebčarno likvidirati. Vsi člani odseka so zastopali odločno mnenje, da o likvidaciji žrebčarne ne sme biti govora, toda odločno bo treba zahtevati od vlade višji prispevek, oz. delno porabo dohodkov od skočnin. Če bi vlada ne ugodila tem zahtevam, tedaj bo pač treba gledati, da se bodo žrebci pre-hranili v zasebni oskrbi z event. prispevkom iz okrajnih blagajn ter se v tem zmislu sklene naprositi okrajna glavarstva, da stavijo v ta namen primerne zneske v letošnji proračun.
Skočnina se določi za toplokrvne žrebce na 25 Din, za mrzlokrvne pa na 50 Din. Kot merilo se je vzelo načelo, da mora oskrbnik dobiti letno na skočnini in subvenciji toliko, kolikor bi dobil za eno žrebe.
Ko se je določila še komisija za licencovanje priglašenih zasebnih žrebcev, je predsednik ob dvanajstih 20 minut zaključil sejo.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsai 10 dni pred izidom onega ..Kmeiovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Bled, v nedeljo, 4. marca 1923. ob treh popoldne v »Društvenem domu« na Bledu; Črna, v nedeljo, 4. marca 1923. po drugi službi božji v šoli;
Kotlje, v nedeljo, 4. marca 1923. po sv. maši v gostilni
Antona Lužuika; Kranjska gora, v nedeljo, 25. marca 1923. ob poldvanaj-
stih dopoldne pri Kravanji štev. 23.; Lancovo pri Radovljici, v nedeljo, 4. marca 1923. ob
osmih zjutraj v šoli; Mošnje, v nedeljo, 4. marca 1923. po prvi sv. maši v stari šoli;
Rateče, v nedeljo, 4. marca 1923. ob enajstih dopoldne v
hiši uačelnika; Sv. Lenart v Slov. goricah, v nedeljo, 11. marca 1923. ob
osmih zjutraj v gostilni g. A. Arnuža; Zakot pri Brežicah, v nedeljo, 11. marca 1923. ob devetih dopoldne v občinski hiši.
USTNICA UREDNIŠTVA.
R. F. v Zg. B. Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov se danes ne podeljujejo več, ker so vinogradi povečini že obnovljeni, vsled česar so je ta akcija že pred več leti ukinila. — I. P. v P. B. Korenje in repa se poklada kravam surova, no kuhana, pač pa rezana. — A. P. v Ž. Lucerne se ne seje med pšenico, ampak samo, kvečjemu se jo seje skupno z ovsem, ki ga je pa treba pokosit prej nego dozori, drugače uduši lucerno. — I. P. v P. H r u š e ve <• je začel zopet kipeti, ker sladkor v njem še ni pokipel. Pustite, da sedaj popolnoma pokipi in se učisti, potem šele ga pretočite. — I. P. v Lj. P š e n i č n e pleve krmite konjem ovlažnjene, ne suhe, zmešane z otrobi ali z ovsem. Suhe so bolj nevarne, ker lahko pridejo v sapnik in provzročajo lahko vnetje. - F. P, v P. Nadomestilo za amonijev sulfat je apnov dušik, ki je istotako dušičnato gnojilo.
Ilustrovan gospodarski list
lir odrto glasilo
Kniptiiske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec, izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobiv.ajo list brezplačno.
Inserati (oziianiia)se zaračunjajo do nastopu h cenah: Inserat na pot strani 4'0 P), ra '/. stiani 200 D. na strani 100 D, na strani 65 D, na 'i„ strani 15 D-Vsaka i useJa v ,Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupa; 6D
Urejuje iiiž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo;
tisk J. Blasnika naslednikov.	r
Vsa pisma, naroČila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Tur,aški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
štTi Ljubljana, IS. februaTjalSl" Letnik XL.
Mjsha družbs za Slavenlio ima za m\z u^ y zalogi naslednje limetilsliB potrebščine.
razmere popolnoma neobvezne.
Vse cene so z ozirom na sedanje Semena:
Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Oddaja samo naj-skrbneje .čišeeno seme, ki je preiskano po državnem preizkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za na-' drobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnosti.
V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave:
črna ali domača detelja......38-— Din za kg
lucerna ali nemška detelja.....36-— „ „ .,
pokončna stoklasa.........1,V — „ „ ,.
laška ljulka...........2(1— ,. „ „
angleška ljuika..............20'— „ „ „
trava mešanica..........18 - „ „ „
Semenska pesa in sicer:
Eckendorfer, rdeča in rumena po Din 21-— za kg.
Mamut, rdeč in rumen po Din 21 •— za kg.
Seme je pristno severno-nemško blago od svetov-noznanega vzgojevalca Metteja iz Quedlinburga v Severni Nemčiji.
Semenska pšenica se oddaja v vrečah po 80 kg po Din 6 za kg z vrečami vred.	x
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg fran-ko vreče.
Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 150-— za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline, po Din 240-— za 100 kg z vrečami.
Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosforove kisline po Din 185-^— za 100 kg.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 210-— za 100 kg.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove. kisline po Din 160-— za 100 kg.
Thomasova žlindra razprodana.
Krmila:
Lanene tropine po Din 6"-— za kg.
Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 6 za kilogram z vrečami. Vreče po 75 kg.
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3:50 za kilogram z vrečami vred.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6:— kilogram, v manjših množinah po Din 7-— kilogram.
Itibja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-— za kg, na drobno Din 8-50 za kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Vinski eponft po Din 70 — Za kg. Pcštiiina posebej.
Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petroifenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12-50 1 kg v posodi kupca.
SaL/.idm, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din 7 za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnici po 5 kg Din 35 brez poštnine.
Trtne škropilnice so zopet v zalogi po Din 500-— za komad.
Urania zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9-— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine.
po
Žveplo, dvojno ratinirano, po najnižji tržni ceni.
Žveplalniki, ročni po Din 80'— za komad.
Žveplovi trakovi na asbestu za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po Din 16 — kilogram.
Želatina za čiščenje vina po Din 45-— kilogram.
Razne kmetijska potrebščine:
Trokarji št. 1323 za govedo po Din 50 - .
Trokarji št, 1293 za ovce po Din 40*—.
Mlečne cevi št. 3561 po Din
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6-—.
Požiralntkove cevi št. 3455 po Din 160•—.
Požiralnikove cevi št. 3457 z gobčnim lesom Din 10C-—.
Telečji napajalniki po Din 100 —
Gumijevi seski po Din 15-—.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din; 50 gramov za 6-25 dinarjev.
Uspulum, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po '/* kg po Din 35-— za komad.
Emajlna posoda. Prva pošiljatev te posode je došla in se prodaja po naslednjih cenah:
Lonci, z '/si vsebine po Oin 8.—: vsebine po Din 10.— ; '/10 i
vsebine po Din 12—: 1 i vsebine po Din 14___ (18.50); 1 hi 1 vsebine po
Din 18—, (23.—) ; 2bi I vsebine po Din 22.—, (27.50) ; 3% I vsebine po
(19.50); i Vi I vsebine po Din
Din 27.—, (33.—).
Kozicc, z iV4 i vsebine po Din 14,—
18,—, (24,—); 2HI vsebine po Din 20.-. (27.-); 4 1 vsebine po Dfa J6—, (48.—); 8 1 vsebine po Din 40.—. (54__).
Ponve po Din 17.—, (22.50); 21.—, (27.—) in 23.—. (30.—).
Cene v oklepalo se razumelo s pokrovkami vred.
Skali, z 45 cm premeri Din 80.— ; z 50 cm premera Din 90.— za komad
Vedrlce po Din 45.— za komad.
Zajemalke po Din 9.— in Din 10__za komad.
Penovke po Din U__in Din 14,— za komad.
Podružnice, ki hočejo naročiti večjo množino te posode, aal poilieio svojega zastopnika, ki mora osebno izbrati in prevzeti blago. Na pi-smeu naročila se ne bo pošiljalo.
Stroji: V zalogi so sledeči stroji:
Mlatilnice, za ročni in gepeljni pogon po Diu Sili0 i za komad.
Slamoreznice, po Din 1500.— za komad.
Plužnl trupi \V) 5 po Din 225 —.
Brane. V a po Din 455 — za komad.
Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad.
Ročni okopovalnlkl po Din 280'—.
Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komadi A 3 57 kg ac Din 600;—; B 2 55 kg po Din 600.— komad.
Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za komad
Obračaln Iplugl t'W-9 po Din 800 za komad
Podzemni plugi po Din 400 — za komad.
Lemeži za plug D 8 MN po Din 25 — za komaJ
Lemeži za plug D 7 MN po Din 25 — za komad
Lemeži za plug UW 7 po Din 50 — za par.
Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10 — za komad.
Posnemalnlki Jubllea za 50 1 po Din 625 —; za 75 1 po Din 700 —. 1MH po Din 1250 —; 125 1 po Din 1300 —; 150 1 po Din 1500 — komad.
Stroji za izdelavo surovega masla C Gr 3 po Din 500'— komad
Orodje. Družba je jirejela in ima v zalogi sledeče orodje:
Vile gnojne, s 3 roglji po Din 10 —: s 4 roglji po Din 13 — za komad
Grablje železne, 10 zobne po Din 9 —; 12 zobne po Din 11-—: 14-zobne po Din 13-—1 1. . bne po Din 15'— za komad.
Škarje za trte št. 37 a po Din 20 —; št. 45 po Din 22 —: št. 116 oa Din 20;— za komad.
Vrtne žage po Din 15 — za komad
Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi l-ellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za. nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnatc alt ! špeeijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka razpošilja; lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 333, Hrvatsko.
Mala naznanila.
Za vsako besedo }e naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 6 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame oosredovania.
Lepo domače platno,^-
najceneje tkalnica ..KROSNA", Ljubljana, Zrin-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Spre-ema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce.
Pozor!
Janez, kam pa si nesel kožo v ustroj, ko si'zaklal kravo, junca, teleta, prašiča itd.? — Kam drugam kakor v Jakob Planinškovo strojarno v Kandijl pri Novem mestu. Tam se izdeluje naj-bolj fino usnje vseh vrst domačega izdelka. Ce iiučeš imeti fino usnje, nesi kožo v ustroj. Priporoča se Jakob Planlnšck, Kandija.
^ninrinik dinamon itd. dobite proti -potrdilu omuuuin, žllpanstva ,,,-i tvrdki Fr. stuplca,
trgovec z železnino in poljedelskimi stroji v Ljrbljani, Gosposvetska cesta 1, zraven Figovca.
Dobre ajdove luskine ^ondeobek„^ratnr;
pri Fratt Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Špargelnove sadike
(Schneekopt in Braunschweiger) ima na prodaj komad po 2 Din. Mili. Kovačlč. posestnik. Sv. Peter niže Maribora.
Kupim več tisoč dvoletnih
divjih jabolk, hrušk in češpelj
(ne izpod 6 mm) pripravnih za šolo. Prodam pa večio množino Riparia, Rupestris, Solonis kljilJev (Schnitzreben). G .Stelanovlč, Darnvar. škodljivcev, rastlin in živali.
Razumnega, marljivega in poštenega
mlekarja
in istotakega strojarja za žago z električnim pogonom, išče fakult. dobro Maksimir, p. Zaereb.
Ovčjo volno
strižemo na živili ovcah, kupuje po najvišji dnevni ceni vsako množino Muko Črnitec, ročno ple e-nje volnenih jopic, Naklo pri Kranju-.
Psa
lepega, bernardinske pasme, star 2 meseca, ie naprodaj. Jožel Slamnik, posestnik, 2erovnica.
Pomočnika
/a drevesnico in trtnico išče kmetijska podružnica novomeška. Prednost i malo absolventi kmetijskih šol ali stro'- 'ih tečajev. Plača po dogo voru. Prošnje sprejema do 20. t. m. podružnica Slov. kmeti ske družbe v Novem mestu (Grm).
Radi smrti šefa, želim izpremeniti
službo
imam čez 25 let prakse v trsnici, drevesnici, vi uogradarstvu in gospodarstvu. Nastop službe po dogovoril. Naslov se izve pri Franc Dračbaher, Melski hrib št. 58. Maribor.
Pravo semensko grahoro
za zeleno krmo in vsa druga poljska in vrtna semena priporoča Josip lirbanič, trgovina s semeni v Ljubljani, nasproti hotela Union,
Gospodarski oskrbnik
oženjen, vešč v vseh gospodarskih panogah z dobro prakso, išče primerno mesto. Ponudbe sprejema Ivan Stampar, Sv. Tomaž pri Ormožu.
Cepljene trte
najbolj rodovitnih vrst na Riparija Portalis, prodaja Franc Zelenko. trtnar. Rucmanci, Sv. Tomaž pri Ormožu.
Rabljeno pocinkano bodečo žico
po Din 5 za 1 kg nudi tvrdka Levstek & Oblak, Rakek.
Sodarske pomočnike iu vajence
sprejme pri polni oskrbi v hiši Franjo Replč, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo.
Bika
18 mesecev starega, tnontafonske pasme proda Oskrbništvo Neukloster, Sv. Peter v sav. dolini.
Imam psa
srednje velikega, dobrega čuvaja. Cena po dogovoru. Jernej Poljanec, posestnik, Selo pri Bledu
Dobro ohranjen trijer
(čistilnik za žito) kupi Pražarna Žlka, Ljubljana. Rožna dolina.
Naprodaj
imam več vrst jabolčnih dreves, kakor šampanjska rajneta, pisan kardinal, malinovec in tafel. Cena 40 kron za komad. Drevesca so lepa in so vpogled v drevesnici Peter Jenko, Šutna št. 23 pri Zabnicl, pošta Škofia Loka.
Cepljene trte
več tisoč I. vrste, „ht$fc« «ra«v™ -- (W'ihdme».-
llng) na Kip. Port. ima na prodaj Mihael Knra-čič, posestnik. Sv. Peter niže Maribora. ■
Več s:o kilogramov
korenja in repe
za prašiče proda Alojzij Bizjik. Do\sko, pošta Dol pri Ljubljani,
Kobila
lepa, 8 mesecev breia, pincga\ske pasme ie na proda). Miha Štrukelj, Zapuže št. 4, pošta St. Vid nad Ljubljano.
2e rabljene
cylindre iu elevatorje
proda Janez Štele, Zalog pri Marijapoije.
Dve kravi
simodolske pasme, ena 8 in pol meseca ena 5 mesecev stara, breji sta naprodaj pri Jožel Lav-rlč, Vič št. 4-1.
Bik plemenjak
2 leti star. Kobila rjava, 4 leta stara, breja, oba pincgavske pasme, se prodasta. Cena po dogovoru. Jos. Zemlja, Vrba št. 14, pošfa Zerovnica. Gorenjsko.
Na prodaj
je kozolec (Dopler) s šestimi okni v dobrem stanju. Poizve se na Glincah št. 12 pri Ljubljani.
2000 breskovih drevesc
je naprodaj. Drevesca so eno- in dveletna, lepo vkoreninjena. Prvovrstna, nad 1 m visoka po 5 Din, drugovrstna nad 50 cm visoka po 3 Din. tre-tjevrstna po 2 Din. Breskve so lepe dolenjske mešane vrste. Naroči naj se najmanj 25 drevesc, ki se razpošiljajo v zabojih. Zaboj se računi po lastni ceni. Razpošiljalo se bo začetkom sušca proti povzetju po pošti ali železnici. — Naročila sprejema Anton Žagar, Besuica 25, p. Hrušica pri Ljubljani.
Penlipnp frfp- — na Podlagi Riparija z
cepljene irie, Portalis in G6the §t. 9 in
to; Plava Frankinja, Treminc, Sjlvanc, Veliki Rizling, Muškatelec, Belina. Pošip, Kamničarka. Veltliner, Vranek. Ima na razpolago po jako zmerni ceni Josip Stingl. trtnar na Stari gori, pošta Sv. Ul v Slov. goricah.
■I
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I E I I I I I
Jh!tehD!EčinB''!j^srr^,
Malo Fellerjevega pravega Elza-flulda in proč so bolečine.
Drgnenja s Fellerjevim Elza-fluidom je prava dnbrodej-nostl Umivanje s Fellerie-vim Elzafludom lača mišičevje in živce! Deluje antiseptično i i osvežujoče! Preže e nahod in naredi neobčutljivega proti mrziemu zraku! Za oči in ušesa! Zo be in g^vo i Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in ko^metikum. Fel erjev Elzafluid je veliko m čneiii in izdatnejši kakor francj sko žganje.
En posku3 zadostuje, da tudi vi reiete:
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
V vseh 'lotiSnih po'lovaln'cah zahteva te samo pravi Elzafluid cd lekarnarja Fe ie'. Pri tiara nfh naročilih stane s oa»o*aijem in po t-nino če se pošlje dinar naprej ali po povzetju: 3 dvojnate ali ena špeciialna «teklenica 24 dinarjev, 12 d 'olnatih ali 4 špecijalne stek enice 84 dinariev 24 dvojnatih cli 8 šoecilalnih ste klenic 146 dinarjev, 36 dvojnatih ali 12 špeci-Jalnih steklenic 208 dinarjenv.
že 23 let vseh deželah prei kušena hvaljena in priljubliena so prava Elza-lepoto pospešu-5 joča sredit va lekarnarja Feller.
S Elza - obrazna pomada
■	zanesljivo varstvo proti solnčnim regam, soln-S Č i opeklini, lisam, hrapdvi koži, odstrani za-
■	Jedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečis-S to iti kože. 2 velika po-relanasta lončka s pa-
■	kovanjem in poštni.io 25 din.
S Elatt-Hlijno mlečno milo
■	najmilejše in najfinejše milo lepote! Ideal vseh 5	mil! Popolnoma neškodlii o, se ja o d >bro
■	peni in je milega finega duha. 4. velike kjse a	s patovanjem in poštnino 35 din.
J Elza-pomada za rast las
krepi kožo na g'a-v', zabranjuje izpadanje, lom jenje in cepljenje la< p hut in preranoosivelost itd. ve il<a purce-lannsta lončka s pa-kovnjem in poštnino 25 dinar.ev.
En poskus zadostuje, da tudi rečete:
ono pravo'
IšMte v vseh poslova'nicah samo prave Elza-preparate od lskarnirja Feilcr. RAZLIČNO: Liiijno mieko 6 dinariev; brkomaz 3 dinarje; najfineiši Hega pude- Dr. Klu-gerja v velikih origin Inih škatljah lodinarev; naifiiejSi zobni praš-?« „Hega" v pat nt d<z?h 10 dinarjev; puder za rt»me v vrečicah 2diiar;a; zob .i prašek v škatljah 3 dinarje, v vrečicah po 2 dnaria; sache! (dišave) za perilo 3 diiarje; sampon za la?e 2 dinaija; rumenilo obraz 12 pismov 12 dinar ev; najfinejše parf-me od '5 di lanev dalie; cvet za la»e 20 dinarjev; Eiza-katrauoto milo 5 dinarjev. — Za različne predmete se pako/anje ia poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA. Elzatrg štev. 323, Hrvatsko.
Mavec za gnojenje
(sadra, gips)
Detelje, lucerne in druge me-tuijčnice je najbolje gnojiti z mavcem. To gnojilo se dobi v celih vagonih z vrečami ali brez vreč postavljeno na postajo Samobor. Navodila je nasloviti na
Viljem Pavlovič
Samobor pri Zagrebu.
Palmeno seme
prvovrstno proda po 2 Din za dkg ali 120 Din za kk Contar Lukatava, Donia Lastva, Boka Kotor-ska (Dalmacija).
Išče se oženjem ga, poštenega in dobro izurjenega
mlinarja.
Pismene ponudbe na Marijo Zamik, Krtina, pošta Dob pri Domžalah.
Kupujem žive čebele
\ kranjičiii in roie v vsaki množini. Kdor jih ima naprodaj, prosim, da mi javi. Anton Zumer, čebelarska trgovska tvrdka na Javorniku, pošta Ja-vornik. Gorenjsko, Slovenija.
Majer
najraje iz Gorenjskega ocenjenega, ki zna j >l>ro tnolzii i:i je izkušen in vesten pri živini se Išče k večji montafonski čredi. Plača in deputat pc dogovoru. Graščina Kakovn k, pošta Št. Rupeit.
Kmetska posojilnica
■ ■ _I_.fi-___ JI___m__1»__registrov, zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolice . v ljubljani ■
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 5 °jo	O
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter >ih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. ■
Cepljene trte
ni vkoreničeni divjaki Kip. Portalis, se dobiio pri Antonn Slodnjak, trtnar, pošta Juršlnci pri Ptuiu
Večjo množino
smrekovih in borovih kolov
(štang) za hmelj, oziroma trto, vrtne ograje itd proda; kompletno orodje za izdelovanje cementn* opeke kupi: Val. Jankar, 2eje pri Medvodah.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija. Llabllana.
Kralja Petra trg št. 8 pred sodiijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene
Naš cenik semen ie izš£| in £a .P0,šlieeT
na zahtevo zastoni. SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica ši. 12.
Kupujem
po visokih cenah: kostanjeve tanin-ske drva, hrastove debele hlode, javor, jasen, hruške, bukovo oglje, drva itd.
Franc Kupnik, Podplat
Slov. (Štaj.) Išče se za vstop sušca meseca: vini-čar, vrtnar, ter volar za letno službo.
Blagostanje in napredek kmetovalca zavisi od njegovega znanja in umnosti.
Kme ovalec, ki se skuša poufiti, k>ko je treba delo pri kmetijstvu boljše izvajati, ta svoje žetve in pridelke Iakko podvoji
Pri tem njegovem strerrljenju po -i-boljšanju svojega gosvodarstva, mu nudi svojo pomuč
Delegacija proizvajalcev
čilskega solitra
Miloša Velikog ulica v Beogradu,
ki vsakemu kmetovalcu nudi knjižice o umnem obdelovanju zemlje, o uspešnem gnoienju naših najvažnejših kulturnih rastlin, o pravilni uporabi hlevskega in umetnega gnoja.
Vse knjižice in letake, ki jih je Delegacija izdala, dobi lahko vsak kmetovalec brezplačno od Delegacije ali od Kmetijske družbe v Ljubljani.
ANDREJ OSET —Maribor
Aleksandrov« cesta 87. — Telefon št. 88.
trgovina sena, slame, krompirja, fižola, i drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. B r z o i a v i : Andrej Oset, Maribor.
Vsakovrstni vozovi
združenih obrtnikov
pri Martin Mali
sedlarju in ličarju avtomobilov v
DOMŽALAH.
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (Št. Pe-trski most.) Sprejemajo se popravila in v zameno.
Vlnometre „tiernadot" — Asbeste bombaž In prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nln — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko Kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
drogerija AHTON KUHC
Ljubljana, Židovska ulica 1.
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo Ima vedno v zaloitl vsako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemalo se v to stroko spadajoča popravila.
Solidno delo!
Cen« zmerne! Točni postrežba!
KOSE
prima avstrijski produkt, 1
BRUSOVI
uz originalne tvorničke cijene kod
„ORBIS" d. d.
Zagreb
Paromlinska cesta 1.
Telef. »O I 1230. — Telegr. „OrbIs"
Iv. Jax in sin
LJubljana.
Gosposvetska cesta
šivalni stroji !n strojiz pletenje
Izborna konstrukcija !* elegantna izvršitev ii tovarne v Llncu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroj) „A D L E R"
Ceniki ZHHtonj in franko.
Kolesa iz prvfr tovarn:
D0RKOPP, STYR1A, WAFFENRAD
10 letne garancije.
..Gospodarska navodila"
ponatisi iz ^Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane 1 Dinar
Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. (Zadostuje če imenujete samo tekoče .štev. od navodil).
L Počrnjetije \hi« ali sadjevca.	'
2. Rjavenje vina.
7. Gnojenje vinogradov t novejšimi umetnimi gnojili.
H. Kako se i/, gnilega grozd-ia napravi dobro vino.
9. Ciste drože in* njih raba v kletarstvu.
13. Vzroki neplodnosti pri govedi.
15. Sluzavost ali vlači jivost vina.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
20. Ciščetije in nrecejanie vina.
25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
27. O bistvu alkoholnega vranja (kipenja).
29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
3<\ Nova naredba glede zvrše-vanja rezarStva.
37. Kislost (kisloba) in r izki-sanje vina.
-♦1. "Močno krmilo ..ribja moka" za rast in pitanje prašičev.
43.	Dolžnost vzdrževanja ogrni pred živino, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
•46. Bradavice (gobe) pri živini.
5(1. 1/delovanje mila "za dom.
78.
Zdravljenje kuž lih bole/ui s cepljenjem (Rdečica). Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiii z živino. Kako živi žitni molj in kako s« p o končuje.	_ Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. Kako se obnavljajo in po-,prj»"'' meje? Presojanje krmil po škrob-nih vrednotah. Garje pri konjih. Apneni dušik. Duh in okus vina po žveplu.
Tobak. Pridelovanje in za-konski predpisi. Sečni kturml pri živalih. O prijavi sekanja v gozdih. Kisanje in cikanje vina Trošarina na vino. Precejanje in filtriranje vina.
Glodanje lesa po govej- ži vini.
Dve nujni nalogi naše živinoreje.
Sredstva za poionče vanje škodljivih rastlin in živali. Škoda, povzročeua po lovcih in divjačini. Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bole/ni.
: a
i :

Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
iz najslovitejšib tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsia".
Upravništvo ..Kmetovalca"
sprejema
primerne insersie
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti „Kme-
tovaiec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodili ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
■ vomRSir s® aa m m m ssa &a i
I
1
1
i i i 1
ORANIT
je vendar najboljša in najcenejša streha. Je pravi zajamčeno pristni azbestni-škrilj in ne rabi nikdar popravila.
Ponudbe in proračune pošlje:
Fran Hočevar
ŽIROVNICA, — Moste — Gorenjsko.
i bs ss i*
I
I B
a i 9
a
8 i I I
1
I
ŽuepIoraopnEna brozgo
priznano obrambno sredstvo zatira oiJij na trsju in sadnem drevju, škilup, lis ne in krvave uši ter druge rastlinske škodljivce Navodilo o uporabi razpošilja na zahtevo zastonj in franko tovarna žveplovih izdelkov
Anton Jurca, Ptuj
Istotam se dobijo žvepleni traki na asbesti in juti za žveplanje sodov, vina in sadjevca.
H ™ S s K	b
¥ Ljubljana
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
a>i@re-siuje h§*an£Bree	po
/o