Inseratl se »prejemajo in velji triatopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
12 n n ii n ® »»
16 „ n n n 3 M
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trga b. št. 16.
Političen list za slovenski narofl.
Po poŠti	prejeman velja:
Za eelo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 5 ,, — „
za četrt leta	. . 2 „ 60 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . -4 „ 20 za Četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom poSilj* velja 60 kr. več na leto.
VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
VAM *'
k naročevanju na
„S LOV E TV C A".
Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ ,. „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman:
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— ,, 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 „ Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ — „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke ...—., 8 „ Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postamveisungen).
Vredništvo.
Gospodom volilcem radoljiškega in kranjskogorzkega okraja.
Bliža se dan volitve deželnega poslanca namesto gosp. L. Pintarja, ki se je zarad bolehnosti odpovedal po slanstvu.
Vsled pravil njegovih je podpisanemu društvu po takem došel n$Uog, volilcem nasvetovati moža, ki naj ga volijo.
To nasvetovanje je »Sloveniji" v tem slučaji toliko lože, ker kandidat, ki si ga je zbral shod mnogih najve-ljavnisih volilcev 29. dne t. m. v Bledu, je na vsako stran prav po volji njeni. In ta je
gospod Luka R. o b i č ,
dosluženi viši finančni nadzornik.
Gospod L u k a R o b i Č je Vaš rojak iz Kranjskegore; iz ŽOletnega službovanja na Gorenjskem ga dobro poznate, prašajte domoljube kranjskega in postojnskega okraja in zvedeli boste, da je on povsod pri ljudstvu v blagem spominu. Poštenjak skozi in skozi, ki ni no za trenutek zapustil starodavne zastave Slovencev: »Vse za vero, dom in carau. On dobro pozna tudi rane nase domovine in je v narodno-gospo-darskih zadevah posebno izveden, čemur priča so nekteri spisi v letopisu »Matice slovenske".
Njega tedaj volite enoglasno, in izbrali ste si pravega zastopnika, značajnega moža, ki ne obrača plašča po vetru, kar se dandanes, žalibog! prepogostoma godf tudi v narodnem
taboru.
Možje gorenjski! Pri tej volltvi zopet pokažite, kar ste tako sijajno pokazali pri volitvi Hohenvvarto v i, da Gorenjca častno znamenje je zmirom »mož beseda"!
V Ljubljani, i>0. sept. 1874. Iz odbora političnega društva „Sloveiiije".
Španjska.
Španjska vojska je obrnila pozornost vse Evrope na-se, začele so se vtikati vmes sko-ro vse evropejske vojne moči, po pravici ali ne, tega tu ne bomo preiskavah. Najbrže bo konec te politične štrene ta, da jo bo presekal kak pruski Hohenzollern; vsaj toliko ježe zdaj razvidno iz vsega, kar seje godilo, da Pruska še ni popustila misli, že 1. 1870 izbujene, posaditi svojega »fanta" na Španjski prestol. Če ji spodleti, tim bolje za Španjce in za Evropo.
Mi smo dozdaj dogodbe na Španjskem le bolj od daleč gledali in poračali svojim bralcem o njih le toliko, kolikor se površno videti more. Da pa bo tudi tistim, ki se morda niso pečali s študiranjem novejše zgodovine španjske, lahko razumeti sedanje vojske vir, in da se ne bodo čudili, če se kaj dozdaj še nepričakovanega zgodi, se spustimo v nekoliko natanjčneje pretresanje razmer na Španjskem.
Za Španjsko je bil v prejšnjih časih veljaven tako imenovani sališki zakon, po kterem, kakor v Avstriji do 1. 1714, ni smel biti ženski spol naslednik na prestolu; če bi bil toraj vladar umrl brez moškega dediča, je prišlo vladarstvo na vladarjevega brata ali njegove moške naslednike.
Španjskega kralja Ferdinanda III. tretja soproga je umrla 17. maja 1829, a ne ta, ne prejšnjih dveh ktera ni zapustila otrok. Če bi imel Ferdinand umreti brez sina naslednika, bi bil moral po takrat še veljavni sališki postavi njegov najstarejši brat Don Karlos kot Karol V. biti njegov pravi naslednik. Pa Ferdinand po smrti svoje tretje soproge se oženi četrtič s svojo 22. letno staro stričnico Marijo
podlistek.
v
Sedanjim Crtomirovcem in Valjhunovcem.
(Dalje.)
4. Dokler je v sreči bil Črtomir in v časti, bogat in vesel ljubeznjivega prihodnjega združenja, v stari veri rad hodi tje na osredek bleskega jezera ter boginji po navadi dari nosi od tega, kar raste pri njega gradu, od čede, žita in novine sadja; ko pa premagan sam pri bohinjskem jezeru stoji naslonjen na svoj meč krvavi, z očmi valov globoki brezen meri, strašne mu misli rojijo po glavi, življenje misli vzeti si v slepi veri. . . In kedar se izmakne iz rok mu Bogomila, češ, ne združenja, ločitve zdaj so časi, šel naj vsak sam bo skoz življenja zmede, Bogu sem večno čistost obljubila, in nobena me ne bo premogla sila, bila da
svojemu, sveta Mesiji, nebeškemu bi ženinu nezvesta, nikdar ne morem tvoja biti nevesta; tedaj je jel tugovati in obupovati, češ, res ne smem upati sreče, ki vedno je in bo sovražna meni, ter pravi naposled: Bog je moj up, gozd je moj dom pričujoči; nespametna bila bi z mano zveza, ki me preganja vedno sreče jeza. — Prav taki so tudi sedanji pogani. Dokler so v sreči, bogastvu, zdravji, ljubezni, so srčni, pogumni in ponosni, brezmerni, vsi nori; kadar pa so nesrečni, obožajo, obolijo, jih noče osrečiti ljubezen strastna, takrat so vsi malo-srčni, obupani, si zavdajajo, se streljajo, obešajo, v vodo skačejo itd.! To je svoboda, kaj ne? To je prostost in kreposti — Tudi Bogomila, dokler je pogana bila v nesreči, srce ni vedelo kam se djati moje, pravi, tolažbe nisem najdla v taki zmoti; obupala sem skoraj takrat reva, kako sem želela v noči tej svit dneva! In res, posijal jej je dan v pravi Kristusovi veri, našla je svit, mir in tolažbo; spoznala je, da zemlja, kjer vijo viharji jezni, je skušnje kraj, da v ognji skusi se zlato, v
boju skaže se junak, v zmagi doseže se venec; da odločeni so roži kratki dnovi, le kratka pot nam je skoz življenje dana, zato pustila v nemar želje najslaje, izročila se Bogu je za čase večne. Ljubezni prave ne pozna, kdor meni, da vgasniti jo more sreče jeza; odkrila se bo tebi unstrau groba ljubezni moje čistost in zvestoba, Črtomiru pravi. — In tako z Marijo govorijo in ravnajo pravi kristijanje vsi. V sreči so veseli, Bogu hvaležui, vedno zmerni in ponižni; v nesreči pa Bogu vdani v veri iščejo pomoči in tolažbe, potrpežljivi in stanovitni do konca unstran groba upajo povračila, svesti si, da ne slepa osoda, sreča ali nesreča, temuč modra osoda ali previdnost božja svet vlada. —
5. Dolgo so bili boj krvavi za vero stari-šev, za malike, končano je bilo vojvodov in vojščakov življenje marsiktero, kri po Krajui, Korotanu prelita napolnila bi jezero ; kakor ob ajde žetvi ali pšenice snopovja kope po njivah, leže tam mrliČev trope, med njim Valjhun zastonj išče njega, ki kriv moritve je velike. • .
Kristino 10. decembra 1829. Ko se je kmalo potem pokazalo, da je upati od nje naslednika, je Ferdinand, podkurjen po svoji častilakomni in gospodarstva željni soprogi, 29. maja 1830 iz kraljeve oblasti, tedaj popolnoma samovoljno in absolutistično, pod imenom „pragmatične sankcije" izdal pravice drugih udov kraljeve rodovine podirajoč „ukaz", ki je djal sališko postavo ob veljavo; toraj je Ferdinand, pre ziraje vtemeljene pravice svojega brata Don K a r 1 o s a, samolastno svojemu otroku, tudi če bi bila hči, dal pravico do španjskega prestola.
Tej popolnoma samovoljni naredbi najbolj absolutističnega vseh kraljev, čegar spridenost in hudobnost se ni nikjer tako jasno pokazala, kakor ko je 18. marca 1808 svojega očeta pun-tarsko z prestola prekucnil, se je vprl v svoji pravici očitno prikrajšani pravi dedič prestola Don Karlos, pa tudi večji del Španjske na vso moč. Ali dasiravno so ugovarjale najmočnejše njemu prijazne evropejske moči, posebno Francoska, tej postavi, ktero je on le naslanjajese na svojo absolutično vsegamogočnost sklenil proti sališkemu zakonu, je on vendar ni preklical, marveč stopila je v veljavo, ko je kraljica Marija Kristina 10. oktobra 1830 porodila hčerko; a s tem je bil razžaljen ne le Don Karlos, ampak tudi ljudstvo, ki je bilo po večini prijazno dinastiji in pripoznalo, da ima le Don Karlos pravico do prestola. Ta tako obžalovanja vredna pragmatiška sankcija, po kteri je Ferdinand samovoljno in predrzno teptal pravice postavnega naslednika z nogami, je kriva vse nesreče, ki je zadela Španjsko in žalibog jo bije še zdaj!
Pa če tudi pustimo na strani ta mahljej, s kterim je ta samolastni mogočnjak s pragmatično sankcijo vsekal po Španjcih, so imeli ti še drug vzrok ustavljati se Ferdinandovemu ukazu; dvomili so namreč nad tem, ali je hči Marije Kristine prava naslednica za prestol, in to po vsi pravici.
Že ko je Ferdinand živel, so se vzdignili nekteri slavni junaki z mečem borit se za oskrunjeno pravo, pa imeli so nesrečo, vsi so bili premagani in Ferdinand, med čegar vladanjem ječe za politične hudodelnike niso bile nikdar prazne, je strahoval španjski narod do svoje smrti 29. sept. 1833. Brž po njegovi smrti se je pričel notranji boj in vzročil čisto nov red, po vsi deželi močno razširjena karlisti-ška stranka je namreč proglasila brata umer-lega kralja, Don Karlosa, kot Karola V. za
kralja. V Madridu pa je vladala Marija Kristina v imenu svoje 3 leta stare hčere Iza-bele.
Španjska se je razdelila v dva tabora, v Karliste in Kristince. Prva stranka je imela glavno naslombo pri prebivalcih baskiških pro-vincij, kteri so videli, da so njihove stare pravice „fueros" imenovane, v nevarnosti. Žalostni notranji boj je trajal od leta 1833 do 1. 1840, na obeh straneh so slovela imena vojskovodij.
Po različnih in raznovrstnih dogodbah se je Don Karlos V. 18. maja 1845 odpovedal svojim pravicam do španjskega prestola, sprejel naslov „grofa Molina" iu se podal v Trst, kjer je umrl 10. marca 1855.
Zapustil je tri sinove, najstarejši je Don Karlos, kteremu na prid se je bil oče odpovedal prestolu. Ta kraljevič je 14. sept. 1846 bil pobegnil s svojim slovečim generalom Ca-brerom iz Španjskega na Angleško, kjer je kot Don Karlos VI. se potezal za svoje pravice do španjskega prestola; pa tudi on se je moral po raznovrstnih skušnjah, ko je bil slednjič s svojim najmlajšim bratom Ferdinandom in svojim generalom Ortegom in več prijatelji 3. aprila 1860 pri Torbosi vjet, po sili odpovedati kraljevemu prestolu ter je umrl, kakor oče, pod imenom „grof Montemolin" 13. januarja 1861 v Trstu, njegov brat Ferdinando pa že 2. januarja istega leta.
Od treh sinov Don Karlosa V. je toraj ostal le še srednji, Don Ivan, do kterega je prišla vsled napadenega sališkega zakona pravica do kraljestva; ko je pa tudi ta umrl, je podedoval to pravico sin njegov, zdauji Don Karlos VII.
Ta pravi kralj španjski, Dou Karol je rojen v Ljubljani 30. marca 1848, kjer je bivala njegova mati med potovanjem, in sicer v sedanji Mahrovi hiši zraven gimnazijskega poslopja; krstil ga je isti dan knezoškof Anton Alojzij Wolf, nazoč je bil tudi tukajšnji stolni župnik Zupan. Pri krstu je dobil ime Kari Marija Dolorosa.
Iz tega, kar smo do zdaj rekli, sledi, da so rodovinski nasledniki Don Karlosa V. edini postavni kralji španjski, kajti Ferdinand ni imel pravice samovoljno in le naslanjaje se na svojo absolutično oblast nedotakljive, svete in s prisego vtrjene rodovinske pogodbe sališkega zakona ovreči in po pragmatični sankciji, ki ni po ničemur postavno veljavna, svojega brata, ki je imel po tej pogodbi pravico do pre-
stola, izključiti od dedšine le zato, da bi vstre-zal svoji vladeželjni soprogi Mariji Kristini in svojo „kčer" Izabelo spravil na kraljevi prestol.
Politični pregled.
V Ljubljani 30. sept.
Avstrijske dežele.
Cesarica ostane 3. oktobra v Baden-Badenu, da obišče tam bivajočo nemško cesarico. Tudi cesar Viljem utegne tje priti. „P. Lloyd'- vidi v tem nov dokaz posebne prijaznosti med vladarskima rodbinama.
I)iui».j*lti liberalci sojako zadovoljni, ker sta za bogoslovsko fakulteto v Inšpruku imenovana dva nova profesorja, ki nista jezuita. G. Stremajer, pravi „N. fr. Presse", je tedaj za odstranjenje jezuitov več storil, kakor se je pričakovalo.
„Wehrzeitung" naznanja, da je obrist Uchatius iznašel nov kanon iz brona, kteri je ravno tako izvrsten kakor Kruppovi jekleni, pa stane le 500 gold., jekleni pa 1G00 gold. Vojni minister je zarad tega ukazal poskusiti Uchatiusov kanon; če je res tako izvrsten, se bodo pri naši armadi vpeljali Uchatiusovi, ne pa Kruppovi kanoni.
Oj&erMlii državnik Deak je nevarno zbolel. Celi Budapešt, pravi IV. „Frdbl'\ je zarad njega v skrbi in z Budapešto tudi Dunaj in Avstrija. Menda zato, ker se je po njegovem in Beustovem receptu naredila tako ugodna sprava med Avstrijo in Ogri? — P. N. pretresa davkarske načrte Ghyczeve, ki upa v treh letih denarne zadeve ogrske v red spraviti. Pri-mankljej za prihodno leto bode znašal kakih 12 milijonov goldinarjev.
Vitanje države.
I*rn*ksi vlada je „nemštvu na korist" poljska imena 21 mest spremenila v nemška in vradnijam zapovedala v prihodnje rabiti le ta nemška imena. Ko se je kralj Friderik Viljem III. polastil Poznanskega, je svojim novim poljskim podložnikom rekel: »Združeni boste z mojim kraljestvom, pa ne bode vam treba zatajiti svoje narodnosti; vaš jezik se bode poleg nemškega rabil pri vsih očitnih obravnavah". Kako se s to kraljevo obljubo strinja ravnanje sedanje vlade? Pa ubogi Poljaki so že vajeni trpeti krivico.
ItiNinnrk zopet nekaj kuha; pravijo, da hoče v zvezi s Serranom Španjcem Izabe-linega sina Don Alfonza dati za kralja. V ta namen je poslal veliko denarjev Serranu, ki ž
Ako bi ne bil dajal tvoj meč podpore, duhovnik reče Črtomiru, kdaj ugasnila bila bi kriva vera, bi vdova ne bila žen marsiktera. — Tako so bili nekdaj, tako so še zdaj knezi in vladarji, vojvodi in predstojniki krivi, da se morijo ljudje ter preliva se kri človeška; kolika odgovornost, ako se podpira kriva vera, pospešuje zmota in zloba. -- Da bi enkrat se sklenile poti naju, pravi Črtomiru Bogomila, me tukaj vidiš zdaj v samotnem kraju, iu ko vmes svetuje mu duhovni: Tvoj potjevOglej, da položil na-te roke bo patrijarh, ako duh te žene, ko si pogubljal jih, oteti brate, duhovnega te storil bo, ko mene; v deželah jutra čakajo bogate te žetve, ne zamudi je nobene, le hitro v Oglej, tje do patrijarha, da posveti te mašnika, duš varha; — pristavi spet Bogomila: Da bodo znani božji jim obeti, jih oznan'vat pojdi v slovenska mesta, v nebesih čakala bom pri očetu, da čez majhen čas, dokler žalujejo po tebi oteta krdela, prideš k meni v mesta sveta. — Koliko zasluženja si lahko pridobijo knezi in vladarji, bodi si du-
Jhovski ali deželski, kteri modro skrbijo za svoje podložne, otevajo zmotam in krivicam, vodijo v duhu svete vere po pravi poti k časni in večni sreči. Koliki dobrotniki so oni cerkvi in vernikom, in koliko veselje jih čaka med otetimi krdeli v nebeškem zveličanji! —
6. Moč in oblakov vojsko je obojno končala temna noč, jenjal je šum vnanji, toda potihnil mu vihar ni v prsih boja, in ko premagan pri bohinjskem sam jezeru življenje misli vzeti si v slepi veri, nekaj mu predrzno roko ustavi; bila je lepa Bogomila! tvoja podoba, ki izpeljala me je iz boja, reče Črtomir. — Kedar z ribičem neznan mož pride po stezi zeleni, takir in štola, znaminja poklica, povesta mu, da služi Nazarenu, po meč bi desna Črtomirova bila se stegnila, v ti priči se prikaže Bogomila. — Ko je pripovedovala mu, kako je zanj molila, kako bom povrnil ljubezen, skrb, kar si trpela za-me? . . Ti sužno moje bo življenje celo; ti gospoduj čez vero, misli, delo! — reče Črtomir. In ko mu obeta, da zvesta čakati hoče ga z otetimi krdeli pri
Bogu, izmed oblakov solnce zdaj zašije in mavrica na bledo Bogomilo lepote svoje čisti svit izlije, nebeški zor obda obličje milo, j off, ki v oči mu sili, komaj skrije, da ni nebo nad njim se odklenilo, da je na svetu, komaj si verjame, tako Črtomira ta pogled prevzame. . . Dar ribču da, in njim, ki so zaklad mu nosili; kar Staroslav zlata še hrani za-me, daj ga sirotam, reče Bogomili. . . In ko: O čakaj, mi dopolni prošnjo eno! predno se ločiva, Bogomila pravi, da mi v skrbeh ne bo srce vtop-Ijeno, pričo mene odpovej se zmotnjavi, dokler te posveti krst, se zamudi, voda je blizo in duhovnik tudi; molče v to prošnjo Črtomir dovoli, in ko krščuje ga duhovni, od veselja sveti obraz se device. . . Razlagajo, ko pride v Akvilejo, mu sveta pisma prosta zmote vsake, postane mašnik, v prsih umrjejo uekdanji upi, med svoje rojake Slovence gre, in dalje čez njih mejo, do smrti tam preganja zmot oblake.
(Konec prili.)
njimi plačuje vojakom zastalo dnino. „Augsb. Allg. Ztg." se iz Pariza poroča, da utegnejo Don Alfonza že meseca oktobra za kralja okli-cati! — V Konigsbergu so porotniki obsodili 36 ljudi, ki so bili krivi rogoviljenja v Kved-navu. 20 jih pride v ječo na 2 do 5 let, 16 pa na 4 mesece do 3 leta. Eden je bil za ne-krivega spoznan.
Francoski bivši prezident Thiers se je podal na Laško. Med potjo je bil v Greno-bleu in Vizilleu posebno prijazno sprejet in „N. fr. Pressi" se že poroča, da je ministerski svet sklenil zarad tega odstaviti Vizilškega župana. — Pri volitvi za narodno skupščino v Angersu je zmagal republikanec Maille z 51.500 glasovi. Vladin kandidat Bruas je pa dobil 48.000 glasov. 18. oktobra bodo 4 nove volitve in nekaj pozneje zadnjih 7.
Iz š|>anj*kcKa bojišča ni nič novih poročil, razun da Serrano prevzame brž ko ne poveljstvo armade v središču. Pruski ladiji ste se odpeljali proti Lizbonu, pa v Santandru že pričakujejo 7 druzih nemških bark. — Čez zimo se misli tudi Bazaine podati v Madrid, kamor je njegova žena že prišla.
Srbski „Vidovdan" meni, da mir na izhodu ne bo dolgo trpel in da Srbiji ne ostane druzega nego oborožiti se in biti pripravljeni. Tudi more skušati zvezati se z llumunci, Bul garci, Grki in Črnogorci. Knez Milan je 26. t. m. vrnivši se iz Laškega prišel na Dunaj.
svoj v zadnji seji stavljeni predlog, da bi se odbitek od hišnega davka za vzdrževanje poslopij v Ljubljani povikšal od 15% na 30%, — ravno tako dr. llazlag svojega zavolj vra-vnavanja reke Krke. Poročilo deželnega odbora o izročanji državnih dovoznih cesta v Postojni in Logatcu v vzdržavanje po okrajnih cestnih odborih se izroči odseku, potem se več drugih poročil o računih in proračunih različnih deželnih zakladov in vino- in sadjerejske odobri.
Izvirni dopisi.
Deželni zbori
Šesta seja deželnega zbora kranjskega 30. sept. Poslanec Obreza poda postavi podoben predlog zarad vravnanja nekterih šolskih zadev. Predlog mladoslovenskega poslanca je nemšk in podpisan po nekterih nemškutar-jih, Slovencev gani nobeden podpisal; prihodnjič ga bo g. Obreza vtemeljil.
Poslanec grof Barbo in tovariši stavijo interpelacijo do vlade zarad že znanega obna šanja viteza Vestenecka pri delitvi delitvi državne podpore na Dolenskem in vprašajo: Ali je vlada preiskala na tanko to dogodbo in kaj je že storila ali misli storiti z vitezom Vesteneckom. — Interpelacijo sprejme vladni zastopnik vit. NVidmann.
Potem odgovarja vladni zastopnik na interpelacijo poslanca dr. Poklukarja zarad za-nemarjenja ljubljanskega mahu, rekoč, da vladna komisija res ne more nič storiti, ker ne najde povoda, krajna komisija pa je delovala, ali zdaj so se ji jele zapreke staviti po prebivalcih samih. Grabne vzdržavati pa je dolžnost posestnikov, ne komisije, ki sicer rada pomaga, če se kdo do nje obrne.
Glede interpelacije grofa Barbota in dru-žnikov o vravnanji žandarjev z novinci v Št. Jerneji odgovarja načelnik deželne vlade, da je ukazal natančno pozvedovanje in bo odgovoril zboru, kedar in kar bo zvedel.
Na dnevnem redu je prvo poročilo gospodarskega odseka o načrtu postave o varovalnem času divjine. Pri tej točki se ogrejejo nekteri zastopniki velikega posestva do kratke debate, potezaje se za divjaščino, ker se jim je za lov odločeni čas prekratek zdel. Zato se postava sprejme z nekterimi majhnimi premembami. Poročilo finančnega odseka o storjenem dolgu 122.000 gl. in o njegovem poplačanji in po ročilo finančnega odseka o dodatnem načrtu postave zavolj začasnega preklica veljavnosti § 45. postave od dne 29. aprila 1873. 1. dež zak. št. 21. in zarad razpisane dodatne 8% deželne priklade za 1. 1874. na neposrednje davke se sprejmeta. Gospod Ilorak vtemeljuje
Iz Trsta 25. sept. Te dni se je »do morodno društvo" zopet zdramilo in imelo je
19.	t. m. sejo, ktera pa je bila pičlo obisko vana, deželni poslanec Wittman prebere na svet političnega odseka, kteri se glasi, da do morodno društvo v svoji glavni seji se izjavi proti oni od deželnega zbora nasvetovani reformi, in je zato, da se obdrži stari volilni red s 4 mestnimi razredi iu 6. okolič. okraji Poslanec Nabrgoj zahvali se v imenu okolice za podpiranje okoličanskih pravic in Wittman odgovarja, da društvo bode tudi prihodnjič okoličane podpiralo, dokler se bodo skazovali dobri sobratje mesta.
Ker je to društvo bilo vstanovljeno, da drami in zbuja avstrijsko čutje v mestu (ktere naloge se je do sedaj le žalibog premalo dr žalo), upamo da bode ono v kratkem svo. glas povzdignilo in protestiralo proti oni ne sramni predrznosti naših lahonov o priliki, ko se je v Rimu spomin prihoda laške druhali
20.	sept. obhajal, ktero dogodbo je »Slovenec" v št. 113 svojim bralcem že naznanil.
Saj je bilo društvo tako hitro pri rokah da se spomenica napravi, da se prihodnjič procesija sv. R. T. omeji, — toraj še bolj je pričakovati, da bode svojo domorodnost in udanost pokazalo, ker sedaj je treba poka zati, da mesto drugače misli, ko peščica onih ki take nesramne in predrzne demonstracije napravljajo.
ik Gorice, 29. sept. Poročal si že dragi nam »Slovenec", na kratko o zgubi, ki je zadela goriško škofijo. Dovoli, da ti tudi jaz nekoliko poročim. Dr. Hrasta, vodje seme-niškega, o kterem zamoremo kratko sicer pa z jedernatim popolnim izrazom reči, „mož je bil", v istini, mož po božji volji, ni ga več med nami. Božji previdnosti je tako dopalo, da ga je poklicala k sebi v cvetnih letih, ko se je tako neumorno žrtoval za narod, da, za narod je delal pokojni učenjak! Za narod, ki ima sedaj v razburjenih časih, ko tulijo na vseh voglih sveta vražji vetrovi, ki se pretepajo peklenski elementi, edino rešilno podlago na ramah duhovščine, ako noče na veke propasti v sedanji zlobni babilonski zmešnjavi. In duhovščini je bil pokojni pravi žarni ideal.
Bilo je 18. septembra. Podaj se z menoj, ljubi moj bralec, v goriško semenišče. Oko pol ure končalo je 82 duhovnov, po večem iz goriške škofije, duhovne vaje. Ljubezen do ranjcega gnala je duhovščino pred sobo bolni ka, ki je takrat začel se bojevati z neusmi ljeno bledo smrtjo. Preč.g. prošt pride iz sobe bolnikove. Solze, britke solze žalosti, ki sti ska in krči srce, so polivale visokemu gospodu obraz. Tjekaj, liberalec, tjekaj bi se koj mo ral ustopiti ter ogledati si ono »črno trumo" o kateri meniš, da jo že imaš v besagi, ki boje zastopa celo tvoja vražna načela (vide gor. »Isonzo"); videl bi bil može - korenjake za sveto pravico in resnico, namreč videl bi jih bil — v solzah! Glej! pa prav te solze
morale bi ti biti porok, da nimaš ni trohice polja med njimi, da vsak in vsi obsojujejo tvoje )lago; one solze so ti bile sveta prisega, da »očejo tudi vrlo stopati po stopinjah s smrtjo se borečega! Vreden je blagi pokojnik, da posnemamo njegove lepe lastnosti! Na jojnem polji stojmo možko, na polji izolikova-nja napredujmo, kurimo v srcih svojih sveti ogenj žive ljubezni do cerkve, do naše skale, sv. Očeta; trudimo se do mraka za blagor naroda! Te lastnosti nam je ranjki kazal vse-ej djansko!
»Mož je bil". Priča tega bil je krasni imposantni sprevod na pokopališče. Neštevil-na množica, ljudje vseh stanov, vseh barv, vse e bilo zastopano; še celo zagrizeni posvetnjak, cateremu „far" diši skozi deveti zid, majal je z glavo: »Škoda za moža".
Celih 10 let je bil ranjki vodja tukajšnjega osrednega semenišča; 10 let je uril bogo-slovce, da bodo hrabro sukali v življenji »duha orožje sveto". Le škoda, škoda, da mu je bil odmerjen tako kratek dan delovanja! Sicer pa »diem non perdidisti", tako mu lahko tličemo nad hladnim grobom!
Domače novice.
Ljubljana, 1. oktobra.
(Nova realka ljubljanska) se bo menda 14. in 15. te m , toraj dva dni, z veliko slovesnostjo odpirala. K tej svečanosti je tudi povabljen minister Stremajer, ki je tudi obljubil, da za gotovo pride, ker se rad kaže. Program slovesnosti nam še ni znan, le toliko vemo, da bo precej važna točka tudi pojedina v kazini. Iz Ljubljane, se ve da, bo vabljenih mnogo ,,notabilitet", načelništva različnih uradov in menda tudi društev — se ve da — le nemškutarskih. Tudi vrednike časnikov mislijo vabiti — toda se ve, da le nemških. »Tag-blatta", »Laib. Ztng.", Schulzeitunge". Slovenskih listov vredniki so jim pa menda „plebs", ki ne gredo med gospodo, ktera se bo sukala krog ministra Stremajerja. Slovenskim vredni-kom je na tem prav malo ležeče, ali se sprehajajo po prostorih in občudujejo poslopje ali ne, tudi nimajo časa za to; vendar pa kaže ta pristranost pri slovesnosti o poslopju iz slovenskega denarja napravljenem, pri stvari, za ktero bo tudi dalje slovensko ljudstvo moralo največ plačevati, kakega značaja je vodstvo ljubljanske hranilnice. Taka brezobzirnost in breztaktnost je razžaljiva za deželo in tudi za narod.
(O „narodni tiskarni") je sklenil zadnji občni zbor, da se za zdaj ne proda še nobena tiskarna, marveč da se na obe vzame na posodo 22.000 gld., s kterimi bi se stari dolgovi poravnali. Dobro! Samo če se bo našel kdo ki že tako zadolženi tiskarni posodi tak znesek. Če bi se pa do konca leta ne dobilo vsaj 10000 gld. na posodo, potem se bo ven-dar-le prodala mariborska tiskarna.
(Državni poslanec Martin Hočevar) iz Krškega je dolžan Kranjski deželi nič manj ko 130.000 gold. kot najemnik deželne priklade. Ker tega zneska dežela od njega dobiti ne more, ga bo morala zdaj tožiti. Tak domoljub je tedaj ta poslanec Martin Hočevar, da še deželi ne da, kar jej gre, in dežela mora denar na posodo jemati! In takega domoljuba (?) so dolenjska mesta v državni zbor poslala 1 Joj!
(Porotne sodbe) so se 28. t. m. zopet pričele, pa ne bodo posebno dolgo trajale.
Razne reči.
—	Razširjavec ponarejenih bankovcev po 1 gold. je bil te dni na Dunaji zasačen. Doma je iz Modene pri Korrainju in se piše Jarič. Na Dunaj je prišel začetkom tega leta in se pečal s prodajanjem sadja. Kmalo potem, ko se je tam naselil, so se jeli nahajati ponarejeni bankovci po 1 gid. in policija je stopila na noge, da bi zasačila raz-širjevalca, kar se je še le zgodilo, ko je skušal pri neki branjevki zopet ponarejen bankovec izdati. Ko so preiskali njegovo stanovanje, so našli pri njem še nekoliko tacih bankovcev v postelji, a ne veliko. Kje jih je dobival, tega pri zaslišanji ni hotel povedati. Ker se je pokazalo, da tudi tisti bankovci, ki so se pri nas izdajali, prihajajo od laške meje, kjer je ta Jarič doma, ni dvomiti, da mora biti fabrika blizo Korminja.
—	Iz Št. Lorenca pri Ptuji se nam poroča zopet žalostna novica. 20. septembra zvečer so v št. lovrenški fari razdivjani fantje nekega hlapca v oni fari ubili. Obnašali so se pa s tako surovostjo in divjostjo, kakoršna je le nememu, besnemu živinčetu lastna. — Ako moramo vsaki dan slišati, brati in tudi gledati, kako se premišljeno vera in čednost dozdaj še dobrih kmečkih src na smeh stavi, se sveto-hlinsko iz src trga; vere prosti hudobnež pa hvalisa s poštenjakom, — ali saj, ako se zagrniti ne da, po ječah pita; komu bode po tem takem taka besnost še vganjka?
—	Statistična poročila iz Trsta. Me seca avgusta je bilo rojenih 370 otrok (1.1873 v tem mescu 476), umrlojepa314 oseb (1. 1873 v tem mesecu 400). Porok je bilo 59 (1. 1873 pa 104). Največ jih je umrlo 11. avg., namreč 22, najmanj 18., namreč 6. Naj viša tem peratura je bila dne 2., avg. namreč 31.9° C. najniža 16., avg. namreč 12.3° C. — V tem mescu je bilo zaklanih: 1461 volov, 86 krav, 7 konj, 1802 telet, 2440 koštrunov in 15 ja gnjet.
—	Kaznilnica za ženske graškega sodnijskega okraja se bo prestavila iz Lan-kovca na Kranjsko, tako da bomo imeli tu res vse hudodelnike v deželi. Vlada se pogaja namreč s posestnikom tako imenovanega „Jer-manovega grada" pri Begnjah na Gorenjskem blizo Radoljice, in kakor slišimo, bo kupila ta grad za 100.000 gold., česar bo gotovo gosp. Jerman najbolj vesel, ker toliko bi mu prav gotovo nihče ni bi bil dal za to posestvo. Te dni je šel višji državni pravdnik g. Gabrijel ogledat si grad in posetvo. Če se mu je pripravno zdelo, dobi Gorenjsko gotovo kaznilnico za ženske, ktere bodo pa kmetovalcem mnogo koristile, ker jih bodo lahko najemali za majhno plačo za poljska dela, kte-ra smejo opravljati pod nadzorstvom svojih čuvajev.
—	Orjaška stava. V Št. Lamprehtu na Avstrijanskem je stavil nek kmetišk fant za 10 gld., da nese 2'/2 vagana pšenice 20 minut daleč in sicer — z zobmi. Res prime žakelj z zobmi, ga vzdigne in nastopi pot. Pa ni še dospel do polovice, in že leži na tleh, žakelj pa na njem. Toraj je zgubil 10 gld. in še dva zoba, ktera mu je žakelj brez klešč izdrl. Ko so se mu priče smejale, je rekel mirno: „IIm! kaj mi de ta dvojna zguba! Parkrat bom manj pijan, zoba me pa vsaj nikoli bolela ne bota."
—	Hud potres je razdjal mesto An-tigue Ouatemali (v srednji Ameriki).
—	Velik vihar je bil 22. t. m. na kitajskem otoku Ilongkongu. 8 bark se je po-
topilo ali razbilo; veliko drugih pa bilo vrženih na morje; na tisuče ljudi je smrt storilo in mnogo hiš je podrtih. Škoda je neizmerna.
—	Zblaznela vsled čitanja slabih romanov. Pred 14. dnevi je prišla v Bubenče blizo Prage 24letna gospodičina V. St. iz Č. Kostelca svojo žlahto obiskat; obnašala se je pa drugi dan tako, da so jej morali zdravnika pripeljati. Ta je spoznal, da je dekle zblaznelo ter jo je dal v uorišnico odpeljati. — Vzrok njene blaznosti je čitanje „napenjajočih romanov", kteri so jo tako zmešali, da je sebe mislila -za španjsko kraljico, ter od vsacega zahtevala, naj ji poljubi roko in se pred njo uklanja.
—	Zanimive iznajdbe. Profes. Charl. Bayet in abč Duchesne, ki sta pred nekoliko mesci, dobivši podporo od francoske akademije, adpotovala na izhod, sta se te dni vrnila zopet domu. V arhivih na gori Atos in v Solunu na Grškem sta našla nove liste slavnega rokopisa poglavij sv. Pavla; imenuje se „Cae-sarea", in 32 listov evangelija sv. Matevža s srebrnimi črkami na rudečem pergamentu pisanih. Vrh tega sta našla v Tesaliji mnogo do sedaj še neznanih napisov, mnogo zapisnikov iz Ilomera, Demostena, Ajschina, Sukidida in konečno rokopis antologije palmoške z odlomki iz Sofokla, Menandra, i. dr., ki še niso bili objavljeni. Če je le vse res.
—	Na vislice ž njim! V angleškem gledišču v Cambridge so igrali nedavno žalo-igro „Marija Martin". Gledališčini ravnatelj misli, da že zadosti občinstvu, ako mu pokaže vislice, na kterih je imel morilec Kordes vi seti. Toda občinstvo ni bilo s tem zadovoljno ter je klicalo: „Na vislice ž njim!" in je po vsi sili hotelo, da Kordesa obesijo. Ravnatelju je bilo jako žal, da ni občinstvu zainogel napraviti tega veselja, ker ni smel dotičnega igralca obesiti brez njegovega lastnega privoljenja. Slavno občinstvo pa ni bilo s tem za dovoljno, počelo je kričati, ter zahtevalo vstopnino nazaj.
Umrli s«:
25.	sept. Ema Siberer, otrok mašinskega voznika, 4 '/a 1., za vnetjem vratu — Frančiška Škrjanc, posestnika otrok, 1% J., za drisko.
26.	sept. Ivana Turšič, delavsk otrok 4 m., za drizgo. — Ferdinand Jakše, komisijonarjev otrok, 1 'L 1., za vnetjem vratu. — Marija Avsenik, fa br. uradnika žena, 52 1., za srčno napako.
27.	sept. Marija Siberer, maš. voznika hči 6 'L L, za vnetjem vratu"
29. sept. Viljem Češko, prokurista sin, 6 1., za vnetjem vratu. — Jakob Učak, delavec, 31 . za pljučno Bušico.
Eksekutivne dražbe.
2. oktbr. 3. Marko Muhor-jevo iz Železnika (1324 gl.) ,— 3. Fr. Mat. Salešič-evo iz Radoviča (960 gl.), obe v Metliki. — 2. Jurij Zalarj-evo iz Kcparij (790 gl.) v Ložu. — 2. Ant. Primo-evo iz Bičjega (3126 gl.) v Ljubljani. — 2 Jan. Be-nedikt-ovo (635 gl.) v Nov. Mestu. — 2. Jan. Jakopin-ovo iz Kamelj (1510 gl.) v Ložu. — 2. Jan. Benedikt-ovo (635 gl.) v Nov. Mestu. — 2. Mat. Uranič-evo iz Taborja (1757 gl.) v Kranji.— 2. M. Slabodnik-ovo (1195 gl.) v Metliki. — 1. Jan. Ulčar-jevo iz Mal. vrha (2334 gl.) v Litiji. — 1. Pet. Šajnevoiz Knežaka (1100 gl.), v Bistrici. —
3 oktbr. 3. Ant. Berčan-ovo iz Brezja (2916 gl.), — 3. Jak. Češnovar-jevo iz Vač (4585 gl. in 2746 gl.), — 3. Jarnej Rant-ovo iz Spodnje Zadobrave (340 gl.) vse v Ljubljani. — 3 Jan. Jereb-ovo iz Ilraš (7716. gl.) v Kranji. - 3. Marj. Stefanč-eve iz Dobravice (4200 gl.) v Metliki. — 2. Jurij Seran-ovo iz Nazaveč (600 gl.), — 2. Bart. Košel-ovo iz Gor. polja (580 gl.), obe v Kamniku. — 2. J. Mavsner-jevo iz Kaka (1585 gl.)( _ 2. P. Prus-ovo iz Radovice (1206 gl.) obe v Metliki. — 1. Jak. Bcrgant-ovo iz Goriean (1660 gl.) v Vel. LaSič._
Teletratlrne denam« fiire
30. septembra. Papirna renta 70 60. — Srebrna renta 74. — . — 18601etno državno posojilo 108.60. — Hankine akcije 988 — Kreditne akcije 249 50. — London 109.10. — Srebro 103 40.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.77.
Driisrstvcne rene.
29. septembra.
Državni fondi.	Denar. Blago.
'/, avstrijska papirna renta .... 70.80 70.95
5°/o renta v srebru.......74 tO 74.20
Srečke (loži) 1854. 1....... 102.60 103 —
1860 1., celi..... 108.75 109.=
1860. 1., petinke . . . 111.75,112 25
Premijski listi 1864. 1.,...... 135.25 135 75
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%........! 93-50 94.-
Kraujske, koroške in piimorske po 5°0 86 50 —.—
Ogerske po b*/,........ 77-~ 77 60
Hrvaške in slavonske po 5% .... 80— —.—
Sedinogradske po 5'/,...... 75 75 76 25
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke . ...... 939
Unionske banke........130 25 130 50
Kreditne akcije........(251.— 261.25
Nižoavstr. eskomptne družbe .... .920 — [ —.—
Anglo-avstr. banke.......164 75 165.—
Srečke (loži).
po 100 gld. a.

Kreditne Tržaške
m
Budenske
Salmove
l'alffi-jeve
Clary-jeve
St. Genois
VViudischgriitz-ove
VValdstein-ove
100
50	„	„
40	gld.	a.
40	„	„
40	„	„
40	,.
40	„	„
20	„	.,
40	„	„
k. d.
Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . '.....
Napoleousd'or........
Srebro ........... 1103 50
165.50 106.— 52.— 25.— 30 50 25 50
23.-
24.— 19 — 20.75
5.26 8.79 '
165.75 106.50 5).— 25.50 31.50 26.50
24,—
25.— 19.50 21.20
5.27 8.80 103 56
Drevje naprodaj!
Podpisana županija ima v gozdu na Xniiosii naprodaj okoli tOOO tlreit'8,
bukovih in jelovih po 10 do 26 palcev debelih.
Kdor želi to drevje kupiti, naj se osebno ali pismeno oglasi pri podpisani županiji.
Županija Poddraga, 19. sept. 1874.
Jožo llratovj,
(46-2)	župan.
Jurij Dornik-ova
zaloga olja t' Tfstu.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano colnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko.	(4-35)
I VABILO. 1
Podpisani obrtniki vljudno vabijo vse g j| ljubljanske in okoličanske obrtnike § j* (rokodelske mojstre), v nnleljo -I. g | oktolira dopoldne o 10. uri v nia- g;
g i»i*tratno dvorano
g zarad ustanovljenja
I
8 ■
rokodelske družbe,
na dogovor g ■
■
58 'A
n ss
5S
sj ktera naj ima namen: medsebojno podil pirati svoje ude v obrtniških zadevah, % | kakor tudi nje in njihove rodovine o času | | bolezni in onemoglosti. Naj noben obrtnik | | ne zamudi se shoda vdeležiti, kajti tukaj |
£ gre za blagor vsacega posameznega. Si
55
k V Ljubljani 30. sept. 1874. P Janez Novak, Jernej Tavčar, Martin Petrin, | £ J. Luzncr, .lak- Ilnbcr, Jan. Dovgan, Kr. | | Drašler, Jožef Ilegali, And. Plečnik, .Janez p
Slapničar.	(50-i) g
-----
■