Poštnina plačana v gotovini. §tev j, V Ljubljani, dne 10. marca 1925. Vil. leto. P.n. Vseučilišča knjižnica, veoučili ä5e L3ub:L :iana Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne štev. 1 Din. „NAS GLAS" izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . „ SO1— četrtletna naročnina. ... „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. . Oglasi po ceniku. ----------- Uredništvo: Štcbi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. j)opise v iatinici in cirilici sprejema le podpisane In zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici ie v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. „Počivališče“ — na trnju. Kadiiff je človek v stiski in trpi vsled razmer, ki jih ni sam zakrivil, ampak se je nasprotno trudil in je pomagal, da bi ne nastale take razmere, je najhujše, ako vidi namesto prijateljev za dobrohotno in zasluženo pomoč okrog sebe ljudi, ki se rogajo njegovi bedi. To najhujše je njegova pekoča zavest,, da ga sramote tisti, od katerih je to najmanj zaslužil. Tako zasmehovanje in roganje prihaja le od tega, kar imenujejo kulturni ljudje surovost, ali vsaj srčno surovost, čeprav jo izvajajo v črn, modern frak in lakaste čevlje vtaknjena bitja. Tako zasmehovanje — drugače se ne more imenovati — je buknilo pred kratkim na dan na račun državnih uslužbencev. Leta 1914. se je pričelo. Državni uslužbenec, ki je ostal na svojem mestu in ga ni Vihar nečloveške vojne potegnil s seboj v vrtinec krvave morije, je stradal doma in garal za dva, za tri druge, ki so bili poklicani v vojno. Trpel je telesno in duševno in je kljub znanemu razpoloženju in pritisku takratnih mogotcev vzdržal in ohranil svojo rodno zavest, ljubezen do svojega naroda in Pomagal ne v mali meri narodu do ustvaritve nove, lastne države. Koliko je trpel državni uslužbenec na frontah, v ujetništvu in Prostovoljnih legijah, tega vsaj o sam ni še Pozabil, ako so to storili morda že drugi. Ob prevratu je bil državni uslužbenec tisti, ki je delal dan in noč za osvobojeno domovino, ki je rešil ogromno premoženja pred grabežljivostjo tujcev in ga ohranil domovini. , Državni uslužbenec je bil tisti, ki se je zavedal, da mora svoje noči podvojiti, potrojiti, da ohrani svobodo, za katero je krvavel in trpel ves narod. Delal je in trpel in molčal med tem, ko so drugi slavili osvobojenje in se kopali v veselju. Razcvetelo se je verižni-štvo, kopičilo se je bogastvo poedincu, naivni državni uslužbenec pa je trpel in delal, čakal in upal, da pride vendar le tudi zanj čas plačila. V svoji naivnosti je mislil, da je prezgodaj, da bi smel priti s svojimi zahtevami. »Italijani so pred durmi, zasedli bodo Ljubljano, vse tja do Celja ali še dalje,« — skratka »Domovina je v nevarnosti« so mu govorili, in on je verjel in s trpljenjem in še z večjim naporom neumorno odstranjeval nevarnosti. Ko naenkrat te nevarnosti ni bilo več in je izvedel doma od s\oje rodbine, da je lačna in gola, se je zavedel, da je prav za prav tudi sam izmučen, gladen in bos. — Ozrl se je okrog sebe in videl par svojih tovarišev v krvi na tleh, onemogle od glada in dela. Videl je nekaj dezerterjev, ki so bežali iz njegovih vrst truda in trpljenja tja, kjer je bilo veselja in zemskih dobrin v izobilju. Zgrozil se je prvi trenotek, potne srage so se mu zalesketale na čelu, iz oči pa mu je zdrsnila debela solzil preko izsušenega lica. Takrat je stopil na plan, noseč svoje pero za ušesom, da bi ga vsak trenotek spravil lahko zopet v tir, in je zahteval tudi za se nekaj domovinske ljubezni. Dobil jo je v sladkih besedah, polnili praznili obljub in v opozorilu na nevarnost komunizma. Še tega je treba zatreti, država naj se še notranje konsolidira in vse se bo lepo uredilo. Pozabiti pa se ne sme, da je država, katero smo stvorili prav za prav agrarna država in v taki, ne da bi morda ne bilo treba državnega uslužbenca, pač pa ti najbrž ne bodo mogli in ne smeli živeti tako kot ostali državljani, pošteno in zadovoljno. Tako potolažen je stopil zopet v svojo delavnico, ves ogorčen nad notranjimi sovražniki države, nad komunisti, socijalisti, separatisti, defi-tisti, subverzivnimi elementi itd. in j"h preganjal z vsemi močmi, ki so mu ostaile pri njegovem gladovanju in revščini še na razpolago. Samo, da bo domovina čimprej či>ta in prosta vseh svojih sovražnikov, ki komaj čakajo prilike, da bi jo zrušili. Na »agrarnost« države je popolnoma pozabil, mislil je samo na njeno konsolidacijo, od katere mu je bilo obljubljeno tudi zasluženo plačilo. V uradu je delal vestno in neumorno in je ohrani] državno upravo čisto in svojo poštenost neoskrunjeno. V prostem času je organiziral narodna društva, vežbal sebe in druge in tako priboril slavo domovini. Izdrževal je pri vsej revščini, ki ga je tepla nebroj kulturnih, socijalnih in humanitarnih organizacij, brez katerih bi bila naea država, kakor vsaka, mrtva pustinja. Povsod, kjer je bilo treba dela v korist in prospeh države, je bil med pr ii, povsod je žrtvoval svoje ostale in skromne moči nesebično v korist splošnosti, nikjer se ni izvršilo ničesar brez državnega uslužbenca. Tako je mislil, da mora biti, ker je državni uslužbenec In je njegova dolžnost, da služi državi v uradu in izven urada. Za državo pa Dedni vpliv alkoholizma. Po zakonu o podedovanosti raznih živ-tjenskih posebnosti je lahko tudi nagnjenost na alkoholizem dedna. Vsekakor pa to še ne pomeni, da se morajo od roditeljev, ki pijo alkoholne prijače in ki pijančujejo, roditi otroci z istimi lastnostmi. Nagnjenost na pijanstvo in alkoholizem se tudi lahko pridobi tekom življenja ter je zavisna od naravi živčevja, ta pa zopet od ureditve one telesne tvarine, ki se podeduje. Pijanec je tudi lahko oni, ki ni potomec alkoholikov. Po vplivu raznih življcnskih ne-Prilik se človek lahko vda pijači in pijanstvu brez vsake zveze z dednim vp-livom enega ali drugega roditelja. In to pijanstvo, kakor tudi ono, kjer jc izvestna nagnjenost podedovana, utegne imeti težke posledice ravno za potomstvo takih ljudi. ... .TX Pijanstva p0 podedovani nagnjeno-u je težak in raznovrsten. Razne telesne in usevne napake pri potomstvu tjkoholikov so dosti večje, nego bi človek sodil na prvi po gled. Z mnogoštevilnimi opazovanji se je ugotovilo, da so otroci takih roditeljev, ki uživajo mnogo alkoholnih pijač, telesno večinoma slabotni, medli, slabokrvni, kržljavi in nepravilno razviti. Nepravilna oblika lobanje, vtisnjene prsi, strčeče lopatice, grbast hrbet, krive noge, malokrvnost in mišična mlahavost — vse to so pogostne telesne hibe, ki jih opažamo pri otrocih alkoholikov in pijancev. Taki otroci so tudi po duhu slabotni, nesposobni, pogostoma bebasti, duševno v vsakem oziru zaostali in moralno nizki, lažnivi, kradljivi, podli in prihuljeni. Dogaja se celo to, da so otroci pijanih roditeljev jako pogostoma božjastni (epileptični). Vse kaže, da se otrok celo rodi božjasten, ako se spočne, ko je eden izmed roditeljev, večinoma oče, pijan, najsi drugače tudi ni pil nobenih alkoholnih pijač. To pa je jako težka in neozdravna bolezen, ki je zavisna od izvestnih hib in nerednosti v delovanju in ureditvi živčevja. A te hibe so zopet zavisne od onih izpre-memb, ki jih provzroča alkohol kot hud strup v klični plazmi v ženskem jajcu ali moškem semenu. Tolikanj je težak vpliv pijanstva na možgane in živčne stanice. Na podstavi teh izprememb v možganih in živcih se razvija dolga vrsta dušcvnomoralnih nerednosti od najmanjših, komaj opaznih — drhtivosti, preobčutljivosti, nagnjenosti na lažnivost, tatvino, obrekljivost itd. — do težkih, popolnoma razvitih duševnih bolezni, pregreškov in hudodelstev. Alkoholizem vpliva po dednosti slabo tudi na vse ostalo telesno življenje in na vse dele telesa in njih opravila. Posebno težak je njegov vpliv na spolne stanice, zlasti dokler se še razvijajo; pozneje so odporne sile teh organov višje. Posledice podedovanega vpliva alkoholizma so sploh jako mnoge in raznovrstne. Pojavljajo se v telesnih, duševnih in moralnih nedostatkih, to je v splošni degeneraciji potomstva alkoholnih roditeljev. Toda vkljub temu se ne more nikoli reči, v kakšni obliki se utegne ta degeneracija pojaviti v enem ali drugem primeru. Točno in zanesljivo vemo samo to, da ne more nikoli miniti brez je smatral po svoji skromni učenosti celokupno ljudstvo, kakor je bil tega navajen )d nekdaj. Zato je delal povsod, kjer je mislil, da gre za korist naroda in države, povsod br- z ozira na politično strankarstvo. Mislil je, da bo tako najbolj zadovoljil široke plasti ljudstva, da bo tako najbolj koristil narodu in državi, da bo tako prišel najlažje do svojih življenskih pravic, katere je pričakoval za vestno in pošteno izpolnjevanje svoje dolžnosti. — Toda na te pravice čaka še danes zaman, strada s svojo družino, prezeba, je strgan in bos in prenaša molče svojo nestalnost, nesigurnost v službi. Trpi in molči, ko se reducirajo njegovi, v državni službi preizkušeni tovariši največ za. to, da se nadomeščajo z drugimi, ki so vse drugo prej kot državni uslužbenci. Državni uslužbenec trpi, ko vidi nešteto neupravičenih premeščanj tovarišev, za katera ni druge stvarne potrebe kot strankarska. On trpi, ko vidi, da se mu z zakonom priznane pravice odvzemajo, da se mu odteguje z zakonom priznani, že itak preskromni, beraški in trdo zasluženi kosec kruha, s katerim bi vsaj enkrat na mesec nasitil lačne želodce svojih, kvišku stremečih mladičev. Državni uslužbenec trpi, ko vidi, da je za vse drugo denarja dosti, le zanj je vedno prazna blagajna. Ali naj grem še dalji ? Državri uslužbenec trpi na ugledu, na izgubi pridobljenih pravic, na krivični prevedbi na novi zakon, na krivični uvrstitvi na položaje, ki je prav »revolucijonarno« delala v neštetih primerih. Državni uslužbenec trpi v uradu vsled neprestanih novotarij in izprememb, ki se uvajajo v upravi, ki komplikujejo poslovanje in zadovoljujejo po večini le kaprice političnih strank. Trpi in dela in še danes molči, razcapan, gladen in bos v uradu, drugod in doma, kjer prenaša z bolestjo v srcu brezkončno jadikovanje svoje žene in hiranje svoje rodbine Trpi, ker uvidi, da romajo vse njegove neštete, upravičene prošnje za izboljšanje brez upoštevanja in prezirljivo v nikdar napolnjeni koš za papir. In tako dalje državni uslužbenec dela, trpi ob pešanju svojih moči in umiranju svojcev in molči,-pričakujoč dneva rešitve.--------------- Prišle so volitve. Od vseh strani je dobil državni uslužbenec polno sladkih besed, mamljivih obljub, bledo-zelenih brošur, kakor je bledo-zelen njegov obraz in dostavek, kakor nekdaj hudič Kristusu: »Ako padeš pred mene in me voliš.« — Državni uslužbenec je verjel, kakor že, ta temu, drug drugemu in je šel in je volil. — Po svojem preudarku, kakor vsi drugi. — In sedaj sc je zgodil čudež, ne, kakor bi kdo pričakoval, da je tudi državnemu uslužbencu zasijal vsaj mimogrede en škodljivih sledov, ki kvarijo red v zdravju in življenju pri vseh potomcih onih ljudi, ki so zlorabljali alkoholne pijače. Vse kače na to, da je jakost sledov v popolni zvezi z jakostjo in količino popitih alkoholnih pijač. Z drugimi besedami: čim prej je kdo začel piti in čim več je popil alkohola, bodisi v kakršnikoli obliki, tem slabotnejši so njegovi otroci in v vsakem oziru nesposobnejši za življenje. Vse to je zavisno, kakor je znamstveno ugotovljeno, od tega, ker alkohol mori in uničuje v ženski jajčni stanici in v moškem semenu ono tvarino, ki služi za osnovo, da se roditeljske lastnosti po dednosti prenašajo na potomstvo. .lasno je torej, da je alkoholna pijača istotako nevarna za potomstvo vsakogar, ki jo pije, kakor za njegovo življenje, najsi se pijanstvo in alkoholizem sploh redoma ne Podedujeta v strogeim zmislu te besede. sam mal žarek tople domovinske ljubezni, ne, da bi tudi on dobil nekaj priznanja, ali da bi prejel kar je že davno zaslužil in kar bi lahko zahteval že davno po vseh človeških in božjih postavah. Ne. — Sedaj se je zgodil čudež, da je prišlo nenadoma, tako hitro, kakor bi bilo naročeno in pripravljeno zanj že pred volitvami, nekaj novega, izrednega in koristnega. Koristnega pravim zato, ker je to zanj najboljša šola in najlepši dokaz, kako se pojmujejo njegove zasluge in kako uvažujejo. V zahvalo za vse njegovo delo, za vse njegovo trpljenje, za vse svoje desetletno stradanje in požrtvovalnost v korist naroda in države, namesto poštenega kosa kruha, namesto pravične ureditve službenega razmerja, namesto pravic za izpolnjene dolžnosti, ker smo pred Italijani, hvala bogu za enkrat vsaj varni, ker komunistov, socijalistov itd. ni več, ali so postali vsaj nemoderni, se mu čisto na lepem brezobzirno zabrusi v obraz, da ne dobi najbrže nič, ker smo agrarna država in da ima prav za prav itak dovolj, če ne že preveč, ker so v državni službi baje največ sama počivališča. Tako mislijo kompetenti sedaj, ker niso pri volitvah v Ljubljani vsi zmagali, čeprav se ne da točno ugotoviti, ali je temu kriv državni uslužbenec ali trgovec. Ta brezobzirnost je precej kruta in se da prav lahko primerjati z uvodoma navedeno srčno surovostjo. Državnemu uslužbencu pa je postalo sedaj jasno, koliko se sme zanašati na tujo pomoč, ako še dalje tlačani kot je doslej. Zaveda se tudi, da nima pričakovati poštenega plačila za pošteno delo, dokler bo hlapčeval komurkoli. Hlapčevski duh je treba pregnati iz glave in dvigniti prapor človeškega ponosa, kateri gre vsakemu koristnemu članu človeštva, omejiti strasti egoizma in vzbuditi v sebi zavest, da brez državnega uslužbenca, zadovoljnega, poštenega in vestnega in ponosno stanovsko zavednega ni države, vredne imena. S tem pridobi državni uslužbenec na ugledu in s tem si bo z laihko-to i z v o j e v a 1 vse svoje pravice in ne bo treba prosjačiti za miloščino, ki gre le brezdelnim beračem. Do tega pa se bo povzpel državni uslužbenec le s svojo lastno močjo v svojih nepolitičnih organizacijali. Današnji čas je že tak, da hlapcev in beračev nihče ne ceni, najmanj pa političnih hlapcev, ki so v vedni nevarnosti, da padejo v nemilost gospodarjev. Zato vsi v organizacijo z resnim, iskrenim in poštenim namenom. Ako to dosežemo, smo dosegli vse in bomo onim, ki so nam odprli oči s »počivališči« vrh vsega še lahko hvaležni, ■---------ič. Dve vlogi glavnega Saveza. Uprava Glavnega Stvcza je izročila predsedniku vlade, g. Pašiču, dve vlogi. Prva vloga se glasi: »Uprava Glavnega Saveza državnih uslužbencev je sklenila na svoji izredni seji, ki je bila 22. februarja tek. leta, da se ponovno obrne na Vas s prošnjo, da se z vso svojo avtoriteto izvolite zavzeti za to, da se brez odlašanja prične z izplačevanjem razlike v dohodkih, na katero imajo državni uslužbenci pravico za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Ob tej priliki smatramo za svojo dolžnost, da poudarimo, da vlada v vse'h vrstah državnih uslužbencev negotovost in razumljivo nezadovoljstvo, ker se je obračala do slej temu vprašanju tako majhna pozornost. Pravica do izplačila dolžne nam razlike ni sporna in tudi ni bila nikdar od nobene strani oporekana. Z zadovoljstvom smo bili vzeli na znanje, da ste tudi Vi gospod predsednik izjavili v drugi polovici meseca decembra, ko ste bili sprejeli našo deputacijo, željo, da bi se to vprašanče rešilo hitro, tetko hitro, da bi se že v jauarju lahko pričelo z izplačevanjem raclike. Toda doslej ne postoji še nikaka odločba vlade o izplačilu razlike. Ekonomski položaj državnih uslužbencev postaja bolj in bolj neznosen in je težji kakor je bil kdaj preje, ker trajno naraščajo cene glavnih živil; živila postajajo vse dražja kljub temu, da se jača borzijanska vrednost dinarja. Pod pritiskom te pojave se lahko pričakuje, da bodo postali pri veliki večini državnih uslužbencev njihovi dohodki popolnoma nezadostni za najskromnejšo eksistenco. Ali prüden bi posnemali primer Francije, ki je odobrila te dm eno milijardo in petsto milijonov frankov za povišanje plač svojih uslužbencev, moramo zahtevati, da sc nam izplačajo one skromne vsote, ki predstavljajo naš pridobljeni, a ne izplačani zaslužek. Z izplačilom bi bil morda ves problem izboljšanja plač odložen za neko dobo. Naša dolžnost je, gospod predsednik, da na letni skupščini Glav. Saveza poročamo o vseh naporih, ki smo jih izvršili z ozirom na izplačilo razlike in bi nam bilo izredno prijetno, ako bi mogli skupščinarje obvestiti, da so Vaše želje in namere glede tega vprašanja, kakor ste jih bili izjavili pooblaščenim delegatom Savezovim v mesecu decembru, že postale resnica in da se je žc pričelo z izplačevanjem razlike.« Druga vloga se glasi: »Dnevniki so pred kratkim objavili seznam zakonskih predlogov, ki jih namerava predložiti vlada skupščini takoj, ko se bo konstituirala. Med temi predlogi ni predloga za izpremembo in izpopolnitev zakona o državnih uslužbencih, niti ni predloga za izpremembo uredbe za razvrstitev. Ta pojav seveda ni ostal neopažen v širokih vrstah državnih uslužbencev in zato je bilo razpravljano o njem na izredni sej! Glavnega Saveza, ki je sklenila, da se obrne na Vas s sledečo prošnjo: Čeprav veljata zakon o državnih uslužbencih in naredba o razvrstitvi šele malo časa, vendar so se pokazali gotovi defekti in nepopolnosti, ki so bile svoječasno predmet študija posebne ankete v ministrstvu pravde. Na tej anketi je sodeloval, tudi Savez z vsemi svojimi organizacijami. Na anketi je bil ves materijal toliko predelam in urejen, da bi se lahko sestavil predlog za izprememo in izpopolnitev zakona in uredbe brez posebnih novih študij. Ker želimo, da bi se čimprej dosegel ta rezultat, Vas naprošamo, gospod predsednik, da sc zavzamete za to, da pride tudi pred-1°K za izpremenibe in izpopolnitev zakona o državnih uslužbencih in predlog za izpremembo uredbe o razvrstitvi pred narodno skupščino,«____________ Stanovanja za državne uslužbence. »Naš Glas« je bil pred kratkim poročal, da je bila Glavnemu Savezu državnih uslužbencev ugodno rešena prošnja za odstop zemljišča za zidanje stanovanj za državne uslužbence v Beogradu. Glavni Savez je bil pa tudi naprosil vlado, naj reši vprašanje stanovanjske bede za državne uslužbence v vsi zemlji. To vlogo Glavnega Saveza je izročil finančni minister v študij generalnemu direktorju državnega računovodstva drju-Dučiču ter mu naročil, da mu stavi predloge. Dr. Dučič je sedaj dovršil svojo nalogo in predložil finančnemu ministru svoj predlog za rešitev stanovanjskega vprašanja državnih uslužbencev. Dr. Dučič izvaja v svojem predlogu v glaivnem sledeče: Štev. 7. Stran 3. Stanovanjska kriza je edino zadela državne uslužbence, upokojence in upokojenke, ker se njihovi dohodki niso prilagodili vladajočim ekonomskim prilikam. Dohodki ogromnega števila državnih uslužbencev so napram sedanjim tržnim cenam življenskih potrebščin mnogo manjši kakor so bili nji-hovi dohodki pred vojno. Doklada za stanovanje je absolutno nezadostna. Ako se računa, da imamo okoli 80.000 državnih uslužbencev in upokojencev, ki bi potrebovali od države stanovanj, ker je stanarina, ki jo dobivajo od države, nezadostna, in ako se računa, da bi veljala zgradba stanovanja z 2 do 4 prostori brez nakupa zemljišča 70.000 do 200.000 dinarjev, tedaj se vidi, da bi veljaia zidava stanovanj za vse potrebne državne uslužbence in vpokojence blizu deset milijonov dinarjev. Za tako ogromen izdatek ni mogoče najti pokritja v budžetskih izvorih, a še manj bi bil ustvarljiv načrt, da bi se z» ta izdatek dobilo posojilo v tujini. Vsled tega je treba računati z realnimi činjenicami in gledati, da se državne finance ne obremene preveč. Stanovanjska) kriza, v kateri so državni uslužbenci, bi se morda rešila zato najboljše na ta način, ako bi se izpopolnila uredba o Savezu nabatvljalnih zadrug z novim odstavkom o zadrugah za zgradbo cenih stanovanj. Odredbe tega odstavka bi morala ugotoviti pogoje za osnivanje takih zadrug, dalje višino in število deležev, minimalno število zadružnikov, višino obrestne mere za zadružna in hipotekarna posojila, olajšaive, veljavne, da bi postali zadružniki lastniki stanovanj, določiti število krajev, v katerih bi Saivez pomagal svojim gradbenim zadrugam ali kjer bi sam postavil hiše itd. Glede pridobivanja sredstev za zgradbo stanovanj za državne uslužbence predlaga dr. Dttčič, da naj sc podadjša veljavnost čl. 70.. točke 3., uredbe o Savezu Nabavljalnih zadrug še za deset let in vsi dohodki, pridobljeni na ta način, naj se uporabijo izključno le za zgradbe stanovanj. V teku prvih let naj bi se pomnožila ta sredstva še z rednimi proračunskimi dotacijami po najmanj 30 milijonov dinarjev. Ta vsota predstavlja malo manj od ene šestine celokupnega izdatka za stanarino državnim uslužbencem. Obrestna mera, po kateri bi kreditiral Savez zadrti gam, ne bi smela biti višja od 4%. Na tej bazi bi se računala tudi stanarina v zadružnih zgradbah. Samo pod temi pogoji bi postala stanovanja za državne uslužbence cena. Osobie prometnega ministrstva ne bi moglo priti v Savez, zanj bi bilo treba podvze-ti druge mere. Prometno ministrstvo samo bi sc brigalo za svoje osobje na ta način, da bi osvobodilo stanovalcev vse one vagone, ki služijo sv danes za stanovanja, ter bi vrednost teh vagonov vneslo v svoj proračun zri gradnjo stanovanj za svoje osobje. Po dobljenih podatkih stoji sedaj na raznih progah 1420 vagonov, ki se uporabljajo za stanovanja; od tega števila je le 120 vagonov ozkotirnih železnic. Ako računamo, da je vrednost enega vagona 180.000 do 200.000 dinarjev. tedaj je vrednost voznega parka zmanjšana za 250 do 280 milijonov dinarjev. |z. guba je ogromna, ker prinaša vsak vagon, ako je v prometu, 500 dinarjev dnevno. Tedaj predstavlja vagon večjo vrednost kakot stanovanje. Potrebno je torej, da se vsi va-Koni. ki Služijo sedaj kot stanovanja proniet-l‘ernu osobju, uporabljajo le za sivoj prvobitni namen, a njihova vrednost naj se uporabi za zgradbo stanovanj. Dokler se vse to ne uredi, je treba povi-sati stanarino ali pa reducirati veliko število državnih uslužbencev, med katerimi jih je mnogo popolnoma nepotrebnih. _____________»NAS Q L AS«__________________ Razvrstitev državnih uslužbencev in državni svet. Pod gornjim naslovom priobčuje beograjska »Politika« z dne 27. februarja sledeča izvajanja: Izvršena razvrstitev državnih uslužbencev od strani nekaterih komisij, ki so različno tolmačile in uporabljale novi zakon o razvrstitvi, je izzvala razumljive pritožbe mnogih uslužbencev, ker so bile njihove pravice z razvrstitvijo prav občutno kršene. Vsled prizadetih krivic zahteva mnogo zavednih in kvalif. uradnikov pokojnino, ali pa zamenjujejo drž. službo s privatno. Edini način za rehabilitacijo in eventuclni njihov povratek v državno službo je bila pritožba na d žavui :-\et kot najvišjemu aJini ustraiiv-n c m u sodišči; proti odločbam o razvrstitvi. Pritožbe, ki ro tako prihajale v toku prešlega lota državnemu svetu, so dosegle neverjetno številko — 30.000! Vsi pritožniki so seveda pričakovali, da bo državni svet čimpreje rešil njihove zadeve. Toda to se ni zgodilo. V vrstah teh državnih uslužbencev je nastalo vsled tega izvestno razočaranje. Smatrali so namreč, da drž. svetniki, katere že sam zakon uvrščava, enostavno nočejo, da bi čim preje ugodili upravičenim pritožbam uradnikov in zato so večkrat protestirali vsled prepočasnega reševanja. Nekateri so tudi mislili, da morda čaka državni svet na gotove izpre-inembe v zakonu o civilnih državnih uslužbencih. Ako bi mogoče tudi bilo tako, je treba poudariti, da je naloga državnega sveta, da rešuje o sedanjem stanju brez obzira na iz-premernbe, ki lahko pridejo. Negotovost, v kateri živi tako veliko število drž. uslužbencev, vpliva v istini skrajno slabo na nje. Za čas, dokler ne reši državni svet njihove pritožbe, ne vedo, na čem da so in ne morejo napraviti ničesar za izpremem-bo svojega položaja. Razlog, zakaj niso njihove pritožbe do danes še rešene, je sledeči: V državnem svetu je danes enako število osobja, kakor ga je bilo leta 1922. Ko pa je bil uveljavljen zakon o civilnih državnih uslužbencih, se je pa posel državnega steva povečal najmanj desetkrat in zato je državni svet v fizični nemogočnosti, da bi hitro reševal pritožbe. Ako bo ostalo število osobja v državnem svetu tudi še vnaprej isto kakor je sedaj, tedaj — po izjavah državnih svetnikov samih — bodo morali čakati pritožniki, da se rešijo njihove zadeve, ne eno leto, temveč dve leti in tudi tri leta. Državni svet intenzivno rešava pritožbe, ah kljub temu gre reševanje počasi. Gre torej pred vsem za to, da se poveča število osobja v državnem svetu.« VESTNIK. Društvo pisarniških uradnikov za Slovenijo opozarja vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 15. m^rca 1925 ob 8. uri 30 min. v salonu hotela »Miklič« poleg južnega kolodvora v Kolodvorski ulici z običajnim dnevnim redom. Udeležba obvezna. — Za odbor: Predsednik Rus, tajnik: M i s 1 e j. Odmevi... Z ozirom na članek v »Jutru« z dne 24. icoruarja je prejelo uredništvo mnogo pisem. ki izražajo ogorčenje »ponižanih in razžaljenih« državnih uslužbencev. Učinek »J i.rovc-ga« članka je baš nasproten, kakor ga je bila pričakovala stranka, katere glasilo je »Jutro*. Državni uslužbenci se niso prestrašili grožnje, temveč se jim je vzbudila samozavest. " navedem le nekatera najbolj značilna mesta iz pisem: »Jutrov članek z dne 24. februarja naj si obesi vsak državni uslužbenec nad posteljo, ua bo zjutraj in zvečer razmišljal o tem, kam zavede slepa strast za pridobitev oblasti in moči stranko, ki oznanja demokracijo.« — »Ali smo sužnji stranke ali smemo biti svobodni državljani, čeprav smo le državni uslužbenci? Izvršu- jemo vestno svoje dolžnosti, plačujemo davke itd., ali najprimitivnejša pravica, da smemo po svojem prepričanju izvrševati pravico, ki nam jo daje ustava, se nam odreka in se nam preti z odpustom iz državne službe, ker 8. februarja nismo priznali dogem gotove politične stranke, ki menda še ni istovetna z državo.« — »V imenu mnogih državnih uslužbencev se Vam zahvaljujem, da ste s člankom »Brez krinke« zavrnili »Ju-trove« brezobzirne grožnje. Državni uslužbenci bomo slej ko prej izpolnjevali zvesto vse zakone in zato si'ne damo vzeti najvišjega zakona, zakona svoje vesti in ne bomo zaradi svoje službe nikomur hlapčevali. V svojem boju za človeka vredno življenje se ne smemo opirati na nobeno politično stranko, Ker naša služba državi tega ne dopušča. Naše izvenslužbeno življenje in udejstvovanje si pa pač smemo uravnati tako, kakor nam to veleva naše pošteno prepričanje. Za skledo leče se ne bomo prodajali.« — »Defetist je oni, ki hoče z nasiljem prodreti, kar samo nasilje ruši družbi in državi temelje. Legalen boj, kakršnega vodijo državni uslužbenci in kakršnega je vedno zagovarjal »Naš Glas« ni defetizem in v očeh uvidevnih ljudi nikdar ne bo, če »Jutro« to tudi vsak dan servira.« Upravni odbor Glavnega Saveza je imel v torek, 3. marca, sejo, na kateri se je v glavnem razpravljalo o vprašanju zidanja stanovanj za državne uslužbence. Po edini govorniki so zlasti naglašali potrebo, da bi se ustanovile po vseh večjih mestih kreditne zadruge državnih uslužbencev z namenom,-da zidajo cene stanovanjske hiše. Te zadruge naj bi se združile v poseben Savez, ki naj bi sodeloval v najtesnejši zvezi z Glavnim Savezom državnih uslužbencev, s Savezom nabavljalnih zadrug in z zadrugo za zidanje cenili uradniških hiš v Beogradu, ki je bila ustanovljena pred 2 leti. Definitivnih sklepov ni bilo na seji, ker je dobil odbor nalog, da prične razgovore s Savezom nabavljalnih zadrug. Hišni posestniki za povišanje stanarine državnim uslužbencem. Delegati Udruženja hišnih posestnikov so bili 2. marca pri finančnem ministru drju Stojadinoviču z namenom, da ga seznanijo s svojim predlogom za rešitev vprašanja o stanovanjih s posebnim ozirom na najemnike, ki so državni uslužbenci. Delegati so poudarjali zlasti težko stališče revnejših posestnikov hiš, katere najtežje obremenjuje zakon o stanovanjih, ker stanujejo pri njih v veliki večini državni uslužbenci. Ti pa nisö v stanju, da bi plačevali visoke najemnine. Zato so predložili delegati ministru kompromisno rešitev, ki obstoji v tem, da naj bi finančni minister povišal državnim uslužbencem stanarino. Tako bi bili državni uslužbenci v stanju, da plačujejo višje najemnine. Pokritje bi se dobilo po predlogu hišnih posestnikov na ta način, da bi se uvedla neka nova vrsta davkov; davek naj bi bil razdeljen na vse v sorazmerju z njihovim premoženjskim stanjem. Po mišljenju hišnih posestnikov bi bila na ta način država pridobila. Delegatje so izjavili, da bi o temu načinu rešitve stanovanjskega vprašanja predložili detajiiran predlog. Finančni minister je izjavil delgatom, da on ni merodajen za rešitev tega vprašanja in je napotil delegate k ministru za socijalno politiko. Fond za zgradbo stanovanj za drž. uslužbence. Glede predloga, o katerem prinašamo poročilo na drugem mestu, da bi se ustvaril fond za zgradbo stanovanj za državne uslužbenec na ta način, da bi sc stekal vanj enprocetni odtržek od državnih dobav, ki pripade sedaj Savezu nabavljalnih zadrug, je izjavil finančni minister, da ne more osvojiti tega predloga. Za ustvaritev tega predloga bi bito treba podaljšati važnost uredbe o Savezu nabavljalnih zadrug, Ta uredba preneha veljati v letošnjem decembru, a finančni minister trdi, da bi njeno podaljšanje značilo kršitev zakona. Poleg tega je mnenje finančnega ministra, da enprocentni odtržek pomenja le podražitev nabav, ker liferantje vnašajo ta odtržek v svoje kalkulacije. On smatra, da ima država letno vsled tega najmanj 50 milijonov dinarjev škode in je škoda večja kakor korist. Čeprav jc finančni minister odbil ta način osnivanja fonda za zgradbo stanovanj, s tem neče odpraviti tega vprašanja z dnevnega reda. Po njegovem mnenju jc treba najti drug način, ki bi rešil zaenkrat to vprašanje le v manjšem obsegu. Bogastvo državnega posestva Belje. Finančno ministrstvo je bila razpisalo preteklo leto licitacijo za oddajo državnega posestva Belje v najem. Prijavilo se je osem ponudnikov. Največja ponudba z letno najemnino 53 milijonov dinarjev je prišla od nekega češkoslovaškega društva iz Bratislave. Komisija, ki je pregledovala ponudbe, je konstatirala, da vsote, ki so bile predlagane, niti približno ne odgovarjajo vrednosti letnih dohodkov, ki jih je mogoče dobiti od državnega posestva Belje. Zato je država pridržala eksploatacijo Belja za sebe. Prejšnja leta je prinašalo to posestvo le male dohodke, prošlo leto so pa znašali ti dohodki 50 milijonov dinarjev. Največji dohodek daje tovarna za sladkor, ki je izdelala 1500 vagonov sladkorja. Velike dohodke daje tudi pšenica; ti dohodki pa preteklega leta niso bili tako veliki, 'ker ni pšenica dobro obrodila. A ko bo v tekočem letu povoj Ina žetev, tedaj se bodo povišali dohodki posestva do 80 milijonov dinarjev. TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo:« Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3. Originalne (prave) potrebščine za „Opalograph“ Barvne trakove, ogljen-, indigo, povoščeni papir, podloge za stroje, kopirne zvitke, razmnoževalne barve, konceptna držala. LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica. Šelenburgova ulica.