jvecji sloven- tednik v Zedinjenih državah lakaja vsako sredo. NASLOV . uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chfcajp, DL OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION E*t«red m Second-Owe Matter Jamaxy 1% 191ft, «1 tka Port ©flee at Ghieago, Dliaafe, under the Aet of Aagmt 14, 1911. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, DL / m No. 31. Štev. 31. Chicago, 111., 11. avgusta (August) 1915 Leto 1. Volume 1. Lokalne vesli. — Dne 8. t. m. se je vršil pogreb v našem mestu umrlega beneškega Slovenca Ivan Hvalica-ta. Pokojnik je bival kakih 15 let v Ameriki. Na West Side je bil rojakom svoječasno dobro znan, kjer je imel nekaj časa gostilno, nekaj časa špecerijo in pe-karijo; pa pri vsakem podjetju ni imel sreče. Dne 2. avg. ga je zadela srčna kap, ko je delal pri zidarjih nekje v mestu. Živel je na \V. 25 cesti blizu So. Leovitt St. Zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok; najmlaiši je star 2 meseca, najstarejši pa 14 let. Pri društvu ni bil pokojnik nobenem. Ravno pred tremi tedni so pa pokopali tudi tukaj v Chicagu njegovega brati a Angelo-ta, ko-jega je nek zamorec ubil. N. v. m. p! — Tajnica društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Chicago, 111., prosi tem potom še enkrat -vse članice tega društva, da se polnoštevilno udeleže prih. mesečne seje dne 15. t. m.—Ker bosta spovedovala v naši slpvenski cerkvi v soboto od 2.—5. ure popoldne dva gg. duhovnika, naj opravijo članice torej pravočasno spoved in naj ne silijo v nedeljo zjutraj k spovednici! — Ne da bi delali s tem kake j)osebne reklame za naše društvo sv. Štefana št. 1. v Chicagu, naj bode* torej na tem mestu le omenjeno, kaj zmore dobra volja in solidarnost za napredek društva? Označeno društvo je izdalo te dni poziv tu bivajočim ogrskim Slovencem za pristop. Minulo nedeljo dop. po 10. sv. maši se je na tozadevnem shodu prijavilo kar 29 ,(devet in dvajset) kandidatov; k društvu sv. Alojzija št. 47 pa dva. Zares posnemanja vredno! Čuje se, da namerava pristopiti h K. S. K. J. še veliko več ogrskih Slovencev. Iskreno dobro došli v naš krog! — Dne 5. t. m. se je vršila v mestu Providence, R. I., konvencija Katoliških Borštnarjev (C. 0. P.) Na tem glavnem zborovanju se je določio, da se plačuje lahko zavarovalnino vsakemu članu, ki je dopolnil svoje 70 leto. Posmrtnino, oz. zavarovalnino se bode plačevalo, takim ela- . nov v 10 obrokih. Glavnim predsednikom (High Chief Ranger) je bil zopet izvoljen Thomas H. Cannon, gl. tajnikom pa sedanji gl. tajnik Thomas F. McDonald, oba iz Chica-ga. Poleg tega so bili izvoljeni še 4 drugi glavni uradniki iz našega mesta. . „ — Podporni sklad za družine ponesrečencev Eastlanda znaša sedaj že približno $400.000. Največ prispevkov prihaja v županski urad ($352,631.—) ostanek so pa nabrali razni večji listi. Nadejati se je da bode ta sklad dosegel svoto $500,000.—'"Eastland" bodo skušali dvigniti danes popoldne, v njem se nahaja še okoli 30 trupel. ^ — Mestni davčni upravitelj Poroča, da se je plačalo tekom zadnjih 12 mesecev $3,667.039 raz Dih mestnih davkov, ali za $72.000 več kot lani. Davek pri prodaji cigaret (po $100.) je znašal $209.800; pasji davek pa $20,000. USTNICA URPAVNIŠTVA. Sobrate tajnika krajevnih društev prosimo s tem id enkrat, da nam izvolijo naznaniti one sn-•pendane člane in članice, KI H1SO BILI ZOPET ' NAZAJ •PREJETI, da jim ustavimo lift. Ameriške vesti. Škof Kozlowsky umrl. Milwaukee, Wis., 8. aygusta.— Pomožni škof milwausfce nadškofi je, Rt. Rev. Edvard Kozlowsky, je umrl sinoči v tukajšni bolnišnici sv. Jožefa v 55. letu svoje dobe in sicer vsled ponesrečene operacije. Ker se mu je naredila na vratu velika bula, so ga zdravniki pred 14 dnevi operirali v narkozi.. Ker je bila pa narkoza premočna, mu je srce tako oslabila, da je umrl. Pomožni škof Kozlowsky je bil rodom Poljak, ter pri svojih rojakih, kakor tudi pri drugorodcih zelo pribljubljen. nova se nahaja zopet na prostem, ker je položila zahtevano varščino, njen sodrug Reitman je pa še zaprt. Oblasti nameravajo to čudno dvojico izgnati iz države. Nadškof Ireland postane kardinal? St. Paul, Minn., 9. avgusta. — Iz Rima se semkaj poroča, da se bode vršilo ondi letos meseca septembra zborovanje škofov, na katerem bode imenoval sv. oče več novih kardinalov. Kakor se zatrjuje, bode podeljen kardinalski klobuk tudi tu-kajšnemu nadškofu Irelandu. Židje prosijo za mir. New York, N. Y., 9. avgusta.— Vsled odredbe 30 višjih judovskih rabinerjiev se je proglasilo današnji dan, dan molitve in posta za mir. V ta namen so se vršile po raznih sinagogah posebne službe božje, ko jih se je vdeležilo nad 1,000.000 judovskih vernikov. Sožalje Avstrije. New York, N. Y., 9. avgusta.— Kakor se poroča iz tuk. c. kr. generalnega avstro-ogrskega konzulata, je izrazil avstrijski zunanji minister baron Burian v imenu svoje vlade Zedinjenim državam globoko sožalje, povodom velike katastrofe "Eastlanda'' v Chicagu, pri katerej je izgubilo nad 900 oseb življenje. Ameriški poslanik Penfield se je za ta izraz sočutja iskreno zahvalil. Posledica spletkarij Nemcev. Washington, D. C., 9. avgusta. — Iz Haaga na Holandskem se semkaj poroča, da je dne 15. julija popolnoma prenehal poslovati ameriški "Rdeči križ" v Belgiji, to pa zaradi neprestanih spletk Nemčije napram Zedinjenim državam. Mesto ameriškega /"Rdečega križa" je sedaj prevzela argentinska republika. Kraljevska plača. New York, N. Y., 9. avgusta.— Svetovno znani tenorist Enrice Caruso, ki se mudi sedaj v Južni Ameriki,J je naredil z ravnateljstvom tuk. Metropolitan operne družbe pogodbo za prihodnjo sezono. Caruso bode nastopil 80krat v tem gledališču, za kar prejme $260.000 nagrade, ali $3250 za ejio predstavo. Visoka odškodnina. Kenosha, Wis., 8. avgusta. — Družba Chicago in Milwaukee cestne železnice bod$ plačala te dni 71etni deklici Minnie Extra znesek $10,000 za izgubo leve noge. Deklica je bila povožena v tem mestu še lansko leto. • _ Anarhistom za petami. Portland, Oreg., 8. avgusta. — Mestna policija je včeraj aretova-la zloglasno anarhistično dvojico Benjamin Reitmana in Emmo Goldman ,ker sta po mestu delila prepovedane okrožnice. Goldma- Omejena pijača. Mason City, Iowa, 9. avgusta.— Novoimenovahi cenzor pijače R. D. Mason je zaplenil minuli teden, takoj prvi dan svojega službovanja 30 sodčkov piva. Pivo se je vrnilo nazaj v pivovarno. Mason ima natančno sestavljen imenik privatnih žejnih strankin zatrjuje, da ima vsak človek 1 sodček, ali 3 zaboje piva popolnoma dovolj za en mesec. Postavno dovoljena količina viške , je pa 1 galona za eno osebo. Iz obupa v smrt. Laporte, Ind., 9. avgusta. — Minuli teden se je obesila na svojem stanovanju soproga John G. Eck-steina vsled dolgotrajne bolezni. Predno je izvršila samomor, je poslala vseh svojih 6 otrok k neki sosedni družini. Ko so se otroci vrnili nazaj, so našli svojo mater obešeno v spalni sobi. Mehikanci umorili 2 Američana. Houston, Texas, 8. avgusta. — Iz naselbine Sebastian ob' dolenjem bregu reke Rio Grande se semkaj poroča, da ja napadlo ondi 12 mehikanskih razbojnikov premožnega Američana A. L. Au-stina in hjegovega sina. Tolovaji so ju najprvo oropali, potem pa u-strelili. Od tukaj se je podal danes oddelek kavalerije, da izsledi morilce. Človeške hijene. Erie, Pa., 6. avgusta. — Vsled velike poplave, ki je minulo sredo naše mestece tako hudo prizadela, se ceni skupno škodo na $5,000.000; nad 200 hiš je voda odnesla s trgovinami vred. Število človeških žrtev znaša pa 32. Ker se je pojavilo v mestu nekaj človeških hijen, ali lopovov, ki so plenili hiše ter ropali ljudi, je policija včeraj ustrelila tri take osebe. Radovednost pri obešanju. Starkville, Miss., 9. avgusta. — Minuli petek dne 6. t. m. so obesili tukaj na javnem prostoru dva zamorca, Peter Bolen-a in Jim Sealesa. Pri tej eksekuciji je bilo navzočih najmanj osem tisoč radovednih gledalcev. Predno so potegnili zamorca na vešala, jima je tisočera množica zapela neko nabožno pesem v zadnji pozdrav. Ženske, pismonoše. Aurora, 111., 9. avgusta. — Ker se namerava s 1. oktobrom uvesti v našem mestu raznašanje pošte po hišah, se je za to službo prijavilo že 5 dorastlih deklic iz Geneve. Postava namreč ne* brani ničesar, da bi ne smele te službe opravljati ženske. Minimalna plača. Boston, Mkss., 9. avgusta. — Posebni mestni upravni odsek je določil v svoji zadnji seji vsem nad 18 let starim uslužbenkam po raznih prodajalnah minimalno tedensko plačo $8.50. Denar ni vse na svetu. Pittsburgh, Pa., 9, avgusta. — Rev. William Graham, župnik tuk. katol. cerkve sv. Patrika je dobil te dni veselo novico iz Avstralije, da mu je neki, ondi zamrli stric zapustil 15 milijonov dolarjev. Ko so Rev. Grahama vprašali, kaj bode s toliko denarjem, jim je rekel, da ga bo razdelil med potrebne sorodnike in druge siromake. Inozemske vesli. Padec Varšave. Berlin, Nemčija, 5. avgusta. — Danes proti jutru je padla Var-va v naše roke, ko so bavarske čete pod poveljstvom princa Leopolda zavzele glavne zunanje in notranje mestne utrdbe. O padcu tega važnega ruskega mesta se dalje poroča sledeče: '' Mted_ Lomza, Ostrovom in Vysa-kom, ki se nahajajo v neposredni bližini Varšave, sta nemška generala von Scholz in von Gallwitz s svojimi četami uspešno odbila vse ruske napade. Blizu samo ene glavne predmestne utrdbe je padlo nam v roke 22 ruskih častnikov, 4840 vojakov in 17 strojnih pušk. Blizu Geneze, Birshi in O-niskitzky smo včeraj zajeli 2225 ruskih vjetnikov. Ko se je raznesla vesela novica o zopetni sijajni zmagi nemško-avstrijske armade, je zavladalo po celi Nemčiji in Avstro-Ogrski nepopisno veselje. Zvonovi so ozna-njevali to novico po vseh cerk-' vah; ljudstvo je pa prirejalo po' mestnih ulicah sijajne manifesta-1 cije. ! —— • Rusi obkoljeni. London, Anglija, 6. avgusta. — Vsled uspešnega prodiranja Nemcev in Avstrijcev pri Varšavi, je cela ruska armada s svojimi utrdbami, broječa 200.000 mož ob reki Vistula in Bug tbkoljena. Ruske čete se vidoma in rapidno u-mikajo s poljskega ozemlja. Riga, šesto največje rusko mesto, bode tudi kmalu padlo. Z nepopisno naglico in hrabrostjo podijo avstro-ogrske čete sovražnika vedno dalje. Skupno število avstrijske armade šteje 28 korov s približno 1,000.000 vojaki. Tem se je tudi že posrečilo, da so si osvojili važno rusko posadko Kovno. Ker so Rusi že naprej vedeli o padcu tega mesta, so še pravočasno premestili vse mestne arhive in razne banke, da niso padle sovražniku v roke. Poljaki navdušeni vsled zmage Nemcev in Avstrijcev. Berlin, Nemčija* 8. avgusta._ Ko je dne 5. t. m. korakal bavarski princ s svojim vojaštvom v predmestje okupirane Varšave, ga je domače ljudstvo z navdušenjem pozdravljalo. Mnogo kmetov je bilo videti, ki so poljubo-vali nemške in avstrijske vojake kot svoje rešitelje pred ruskim tiranstvom. Dosti izmed teh jih je od veselja jokalo. I Evakuacija Rige. Petrograd, Rusija, 7. avgusta.— Mesto Rigo ob baltiškem morju je zapustilo že več tisoč domačinov, ker se pričakuje vsak dan padca v sovražne roke. Iz mesta so spravili tudi vse zvonove in druge važne cerkvene relikvije. Zvonove težje vrste se je pa razbilo na kose, ker istih ni bilo mogoče v naglici rešiti na varno. Ivangorod padel. London, Anglija, 6. avgusta.— Nemško-avstrijski armadi se je posrečilo padjarmiti si poleg glavnega rusko-poljskega mesta Varšave tudi važno rusko mesto Ivan-gorod. V nekaj dneh že se pričakuje, da bode nemški cesar v zmagoslavnem sprevodu jahal v Varšavo. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 9. avgusta. — Avstrijsko-nemške čete so predrle ob reki Vieprz. Rusi se pomikajo v največjem neredu nazaj. Dalje se tudi uradno poroča, da se bližajo avstrijske čete pod poveljstvom nadvojvode Josip Ferdinanda na 22 milj dolgi fronti proti Lubartowem in Baranowem. Na ta ničan se bo našim četam posrečilo ustaviti beg ali pot 200.000 Rusom na glavni progi blizu Sie-dlce. Samo tekom zadnjih 36 ur je padlo v naše roke 10.000 ruskih ujetnikov. gorska artilerija jim je pa zopet ustavila, pot. Italijani so se morali radi ali neradi zopet umakniti nazai, pri tem so pa klicali: "Živela Italija!" — "Doli z Avstrijo!" Boji v gorovju. (Italijansko poročilo.) Rim, Italija, 9. avgusta.—Naši alpinski oddelki so včeraj zasedli zelo opasne skalnate grebene hriba Ercavallo, odkoder so uspešno streljali na skritega sovražnika na nasprotni strani tega hriba pri Malga Palude. Gorski greben Ercavallo se dviera 10.000 čevljev nad morsko gladino. Laskava ponudba. London, Anglija, 9. avgusta.— V uradnih in diplomatskih krogih se zatrjuje, da namerava Srbija odstopiti Macedonijo Bulga-riji samo radi tega, da bi jo pridobila na svojo stran, ali da bi pristopila k zaveznikom. Nemška ojačenja na srbski meji. Rim, Italija, 9. avgusta.—Nek dopisnik tuk. lista "Tribuna"poroča. iz Soluna, da se zbira na avstrijsko-srbski meji številna nemška armada, ki hoče prodreti v Turčijo čez srbsko ozemlje in preko Bolgarije, da pomaga Turkom. Skupno število te pomožne armade se računa na 100.000 mož. Avtonomija Poljske. Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Sporazumno z Avstrijo namerava podeliti Nemčija podjarmljeni Poljski posebno avtonomijo. Pri tem se bode posebno oziralo na narodno—jezikoslovne pravice poljskega ljudstva. Najprvo bode imenoval nemški cesar svojega guvernerja za Varšavo, potem se bode pa določilo, ali kakega nemškega princa, ali avstrijskega nadvojvodo, kojemu bode izročeno vladanje nove Poljske. Ponudba za mir. London, Anglija, 8. avgusta. — Nek petrograjski dopisnik tuk. Reuterjevega izvestja poroča sem kaj, da se je obrnil nemški cesar na danskega kralja za posredovalca separatnega mira med Nemčijo in Rusijo. To ponudbo je pa ruski car hladnokrvno zavrnil trdeč, da se hoče boriti toliko časa .dokler častno ne zmaga, ali pa častno ne propade. Glede padca 'Varšave se ne daje v ruskih vojaških krogih m-kake posebne vrednosti; Rusija bode v nekaj tednih baje koncentrirala skupaj 10,000.000 mož močno armado, s katero hoče doseči svoj cilj. Izjava nemškega cesarja. London, Anglija, 8. avgusta.— Povodom padca Varšave je bavarski kralj iskreno čestital cesarju Viljemu. Na to brzojavko je nemški cesar sledeče odgovoril: "Iskrena hvala za čestitke! S padcem Varšave lahko vidimo zopet znameniti korak na potu, po katerem nas je Vsemogočni v svoji milosti vodil. Zanašujoč se na Boga, bodo naše hrabre čete nadaljevale boj toliko časa, da se dožene ali doseže častni mir!" Povodom zavzetja Varšave je podelil nemški cesar feldmaršalu, bavarskemu princu Leopoldu, visok red. Varani Rusi London, Anglija, 9. avgusta. — Kako so nemški agentje v ruskih izdelovalnicah municije varali vlado, se je šele te dni pokazalo iz sledečega dejstva: Ko so Rusi odpirali na svojih frontah zaboje raznovrstnega streliva, so našli v teh zabojih samo ničvredno blago in smeti. Odprava nemščine iz ruskih šol. PetrogTad, Rusija, 9. avgusta. Vsled ukaza trgovskega ministra se bode odpravilo poduk nemškega jezika na vseh ruskih trgovski šolah. Namesto nemčine se uvede angleški jezik. Avstrijci odbili italijanski napad. Dunaj, Avstrija, 8. avgusta. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo o operacijah na laški meji: "Dasiravno je skušala precej močna italijanska artilerija in in-fanterija zasesti obmejno planoto pri Polazzo in Vermigliano blizu hriba Seibusi, se je našim hrabrim četam vseeno posrečilo odbiti te napade in vzdržati sovražnika v ozadju. Na koroški in tirolski meji so se vršili zadnje dni le bolj neznatni artilerijski spopadi. Od petka do sobote (6. in 7. t. m.) so se hotele dve italijanske baterije pomakniti na tirolsko o-zemlje preko Forcella di Montoz-zo, severozapadno od Pejo. Naša D'Annunzio nad Trstom Rim, Italija, 9. avgusta.—Znani italijanski pesnik Gabriele D* Annunzio, ki se je prostovoljno javil pod orožje v sedanji vojni, se je včeraj dvigal visoko nad Trstom v nekem vojaškem aero-planu. Najprvo je spuščal na tla več italijanskih narodnih zastavic s pozdravi do italijanskih podanikov, bivajočih v Trstu. Zatem je pa spustil več bomb v mesto. Ko-nečno se je moral umakniti nazaj, ker so ga zasledovali sovražni aeroplani. Kolera v Avstriji. Madrid, Špansko, 9. avgusta.— Tukajšni uradni list "Gazette" poroča, da se je jela po raznih kronovinah Avstro-Ogrske pojavljati huda kolera. Osobito se je dosti slučajev te bolezni pokazalo na Gorenjem, ter Dolnjem Avstrijskem, na Češkem in Ogrskem. Napad na Saarbruck. Pariz, Francija, 9. avgusta. — 32 francoskih aeroplanov je danes napadlo veliko železniško postajo in smodnišnico v Saarbru-cku, na renski meji. Skupaj so spustili na tla 183 bomb, katere so prizadele občutno škodo. Vsled meglenega vremena, vendarle ni zamogla naša zračna flotila izvršiti do cela svojega namena. Sv. oče nemškim katolikom. Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Sv. oče Benedikt XV. je poslal vsem, na Pruskem živečim katolikom zelo tolažilno pismo, v katerem jih vzbuja k vstrajnosti. Zaeno iim je tudi nakazal večjo denarno svoto v podporo. Turška bojna ladja potopljena. Carigrad, Tučija, 9. avgusta.— Velika turška bojna ladja Kheyr-Md-Din Barbarossa, zavzemajoča 9900 ston, je bila te dni potopljena od neke sovražne torPedovke. Večina častnikov in moštva se je rešilo. Cenjeni član(ica)! Skušaj pridobiti kakega novega člana(ioo) ali kakega novega naročnika za naš listi PROŠNJA! Slavna društva K. S. K Jednote! Društvo sv. Alojzija štev. 52 K. S. K. J., Indianapolis, Ind., bode priredilo žrebanje zlate u-re. Društvo je namreč primora-no storiti ta korak, ker nam je pri srcu nadaljni obstanek društva. Dobro vemo, da je težko in malo sitno nadlegovati bratska društva, — ali kadar prečitate našo prošnjo, "boste izprevideli, da nam ni kazalo drugače storiti. Nase podporno društvo obstoji že nad 15 let in je dobro napredovalo do svoje 10 letnice, najsibode že v članstvu ali tudi v finančnem ozira. Tedaj je naše društvo štelo nad 200 članov in članic, ter je imelo čez $800.00 gotovine v svoji blagajni. Žal pa, da je bilo naše društvo zadnjih pet let jako nesrečno, največ vsled številnih dolgotrajnih bolnikov. Imeli smo tudi že veliko. število smrtnih slučajev, za katere je društvo plačevalo pogrebne stroške; tako se nam je društvena blagajna že pred nekaj leti popolnoma izpraznila. Pred 2 leti smo bili torej primo-rani ukreniti tako, da se je po grebne stroške plačevalo od po-smrtnine pok. člana ali članice In od tega časa se bori naše druš tvo vedno za svoj obstanek. Pri rejajo se veselice in pogoste na klade, znižali smo bolniško pod poro in zvišali mesečne doneske — Vse to ni nič pomagalo, ker bolnikov je bilo vsak mesec več tako da smo zadnja tri leta plačevali letno od $800.00 do $900. 00 bolniške podpore. V društvu je bilo v tem času vedno okolu 100 članov, sedaj se je pa število skrčilo, na 70 članov to pa žal ra di tega, ker je moral vsak član čakati po 4 ali 5 mesecev, da je dobil svojo opravičeno bolniško podporo. Na zadnji seji dne 4. julija t. 1. smo izplačali zopet $195.80 bolniške podpore. Iz tega lahko, cenjeni nam sobratje, si. K. S. K. J. izprevidite, da i-mamo v resnici vedno dovolj bolnikov. Zavzeli smo se torej v tej skrajni sili, da hočemo društvo rešiti propada in smo se odločili, da damo v ta namen zlato uro v žrebanje, kakor že gori omenjeno. Prav uljudno se torej obračamo s prošnjo do vseh cen j. sobr društev, članov in članic naše si Jednote, da vzamete naše srečke (po 10c), katere bode naše društvo kmalu razposlalo. Gospode krajevne tajnike pa še posebej jprosimo, da razdajo in razpečajo srečke pri sejah, v kolikor mogoče velikem številu, za kar se Vam že vnaprej lepo zahvaljujemo. V enakem slučaju se bode tudi naše društvo rade-volje odzvalo slični prošnji in bode skušalo na ta način izkazati protiuslugo. Žrebanje se vrši dne 30. oktobra t. 1. V nadi, da nam bodete priskočili v tej zadevi na pomoč, se Vam že vnaprej še enkrat iskreno zahvaljujemo v imenu celega društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. Jednote. S sobratskim pozdravom, John Hribernik, predsednik, Michael A. Pavell, tajnik. Jakob Stergar, zastopnik. (Pečat društva). Opomba: Denar i za prodane srečke, tako tudi neprodane, naj se izvoli poslati na društvenega tajnika: M. A. Pavell, 708 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind. IB vesela ko si dojila svojo hčerko, ali pestovala sinčka. In danes, ko so dorasli — se ti ne zmenijo več zate, da bi ti pomagali! Zakaj pa pominjam Vas, da bi ne zavrgle' vse to? Zato, ker nimamo še svoje te lepe stare navade! — Zdaj pa katoliške šole; ker naši otroci ne opominjam še vse tiste članice, skrbijo za svoj dušni blagor te-katere dolgujete društvu vedno muč samo za posvetnost. Radi te-in vedno z mesečnimi asesmen- ga stopimo složno skupaj v eno ti in da poravnate Vaš dolg. A- veliko skupino. Potrudimo se Chicago, HI Iz urada društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. se naznanja, da bodemo imele skupno spoved dne 14. avgusta pop. in zvečer, Posebno Vas opozarjam na to, da pridete že v soboto, dne 14. in ne v nedeljo zjutraj k spovedi. Na dan 15. avg., to je v nedeljo, ravno na praznik Marije Vnebovzetja, imamo med 8. sv. mašo skupno sv. obhajilo. Lepo bi bilo, da bi se udeležile v obilnem številu, ker imate letos lepo priliko, do pride ta Marijin praznik ravno na nedeljo. Torej Vas opominjam in prosim, da ne pozabite vzeti s sabo znaka (regalije) in pridite v cerkveno dvorano omenjeni dan zjutraj ob pol 8. uri, da gr*. mo od tam skupno v cerkev. O- ko nočete tega storiti, se suspendirati same od društva in Jednote. Še nekaj imam omeniti, in to glede bolniške podpore pri našem društvu. Veliko naših članic zahteva, da naj se napravi zopet bolniško podporo pri društvu drage so zopet proti temu. Tore; ne vem drazega, kot da se zberete v obilnem številu na prihodnji seji dne 15. avg. in naj se tedaj določi to stvar, ali pa na izvan redni seji, kjer bi se naj razmo-trivalo samo o tem, kar upam da bi bilo najboljše, ali pa kakor bi se že določilo, da bi bil enkrat ko nec te točke. Gotovo je, da ako ne bomo mele bolniške podpre pri društvu da z mladimi članicami ne bomo nikdar napredovale. Torej kate ri je kaj za napredek društva in Jed., naj odloči, da na prihodnji seji pove svoje najboljši misli, spoštovanjem na vse članstvo K S. K. J. M. Kobal, tajnica, 2040 W. 22 Place Opomba rSpovedovanje se prič ne že ob 2. uri popoldne! Dalje omenjam, da smo povabile na to sejo sobr. predsednika K. S. K. J., ki bo držal govor za napredek društva in Jednote. Pridite roej vse! South Chicago, 111. Cenj. uredništvo: Dasiravno smo si bližnji sose dje, se žal bolj poredkoma oglašajo dopisniki od tukaj. Poročam Vam, da na društvenem in cerkvenem polju v So. Chicagu dobro napredujemo. Dne 1. avgusta t. 1. smo imeli cerkveni piknik v Lakeside Grove, ki se je vršil v korist fare sv. Jurija. Vreme ta dan je bilo izborno, radi tega je privabilo mnogo občinstva skupaj, samo korakanja se ni vdeležilo obilno društev kajti ta dan smo videli v vrstah le naše vrle viteze društva sv. Flori j ana. Dospevši na piknikov prostor, nas je naš domači župnik Rev. Krašovec iskreno in lepo pozdravil. Govoril je tako pomenljivo, da je bilo videti marsikatero oko rosno. S tem je dosegel naš domači g. župnik veliko vspeha, kajti vsi navzroči so bili izredno zadovoljni. Iskrena mu hvala zato! Hvala pa tudi gdč. Ani Merti-čevi za njen krasen nagovor v i-menu društva malih otročičev, ali društva sv. Veronike. Pri tej prireditvi so dosti pripomogli tudi naši marljivi cerkveni odborniki z g. župnikom na čelu, da je cela stvar tako dobro izpadla. Čast in hvala vsem skupaj! Bog jim naj stoterno povrne njih požrtvovalnost in trud za našo slovensko domačo cerkev! Dragi mi rojaki in farani! Ta dan sem opazoval splošno zado-voljnost in slogo med navzočimi. Lahko je vsaki družini žal, ki se ni te vesele prireditve vdeležila! Nekateri se izgovarjajo, da rii bi-o denarja; dragi, da so delali; tretji, da so bili trudni. — To so sami prazni in piškavi izgovori. £dor ima pravo ljubezen do svoje farne cerkve, ta gotovb pride. In če imaš samo 10c za potrošiti, pridi na tako veselico, ki je tebi v korist in tvojim otročičem. — Ako mi ne bomo cerkve podpirali, je Jodo naši otroci še manj, kajti dobili ne bodo od nas lepega izgleda. Zatorej vsikdar, kadar slišite glas, da se gre za cerkev, — tedaj vsi na noge, mlado in staro! In vendar, dragi mi farani smo mi daleč še za drugimi slovenskimi naselbinami! Dragi se zanimajo za šole mi pa v tem pogledu dan za dnem, leto za letom le mirujemo in smo vedno na enem mestu, kakor smo bili nekdaj! — Dosti slučajev sem že videl in slišal na lastne oči: šola in cerkev jim je deveta briga; in vendar se večkrat radi pritožujejo, da so njih otroci poredni, da se Bogu usmili! Draga mati in dragi mi oče, temu sta tudi vidva nekaj kriva, ker otrok ne vzgajata v pravem krščanskem duhu. Jih ne pošiljata v cerkev, k sv. maši in verskem poduku. Draga mi slovenska mati! Kako si bila srečna in vsemi močmi, da dosežemo to pre-koristno stvar: slovensko farno šolo v So. Chicagu! Držimo se prelepega gesla: Vse za vero, dom in narod!" Morda mi bode pa kdo oporekal, da jaz napeljujem vodo na svoj mlin t Pa temu ni resnica. Jaz sem priprost delavec, kakor vsi in si moram v potu svojega obraza služiti kruh, da preživljam svojo družino. Zatorej kličem še enkrat: Potrudimo se, da zgradimo potrebno slovensko farno šolo za našo mladino tukaj v So. Chicagu! Drazega nam pri tem ni potreba, kakor dobre volje in nekaj truda in bi se vse doseglo s tem. Ne mislite pa, da jaz silim, naj bi se ta šola že morda jutri zgradila? Ampak samo pričnimo že enkrat delovati za to! Upam, da se bo še kdo drugi oglasil glede te zadeve, kajti brez muje se še čeveli ne o-buje nam pravi star pregovor. Stopimo torej složno in z veseljem v vrsto napredka. Držimo se naše cerkve še bolj kot dosedaj. Okle-nimo se je vsi skupaj: župnik in farani, mladi in stari. Hodite pri dno k sv. maši, plačujte redno cer kveno stolnino in potem bodemo dosegli zaželjeni uspeh. Naj še konečno omenim, da bo do naša dekleta priredila dne sept. t. 1. veselico. Ne pozabite torej tega dne. Pridite vsi; mladi in stari. Cent centu pripomore do napredka. S pozdravom do vseh čitateljev tega lista širom naše mogočne U-nije, osobito pa do vseh sester in bratov K. S. K. J. Vsem želim o-bilno uspeha. Frank Gorenc gre za dobro, koristno in pošteno I se je. čez Minčio zopet umaknila URADNO NAZNANILO. La Salle, 111. Tem potom naznanjam članom društva Vit. sv. Martina št. 75 K S. K. J., La Salle, 111., da se naj vsak udeleži društvene veselice katera se bo pravi j a notarske posle. Se toplo priporoča Sloveneem v Wat* kegaa in okolici. Marija Sluga Nekateri počasneži spijo. hitro-- Zakonski stan je podoben trgovini; kadar presegajo obveznosti pravo imetje, je--banke- roten. Postarane device ne rade o davnih časih. govorijo 4134 West 31stSt Chicago, III. TELEPHONE: Lawndale 8390. izkušena in z drla*-nim dovoljenjem potrjena BABICA m uljudno priporoča venskim in hr Ženam. UČITELJICA z dobrimi spričevali, vešča slovfl^" ščine in angleščine se sprejme * katoliško župnijsko šolo. Ponudbe naj se pošiljajo "UČITELJICA" na "G1 K. S. K. JEDNOTE", 1951 22. Place, Chicago, 111. Advert. 8. 4—8.18 (< Mska rdeča knjiga. M (Dalje.) * V zadnjem listu smo objavili prvi del rdeče knjige, kjer je povedano, da je Italija že takoj ob aačetku pozabila na svojo zavez-Biško dolžnost. Dne 1. avgusta 1914 je razglasi la tvojo nevtralnost v svetovni vojski; svojima zaveznicama pa obljubila celo "prijateljsko dobrohotno nevtralnost." Avstrija in Nemčija sta bili glede zavezni ških dolžnosti Italije drugačnega mnenja, vendar sta se zadovoljili s to dobrohotno nevtralnostjo; hoteli nista namreč dati Italiji nobe ne pretvez«, s katero bi ta raz gnala trozvezo. Že takoj v začetku je Italija to prisrčno trfintri desetno zavezništvo, načela z os trim nožem, z zahtevo po kompen zaciji. Ta nož je rezal vedno bolj globoko, zakaj italijanske za hteve so bile vedno večje in konč no je trozveza morala umreti Bdeča knjiga nam danes pripove duje. kako je Italija čisto v protislovju s trozvezno pogodbo, ravno stoječ na členu VII. .tro zvezne pogodbe zahtevala od Av strije kompenzacij. Kolikor bolj je rastlo oboroževanje v Italiji toliko bolj odkrito in določno je italijanska vlada zahtevala, da ji Avstrija odstopi toliko svojega ozemlja, in sicer na takih krajih da bi odstop teh zemelj pomenja nič manj kakor to-le: Avstrija tvori Italiji na ljubo samoumor, Sama naj si vzame življenje velesile. Takoj mora izvršiti odstop. Kaj dobi za to? Negotovo obljubo nevtralnosti. Končaj se sama, če nočeš, da te konča tvoja zaveznica. Naj govori Rdeča knjiga, ki odslej piše silno pretresljivo. • • • Italija zahteva kompenzacije — Boj za sedmi člen. Vsporedno s temi razgovori nevtralnosti je šla druga akcija Italije, ki se je začela že 25. julija 1914 in ki je imela ta namen, da s sklicevanjem na VII. člen trozvezne pogodbe zagotovi Italiji zahtevo po kompenzaciji za slučaj, da bi avstrijske čete zasedle srbsko ozemlje. (To je po obisku italijanskega dunajskega poslanika brzojavil naš tedanji zunanji minister grof Berchtold našemu poslaniku v Rimu.)____ Iz zgodovine nastanka in iz besedila tega člena se da jasno spoznati, da se imajo njegove določbe vporabiti edinole v slučaju, če se zasede turško ozemlje. Ta člen je bil sprejet v pogodbo leta 1887. na željo Italije, tedaj času, ko sta pogodnika gotovo hotela urediti samo usodo Turčije in njenega ozemlja. Ni dvoma, da se je to dogovorilo v prvi vrsti samo zato, da se v sluča ju, če bi se ne dalo vzdržati turške posesti v Evropi neizpreme-njene. prepreči, da bi se interesi enega dela enostransko in brez enakomernega upoštevanja drugega preveč upoštevali. Tedaj se ni mislilo na drugo neturško ozemlje na Balkanu, kar jasno izhaja iz besedila, ki je od leta 1887. ostalo neizpremenjeno in Iz tega je razvidno, da se te določbe nanašajo pač na turško obrežje v Jadranskem in Egejskem morju, ne pa na grško ali črnogorsko obalo. 1). 1.) Člen VII. trozvezne pogodbe pravi: "Avstrija in Italija, ki imata pred očmi kar le mogočno ohranitev teritorialnega "6tatus-quo"-ja na Vzhodu se zavežeta u-plivati, da se zabrani vsaka teritorialna izprememba, ki bi škodila eni ali drugi sili, ki je podpisala to pogodbo. Zato si bosta medsebojno dajali vsa pojasnila, ki bi Jih znala medsebojno poučiti o namenih njih samih ali drugih sil. C« bi pa imel nastopiti slučaj, da bi se v teku dogodkov ne moglo vzdržati status quo-ja v balkan-* skem ozemlju ali na turških oba-kh in otokih v jadranskem in e-Sejskem morju in da bi vsled nakopa kake tretje sile ali kakorsi-žebodi bili Italija ali Avstrija pri-S1ljeni, da z začasnim ali trajnim zasecjenjem od svoje strani izpre-ni?nita status quo, tedaj se bo to zasedenje izvršilo le po predido-cem sporazumu obeh sil in ta spo-*um bi moral sloneti na načelu jemne kompenzacije za vse te-orialne ali drugačne koristi, ki bi jih terese in upravičene zahteve o-beh delov." S polno pravico je tedaj avstrijska vlada zavzela stališče, da se člen VIL nima uporabljati v slučaju, da pride do spora s Srbijo in če se zasede srbsko ozemlje; zato tudi ni čutila dolžnosti pred diplomatičnim korakom v Belgradu, ki še ni pomenjal vojske, četudi je lahko vodil k nji, si takorekoč pridobiti odobritev od strani Italije. Nasprotno mnenje je zastopala Italija, in je kakor že omenjeno, vsled tega, ker se nismo prej ž njo sporazumeli in ker smo to pogodbeno določilo drugače razla-gali, to vzela za pretvezo, da se je odvezala vojaškega sodelovanja z nami, na drugi strapi pa ravno na temelju svoje razlage na Dunaju priglasila načeloma svoje kompenzacijske zahteve za slučaj, če AvstVija zasede srbsko pzemlje. Pogajanja. — Avstrija sprejme italijansko razlago člena VII. O tem zadnjem vprašanju so se med obema kabinetoma vršila v prijateljskem tonu daljša po gajanja, katerih se je udeleževa la tudi nemška vlada. Ne gre rao v podrobnosti teh razgovorov in bodi dovolj, če ugotovimo, da je Avstrija končno z ozirom na sicer nevtralno, drugače pa popolnoma prijateljsko zadržanje talije hotela dokazati svojo lojalno popustljivost, da je tedaj Avstrija končno vendarle prizna la italijansko razlago člena VII in se je izrekla za pripravljeno v slučaju začasne ali trajne osvojitve kakega na Balkanu ležečega ozemlja stopiti z Italijo v razgovor glede kompenzacij._ (Nadaljevanje sledi.) Pri Plaveh. ena izmed jih dosegla preko sedanjega status quo-ja in ta sporazum bi moral zadovoljiti in- dragocenih oblekah Zagrebške "Novine" priobču-jejo naslednji izvirni dopis: V strelskem jarku, 1. jul. 1915. Danes majhen odmor. Čas je Od 23. junija pa do danes so bili neprestani napadi. Italijansko topništvo je pobesnelo! Infante rija je jurišala noč in dan. Brez števila jih je," pravijo naši vojaki. "Toda ne bojimo se jih!" Poslušam nekega ranjenca od prve stotnije. Krogla mu je šla skozi nos; vendar je čisto dobre volje in mu ni mar, da je ranjen; prej nego je bil sam ranjen, je do mrtvega ustrelil tri Italijane Pripoveduje mi, kako se pomikajo: "Imajo vreče polne zem!j% Rinejo jih pred seboj. Za njimi si skrivajo glave. Mi jih pustimo, da pridejo čim bliže. Njihovo število nas niti najmanj plaši. Včeraj je jurišala cela kompani ja na naš "cug." Vodi jih stotnik Alfred M'izzelli. Prišli so na 300 korakov. Sedaj se pogledamo! Polegli po tleh, mi ravnota-Živahno se strelja. Krog u-šes brenči huje nego roj čebel. Stotnik Mizzelli se pripravi, da začne rezati žico. Krogla v gla vo! Pade! Kmalu smo videli, kako drve nizdol! Čez pol ure ni }ilo več videti žive duše. Zbeža-so. Pred nami leži mrtev stotnik in krog 40 vojakov. Pobrali smo jim orožje. Zvečer so Italijani razstavili zastavo Rdečega criža. Pobrati hočejo mrtve. Pustili smo jih v miru, naj pobero." Prišel je neki naš nadporočnik. Vpraša ranjence: "K£ko je, bratje?" _ "Dobro! — A če bi dali vsakemu liter vina, bi prihodnjič Italijanov ne sprejeli s puškami. Dovolj bi bilo kamenje!" Dalma-tinec ostane Dalmatinec. Koli-korkrat govoriš ž njim o čemerkoli, vselej jo bo obrnil na vino! V naši vojski je že prišlo v pregovor, da "brez kruha in brez viiica glava boli Dalmatinca." Ponoči smo imeli nov napad. Odbili smo ga. Naši stoje in o-stanejo kakor skale. Ako se začne naša ofenziva, bomo pokazali Italijanom, kako se gre na juriš! Ali je je poslušnost in srčnost naše vojske in kje njihove! V tem grmu leži zajec. Kje zdržnost v ognju! Kje junaštvo naših, da prenašajo vse neugodnosti vremena. Priti treba semkaj in videti, kaj vse prenašajo naši ljudje! Človek se zgraža nad grozotami vojne, a občuduje junaštvo naših fantov. Vidiš jih polne blata, vendar so ti ljubši in bolj jih častiš, nego če bi bili v čistih " Da, ti sto- je na braniku! Oni čuvajo čast domovine. Taki zaslužijo vsakogar ljubezen in spoštovanje! Kljub vsemu trpljenju so vendar zadovoljni. Vidi se moč vere "Ne daj Bog, da bi izgubil dušo, a telo naj bo!" take vzklike mno gokrat slišim. A znajo zasoliti tudi šaljivo: Pa da bi mi mogli še iti v pekel! Za nas vojake ni več pekla. Prestali smo ga v tej vojni." Naš pesnik Dugonjič bi rekel o našem Dalmatincu: "Do ber je Mate!" Tako govori v šali, a govori resnico. Popoldne sem obiskal vojake v jarkih, to je pri delu v jarkih Kar jim Italijani porušijo, vse zopet znova zgrade. Tu in tam pade kak šrapnel. A čudno, za to roparsko ptico se nihče ne zme ni. Slišiš šrapnel od daleč; stopi za drevo in nič hudega ne bo. Ljudje so polni blata. Nič čudnega. Dva dni je močno deževa lo. Voda jim sega v- porušenih jarkih do kolena. In tako stojiš na dežju noč in dan s p.uško v roki. Ko se bliža Italijan, ga mrko pozdravijo. Ranjenih danes nič. - Porabil sem tedaj priH« ko, zajezdil vranca in jo udaril do Kostanjevice. Ogledal sem si frančiškanski samostan, krasno cerkev ter grobnico francoskih kraljev. Odtod v Solkan. Moram videti glasoviti solkanski most. Pa je tudi remek-delo. Divno Sočo mora krasiti tudi di-ven most. Nikdar ne bi se ga na-gledal! No, solnce zahaja in konj postaja nemiren. Okrenil sem mu glavo proti Podgori. Ni ga bilo treba ošiniti, že je zletel. Pridem domov. Vidim, da peljejo tri Italijane. Udali so se. Od njih smo zvedeli, da namerava sovražnik pod noč napasti. Tako je tudi bilo. Začelo se je ob 9 uri zvečer in končalo ob 4. uri zjutraj. __ Danes, 2. julija, je pri nas nekaj malega ranjenih, a tudi sovražniki nimajo velikih izgub. "Videti je kakih 60 mrtvih," pripovedujejo naši. "Pravočasno so utekli!" Pogovarjam se z ujetimi Italijani. Sami so prišli k nam. Zvedeli smo od njih, da i-majo pri naskokih velike izgube, zlasti kar se tiče častnikov. Mi smo jim jih pokopali 4 do 5, ki so ležali blizo nas, oddaljenejše smo pustili Italijanom. "Ne moremo več prenašati teh muk, tega dežja, teh strmoglavih gora," so rekli/ teh je bilo 42 strelov takih, kjer glave moštva sploh niso bile va-j rovane, v 23 slučajih se je zlo milo lobanjo, v 19 slučajih so na stale rane, pri katerih je bila sa mo koža poškodovana. V ostalih 13 slučajih ho bili vojaki opremljeni s kovinastimi čepicami. 0-sem strelov je povzročilo pretresen je možganov in le površno ra-nitev kože, nevarne ranitve lo banje se niso pojavile. Ker so se torej te kovinaste čepice izkaza le kot praktične, zahtevajo zdravniki in častniki, da se jih vpelje pri armadi. Vojak ne ceni teh čepic tako visoko, ker so silno težke in vroče. Pod temi čepicami se glava silno poti, kovina pa lahko zarjavi. Tudi niso te čepice umerjene ža vsako glavo. «=- — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Albin Tomec; nahaja se v Sibiriji; Ivan Stirn se je oglasil po 7 mesecih iz tverske gu bernije; četovodja Josip Ranči-gaj iz Toplic pri Zagorju ob Savi se je oglasil po devetih mese cih; bil je v Lvovu zajet; Matija Anžur, ki je bil v Przemyslu, je pisal zadnjič 26. oktobra 1914; sedaj se je oglasil iz ruske Azije, kjer se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu; Ivan Koprivnikar z Velikega Vrha pri Litiji se je o-glasil iz ujetništva te dni; njego vo pismo je hodilo 4 mesece in 8 dni; Franc Zarnik iz Sp. Berni-ka, načelnik Orla v Cerkljah na Gorenjskem, ki je služil pri 17. polku od začetka vojne, je bil u-jet 26. februarja; iz ujetništva v Turkestanu je pisal ženi 3. marca, pismo je dospelo 18. junija; z njim je v ujetništvu tudi Franc Jagodic iz Zg. Bernika; po 7 mesecih sta se oglasila iz ujetništva brata Jožef in Franc Avsec iz Kašlja; nahajata se v Skobe-i^g levu v Turkestanu; poizvedoval-11J ni urad za ujetnike je naznanil, da je Franc Košorok iz Prigorice v Nižjem Novgorodu kot ruski u jetnik; Janez Meglič, posestni kov sin od Sv. Ane pri Tržiču, je bil ranjen in ujet in se sedaj javil domačim iz Rusije; po dolgih 8 mesecih se je oglasil lz Ashaba da Matija Selan iz Savelj pri Je-žici; od prve mobilizacije do sre de marca ni bilo glasu o njem; Jožef Lisičnik iz Stražišča pri Kranju se je po dolgem času o-glasil domačim iz ruskega ujetništva Denar naložen pri nas •je varno shranjen. Priporočamo m Sloveneem, da ulagajo denar pri na« bodici na tokovni ali obratni račun in jim zagotovimo vselej knlantao poetrekbe. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovene« in te torej tudi priporočamo nji-ko vi naklonjenosti. Pri na« lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav. Dva Slana K. 8. K. Jednote rta naia dolgoletna uslužbenca: g. Joe. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. In g. J os. F. 8krinar. ' Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjsm kurzu. Oddajamo v najem varnnstne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjsnjs vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem ln tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopjs, v katerem so naii uradi je lastnina te banke. Naša banka je dftpozitni urad za mesto Joliet, za okraj drizvo Illinois in za vlado Združenih držav. Will, The Joliet National Bank JOLIET. ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad »00,000. NASLOV 99 j V V slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za eene in pojasnila na sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Blago poiiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim počtenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček. Z odličnim spoštovanjem se priporočam ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnik. j zanimivo je, da je pisal dopisnico, katero je začel pisati Vsako noč pride do borbe z pe-jše v strelskih jarkih; z njim sku-tsmi. Podnevi si ne upajo. Na-(paj so v ujetništvu še trije do-šim vojakom prav! 4'Podnevi ali,mači fantje: Fažinčev iz Bukov-ponoči, kadar hočejo! In še ne šice, Bernik in Bradačev Jože iz| vem. v kakem številu. Preje bo-|Bitinja. France Grubič je pisal do popustili oni nego mi. Tudi ponoči 3. julija so ljuto naskočili. •V dveh urah smo jih zmagali!" — Tako je. — Pogovarjam se z vojakom od 22. polka (13. brigada). Ranjen je v nogo. Pripoveduje: "Oni dan je naš drugi bataljon zmlatiV celo njihovo divizijo. Padlo je nekaj naših, toda, brate, tudi njih! Deset ur smo se neprestano borili. Postrelili smo 90 zabojev municije. Toda umakniti so se morali iz svojih pozicij." Ne vem. če je bila ravno cela italijanska divizija; na vsak način jih je bila velika množica. Kakor sem zvedel z drugih strani, je le- iz Rostova na reki Donu ob A-1 zovskem morju ženi Mariji, ki živi v Krški vasi na Dolenjskem; Alojzij Hude iz Merva svojcem v Mirni peči. Mesto Merv s svojim izgredljivim podnebjem leži v oazi turkeštanske peščene puščave na spodnjem teku reke Mughaba. Merv šteje 8727 prebivalcev ter ima železniško zvezo s Samarkandom in s Krasno-vodskim. Franc Sušnik piše svojcem v Nomnju pri Bohinjski Bistrici in jih pozdravlja lepo iz Lukojanova, ki leži v nižnjinov-gorodski guberniji. Lorenc Sod-ja je sporočil svojemu bratu Francu v Koprivniku pri Boh. 3 ffiX'f' Pozor slovenski gostilničarji! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HOBWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali " managerjev" in opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brlnjevec, tropinovec in sU-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: '4 IMPORTED'\ Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORVVAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU. žalo pred okopi na tisoče mrtvih Bistrici, da se nahaja v Skobe Italijanov. Naj vedo, kako Hr- levu, kakor vojni ujetnik. France vat brani svoje pravo! Živi svo je zemlje ne damo nikomur, a I talijanu pa že celo ne! Razne stvari. Dvakrat na smrt obsojen. Delavec Karl Rein je po dolgi tazni bil izpuščen iz ječe. Komaj da se je nadihal svežega zraka je že z bodalom umoril staro žensko in vse poropal kar je našel v njenem stanovanju. To se je zgodilo še tisti dan, ko je ta človek zapustil kaznilnico. Nekaj dni potem pa je umoril v Koloniji arhitekta Butza in njegovo služkinjo ter poropal v tej hiši, kot je dosegel. Pri obravnavi je vse priznal. Nemški listi poročajo, da ga je sodišče dvakrat obsodilo na smrt. čepice iz kovin. Francoska vlada je vsled mnogih slučajev strelov v glavo odredila, da se poizkusi s čepicami iz kovin. O dosedaj doseženih uspehih je poročal Le Deutu v pariški akademiji za medicino. Opazovalo se je 55 strelov v glavo. Od ognjičar, in. Ivan Prandtner. Pozor krajevna društva K. S. K. J, Kadar potrebujete nova društven« pravil«, puma ali koverte, vstopnice za raza. veselice ali druge tiskovine, obrnite se tudi na: _ Narodno 2146-2160 BLUE ISLAND AVE. Tiskarno CHICAGO, ILLINOIS Žen se je oglasil iz Barnavla. Njegova mati Meta, ki biva v Češnjici pri Srednji vasi v Bohinju, se je sinovega sporočila sil no razveselila. Angel Švara se je oglasil iz Taškenta v Turkestanu svoji ženi Mariji, ki biva v Tupelčah hišna štev. 5 pri To-maju na Krasu. Franc Krasna M je poslal veselo pismo pa presre-I/ ne pozdrave iz Merva svojcem, ki g bivajo v Ljubljani. Jakob Mah-1 / nič se je oglasil svoji ženi Mari-j/ ji, bivajoči Povirju pri Sežani, g iz «Telabuge v viatski guberniji. L> Božidar Ravbar, praporščak 97. jj pešpolka, ki se nahaja v Hvalin- 0 skem ob Volgi, je pisal svojcem. J Ta Vam bode izvršila vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost {lede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižic." za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pišite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno. Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." Martin Nemanich slovenska gostilna ln restavracija Rojaki Slovenci vedn9 dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canai 80 1900 W. 22nd St. P vv. —__________Chicago, HI. jj Ravnotako je pisal iz ruskega u-1 ^v^xxxxxxxxxvv\\vxxxx\vvvxvv\vvxvvvx\vvvvvvxv\\\vv\\x^ jetništva P. Jenko, uslužbenec tvrdke Schneider in 'Verovšek v Ljubljani, in bivši občinski odbornik v Spodnji Šiški, ki je vjet v Ašabadu Turkestan v A-šabadu Turkestan v Aziji. Zaeno so podpisani: Fran Fajdiga, Fr.| Pokorny, narednik, Franc Bau-| er, korporal, Kristjan Schwin-genschloegl, Jožef Neunold, A-lojzij Ochs, Henrik Pfannzelter, Hans Schweifer, Ludovik Novak, JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Telofoa: Oaaal 898 Chicago, Illinois Se priporo*« rojakom Slovencem a* otoile® poeet. "Detaa m dobra pij«*»'\ j« lakaja rtkko mdo. Kranj«ko-81oT©nake Katoliške Jadnote t Združenih državah anmriikih. Uredništvo in upravniitvo: 1851 West 22nd Place, Chicago, HL Telefon: final 8487. Naročnina: ilane, aa leto................$0.00 »«*l»ne.....................$1.00 ilomoftto...................ilio OFFICIAL OBOAN of the •BAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Issued every Wednesday. turned by the Grand Oarniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1961 West 22nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487. subscription rate: For Members, per year..........$0.60 For Nonmembers................$1.00 for Foreign Countries...........$1.50 »31 Napredek katoličan-stva v Združenih državah. Kako uspešno napreduje zadnja leta katoličanstvo v Združenih državah in to tudi na političnem polju, nam kaže sledeča tabeli ca: Predsednik najvišjega sodišča v Združenih državah 'E.D. White) je katoličan. Joseph McKen na, član najvišjega sodišča, je katoličan. J. J. Fitzgerald je katoličan in predsednik zelo vplivnega odbora postavodajne zbornice v Wa-shingtonu. John Burke je katoličan in za-kladničar Zdr. držav. Joseph E. Ransdell, Henry E. Ashurst in James A. O'Gorman so katoličanje in senatorji v Wa-shingtonu iz držav Louisiana, A-rizona in New York.. Guverner države Illinois je katoličan. Župana mest New Y rk in Boston sta katoličana. Re^jenue Collector v new-yor-škem pristanišču je katoličan. Pod današnjo vladno upravo so vsi zunanji poslaniki, razven onih iz Italiji in Anglije, katoličani. Katoličan je upravnik državne tiskarne v Washingtonu, kateri ima kontrolo nad vsemi tiskovinami in plačo delavcev, ki presega milijone dolarjev letno. J. E. Ralph je katoličan in glavni vodja Engraving departments Dve tretjini vseh glavnih oseb v departmentu je katoličanov. Skoro vsa važna vladna mesta v večjih mestih, kot Boston, Brooklyn, New York, Chicago, St. Louis, San Francisco itd., zavzemajo katoličanje. Tajnik predsednika Wilsonaje katoličan, kateri ima večji vpliv na zadeve v deželi kot predsednik sam. Katoličan je vodil zadnjo kampanjo, ki je izvolila Wilso-na predsednikom. Deset držav je danes v Uniji ki imajo katoliško administracijo. V enointridesetih državah i-majo katoliške demokratične odbore. V enoindvajsetih državah pa imajo katoliške republikanske odbore. V dvajset tisoč ljudskih šolah imajo nad polovico katoliških u-čiteljev in učiteljic. V šeststo ljudskih šolah rabijo katoliške knjige in učijo katoliško religijo. V mestih New York, Chicago, Baltimore, Cleveland in St. Louts službuje v ljudskih šolah nacf 75 odstotkov katoliških učiteljev in učiteljic. V mestih in trgih z 10,000 prebivalcev je nad 88 odstotkov katoliških policistov. Katoličani so v premoči v sve tovalstvih v 75,000 mestih in tr gih v Zdr. državah. Protest Avslro-Ogrske. Po izgledu Nemčije je poslala dne 1. t. m. tudi Avstro-Ogrska Zedinjenim državam protest, ozirajoč se na izvoz vojnega mate-rijala med Zedinjenimi državami in zavezniki. Protestno noto je izročil državnemu departmentu avstro-ogrski poslanik. •V- tej noti se sicer povcrarja, da je ta trgovina sicer zakonito dovoljena, vendar se pa naglaša tudij da ae krši pri tem namen in jedro tega zakona po razmerah, katere je ta trgovina zavzela. Avstro-ogrska vlada vsled tega prosi in zahteva, da na; Zedinje-ne države potom svoje zakonodaje prepovedo izvoz municije ali vojnega materijala v Anglijo, na Francosko; v Belgijo, Italijo ali na Rusko. , Avstrijska protestna nota se glasi sledeče:'' Avstro-Ogrska daje že od početka sedanje vojne posebno pozornost na važne posledice dejstva, ker se izvaža v obilni množini razni vojni material iz Zedinjenih držav v Anglijo in njenim zaveznicam, med tem, ko se je Avstro-Ogrsko in Nemčijo popolnoma izpodrinilo z ameriškega trga. Podpisano poslaništvo si šteje torej \ dolžnost, da se oprime te diskuzije in tega vprašanja, koje je bilo predloženo washingtonski vladi samo od Nemčije. Poslaništvo sledi s tem samo svojim uradnim dolžnostim, da ščiti poverjene mu interese svoje vlade in da na ta način skuša zmanjšati krivično postopanje z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. C. kr. vlada je prepričana, da ne izvira pozornost in stališče Zedinjenih držav v tem oziru iz nobenega drugega namena, kakor iz tega, da se vzdržuje najstrožjo neodvisnost in mednarodno pogodbo. Nastane pa pri tem vprašanje, če se istinito opirajo gotovi razlogi, nastali med sedanjo vojno tudi v resnici na nev-traliteto, in če deluje morda wa-shingtonska vlada nalašč v nasprotnem smislu? Ako se bode na to vprašanje ugodno odgovorilo, česar c. kr. vlada ne dvomi, potem bi stavila ta vlada. Zedinjenim državam uljudno vprašanje, če bi ne bilo mogoče in umestno, da se postopa pravično in nepristransko z obema se vojujočima strankama (Avstrijo in Nemčijo), ter zavezniki)." V tej pro-testni noti se dalje navaja člen VII. pete in trinajste mednarodne mirovne konference v Haagu in na mednarodno trgovsko pogodbo. Povdarja se o-sobito to, da bi ne smele Zedinje-ne države kakor neodvisna stranka ali sila, delati pri splošni trgo-ni take izjeme, ali da ne bi smele te dovoljevati samo nekaterim vojujočim se državam izvoz municije, temveč vsem, ali pa nobenim. V protestni noti se navaja dalje, da se je med. Avstro-Ogrsko in Zedinjenim državam gojilo že od nekdaj prijateljstvo in sporazum in da so tudi Zedinjene države že dolge let gledale in pa žile na varnost ,ter prostost na morju. Konečno se še navaja stališče Zedinjenih držav v sedanji vojni, njih konstitucijo ali usta ko, ker se vedno pogajajo za človekoljubje in svetovni mer. Ako bi v resnici naša washing-tonska vlada ustavila izvoz municije v Evropo, prišlo bi kmalu do zaželjenega miru, — dokler se bode pa še delalo tukaj noč in dan morilno orožje za gotove voj ne sile, — je mirovni dan še daleč ,daleč pred nami. Kakor se poroča iz Washing-tona, D. C., ima naša vlada že pripravljen odgovor na avstrijsko protestno noto. Odgovor se bode venkaj poslalo že tekom nekaj dni. V tem pismu se povdarja stališče Zedinjenih držav na jed nak način, kakor se je odgovorilo pred kratkim nemški vladi na njeno noto in sicer, da bi Zedinjene države s prepovedjo izvoza municije v tem času naravnost kršile svojo nevtralnost. Zedinjene države imajo kot neodvisna sila popolnoma proste roke in prosto pot trgovati in poslovati s to ali drugo državo v inozemstvu. Ako je n. pr. pričela Anglija, Belgija in Francija prva kupovati tukaj vojni' materija!, more temu naša vlada pomagati. Nemčija in Avstrija sta se oglasili že prepozno, poleg tega ima Avstrija sedaj težavno pot za uvoz raznega blaga iz Amerike ,ker je predaleč in nima odprte poti. •Vse glavne točke na morju ima zastražene že Anglija z raznimi bojnimi ladjami; poleg »tega bi Anglija tudi nikakor ne prepu- stila avstrijskemu parniku pre^ hod v gibraltaraki ožini, ki spada pod angleško vlado; druge direktne pomorske zveze med Trstom in New Yorkom pa sploh ni. V tem pogledu ima tudi Nemčija zavezane roke, ker preži vsepovsod na njene parnike toliko oborožene sile na morju. Glas vpijočega... Ravno ob obletnici sedanje evropske vojne (dne 28. julija) je izdal sv. oče ponovni oklic za mir, ki je pa ostal žal samo glas vpijočega v puščavi! —7 — . Papeževa prošnja za mir se je glasila sledeče: "Ko smo bili poklicani za naslednika apostolskega stola pok. papeža Pija X. — kojega sveto in vzorno življenje se je prenehalo vsled bratskih bojev, nastalih v Evropi, — smo občutili tudi mi strah in obupnost pri pogledu na krvava bojna polja, — kakor kak oče. ki gleda prizore opustošenja svojega doma. Pri tem smo mislili z nepopisno žalostjo na naše mlade sinove, koje je že smrt ugrabila. V pra vi krščanski usmiljenosti nam je do srca segla žalost številnih mater in prezgodaj postalih vdov; — do srca so nas ginile solze o nih otrok in sirot, kojim se je prezgodaj ugrabilo očete! V svesti si naših svetih dolžnosti, naloženih nam v oskrbi za svetovni mir in bratsko ljubezen, v katero smo v teh težkih časih zaupali, — se še vedno bojimo za te številne nesrečne družine; vsled tega smo se namenili posvetiti vse naše dejanje, vpliv in moč, da se spravi zopet k miru vojujoče se narode. Naredili smo slovesno obljubo našemu nebeš kemu Očetu, ki je hotel s ceno svoje krvi uvesti po vesoljnem svetu pravo bratsko ljubezen. Kot vrhovni dušni pastir smo izdali že enkrat na narode in njih poglavarje oklic za vzdrževanje miru in ljubezni. Žal na, da na še srčne želje in očetovski nasveti niso imeli nikakega uspeha! To nam pospešuje še večjo žalost, a ni nam pa to še omajalo našega zaupanja in trdnega sklepa. ■ Vsled tega nadaljujemo z zaupanjem to prošnjo do Vsegamogoč-nega, ki drži v svojih rokah misli in srca svojih podložnikov in kraljev, da bi že enkrat milostno pospešil konec grozne vojne! Z našimi ponižnimi in gorečimi prošnjami hočemo pridružiti mo litve vseh vernikov, da bomo za mogli bolj uspešno voditi krščan sko delo. Danes, ob žalostni obletnici groznega spora želimo iz srca, da bi se vojna že enkrat končala. Po-vzdigamo torej še enkrat očetov ski glas za mij. Naj bi ta glas, ki se razlaga med strašnim šumom orožja, — dosegel vojujoče se ljudstvo in njih poglavarje in naj bi pospešil le prijazne in bolj resne namene. V imenu gospoda Boga, v 1-menu nebeškega Očeta in imenu presv. Rešnje krvi Jezusa Kristusa, — ki je odrešila človeštvo, prosimo vse Vojujoče se narode, da naj iz strahu pred božjo Previdnostjo za naprej prenehajo krvavo človeško klanje, katero je tekom leta popolnoma oneča-stilo Evropo! To je bratska kri, ki se preliva na suhem, ali na morju! Najlepši kraji Evrope, — raj sveta, -so posejani s trupli in posuti z razvalinami. Tukaj so bile pred časom še lept poljane in tovarne, — a sedaj grmijo nad njimi strašni topovi, da jih uničijo, ne da bi se prizanašalo s smrtjo mestom in vasem." — Zares, zlate besede in želje 0-četa katol. Cerkve! Le žal, da so ostale te besede brez uspeha! Evropski narodi s svojimi kralji in cesarji na čelu se nočejo ozi rati v sedanjem klanju ne na ta, — ne na drug opomin.sv. očeta! — Vojna je res nekaj groznega! — Koljejo se medsebojno celo krščanski narodi, ker so pozabili na božje in človeške postave! — Iz tega se javno razvidi, da sv. oče, dasi je rodom Italijan,-- čuti z vsemi nesrečnimi narodi, zapletenimi v to krvavo vojno ter kaže s tem svojo nevtralnost. Zaeno je sv. oče ponovno pokazal, da je on namestnik Tistega, ki je nekdaj na gori učil in govoril: "Blagor mirnim!" Prvi periskop. V sedanji evropski vojni se čuje večkrat o "periskopu", katerega uporabljajo nemški in drugi podmorski čolni pri svojih operacijah. Te dni je bilo čitati v strokovnem listu "The Navy" zanimiv tozadevni članek izpod peresa podadmirala T. O. Selfridge. Ta ameriški podadmiral zatrjuje, da je rabil periskop že pred več leti ali za časa zadnje ameriške državljanske vojne. Zelo primitiven sestavljen periskop je imel namreč na monitorju 'Osage', s kojim je vodil svojo ekspedicijo po Rdeči reki (Red River). Njegov periskop je bil sestavljen iz kosa 3 palce debele parne cevi z luknjami na obeh koncih. Na teh delih se je nahajal kos o-gledala ali takega stekla, da se je zamoglo jemati razgled na okoli-'co ,kjer se je monitor "Osage" nahajal. Periskop ali to napravo, se je pritrdilo na opazovalni stolpec monitorja v bližini se nahaja-jočih topov. Zelo dobro je služil že prvi periskop podadmiralu Selfridge tedaj ,ko je njegov monitor nasedel Iz neke višine na obrežju je streljalo nanj okoli 3000 vojakov. Teh vojakov ni bilo mogoče videti naravnost s krova omenjenega monitorja. S pomočjo periskopa se jih je pa konečno le izsledilo ali zapazilo, ko so streljali. Sledeče zatrjuje podadmiral Selfridge "Mi nismo hoteli preje streljati na našega konfedracijskega sovražnika ,dokler ga nismo imeli na vidiku s periskopom. Zatem se je pa pričelo celournQ streljanje iz dveh naših topov in sicer tako uspešno, da smo monitor " kl Pošiljate denar znancem v stari kraj, obrnite se na me. Rojaki, podpirajte domača podjetja. Svoj k svojim! GEO STONICH, Clothing Store 815 N. Chicago St., JOLIET, ILL. Nasproti slovenske eerlcve Ustanovljen* ▼ Jolietu, JU dne 2. aprila 1804. Inkorporirana ▼ Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. julija 1915. skupna izplačana podpora $1,075.866*43. ^^ GLAVNI URADNIKI: fpdsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Pi&ce, Chicago, m. * l podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, HI. tt Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. » ttevni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, m. Duhovni vodja: Bev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av;, Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Porest City, Pa. Trhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, BI. NADZORNIKI: ' Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, HI. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. • John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn, prank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Prank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. • POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Prank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Prank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. • Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo aa glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, 111. iopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE/' 1951 W. 22nd PI., Chicago, HI. NAJ PRIDE NA ČISTO! Pittsburg, Pa., dne 30. julija 1915. V predzadnji številki našega "Glasila" je bil priočen v zapisniku sej glavnega odbora K. S. K. J. odgovor na moje vprašanje v zadevi operacije članice Marije Težak, članice društva štev. 29. v Joliet, Illinois, k • Kakor je razvidno, je cela zadeva končana v soglasju Jedno-tinih pravil, točka 31, stran 15. Jaz sem pregledal stara in nova pravila, pa ne vidim nobene točke, da bi to stvar pokrivala. Ako sem morda v tem na krivem, potem prosim tozadevnega poročila, * ker jaz ne trpim, da bi se delale kaki osebi kake izjeme ali posebnosti ! Jaz sem to prošnjo za podporo pri operaciji odbil, ker ni bila v soglasju z našimi pravili. Kakor hitro je pa Dr. Ivec prevzel službo vrhovnega zdravnika, je bila ta operacija izplačana. Kdo je dal Dr. Ivecu pravico, da on tolmači pravila protipravilno ? Ak> mi zamore glavni odbor K. S. K. J. pokazati točko pravil za take operacije, — potem je prav in dobro!--% Če je bila Mrs. Marija Težak opravičena do operacijske pod-^ pere, ali niso bili tudi drugi, — katerih prošnje sem jaz zavrnil?— Ali niso vsi člani (ice) K. S. K. J. deležni (e) enakih pravici Dalje prosim konečno, da mi naznanite, je li spada ta slučaj pod stara, ali nova pravila? Uljudno prosim torej natančnega pojasnila v tej zadevi, za kar se Vam ynaprej zahvaljujem. Z bratskim pozdravom Dr. J. V. GKRAHEK, bivši vrhovni zdravnik K. S. K. J. Pojasnilo. V številki 3. "Glasila K. S, K. Jednote" z dne 27. jan. t. 1. je najti zadevo članice Marije Težak na 5. strani kot zadnja točka zapisnika seje gl. odbora K. S. K. J. z dne 12. jan. 1915. V tem zapisniku je citati sledeče: "Tajnik prečita prošnjo članice Marije Težak od dr. št. 29, Joliet, 111. Sklene se, da se prošnja izroči vrhov, zdravniku v pregled in rešitev." •— . , Vrhovni zdravnik Dr. M. Ivec je stanje bolezni gorinavedene članice natanko preiskal:, ter je isto poročal glavnemu uradu K. £ K. J. dne 16. febr. t. 1. Označeni dan so torej glavni uradnikj K. S. K. J. iz Jolieta z dovoljenjem gl. predsednika dovolili članici Mariji Težak $100.00 izjemne operacijske podpore. Vrhovni zdravnik je pripoznal, da je navedena članica v resnici vredna operac. podpore, kar je opetovano pri prihod, polletni seji gl. odbora K. S. K. J. dne 13. julija natanko razložil, da če je bila kaka članica opravičena do operacijske podpore, je bila gotovo omenjena članica Težak. Sedaj nam naš vrhovni zdravnik natanko pojasnuje vrsto bolezni te članice in v kakem, omilovanja vrednem položaju se nahaja. " 1 Marija Težak, članica dr. št. 29, Joliet, 111., je imela bolezen "Milk leg" in zastrupljenje krvi po porodu že 4 leta nazaj. Celi trebuh ji je zatekel, ker je imela (Peritonitis)^ zastrupljenje krvi v notranjih, ali trebušnih organih. Operirana je bila na 3 krajih v križu enkrat, na obeh nogah enkrat in enkrat na trebuhu.—Eno rano ima še sedaj na nogi. Ta rana je pet palcev dolga in 4 palce široka. Hoditi ne more, istotako tudi ne more opravljati svojega hišnega dela, ker je hroma ali invalidna in bo ostala tako za celo 8voje življenje. Cela njena noga je bila jako zatekla od palcev pa do trebuha, ter polna gnoja, tako, da so ji morali zdravniki nogo rezati na vet krajih, da je gnoj ven tekel; če ne bi se to storilo, bi bila ta ženska gotovo že umrla. Vse njene žile po nogah in trebuhu so jako otekle se sedaj (4 leta) in zaradi tega je ta oseba bolna tudi na pljučah, da ne more dobro dihati, ker ji vedno sapo zapira. (Dne to disturbance of venous circulation of the blood in the pulmo-t nary veins.) Ako Dr. Grahek ne veruje temu poročilu, naj jo pride sam Pogledat v Joliet. Žena, oz. ta članica ga je povabila. Dr. M. J. Ivec piše dalje: Jaz sem Mjrs. Težak sam pregledal in govorim resnico. Dalje so zdravili to bolno članico že sledeči zdravniki: Dr. H. Stephen, Dr. P. G. Rulien, Dr. Beekwith jn Dr. H. G. Schuesler, vsi v Jolietu. Spričevalo je dalje naredil sloveči kirurg Dr. Russell iz Chicaga in Dr. John B. Murphy iz Chicaga, slednji je profesor kirurgije na sloveči kliniki: Northwestern Medica School, Chicago, 111. Ker Dr. J. V. Grahek na opetovana mu pojasnila sob. gl. pred sednika in gl. tajnika še sedaj na razume, na podlagi kakih pravil se je članici M. Težak izplačala ta podpora, naj navedemo še enkrat točko 31 na strani 15. Ondi stoji označeno, da ima predsednik K. S. K. J. vrhovno nadzorstvo vse Jednote s pravico pregleda* kadar to blagor Jednote zateva itd. Glavni odbor s predse^ikom na čelu je teprevidel, da je dolžnost Jednote pomagati v izjemnem slučaju tako omilovanja vredni članici, ki za podeljeno podporo sedaj Jednoto blagruje. Ta operacijska podpora se je izplačala torej le na podlagi teh pravil in ne samo po posredovanju sedanjega vrh. zdravnika, temveč vsled sklepa in odobritve gl predsednika in glavnih! odbornikov. Toliko ENKRAT ZA VSELEJ sob. Dr. J. V. Graheku v, pojasnilo. S tem ostane ta zadeva zaključena. Na nadaljna pisma sobr. Dr. Graheka v tej zadevi se ne bo več oziralo ali odgovarjalo! Krajevnim drtaštvom! Iz raznih dopisov, doposlanih nam od krajevnih društev, ali posameznih Članov naše organizacije je lahko cenj. članstvo K. S. K. J. izprevidelo, da je nastopila za našo Jednoto z izdajo svojega lastnega Glasila nova doba; doba vsestranske sloge, miru, ter napredka. Sedaj imamo svoj lasten list, katerem se vedno lahko razpravlja mirnim potom o točkah, ki so za dobrobit krajevnih dru-tev, ali pa naše Jednote. Da se bodemo pa še bolj sobrat-sko zastopili, da bodemo zamogli še bolj složno delovati roko ob roki za procvit noše podp. organizacije, prihaja danes "Glasilo K. S. K. Jednote" do 'Vas s sledečimi vrsticami, upajoč, da bodo padla na rodovitna tla. Naša podp. organizacija je podobna veliki, ali številni družini. Glavni odbor bi lahko smatrali starišem te družine, krajevna društva, ali članstvo pa bratom in sestram. Družina, pri katere j vlada sloga in ljubezen, je lahko srečna. Vse to je pa odvisno od vzgoje otrok, naukov starišev in ravnanja s člani družine že v zgodnjih letih. Ako ubogajo vsi otroci nauke, navodila in klice, starišev, — se tem starišem ni jotreba bati, da ne bo ta družina cedaj srečna, bodisiže na zemlj' ali onstran groba. Taki družini se bo nedvomno dobro godilo! — Cenjeni bratje in sestre K. S. K. J.! Ali ne veljajo te zlate besede tudi za našo organizacijo? Ali ne veže tudi nas dolžnost, a ioslušamo nauke, navodila, ter dice naših Jednotinih starišev, to je glavnega odbora? Da! — (3lavni odbor, kateremu ste izročili vodstvo za poslovanje te o-gromne sobratske družine, Vam želi le dobro, strmi za tem dalje, da ne bi bilo pri tej družini ni-kakih zaprek, stiankarstva ali neubogljivcev. Glavni odbor Vam daje potom Glasila večkrat kake tozadevne nasvete v obliki uradnih pozivov, , oklicev, naznanil itd. Vse to se pa vrši le v Vašo astno korist. Naravno je potreba torej te uradne pozive, oklice in naznanila udi točno upoštevati! Kadarkoli čitate torej v Glaši-u kaj takega, si vedno mislite, da ni to oklic posamezne osebe, temveč da je tako naznanilo izdano v imenu celega gl. odbora, ki načeluje nad 12.000 bratov in sester broječi podporni družini. Ne smemo in ne moremo ravno trditi, da so bila dosedanja uradna naznanila v obče prezirana. Ta članek naj Vam služi le v izgled ali bodrilo, da se boste v prihodnje še bolj točno in vestno ravna-i po uradnih naznanilih, izdanih od gl. odbora naše Jednote. Navesti Vam hočemo za danes samo en slučaj, ki se je že dosedaj primeril in ta je sledeči: Ko je nek član naše Jednote sprožil misel, da bi se povišalo poškodninsko podporo tudi za izgubo 3, 2, ali 1 prsta na roki, je dal glavni odbor Jednote to to5-50 celemu članstvu v presojo in razmotrivanje. Prvič ste čitali tozadevno naznanilo dne 28. aprila t. 1. v 16. štev. Glasila. Ta oklic je bil s črnim in debelim tiskom priobčen v treh zaporednih številkah. nove poškodninske točke, ali da naj ostane še ista po starem. Za zvišanje je dosedaj samo 1 društvo, da ostane ta točka po starem pa 62. Odzvalo se še ni 68 društev! Da se ne zamerimo tem dru štvom, jih nočemo tukaj navajati. Naša konečna in iskrena želja je ta, da naj se v sličnih slučajih vsako društvo brez izjeme točno in kmalu odzove na vsako urad no objavo, priobčeno v Glasilu K. S. K. Jednote! Žalostinka. POKOJNEMU ČLANU(ICI). (Po aapevu: "Blagor mu!") Zložil Ivan Z. Blagor ti, ker že počivaš, Iz doline solz hitiš, •V rak vi smrtne sanje sni vaš, V spravi z Bogom večno spiš! Ti prestal si že težave, (Si prestala že težave), Hrupni svet in ves nemir! — Hiti brat le tja, v višave, (Hiti sestra Jja v višave,) Kjer je prave sreče vir! — "Z Bogom, dragi Vi ostali, > Bratje, sestre, znanci vsi! Naj slovo Vas to ne žali, Z Bogom, vsi sorodniki! Član sem družbe in Jednote, (Članica sem jaz Jednote.) Zdaj nebeške, skupne le; — Oj skrbite za sirote, . Da bom molil tam za vse!'* (Da molila bom za vse!)" Opomba uredništva:—Cerkveni pevski zbori, pevska društva in članstvo se lahko pri pogrebih kakega pok. člana(ice) poslužuje gorinavedene žalostinke, ali na-grobnice! Pred Gorico. Znani italijanski poročevalec "Corriera della Sera," Luigi Barzini, piše svojemu listu z italijanskega bojišča: V Ob soški fronti se je tekom noči razvil artilerijski dvoboj. Jasno je slišati iz daljave treskanje naših poljskih topov, ki je podobno veselemu lajanju lovskih psov, Id so našli sled za divjačino. Morda so to priprave, ki naznanjajo novo pomikanje proti Krasu; morda tudi se odbija s tem kak protinapad. Tu in tam si stoje pehotne straže tako blizu, da se morejo slišati, in v tihih urah molčeče noči slišijo naši vojaki mnogokrat, kako kramljajo Avstrijci za svojimi skalnimi stenami, ob katerih si granate drobe zobe. Boj se vrši za osvo-r jitev golih gorskih vrhov in skalnih sten, v katere ni mogoče izdolbsti strelskih jarkov. Beseda Kras izvira iz keltskega "kam", to je "skala." To" pogorje s svojimi apnenimi pobočji, svojim obeljenim okostjem, ki se dviga med suhimi rameni iznad malih holmov. s svojimi zelenimi dolbinami in med skalovjem rastočim grmovjem spominja nekoliko na pogorje v tripolitanski Derni. Brambi je narava tukaj pripravila najsilnejše postojanke, ki jih je dopolnilo in izpolnilo še In vendar niso smatralaumetno delo. Sovražnik preži za naskokih in bajonetnih juriših, o napadih v dežju krogel, — vsemu temu se moramo tu odreči. Sistem moderne vojne in posebnost prirode silita tu k vaji v potrpež ljivosti in nalagata natančno pre računano vojevanje, ki po načrtih, ki so izdelani do najmanjših podrobnosti, le počasi napreduje. Nam se ne gre za to, da osvojimo eno postojanko, ne, mi imamo pred seboj neštete postojanke, ki so razdeljene na 500 km dolgi fronti in katerih vsaka mora biti posebej zase osvojena, t Artilerijski dvoboj traja dalje. Gorski greben, na katerem stojimo, je sestavljen iz jam in podzemnih duplin. V svojem drobovju skriva neizmerne labirinte; rovi, dupline, galerije tvorijo čudežno deželo, polno temnih in skrivnostnih presenečenj. Blizu Tržiča se odpirajo druge tajnost-ne jame, ki ji odevajo pripovedke, tako na primer "Vražja jama," v kateri vsak takoj strahu umrje, kakor trdi legenda. Pač mogoče, da se za usami teh pri-rodnih jam, ki jih zakriva grmovje, skrivajo topovi, katerih ogenj vcdijo telefonični opazovalci na vrhu gore. O tem bomo kmalu na jasnem. Cela dolina odmeva od grmenja topov. Mesta so zapuščena in prebivalci so v trumah zbežali. Celo noč traja grmenje topov, ki je. najhuje v o-kolici proti Gorici. Neprestano razsvetljujejo nebo švigajoči bliski topov. Zjutraj se vale nad dolino ogromni stebri dima. V krasnem poletnem jutru se razprostira smejoča se pokrajina, vsa živopisana in iskreča se v solncu. Kakor pri vseh modernih bitkah, na prvi pogled tudi tu ni videti nikake sledi o boju. O njem priča le bobneče, v dalji zamirajoče treskanje topov, dvigajoči se dimi, nenadni ognjeni žar v daljavi, ki ga oko komaj o-pazi. Vsega tega se človek v tihem miru pokrajine komaj zave. Kdor gleda z višine maloštevilnih gričkov, katerih vrhovi, po-rastli z akacijami, se dvigajo iznad doline, na vasi, ki plavajo v valovih zelenega morja travnikov, more vsako posamezno vas spoznati po njenem cerkvenem zvoniku. Čuden zvonik s slovansko kupolo, ki spominja na ruske cerkve, označuje Romans; tam je benečansko šilasti zvonik Verse in pa kmečki stolp Fratte, ki mu je kos granate raztrgal steno. Ob vznožju višin, ki zapirajo ravnino, leži Gradiška v bleščeči jelini na bregu Soče, katero skriva očem bohotno grmovje in lep, čisto raven topolov drevored. Vrtovi, vile, majhne ograde in, skoro zunaj kraja, velika poslopja nor-mlake, vojašnica, iznad katerih rastejo dimniki kakor dolge antene. ! iako mirno vse to leži v solnčnem svitu! TVIestno ozadje tvori hrib sv. Mihaela, ki je zadnji razrastek ! £rasa; spodaj ob robu ravnine pa vre in se peni kakor morska pena ob obali bela množica majhnih srajev, ki se vrste ob Soči kot podaljšek mesta Gradiške. — Gorica sama se deloma skriva za podgorskimi višinami. Podhuljeno čepi med gorami ter se zavija v zadnje cunje ravnine, ki poteka proti ustju Soče. Oddaleč napravja Gorica vtis kakor reka hiš in koč, ki teče v bleščečih valovih belopobe-jenih zidov. Robovi mesta ob Soči, kjer se skrivajo brambne črte, železnika postaja in okolica mostov se obstreljuje. Pihajoč in rjoveč se zajedajo granate v poljsko skorjo. Na vijoličastih pobočjih Sabotina se gomili dim v črn ob-ak, ki se le počasi razkraja ... ("Polaer Tagblatt"). gotova društva tega naznanila zatemi skalnimi bastijami, pred toliko vrednega, da bi se odzvalakaterimi se kot nadaljno pomoč-nanj, dasiravno je poteklo od te-no brambno sredstvo vrste volčje ga časa že 3y2 mesece! Do da-jame in žične ograje. Kar smo našnjega dne s* ni niti polovica doslej čitali o ponosnih bojnih vseh društev izrekla za zvišanje činih evropske vojne, o smelih Slovenski junak. - 4 Dunajski listi poročajo z italijanskega bojišča: Kdor bi rad vedel, kakšni so boji ob Soči in kako se bijejo naši ljudje, naj si ustvari sodbo na podlagi vojaške listine, catere vsebino podajamo tu do-slovno, izvzemši nekaj podatkov in imen, ki bi deloma bolj zanimala sovražnika nego avstrijskega čitatelja časopisov. Gre za nagrado zvestemu, hrabremu junaku, ki je padel v brambi za domovino. Tako-le se glasi listina: "Predlog za nagrado poročniku v rezervi eodorju Lubec, pehotni bataljon št..., službena uvrstitev: poveljnik voda. — O priliki boja od 16. na 17. junij na koti..." V njegovem odseku se je izvršil absolutno najmočnejši, in kakor je pokazala situacija,' na jodločnejši napad, ker se je mislil sovražnik z osvojitvijo te točke polastiti cele postojanke. Poročnik Lubec, ki je spoznal, položaj, je vstrajal proti vsem, s skoro desetkratno premočjo izvajanim napadom toliko, časa, kakor je bilo sploh le mogoče. Italijanske napade je poročnik Lubec z vedno novimi sunki odbil; to so bili napadi, o katerih se more v polni meri trditi, da so se vršili ne le na nož, marveč da so ljudje, ko so izpraznili svoje puške, zgrabili za lopate in z njimi mesarili sovražnika. Pri osmem napadu ranjen in po štabnem naredniku Bu-dimiru oDomnjen, naj se da obvezati, poročnik Lubec tega le ni storil, marveč je sledeč svojemu zvestemu čutu dolžnosti odbil še na-daljne neposredno sledeče napade, dokler mu nova rana ni prinesla smrti. Od njegovega voda so ostali neranjeni samo štirje možje". Opazka četnega poveljnika kote..: Pravi slovenski junaški sin, ki se je za cesarja in rodno grudo boril do zadnje kapljice krvi!..., major, poveljnik skupine". Nato slede izjave brigadirja, divizijonarja in izbor, poveljnika. Le-ta piše: "Priporoča se najtoplejše, tudi kot počastitev mrtvega junaka". Čisto spodaj stoji potem v celi Avstriji zelo spoštovano ime armad-nega poveljnika soške armade; on predlaga na vrhovnem armadnem poveljstvu, naj bi se mrtvemu podelil zelo visok red. Toliko listina. Nam ostane spoštovanje". Naši fantje. (Po narodnem napevu: marširajo...") 'Fantje Zložil Ivan Z. Fantje se zbirajo, Tam pred kosamo; V vrstah marširajo, Gledajo varno. Kliče jih trombe glas: "Fantje hitite! ^Prišel je vojske čas, Nič ne mudite! Cesar spet kliče vse, Tja na Primorsko; Hrabro da branite, Zemljo nam gorsko!" Fantje zavriskajo Sam'ga veselja.-- Sablje se bliskajo. — To je njih želja: "Čutil-boš Lah že ti, Kaj je Gorica? — Naše kaj so moči, Naša pravica? —" Tamkaj ob Soči je, Lahov kot trave; Naši pa fantje le, Branijo Plave. Kakor Spartanci vsi, Planejo nanje; Spuščajo Lahom kri, Trejo lobanje. Lahi kar stokajo, Šibke postave; Naši jih pokajo, Dol iz planjave. Ko bi Radecki še, Živel nas stari; Hvalil bi fante te: "Bog jih obvari!" Fantje spet vriska,o. Proti Ljubljani;-- Sabljice bliskajo (Se jim ob strani. * Prsa pa jim krase Hrabrosti znaki: Križi, svetinje vse.-- To so junaki! Tam za laskimTgričem. (Iz "Slovenca".) Tam za laškim gričem, tam je d ost fantičev, k' se za nas vojskujejo. Tamkaj kraško skalo solnce je razžgalo, jo granate kujejo. Tamkaj naša Soča, 'bistra in deroča Lahe v hladni grob vali. In nad Sveto goro Glejte rdečo zoro, strel in grom in kri! Ne boj se Gorica, mila nam sestrica, kadar Lahi pokajo. ' Ker za laškim gričem, tam je dost fantičev, k* se za tč vojskujejo 1 Novice Iz stare domovine. — Umrli so v Ljubljani: Štefan Krč, posestnik, 69 let. — Marija Klopeič, zaviračeva žena, 40 let. — Vera Ahčin, hči krojaškega mojstra, 6 mesecev. — Umrl je dne 8. julija v Ljubljani vpokojeni stotnik Friderik Kaučič po dolgi bolezni. — Umrl je v Ljubljani g. Jernej Babič, oficijant deželne vlade in hišni posestnik, star 60 let. — črnovojnik umrl. Radeče pri Zidanem mostu dne 2. julija V tukajšnji rezervni bolnišnici je danes umrl Janez Mesec, črnovojnik 27. bataljona, doma Vrhnike. — Umrl je na Jesenicah na Gorenjskem ondotni posestnik in trgovec g. Anton Trevn, star 78 let. Pokojnik je bil več let župan jeseniške občine, za katero si je pridobil mnogo zaslug in vedno zvest pristaš narodno-na-predne stranke. Blag mu spomin! — Umrl. V Št. Jerneju na Dolenjskem so pokopali posestnika in kolarja Janeza Tratnika. Umrl je v Lazah pri Borovnici ondotni posestnik in gostilničar gospod Jožef Mavec. — V Tržiču je umrl dne 8. julija trgovec in posestnik g. Matej Rozman vulgo Toni. — Junaške smrti umrl je najstarejši sin graščaka v Orehku pri Postojni in c. kr. poštarja v Trstu, Edvarda Dolenca, rezervni artilerijski poročnik Matija Henrik Dolenc v zadnjih zmagovitih bojih v južnovzhodni Galiciji. Mladi junak se je vojskoval od začetka vojske in je bil odlikovan z veliko srebrno hrabrost-no svetinjo in z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo. — Padel je na južnem bojišču učitelj Valentin Terčon, doma iz Mavhinj na Krasu. Celih deset mesecev se je boril na južnem bojišču proti Srbiji in bil tam odlikovan. — Ranjen je bil v hudem boju v naskoku na severnem bojišču desetnik Danilo Cerar iz Ljubljane, sin režiserja in igralca Danila. — Z južnega bojišča pošiljajo slovenski fantje vsem znancem najlepše pozdrave: Ivan Lazar, Ivan Hutter, Vinko Velkavrh, Rudolf Lorber, Lud. Pregelj, Karel Drnovšek, Franc Oblak, Feli-cijan Fridrich. — Smrtna nezgoda. Posestnik Štefan Kerč »v Gradu pri Cerkljah, 691etni mož, je skočil tako nesrečno z voza, da je na dobljenih poškodbah v deželni bolnišnici umrl. — Smrtna nezgoda. Posestnikov sin Ferdinand Počauer iz Poljan je čakal 26. junija za hišo na lisico. Ker mu je ponoči postalo mrzlo, je odložil puško na neki voz ter šel v hišo po suknjo. Ko se je vrnil, je ravnal tako neprevidno, da se je puška sprožila in so ga šibre zadele v spodnji del života.. Kmalu nato je umrl. — Vol je umoril staro ženico. 671etna Ivana Zupančič je 3. julija šla po vasi v Retnjah pri Tržiču, kar se splaši vol posestnika Florjana Zaletela iz iste vasi, podere ženico na tla in ji razpara trebuh. — Nevaren vlomilec zaprt. V bližini obrtne šole so te dni aretirali brezposelnega dninarja Frana Klemena iz Postojne, ki ga tukajšnje sodišče že od leta 1914. išče. Klemen je nevaren vlomilec in je svojeas vlomil na Dolenjski cesti. Oddali so ga deželnemu sodišču. — V vojaško službo je odšel 30. junija g. kaplan Jožef Bulo-vec, dosedaj pri Sv. Križu pri Litiji. — Duhovske vesti. Podeljena je župnija Boštanj ob Savi č. g. Engelb. Rakovec, kaplanu v Ribnici. Premeščeni so eč. gg.: Ivan Borštnar, župni upravitelj v Št. Lenartu za žup. upr. v Novo 0-slico; Josip Klopčič iz Kamnika za žup, upr. v Šent Lenart; Franc Govekar, prefekt v zavodu sv Stanislava v Št. Vidu nad Ljub ljano za kaplana v Ribnico; Ivan Sever iz Koroške Bele v Moravče; Anton Zalokar iz Brezovice v Črnomelj; Josip Markič iz Preddvora v Horjulj. Nameščeni so čč. gg. semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Ivan Dežela v Preddvoru; Franc Vav petič na Kor. Beli; Ivan Vindi šar v Kamniku; Franc Učakar na Brezovici. — Med italijanskimi ujetniki, ki so internirani v Ljubljani, se nahajajo tudi trije italijanski duhovniki-vojaki. Zaprosili so, da bi se jim dovolilo maftevati. — Poročil se je pri Sv. Petru v Ljubljani g. Oton Drelse, tovarnar, sedaj črnovojnik, z gdč. Marijo Beljak. — Odlikovanja. Najvišje priznanje je dobil stotnik Viktor Andrejka pl. Livnograd. 0-rožniška stražmojstra Josip Kožuh in Franc Ziherl 12. orož. poveljstva sta dobila srebrni zaslužni križec s krono. — Odlikovani slovenski vojaki. Bronasto hrabroetno svetinjo so dobili: podlovec Peter Kolarič, vodja patrulje Valentin Jelič in lovec Josip Samselnik, vsi 8. lovskega bataljona; četovodja Valentin Jaric in Nik. Ko-ščak ter korporal Josip Mlekuš 5. dragonskega polka; ognjičar Fr. Goričar in četovodja O. 'Verdnik 9. topničarskega polka; korpora-li Ivan Brus, Mihael Privšek, Franc Podjavoršek, Franc Še-bek, Pavel Sorta in H. Lukašič, poddesetnik Karel Mihorka, infanteristi Josip Kapa, Franc Šmi-goc in Ivan Arnuš, 3. domobranskega polka; narednik Simon I-neko ter infanteristi Ivan Lesjak, Franc Čuden in Anton Petek 4. domobr. polka; infanteristi Štefan Blažek, Anton Šever, Anton Udovičič in Friderik Okretič 5 domobranskega polka; praporščak Jos. Brož, narednik Jakob Belec, računovodja 1. razreda Franc Kopriva, četovodja Jos. Pi&anec, korporala Makso Sred-nik in Alojzij Domajnko, poddesetniki Ivan Novak, Alojzij Le-lernik, Ivan Berglez, Ivan Perte-njak, Avguštin Rak, infanteristi Franc Hrga, Simon Kvas, Štefan Plahuta, Jos. Senegačnik, Alojzij Lebar, Rudolf Maček in Valentin Vizovišek, vsi pri 26. domobranskem polku: infanteristi Martin Nemec, Alojzij Zupane, Anton Mačik in Andrej Gregorič 27. domobranskega polka; poddesetniki Jos. Zemlič, Henrik Sever, Franc Antež, Ivan Knez ter top-ničarji Ivan Lešnik, Anton Slovene in Ernest V račko, vsi pri 22. domobr. topničarskem polku. — Imenovanja. Major je postal stotnik 5. dom. p. Josip Sve-tic. Stotniki so postali nadporoč-niki: Ivan Rojnik, 27. dom. p.; Rudolf Ukmar, 3. dom. p.; Josip Neschmach, 27. dom. p.; Ernest Majcen, 27. dom. p.; Ivan Orehek, 27. dom. p.; Franc Ben-kovič, 23. dom. p. in Oton Wisi-ak, 26. dom. p. Za nadporočnika je imenovan poročnik Leon Lind-tner, 26. dom. p. Nadporočnik polj.-havb. polka 13., Anton Lo-kar, sin gospoda nadučitelja v Spodnji Hrušici pri Ljubljani, je imenovan za stotnika v generalnem štabu. — Slovenci v bitki pri Custoz-zi. Povodom 49. obletnice bitke pri Custozzi objavlja neki strokovnjak v "Lid. Nov." vrsto člankov. Avtor pripoveduje m. dr., da so prvi italijanski top v tej bitki vplenili Slovenci in sicer 16 mož takrat po večini slovenskega 15. lovskega bataljona. Hrabri slovenski vojaki so bili za svoj čin posebno odlikovani: smeli so spremljati "svoj ka-non" osebno na Dunaj, kjer jih je občinstvo radostno slavilo in pogostilo. — Ravno tako kot pred sto leti. Pred dobrimi sto leti je francoski cesar Napoleon I. peljal veliko armado na Rusko in v tej armadi so bili tudi slovenski vojaki, kajti takrat je bil večji del slovenskih dežel pod francoskim gospodstvom. Zdaj čitauio v nemških listih zanimiv spomin na tisto vojno. Pri Smolenskn je bilo treba napraviti juriš. Na razpolaganje sta bili dve brigadi, ena neapolitanska in ena ilirska, to je slovenska. Napoleon je tedaj rekel: "Na Neapolitance pihnem — Ilirci naj jurišajo!' Tako je torej Napoleon I. cenil italijanske in slovenske vojake. — Neznosna draginja drv. Dne 6. julija so na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani drva cenili in tudi prodajali seženj do 37 K, a dru-dan zjutraj so jih pa že držali po 42 K. — Obsojeni rokovnjači.—Izmed tatov, ki so letošnjo spomlad vlomili v župniščp na JanČem, sta stala dne 25. junija dva (tretjega, ki je bil "kapo", še niso dobili) pred c. kr. deželnim sodiščem, kjer sta prejela svoje plačilo. Anton Godec je dobil 4 leta in Franc Slugovic 3V2 leta strogega zapora. —Prašič obgrizel otroka.—Marija Retelj iz Kostajnovca je pustila svojega 41etnega sinčka samega doma, ona pa se je podala na njivo. Po dolgem času je poslala syojo 61etno hčerko pogledat, kaj da dela sinček. Mfed tem časom pa je bil prišel prašič v sobo in na tleh ležečega Lojzka hudo poškodoval. Fantiček bi bil izkrvavel, ako ga ne bi bila rešila zdravniška roka. Mati bo morala odgovarjati na sodniji. — Notarske vesti — Justični minister je premestil notarje: Jožefa Smodeja iz Velikih Lašč v Ribnico; Karla Pleiweissa iz Višnje gore v Novo mesto; dr. Andreja Kuharja iz Trebnjega v Litijo; Huberta Završnika iz Cerknice v Višnjo goro; Gregorja Demšarja iz Loža v Mokro-nag; Karla Klandra iz Kranjske gore v Trebnje, in dr. Antona Bartole iz Logatca v Velike Lašče. ŠTAJERSKO. —Smrtna kosa. Po daljši m mučni bolezni je umrl v Gradcu v bolnišnici Usmiljenih bratov mariborski stolni kanonik Jakob Kavčič. — Umrl je v Gradcu brat ljubljanskega občinskega svetovalca in lekarnarja g. Ub. pl. Trnko-czyja, lekarnar in posestnik g. Vendelin Trnkoczy pl. Zaskal. — Polkovnik Mlartinek. Polkovnik Martinek, ki je bil do mobilizacije poveljnik mariborske kadetnice, je umrl dne 15. junija t. 1. v Gradcu kot polkovnik 47. pešpolka na posledicah griže, ki jo je dobil na severnem bojišču. — V ruskem ujetništvu je u-mrl posestnik žage g. Franc Ku-kovec iz Ljutomera. — Pobegli proviantni častnik prijet. Dne 27. junija ponoči je orožniški stražmojster v Lučah, Jožef Nitsch, prijel nekega sumljivega moškega, ki se je izdajal za imejitelja posredovalnega u-rada v Gradcu Gottfrieda Fuchs. Izkazalo se je pa, da je aretira-nec pobegli proviantni častnik 3. pešpolka nadporočnik Anton Ko-kot, ki ga je oblast že od decembra 1914 zasledovala radi tatvine, goljufije in begunstva. Pri njem so našli 5875 K gotovine, nabit revolver in druge vrednosti. Trikrat je poskušal na poti uiti orožniku, a se mu ni posrečilo. — Zadeva dr. Turšiča. Kakor znano, je bil g. polkovni zdravnik dr. Turšič iz Maribora v vojaški sodni preiskavi obdolžen kršenja svojih dolžnosti in pa motenja javnega miru. Dolga in zelo natančna preiskava je pa dognala popolno nekrivdo gospoda pol-kovnega zdravnika, vsled česar je vojaško sodišče brez razprave postopanje ustavilo. — V desetletno ječo je vojno sodišče obsodilo občinskega tajnika Ivana Lipolda v Mozirju radi hudodelstva proti vojskni sili države, ker je agitiral proti vstopu k prostovoljnim strelcem. — Odlikovani Slovenec. Dra-gonec 5. dragonskega polka Anton Mavrič se je odlikoval, ko je nesel neko poročilo, s tem, da se ni, ko so od treh strani pritiskali nanj* kozaki in pešci, vrnil nazaj k stoji patruli, ampak je zagrabil za sabljo ter si napravil pot skozi 50 kozakov. Pri tem je dobil nekaj udarcev ter je za svoje junaštvo dobil srebrno hra-brostno svetinjo 2. vrste. — Iz Velenja. Poročil se je gospod Anton Šramel, orožniški stražmojster, z gdčno. Reziko Krošelj. — Iz Trbovelj poročajo: Trgovski pomočnik v tukajšnjem konsumnem društvu bratovske skladnice Tomaž Lapajne si jc na nepošten način prilaščal živi la različnih vrst, cigarete in smotke v vrednosti 500 kron. La pajneta so izročili okrožni sodniji v Celju.r^— Poroča se tudi, da so prišli na sled velikim tatvi nam v rudniškem materijalnem skladišču. ZliKovci so kradli zlasti drage pasove iz usnja, namenjene za stroje, ter si jih rezali za — podplate. Škoda znaša baje več tisoč kron. Zdi se, da je te tatvine zakrivilo po-mankljivo nadzorstvo v skladišču. 6 — Cene kruha na dtajerskem. Štajersko namestništvo je odredilo, da se sme od 10. julija prodajati 140 dekagramov kruha po 84 v, 70 dek po 42 v in 35 dek po 21 v. Tudi v gostilnah in kavarnah se smejo 35 gramov težki kosci kruha prodajati kvečjemu po 3v, 70 gramov težki po 5 v in 140 gramov težki po 9 vin. — Drobne vesti s Štajerskega. Mozirije. Čevljarska zadruga iz Mirne pri Gorici je prenesla svoj obrat v Mozirje. — Pri Sv. Juriju ob Pesnici so dobili kmetje 100 ruskih vjetnikov, ki jim delajo na polju in v vinogradih. Z našimi ljudmi se, kakor poroča "Straža," prav dobro razumejo in naše ljudstvo posebno rado posluša njihovo ubrano petje* Sredi junija je prispelo še5u ruskih vjetnikov--Tatarjev, ki pa se ne morejo z nikomur sporazumeti. — V Ponikvi ob južni žel. se je naselilo več slovenskih rodbin iz Nabrežine in iz Trsta. — U-mrl je v Gradcu graščak Ludovik pl. Wittenbach. Truplo so prepeljali na Vransko. — V konkurz je prišel Lovrenc Fischinger, mlinar in posestnik v Janževem trgu, ikraj Marnberk. — Zgorelo je na kolodvoru v Mariboru 8 vagonov sena. Zažgale so ga iskre iz močno vozečih strojev. — Umrla je v Sv. Štefanu pri Žusmu učiteljica Amalija Podpečan. . PRIMORSKO. — Smrt na bojnem polju. Rodbino c. in kr. višjega poslovodje v vojnem arzenalu g. Sreč-ga Cotiča je zadel hud udarec. Njihov sin, oziroma brat Stanislav, 191eten absolvent trgovske akademije, je padel kot enoletni prostovoljec bojnem polju pri Kosmierzynu na Onjescru. — Sin Feliks, c. kr. poročnik prze-myslske posadke, je v ruskem ujetništvu. — Padel je na severnem bojišču rezervni kader Franc Mikla-vic, sin župana in dež. poslanca Iz Kobarida. — Izpred vojaškega sodišča. Poroča se, da je vojaško sodno postopanje proti preč. gosp. Jakobu Ukmarju, gimn. katehetu v Trstu ustavljeno, ker se je izkazala njegova popoln anekriv-da. — Romarska cerkev in samostan Sveta Gora pri Gorici sta, kakor poroča mariborska "Straža," zgorela. O požaru nam pripoveduje očividec: Ozadje Go rice tvori skalnata gora, Skalni-ca imenovana, in na njej stari znani samostan svetogorski. Tam razvalina, velika še sedaj. Veliko poslopje samostansko je bilo cilj celi vrsti laških baterij. Podstrešje in prvo nadstropje sta pogorela, kar je ostalo od prvega nadstropja, so uničile granate Zakristija je še ohranjena. Sipi je bil trikrat zadet, enkrat v strehot dvakrat v sredo, cerkev je bila večkrat v polno, pa je o-stala, seveda težko poškodovana. Gostilna nasproti soški strani je pogorela, postranska poslopja so bila zadeta neštetokrat."^ Sredi požara in šrapnelov — Lahi so gorečo razvalino obstreljevali še naprej — je junaški nadporočnik Bergmann rešil največji del samostanskih zakladov, vse zlate bokale, kelihe, svečnike, različna oblačila, vse to ne le ogromno stane, marveč zlasti tudi zgodovinske vrednosti, rešeni sta tudi % knjižnice, sama zgodovinsko važna stara dela, pergament; zgorela je % knjižnice, moderni oddelek, bi se dal nadomestiti. 23. junija je dobil kompleks poslopij nad 60 granat, drugi dan polovico, obstreljevali so pa še 25. in 26. junija, dasi ni bilo večje posadke, nego pol kompanije in par topniških častnikov. —■ Iz politične službe. Uradni list objavlja: Na podlagi pooblastila od ministra za notranje stvari je tržaški namestnik poklical c. kr. nafnestništvenega svet nike Rebeka v Gorici v službovanje pri c. kr. namestništvu ter poveril vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici c. kr. okr. glavarju v Tolminu, baronu Robertu Boumu pl. Appelshofnu, c. kr. namestništvenemu tajniku baronu Hohenubuhelu v Tržiču pa vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu. — V Trstu trebijo italijanske iredentiške ostanke. Poročeva- lec " N. Wr. Journala" poroča: Iredentistična stremljenja so v Trstu mnogo let molče trpeli. Deželnoknežji komisar namerava zdaj odstraniti vse iredentistične spomine. Uslužbenci mesta Trsta, stražniki m požarna bramba, ki so nosili vsi italijanske uniforme dobe zdaj uniforme po vzoru dunajskih mestnih uslužbencev. Iredentistično izpremenjen grb postane zopet avstrijski. — Izprememba tržaških uličnih imen. Tržaški cesarski komisar je spremenil imena naslednjih tržaških ulic: Ulica dele Acque namesto ulice Pier Luigi da Palestrina; ulica Amalia namesto ulice Giuseppe Gatteri: u-lica del Canale namesto ulice mesto ulice Torre bianca; ulica Fontanone Dobler namesto ulice Giuseppe Gatteri (del ulice Stadion do Acquedotta); ulica Fontanone namesto ulice Felice Vene-zian; ulica dei Forni namesto u-lice Nicolo Machiavelli; ulica della Legna namesto trga Carlo Goldini; ulica Giochino Murat namesto ulice Francesco Hemet; ulica Rossini namesto ulice Rug-gero Manna; ulica delle Poste vecchie namesto ulice Gioachino Rossini; trg dei Negozianti namesto trga Nicolo Tommaseo; ulica di Piazza vecchia namesto ulice dei Rettori; ulica del Solitario namesto ulice* Massimo d' glio; trg del Teatro namesto Giuseppe Verdi; Piazza pice namesto trga della Procurerial — Prve slovenske zastave Gorici Iz Gorice poročajo: vodom zavzetja Lvova so razofo. sili nekateri goriški Slovenci venske zastave. Trobojnica je bila doslej v Gorici prepovedan in je torej plapolala v mestnih licah. Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik PfeysMM-Ssrg«a« Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Telefon N. W. 1012, aH Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L. ^ZA VSEBINO OGLASOV j« uredništvo le toliko odgovorno, kolikor določa zakon ^ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznaniam cen j. občinstvn v Chicago in okolici da sem preaelil svojo KROJACNICO z 1518 West 21st 8t. na: 1821 West 22nd Street, nasproti slovenskega kino gledališča. Ob enem naznanjam, da sem že dobil lepe jesenske in zimske vzorce raznovrstnega sukna iz najboljših tovarn. Jaz izdelujem obleke po najnovejšem kroju v popolno zadovoljnost vsakega odjemalca; torej se uljudno priporočam tukajšnjim Slovencem ter iz okolice, kakor tudi bratom Hrvatom, da me posetijo z obilnim obiskom. J V okolici bivajoči Slovenci, kateri si želijo omisliti novo obleko, naj mi to naznanijo po poštni dopisnici in jaz sam pridem na njih dom z vzorcem, da vzamem mero, ter jim prinesem tudi lepo izdelano obleko na njih stanovanje. Dalje naznanjam, da jaz vsako, pri meni izdelano obleko TBIKRAT ZASTONJ slikam (speglam) kadar se Vam zmečka. Garantiram pa tudi za obleko, kadar jo že pomerite, da Vam bode pasala, ako ne, Vam dam aro ali naplačilo nazaj, obleko pa obdržim jaz. Dalje imam tudi v zalogi moške spodnje obleke, kakor: hlače, srajce, jopice, ovratnike, kravate, delavne hlače itd. itd. Za naklonjenost in obilna naročila se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem vdani: F. MARINTZEL, slovenski krojač, 7.28—8.28 1821 W. 22nd St., Chicago, HL DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja 1780-82 E. 28tti St., Lorain, Ohio CONCORD RDEČE VINO CATAWBA BELO VINO 60c. galona. 80c. galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE Ustanovljen lata 1857 \*4 lictjonilizi-ranalita 1864 Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav NALAGAJTE VAŠ DENAR v najstarejšo, največjo in najbolj močno BANKO V JOLIETU -ki daje-— 3% obresti 3% i pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. (Prva Naclfonalna Banka) FIRST NATIONAL BANK ŽS $5,000.000.00 •V ti Kovač Iz Antwerpna. Angleški spisala Lady Georgiana Fullerton.-Poslovenil A. K. (Nadaljevanje.) "Toda, dragi Kvintin, ako bi bila Njegova volja, da te sedaj ne ozdravi, ali boš potrpežljivo prenašal!" Obraz se mladeniču omraci. "Ni radi mene,* 'je rekel nekoliko bridko, "da si želim svoje nroči. Lahko je govoriti o potrpežljivosti.' «<0, Kvintin!"- je vzkliknila i Genovefa in solze so zalile njene oči, "ali misliš, da ne čutim s bojf" «Vem, da, draga; odpusti moje prenagljene besede. Vendar, ako ' bi se spomnila vsega, kar pomeni beseda 'zdravje',"— in pogledal je svojo mater, ki je šla šibkih korakov preko sobe, — "bi se me gotovo usmilila in mi odpustila. Toda ne jokaj, draga moja; u-pam, da bode naša Mati božja jutri nekaj zame storila." Genovefa si je obrisala oči, poljubila gospo Matis, ji stisnila v Jr roko malo zeleno denarnico, katero je med celim obiskom skrivala v svoji roki, jo potolažila še s poljubom na usta, ko se je hotela in prepevali pesmi o pašnikih in marjeticah. Ulice so postale prazne; cerkve so se zaprle. Mir in tišina sta vladali nad starim mestom, ki je bilo pred nekoliko u-rami tako polno življenja. Genovefa Kles je sedela pri svojem oknu in gledala Marjetico, ki je šla po ulici. Poslala jo je z doma po nekem opravku, ki bi ga rada sama izvršila. Odkar je prišla iz cerkve, je vedno iskala priložnosti, da bi obiskala Kvintina in povprašala po njegovem zdravju; toda oče ji je dal obilo opravila v delavnici, kjer je pripravljala barve in snažila njegove čopiče, kar je bila njena navadha naloga. Tega dne pa ji je velel o-stati doma, ker je pričakoval svojega prijatelja, mojstra van Dak sisa iz Haarlema, in Genovefa je morala ostati doma, da ga vzprej-me in mu gostoljubno postreže. Srce ji je upadlo vzpričo tega, kajti vedela je, kaj to pomeni. Vendar se ji je zdelo' bolje, da ne pusti Kvintina čakati, da ga ne bi nazadnje razočarala; radi tega je poslala Marjetico sporočit mu, mati denarja braniti, je odhitela da je ona primorana ostati doma, iz hiše; bolnik se je oziral ljubeče za njo in mati jo je na tihem blagoslavljala. Naslednjega dne je solnce svi-tlo sijalo in zlatilo s svojimi jesenskimi žarki stara slikovita poslopja starodavnega flamskega mesta. Prebivalci so bili že zgodaj na nogah in množice iz sosednih vasi so se v krasnih nedeljskih oblekah vsipale skozi mestna vrata. Zvonjenje iz cerkve in samostanskega stolpa je polnilo ' zrak s srebrnozvonkimi glasovi, ko se je procesija vila po glavnih ulicah. Iz vsakega okna in nad vsako vežo so viseel bogate in redke preproge in živobarvene damastne svilenine, ki so dajale starodavnemu mestu posebno krasno podobo. Cerkev antwerpske Matere bož-► je je bila kmalu natlačeno polna. Pred oltarjem so se nahajali sedeži, prihranjeni za člane bratov Seine in za slabotne in bolne ose-, be, ki so se udeleževale pobožno-sti v upanju, da ozdravijo. Tudi Kvintin je bil med njimi in bil je videti ves rdeč in vznemirjen. Njegova mati in Genovefa sta sedeli v drugem delu cerkve in sta ga skrbno opazovali. Genovefa je le težko prenašala pogled na njegov žareči obraz, ki je bil z mrzlično napetostjo uDrt v duhovnika, ki je ravno pričenjal svoj go vor. „ Ko je duhovnik tekom svojega govora omenil, kako so bile pri } takih prilikah pogostokrat uslišane molitve, so njegove oči žarele veselja in obraz se mu je svetil; ko pa je duhovnik govoril o uda-nosti, zatajevanju in potrpežljivosti, so se njegove ustnice tresle in njegov obraz je postal žalosten. Genovefa ni več mogla dalje prenašati čudnih sprememb na obra zu, ki ga je ljubila. Nagnila je svojo glavo in tiho pošiljala mo litve proti nebu — goreče, čiste in nesebične, kakor so molitve ange la varuha za njegovega varovan ca. Ona ni imela nobenega^ upanja na svojo lastno srečo. Žalost je bila pred njo, kamor se je obrnila, in sklep njenega očeta, o katerem je vedela, da se mu ne bo mogla ustavljati. Tako stroga je bila v onih časih dolžnost otroške pokorščine. En stavek pridi-Re pa si je dobro zapomnila in ga zaklenila v svoje srce: "Vsaka molitev, izgovorjena v imenu Go-• spodovem, je uslišana," je rekel pridigar, "in tudi ako navidezno ni uslišana." In zopet je v goreči molitvi nagnila svojo glavo. Ko se je zopet ozrla po cerkvi, je delil nadškof majhne podobice med ki so klečali pred oltarjem v vrstah. Trenutek potem je Kvintin vstal in odšel iz cerkve. Gledala je za njim, vendar ga je v množici kmalu izgubila izpred oči. Prišel je večer, in solnce, ki je csl dan lepo sijalo, je sedaj mirno zahajalo in počivalo na gro-madi rdečih oblakov. Ravna planjava, ki obdaja mesto Antwer-Ipen. je bila polna gruč kmetskega ljudstva, ki se je počasi vračalo domov med travniki ali ob brego-lene reke Šelde; otroci so letali semintja in trgali marjetice da vpraša po njegovem zdravju in prijazno pozdravi gospo Matis. V kovačevi hiši še niso prižgali luči. Mati je sedela pri oknu, kakor Genovefa, vendar ne z namenom, da bi gledala na ulico, marveč, da bi vjela poslednje žarke dnevne svetlobe in še pri dne vu zakrpala perilo za svojega sina. Semintja se je ozrla na posteljo in opazila, da je bil Kvintin bolj bled in bolj upadel kakor po navadi. Temne sence so se premikale onega večera preko njegovega obraza, prav kakor so oblaki hitro plavali po nebu, ki je postalo naenkrat viharno. "Mati," je vzkliknil Kvintin, ko se je po dolgem molku vzdignil na svojem ležišču in se uprl na svoj komolec, — "mati, ozri se malo venkaj in poglej, ako de- v • t • zuje. V tem trenutku je Marjetica potrkala na vrata. Planil je pokonci, vendar se je razočaran zgrudil zopet nazaj, ko je videl, da je bila Marjetica. t ■ "Moja gospodinja," je rekla služabnica, "Vam pošilja prijazne pozdrave, gospa Matis, in to skuhano sadje, katero je, kakor mi je naročila povedati, sama pripravila, ter prosi, da bi ji sporočili, ali je Vašemu sinu bolje, kakor je bilo minulo noč, ko se je oglasila pri Vas. Danes zvečer ne more od doma, ker pričakuje moj gospodar gostov." "Gostov!" je rekel Kvintin tiho. "Da, gostov iz Haarlema. Van Daksis, slikar onega mesta, pride k nam. On prinaša seboj slovito sliko Lazarja, katera se razstavi v mestni dvorani, da dobi nagrado, kakor se sodi. Kakšen odgovor naj ponesen svoji gospodinji? Bojim se, da se ne počutite bolje, gospod," je pristavila, ko se je mladi človek smrtnobledega o braza in tresočih ustnic naslonil zopet nazaj. "Povej Genovefi, da naj moli za naju," je rekla gospa Matis z žalostnim glasom. "Kaj pomaga moliti?" je vzkliknil njen sin bridko; in ko so se zaprla vrata za Marjetico, je začel strašno tožiti. "Cele dneve sem molil, molil sem cele dolge noči brez spanca, molil, da bi bil rešen gladu, nečasti, molil, da bi se ta slabotna roka toliko ojačila, da bi mogla delati. In poglejte mati, kako slabotna je danes — bolj slaba kakor kdaj poprej. Nikdar se nisem počutil tako slabo kakor danes. To je ves odgovor, ki so ga dobile moje in tvoje in njene molitve. In vendar sem tako trdno upal, da bodo uslišane radi Genovefe! Ako je bila kdaj kaka dobra duša na svetu— " "Je gotovo ona," mu je segla mati v besedo. "Najboljše bitje, kar jih je kdaj živelo in najlep-Sramota in greh je, ako jo hoče njegov oče prisiliti, da se o-moži s tem starim, odurnim van Daksisom ravno radi tega, ker zna ta človek sukati slikarski čopič med svojimi prsti." "O mati, ne govorite o tem, mučite me, — delate me obupnega! Moja glava je vroča in jaz ležim tukaj in premišljujem, da se mi zdi, da možgani gorijo." "Ne, moj dečko, tako ne ozdraviš nikoli," je rekel nekdo v nje govi bližini. "Doktor Armen! Ali ste Vil O gospod, Vi ne morete ničesar zame storiti, blažena Devica pa mi noče pomagati." "In ali ne moreš ničesar stori ti, da bfsi pomagal, dečko ? Čemu ležiš tukaj in tratiš svoj čas?' "Gospod doktor, to je okrutno Bog in moja mati vesta, da bi da polovico svojega življenja za moč da bi mogel samo en dan delati.' "Nikdo noče polovice tvojega življenja, niti kojega drugega dela ; toda temu brezdelju mora biti konec!" , "Vendar ako nima človek niti toliko moči, da bi vzdignil kladivo?" "Kdo pa zahteva od tebe, da vzdiguješ kladivo, ti bedak? Ali ni Vsegamogočni ničesar drugega ustvaril na tem svetu kakor kovače in kladiva? Vstani, pokonci! Kaj, preslab, da bi mogel stati! Toda žila ti ne bije ravno tako slabo — zdi se mi, da ni nič drugega, kakor izmučenost vsled nezadovoljnosti. Pridite semkaj, mati, podprite ga z blazinami in prinesite ono svečo. No, kaj boš sedaj ? Samo ležal tukaj in premišljeval?" "Že več noči ni zaprl očesa," je dejala gospa Matis. "Prav nič se ne. čudim temu. Toliko večja sramota zanj. Kaj pa je ono tamkaj — podoba?" j (Konec prih.) Smešnlce. Dober računar. % Neki farmer je dal svojemu hlapcu več njiv v najem pod po gojem, da si izgovori četrti del (delež) pridelka. Na jesen je spravil marljivi hlapec domov po 3 vozove, krompirja, žita in drugih pridelkov. Nekoč se oglasi pri njem far mer in zahteva od najemnika iz govorjeni delež. "Prav žal mi je," mu odgovori hlapec. "Ne morem Vam dati ničesar, ker sem pridelal samo tri vozove krompirja, tri vozove žita itd. Letos Vaš pridelek ali delež sploh ni zrastel, morda bode pa drugo jesen?" Na Francoskem. Tujec, biciklist, postaranemu kmetu: "Koliko milj je še do mesta A?" "Deset, ako se vozite po drugi strani." "Kako to? Tu pa vidim tablo, da vodi pot v to mesto ravno v nasprotni smeri." "Prav imate. Vedite pa, da smo ono tablo nalašč premestili, samo da vodimo Zeppeline za nos." Dober odgovor. "Ko sem se vračal snoči že pozno domov, sem videl nekoga, ki je v temi prižigal svojo lastnino." "Pa niste taka j poklicali požarne brambe?" "Ne. — Dotičnik je prižigal namreč svojo smodko." Pri krojaču. Odjemalec krojaškemu moj stru: "Kakor vidim iz Vašega napisa, izdelujete Vi obleke tako hitro, da se nanje kar lahko počaka. Jaz bi rabil zelo nujno en površnik, ker je hladno. Ali ste res tako točni?" "Da. Potrpite da vzamem Vašo mero; — dajte mi $5.00 predplačila, — idite domov in počakajte toliko časa da bo površnik dogotovljen!" TMcfoa: 617 R. LOUIS M. PTAK Na deželi. Letoviščar: "Pisali ste mi odločno da nimate pri Vas nič komarjev ščurkov in stenic. Poglejte jih kako marširajo po sobi." Gospodar: "Veste to niso moji, ali naši ,temuč od našega soseda, ki ima pekarijo. — pa pridejo sem čez cesto menda samo na kratek obisk/' Izgovor. Agent pisatelju: "Vzemite ta pisalni stroj ki je tako lahek, da ga boste lahko držali na kolenih in pisali.' "Ni zame. — Jaz sem že ože-njen." NA PRODAJ je lota nasproti slovenske cerkve v Chicagu. Cena $675.00. Nova moderna hiša v Cicero, 111., v dva nadstropja s pritličjem (basementopi) s 5 in 6 sobami. Nizka cena: samo $5500.00. Oglasite se pri: FRANK KOSMACH, 2116 W. 22. St., — Chicago, HI. o bias t v. potrjeni POGREBNIH 210 St. MarKf Street PERU. ILL. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR 1004 N. Chicago Ave., Jollet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048 N, W. 770. ŠOLA sa učenje roinje g avtomobili. Kdor m hoče temeljito in kmalu priučiti vožnje c avtomobili, ali iste p* pravljati, naj pride k nam v šolo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrši podae-ru in ponoči! Mi garantiramo, da dobi učenec "Licence" ali dovoljenje. Pridite se torej učit k nam! PENN AUTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly St. (55.—11. 5.) Pittsburg, Pa. FARME IN FARMERSKA ZEMLJIŠČA Se toplo priporoča rojakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 111., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulantni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. Člani podpirajte članal M. POGORELC trgovec zjlatnino 29 E. Madison St. Room 1112. CHICAGO, ILL. Pišite po cenik! United Undertaking Co. PQGREBN1K1 Podjetje, s katerim so v zveri tudi Slovenci. Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. Se priporoča Sloveneem gohotno naklonjenost. 3.17.16 bla- v okolici Jump River, Taylor County, Wis., imajo vse prednosti, katere so potrebne za uspešno kmetovanje. Rodovitna zemlja, zdravo podnebje, dovolj det-j a, dobre železniške zveze, dobre ceste, dobre sole. Cena farmer-skih zemljišč akr $20.00 in više. Plačilni obroki 8 let. Pri čiščenju zemlje se dela življenje s "bolci," "tajsi," klafterskimi dr vami in z žganjem oglja. Edina slovenska naselbina, ki se peča ■ žganjem oglja. Oglejte si kraj, zberite kos zemlje, zasigurajte m. zdrft*<2 delo v naravi, kruh in neodvisnost ter blagostanje ameriškega farmer j a. Obdelane in ©-premljene farme po raznih cenah. WM. BRUMSHMTD, (Ad.) Jump River, Wis. PETER CUUG JA.VJVI JVOTAH 1245 So. Santa Fe Avenue, Pu.blo, Colo. Izdeluje vsakovrstne pravov* ljavne listine, spadajoče v notar sko stroko za Združene države is staro domovino. Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za asupne na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United. Mine Worker j of America. -District 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je? A. W. KERR, ROOM 810-8U FERGUSON BUILD IN C Springfield, Illinois. Za zastave, regalije jn vse društvene potrebščine priporočamo prvo In oa|stara|šo domačo tvrdko F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jiK prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. $1.00 se otvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se obrestuje po • • • • 3% Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 velja sedaj samo $16.00, K 50 samo $8.00 s poštnino vred. Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York:, N. Y, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Olilo. ................................ f IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. J. 32. Društvo Jezus dobri Pastir, lin, Box Enumclaw, Wash. Predsednik: Joseph Pašič, B. B. No. 1; tajnik: Josef Mal neritch, B. B. No. 1, box 70; zastopnik: [ Josef Malneritch, B. B. No. 1, box 70. , TV.* , rn.' ril Meeečma eeja vsako četrto nedeljo t O lte/ana' • društveni dvorani. PredMdmk: John ^fran, 2313 ^ lan- 33 Drugtv0 8T. Marije Dev., Pitts- eoln St.,; tajnik: Math Gnil, 1823 W. b . Pa Pred8ednik: Peter Balkovec, 22nd 8t.; zaatopmk: Anton Gregonč, Dresden Alley. tajnik- john FiUp- 2027 W. 23rd St. Bedna seja se vrši 5161 Natrona Alley; zastopnik: Jo- vsako prvo nedeljo v mesecu, v sloven- rip paviakovič, 54 Low Bd., Sharpsbg, ski cerkveni dvorani. Pa Mesečna seja: vsako prvo nedeljo 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. r Kranjsko Slov. Domu, 57 Str. Predsednik: A. Golobič, 211 Jackson St. 38 Društvo sv. Petra in Pavla, tajnik: John Vidmar, 1112 N. Broad- Kansas City, Kans. Predsednik: Peter way St.; zastopnik: John A. Težak, Majerle, 415 North 5th St.; tajnik: 1012 N. Chicago St. Bedna seja se vrši I PeUr Majerle, 322 Ann Ave.; zastop- ---------^----.. _ _ . -----^ ; zastopnik: Mart. flukle, "P. O. — MeSečna seja: vsako drugo nedeljo v Maks 8tipetičevi dvorani. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, I1L Predsednik: Josip Brence, Box 204; tajnik: Frank Bezovšek, Box 76; zastopnik: Mart. Pirman, Box 62. Mesečna seja: vsako prvo soboto. 61. Društvo Vitezi sv. Mihaela, Yo-ungstown, Ohio. Predsednik: Ivan Sr-belj, 1204% Dak. Ave.; tajnik: Peter Vouk, 803 W. Bayem Ave.; zastopnik: John Jerman, box 241. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani stare hrvaške cerkve. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drasler, 268 Wabash Ave.; tajnik: Louis Shilz, Box 373; zastopnik; Anton Križan, Box 364. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Globokar, 3612 E. 82 n d St. S. E.; tajnik: John Susteršič, 7718 Issler Ct. S. E.; zastopnik: Frank Jernejčič, 3550 E. 81st'8t. S. E. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Plutovi dvorani, 3611 E. 81st Street S. E. 64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. Predsednik: Jos. Kolakovič, 47 Chasman Ave.; tajnik: John škof, 13 Ganster St.; zastopnik: Frank Skrlin, 13 Wine St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri pop. na 28 Bridge St., Etna, Pa. 65. Društvo sv. Jan. Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Golič-nik, 238 Fla. St.; tajnik: John Kegel, 243 — 1st Ave.; zastopnik: Fr. Fran-čič, 293 Beed St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v "Ilirija" dvorani. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Josip Mehle, 7505 Woodland Ave.; tajnik: Eg. Verhovec, 2777 120th St. S. E.; zastopnik Anton šuštaršič, 8116 Otter Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo ob 1. popoldne. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: M. Matjašič, 556 So. 3rd St.; tajnik: M. Matjašič, 556 So 3rd St.; zastopnik: Josip Kambič, 542 So. 3rd St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. sv. Alojzija. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Josip Boltič, Box 248 — Adamsburg, Pa.; tajnik: John Terbots, Box 276 Manor, Pa.; zastopnik: Fr. Baspotnik, Box 138 Manor, Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Manor, Pennsylvania. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Ignac Tronkelj, 2217 tretjo soboto. 70. Društvo sv. Srca Jezusov., St. Louis, Mo. Predsednik: John Lukežič, 2217 So. 2nd St.; tajnik: John Mihel-čič, 2842 So. 7 St.; zastopnik: Anton Bukovec, 3400 Kosciusko St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 71. Društvo sv. Ant. Padov., Crab Tree, Pa. Predsednik: John Tome, box vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani nev Anton Leskovec, 515 Oh »tare šole, 108 Clay St. Ave- Mesečna seja vsako prvo nedeljo 3. Društvo Vitezi sv. Jurija, Joliet, r Slovenski dvorani, 515 Ohio St. 111. Predsednik: John Pezdirtz, 1506 39 Društvo sv. Jožefa, Biggs, Iowa. Center St.; tajnik: Anton Nemanič predsednik: Anton Fir, B. D. 2, Delmar, ml., 1000 N. Chicago St.; zastopnik: i0Va; tajnik: Jos. Lukežič, P. O. Anton Nemanič st., 1000 N. Chicago St. Brown, Iowa; zastopnik: John Skala, Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo g £>. 2, Delmar, Iowa. Mesečna seja: ▼ mesecu v dvorani stare šole, 108 Clay vsako prvo nedeljo v Biggs, Iowa. Street. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 126 — Tower, Minn. Predsednik: Frank 2nd Ave. (Brooklyn Ad.); tajnik: John Schweiger, Box 835, Soudan, Minn.; pOVsha, 311 — 3rd Ave. Hibbing, Minn, tajnik: John Loushin, Box 1230, Soudan, zastopnik. Al. Pucelj, 5 A v. (Brooklyn Minn.; zastopnik: Geo. Nemanič, Box Ud>) Mesečnaseja: vsako prvo nedeljo 741, Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši v "Model Hali". vsako drugo nedeljo v Tower, Minn. 41. DrU§tvo sv. Jožefa, Pittsburgh, 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Pa. Predsednik: Ig. Podvasnik, 4734 Predsednik: John Tomše, 118 — 4th St. Hatfld. St.; tajnik: I. Bojane, 234 — tajnik: John Pražen, 1121 — 3rd St.; 57th St.; zastopnik: Joseph Walenčič, aastopnik: Josip Gende, 70 — 2nd St. 5412 Carnegie St. Mesečna seja vsako Mesečna seja se vrši vsako prvo ne- drugo nedeljo točno ob 9 uri dopoldne deljo v Math. Kumpovi dvorani. v K. S. Domu. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Math. Jerman, 321 Palm Predsednik: Mart. Krašovec, Box 206: St.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. S. Fe tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; za-Ave.; zastopnik: Math Novak, 300 Utopnik: Anton Papič, 128 Frederick St. Spring St. Bedna mesečna seia se vrši Mesečna seja vsak tretji četrtek v dr. vsakega 14. v lastni društveni dvorani, ivorani. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda- Jo- 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, liet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 Mpnt. Predsednik: Frank Petelin, 622 N. Hickory St.; tajnik: Math Buchar, e. 3rd St.; tajnik: Mih. J. Kraker, 614 706 N. Broadway; zastopnik: Stephen e. 3rd St.; zastopnik: Mih. J. Kraker, Stukel, 1200 Elizabeth St. Mesečna seja 014 e. 3rd St. Mesečna seja: vsak prvi ■e vrši redno vsako tretjo nedeljo v šol- in tretji torek v cerkveni dvorani, ski dvorani. 44. Društvo Vitezi sv. Florijana. So. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, la. Chicago, 111, Predsednik: Math Pirnar, Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl 9005 Ave. "L"; tajnik: Jakob Smre-St., Lyons, Ia.; tajnik: John Tancik, kar, 9520 Ave "L"; zastopnik: Ralph 609 Peaa-1 St., Lyons, la.; zastopnik: Kompare, 9206 Commercial Ave. Meseč -John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia. na 8eja: vsako prvo nedeljo v Medoševi Mesečna seja vsako 2. nedeljo. dvorani. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 45. Društvo sv. Cirila in Metcda, E. IIL Predsednik: Anton Fajfar, 417 Ful- Helena, Mont. Predsednik: Josip Ma-ton St.; tajnik Anton Krajnc, 500 N. jerle, Box 59; tajnik: Josip Sasek, Box Broadway; zastopnik: Anton Jeraj, 670 45. zastopnik: Josip Lozar, Box 36. Me-Hay St. Bedna mesečna seja se vrši sečna seja: 14. in 18. v mesecu v Josip vsako prvo nedeljo v W. Bossovi dvo- I.ozarjevi dvorani. rani in sicer ob 9. uri dopoldne. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf. za 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Greater New York, N. Y. Predsednik: Pa. — Predsednik: John Dečman, P. O. I Josip Bems, 729 Putnam Ave., Brook-Tajnik: Karol Zalar, box 547; zastop- hyn, N. Y.; tajnik: Frank Kavčič, 898 nik: John Telban, P. O. Mesečna seja willow Ave., North Bergen, N. J.; za-vsako drugo nedeljo. stopnik: Mihael Pirnat, 2803 Catalpa 13. Društvo sv. Jan. Krst., Biwabik, Ave., Brooklyn, N. Y. Mesečna seja Minn. Predsednik: Math Junko, Box vsako drugo nedeljo v dvorani G. K6- 624; tajnik: Math Tomatz, Box 144; nig.a> 167 E. 4th St., New York City. 0. 4 . , . „ zastopnik: Josip Gilač, Box 58 Pine- 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, IIL ta,Jmk/ A^rej Jereb, Box 92; za-viUe, Minn. Bedna mesečna seja: vsako Predsednik: John štajer, 1717 SoTBaci- "®P»"k: Ant. Biirkovitz, Box 464; Me-prvo nedeljo v navadni društv. dvorani. ne Ave.; tajnik: John Wuksinich, 2432 14. Društvo sv. Jan. Krst., Butte, Hamlin Ave.; zastopnik: Mart. Ne Mont. Predsednik: John Tekaučič, 436 manich, 1900 W. 22nd St. Mesečna seja; Watson Ave.; tajnik: Karol Prelesnik, vsako drugo nedeljo v cerkveni dvo 511 Watson Ave.; zastopnik: Karol rani. Prelesnik, 511 Watson Ave. Bedna me- 49. Društvo Jezus Dobri Pastir, Pitts •ečna seja se vrši vsako drugo in četrto burgh, Pa. Predsednik: Mike Markovič •redo v "Cash House" dvorani. Uši Progres St. N. S.; tajnik: Geo. 15. Društvo sv. Boka, Allegheny, Pa. Weselich, 5214 Natrona Alley; zastop-Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn nik: Stefan Bogina, 4831 Plum Alley Ave. Pittsburgh, Pa.; tajnik: Frank Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo Cvetič, 4636 Hatfield St. Pittsburgh, Pittsburgh, Pa. Pa.; zastopnik: Math Klarič, 1146 E. 50. Društvo Marije Sedem žalosti, Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bedna Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-mesečna seja se vrši vsako tretjo nede- vintz, 1114 Voskomp St.; tajnik: Frank ljo v K. S. Domu. Trempuš, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Pa.; zastopnik: Marko Ostronich, 1132 Minn. Predsednik: Math Kostainšek, Voskomp St. Mesečna seja vsako dru 302 Wyo. Ave.; tajnik: John Sumrada, g0 nedeljo v Pittsburgh, Pa. Box 349; zastopnik: Anton Skubec, 113 51. Društva sv. Petra in Pavla, Iron Chestnut St. Mesečna seja: vsako dru- Mtn., Mich. Predsednik: Josip Groznik, go nedeljo v "Duluth Brewing" dvo- 206 — 4th St.; tajnik: Nick Paljuk, 1106 Vulean St.; zastopnik: Frank Sta- 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny niša, 505 Blaine St. Mesečna seja: vsa-Lind, Ark. Predsednik: Martin Coš, ko prvo nedeljo. 9 Box 75; tajnik: John Eržen, Box 47; 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, aastopnik Mihael Paučnik, Box 82. Me- Ind. Predsednik: John Hribernik, 2615 eečna seja: vsako tretjo nedeljo v druš- W. Walnut St.; tajnik: A. Pavell, 708 tveni dvorani. N. Waruian Ave.; zastopnik: Jakob 20. Društvo sv. Jan. Krst., Ironwood, Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna se-Mich. Predsednik: Frank Smaltz, 298 j®: vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvo-Bondey St.; tajnik: John Bamuta, 418 rani ob 1. popoldne. Bonne St.; zastopnik: Paul Mukavec, 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 207 Bondey St. Mesečna seja: vsako ni.. Predsednik: Frank Jerina, 1017 tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. Wadsworth Ave.; tajnik: John Petkov- 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. šek, 1020 Sher. Bd., N. Chicago, HI.; za-Predsednik: Frank Beck, P. O. box 31, stopnik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave. Presto, Pa.; tajnik: John Krek, Box N. Chicago, 111. Mesečna seja: vsako 205, Burdi-ne, Pa.; zaetopmik: Frank drugo nedeljo v Math Slana-tovi dvo Primožič, Box 237, Burdine, Pa. — rani. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v 54. Društvo sv. Srca Jezus., Chisholm, Slovenski dvorani. Minn. Predsednik: Jos. Ule, Box 257; 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, tajnik: Fr. First, ml. 124 Hemlock St.; Ohio. Predsednik: Anton Hočevar, B. F. zastopnik: John Klun, box 668. — D. 2, Box 11% ;tajnik: Frank Hočevar, Mesečna seja: vsako prvo nedeljo po 20. B. F. D. 2, Box 11%; zastopnik: Frank v- mesecu v Fr. Hrenovi dvorani. Gregorčič, B. F. D. 2, Box 11%. Meseč- 55. Društvo sv. Jožefa, Crested na eeja: vsako drugo nedeljo v Boyds- Butte, Colo. Predsednik: Ivan Težak, rille, Ohio. L- 59; tajnik in zastopnik: Math 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. J**1*' L- 41- Mesečna seja vsako Predsednik: Josip Skok, Box 317; ta j- nedeljo ob 2. uri popoldne v nik: Josip Aubel, Box 410; zastopnik: P™4** djoram. Frank Keržič, P. O. W. Blocton, Ala.L?6- *>™štvo sv Jožefa, Leadville, Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo vX?10'Pwdwdmk: John Vidmar, 502 W. prostorih br. Jos. Aubel-na. Chestnut St.; tajnik: Frank Cerjak, 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio. J16 J*®8* 2n£, zastopnik: An-Predsednik: Mih Setnikar, 6305 Glass to? Novak, 630 W. 2nd St. Mesečna Ave. N. E.; tajnik: Josip Bus, 6712 seJ®: vsakega 14. v mesecu. Bonna Ave. N. E.; zastopnik: Jernej _57- Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Knaus, 6129 St. Clair Ave. Mesečna i- ~T Predsednik: Josip Cvetkovič, 328 seja vsako prvo nedeljo v Knausovi St\' tajnik: Gabriel Tasotti, 423 dvorani. Throop Ave.; zastopnik: Albin Zakraj- 29. Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, f®k> «• Mr8- Malone, 158 Guernsey St. 111. Predsednik: Mart. Težak, 1201 Hi- Mesečna seja vsako prvo soboto v dvo-ekory St.; tajnik: John Lekan, 4061rani br- Vogriča, 211 Graham Ave. Marble St.; zastopnik: Josip Legan, 209 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Indiana St. Mesečna seja: vsako prvo Predsednik: Boštjan Dolenc, B. F. D. 2, nedeljo v dvorani Sole sv. Jožefa. Box 125 Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bo-' 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich, hinc, B. F. D. 2, Box 107 Irwin, Pa.; Predsednik: Mihael Ma jerle, 7 Chestnut zastopnik: Tomaž Oblak, B. F. D. 2, St.; tajnik: John B. Sterbenz, 2008 Box 140 Irwin, Pa. Mesečna seja: vsako Calumet Ave.; zastopnik: John B. Ster- drugo nedeljo v lastni dvorani, benz, 2008 Calumet Ave. Mlečna seja 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eve-vsako drugo nedeljo po prvi sv. maši leth, Minn. Predsednik: John Kuzma, v cerkve« dvorani. f202 Grant Ave.; tajnik: Frank Peter- sečna seja: vsako prvo nedeljo v prostorih br. Jereb. 72. Društvo sv. Antona Padov., Ely, Minn. Predsednik: Georg Peternel, box 925; tajnik: Louis Perušek, box 441; zastopnik: Jernej Janežič, box 398. — Mesečna seja vsako drugo nedeljo dopoldne ob 10 uri v Frank Viranthovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurja, Tolucca, 111. Predsednik: John Backi, P. O. Tolucca, 111.; tajnik: M. Pavletich, P. O. Tolucca, 111.; zastopnik: S. Polich, P. O. Tolucca, 111. Mesečna seja vsakega 18tega v mesecu v prostorih S. Pohch-a. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1848 S. Benfro St.; tajnik: John Peternel, 928 So. 15th St.; zastopnik: Jos. Gruber-nik, 1831 So. 15th St. Mesečna seja: vsak četrtek po 15. v mesecu v šolski dvorani. 75. Društvo Vitezi sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Frank Mišjak, 428 Crosatt St.; tajnik: John Novak, Box 173; zastopnik: Josip Bregač, 437 Crosatt St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani Jos. Woodschank, 1153 — 1st Street. 77. Društvo Marije Vnebovz., Forest City, Pa. Predsednik: Frank Matos, Box 160; tajnik: John Osolin, Box 492; zastopnik: Anton Bokal, Box 552. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, ni. Predsednica: Marija Jorga, 1703 W. 21st Pl.; tajnica: Marija Kobal, 2040 W. 22nd Pl.; zastopnica: Marija Kre-mesec, 1804 W. 22nd Place. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik John Zalar, 1021 Sheridan Bd.; tajnik: Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd.; zastopnik: Frank Ma-kovec, 1019 Prescott St., N. Chicago, 111. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Slana-tovi dvorani. 80. Društvo Marije čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Marg. Stanko, 9619 Ewing Ave.; zastopnica: Katy Jakovcičh, 9621 Ave. "M". Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani na 9485 — 95th Street. 81. Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Agnes Go-rišek, 843 Progress St. N. S.; tajnica: Josipina Fortun, 4822 Plum Alley; obe v Pittsburgh, Pa.; zastopnica: Ana Golobič, 6 Martha St., West Etna, Pa. Mesečna seja: vsako četrto nedelio v K. S. Domu. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans- Predsednik: John Benedik ml., box Fr. Benedik B. B. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik? Anton Skubitz, box 64, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; zastopnik: Josef Geront, B. B. 2, Pittsburg, Kans. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Frank Speharja. 84. Društvo Marije Sedem žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Ivan Krkovič, Box 235 Painesdale, Mich.; tajnik: Viktor Bodoševič, Box 56, Tri- mountain, Mich.; zastopnik: Anton Pin-tar, Box 458 Painesdale, Mich. Mesečna seja: vssko tretjo nedeljo v Trimountain, Mich. 85. Društvo Marije čist. Spočet., Lorain, Ohio. Predsednica: Jera Virant, 1700 E. 28 th St.; tajnica: Frances Juha, 1794 E. 29th St.; zastopnica: Ivana Svete, 1782 E. 28th St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Al. Virantovi dvorani. 86. Društvo sv. Srca Marije, Bock Springs, Wyo. Predsednica: Antonija Proi, 614 — 10th St.; tajnica: Johana Perlič, 211 Sherman 8t.; zastopnica: Frances Mrak, Box 253. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Društvo sv. Ant. Padov., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnich, 1307 N. Broadway; tajnik: Bud. Kuleto, 1510 Cora St.; zastopnik: Stefau štukelj, 1131% N. Broadway. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih stare šole. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk. Mich. Predsednik: Geo. Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich.; tajnik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich.; zastopnik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Ahmeek, Mich. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: Math Belavič, 46 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Sycamore St.; zastopnik: Niko Erdeljac, 376 Butler St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Benatt, Pa. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Der-ganc, 118 N. 22nd St.; tajnik: Frank Kompare, 2201 Madison St.; zastopnik: Josip Gerdun, 1018 N. 27. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v "Schlitz" dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Jos. Rudman, Box 175 Braddock, Pa.; tajnik: Lorenc Blazina, Bdx 203, Braddock, Pa.; zastopnik: Lovr. Blažina, Box 203 Braddock, Pa. Mesečna seja: vsako drugo r-edeljo v hrvatski cerkv. dvorani. 92. Društvo sv. Barbare. Pittsburgh, Pa. Predsednica: Ljuba železnak, 4915 Iiutler St.; tajnica: Mar. Novogradec, 4820 Harrison St.; zastopnica: Mar. Kost elac, 4917 Plum Alley. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani v Be-netu. 93. Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: John Kočevar. Box 422; tajnik: Peter Staudohar, 203 Central Ave.; zastopnik: Math Knaus, 216 Oak St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 94. Društvo Marija Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. Predsednik: Frank Solar, Box 94£ tajnik: Joseph Juvan, Box 192; zastopnik: Frank Cirej, Box 124. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 10. dopoldne v dvorani br. Cirej. ' 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Mih. Bebernik, Box 185; tajnik: Ant. Kozlevčar, Box 174; zastopnik: Jak. Brule, Box 197. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani dr. sv. Barbare. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Nik. Zvonarič, P. O. Seminole, Pa.; tajnik: Karol Kožuh, B. F. D. 6, box 64, New Betlehem, Pa.; zastopnik: Karol Kožuh, Seminole, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkevni dvorani. 97. Društvo sv. tyirbare, Mt. Olive, 111. Predsednik: Frank Vukelič, Box 724; tajnik: Anton Muič, Box 723; zastopnik: John M. Knes, P. O. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 1. uri popoldne. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Bock-dale, 111. Predsednik: Anton Oberstar, 120 Moen St.; tajnik: Josip Snedic, 115 Davis St.; zastopnik: Alois Mlakar, 114 Steel Vil. Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Mavričevi dvorani. 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Jakob Lončarich, Box 195; zastopnik: Anton Nemanich, Box 148. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v Pet. Barbolio dvorani. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. Predsednik: Jos. Hribar, 602 E. 32. St.; tajnik: John Kumše, 1735 E. 33. St.; zastopnik: Josip Svete, 1780—82 E. 28. St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Al. Virantovi dvorani. 102. Društvo 'Novi Dom!, Newark, N. J. Predsednik: Frank Skerbe, 23 Barbara St., Newark, N. J.; tajnik in zastopnik: Ivan Intihar, 409 W. 48. St., New York, N. Y. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prost. Fr. Stem-bal-a, 38 Newark St., Newark, N. J. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Math Sekula, Had-ley Pl. & 48. Ave.; tajnik: Louis Sekula, 425—54. Ave., West Allis, Wis.; zastopnik: Josip Janežič. 465—52. Ave., West Allis, Wis. Mesečna seja: vsako drugo neSel j o v Cerkveni dvorani, West Ailis. . 104. Društvo Marija Cist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Ana Princ. 1222 Taylor Ave.; tajnica: Julija Kra-ševec, 1237 Eiler Ave.; zastopnica: L. Terlep, 1230 Elm St. Mesečna seja vsakega 15. v mesecu v prostorih M. Luk-setič-a. 105. Društvo sv. Ane, New York, N. Y. Predsednica: Fany Pirnat, 2803 Catalpa Ave., Brooklyn, N. Y.; tajnica: Fany Staudohar, 1693 Linden Street, Brooklyn, N. Y.; zastopnica: Josipina Rerč, 424 E. 9. St., New York. nT Y. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo. • 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, HI. Predsednica: Marija Golobič, 211 Jackson St.; tajnica: Marija Stanfel, 1001 N. Chicago $t.; zastopnica: Ana Uleeič, 1028 WUcox St. Mesečna seja: v poletnem času vsak prvi četrtek zvečer ob pol 8 uri v šolski dvorani. 109. Društvo sv. Družine, Alliquip-pa, Pa. Predsednik: Geo. Smrekar, box 71; tajnik: John Jager, box 137; zastopnik: Josip Traven, box 71. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. Predsednik: Frank Brtoncel, 147 Center St.; tajnik: Jos. Lekšen, 149 143- Društvo sv. Jan. Krstn., Joliet 111. Predsednik: Joseph M. Grill, 1208 22~£k>. 2*8^ "t a j niča: Marija & Steve fl f 80. 2. St.; zastopnica: mI » l00**' f? Center St.; zastopnik: Alois Balant, 112 Sterling ave. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v prostorih N. Dormish. 111. Društvo sv. 8rca Marije, Barberton, Ohio. Predsednica: Antonija Rata j, 513 First St.; tajnica: Mary Vidergar, 244 Melvin St.; zastopnica: Jera Podpečnik, P. O. Box 225. Mesečna seja vsako drugo nedeljo na 149 Center St. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: M. Mushich, Ely, Minn.; tajnik: John Kovach, box 365; zastopnik: Nik černich, box 924. Mesečna se ;ia: vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani. 113. Društvo sv. Boka, Denver, Colo. Predsed.: Jos. Lesar, 5119 Clarkson st. ^ tajnik: Louis Andolšek, 5173 clarkson St; zastopnik: John Turk, 4920 Pearl St. Mesečna seja: vsakega 13. v mesecu. 114. Društvo Marije Milosti Polna, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Lončarič, 622 Butala, 768 rija Starašinič, 764 So. 2. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. Sv. Alojzija. 115. Društvo sv. VeroniKe, llansas City, Kans. Predsednica: Marija Gu-stin, 426 N. 5. St.; tajnica: Maria Mau-rin, 419 Ferry St.; zastopnica: Ana Saj-nič, 322 Ann Ave. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 515 Ohio St. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls. N. Y. Predsednik: Chas. Laskovec, 4 Seeley St.; tajnik Jac. Terček, 12 See-ley St.; zastopnik: Frank Gregcrka, 2 Cassler St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo ua 18 Seeley St. 119. Društvo Marije Pomagaj, Rockdale, ni. Predsednica: Ana Marentič, 109 Moen Ave.; tajnica: Maria Koste-lec, 509 Moen Ave.; zastopnica: Marija Lozar, 222 Midland Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 120. Društvo »v. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Fanny Susman, box 611; tajnica Maria Spec, box 611; zastopnica; Pavla Osolin, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 121. Društvo sv. Marije Pomagaj, Littlefalls, N. Y. Predsednica: Frances Turek, 4 Williams St.; tajnica: Katie Mihevc, 4 Williams St.; zastopnica: Marie Albrecht, 1 Cassler 8t. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 122. Druš. sv. Jožefa, Bock Springs, Wyo. Predsednik: Math. Ferlic, 211 Sherman St.; tajnik: Jos. Gosar. box 412; zastopnik: Frank Plemel, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Slov. Domu. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio.. Predsednica: Marija Potnik, box 134; tajnica: Marija Hoge, B. F. D. 2, box 11%; zastopnica: Jožefa Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: John Ropar, 1043 Jefferson St.; tajnik: Joe Bukovec, 2160 Jefferson St.; zastopnik: Marko Mrzljak, 2207 Madison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani na 22 Adams St. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, bok 163, W. Mineral, Kans.; zastopnik: Pet. Benda, box 328 W. Mineral, Kans. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 10 uri dop. 127. Društvo sv. Ane, Waukegan, ni. Predsednica: Marija Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, HI.; tajnica: Marija Bartel, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111.; zastopnica: Marija Brence, 1428 So. Sheridan Bd., Waukegan, m. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v šolskih prostorih. 128. D 139. Društvo sv. Ane, La Salle »I Predsednica: TnJ,on* in ' : Johana Bruder. 154—3h St.; tajnica: Maria Stušek, 1043 — 2nd St.; zastopnica: Maria Pražen, 1121—3 8t. Mesečna seja: vsako drugo nedelio v šolski dvorani. 10 140. Društvo sv. Bozalije, Si field, HI. Predsednica: Johana Bo*£ 1009 So. 15. St.; tajnica: Aloisia Kni! nik, 1201 80. 19. St.; zastopnica- Boa Kulovic, 1916 E. 8tuart St. Mesebi seja vsako tretjo nedeljo v slovenski šoli. 142. Društvo sv. Jurja, Lansferd. Pa. Predsednik: Ignac Slakoper, 6 w Ridge St., Lansford, Pa.; tajnik-Stephen Slakoper, box 247, Coaldal« Pa.; zastopnik: John Kupres, 210 West Water St., Lansford, Pa. Mesečna »ej» vsako drugo nedeljo v Lansford, Pa. )ruštvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 37 Sycamore St.; tajnica in zastopnica: Johana škof, 13 Ganster St. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v prostorih predsednice. 129. Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb. Predsednica: Alojzija Po-lončič, 713 Hickory St.; tajnica: Ana Kramaršič, 713 Hickory St.; zastopnica: Antonija Jakšič, 1427 N. 23. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 385 So. 23. St. 130. Društvo sv. Pavla, De Kalb, Dl. Predsednik: Pavel Košir, 1409 State St'.; tajnik: Math Košir, 808 Prospect St.; zastopnik: Frank Mrlak, box 302. Mesečna seja:v vsako prvo nedeljo ob 9. uri na 1409 State St. 131. Društvo Marija Božn. Venca. Aurora, Minn. Predsednik: Math Ko-stelich, box 155; tajnik: John Boblek, box 14; zastopnik: Anton Smolich, box 303. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo. 132. Društvo sv. Boka, Frontenac, Kans. Predsednik: Frank Zrzovi; tajnik: Fr. Kernc; zastopnik: Anton Kotz-man, vsi P. O. Frontenac, Kans. Meseč. na seja: vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Ana Kacma-rich, 314 E. Thomas St.; tajnica: Helena Marinčič, 215 So. W. St.; zastopnica: Maria Mukavetz, 207 Bondy St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani P. Mukavec. j, 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Uršula Zevnik, 753 Haugh St.; tajnica: Antonia Kos., 702 Holmes Ave.; zastopnica: Frances Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 3. uri pop. v šolskem poslopju. 135. Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo Kukar box 246; tajnik: Frank Koshar, box 553; zastopnik: Ant. Erchul, box 214. Mesečna eeja: vsako četrto nedeljo v Ant. Intiharjevi dvorani. 136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik:1 Josip Pekol, box 12; tajnik: Frank Perovšek, box 10; zastopnik: Ig. Cesnik, box 69. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 9 uri dopoldne v Cerkveni dvorani. 137. Društvo sv. Ant. Padov., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Serjak, box 275; tajnik: John Lesar, box 163; zastopnik: John Kmet, box 31. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo. I . v. kiu, 'Vin i.. UlUlHlgU Ul,, ZJI I Joseph J. Plese, 911 N. Scott St." H*. ' sečna seja vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani sv. Jožefa. 144. Društvo sv. Cirila in Metodi Sheboygan, Wis. Predsednik: Josepk Metelko, 1008 So. 15th St-; tajnik-Frank Mikplič, 1414 Geele Ave.; za', stopnik: Martin Zagorc, 1010 Wig«. Ave. Meeečna seja vsako prvo nedelio V Cerkveni dvorani. 145. Društvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. Predsednik: Kari Lovfe, 1917 — 8th Ave.; tajnik: Ignac Krklee, 1832 — 3rd Ave.; zastopnik: Fraak Brozich, 1527 — 2nd Ave. Mesečni seja vsako drugo nedeljo popoldne ob drugi uri. 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, Ohio. Predsednik: John Lekan, 3514 E 80. St.; tajnik: Math. Zakrajšek, 3568 E. 81. St.; zastopnik: Jcsip Lekan, 3556 E. 86. St. Mesečna sej;i: vsako tretjo nedeljo v M. Plutovi dvorani. 147. .Društvo Marije Pomagaj, Rankin, Pa. Predsednica: Katy Blažiš«, box 203; tajnica: Ivana Halovanič, 230 o. St.; zastopnica: Doroteja Slobodnjak, 314 Hawkins Ave. Mesečna seja: vsako trejo nedeljo v Cerkveni dvorani. 148. Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. Predsednik: Frank fctefanec, 425 Hancock Ave.; tajnik: Stefan Horvat, 110 Pine St-; zastopnik: Rev. M. J. Golob, 44 Butler Ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2 uri popoldn« v cerkvenem pritličju. 150. Društvo sv. Ane, Cleveland, 0. Predsednica: M. Miklaučič, 3568 E. 80. St. SE.; tajnica: Marija Sadar, 3529 E. 81. St. SE.; zastopnica: Maria Pee-kar, 8001 Etna Bd. SE.; Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v šolskih prostorik. 151. Društvo sv. Družine, Indiana* polis ,Ind. Predsednik: Jernej Stanfd, 744 Haugh St.; tajnik: Frank Luiar,* 760 Hugh St.; zastopnik: Frank Zopaa, 739 Holmes Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prostorih br. Hribarja. 152. Društvo sv. Mihaela, Sontk Deering, Dl. Predsednik: John Kralj, 10751 Calhoun Ave.; tajnik: Luka Ms-tanič, 10840 Torence Ave.; zastopnik: Ivan Tomicalj, 10812 Torence Ave. — Mesečna seja vsako četrto nedeljo v D. F. dvorani, 106 St. in Torence Avs. 153. Društvo sv. Jeronima, Canon*-burg, Pa. Predsednik: Frank Kirn, box 111, Canonsburg, Pa.; tajnik: John Pel-han, box 174, Houston, Pa.; zastopnik: John Sedmak. box 178, Canonsburg, Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo. 154. Društvo Marije Majnika, Peoria, IIL Predsednik: Jos. Kocian, 2501 So. Adams St.; Tajnik in zastopnik: Math. Papich, 314 Easton Ave.—Mesečna seja vsako drugo nedeljo v prostorih Martin Klarič, 250 80. Adams 8t 156. Društvo sv. Ane, Chisholm, Minn. Predsednica: Maria Barkovick, 400 Central Ave.; tajnica: Katy Stan- . dohar, 115 Birch St.; zastopnica: Maria Putzel, 223 Poplar St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Frank Hrenovi dvorani. 157. Društvo Kraljice Majnika, Sheboygan, Wis. Predsednica: Jožefa Kro-novšek, 816 So. 13th St.; tajnica: Marija Prisland, 723 Georgia Ave.; zastop niča: Johana Susha, 933 Indiana Ave. Mesečna seja vsako drugo sredo v me secu v cerkveni dvorani. OPOMBA: Gg. društveni tajniki so n sproženi, da poročajo takoj vsako premem-bo naslova in sicer glavnemu tajnika Jednote, ter upravništvu "Glasila K. S. K. Jednote". ROJAKI POZOE! Imam še nekaj akrov najboljše zemlje na prodaj. Zemlja se nahaja blizu mesta, železnice, premo-Rokopov, tovarn in žag, kjer je podnebje najbolj ugodno, kjer ni zime in ne hude vročine. Dobite je zemljo po jako nizki ceni. Pišite takoj za pojasnila na: J. Potoshnik 1035 E. 71. st St. Seattle, Wash. Advr. št. 25. — 32. JOHN MOŽINA slovenska grooerija in mecnfc* 1039 Prescott St. vogal llth St North Chicago, DL (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo rasno-vrstnega vedno svežega grooarfjj skega blaga in mesnico. NB0 CENE, DOBRO BLAGO 0 TOČNA POSTREŽBA je moj« geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. It.