r •n -PKOLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE \ Official Orgau Yugoslav Fcdcrafioii, S. P. — - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO — PRO SV E T N E MATICE J. S. Z. jT, —NO. 1493._ «•«»4 mm Hnil-Hi« ■•!■(,. Umako «. INI, al thr .«•' aflM* »* l klraa«, III« iMlti Ihr Ari •( i*>sim «• Marca ara. iarw. CHICAGO, ILL., 22. APRILA (April 22), 1936. (»HbliMbr«! n»rkly «1 2UII H. Uftndilr LETO — VOL. XXXI. ZMOTNA TAKTIKA UNIJSKIH VODIJ V POLITIKI demokratska stranka in NJEN NEVV DEAL DELAVSTVU NE NUDITA IZHOD IZ KRIZE lewis in Hillman organizirata v območji delavskih unij novo politično skupino preizkus Mlada Nemčija hoče več otrok za čast in glorijo očetnjave BREZPOSELNI NEPRIJAZNO SPREJETI časopis "Mlada glasilo Hitlerjeve mladinske Ii-ge, vodi ostro propagando proti zakoncem, kateri ne produci- _ i . . .« , , f .. . rajo dovolj otrok. Vsaka dru- Dubinsky odstopil od soc. stranke.—Gibannje za iina bi jih mor*u imeti naj-samostojno politično akcijo unij v procesu manitri iliri» omen^ _L. 'ni list. Dasi je Nemčija ie zdaj > preobljudena, bi jo radi s člo- V TEKMI, kdo bo izmed unijskih vodij prvi stopil na čefo veškim materijalom ie bolj na-agitacije za Roosevelta v letošnji kampanji med stro- trpali. To pomeni materijal kovno organiziranim delavstvom, .sta John L. Levvis in * * if " Sidijey Hillman prehitela bossa demokratske mašine generalnega poštarja Jim Farieyja in odbor A. F. pf L. z ustanovitvijo Delavske nestrankarske lige. Njen predsednik je George L. Berry, predsednik unije tiskarjev (printing" pressmen). Levvis, Hillman in Berry so ob enem poleg nekaterih drugih tudi vodilni člani odbora za industrialni unionizem. Dan Tobin, glavar unije prevoznikov, ki je bil do- ločen od glavnega poštarja in vodilnih članov eksekutive A. F. of A. za načelnika Roosevel- mogočno armado in pa živi jen-sko potrebo po ekspanziji. O-boje, pravijo, pomaga k širjenju časti in slave očetnjave. . Propaganda za povečanje števila rojstev uspeva. Lani je bilo v Nemčiji rojenih 1,265,-000 otrok, ali 30 odstotkov več kot leta 1833, ko je bil odstotek rojstev najnižji. ranje delavcev izrabile kolikor največ so mogle in vlile v mili-- _. jo ne podplačanih. skrajno-* iz- toves* kampanjskega odbora korSčanill delavcev nov« nade. v . v. i med unijami, je bil nekoliko i Toda Rooseveltova administra- {VtUCCDlC ZlflOV V pozen, kajti omenjeno ligo sta cjja n| storila ničesar izdatne- ^ Lewis in Hillman ustanovila z [7iit da bi kompanije tudi prisi-največjo naglico povsem nepri- ina v izpolnjevanje omenjenih eakovsno, čim sta izvedela o določb, zato so morali delavci Farleyjevi nameri. Taka je v v boju za svoje pravice prav Naciji si izmišljajo vsako- FRANCIJA PODPIRA MUSSOLINIJA ZARADI STRAHU PRED HITLERJEM Sebična! in križajoči se interesi posameznih dežel onemogočajo uspešne kolektivne akcije Ameriki ^politika". Levvisova kotGreenova frakcija v ameri- tako stavkati in se tepsti z na- vrstna sredstva za duševno in -------v,... , jetimi gangeži. policaji, depu- fizično mučenje Židov. Nobeno akem unijskem gibanju sta v tiji in milico, kakor pod prej- Jim ni preogabno in prebru« t4|a»panji za pon n no izvo- šnjimi predsedniki Kljub temu talno» litev predsednika Roosevelta. i smatrajo unijski voditelji obeh Mnogi Židi teh muk ne pre- Greipase jima kajpada, katera dobi priznanje administra- skupin, da je Roosevelt prija —---- r--------—.......... telj delavstva in da v "new cije in vsled tega boj med nji-.deal" za ljudstvo resnično verna tudi v tem oziru. ruje. Za podpiranje Roosevel-Roosevelt je mojster v poli- ta so se rzrekli tudi vsled stra-tiki. Apelirati zna na sentiment hu pred repi>W;kanško kanupa- Budstva kot malokdo. Z oblju- njo, ki hoče urin iti v Belo hišo i»u liMjuuu tai ^ivm.i.cnc bami ne štedi, in ker jih ne iz- predsednika, kakršnega si žele i ni" klubi, ker je deloma Židov polni, pravi: Kadar spoznam, j velebizniški interesi. skega pokolenja. Stari moži- da sem se zmotil v enem eks- i „ .. t . , 1M ček tega udarca ni prenesel in nesejo in si dobe izhod v samomoru. Eden teh je ^rnst Sachs, star 70 let, in pod kaj-zerjem visok uradnik v finančnem ministrstvu. Pod pritiskom nacijske propagande so ga morali izključiti vsi "prominent- American Work.,r» Alliance, v v.ateri »o vrganiihrani brezposelni, je imela e prvi polovici tega meseca v Wa»hinftonu »vojo drugo »ploino konvencijo. Udeležilo te je je okrog 500 delegatov. Priredili to demonttracijo pred Belo kičo. toda predtednika Rootevelta ni bilo doma. Deputacijo demonstrantov j« t prejel eden njegovih tajnikov, kateremu je izročila zahteve brezposelnih. Obiskala je tudi nekaj drugih vladnih uradov. Bila je povsod hladno spre jata, coi, mar ne stori vlada vse kar more, da pomaga nezaposlenim? Delegati so bili kajpada povsem nasprotnega mnenja, in po pravici- perimentu, bom poskusil najti Za un*Je bil? ,veliko ** kaj bo fj šega. Tako je v stanju metne,e- če bl »eh",e * to tak vlivati upanje v milijone obubožanih ljudi znova in znova. Ko je nastopTT vlado, je spravili »kozi kongres zakon, kateri je med drugim delavcem garan- metneje, če bi nehale s to taktiko v politiki in se lotile dela za zgraditev svoje stranke, kakršna ibi bila že pri letošnjih volitvah v stanju izvoliti m no- si sam končal življenje. Visoki dohodki Takozvani narodni dohodki — uirmrar«. *<> svojih članov v zvezni kon- Zed. držav — kar pomeni vse tiral pravico organiziranja v 8rres- Optimisti se nadejajo, da dohodke — privatne in držav- unije ne da bi jih drUžbe4ŽneTfc ima kevvisova-Hillmanova De- ne — so iani znašali blizu 63 odslavljati ali provocirati radi- l*vska nestrankarska liga v re- milijard dolarjev, ali skoro 50 tega. To zagotovilo, v zakonu |8nici namen ustanoviti delav- odstotkov več kakor leta 1932, »o unije v agitaciji za organizi-1 (Nadaljevanje na 5. strani.) ko so bili najnižji. Vesti, ki portretirajo današnjo 6'civilizacijo9" __- t Svetovni nered spremljajo izgredi bednih, narodnostni boji ter teror vladajočih milijonov zidov na svetu neupravičen strah Židovski znanstveni institut kakih 30,000. V Palestini jih element. Pač pa so židje v ne-je objavil 8. aprila statistično; je zdaj okrog 100,000. Arabci j katerih deželah zastopani zelo poročilo o številu Židov po sve-j jih zelo pisano gledajo in spo-jdobro v trgovini na drobno in Ji in v posameznih deželah. Vseh skupaj je 16.240,000. Od teh jih ti v i 4.450,000 v Zed. državah, ali nad eno četrtino. V Evropskih deželah jih je padi med njimi in Židi so dnevni dogodek. Pred leti je prevladovala po svetu — največ vsled Rofcšildov j"' JI" JC — napačna domneva, da je približno deset milijonov, na-i ' . v , , , ,___/ „ ' o i k a f\f\t\ n i- , _ pretežni del bankarstva v po-mreč 3,150,000 na Poljskem, F .. ... D „ •, sesti zi(i<>\ . Resnica je, čevalci t^jeaamakega ti-[slati svojega poročila iz Itali-, poročevalskih skusenj doaonra /.ajo s«mm .uu-u.--- Število Židov po vsem metu na- j ska v Italiji imaj0 prj pošilja- je, niti ga brzojaviti, zato si pozna in bo zdaj o Italiji vjbnm. Ampak veaM P«uu. raslo 1,300,000. istega stati- • voroi[\ svojim listom ne-, nekateri pomagajo s skrivnimi Londonu svobodno pisal. (njimi do spora in osebnega s »t.<čnega izkazila je dalje raz- ore8tano težkoče Cenzura jim načini. Ampak to je riskirana V Heraldu je začel priobči- vraštva. tedaj pa začno toz v>dno, da odstotek rojstev med , ' , netami Zurnalist, stvar. Se celo poročevalec bo- vati članke, ki niso zastrti, ka- drug drugega, kal je kdo dej ^ipada. - . "Lj snka razmere drugače kot gate in vplivne čikaške Tribu- kor so bila poročila, ki jih je|zoper Mu^inua.J*neJci v|dno, da odstotek rojstev med tidi pada. V Aziji je približno pol mi- , . . Kiona Židov i„ v Avstraliji le P« Je v*eč cenzur,, ne more po- PRVI MAJ NAŠ DAN! Delavci, udeležite »e prvomajakih manifestacij kjerkoli bodo vriile. Svojo moč bo delavski ra*red uveljavi • »vojo organizirano »ilo. Praznovanje Prvega maj« "•i nam bo v vzpodbudo pri tem delu. stvar. Še celo poročevalec bogate in vplivne čikaške Tribune je bil izgnan tebi nič meni nič iz Italije v 24. urah. V začetku aprila pa so Musolinijevi žandarji izgnali iz Italije Gio-vannija Gigllo, ki je bil v Rimu poročevalec londonskega delavskega dnevnika Herald sedemnajst let. Cenzorji so za marsikaj kljub so-tožiti vati članke^ki" niso zastrti, ka- drug drugega, kaj je kdo dejal kor so bila poročila, ki jih je zoper Mu-solinija. Žene, ki se pošiljal iz Rima. Giglio pravi, bi rade ločile od moz, gredo na da je italijansko ljudstvo, vze- policijo in tožijo da ne morejo to v splošnem, sito Mussolinija shajati z njimi-va 55J njihovega in njegovega fašizma. Očitno sovraštva proti duceju. ^ to mu je. da ga tira vojna v Afri-(metodo dobe brez truda razve-ki kljub zmagam v čezdatfmTavljcnie zakona, večjo bedo in V. neizogibni go-| (;;K|j0 pravi, da cene živilom spodai*ski polom. Strah pred terorjem pa je rastejo in da se veliko vrst hra % - i a...../rr~rr~J v7'?" vvv:r -"" ",; ne vsled sankcij Zdaj sploh ne svoji budnosti slepi in tako so med hudstvom tolikšen, da si 1,1 . bili tudi v tem slučaju, ker so nihče ne upa kritizirati, pač pa dobi, ali pa tako malo, da si jin pognali iz dežele človeka, ki se ljudje le sami zase jeze in morej) privoliti le imovin razrtiere v nji vsled dolgoletnih »vojo nejevoljo z režimom izra-1 ljudje. NADALJNI SPISI ZA f "MAJSKI GLAS" Od proile objave seznama gradiva v Majski Glas pa do zdaj smo prejeli ie sledeče spise: Stevan Galogaza-Mile Klopčič: Novi ljudje. — Ivan Vuk: Samozavest in volja otroka. — Maksim Gorki: Patrulja. — Iz spominov Načeta Mihevca. — A. Vidrich; O katastrofalni povodnji v Johnstownu. — Katka Zupančič: Kdo nosi odgovornost? _Josip Snoy: Poglavje o bodočnosti JSZ. — Janko Zegas Vojne matere. Poleg tu omenjenih spisov, in onih, ki so bili navedeni v prejšnji številki, bo v Majskem Glasu več drugih daljših in krajših člankov ter pesmi in mnogo ilustracij. * Wl PROLETAREC LIST ŽA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSARO SREDO. Idaja Jugoslovanska Daltvilu Tiskovna Druiba, Chicago, III. KAR NI UNIČIL TORNADO, JE DOKONČAL POŽAR n GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah aa c«lo lato $IU$0; &a pol leta $1.76; aa (•trt leta $1.00. InoiematTo: aa celo lete $3.80; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne aa prlobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Pabliahad etery Wednesday by the Vugoslat Workmen's Publishing Co., Inc. : % Eatafolished 1'JOG. . Editor................................Frank Zaitz. Bilsiness Manager.................Charles Pogorelec. Assistant Buaineaa Manager...... .......John RaL Jr. SUBSCJUPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. ' ' PROLETAREC ~ 2301 S. Lawnd«le Ave. CHICAGO, ILL. T.kpk.ui ROCKWELL Ut«. Mussolini osvobojuje sužnje Svoj roparski pohod v Etiopijo opravičuje Italija s civilizacijsko misijo. Zgradila bo pota in šole ter odpravila sužnost. Etiopsko "krščansko" vero bo spremenila v katoliško. Cudo-,delne podobe Matere Božje in čudežne sohe svetnikov in svet-tile že uvaža, da jih uveljavi med domačini s pomočjo katoliških duhovnikov, ki so se pripravljali za ta poklic že dolgo v posebnih zavodih. Papežu namreč Mussollnijeva osvojevalna namera ni bila skrita. > Cesar iiaile Sela^sie je že pred leti obljubil odpraviti sužnost. r)ejal pa je, da tega ne bo zmogel na mah, ampak polagoma, da dobi za osvobojene sužnje druge opravke. Italijansko poveljstvo pa jim je dalo svobodo na mah, z enim proglasom in tako je ta barbarski madež na Etiopiji po zaslugi Italije odpravljen.Vsaj tako zatrjuje vlada v Rimu. Resnica je, da niso siTžnji v Etiopiji po "osvoboditvi" nič botj svobodni kakor poprej. Kajti Italija jim ni dala nobene nove prilike za preživljanje, če hočejo jesti, morajo ostati pri prejšnjih gospodarjih pod enakimi pogoji, šele če Italija ustanovi za "osvobojene" ljudi zadružne ali pa individualne kmetije, ali če jih u posli pri javnih delih, bo suženstvo odpravljeno ne samo na papirju ampak tudi v praksi. Toda Etiopcem se nič takega ne obeta, pač paKec sužnost i nego doalej. Rodovitna polja bodo razdeljena priseljencem iz Italije, domačini pa jih bodo pomagali obdelovati kot hlapci in dekle. Plače ne bo, ampak le zasilna hrana ter morda nekaj obleke. Kar bo Italija ustvarila v novem okupiranem ozemlju boljših služb, jih bodo dobili Italijani, domačini pa bodo mobilizirani v vojaške čete pod vodstvom italijanskih oficirjev in v prisilno težaško armado, ki bo morala pod vodstvom italijanskih inženirjev in pritga-njačev graditi pota, morda železnice, če bodo kje odkrili bogate plasti rude in druge prirodne vire, stavbe za italijanske uradnike in vojašnice. Dozdaj je bilo etiopsko ljudstvo zasužnjeno v korist domačih glavarjev, zdaj pa bo moralo garati in trpeti izkoriščanje Še v prid tujih. Taka je stvar z odpravo suženjstva v Etiopiji. V prejšnji številki na tem mestu je bila slika o škodi v mestu Cordele, Ga., ki jo je povzročil vihar. Gornja slika je ik mesta Gainsville v isti driavi. Kar ni uničil vihar, so dokončali <>lameni. Na sliki so gasilci in drugi, ki Iščejo trupla na pogorišču. V viharju in požaru jr bilo isgubljenih mnogo življenj. ____A____ Ivan Vuk: V de li biblijski1 kralji«*«* iz ttali« ki prebivajo ob bregovih Modrega Nila, odrekla njegovemu vodovju in ne hotela njegovega blagoslova, ki bi bil blagoslov njihove dežele? Ali bo res pustilo iztekati to vodovje drugam 'brez vsake koristi zase? Razcvet abesinskega poljedelstva pomeni.izsušjtev Egipta. Zdaj prinaša, kakor trde, vojna v Afriko civilizacijo. Bodi ta civilizacija kakrAna koli, eno je gotovo. Ljudstvo, ki je 4iv*lo doslej še v srednjeveških časih, hočejo zdaj kratko-malo modernizirati. Naenkrat se ga je prisililo, d^ je moralo Vftpoznuti avtomobile, tovorna vozila, letala. — Zidajo se tovarne za fabrikacijo bojnega materijala. Začela so je industrializacija. In kaj sledi? Vodne. sile bodo"morali začeti u-porabl jati In glejte, — duh La-libelasov plava preteče in mogočno nad vodovjem Modrega Nila.___ H e se de jasno vid a i>™roka Hebbelna se sliAijo nekje preteče : "Ne budi svet!" (Dalje prihodnjič.) AtH*sinij(t — Etiopija (Nadal jevanje.) Železnica pelj£ od Džibutija preko francoske Somalije in abesinskih puščav do glavnega mesta Addis Abeba. Vlaki vozijo dvakrat na teden. Vožnja neh svoje struge, in ga razgrinjal pov planjavah, se je skrčilo. Po navadi so kmetje, ko je splahnela voda, stali do kolena v rodovitnem blatu — v tisti rjavordeči naplavini, zdaj pa Salpmonidoy. Neka Bemitka Zaudita, umna, delovna /ena. neke Milwauske volitve Milvvaukee, Wis. — Občin- ske in okrajne volitve, ki so h« vršile dne 7. aprila, so za de-lavstvo slabo izpadle. Velika večina delovnega ljudstva, ki že sest, let prenaSa krizo in ičče izhod iz nje, seje pustila spet zavesti in se okužila z bacili kapitalistične pro. pagande. Zapeljan,-in v brezpremi- • &ljenosti, so tisočeri delavci spe.t glasovali proti svojim in-teresom in s tem za reakcijo, katera jih poljubno izkori&a ter peha iz ene krize v (lrutfO. Zavedni delavci pa, kateri poznaio kapitalistične zvijače, so trdno stali »a braniku svojih načel. Toda nasprotniki m imeli na razpolago vsa mogo ča sredstva, med temi pač kii-pe denarja, s katerim so bili v stanju kupiti, ali pa premotiti, tisoče ljudi. Na pomoč nasprot-. nikom je priskočil tudi Katjo_ rrte iz spanja. Predsedniške volitve v Španiji V Španiji se bodo 10, maja vršile volitve za novega predsednika republike. Prejšnjega vrste etiopska Semirami-arjament, v katerem imajo da,: je ustanovila dinasti jo, ki je pritegnila pod svoje gospod- levičarske stranke, ne- vj. I je bila plast te naplavine tan? Resnicoljubnost kapitalističnih časopisov Chicago Daily Nevvs je sovražen list ne samo Rooseveltovi administraciji, ampak tudi lokalni demokratski stranki, ki kontrolira mestne in okrajne urade. Načeljujeta ji župan Kelly in politični lisjak Patrick Nash. Pri zadnjih primarnih volitvah sta primorala v agitacijo za njune kandidate vse tiste tisoče delavcev, ki jih uposlujeta okraj in občina, pa tudi tederalne oblasti. * Po volitvah je omenjeni časopis trdil, da niso -bik- £e nobene primarne volitve v Chicagu spremljane s tolikimi nasilnostmi, graftom in goljufijami, kakor te, in da je bila Nash-Kellyjeva maAina v stanju dobiti tolikšno večino v mestu nad drugimi kandidati edino s takimi sredstvi. Dnevnik Tribune pa naobratno trdi, da še nobene primarne volitve niso bile kljub napetemu zanimanju tako mirne in poštene, kakor te. Tribuna je Rooseveltovi administraciji prav tako sovražna kakor Daily Nevvs, toda lokalno podpira demokratskega župana Kellyja in njegovo mašino. Oba dnevnika sta republikanska, ampak ker se ne gre za principe, pač pa za privatne interese, je republikanskemu glasilu čisto lahko pisati za koruptne demokratske politične msSine, ako mu je to v korist. Tribuna ji altrža, ker ima nedvomno kake koncesije od tega, dnevnik Nevvs pa jo napada, ker ima svoje vzroke za to. Isto velja za oba Hearstova časopisa v tem me^tu in za kapitalistično Časopisje sploh v kateremkoli ameriškem mestu. stvo malone vso Etiopijo, iz-vzemsi pokrajino Soa, kjer so šef nadalje vladali nasledniki kraljice Sabo in Solomoua in ki te M -nelikova domovinar---------------- je železnica po puščavi, ki je > ka. Vlaga je naglo shlapevala. ' y začetku 13. stoletja je bil brez vsakega drevja, in vlak!H svojimi sakiji so morali pri-1 vladar te etiopske države La-hiti mod golimi skalnatimi gri- makniti kar do bregov Nila.; |ji)f»le, eden najimpozantne jših či, kakor gosenica, ki si neu4Sakiji so bili črpalna kolesa,!.ifriknriskih vladarjev. Dal je trudno krči pot. V tej puščavi na pogon z voli ali osli. A njimi zidati mogočne etiopske samo- sočrjjali iz Nila dragoceno vla- stane, cerkve, trdnjave, grado-go na ivoje njive, travnike in Pravljica pripoveduje, da vrtove, so prihajali ponoči angelji go- Dolgi pasovi dežele so od spodovi in mu pomagali pri de-suše opusteli. Preseljevanje |Ut Lalibela pa ni bil samo zP ljudstva ^o je začeto in segalo (jar kamenja, bil je tudi veliki t ja do morja, k jer so si Felahi J zidar svoje države. Tekom svo-(kmetje) lahko nalovili rib, ki jčga vladanja je speljal po svo-so jim odsihdob postale hrana, jih posestvih vso Vodo Modre-Vzcvetelo je vsled tega veliko Nila in tako ustvaril iz Etio-trgovsko mesto Aleksandrija. I pije naravnost krasen, bogat in Vse drugo je pretilo opustoše- rodoviten vrt, ker je takorekoč približa goram, vozi že po pu- -nju-,jn tešuMtvi, pil vso vodo iz Modrega Nila. stavi, kjer rastejo krasne aka-j To je bilo v tistem času, ko Tako.je cvetela Etiopija, Egipt c ije in drugo drevje, po večini so gospodovali nad Egiptom pa je žejal in se spreminjal v trnjasfo grmičevje. Tu namreč sultani Mameluki. Mameluki j puščavo. tu in lam pada dež. V višini so bili bojevito ljudstvo, ki je Pozneje, ko so pretresali 2500 metrov doseže železnica ustanovilo Kijubidsko dinasti- Etiopijo notranji nemiri, so pravo abesinsko pokrajino, jo. Vojne ujetnike so kupovali j propadli oroševalni kanali La-H krat i se vse spremeni. ' večino dftvno odstavil, ker je zlorabljal svoj urad za podpiranje klerikalcev, * kateri delujejo proti republiki. bivajo Danikil zamofei, bedni-ni. ki potujejo > avojlml ovcami in kozami od enega studenca k drugemu. Ti studenci so pa zelo redki. Zato so ti zamorci navajeni trpi jena, kakršttega daje taka puščava. In zato je tudr to pleme strašno krvoločno. Le tisti velja kaj, ki je po-rezal največ glav. Iz te pustinje se železnica polagoma dviga kvišku. Ko sc 1 jeni prevzeti kakršnokoli delo na farmah. Vseh delavcev v tej državi, ki iščejo uposlitve v o-menjenem uposlevalnem du, je nad 140,000. manifestacijo dne 1. maja v Pitsburghu skupno z unijami in somišljeniki. Dopoldne bodo ura-! pohodi, ob 2. pop. pa bo shod v' Moose templu. Nastopijo do- -—-------|bri govorniki. Delavci v tem o- Pšenica in koruza, krom- kraju, pridite vsi na to slavje, pir in fi-žol raste v .božji pri- da skupno manifestiramo za rodi. ^ naše cilje na svoj praznik. Ali Bog je izgubil oblast nad Lorenz Kavčič. svojo naturo in njenimi darovi, j__ Kapitalistična družba je refor- Gradivo v Proletarcu je iola Pod- in jih uvrščali v čete jezdecev, j libelovi in Modri Nil je našel mirala te reči in napravila red.laa delavce.: Kazensko odslavljanje delavcev v Nemčiji V Nemčiji so prošle tedne odslovili tisoče delavcev,"ker se zadnjih dr*žavnozborskih "volitev" niso udeležili. Staut, toda njemu tega ni zameriti, ker je pač taka njegova lastnost, da je rad tam, kjer je večina in več obetanja za dohodke. Vsled silovite sovražne kampanje in nezavednosti delavstva smo izgubili nekaj alder-manskih in drugih mandatov, katere so dobili zastopniki ka-pitaliMičmh interesov. Tako so delavci deležni plačila za svojo zmoto. Toda kljub združeni reakciji in neštetim tisočakom, katere je potrošila v boju proti nam, ie bil župan Hoan ponovno izvoljen z znatno večino vseh oddanih glasov in poleig. njega pet socialistov za atder-mane in pet v okrajni odbor. Za delavstvo so bile te volitve šola -- in še dokaj draga šola. Ako te skušnje dobro u-porabimo, bo prihodnji volilni boj izvojevan \\ korist delavske liste. — L. Ambrozich. Veliko delavcev za vae poklice V državnih posredovalnicah za delo v lllinoisu je prijavlje- Prvomajsko slavje v Pittsburghu Sygan. nih 27.934 ljudi, ki ko priprav- stranka Pa. — priredi Socialistična prvomajsko nebje. ker je višinsko, in pada Za propast Egipta se je dolžilo zopet pot nazaj v svojo staro | mnogo dežje, je hladnejše. Vi- Mameluke, katere so imenova- strugo. In rodovitnost Egipta soka planota je vkljub višin- li tudi sužnje. Hili so to trdi in je vstala zopet. Anglija je re^ skemu soncu pokrita s sočnimi grozoviti ljud je. O tej suši go-1gu 1 irala vodovje Nila z mc^goč-•pašniki, po katerih se pasejo vore celo mohamedanske pravilnimi jezovi Z vodovjem Nila Črede lepe govedi. Tu so boga- Ijice, da bi, če bi bil Alah še j namaka Sudan in s tem je ta žitna polja, vasi in cerkve, dolgrt sovražen ljudstvu, izgf- doseženo blagostanje Egipta. Vmes pa se vijejo bistre reke. nilo bogastvo Egipta. Vendar! [Vendar nad Tsano jezerom je bil vzrok tega opustošenja še vedno plava strahota prika-Egipta drugačen. Tam, v etiop- zni Lalibelove. Danes se trgajo Boljševiška nevarnost in krščanski red V časopisu La Croix v Parizu je bila nedavno priobčena papeževa komunikacija, naslovljena francoskim kardinalom in Škofom, v kateri jih urglra v budnost — kajti temeljem krščanskega reda preti boliSeviška nevarnost. KakAen je krftčanski red, ki ga papež tako vneto brani? Prav nič krščanstva ni v njemu, pač je poln krivic, brezpravnosti za delovne množice, izkoriščanja v prid posedujočih, klanja in pa pripravljanja na klanje. Kadar bodo taki "krščanski" civilizaciji temelji resnično izpodbiti, bodo šele dani pogoji za resnično civilizacijo, ki bo res vredna človeka ln krščanska, toda brez gospodov, ki razpolagajo z današnjim "krščanstvom". Kajti njihovo krščanstvo je udlnjano kapitalizmu in drugim mogotcem, ki se kopljejo v razkošju na stro&ke zatiranih, fzkorlščanih množic. Nil ima tu svdno slabejši je postajal tok Nila. Rodovitno blato, ki ga jo odlagal na obeh stra- ža Etiopijo..Naj bo ta država civilizirana tako ali tako, bo vodovje Modrega Nila imelo vedno nepopisljiv pomen. Zakaj, recimo, naj se bi ljudstva, presenetljiva vseindijskem izjava na kongresu (Sledeči članek je bil priobčen v j sili j in gospodarskega zlorab-i*d«ji r. dne 15. aprila na prvi strani. I |janja revnih mas za daljne Toda tiskar je pri vladanju po nesre- i ..» "i zmošal vrstice, in tako je bilo vse ' ' . . poročilo brea' xvexe. Zaradi njegove Anglija, ki gospoduje naa važnosti *a priobeujfm« r.nova v ure- 1 Indijo, ima Z njo Že dolgo tež* MAJSKA PROSLAVA KIJ IIOV ŠT. II I |\ 115 JS/, V NEDELJO 26. APRILA 1936 v SI ov. del. domu na 437 S. Livernois Ave. llclroil, Mirli. S sodelovanjem pevskega zbora "SVOBODA" bo vprizor-« jena sijajna delavska muzikalna drama v 4. dejanjih "KAM\OLOM" Spisal Tone Seliškar. Pesmi zložil in uglasbil John Berlisg. Vslopnina .10r, po ijrri 2.*>r. . Priretrk oh 3. pop. I voni)i tlrorani SIIJ ER CRESCENT vadba; r spodnji tt ERIIOLTZ TRIO Rojaki iz Detroita in okolice, udeležite »e te krasne delavske muzikalne drame, ki bo senzacija prve vrste, ob Vnem pa skupaj proslavimo edini delavski praznik PRVI MAJI < ► jeni obliki.) V I.ucknovvu v Indiji se je vršil sredi tega meseca zbor indijskega narodnega kongresa. To je organizacija, katera, se poteguje za osvoboditev Indije izpod Anglije in za samovlado. Ponaša se, da ima okrog sedem milijonov članov, (ilav-lH voditelj tetfft gibanja je bil do nedavna Mahat ma Gandhi. Ker s svojo taktiko, ki je dobila sicer silovit odmev po vsem sVetu, ni uspel, se je avtomatično umaknil v ozadje in za glavnega voditelja ga je nadomestil Pandit Javvaharlal Neh-ru. Gandhi je zastopal v boju za osvoboditev Indije taktiko pasivne resistence. Dasi je z njo vzbudil svetovno pozornost, je v boju propadel. Njegov naslednik Nehru jo šel v otvoritvenem govoru zadnjega vseindi jskega kongresa dne 12. aprila dalj — zahteval je socializem za Indijo! "Edino socializem ji more dati kar potrebuje," je dejal. V pojasnjevanju, kaj smatra «pod označbo "socializem", je izvajal, da se dobi zanj danes najboljša primera v Rusiji, ampak veliko tega, kar počne aH je počela v svojem procesu gospodarske preosnove sovjetska Rusija, za vseindijski kon- ^gres ni sprejemljivo. Pred $ S i .< S . iN . . . .4.. » t i koče. Skuša je potolažiti z dajatvami ustavnih faravic, ki pa so prišlo prepozno, "Kajti vseindijski kongres se danes ne bi zadovoljil niti z avtonomijo, kot jo ima na pr. angleški do-minijon Kanada, ali Avstralija, pač pa hoče popolno samovlado. Površina Indije je nad 1,800,-000 kvadratnih milj, kar samo na sebi pomeni ogromno deželo. Prebivalcev ima okrog 350,-000 milijonov, ali precej milijonov več kot Zed. države in sovjetska Rusija skupaj. Kljub tej ogromnosti jo Indija pod-ložnica Velike Britanije. Pa n did Javvaharlal Nehru je dejal, da predlagana ustava indijskega ljudstva ne zadovoljuje. Izjavil je: Edino socialistična uredtba je rešitev za Indijo." Ko so poročevalci kap- talističnih listov poslušali njegov govor, so strmeli in PriN tako uredniki, katerim so poslali. Mnogi so vsled rtrahu priobčili to vest kot nekaj Cisto brezpomembnega. Nehru jo dalje delegatom predlagal reorganizacijo kongresno organizacije, da »i P'1* tegnila v svoje vrste nadalje milijone kmetov in delavc^ Socialistična ureditev za katero so je izjavil, se i*J bi oslanjala izključno na f*>* in na njene i* osianjala trebe Indije »Ino taktika brutalnih na-;mero. A. SERAFIMOVIC: ZELEZNA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel is ruščine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK (Nadaljevanje.) Kakor da je kdo zagnal kamen med ljudi! Vsa množica »e je zazibala, zahrumela, za-vpila: "Kaj bi pa ti rad napravil? Nazaj bi šel? Da bi nas vse poklali? !" Bradač je odgovoril: "Zakaj bi nas poklali? Saj se bomo sami vrnili! Orožje jim bom izročili; saj so ljudje; ne pa divje živali. V Markušinsku so se tudi predali, 50 mož se je predalo. Ko so jim izročili svoje puAke, naboje in orožje vobče, ' jim niso Ko2aki skrivili niti lasu. Zdaj so zopet vsi brez izjeme pri svojem delu." "Že res, že resLa kmetje, ki so se tam pre- dali, so bili vsi prav bogati ljudje!" Množica je bučno in razburjeno kričala: "Nas pa bi pri priči obesili!" _ "Za koga bomo orali?" so se tenko oglašal? ženske. "Zopet za Kozake in častnike?" "Zopet naj bi nas vpregli v jarem?" "Pod kozaški bič, pod častnike in generale bi prišel rad?"_, ___________ "Izgini, stari pes, dokler imaš še zdravo kožo!" "Pohodite ga! Lastni ljudje nas izdajajo in prodajajo!" Bradač se je kričeče branil: "Poslušajte vendar! Kaj se derete kot psi na verigi?" "Cemu bi te poslušali? Star slepar si! Saj te poznamo!" \ Rdeči razburjeni obrazi se obračajo drug k drugemu, oči se jim besno bleščijo, s pestmi grozijo bradaču. Nekoga so pretepli, drugega so pregnali v naselbino. "Mir. državljani!" "Kaj hočete od mene? Kaj sem vam vendar storil?" Možakar z železnimi čeljustmi se je obrnil k množici ter spregovoril: "Sodrugi, pustite ga! Važnejše opravke imamo! Zdaj si moramo najprej izbrati poveljnika! Druge 'poveljnike bo potem izvoljeni poveljnik imenoval. Koga volite?" Nekoliko trenutkov je vladala smrtna tišina. Stepa, naselbina, brezštevilna množica — vse je otrpnilo. Potem pa se je dvignila šuma iuljevih, skrivljenih rok in čez stepo pa tja doli do reke je zadonelo eno samo ime: "Kožuha Volimo! Kožuha. .." Še dolgo je odmevalo od sinjih gora: "...žu —- ha.. ." Kožuh je stisnil kamnene čeljusti in salu-tiral. Videti je bilo, kako so mu na obrazu zadrhtele vse mišice. Stopil je k mrličema in vzel umazan slamnik z glave. Vse kape so — kakor da jih je odpihal veter — zletele, z glav, z vseh glav, kolikor je pač bilo moških glav, ženskam pa so se zasolzile oči. Kočuh je stal kratek hip s povešeno glavo pred mrličema : "Naša sodruga moramo pokopati z vsemi častmi! Dvignite ju!" Vojaki so razgrnili dva plasšča. K mrtvemu bataljonskemu poveljniku, na čigar prsih se je rdečil širok , strjen madež, je stopil vitki mornar — trakova sta mu frfotala nad opa-Ijenim tilnikom — se je molče in pazno sklonil, kakor da bi se bil bal, da bi mu utegnil povzročiti kako bol, ter ga dvignil. Tudi Ohrima so položili na vojaški plašč. Množica se je najprej umaknila na levo in desno, potem pa se je priključila izprevodu. Podobna je bila reki brez konca in kraja. Za vsako postavo je stopala senca, po kateri je stopal živ človek. Mladeniški glas je mehko in žalobno za-donel: "Kot žrtve ste padli v boju ..." Drugi glasovi so se pridružili prvemu. Bili so surovi in okorni glasovi, ki niso bil prav nič podobni glasovom, kakršni bi bili ustrezali besedilu in napevu. In vendar je pesem donela veličanstveno, vedno glasneje, vedno mnogoštevilneje: -"V sveti ljubezni do ljudstva ..." Težko in okorno je donela pesem. Pa vendar: Kako to, da je oživela ta prečudna žalost, ki se tako čudežno zliva v sozvočje z daljno, zamišljeno stepo, s starimi, od starosti počrnelimi vetrenjačami, z visokimi, na vrhovih rahlo pozlačenimi topoli, ob katerih premika izprevod, z belimi kočami, s prostranimi vrtovi, mimo katerih nosijo mrliča, kakor da je tu njuna domovina, kjer sta se bila rodila, kjer jima je bilo' tudi lahko umreti? Cez gorovje so se razgrnile goste, temno-modre sence. Stara Gorpinka, to je tista starka, ki je bil» prej tako grozeče dvigala svoje pesti, si briše s prašnim krilom rdeče, solzne oči, zaprašene gube, stoka in se zapored križa: "Sveti, gospod, sveti veliki bog, sveti, ne-umrjoči, zveličaj nas, sveti bog, veliki bog..." Nato se je useknila globoko užaloščena v isto krilo. Vojaki stopajo v strnjenih vrstah z odločbi koraki, z mrko str&ečimi obrvmi. Temni bajoneti nad njihovimi glavami se ritmično Po*ibavajo: Piolctarcc, April 22« 193G. r KRIZ JUŽNIH DR2AV MJ.. borili ste se, , - umrli za pravico, ki prihaja . . ." N Prah, ki se je bil proti večeru polegel, se zopet dviguje, zopet zavija vse v meglo. Vse se je zavilo v kopreno prahu; slišijo se le zamolkli odmevi stopinj, le: ". . . sveti, veliki bog... sveti, neumrjoči..." "Trpeli ste v temnicah .. ." Ogromna grmada gora, ki se je zavila v temo ter legla k počitku, je zakrila prve boječe zvezlle. llziprevod je prišel do križev na pokopališču, od katerih so nekateri prevrnjeni, medtem ko stoje drug] pokoncu. Pusta, s plevelom poraščena, zapuščena polja se razprosti-rajo v daljavo. Sova tiho smukne mimo po-grebcev, netopirji nemirno frfotajo nad glavami vojakov. Semtertja se zablišči mramor, zlati napisi se-bežno zasvetijo skozi mrak. Vse to seveda le z grobov bogatih Kozakov in trgovcev. To so pač nagrobni kamni, ki pripovedujejo o prijetnem življenju, o .nespremenljivem redu .. . Nad temi grobovi se razlega pesem: ■ ". . . ki za nas ste šli v smrt!" -Izkopali so dva groba. Rakvi so v naglici zbili iz svežih, po smoli duhtečih desk. Ko so položili trupli v rakvi, se je Kožuh odkril ter je stopil na kup sveže pravkar nametane zemlje: "Sodrugi! Hotel sem reči . . . Naša tovariša sta poginila. Moramo ju častno pokopati. .. Svoje življenje sta nam adrovala. Da, hotel sem reči. . ; Zakaj sta umrla? Sodrugi,"hotel sem reči, da sovjetska vlada ž i vi ter bo ž i v e l a do konca sveta. Sodrugi, mi smo tukaj . . . mislimoda smo v neprijetnem položaju, a tam je Rusija. Moskva! Rflsija bo zmagala. So-drugt, rad bi povedal ... v Rusiji vladajo delavci in kmetje. . I Njihova vlada bo naša rešitev. Proti nam se bojujejo kadetje, to je, hotel sem reči: generali, veleposestniki in vsakovrstni kapitalisti, z eno besedo, frotel sem reči: pasji sinovi, sodrga! Pa nas ne bodo. Hudič naj me vzame, če nas bodo ? Sodrugi, hotel'sem reči..". Naša tovariša bomo pokopali ter na njunih grobovih prisegli, da se bomo do poslednje kaplje krvi burili za sovjetsko vlado!" Tedaj so spustili rakvi v globino. Stara Gorpinka si je stokajoč zakrivala usta. Najprej je tiho cvilila kakor kakšno mlado šče-ne, potem pa je nepričakovano glasno zatulila. Za njo je zaplakala druga, tretja . . . genske na pokopališču so glasno zajokale. Vsakdo je gledal, da se je preril do groba ter vrgel na rakvi pest zemlje. Grude so zamolklo udarjale na deske ... Nekdo je Kožuhu šepnil na uho: "Koliko nabojev smemo porabiti za častno salvo?" . "Dvanajst kosov!" • "Ali ne bo premalo?" "Saj veš, da imamo malo streliva! Varčevati moramo!" Nato je zadonela salva. Prva, druga, tretja. Za nekoliko trenutkov so se osvetlili obrazi, križi in premikajoče se lopate. Potem je zavladala tišina ter so vsi hkratu začutili: Noč je! Vsepovsod mir. Po toplem prahu diši. Nepretrgano žuborenje vode vzbuja1 v človeku sanje ali obledele spomine; težko je ostro opredeliti jih. Za reko se razprostira v dolgih, na daleč raztezajočih se težkih, lomnih grmadah črnina gora.. . III. Temna okna zrejo skrivnostno v izbo^ V njihovi nepremičuosti je nekaj zloveščega. Na majhni pručki stoji pločevinasta svetiljka brez stekla. Iz plamena se dviga proti stropu črn pajčolan. Po podu je razgrnjen ogromen zemljevid Kavkaza; podoben je fantastični preprogi z "brezštevilnimi znamenji, črtami, zelenimi madeži in črnimi ovinki. Rosi, v samih srajcah, (brez pasov se plazijo poveljniki po vseh štirih okrog zemljevida. Nekateri kadijo in pazijo* da se ne bi pepel posul po zemljevidu, drugi pa se nenehoma plazijo okoli zemljevida. Kožuh sloni ob steni in stiska čeljusti. Izpod vzboklega čela zrejo v praznino drobne, svetlikajoče se, bodeče oči. Poteze njegovega obraza najraz-ločneje očitujejo," kakšen boj se bije v njegovi notranjosti. Vse se potaplja v tobačnem dimu ... i Skozi temna okna prihaja v izbo bobnenje in neprestano hrumenje reke. Podnevii se to ne opazi tako močno. Poveljniki se pomenkujejo previdno, skoraj šepeta joče,-čeprav so se morali kmetje iz te hiše in \z sosednih koč umakniti.- "Vse nas bo hudič vzel. Nobeno povelje se ne izpolni! Ali ne vidite tega sami?" "S takšnimi vojaki je res nemogoče kaj pametnega ukreniti!" "Bodo morali pač žalostno poginiti! Kozaki bodo kratko in malo vse poklali!" "No, tako hudo pa res ne bo!" "Kaj pomeni to, da ne bo tako hudo? Ali ne vidite, da je vsa okolica v plamenih?" "Ce je tako, pojdi mednje, pa jim povej!" (Dalje prihodnjič.) FRANCIJA PODPIRA MUSSOLINIJA ZARADI STRAHU PRED HITLERJEM Vsako pomlad »c v južnih državah dogajajo siloviti viharji, ki ugonab-1 ja jo življenja in imovino. (Nadaljevanje s 1. strani.) rila kar je Francija ves čas smatrala, da je lig in a glavna dolžnost, je za fraircosko politiko liga izgubila pomen. Z Mussolinijem je bila Francija dolgo v zelo hladnih od-nošajih, kajti on je bil prvi, ki je začel krhati zavezniško fronto. Franciji, Angliji in drugim je očital, da je Italija dobila najmanj plena iu zahteval kolonij. V Parizu so bili gluhi za njegove zahteve. Ko pa je nad Nemčijo zavladal Hitler je francoska vlada postala z vlado v Rimu prijaznejša. Na obisk k Mussoliniju je poslala tedanjega premierja Lavala. Očividno je, da mu je Laval takrat tajno odobril načrt za okupiranje Ktio-pije. Od tedaj je francoska taktika v ligi ves čas direktno ali indirektno usmerjena tako, da "koristi Italiji. V* Parizu računajo,'da bo Italija v eventualni vojni z Nemčijo zaveznica Francije.'Zato hočejo, da Italija ostane mogočna mi litari.stična sila. Francosko, v hi d o vodijo torej skoz in skoz popolnoma sebični motivi. Angleška ni nič boljša, kajti proti Italiji nastopa edino zato, ker noče, da se bi prerveč ojačala ter ste m ogrožala angleško nadvlado Sredozemskega morja in angleške interese v Afriki. V takih odnošajih je uspešna kolektivna akcija dežel, ki so zastopane v društvu narodov, nemogoča. Otežkočena bi bila tudi zaradi dežel, katere niso v ligi: te so Zed. države, Japonska, Nemčija in Brazilija. - T Kljub tej preizkušnji lige narodov, se mnogi njeni pristaši nadejajo, da se jo bo državnikom posrečilo držati skupaj in čakati za izvrševanje svetovne policijske službe ugodnejših okolščin. Te pa pridejo šele, kadar dovolj vlad spozna, da je | blagostanje in mir odvisen od sodelovanja dežele z deželo, ne pa od tekmovanja in oboroževanja dru,ga proti drugi. poročilo odbora za kampanjo v prid jsz, za njeno glasilo in za prosvetno matico V korist našega gibanja je bil na prošli seji odborov JSZ izvol je nposeben odsek, katerega naloga je planirati shode in agitacijske ture. Na sestanku dne 16. marca je sklenil sledeče : Poročilo agitacijskega odseka Zadnja seja eksekutive JSZ je podpisanim dala nalogo, da napravimo načrt za večjo agitacijo po naših naselbinah, predvsem s prirejanjem shodov ipre na prvomajskem slavju, ki di u druženje br. 20 JSS (v ka-,je bi,° otvorjeno z igranjem terem so združeni naši arbaki|*™trijske cesarske himne, ^odruri na severni strani) v ne- »otični oglas mojega spisa ideljo 3. maja v"Schmidtovijn1 *°t>™*V Je 1Z ni jo! Zelo ga je razjezil proteat federacije društev SNPJ tega o-, krožja, ker mu je enkrat za vselej povedala, naj- drži roke Milwaukee, Wi». — Človek se bi zjokal, ko Čita v tukajšnjem Obzoru poročilo o izidu mestnih volitev^n rezultatu, ki izboren se Je porazom delav- ]skih kandidatov, kajti naš "fi-rer" prav milo tarna in vzdihuje še posebno radi 5. vvarde, kjer je bil poražen s. Tesch z, . . n . c,v.»t • malo večino 237 glasov. Obzor P^te SNPJ in nje- namreč piše: "Slovenci tega "! 'Hlbormkov fte večje raz- poraza pač ni.mo pričakovali, ^^^^ ga nismo ' želeli in ne privoščili...'9 p Kako smešno, ali ne!? Mislim reči hinavsko! Ali mož morda misli, da je napredno delavstvo že pozabilo, kako je v svojem žurnalu našteval krilate vrline velebizniških kandidatov, medtem ko ni imel nir ti ene priporočilne besede za kandidate delavske stranke, { davna smo bili precej zaposle-četudi ,mu je vodstvo soc. stranke dalo oglas za' $10.50 in še več! Leto samih nadlog Bridgeport, O. takrat o(,io da naj točka v tem programu bo na- delavsko himno, toda stolčkih. Martin Koss. O volitvah, prireditvi, ' in o smrti rojakinje ni v agitaciji za naše kandidate v mestne odbore.^Volitve so izpadle za nas povoTjno. Izmed Da bo poraz delavskih kan- 'sedmin naših kandidatov za al-1 nar bi res neka j zalegel, ako se bi ga porabilo v določeni na- didatov sigurnejši, so njegovi dermane sta izgubila bitko sa-uskoki hodili od hiše do hiše mo dva — ostali so bili Vsijz men. Toda pretežno izjwne v žepe koruptnifi' politikov in agitirat za velebfzniške kandi- voljeni, kar pomeni za naše du še večjo vrednost. Zdi se mi, date ter.tako za par Judeževih mesto več kot senzacijo. Ne sa- j griXtr>jevv za plače delavcev da je "Sava" napravila na av- grošev prodali sebe in svoje mo da so naši kandidati zrna- pa ga le malo ostane. In verje dijenco še najboljši vtis s tisti-j sodelavce kapitalizmu za na- Kali, ampak nekateri so dobili ~ A ' 1 mi koncerti, na katerih je pela daljna štiri leta. Ne mislim a celo dvetretjinsko večino, skladbe kot Zlata kanglica in tem trditi, da je poraz s. Te-1 Vrbsk j jezero, ter s spevoigro •Spominska plošča". "Semenj pri gostilni" je bil Nekoliko so nam pomagali v scha direktno zakriviT "firer" agitaciji tiidi naši laži-odreše- s svojim žu*rnalom. To bi bilo niki, ker so tako na debelo la- preveJiko priznanje za njego- gali, da so se v zvijačah sami ielo. Fakt je nami Obzorovijnaročniki v I ri vsaj —so to zapepadli in za Milwaukeeju in West Allisu ne čeli misliti sami, namesto drugi .Predno more zbor nuditi spo- j spravijo skupaj 2$00 volilnih zanje, red kot ga je omenjeno nede- glasov, kam šele samo v 5. vvar- dobro predvajan. Dal je avdi-jvo grdo delo. Fakt je namreč [sebe ujeli. Ljudje pa—nekate-jenci priliko za smeh in obilico|ta, da vsi Obzorovilnaročniki viri vsaj —j narodnih popevk. \ PROSTA POSKUSNJA NA DOMU! OPERITE VAŠE PRIHODNJE PERILO S TEM NOVIM, VELIKIM i-abc vvasher mite Citatelji, da ne bo drugače, dokler si delavci ne izvolimo delavsko zakonodajo in si postavimo delavsko vlado. Letos bodo kongresne in predsedniške volitve-in časopisi so že polni kampanje za razne-demokratske in republikanske kandidate. Kapitalistični krogi bodo potrošili v tej Volilci so postali pozorni na kampanji milijone, da premv)-Home Rule ligo. Jako revna or- tijo delavce glasovati za sovra-ganizacija. Ampak, kje je kar žnike svojih koristi. Za zava-iznenada dobila denar v toliki janje ljudstva imajo kapitalisti množini, da je oglašala v lokal- polno denarja, a da bi izbolj-nem dnevniku vsak večer skozi I delavcem življenski stan- 14 dni? Nakana se ji ni posrečila. Toda kaj bo zdaj z nami, u-bogimi delavci,, ker se industri- Vrpraša!ite, da vam pošljemo ta veliki in močni pralnik domov na prosto poskušnjo. Ce vam bo ugajal, se odločite, ako si ga nabavite po teh liberalnih pogojih . .. Storite to takoj dokler velja ta ponudba. T9 cottr inftrtst and othtr att, m \»mtu ha! higher prict h tbmrgtd for u iti her t t old on deferred pa y men 11. COMMONWEALTH EDISON DOVVNTOVVN - 72 W. ADAMS ST.-132 S. DEARBORN ST. Telephona RANdolph 1200, ioccH 535 4367 Broodwoy 3460 S. Stote St. 2950 C. 92ntf St. 4231 W. Modiion St. 2618 Milwowk«« Av«. •52 W 63rd St. 4®33 Irving Pork ftlrd. 4134 S. Athland Av« 11116 S. MicKi««n Av*. ja izseli iz/našega lepega mesta ? Ta ?trah je v Wistconsinu že dolgo udomačen in uporabljali so ga še posebno v prošli kampanji. Dosedaj so.Sheboygan oglašali kot mesto otrok, rer-kva, sira in prirodne lepote. dard — tega pa ne! Namesto poštenih plač nalagajo delovnemu ljudstvu čezdalje večje indirektne in tudi direktne davke. Tako mora iti ves za-služek sproti nazaj. -top >oc. pevskega zbora Sava, kakor ga kandidati kapitalisti-j ki zapoje Delavski pozdrav in čnih strank njim, kadar so na Slavo delavstvu. Marijan in Milan Gojkovich bosta predvajala Two Step. V deveti točki bo Božo Stoja-novič recitiral "Rat rabu", -zaključna točka pa bo šaljiva enodejanka "Otmen svet"t ki jo je spisal Milorad Beiie. Režija je v sposobnih rokah Petra Kokotoviča. Ve5elica-"Vijolice" Milvvaukee, Wis. — V nedeljo 2(5. aprila priredi društvo "Vijolica" št. 717 SNPJ kartno zabavo in ples v spodnji SST dvorani. Postrežba bo izborna in Mat h. Pinkova godba pa bo zabavala stare in mlade. Pridite vsi.-Zabava se prične ob 2. pop. Vstopnice so po 25c. L. Ambrozich. namesto te so nam ipoštregl! s "cesarsko", kar je nam naznanil. Omenjeni ^agar, mišjim, da je potem živel v Terre Hau-te, Irtd., od koder *je večkrat pošiljal dopise v. razne liste. Zadnjih 10 let nisem cul o njem. Torej, "pričeli" smo prazno-l vati prvi maj 1008, torej pred , 28 leti, tri leta pred tem dogodkom. Prvo slavnost je do- Vstopnice v preprodaji so I b.r°,.Vodi! .f' *t«fan«. "Cesar-os. ».i.,„• *ska je bila na vrsti, kot orne- po 35c in pri blagajni 40c. Po. . 101 končanjem sporedu bo plesna in [CJ * prosta zabava. Vabimo na ali 1911 in proti ma, ne pa pri o- prireslitev v proslavo našega praznika vse jugoslovanske delavce, da nas poset ijo v čimveč jem številu. | * i Georfe Maslach. , tvoritvi. — Anton Sular. Predavanje v klubu št. 1 o Haymarketu. — Volitve delegatov za pri-hodnji zbor Chicago. — "Pogled 50 let nazaj na Havmarket" je pred* met. n katerem bo v peta* 24. Nem<5,J(l je nacUski propagan-aprila predaval v klubu .^t. i | d^ni biro odredil, da ne sme Ivan Molek. Seja se prične ob i, ! skozi 10 zaiwednih dni ni-7:30, ker bomo volili tudi de- kak,h shodov "iti ne oratorskih legate na XI. redni zbor JSZ in fovorov v r^diu. Tak počitek Želod Potrebne počitnice Po zadnjih "volitvah" Prosvetne matice. 01 a ne prosimo, naj se te seje udeleže vsi in pa da pridejo ob času. Poleg volitev bodo na dnevnem redu druga važna poročila. Po končanem sporedu pa bo predavanje in potem vprašanja. - bi bil koristen tudi v Zed. državah. ampak do. november-skih volitev ga ne bo. SI a vnostna otvoritev družabnega kluba Slovenski center rp , . . . , . Chicago, III. — "Počasi pa Ta:k!;,e *!;SAe7h..., k:at:ereKa I *<>tovo". PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 661 99 Odsle j — so rekli, pa ga bodo! Sevalcev res spet izpolnila krasili tudi zapuščeni fabriški dimniki. " - limanice, se bo nada izkori- fvojjh prostorov. — Pred par V soboto 4. aprila je imel naš klub kartno zabavo. Izpadla je sijajno tako zelo, da smo bili presenečeni. Kajti prebitek je bil višji nego smo si ga nadejali. Vsem, ki so pripomogli k te- Vsak zaveden delavec, ki si mora slnžiti kruh sebi in družini v potu svojega obraza, se bi moral zavedati, da natn kapitalisti ne bodo dali ničesar sami od sebe. Vsako izboljšanje si moramo sami izvojevati. Razmere pa lahko spremenimo j\ebi v korist brez vsakega te-peža ali nasilne revolte. Kako _ je to mogoče, bo morda vpra- mu uspehu se na tem mestu ša, ta aH onj Prav ,fthko! Poj. najiskrenejše zahvalim, med,dimo na vo||,ni dan dnevi sem srečal prijatelja, ki je dober kokošjerejec in mi je zaupal, da celo za piščance vzame dalj časa, da se zvalijo, od kar imamo New Deal. Odbor družabnega kluba S. C. je kljub finančnim in drugim zaprekam, "počasi pa gotovo", izvršil ^'Oje delo, da bo klub pričel poslovati v par dneh. Da smo izvršili toliko dela v tem času kljub finančnim Staa« M ««lo leto $6.00, pol Ula #3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (le) je treba za novo društvo. Naslov za list i-*a tajništvo je* 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. čno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trinerjevo grenko vino jemljem, kabujr »rnral ir, ratllfnlh »<*lf><1»-0. J»-|r«. ,.l.l«ti in «Nr«»va in #>truf>p, ki r«»v» žene l«rank Klancarja. Poroče-11Istlčnih politikov, bodisi da jih "» »»-i...-,,„ r,v,,M,i*;„M. ,,rMo. ' , . . . ... ,. i ,n drw»f». hnteflnp ilvot« Toh 15 slušate na shodih, v radiu, ali *«n#r .».mh,. -tk-upn«. .i.« v«^ v t nov« ft¥vlj«nj*>. Sprava* |H.t j»- n«j- PM«rl,nn r*«>nn«lhnt Z* «l<»l...*. n fin* |f . „,. nir...H., VMke- run ,M|j<>m<«Uii. Minndnlnr.kii afi njn 1-4, n*. «frklrnliD IMnr Sr.rtlr It rt O« Oll I -•»iimnil 1'ln" <»M milu \ ne »n »mmi. nI,t r« plačana. i»«tra" nI,H v vn*.t kopniniro, ••Itn.. killiii' «1iik., »i|j,<1| A i v *>, •>)«- * fli k tli t GOLDEN ARROVV HERB CO. j l.Mi \..*tmtr « litra a«. III. na sta bila komaj dobrih deset mesecev. 1'mrla je na posledi- pH berete v njih v časopisih. [ cah poroda. V poslednje slovo Kakor v vsaki volilni kampa-so nanosili k njeni krsti cele i nji tudi letos obljubljajo gra-kupe vencev in rož. Njeno tru- dove \ oblakih in vsem vsega plo je bilo upepeljeno. Pogreb )V izobilju. Takih obljub smo je močno pričal o njeni prilj0b-|$|ti do grla in~se ne bomo več ljenosti. Stara je bila komaj 20 I dali voditi za nos. Vsake stva-|let. Njenemu očetu in aoprogu ri mora -biti enkrat konec, pw •iskreno sožalje.—Chat. Chuck.jmora biti tudi tega. Kajti de- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Priiiting Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 proletarec se tiska pri nas. ........••••••..................................... j PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. | FRANK CRILL, predsednik | 1727-1731 W. 21 at STREET CHICAGO, ILL. ; PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU l Ntli T0,r,iki pobirajo parilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynn In dovažajo 2iatega na dom l TOČNA POSTREŽBA T>FLO JAMčENO J Telefonli CANAL 7172-7173 ----------i____ n* »ta* Demokratska stranka in njen New Deal delavstvu ne nudita izhod iz krize (Nadaljevanje a 1. .strani.) ito »trato*« P« letošnjih volitvah; v tej aatnpanji | riški • pa >0 se vrgli v naročje nastali vojni histeriji. Vsled sedanjih tokov v ume-| politki je od socialistične m v nenat. neglede kateri stran-j stranke odstopil Voditelj velike ki pripadajo. 6 katerih bo sma- in v plrvne unije International %t"nAn[ U .»riiMJ1 tJarment \V o r k e rs7 D a - re. Tudi kandidati na «oc;!ali-.';Jni listi niso rzvseti. Že to. Ha sta na čelu lige moža kot1 unije proste r< $ta Leu« in Hnlman, s kateri- tudi v politiki, ma sodeluje tudi David '' 1 JLin>ky# jc mnogim dokaz, da HO p> prihd injlh volitvah ena javnih faktorjev,-v združevanj po?am(zn'h skupin v mo-go?no Ynimiir ko- lelavsk!> polit it-rto . tcanko. ^ Norman Thomas pravi, da ne soglaša s laktiko Delavske nestrankarske hV?e, kajti podpiranje Roosevelta se mu zdi toliko kot podpiranje VVilsona l 1916, za katerega je glasoval in ga indorsiral tudi on, ker je nas "držal od vstopa v vojno". Toda dogodila se je in vid J>tibinsky; za razlog je navedel, da bi rad imel v delu za roke, kar pomeni Levvisova-Hill-Du- manova Delavska nestrankarska liga je dobila v njemu iz-'i borno moč. I)ubinsky pravi, da ostane po prepričanju to kar ji bil iu bo deloval v U m smislu i tako kot je - praktično na jboljše. Očivhlno je, da dobiva gibanje za ustanovitev stranke, kakršna je v Angliji Labor Party, velik zamah. Kadar ruu stopij > na čelo unije, posebno industri-alne unije kot je premoga rs k a in novoustanovljene unije v masnih industrijah, bo ameriško delavstvo krenilo iz kaipi- mnogi, ki so se razočarali nad , tal stične oportunistične politi-Wilsonovirtii obl jubami so pri- ke res na novo politično pot. rtopili v soc. stranko. Med nji- katera bo njemu, ne pa k:tpi-mi je bil tudi Thomas. Drugi1 talizmu v korist. V pojasnilo prizadetim, čitateljem in F. Z., ured. Proletarca Cleveland, O. — Ker sem bil v zadnji izdaji Proletarca po uredniku Frank Zaitzu netak-titiie napaden, katemfa cenim kot človeka in socialista, brez vpraša n i a. č e se o taktiki v 70-tovih slučajih nasprotujeva. Isto cenim sodruga Joseph Snoja, kateri je, po mojem mnenju poslal k on t ro verz ne informacije. če me je s. Snoj napačno razumel, nevem. Bodi -karkoli. Zadeva je sledeča: pod naslovom: "člani JSZ kan- j didirajo za delegate na stran-» kino konvencijo." * 41 "V kolikor nam znano, je iz-, med članov JSZ v Pennsvlva-niji kandidat za -delegata na konvencijo soc. stranke Anton Zornik, v Clevelandu I. >11 i-Zorko in v Illinoisu Anton Garden, Simon Troja r in Frank Zaitz." New I/eader z dne 21..marca, pod naslovom: "Socialist Conference In Chicago, April 11." Tretja stran, peta kolona, zadnji paragraf, poroča slede* VOLITVE DELEGATOV NA XI. ZBOR JSZ IN PROSVETNE MATICE Volitve v klubih JSZ in druilvih Prosvetne matice za delegate na enajsti redni zbor JSZ končajo 15. maja. Zbor »e bo vršil dne 3., 4. in julija v Chicagu. Ker bo izredno važen, je potrebno, da to na njemu zastopani vsi klubi in društva s tvojimi delegati. Vsak klub do 50 članov je upravičen do enega dele-- gata in potevn na vsakih 26 do 50 članov enega delegata več. Vsaka konferenčna organizacija JSZ je upravičena do enega delegata. Angleško poslujoči, aktivni cdseki JSZ imajo pravico vtaki do enega delegata. "Voznino vseh teh plača JSZ iz konvenčnega sklada, dnevnice pa organizacije, katere jih pošljejo. Vse organizacije, včlanjene v Prosvetni matici, so upravičene poslati delegate. Točka o tem se v pravilih glasi: Or(anitacijc Proivflnf matice imajo pa sborih JSZ pravico vsa-ka do tvojega delegata. V razpravah in sklepanjih o prosvetnem delu, o rasnih ustanovah kulturnega značaja, o splošnih sadevh in problemih, ki 10 vsem skupni, imajo na s&ofu vse delegatske pravice. V zadevah organizacijske forme JSZ in socialistične stranke, o strankinem delu in zveznem politicem delu pa imajo posvetovalen glas. Voznino in druge stroške jim plačajo organizacije, katere jih pošljejo. Dosedaj so imela druitva Prosvetne matice se na vsakem zboru močno zastopstvo in nadejamo se, da bo na letošnjem število teh delegatov ie večje. Prijavite imena in naslove izvoljenih tajniitvu JSZ, odnosno Prosvetne matice, na naslov 2301 S. LAWNDALE AVE., čim jih izvolite, da jih uvrstimo v seznam. Coughlinova konvencija Father Coughlin bo imel svo-j jo konvencijo v imenu'4 svoja-Narodne uniji' za socialno pra vičnost dne 13.-IG. avgusta v Clevelandu. 1 Tlli;i\MO\ NEST Thi* vveek vve continue the tran»la- igla**e». "('r<>jia*ytV too, ha* the sam«* Ste prejeli to vsoto? Povprečno je prišlo lani na j vsakega stanova Iva v Zed državah $518 dohodkov. Milijoni sicer niso imeli nikakih, so pa drugi želi toliko »cčje. 1 Prihodnji potrošek zvezne vlade Proračun zvezne vlade v bolečem fiskalnem letu, ki pri-I'ne I. julija, določa nad i) milijard dolar jev pot roška. Potrebne naloge Organizacija: Agitirajte zanjo. ustanavljajte socialistične klube. To je potrebno, t«kje neizogibno. KaJU socializem je boj. In njegov sovražnik je-mo- . I tion of "Thrae Dream»'\ taken from , the Slovenian magazine, "Svoboda." Three Dreams (tuntinued) Mirko ha« fallen asleep. In his sleep h* laughs. With his book* under hi* ar m* he hurrie« to « a holiday špirit in the air. j Pro< cssion* of 'people join "hands and their joyous faces are lifted upwarl Aienacing look in hi* ey*s. He sits behind Mirka, and during class period he puli* hi« far* and sticks him with a pin. Mirko sit« and *niile*. lic ia one bit vviser. He knovvs that all of the unfortunate people vvorld indeed be happ.v if the Que"en- of Lave rtiled in their h ca rt*. Rut he knovvs, too, t h u t the periad of her rtjfii is far off, perhaps as far as th.' farlhest in harmoniou« song. They are shout-! «tar in the firmament! ing that sorrovv and' «uffering have ended, for the Queen of Love relns over all. Ther • i*n't one among thi m vvho is dovvncast, and Mirko de-pressed only hecau«:' he cannot be a* h;»l py a> the rent. He is afraid tlijit be will !»e the tardy, nnd h • fears the »■ -oblini? and tb" puni^hment he vvill But Mirko knows more than thi«! Hf knows why he is livinj;! He live« to h<-pe! He hope* and will c-ontioue' to wi*h fov thiags ali ihiou^b hi* life for tjhree wondrous 4thini{^: Heauty, Truth, and Cioo-rlne*s. He knovvs, too, that the ical vvorld vvill never be able j i; t from his striet schoolmaster. lih to offer hi ni as much of Bcauty a-« he i* wi*hinjf for; h» knovv* that all thiouub life he vvill diseovor Truth*, piuses. aWestruckw but that hit« vvill never find all of it heart beats fs*t as he vvsilks up th -tejfs lo the chool. A t the door of hi* classroom, h« P with |ju^ as he couldn't travel all through Im* entire room U btvltu^k;m! J Owi i' and "Teen leavi'-. An i vvhen vvhole firmament; h • knovv ^ that his Movvlintr profe-sor look* at him. he vvill nlways be »earching for Love, he speaks in a soft, kind voice, "tiood |>ut that more often than not he vvill dav, se s s. Snojem o zadevi nekoliko pogovarjala. On je izrazil bojazen, ker je bila sprejeta omenjena resolucija, da bo slabo vplivala tudi na na$o federacijo. Kar sem jaz razumel, je imel »v mislih, da je naša (federaci jska) eksekutiva 'bolj naklonjena gardi. Dopisi, kateri oglašujejo ta-kozvane "bunco" in kartne zabave z dobitki, po poštnem zakonu niso dovoljeni. Iz poštne- stari ga urada so nas v očigled takih - naznanil opozorili, da zakon Detroit, Mich. — "Kamnolom" bo na slovenskem odru v Detroitu prva delavska mirzi-kalna drama- Vprizorita .fo.v nedeljo 26. aprila ob 3. pop. v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois Ave. dramska odseka klubov št. 114 in 115. V orig nalu je izšla ta drama v, A m. druž. koledarju za leto 1929. Njen-avtor je znani slovenski književnik Tone Se-liškar. bivši urednik "Ljubljanskega zvona" in literarni so-trudnik mnogih revij. Ta drama je že sama na sebi prvovrsten biser, toda ker imamo De-troitčan« med seboj nadarjenega pevovodjo In amaterskega komponista John Berlisga, je j nam to.dramo tudi deloma u-glasbil, s čemer je dobila značaj spevoigre. . "Kamnolom" je socialna drama. Prrzori se sučejo okrei? kluba št. 1 JSZ Chicago. — Klub $t. 1 že več let ni priredil svojega prvomajskega slavja, ker je sodeloval na skupnem strankinem shodu. Letos pa bo sodeloval na popoldanski skupni povorki, Zvečer v petek 1. maja pa bo imel v dvorani SNPJ svojo prireditev z bogatim sporedom. Videli boste presenetljiv-na- iriK that, .it sound* agreeable.c 1 antv red t»ear»• stiiyes \AROIIM\A tremble | f trike a hi«h pltch. He in really'com-lical—and happy. The hinjrin«: groui>S ome oKito th * lavvns, and there is ! happiness vvithout limit. They play \o purchase uniform* for the group. Xow they are rehearsing a scene "No More War" for their May l pmjrram. * Birthdays Lerojr LaFIamme Aplil 17. * "The Beautiful Blue Danuhe Waltx" vvill be the song the Girls' Glce Club (Chicago Falcons) vvill presen» for the number on the May 1 pioiftam at the SNPJ Hali. Thty promise to make it jjood. * Falcon Call I)on,f forjjet to get your issue of l.l ji III IZKAZ — Anton Majnik, Po tU ixtisov: d:us. kI. se« t ter hlossbms lTtp»Ugh Snmeone takes the school-sfKu tacles and is trying prTsed etc. at the ittustraflons, storim, So-' Colorado. merset 20. Illinois. - 102 SNPJ, Chicasro; druS. At. 490 S. N. *P. J. Chicago; klub št. 2 > JSZ, j£fnw»» — blindman'* buff and leap- Lhe_new Falcon Call. Vou'll be >Ur--i roff—and the air. master' = them on. The biforest bully in »chool! i; a- rtvek as a lamb. "Croa*eye»," ! who alway- catised Mirko worry, novv ^rat(i<| f0|. t}u. first time in 181)0, the bijfgest celehration vvas held in Aus- Oid You Know That Wh:n the First of May was cele l.oists him into his shoulders and is ca»ryinR him-.about, vvhile. Mirko 1 hold* hoi se tria as it vvas before it vvas broken his ears like the rein* of a | up ^nto smay territorie* a* it ia aow. and tells him all hi* short-1 jn praKue, Born, Lvov, Krakow, and predek klubovega mladinske^ ' , , ank, M'\]li"ir^^dfli^^' comln^;"Everyone join* hands in «•{ vienna" thousands and-thousands of . • i n . * t • • s niai. rirT I o i"" if » • u. . .■>«.» ga odseka Hed ralcons, ki ie (irele ar.Z. ^ OVtM\! ' Mulberi y. Minnesota. — DruA. At. 26K SNPJ, Ely 15. OruA. *t. 10S SN Louis Le s-ar, Kvai«th Monlana. — Klub št. JSZ, Red Lodife-Bearereek 15. New M-xico.—1 >l uš. * t. 1 JO SNPJ. (iailuo 10. , OKio. — Klub st. 27 JSZ. Cleveland 200. Dtuš. st. 147 SNPJ, Cleveland 25; Louis Mrmolja, CTevetan I 25; po 10 iztisov: drus. *t. 47<» SNPJ. Salem; druA. *t. .155 SNPJ. Fa4rport rtarbor; Frank Volkar. . BeJford; druš. At. -I SDŽ, ClevjtfJand. Prnn*ylvama. —» Klub št> 5 JSZ, vvorkers Sct aside their tools and ob-} served the workers' holiday. There All throucrh the wa*n't . a sinple tovvn vvhich did not irt some measure join in the eHebra- help thinkinfc, SNPJ Flv 10- ' Maybe people are not as cojd and tj^n< Trains vvere rične v spodn ji plesna in štirih izrazitih karakterjev, ka- prpsti zabava. Pridite vsi in a- Conenuugh 50ij>^ 1.5 i*Hsov: -dhiA. terih živi jenske okolščine in gitirajte med znanci, da pride- pan. Tire,- HEiIl; drus. st. luo wtw» vvav. Afid in school! . The schoolmaster looks from one of ■ the students to the other and olds them vvith a voice so harsh lje nazori so si v silnem kontra- jo tudi oni in skupno z nami stu, a v lirami se zliva v har-.! praznujejo naš mednarodni de- that th" vvindovvpanes seem to »hake. The line* on his face are drawn tightlv. His eyes jrlare through the important" part in it! FRIENDSHIP! * (Send your correspondence to Marjr Juff, 4134 W. 24th Plače, Chicago ) monično, umetn'ško celoto. Po-leg-teh štirih je v drami devet" drugih vlog ter skueni del predstave pa John glaševalni dopisi niso priobčen i i Herli-sg. Ob enem pa bo ta pri-tako. kakor so jih poslali. Jreditev Uu)i proslava simbola delavskega praznika prvega maja. Govornik s. VVoodcock. Na predstavo pridejf) tudi Tle-velandčani od Verovška in Jadrana. 4 ' ' ■ ,, s "Kamnolom" bo v Detroitu to sezono zaključna predstava. V nji se krešejo karakterji kot v nobeni drugi. Nedvomno bo napravila na vse udeležence mogočen vtis, ki ga ne pozabijo tako kmalir: Frank Česen. kot običajno tega dne. Ker jc do pondeljka Proletarec že v veliki meri napolnjen z gradivom, nismo mogli v tej števillcf piiobčit« vseh dopisov, ampak lavski praznik. Vstopnice so po 25c. — Odbor. Vabilo na milwauško konferenco V nedelo 17. maja se vrši v Milvvaukeeju. Wis., konferenca" zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Zborovanje bo v SST dvorani, 725 VVest National Ave.. Milvvaukee, Wis. Prične se ob 9. dopoldne. Imperial; Tony Zupančič, Point Ma-t ion. DruA. st. 145 SNPJ. Coraopolis j 11. Po 10 iztisov: klub št. .'11 JSZ. Imperial; drus.'at. '■) SNPJ. Johnstovvn; druš* št. 174 SNP.L Krayn; j druA. št. 117 SNPJ. Nanticoke; druš. j št. 80 SSPZ, Herminie; druš. št. 118 SNPJ, Hostetter; Vincent >"ak^etich, Mclntvre. Mike Hochrvar. Rockvvood rt. !>r»iš. št. 212 SNPJ. E x po rt 5; druš. št. HO SNPJ, Llo.vdell 4; Mary Fradel, Latrobe 3; Ivanka Kumarca, ' Verona .T. VVisconsin — Klub Št. 1 .0 JSZ,, VVest Allis 45. Chas. Chuck, Sheboy-! gan 25. Mike K rja It«,'" Vvillani 20. t h INFLATION—WH0 WINS "ALL MEN ARE AND WH0 LOSES CREATED EQUAL' (Continued from page rt.) has been true of \vage rates in every countrv in vvhich there has been in-flntion. That is, that vvhen prices go op the v go the* elevator vvhile vvages climb the stairs, Real VVages (Continued from page rt.) vvas fitted $S)r. No child vvould be born a millianaire. Each vvould have to advance on his ovvn abilities alone. If he vvere starting from serateh today%with a fevv million other boys, John Jacob Astor III vvould be lucky Immediatelv follovving the vvar to get and hold a $25.00 job. Ne-a great many vvorkers | cessity might dri ve him to Iearn 10; Joseph i ne Shiretz. Milvvaukee, 10. Frank Leskovshek, Port \Vash- Vsa pridružena društva in_Lingf!>ft 7. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVL iSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE / klubi so »pismeno porabljena, da izvolijo delegate. Storite to gotovo. — Frances Zakovsek. (Več o sklicanju in pripravah za to zborovanje bo v prihodnji šte-vilki.) . v ere were Druš st 19" SNPJ Milvvaukee, \Vis. j uho t h ought they vvere gettlng better j something. "lav than the.v did before the vvar. vvas true that vvages had inerea e 1. but in nian.v ca«es they had increa*ed ! loss than thT» cost of living had in-crrrised. VVhen the cost of living rises more rapidly tlian vvages, the aetual purehasing power of the vvorker ue- W. Virgina Pierv«' 2. Wyoniin?. Superior 10. — Jennie.. Klarisher. - Druš št. l'U SNPJ. Tlw obligation to vvork for his ovvh securit.v and that of his wif« might force him to develop some real abilit.v, if onl.v as a baggsge rmasher of the I. M. M. dock*. * But today, in this land of the free, r he can live a life of complete useless- Pišite po cenik PROLETARCU Labor Spring Festival Chicago, lil. — Socialistična stranka čikaškega okraja bo imela pod gornjo označbo v nedeljo 10. maja prireditev z bogatim koncertnim sporedom in drugimi točkami. Vršila se bo v Peoples avditoriju, 2457 VVest Chicago Ave. Spored se prične popoldne. Sodelovali bodo štirje —7 morda celo pet pevskih zborov, med njimi "Sava". Ostali spored hodo tvorili telovadni nastopi, žive slike; dramske skiee itd. Vstop-(nice, ki so po 40c, se dobe pri tajnikih vseh klubov in v ura-Idtt Proletafca. — P. O. Neuspešna sredstva Ce bi bilo mo'goče delavsko Drago sredstvo proti . brezposelnosti Poleg Nemčije in nekaterih drugih držav je uvedla prisilno vojaško službo tudi Avstrija. Njena naredba pravi, da bo nekatere vežbala za vojake, druge pa bo uposlila pri prisilnih javnih delih. Plača bo enaka za prve kot druge. Kolikšne so te plače, je znano tudi mnogim našim priseljencem, ki so služili pod Francjožefom in potem nekaj časa pod Karlom. 1600 revolucij v 2500 letih Na kongresu sociologov v Bruslju je navedel neki govornik. da je bilo v zadnjih 2500 letih na svetu 1600 revolucij in pobun. Največ revolucij je bilo v 8., 13., 14. in 19. stoletju. Zadnjih 30 let prejšnjega sio- gibanje spraviti s sv*ta z naši- Ponieni najmirnejšo dobo Iji, s cenzuro, ječami in smrt- »vetovne zgodovine. V tem sto- lnimi obsodbami, hi ga že davno ve' ne bilo. letju je pa revolucijska številka Zopet poskočila. PRVOMAJSKO SLAVJE KLUBA ŠT. 1 JSZ K 50-letnemu jubileju mednarodnega praznika priredi klub At. 1 JSZ veliko slavje v potek 1. maja ob 7:30 zvečer v obeh dvoranah SNPJ v sporedu sodelujejo klubovi odsrki, kot Red Falcons Sava Dramski 4nlsck Social Slutiy ( Govori v slovenskem in angleškem jeziku. po .sroRF.nu plesna zabava Vstopnina 25c. er.^as(s.' Any vvorker, vvho, in 1920,j ne!Wt Cn a dole that about equals the vva« not gettinir about tvo nnd a half income of five hundred men on un-times as much as in 191:1 vvas in real- employnu>nt relief. ity getting less. , Organiaed VVorkers In Better Position When prices vvere inereasing so iapidly in Germany in 192:1 it often happened that a vveek\s vvages vvould | hardly buy a package of cigarettes. This vvas not because vvages had not increitsed, hut because prices had in-ereased so much mor? rapidly than | wage«. In the organir.ed trades it is o r course possible to get more rapid vvage inereases than in unorgsnized | trades, but there j a čase in vvhich 'the cost of living vvhen there vvas very much in f lat ion. The hardest hit of all vvage earners are, of course, people like policcmetl Pf - ^VH or any others whose salaries are fi* ed on a long term basis and are not changed quickly as the cost of living rises^ W« hope these truths to be self-evidenU* says the l>eclaration of In-dependence, "that all men are creat-ed equal." And the bagvtage smasher vvho vvorked next to the Astor heir on the pier. vvho se $25.00 a vveek takes care of h familv of five, ansvvem back, ! "Oh yeah?" The American Lea«ler. THINK IT OVER Hovv vvould you like to live in a has never jijft lK»en vvorld vvithout injustice, vvithout class vvages kept up vvith hatred. without the scheming of man against man — in a vvorld filled vvith human brotherhood? Well, why not? All these evils, f!ow from an evil sy«»em that cnn he changed. The ,Vt-office emplovees, and teachers, cap.talist system is vvrong. It pits ma nagainst man. Just so far as you destroy the cause you cut off the ovil frtiit.This is just a little hint, and vou are a reasoning being, s<-cording to the reheme of nature. Sit alary about five times an big a.s he vvas vvorth convinced young John Jacob Astor of this, so he quit his job and took hit« bride to Europe to re- for a six vveeks vacation abroad. 11 e doe.-n't need th e job and the job eertain^ doesn't need him, because he's just a poor little rich boy that isn't good for anything in the vvorld. For Women Only Conduvlvd liy Mury JtiftK cuss a self-evident proposition, , because no argument is needed. It seems to us that ali that is necessary is to ask, "Why should women not get cečt, any Csecho- hygiene tre needed! How muck work •lovak peasant vvoman to ansvver this is vvaiting to give people hoU»«t and question. You vvill readily see the not hovels! reason why. Some of the reports * tional Mercantile Marine. Some are aboqt conditions of vvomen on farms And the only way to aceo^ipligi, earning even less than $25.00. They n»ake you say, "Is it possiblef" anything is to plače the vvork A lot of othei boys are holding dovvn $25.00 jobs for the Interna- She is coming fast. An«l the fosailized eouldn't go home till six, so I didn't men, vvho do not like it, might as vveil have time for much else." clear the track—for, jf they dorv't, s<> Johnny A-^tor quiU his job, they vvill be run over. (tells Jeeves to pack his seventeen _The Milvvaukee Leader. < trunk«, and sa»ls on the Ile de France push frwght around and check on shipnients and passi>nger lists and vvork in the offices. They need their jol>s and they have to vvork to hold them. Their $25.00 must cover food and rent and cloth:** and doetor bills and carfare aelves and their vvives and their fa milies as vvell. But because his great great grand- j 1 father got a corner on the fur t^ade and then did some c le ver trading in Manhattan real estate, John Jacob Astor III can chuek his job and go to Pariš. He can say vvith perfeet assur-ance to reporters, "Tli look for an .hands of some internalionally orfan-Among the small peasants it used j ized b >dy like the Labor and SocialUt International. Hovv much support ari vve giving sueh a medium? NothiM to do? There's everything to do! • to be that the father of the family had to have a second job to earn some money (bricklayer, . factory vvorker, etc.) and the vvoman had to other vvhen I come home. 1 imagine 1 * U find something." ^ She had to plovv, carry heavy vveights, | exist in Czeehoslovakia only. There drive the horses, cook, and look after j are plenty right here in America, the children and the cattle. In a lii- How many of pur ovvn farm vvomen tion it vvas nothing unusual for her are aided by modern machinery to to have 10, 11 or even more child- make their vvork lighter? How much ren. I time yr»d op|>ortunity have they to • improve theiT standinir—and for ori- In the province of Slovakia and ginal, creative thinking? Hovv many Kuthenia the home is stili a plače vvomen stili drudge at vvork "that ma-vvhere the bare earth i« the floor, chines epuld do better and easier be-|and men and animals live together in cause they don't have the means to ione room! Picture if you can hovv ! I>uy this machines? > Labor Drama To Be Presented By Branches 114 and 115 JSF Sunday Inflation - Who Wins And Who Loses By Maynard C. Krue#vr It is no aecident in American his-tory that the Greenback movement and the free silver movement came out of the West. Both vvere i»flation movements. The capital vmh vvhich the VVest vvas developed came largely from the financial centcrs in the East. The West vvas a debtor. When prices vvere lovv. money vvas scarce and pay them wbcn they are due. The stock-holder is the debtor of the bond-holder. . VVhen the prices rise, they usually rise faster than costs of produetion and thus leave a greater profit for the business, whether it be ovvned by i stockholders or by an individual. Some of the items making up the 1 cost of produetion also rise rapidly, ! as, for instance the cost of ravv ma- j „ terials. But suth items as vvages, tax-es and interest on borrovved capital increase either not at ali, or con-siderahly lesa rapidly than the selling priče of the^ finished product. During 1 the period of rising prices busine.va I profits boom and a larger proportion i af the national income goes to business man. The prices of some com- j modities of course rise more rapidly i than others, so during a period of > rising prices are very uneven. How Inflation AffecU Wafe» If the entire population of the country could be divrided into debtors and creditors, the problem vvould be simple. But most people are neither. In order to have the privrilege of beirig a debtor, one usually has to ovvn property to offer as security. The vast majority of the vvorkers of this country don't ovvn enough to be debtors. Many don't ovvn enough to pay their fun^ral expenses. Thousands of vvorkers during the days of 4,prosperity" follovved the ad-vice of Chamber of Commerce an'l bought a home vvith a mortgage plas-tered on it. They becanve debtors. They are novv no longer debtors. Thi ceremony -^hich relieved them of their debtor role is called foreclosure. The capitalist system has created a class of millions of people vvhose income is entirely from their labor. It has £ut their vvages repeatedl.v during the period of deflation, and it has cut the vvages of millions to zero by refusing them vvork and throvving them on relief. Novv that the vvages have been cut to the bone during the period of deflation it is proposed that they should be raised by inflation. It is true that vvage rates vvill increase as prices increase, but there is one thing that (Continued on Page 5) Detroit, Mich. — An exeellent program has been prepared by Branches 114 ami Uf> J-SF for Sun-day, April 26, at the Slovene Work-er»' Home, 437 S. Livernoi* Ave. For several years, both of these branches, in conjunction vvith the Knglish Section of Branch 114 anl their singing society Svoboda, have staged fome mighty fine joint programa very successfully. On Sunday, April 26, their frien ls and sympathizers vvill have an .op-portunity to vitness another sueh program. The play that vvill be presented is "Kamnolom," a four-act labor drama- It poftrays the lives of vvorkers that are employed by a ruthle>s ovvner of a stOne quarry. In various scenes this drama shovvs the boss reaching into the personal life of one of his employees. He is in love vvith Milan's wife and uses ali kinds of lies and slanders to-diseredit Milan vvh« Ls a union organizer. The boss, Alfred, succeeds in getting Milan'* vvife to believe some of the rosy promises he has to offer her and ijie »consents ta his plans of getting rid of her husband. Among the vvorkers, Alfred has 'planted. spies vvho report to him on ali develop-ments for a union. The vvorkers have these spies spotted and are careful not to give them any of th? desired information. They also knovv of the love affair going on betvveen their boss and Milan's vvife. \Vhen Milan is killed in an aecident, they storm to Milan-s home to punish Alfred and Milan's vvife for their plot. Al- fred envape- and Klizabeth. Milao's vvife, pays the priče for her vvrong dol ng. Tin1 (Trama Tias many scenes. Nevv featutvs about this play are the vocal selections by soloists, duets and the chorus. John Berlizg, direetor of singing sočrety Svoboda, has ineorporated the musical ar* rangement. Practically every charac-ter participates in the musical en-semble. A speech by comrade VVood-cock is also included on the program. VVhen our forefathers cut loose fri*m England they did away vvith the lavvs of primogeniture and entail, those unjust lavvs. vvhich - gave the eldest »on property nghU ahead. of , his brother* and vvhich tied up pro- f. much opportunity the vvoman has to learn things or improve herself. She is but a beast of burden and a maehine for.providing children. and vvhich tied up pro- ' jt surprising that many young perty in one family for generationa. women are trying to escape this kind They hop<-d that this vvould make it Df life by going into industry in the. impoaaible for ineompetent irresj>on- tovvns? jible vouth U» kave great power and . f prTvileges vvhich' they coulil never earn or live up to. excittng They started vvell but they didn't t maehint»»" have been introduced to go far enough. It is for us to com- make farm vvork lighter. BUl^you plete their vvork and take away from might cxpect this "but" to follovv: the Joe k Whitneys, Barbara Huttons Only"those vvho vvere in a reasonably and John Jacob Astor the millions favorable financial condition could vvhich they have no right to. Novv. reports say, there has been much hope for improvement since QuintupleU N8 2 The gypsy vvoman in Kumania who bore quintuplets vvhile »he vvas wori-ing in iv field the other day vvas not as fprtunate as Mama Dionne. There the good religious Christian vvomen decided that it wa?n't Christian for any vvoman to give birth to 5 children at ene time, so they organiied themselves and ordered her and her husband out of the village. Sbe wasn't Christian; she vvas a vviteh! Tvvo centuries ago she vvould have been burned at the stake with the sanetion of the-Church! Lucky for Mrs. Dionne, too, that she can ex-press her devout Catholicism in i In a vvorld wh?te real equality of opportunity existed, every child vvould have the same birthright—the The adniission priče is only 50c. VVe of vare alul educational oppor urge our friends and sympathizers tunity, complete aecurity and vvhat-to atter.d this program. It vvill be your vvorthuhile and the drama de-serves n pac ked hali.—J. K. afford to buy machines. VVhen the father el the fainil.v loses his job, nojcountry not too fanatically religipos! machinery can be bought. * ---|-0 Whom It May Concera: In VVhat could Socialism do in sueh English we always »ay "Grass is catn conditions? Wouldn't it help ali of vvhether vvith scythe, sickle, or ma- the vvomen if machines would be pur- chine. There rs no smart-aleckira ever technical or special training he chased collectively for common use? [ over vvhether "se trava kosi ali atri-, Why couldn't ali of these peasants— (Continuect on page 5.). - each Vith his fevv aeres of lai>d—put .................. their land together and cultivate their land collectively? Think vvhat cooperative vvashhouses and stoves BRANCH NO. 1 J. S. F. TO SP0NS0R MAY DAY PROGRAM AT SNPJ HALL Chicago.—A fitting and colorful i entertain us vvith a fevv selections on May Day Program for Friday evc- their accordians. Mary Jugg vvill give ning, May lst at the SNPJ Hali vvill a recitation "<"'ez reko" and singing be given by branch No. 1 JSF. The society "Sava" vvrll climax the pro- arrangement committee has selected giam vvith several Labor songs. a variety'of entertainnient that vvill Our entcrtainment vvill not end I The group of public officials in be given by the various sec tions of vvith the program. In the lovver hali Tampa vvho vvere responsible for the our branch. there vvill be music for dancing and a flogging of three labor men and the The Red Falcons vvill contribute good time vvill follovv. Every branch : subsequent death of one of them several numbers, among them "Fal- member is urged to push the advance have shovvn their fear of justice. An con Dollš from Everyvvhere", a May sales of. tickets. Invite your friends Day mass recitation and several vocal 1 to attend this program and help selections by the Falcon Girls' Glee svvell the attendance to assure our Club. S-peeches vvill be made by com- May Dav celebration a moral and rades Frank Zaitz and John Rak. financial success. Admission tickets že." A real argument of facts against facts does not mean play upon worc vvages until they can get niore a , . p.ui Bloca« business improves. — ' »Ul ehain nevvspaper publisher. NOTE More English report* and Articles on Page 5 J