SREDA, 28. DECEMBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 300 (20431) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

po naši oceni neka zasilna rešitev, ki bi
bila mogoče bolj umestna septembra,
če že, ne pa v sedanjem trenutku," je
včeraj dejal podpredsednik SLS Jakob
Presečnik.

Naj mračne sile pustijo mesto pri
miru in se osredotočijo kam drugam,
naj končno zasije sonce nad celo Slo-
venijo, ne samo nad enimi v tej državi,
mariborski župan Franc Kangler prosi
Božička v prednovoletnem intervju-
ju za Večer. Izteka se zanj stresno in
naporno prvo leto drugega manda-
ta, ki so ga zaznamovale predvsem s
sumi storitve kaznivega dejanja pod-
prte obsežne kriminalistične pre-
iskave v začetku maja. "Danes se
je samo potrdilo, da je želel nekdo
politično nevtralizirati Maribor pred
predčasnimi volitvami," še vedno trdi
in se hkrati sklicuje na dejstvo, da tudi
pol leta po preiskavah še ni v nobenem
kazenskem postopku. Arhitekt zarote
proti njemu da je levica, je prepričan,
"tisti strici iz sence, o katerih govorijo
tudi že nekateri na levici sami." Pa še o
tem se je razgovoril, zakaj razmišlja o

V Mercatorju izberite svoj najljubši
izdelek, na katerega boste prejeli
20 % popust Izrežite kupon
s popustom, ga predložite na
blagajni in uveljavite 20% popust
na 1 izbrani izdelek*.

Ob enkratnem nakupu lahko kupec uveljavi
1 kupon za 1 izdelek. Kupon velja v živilskih
prodajalnah Mercator in prodajalnah Hura!, ne
velja pa v franšiznih prodajalnah.

Ob uveljavljanju kupona za 20 % popust na 1 izbrani izdelek,
vas prosimo, da na to opozorite blagajničarko. Ta kupon je
možno uveljaviti v sredo. 28, IZ. 2011. Popusta ni mogoče
uveljavljati v Mercator Spletni trgovini, Popust ne velja za
kavcijske vrednosti embalaž, nakup cigaret oziroma drugih
tobačnih izdelkov, mobi kartic mobilnih operaterjev, poštnih
vrednostnic, srečk, vozovnic, kolekov, vinjel in darilnih kartic
Mercator. Popust pri tehtanih izdelkih velja le za količine,
običajne za gospodinjstvo, Popust ne velja za pravne osebe
in samostojne podjetnike. Kupona ni mogoče uveljaviti v
primeru obročnega odplačevanja, ob nakupu izdelka v
najemnih mesnicah, izdelkov iz programa zvestobe Zberi in
izberi (posteljni program Dormea), ter ob nakupu pnevmatik.
Kuponi se med seboj ne seštevajo. Popust se obračuna od
cene izdelka, od katere so že odšteti vsi akcijski popusti,

Splošen vtis, da se predvolilna
kampanja ni končala na predvečer
volitev, ampak je dobila nov zalet
4. decembra zvečer, ko so se
poraženemu predsedniku SDS
Janezu Janši na političnem nebu že
prikazale nove volitve, je ustavno
sodišče včeraj samo še poglobilo.
Na osmih straneh skrbno spisane
odločbe, ki jo spremljajo še tri
ločena mnenja, je namreč črno na
belem ugotovilo, da ima v
Sloveniji oblast ljudstvo in da ni
nobenih ovir za to, da ne bi
ljudstvo na referendumu odločalo
tudi o takih zadevah, kot je
družinski zakonik. To pomeni, da
se vsi referedumski postopki, ki
jih je z izdatno pomočjo "naših
škofov" in desnih strank pognala
proti Pahorjevemu družinskemu
zakoniku Primčeva civilna
iniciativa, lahko nadaljujejo v
skladu z zakonom in redom v tej
državi. Podatek, da je bila
sodniška odločitev tesna, pet proti
štiri, tega dejstva v ničemer ne
spremeni. Edino dejstvo, ki je pred
nami, je namreč referendum, na
katerem bomo zaradi zadrtosti
politike, ki v imenu višjih ciljev s
svojimi pritlehnimi domislicami
že lep čas brije norce iz naših
življenj, odločali o tisti neznatni
manjšini, ki menda kvari unifor-
miran pogled na družinsko
življenje na Slovenskem: o
homoseksualnih parih torej.

To, da je ljubljanski nadškof Anton
Stres skupaj s svojimi sateliti tako
odločitev nemudoma pozdravil, je
najbrž jasno. Tudi Janševi
demokrati so zadovoljni z njo, da o
Ljudmili Novak sploh ne govori-
mo. Samo pristojni minister Ivan
Svetlik, ki mu je po pokojninski
reformi in malem delu sodišče
zrušilo še zadnji zakon, se je včeraj
ozrl s skrbjo na družbene posledi-
ce te sodbe: da Slovenija ne bo
samo v razvojni blokadi zaradi
sindikatov, je rekel, ampak tudi v
kulturni blokadi zaradi Cerkve.

Kar je pri tej odločbi najlepše, je to,
da je ustavno sodišče z njo
osrečilo pobudnike referenduma
samo dan po praznovanju vseh
tistih velikih reči, zaradi katerih
so običajni moški in ženske, ki se
za politiko ne brigajo kaj dosti,
pred 20 leti z veseljem glasovali za
državo, v kateri bodo lahko v
miru živeli po lastni veri in po
lastni meri. Od tega dolgega
sklicevanja na človekove pravice
pa po besedah evropskega
sodnika Boštjana M. Zupančiča
danes žal nimajo koristi "tisti
revčki, ki bi morali profitirati, ker
govorimo o pravicah človeka,
ampak tiste barabe, ki so za to
odlično plačale dobre advokate".
Toliko o vrednotah vseh tistih, ki
se danes najbolj sklicujejo na
vrednote.

V Elektru Primorska bi šli
zaposleni na ceste v boj za
višjo božičnico, mnogi v Slo-
veniji pa si medtem želijo,
da bi dobili vsaj redno plačo.

Ustavno sodišče ni
odločalo o vsebini
družinskega zakonika,
temveč o tem, kdaj bi
zakon začel veljati. Do
referenduma manjka
še okoli trinajst
tisoč podpisov

S pet proti štiri so ustavni sodniki pod-
prli odločbo, ki odpira vrata morebi-
tnemu novemu referendumu. Zahtevo
državnega zbora, naj ustavno sodišče
odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve
ali zaradi zavrnitve družinskega za-
konika na referendumu nastale proti-
ustavne posledice, je ustavno sodišče
namreč zavrnilo. Vsi postopki, ki so
povezani z referendumom o družin-
skem zakoniku, se tako lahko skladno
z zakonom nadaljujejo, so še izposta-
vili.

"Veselje in hvaležnost!" so odlo-
čitev sodišča pozdravili predlagate-
lji referenduma, Civilna iniciativa za
družino in pravice otrok. Njen vodja
Aleš Primc pravi, da je na ustavnem
sodišču "prevladala logika vsebinskih
argumentov nad logiko moči in izklju-
čevanja". "Referendum ni v nasprotju
s človekovimi pravicami, ni v naspro-
tju s slovensko ustavo, želel bi, da bi
ljudje, katerih mnenja spoštujem, se
pa z njimi ne strinjam, končno začeli
vsebinsko in argumentirano razpra-
vljati, ne pa ves čas samo izključevati
tiste, s katerimi se ne strinjajo," je dejal
ob včerajšnjem izidu.

V civilni iniciativi si želijo, da bi
bil morebitni "družinski referendum"
izveden čim prej, s čim manj stroški,
zato si bodo prizadevali, da bi pote-
kal hkrati z nadomestnimi župan-
skimi volitvami, razlaga Primc, ki je
prepričan, da bodo zbrali še preosta-
lih trinajst tisoč podpisov, ker so jih v
začetku septembra v dveh dneh uspeli
zbrati skoraj 28 tisoč. Primc je včeraj
tako že pozval občine, v katerih bodo
potekale nadomestne volitve, da jih iz-
vedejo na isti dan, da bo hkrati mogoče
izvesti še morebitni referendum.

Nad odločitvijo ustavnega sodišča so
bili marsikje razočarani, a se strinjajo,
da je odločitev treba spoštovati, tudi
na ministrstvu za delo, družino in so-
cialne zadeve, kjer so zakon pripra-
vljali. Pristojni minister Ivan Svetlik
je prepričan, da je ustavno sodišče, ko
je dopustilo referendum o pokojnin-
skem in sedaj še družinskem zakonu,
dalo močno sporočilo: "Postavilo je
zelo jasno in ostro hierarhijo temelj-
nih ustavnih vrednot in pravic. Politič-
ne pravice, kot je pravica do izražanja
volje državljanov na referendumu, je
postavilo nad človekove in nad soci-
alne pravice." S tem pa ustavno sodi-
šče demantira samega sebe in oblikuje
presedane za katerokoli nadaljnje re-
ferendumsko odločanje o socialnih in
človekovih pravicah, je še prepričan
Svetlik. Ob tem je spomnil, da sta bila
pred časom "prepovedana" kar dva re-
ferenduma, povezana z zaščito inte-
resov pravne stroke, tisti o sodniških
plačah in o odvetniških tarifah. Mini-
ster tudi opozarja, da Slovenija "ne bo
le v razvojni blokadi s strani sindika-
tov, temveč tudi v kulturni blokadi s
strani cerkve", zato je nujno spremeni-
ti referendumsko zakonodajo.

Da je glavni razlog za zavrnitev pobude
državnega zbora procesne in ne vse-
binske narave, saj so se sodniki ukvar-
jali predvsem z odložilnim rokom,
v katerem naj bi zakon začel veljati,

Ustavno sodišče je
izbralo"lažjo pot",
ko se ni odločalo
o tem, ali je
družinski zakonik
z vidika ustave
ustrezen ali ne

opozarja predsednica odbora za delo,
družino in socialne zadeve Andre-
ja Črnak Meglič. Ustavni sodniki so
namreč razmišljali v smeri, da se bi
zakon začel uporabljati šele eno leto po
njegovi uveljavitvi, v tem času pa bi se
še naprej uporabljale določbe do tedaj
veljavnih zakonov, kar pa pomeni, da
družinski zakonik še eno leto po svoji
uveljavitvi ne povzroča pravnih učin-
kov.

S tem da se obrazložitev ustavnega
sodišča ne nanaša na vsebino, se stri-
nja tudi pravnica na Mirovnem inšti-
tutu dr. Neža Kogovšek Šalamon, ki
ne pozna odgovora na vprašanje, ali
se je to zgodilo namerno. Je pa pre-
pričana, da je ustavno sodišče izbralo
"lažjo pot", ko se ni odločalo o tem, ali
je družinski zakonik z vidika ustave
ustrezen ali ne. "Ustavno sodišče je
sprejelo odločitev, ki vprašanje pra-
vice do enakosti postavlja v negotov
položaj. Takšen položaj je bil v Evropi
doslej le dvakrat: referenduma o pravi-
cah istospolnih parov sta se doslej zgo-
dila le Švici in Liechtensteinu, v obeh
primerih pa so ljudje na referendumu
podprli podobno ureditev položaja is-
tospolnih parov, kot je urejena v dru-
žinskem zakoniku," razlaga pravnica.
Sedaj sta nalogi zakonodajalca aktivna
in prepričljiva vloga v referendumski
kampanji ter sprememba ureditve re-
ferenduma na način, da na njem ne bo
mogoče odločati o pravicah manjšin, je
še prepričana sogovornica.

"Odločba je ena izmed ustavno pravno
manj prepričljivih odločitev trenutne
kadrovske sestave ustavnega sodišča.
Podobno kot tista o cestah in ulicah s
Titovim imenom tudi ta ne more biti
všečna dobrim poznavalcem ustav-
nega prava. Kot že marsikdaj prej je
ustavno sodišče izvedlo procesni ma-
never in se izognilo jasni opredeli-
tvi do najpomembnejših vsebinskih
vprašanj. Najslabše je prav to, da ta od-
ločitev ne samo dopušča, ampak celo
posredno poziva zakonodajalca, da se
še enkrat več lahko poigra z institutom
referenduma in potroši denar za odlo-
čanje, ki ne bo imelo pristnih pravnih
učinkov," razmišlja ustavni pravnik dr.
Andraž Teršek.

□□□□^□^□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□bnn

V ustavni demokraciji je dolžnost - moralna, pravna in mednarodnopravna
- organov oblasti, da objektivno zapostavljene družbene skupine zaščitijo
in manjšin ne prepustijo diktatu večine, v odzivu na odločitev ustavnega
sodišča pravijo v pravasodnem ministrstvu, ki je po parlamentarnih voli-
tvah 2008 pripadlo zagovornici družinskega zakonika, stranki LDS. V od-
ločitvi ustavnih sodnikov vidijo spodbudo izvršilni in zakonodajni veji
oblasti, da nadaljujeta uveljavljanje načela enakosti ne glede na osebne oko-
liščine. In spodbudo družbenim skupinam, ki občutijo neenako obravna-
vanje, da z uporabo pravnih sredstev dosežejo judikate, na katere se bodo
lahko oprli v svojih zahtevah. Družinski zakonik, pravijo v pravosodnem
ministrstvu, sledi zgledu najrazvitejših držav zahodne in severne Evrope
pa tudi drugih razvitih držav, ki za temelj svojega ustavnega in družbenega
sistema postavljajo človekovo dostojanstvo in svobodo, spoštovanje člove-
kovih pravic ter mirno in složno sobivanje različnih družbenih skupin. (va)

"Konzervativnost na veliko trka na naša vrata in ustavno sodišče je z dana-
šnjo odločitvijo žal odprlo vrata valu nestrpnosti do drugačnih. To pa je kaj
grenka popotnica naši družbi v novo leto 2012," je ob odločitvi ustavnega
sodišča dejala predsednica LDS Katarina Kresal, ki je prepričana, da razlog,
ki ga je navedlo sodišče, ob tem ko je odprlo prosto pot referendumu, ni za-
dosten. Nasprotno pa so v NSi prepričani, da je referendum o družinskem
zakoniku nujno potreben, saj predstavlja "zadnjo možnost, da zaščitimo
tradicionalno obliko družine, ki je porok za prihodnost naroda". Dodajajo,
da bodo nadaljevali vse aktivnosti, da bo referendum čim prej razpisan. (fž)

V odklonilnem ločenem mnenju k odločbi o "družinskem referendumu"
predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ne prvič kliče k ustavnoprav-
ni presoji 21. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ustav-
nemu sodišču nalaga odločitev, ali bi referendum povzročil protiustavne
posledice, kadarkoli se državnemu zboru zazdi to vprašati ustavne sodni-
ke. Ustavno sodišče ni zakonodajalec, pravi Petrič, zakon o referendumu
in ljudski iniciativi pa ga sili, da je natančno to, ko sme poseči v zakonodaj-
ni postopek tako, da (katerikoli) referendum, do katerega je po naši ustavi
tako rekoč neomejen dostop, prepove. S tem pa volivcem vzame oziroma
omeji ustavno pravico do referenduma. Pri čemer tega pooblastila ustav-
nega sodišča v ustavi ni. Predsednik ustavnega sodišča opozarja, da je bil
referendum pri nas zadnja leta nekajkrat uporabljen v politične namene.
Ko je ustavno sodišče bilo primorano odločati, ali naj ga dovoli ali ne, pa je
tako - namesto politike - pravzaprav odločalo o političnih vprašanjih. Tudi
ko je šlo na primer za pokojninsko reformo. (va)

Pri kampanji Za vse družine! spoštujejo odločitev ustavnega sodišča in pri-
čakujejo, da bo pobudnik v kratkem zbral potrebne podpise. "Upamo, da
bo kampanja potekala v duhu spoštovanja različnosti in dostojanstva vseh
državljank in državljanov." Da je ustavno sodišče zamudilo priložnost za
postavitev višjih standardov pravic manjšin, so prepričani v državljanski
tribuni Za prostore svobode, razlaga dr. Aleš Črnič. Zdaj pričakujejo raz-
pravo znotraj pravne stroke, ki bo na koncu vodila do spremembe zakona
o referendumski ureditvi, menijo namreč, da večina ne bi smela odločati
o pravicah manjšin. Državljane še pozivajo, da se morebitnega referendu-
ma udeležijo in da se odločajo na podlagi racionalnih, ne pa "demagoških
in hujskaških" argumentov. (fž)

Težavnost odločitve ustavnega sodišča dokazuje minimalna večina sodnikov,
ki je odločitev sprejela, so prepričani v uradu varuhinje človekovih pravic:
"Zakonska ureditev referendumskega odločanja žal ne omogoča odločanja o
posameznih pomembnih vprašanjih, temveč le o celotnem zakonu, zato bo z
zamudo urejena tudi vrsta vprašanj na področju urejanja družinskih razme-
rij." Iz urada slovenske škofovske konference pa sporočajo, da so z odločitvi-
jo sodišča zadovoljni, in menijo, da je potrebno o "tako pomembni vrednoti,
kot je družina, najti čim širše strokovno in družbeno soglasje, ki ga politika
do danes še ni zagotovila". (fž)

Ker je malo verjetno,
da bi Virantovemu trojčku
uspelo poenotiti
slovensko politiko s
pobudo o vladi narodne
enotnosti, se zastavlja
vprašanje, ali gre le za to,
kdo bo Virantovi listi,
ki je ključna za sestavo
katerekoli vladne ekipe,
ponudil največ

Prvak Pozitivne Slovenije, relativne
zmagovalke predčasnih parlamen-
tarnih volitev, Zoran Jankovič, je
včeraj dokončno in tudi uradno iz-
gubil status "najverjetnejšega man-
datarja" za sestavo desete slovenske
vlade. Predsednik republike Danilo
Turk mu po posvetih z vodji poslan-
skih skupin ni podelil mandata, saj
je postalo jasno, da na glasovanju v
državnem zboru ne bi dobil zado-
stne večine. Blok treh strank - Liste
Virant, Desusa in SLS - je včeraj na-
stopil z enotnim stališčem za vlado
narodne enotnosti oziroma vlado
ustavne večine, ki bi dosegla 60-od-
stotno podporo v državnem zboru.
Poleg njih so podporo Jankovicu v
vlogi mandatarja pričakovano odre-
kli v SDS in NSi, vendar se strinjajo,
da je Jankovic prvi v vrsti za poskus
sestavljanja vladne koalicije in posle-
dično vladne ekipe. Relativni zmago-
valki predčasnih volitev so tako ob
boku ostali le še Pahorjevi Socialni
demokrati.

Očitno postaja koža tistih, ki so pre-
dlagali Gregorja Viranta za predse-
dnika državnega zbora, vse dražja,
odkar je na mizi tudi koalicijska
pogodba Janeza Janše in njegove
SDS kot rezerven scenarij, če Janko-
vicu ne bi uspelo sestaviti koalicije.
Toda že popoldan je postalo jasno,
da tudi v trojici strank, iz katere naj-
bolj izstopa Virantova lista z novim
predsednikom državnega zbora
Gregorjem Virantom, obstajajo po-
membne razlike. "Naše stališče je ta
trenutek skupno v tem, da ne pod-
piramo Jankovica za mandatarja in
da kot najboljšo rešitev za Sloveni-
jo vidimo vlado narodne enotnosti,"
je novinarjem povedal Virant. Prvak
Desusa Karl Erjavec o vprašanju,
kako do nove vlade, nima jasnega sta-
lišča ali pa ga z javnostjo ne želi deliti.
V SLS pa menijo, da bi moral predse-
dnik Turk najprej nekomu podeliti
mandat in da je oblikovanje vlade na-
rodne enotnosti šele nekakšen izhod
v sili. "Vlada narodne enotnosti je po
naši oceni zasilna rešitev, ki bi bila
mogoče bolj umestna septembra, če
že, ne pa v sedanjem trenutku," je
včeraj komentiral podpredsednik
SLS Jakob Presečnik. Edino vezivo
med Virantovo listo, Desusom in SLS
je torej zgolj nasprotovanje Jankovicu
kot mandatarju. A le v tem trenutku.
Virant, ki se je še pred volitvami za-
vzemal za čim hitrejšo sestavo vlade,
je, če stranke ne bodo našle skupne-
ga jezika o vladi narodne enotnosti z
ustavno večino, pripravljen sodelova-
ti v eni ali drugi koaliciji, medtem ko
SLS z Jankovicem noče v koalicijo, v
Desusu za vstop v katerokoli koalicijo
ne bi smelo biti težav, ker ta stranka
tradicionalno vstopi v domala vsako
koalicijo, a sta njihova resnost in pod-
pora vladni ekipi zmeraj negotovi.

	+ + +-PS + +	SDS	g	Virant	SIS		N.Si
Tip vlade	Politična vlada	Politična vlada	Politična Vlada narodne Vlada narodne Vlada narodne vlada enotnosti enotnosti enotnosti				Politična vlada
Mandatar	Jankovič pričakuje mandat	Jankovič naj dobi prvi priložnost	Jankovič Tretja oseba		Tretja oseba, če Jankoviču spodleti	Brez jasnega stališča	Janša, če spodleti Jankoviču
Podpora prvemu kandidatu Jankovicu	Da	Ne		Da	Ne	Ne	Ne
VEČER

Ker je malo verjetno, da bi Vi-
rantovemu trojčku uspelo poenotiti
slovensko politiko s pobudo o vladi
narodne enotnosti, se zastavlja vpra-
šanje, ali gre le za to, kdo bo Virantovi
listi, ki je resna in z osmimi poslan-
skimi glasovi tudi ključna kandi-
datka za sestavo nove vladne ekipe,
ponudil največ. Virant odgovarja:
"Prosim, ne banalizirajte, da bomo
sodelovali s tistim, ki nam bo največ
ponudil. Šli bomo v tisto koalicijo, za
katero bomo ocenili, da je za Slove-
nijo najboljša. Vlada narodne enotno-
sti pomeni, da vsaka stranka naredi
korak nazaj."

Po jutranjem sestanku pri predsedni-
ku je bil Jankovic še optimističen in "v
pričakovanju, ki so ga prinesle volitve".
"Če drži, kar vsi govorijo, moramo to
priložnost dobiti," je dejal. Pripombe,
ki jih je Virantova lista poslala na osnu-
tek Jankoviceve koalicijske pogodbe,
so po Jankovicevih besedah v skladu
z dogovori. "V programskem delu ne
vidim razlik. Tečejo že kadrovski do-
govori. Pot je prava, a za to nas je po-
trebnih več." O trojčku Liste Virant, SLS
in Desusa, ki predlaga nekakšno teh-
nično vlado oziroma vlado narodne
enotnosti, kot temu sami pravijo, pa je
Jankovic dejal, da jih sicer ne razume,
vendar s tem nima nobenih težav. "Saj
so tudi oni vabljeni v koalicijo oziro-
ma neko obliko partnerstva za razvoj."
Ključna Jankoviceva kriterija za sode-
lovanje v njegovi vladi sta strokovnost
in predanost timskemu delu.

Dovolj za sestavo šibke vladne
večine je, če Jankovic v svojo koa-
licijo zvabi Viratovo listo, saj bi v
tem primeru skupaj z SD imeli že 46
glasov. Desus bo predvidoma zado-
voljen skoraj z vsako ponudbo tiste-
ga, ki bo sestavljal vlado, SLS, ki ne
želi v Jankovicevo koalicijo, pa ima še
vedno na stežaj odprta vrata v vlado,
saj Jankovic še zmeraj vidi prvaka SLS
Radovana Žerjava na enem izmed
ministrstev. A ta hip je ključna figura
Virant, zavedajoč se, da predstavlja je-
ziček na tehtnici v eni in tudi drugi
možni vladni ekipi. Tudi Janševa SDS
brez njega ne more sestaviti koalici-
je, če ji bo poleg Pozitivne Slovenije
podporo še naprej odrekala Pahorjeva
SD. "Naša stranka je predestinirana,
da bo v vsaki vladi - levi ali desni. Po-
sledično bomo imeli močno vlogo v
levi ali v desni vladi. V vladi narodne
enotnosti pa ne," se zaveda Virant.
A pot do vlade narodne enotnosti v
tednu dni je po 20 letih neenotnosti
verjetno res utopična. Kaj se torej gre
Virant?

Naj vlado najprej
sestavlja relativni
zmagovalec volitev 2011?
Ali je že zdaj na mestu
razmislek o tehnični vladi
oziroma vladi narodne
enotnosti? Smo šli
za to na volitve?

Dr. Miro Haček, politolog: "Strogo
formalno ni nobenih pravil o tem,
komu mora pripasti mandat za sesta-
vo vlade. Je pa stvar politične kulture
in higiene, da mandat pripade rela-
tivnemu zmagovalcu volitev oziro-
ma relativnemu zmagovalcu znotraj
predvolilne koalicije (primer Demosa
v letu 1990), razen če bi se ta sam od-
rekel tej možnosti. Če kandidatu za
mandatarja, ki bi ga predlagal pred-
sednik republike, ne bi uspelo sestavi-
ti vlade (časa sicer nima veliko, največ
sedem dni), bi v drugem krogu izbire
lahko svoje kandidate predlagale tudi
poslanske skupine in skupine desetih
poslancev, s čimer bi se odprla mo-
žnost tudi za druge potencialne man-
datarje. Vprašanje, ali potrebujemo
politično vlado, se mi zdi preveč splo-
šno. Res je ena od (legitimnih) možno-
sti tudi tehnična vlada, za katero pa
vsaj v politološki znanosti velja, da je
predvsem prehodna vlada z omeje-
nim rokom trajanja in je kot taka po
navadi smiselna za krajše časovno ob-
dobje, denimo do izvedbe rednih voli-
tev. Preden ni izveden prvi krog izbire
mandatarja, je prezgodaj razmišljati o
tehnični vladi, saj še vedno obstajajo
realne možnosti sestave te ali one ko-
alicijske vlade. Hkrati pa razmišlja-
nje o tem, da za predsednika vlade
nujno potrebujemo nestrankarskega
človeka, v predstavniški demokraci-
ji ni najbolj na mestu. Kot je pred 85
leti zapisal že Albin Ogris: 'Kdor ima
(politični) program, ki se v čemerko-
li, magari le po zahtevi nadstrankar-
stva, razlikuje od programa drugih,
ta je eo ipso že strankar, ako tudi ni
organiziran v nobeni stranki, in torej
sploh ne more nestrankarsko presoja-
ti drugih.'"

V Sloveniji je mandat za sestavo vlade doslej vedno pripadel relativnemu
zmagovalcu, razen na volitvah 1990, ko je posamično največ glasov dobila
Stranka demokratične prenove, naslednica Zveze komunistov. A je večino
prepričljivo osvojila koalicija Demos in oblikovanja vlade se je lotil prvak
najmočnejše znotrajkoalicijske stranke SKD Lojze Peterle. Edini mandatar, ki
je doslej prišel od zunaj, ki torej ni bil izvoljen na volitvah v DZ, je bil Andrej
Bajuk. Vlade so doslej v Sloveniji sicer sestavili še Janez Drnovšek, Janez Janša
in Borut Pahor, Anton Rop pa jo je prevzel od Drnovška.

Božo Jašovič, predsednik uprave
NLB v odstopu, v Financah: "O pri-
tiskih se govori, v javnosti se jih mi-
stificira. A dejstvo je, da jih je težko
opredeliti, včasih jih je težko celo
neposredno začutiti. Pogosto je
tako, da ti vplivi prihajajo iz različ-
nih kanalov, in na koncu so gradi-
va, predlog, ki ga imamo pred sabo
in o katerem odločamo, že rezul-
tat vseh teh vplivov. Pomembno je,
da zna banka v množici teh vpli-
vov zasledovati in uveljaviti pred-
vsem svojega /.../ Sam ne morem
govoriti o takšnih pritiskih, nihče
ni nikomur lomil roke ali ga pokli-
cal neposredno in rekel: Ne smeš.
Šlo je za izražanje mnenj in priča-
kovanj naših lastnikov, torej mini-
strov, naj odstopimo od transakcije.
Ta komunikacija je bila javna, in to
kar mene najbolj čudi, prišla je v
zadnji stopnji prodaje, čeprav so se
delnice prodajale že dalj časa, in to
celo na pobudo podjetja samega. Če
je Mercator nacionalni interes, naj
to enako jasno povedo in vedno ga
bomo pripravljeni prodati sloven-
skim vlagateljem. Povedo naj, kdo
so ti vlagatelji, in sklenili bomo
posel z njimi." (mst)

Stranka SDS je včeraj prekinila za-
vračanje vabil na pogovore s predse-
dnikom republike Danilom Turkom,
saj so tokratno vabilo na pogovor o
izbiri mandatarja razumeli kot "opra-
vičilo za izjave, ki jih je dal v tedniku
Mladina". Spomnimo, da je v febru-
arskem intervjuju za Mladino predse-
dnik Turk izjavil, da je treba politiko
SDS, ki je prav v tistem času manipu-
lirala z arhivskim gradivom za to, da
bi diskreditirala predsednika republi-
ke, odločno zavrniti. SDS, ki je v resnih
sporih s predsednikom od odlikovanja
nekdanjega šefa slovenske Službe dr-
žavne varnosti Tomaža Ertla, je že de-
vetkrat ignorirala oziroma zavračala
vabila na pogovore s predsednikom.
Deseto vabilo pa razumejo kot opra-
vičilo. (ka)

Namenite del dohodnine orga-
nizacijam, ki delujejo s splošno
koristnim namenom?

Od 57 bivših poslancev državnega
zbora jih le deset ni zaprosilo za na-
domestilo poslanske plače, ki jim po
zakonu pripada še leto dni, če si ne naj-
dejo nove službe. Večina od 47 nekda-
njih poslancev - toliko jih je namreč na
seznamu mandatno-volilne komisije,
bo tako nadomestilo prejemala pred-
vidoma še leto dni. Na mesec bodo te
plače državo stale okoli 200.000 evrov.
Ta pravica jim pripada po zakonu o
poslancih, velja pa tudi za ministre.
Več kot leto dni, a ne dalj kot dve leti,
lahko nadomestilo plače prejemajo le
tisti poslanci, ki bodo v tem času izpol-
nili pogoje za odhod v pokoj. Če pa so
pogoje za upokojitev izpolnili že med
mandatom ali ob njegovem koncu, se
morajo upokojiti najkasneje v treh me-
secih po izteku mandata in nimajo pra-
vice dalj prejemati nadomestila.

Primeri iz preteklosti kažejo, da mnogi
tega zakonskega določila niso spošto-
vali. Tako se je celo primerilo, da so
že pred nastopom mandata upokoje-
ni poslanci izkoristili možnost pre-
jemanja nadomestila kar leto dni po
izteku mandata. Poslanci, ki so bili
upokojeni že pred nastopom manda-
ta, imajo namreč na voljo tri mesece,
da jim Zavod za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje (Zpiz) vnovič izra-
čuna višino pokojnine. Ta je za nekaj
odstotkov višja, saj se poslanska leta
prištejejo k "stari" pokojninski dobi.
Večina že upokojenih poslancev pred
nastopom mandata pokojnino zamr-
zne, se reaktivira in med mandatom
dobiva poslansko plačo.

Sicer pa se poslanci pri nas upoko-
jujejo pod enakimi pogoji kot vsi drugi
državljani. Brez privilegijev, o čemer se
je v preteklosti sicer kar nekajkrat raz-
mišljalo, nazadnje leta 2004. Do pra-
vega zapleta je prišlo leta 1999, ko so
poslanci tik pred sprejetjem takratne
pokojninske reforme, s katero so se pri-
čeli zaostrovati pogoji za upokojevanje,
sebi hoteli zagotoviti, da bi se lahko
upokojili že pri 54 letih (poslanke
celo pri 49) in z dopolnjenimi vsaj 30
leti pokojninske dobe. Zakon je dobil
večino v državnem zboru in zgodba o
upokojevanju po poslansko bi se bila
skoraj gladko končala navkljub zgraža-
nju ljudi, če ne bi bil državni svet vložil
veta na zakon o poslancih in ne bi bile
vse resnejše postale tudi grožnje z re-
ferendumom.

Glasna opozorila
Interseroha, da sistem
ne deluje; ukrepal
okoljski inšpektorat

Zapletom z odpadno embalažo še ni
videti konca. Ena izmed družb za rav-
nanje z odpadno embalažo (DROE) In-
terseroh je pred dnevi objavila odprto
pismo in opozorila, da so pred raz-
padom sistema. Spomnimo, da se je
embalaža nekaj časa kopičila pri iz-
vajalcih javnih služb. Ministrstvo za
okolje in prostor (MOP) je DROE več-
krat opozorilo, da morajo poskrbeti
za vso embalažo, in poudarilo, da je
v obstoječi zakonodaji in tudi okolje-
varstvenih dovoljenjih določeno, da se
embalaža prevzema redno. Prevzema-
nje mora potekati v skladu z deleži, ki
jih je objavilo ministrstvo.

Ker so nekatere družbe trdile, da
so svoje deleže za letos že izpolnile, je
MOP od njih zahteval podatke o koli-

Ugodnejše upokojevanje poslancev so
odkrito zagovarjali le v SNS. Zmago
Jelinčič, ki bo nadomestilo poslan-
ske plače dobival še leto dni, je prepri-
čan, da bi bili upokojeni poslanci za
državo neprimerno manjše breme kot
vsi drugi, saj se jih ob izteku manda-
ta upokoji običajno le kakšnih deset.
Tako bo tudi tokrat. Miran Potrč,
dolgoletni vodja poslanske skupine
SD, ki je v državnem zboru prebil kar
šest mandatov, se bo upokojil s 50 leti
delovne dobe. Ni zaprosil niti za na-
domestilo plače. In kakšna bo njego-
va pokojnina? Ne bistveno slabša od
poslanske plače. Odmerjena bo od
najvišje pokojninske osnove, ki trenu-
tno znaša 2204 evra, za 50 let delov-
ne dobe pa si lahko obeta še kar nekaj
odstotkov višjo pokojnino. Najvišja
izplačana pokojnina v državi prete-
kli mesec je bila denimo 2261,70 evra,
odmerjena je bila od najvišje pokoj-
ninske osnove, kar pomeni, da je pre-
jemnik imel tudi dobro plačo za 51 let
delovne dobe.

V prihodnjem letu se bo poleg
Potrča upokojilo še sedem poslancev:
France Cukjati, Anton Kampuš, Janez
Kikelj, Milan Gumzar, Breda Pečan,
Vili Trofenik in Franc Žnidaršič.

Pogoje za upokojitev že izpolnju-
je Franc Žnidaršič, ki pravi, da se bo 1.
marca 2012 upokojil z 48 leti delovne
dobe (prišteta je tudi posebna doba za
žrtve vojnega nasilja). "Imam sicer že
71 let, a sem zdrav in bi se kot zdrav-
nik, ki jih pri nas primanjkuje, zagoto-
vo lahko brez težav zaposlil. Težava je
le ta, da v svojem poklicu nisem delal
že več kot deset let, kar je preveč,"
pravi. Zato se bo upokojil, a v stranki
bo še ostal dejaven, ne bo pa več kan-
didiral na volitvah.

Septembra prihodnje leto se name-
rava upokojiti tudi poslanec Anton
Kampuš, sicer tudi župan Gornje Rad-
gone. Kot pravi, za zdaj ve le, da bo
takrat izpolnil pogoje za upokojitev,
na Zpizu pa mu še delajo izračune. Kot
upokojenec pa bo še ostal župan. Svoje
župansko delo opravlja nepoklicno že
zdaj in zanj prejema le nagrado.

A županov poslancev, ki so zapro-
sili za nadomestilo poslanske plače je
še nekaj: Bojan Kontič, Alan Bukov-
nik, Tomaž Mencinger, Peter Verlič,
Darko Menih, Miran Jerič, Borut Sa-
jovic in Milan Gumzar. Slednji, župan

čini prevzete odpadne embalaže v te-
kočem letu, pri čemer so ugotovili, da
nobena družba (Interseroh, Slopak,
Surovina) v obdobju 1. januarja do 30.
septembra letos ni prevzela količine
odpadne embalaže, ki bi bila enaka
količini embalaže, dane na trg, oziro-
ma deleža, za katerega so bili zaveza-
ni. Omenjene družbe so v tem obdobju
prevzele skupaj okrog 111.300 ton em-
balaže, v tem obdobju pa je bilo na trg
danih okrog 156.800 ton. Zavezanci
so plačilo okoljske dajatve tem druž-
bam poravnali za 149.100 ton. "Zave-
zanci so torej v tem obdobju družbam
(pre)plačali stroške ravnanja z odpa-
dno embalažo," pravijo v pristojnem
ministrstvu in zavračajo tudi, da je
pomanjkljiva zakonodaja na področju
natančnejšega opredeljevanja, koliko,
kje in pod kakšnimi pogoji mora biti
embalaža pobrana.

Na prijave, da ni zagotovljen pre-
vzem embalaže pri vseh izvajalcih,
je inšpektorat uredil nadzor in pri
Slopaku in Interserohu ugotovil, da
ne zagotavljata prevzemov v skladu
s pogodbo, za kar bodo izrekli globe

Miroslav Klun
Bojan Kontič
Marijan Križman
Dušan Kumer
Darja Lavtižar Bebler
Dejan Levanič
Andrej Magajna
Tomaž Tom Mencinger
Breda Pečan (do 31.marca
2012)

Ženske se bodo s 1. januarjem 2012 lahko upokojile pri 57 letih in štirih me-
secih, če bodo imele 37 let in devet mesecev pokojninske dobe oziroma pri
61 letih z vsaj 20 leti pokojninske dobe ali pri 63 z vsaj 15 leti pokojninske
dobe. Moški pa pri 58 letih, če bodo imeli 40 let pokojninske dobe oziroma
pri 63 letih z vsaj 20 leti pokojninske dobe ali 65 letih z vsaj 15 leti pokoj-
ninske dobe.

Benedikta, se namerava septembra
prav tako upokojiti, zato bo nadome-
stilo poslanske plače prejemal le še do
jeseni.

Konec marca se bosta upokojila
tudi France Cukjati, po poklicu sicer
zdravnik, in nekdanja županja Izole
Breda Pečan. Februarja pa še Janez
Kikelj. Med bivšimi poslanci jih bo še

v znesku 4000 evrov (družbi) in 1200
evrov za odgovorno osebo. V Surovi-
ni so po navedbah inšpektorata lani
in letos svoj delež dosegli, vendar so
proti njim sprožili postopek, ker ne
zagotavljajo zbiranja odpadne emba-
laže po vsej Sloveniji. Direktorica In-
terseroha Mateja Mikec odgovarja,
da se podatki o zbrani embalaži mi-
nistrstva ujemajo z njihovimi (v ome-
njenem časovnem obdobju so njihovi
zavezanci dali na trg 42.800 ton em-
balaže, Interseroh pa je zagotovil rav-
nanje za 33.600 ton). "Pomembno je
poudariti, da je to tako nekomunal-
na kot komunalna odpadna embala-
ža. Družbe imamo seveda nadzor nad
nekomunalno odpadno embalažo,
nerealno pa je pričakovati, da bomo
zbrale vso embalažo, dano na trg,
kot pričakuje ministrstvo, saj imamo
DROE zelo omejen vpliv na to, koliko
embalaže komunalna podjetja dejan-
sko zberejo v gospodinjstvih," nada-
ljuje direktorica in dodaja, da se ji zdi
nesprejemljivo, da bi zavezancem, ki
dajejo na trg odpadno embalažo, za-
računali ravnanje za vso embalažo,

Storilca, ki je domnevno
za plačilo odškodninske
službe oskrboval s podatki
o poškodovancih, v UKC
Ljubljana še niso izsledili.
Skrb vzbujajočo interno
detektivsko preiskovanje
je sprožila informacijska
pooblaščenka

"Če bomo ugotovili, da kdo od naših
zaposlenih osebne podatke pacientov
posreduje nepooblaščenim tretjim
osebam, bomo nemudoma reagira-
li," so se v Univerzitetnem kliničnem
centru Ljubljana (UKCL) včeraj odzva-
li na sume, da iz njihove ustanove k
raznim odškodninskim družbam uha-
jajo informacije o poškodovancih, ki
so prvo pomoč poiskali na urgenci.

Odškodninske družbe si namreč
prihodek zagotavljajo z zastopanjem
oziroma provizijo strank, ki želijo v
zunajsodnem ali sodnem postopku
uveljaviti odškodnino v prometnih
nesrečah, nezgodah pri delu ali na
javnem mestu povzročene poškodbe.
In če jih stranke ne poiščejo same, jih
lahko s podatki, da se je nekomu zgo-
dila nesreča, očitno najde kar družba
sama. Z namenom, da jih prepriča o
utemeljenosti postopka, pri čemer
seveda ponudi svoje storitve.

Da se domnevne zlorabe osebnih
podatkov pri njih dogajajo, naj bi bila
vodstvo UKCL že konec oktobra se-
znanila informacijska pooblaščen-
ka Nataša Pirc Muser, ko je na osnovi
pritožbe državljana opravila nadzor
nad zbirkami podatkov v zavodu in
preverila, kakšen je dostop do njih.
Iz zapisnika, pojasnjujejo v UKCL, ni
bilo razvidnih kršitev, "šlo je zgolj za
vpogled v zbirko osebnih podatkov
pacientov zaradi preverjanja, ali so
nekateri pacienti dejansko v nave-
deni zbirki". A očitno domneve poo-

Vsi lastniki bodo obvestilo
o končni izračunani
vrednosti nepremičnine
prejeli po pošti, čemur
pa ne bo več mogoče
ugovarjati

Geodetska uprava RS (Gurs) je včeraj
na portalu Prostor objavila posploše-
no tržno vrednost vseh nepremičnin
v Sloveniji. Lastniki bodo obvestila
za svoje nepremičnine prejeli priho-
dnje leto, podrobnosti pa bo vodstvo
geodetske uprave predstavilo danes
na tiskovni konferenci. Do podatkov
je mogoče dostopati preko povezave
http://e-prostor.gov.si.

Republiška geodetska uprava je
posplošeno tržno vrednost nepremič-
ninam določila po tem, ko je vlada
novembra sprejela uredbo o določitvi
modelov vrednotenja nepremičnin.
Uredba je omogočila izvedbo gene-
ralnega vrednotenja nepremičnin in
prvi pripis posplošene tržne vredno-
sti vsem nepremičninam v registru
nepremičnin na dan 1. julij 2010. La-
blaščenke s tem še niso bile ovržene,
saj je čez tri tedne Pirc Musarjeva na
UKCL naslovila nov poziv: zahtevala
je dokumentacijo, iz katere bi lahko
razbrala, kdo je ob točno določenih
dnevih delal v urgentni ambulanti
za travmatologijo, in spraševala, ali je
zavod zaradi suma nezakonitega po-
sredovanja osebnih podatkov že spre-
jel kakšne ukrepe.

Iz bolnišnice so ji želeno posre-
dovali, šele včeraj pa so iz medijev
izvedeli, da naj bi bili podatki iz nji-
hovih evidenc uhajali konstantno,
načrtno in domnevno celo za plačilo.
"Takšno ravnanje ostro obsojamo," je
dejal predstojnik kliničnega oddelka
za travmatologijo Matjaž Veselko in
dodal, da po svojih najboljših močeh
ugotavljajo, kje bi zbirka podatkov
lahko "puščala". "Za zdaj še ne vemo,
od kod in kako bi ti podatki lahko
ušli," priznava Veselko.

V urgentni službi se vsak mesec
zvrsti okoli sto uslužbencev, to je
oddelek, ki je odprt 24 ur na dan, v
njem, vsaj po podatkih za lansko leto,
obravnavajo skoraj 76 tisoč obiskoval-
cev. Predstojnik s tem utemeljuje pri-
čakovano verjetnost, da bo še nekaj

stniki nepremičnin so bili namreč že
pred skoraj letom seznanjeni s posku-
sno izračunano vrednostjo nepremič-
nin natanko na ta dan.

Poskusno so nepremičninam vre-
dnost izračunali potem, ko je geodet-
ska uprava med decembrom 2006 in
avgustom 2007 na terenu opravila
popis nepremičnin. Po teh podatkih
je v Sloveniji skupaj nekaj več kot šest
milijonov nepremičnin, ki so v lasti
1,2 milijona ljudi.

Vsi lastniki bodo obvestilo o
končni izračunani vrednosti nepre-
mičnine prejeli po pošti, nanj pa ne
bo več mogoče ugovarjati. Generalni
direktor Gursa Aleš Seliškar pričaku-
je, da bodo obvestila poslali prihodnje
leto, za to potreben denar - za tisk in
pošiljanje okoli 500.000 evrov - pa bo
treba še zagotoviti.

Podatke bo mogoče uporabljati s
1. januarjem 2012, in sicer za različne
namene. Tako se med drugim z novim
letom začneta uporabljati dva zakona s
področja socialnih prejemkov, na pod-
lagi katerih se pri ugotavljanju materi-
alnega položaja oseb, ki so upravičene
do teh sredstev, upoštevata njihova do-
časa trajalo, da bo; če bi imeli podat-
ke o bolnikih, ki so bili oškodovani,
bi lažje našli sledi. Pisno so popoldne
iz UKCL še sporočili, da so kontrolo
opravili že v sektorju za informacij-
sko tehnologijo, kjer so preverili, ali
programske rešitve upoštevajo vse
zahteve za varovanje občutljivih po-
datkov. Napovedujejo, da bodo kljub
vsemu prihodnje leto prenovili celo-
tno varnostno politiko in da bodo še
doslednejši pri varnostnih pregledih
informacijske opreme.

UKCL po tem, ko je očitno izlo-
čil možnost tehnološkega vdora, išče
zaposlene(ga), ki naj bi bil(i) po vsej
verjetnosti, kar domneva tudi infor-
macijska pooblaščenka, z nezakonito
dejavnostjo dodatno služil(i). Če kaže
verjeti navedbam, gre za 50 evrov, ko-
likor naj bi bila odškodninska družba
pripravljena odšteti za informaci-
jo o enem pacientu oziroma poško-
dovancu. Pirc Musarjeva ima, sodeč
po njenih doslej javno razkritih iz-
kušnjah, o nekaterih odškodninskih
družbah že izoblikovano mnenje. Z
njenim uradom niso pripravljene so-
delovati, že oglobljene pa svoje prakse
kljub vsemu ne spremenijo.

Evropska komisija je sprejela novo
pobudo Priložnosti za mlade, s katero
poziva države članice, zastopnike de-
lavcev in podjetja, naj združijo moči in
odločno ukrepajo proti brezposelno-
sti mladih. Pobuda je odziv komisije
na visoko stopnjo brezposelnosti med
mladimi, ki vztraja pri 21 odstotkih.

V Evropski uniji je več kot pet mi-
lijonov mladih brezposelnih, 7,5 mili-
jona mladih v starostni skupini 15-24
let pa ni niti zaposlenih niti se ne izo-
bražuje ali usposablja. To ne zadeva le
mladih, ki so zgodaj opustili šolanje,
temveč vedno bolj tudi univerzitetne
diplomante, ki ne morejo najti prve za-
poslitve. Med glavnimi ukrepi, ki jih
bo komisija neposredno financirala s
pobudo Priložnosti za mlade, je pomoč
državam članicam s štirimi milijoni

Pa smo spet pri poslanskih in ministrskih nadomestilih plač po izteku
mandata. V predvolilni kampanji se je na dolgo in široko razpravljalo o
nadomestilu ministrske plače, ki ga je Gregor Virant prejemal od države
leto dni. Moralno sporno je bilo to, da je Virant v tem času delal in tudi
dobro zaslužil. V zakonu o poslancih, ki velja tudi za ministre in nekatere
druge visoke državne funkcionarje, namreč jasno piše, da so do nadome-
stila upravičeni le tisti, ki se jim ne uspe ponovno takoj zaposliti. A ker
bivših poslancev in ministrov nihče ne preverja, se lahko zgodi tudi to.
Prav tako nihče ne preverja, ali si bivši poslanci in ministri sploh iščejo
delo ali pa bodo to storili šele po preteku enega leta, ko se jim izteče rok za
prejemanje nadomestila. Tako jih bo večina iz preteklega mandata to
možnost izkoristila. Verjame se zgolj izjavam, kako težko je politiku, še
posebno po več mandatih, spet najti službo. Menda jih na starih delovnih
mestih nihče več noče, nove službe pa ni lahko najti. Res je še nekako
jasno, da denimo zdravnika, ki je bil več kot desetletje zgolj v politiki, bolj
težko ponovno zaposliš v ambulanti. Pa politika, ki bi se na primer moral
vrniti med novinarje. V večini drugih primerov bi vendarle moralo biti
drugače in nič manj moralno sporno ni, če nekdo prejema nadomestilo, a
bi lahko delal.

Mnogi bivši poslanci zdaj na svoji koži spoznavajo, da so morda tudi že pre-
stari za kakšno dobro službo, a obenem še premladi za upokojitev. Pri tem
se nič ne razlikujejo od drugih državljanov, saj poskus, da bi se tako kot v
nekaterih drugih evropskih državah lahko upokojevali mlajši in z manj
pokojninske dobe, ni uspel že pred leti. V časih, ko so sami v razpravah o
pokojninski reformi trdno zagovarjali stališče, da bomo vsi morali delati
dalj, tudi na težaških delovnih mestih, bi bilo pač milo rečeno nespodobno
razmišljati o privilegiranem upokojevanju poslancev in ministrov. Tako
kot je neprimerno izkoriščati zakonsko možnost - leto dni prejemanja
nadomestila v času, ko bo država zelo natančno preverjala najrevnejše v
tej državi. Namreč prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka, če
morda niso zamolčali kakšnega premoženja ali dohodka, sicer bodo
pomoč morali vrniti. To bi moralo veljati tudi za poslance in ministre, ki
jim po zakonu sicer pripada nadomestilo tudi več kot leto dni, če še nimajo
pogojev za upokojitev. Že to je danes privilegij, ki ga večina običajnih
državljanov nima. Navsezadnje so zneski za njihove plače bistveno višji
kot denimo nekaj deset evrov, kolikor znašata varstveni dodatek k najnižji
pokojnini ali socialna pomoč.

Zaradi nevarnosti prisotnosti bakterije salmonele v izdelkih sta hipermarke-
ta E. Leclerc Ljubljana in Maribor s prodajnih polic odpoklicala izdelke klobase
znamke Nos Regions Ont Du Talent dobavitelja Scamark (Salaison Polette). Te
izdelke so v obeh trgovinah prodajali od 15. septembra naprej. Z bakterijo sal-
monele bi lahko bili kontaminirani: Saucisson DAuvergne Label Rouge Nos Re-
gions Ont Du Talent (300 gramov); Saucisse DAuvergne Label Rouge Nos Regions
Ont Du Talent (300 gramov); Saucisse DAuvergne Label Rouge Monseiur Polet-
te (300 gramov); Saucisse DAuvergne Label Rouge VPF Monseiur Polette (300
gramov); Saucisson DAuvergne Label Rouge Monseiur Polette (300 gramov); Sa-
ucisson DAuvergne Label Rouge VPF Monseiur Polette (300 gramov) in Saucis-
son DAuvergne Label Rouge VPF Monseiur Polette (250 gramov). Tisti, ki imajo
katerega izmed naštetih izdelkov, naj ga ne uživajo, ampak vrnejo v trgovino.

Znaki zastrupitve s salmonelo so predvsem težave s prebavili, ki jih pogosto
spremlja povišana telesna temperatura. Težave se pojavijo večinoma v prvih
48 urah po zaužitju okuženih živil. Pri otrocih, ljudeh z oslabljenim imunskim
sistemom in starejših pa se simptomi lahko pojavijo v hujši obliki. Tisti, ki so
zaužili katerega izmed zgoraj navedenih izdelkov in so opazili pojav katerega
izmed simptomov, svetujejo čimprejšnji posvet z zdravnikom. (sta)

prva zaposlitev Eures. Poleg tega bo
predstavljen okvir za visokokakovo-
stna pripravništva v EU v letu 2012,
zagotovljenih bo tudi okoli 600 doda-
tnih izmenjav v okviru programa Era-
smus za podjetnike v letu 2012.

Ukrepi, ki jih predlaga komisija,
bodo državam članicam pomagali pri
razvijanju dodatnih ukrepov za mlade
v okviru naslednje generacije progra-
mov evropskega socialnega sklada in
proračuna EU za obdobje 2014-2020.
Evropska unija si prizadeva do leta 2020
doseči 75-odstotno zaposlenost aktiv-
nega prebivalstva v starosti od 20 do 64
let, manj kot desetodstotni osip v šoli,
vsaj 40 odstotkov ljudi med 30. in 34.
letom z visokošolsko izobrazbo in vsaj
20 milijonov manj prebivalcev na robu
revščine ter socialne izključenosti. (zku)

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 37.200 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za december
2011 znaša 30,12 EUR, za upokojence in študente 26,95 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Egiptovsko sodišče je prepovedalo prisilno opravljanje testov za ugotavljanje
nedolžnosti pri zapornicah v vojaških zaporih. Sodišče je odločitev sprejelo na
podlagi tožb več egiptovskih organizacij za človekove pravice proti vrhovnemu
vojaškemu svetu, ki je prevzel oblast v Egiptu po strmoglavljenju predsednika
Hosnija Mubaraka. "Sodišče ukazuje, da se prekine ugotavljanje nedolžnosti
pri zapornicah v vojaškim zaporih," je izjavil sodnik upravnega sodišča v Kairu
Ali Fekri.

Ob objavi odločitve sodišča, ki so jo aktivisti pospremili z glasnimi vzkli-
ki podpore, je bila v sodni dvorani navzoča tudi Samira Ibrahim, ki je vložila
tožbo proti vojaškim oblastem. Ibrahimovo so marca letos skupaj s še okoli 17
ženskami prijeli med protirežimskimi protesti na kairskem trgu Tahrir in jo v
vojaškem zaporu prisilili, da je opravila ponižujoč test nedolžnosti. Organiza-
cije za človekove pravice trdijo, da je egiptovska vojska izvedla veliko število
tovrstnih testov pri zapornicah.

Egiptovska vojska je zanikala opravljanje testov nedolžnosti, vendar je več
vojaških generalov kasneje priznalo, da so jih dejansko opravljali, da bi s tem
preprečili trditve žensk, da so bile v zaporu spolno zlorabljene ali posiljene. (dpa)

Ruski premier Vladimir Putin je demonstrantom, ki že več kot tri tedne prote-
stirajo zaradi kršitev na parlamentarnih volitvah 4. decembra, očital, da nimajo
vodstva. Zavrnil je tudi njihovo zahtevo po reviziji ali ponovitvi parlamentar-
nih volitev.

Eden od vodij opozicije Aleksej Navalni je napovedal oblikovanje nove
stranke, katere kandidat bo na predsedniških volitvah marca 2012 verjetno
nastopil kot Putinov tekmec. "Pripravljen sem delovati za poštene volitve. Pri-
pravljen sem se boriti za vodilna mesta, tudi za predsedniški položaj," je dejal
Navalni. Ta sicer velja za enega glavnih kritikov Putinove stranke Enotna Rusija,
zmagovalke decembrskih parlamentarnih volitev, zaradi svoje vloge v množič-
nih protestih po volitvah pa je bil ta mesec že 15 dni v zaporu. Navalni je napo-
vedal, da bo prvi cilj nove stranke mobilizirati najmanj milijon ljudi za nov krog
protivladnih demonstracij, ki bo februarja. Na vprašanje, ali bo sam kandidiral
na predsedniških volitvah, je priznani odvetnik odgovoril nikalno, je pa izra-
zil pripravljenost sodelovati na pravičnih volitvah. Kot je pojasnil, to ne bodo
volitve, temveč bo le Putin nasledil sedanjega predsednika Dmitrija Medved-
jeva, ki ga je po dveh mandatih uporabil za "grelnik predsedniškega stolčka".

Navalni sicer po veljavni zakonodaji ne more več kandidirati na predsedni-
ških volitvah, saj je rok za registracijo kandidatov že potekel v začetku decem-
bra. (dpa)

Sodišče v Etiopiji je švedska novinarja včeraj obsodilo na enajst let zapora zaradi
podpiranja terorizma in nezakonitega vstopa v državo. Poročevalca Martina
Schbbyeja in fotografa Johanna Perssona so že 1. julija aretirali v etiopski regiji
Ogaden v družbi etiopskih upornikov, potem ko sta vstopila v Etiopijo iz Soma-
lije. Tožilstvo je za Šveda zahtevalo celo 18 let in pol dolgo zaporno kazen. No-
vinarja priznavata, da sta v Etiopijo vstopila nezakonito in da sta bila v stiku z
etiopskimi uporniki iz Narodne osvobodilne fronte Ogadena (ONLF), zavračata
pa obtožbe terorizma. Persson je poudaril, da sta bila v stiku z uporniki ONLF
samo iz poklicnih razlogov, del njunega preiskovanja so bile dejavnosti švedske
naftne družbe Lundin Oil, o čemer sta pripravljala prispevek.

Proces proti švedskima novinarjema so že obsodili v njuni domovini in v
več organizacijah za človekove pravice. Švedski premier Fredrik Reinfeldt je
dejal, da sta novinarja nedolžna in da bi ju morali izpustiti. Uporniki ONLF se
od leta 1984 borijo za neodvisnost regije Ogaden na jugovzhodu Etiopije. (sta)

Vodja Gibanja za spremembe Nebojša Medojevic je izrekel težke obtožbe na
račun črnogorskega ministra za zunanje zadeve Milana Rocena. Medojevic je
povedal, da naj bi mu Rocen s skupino ljudi iz lokala Grand te dni nekaj pripra-
vljal, ker je Medojevic izdal, da naj bi bil Rocen odgovoren za nezakonito pro-
dajo cigaret v Črni gori.

"Po mojih informacijah za nezakonito prodajo cigaret v Črni gori stoji Milan
Rocen s svojimi ljudmi. Od nezakonite prodaje cigaret letno zaslužijo od 25 do
30 milijonov evrov. Tihotapljenje cigaret v glavnem poteka na meji med Črno
goro in Kosovom, ki je nihče ne nadzira," je v črnogorskem parlamentu povedal
Medojevic. To informacijo je razkril potem, ko mu finančni minister Milorad
Katnic ni odgovoril na vprašanje, koliko je v Črni gori prisotna prodaja neza-
konito uvoženih cigaret. "Javna skrivnost je, da je Milan Rocen lastnik podjetja
Bemax in da je povezan z lokalom Grand," je nekaj dni pred parlamentarnim
zasedanjem povedal Medojevic.

Rocen je do sedaj že večkrat zavrnil obtožbe Medojevica, še posebej glede
domnevnih dogovorov v lokalu Grandu in glede lastniškega deleža v podjetju
Bemax. (nek)

Demilitarizirano območje
med dvema Korejama je
dobro zastraženo pred
prisotnostjo ljudi in
še edini živi ter otipljivi
relikt hladne vojne

Severnokorejskega voditelja Kim Jong
Ila je le nekaj dni delilo od tega, da bi
leta 2012 uradno razglasil uresničitev
svojega načrta o preobrazbi Sever-
ne Koreje v močno in prosperitetno
državo. Sedaj ko se 24-milijonska Se-
verna Koreja pripravlja na zadnje
slovo od "dragega voditelja", ki naj bi
bilo danes, bo razglasitev močne in
prosperitetne države verjetno pri-
padla njegovemu najmlajšemu sinu
in nasledniku Kim Jong Unu. Pjon-
gjang bo leta 2012 praznoval sto let
od rojstva Kim Il Sunga, ustanovite-
lja Severne Koreje in njenega večne-
ga predsednika, v prihajajočem letu
pa bi tudi Kim Jong Il dopolnil 70 let.
Vendar očetova smrt novemu vodite-
lju ne bo preprečila, da izpolni njego-
vo željo in Severno Korejo razglasi za
močno državo, čeprav po ocenah prei-
skovalcev Združenih narodov kar šest
milijonov njenih prebivalcev živi na
meji lakote.

Številni so vse od konca korejske
vojne leta 1953 iz leta v leto ponavlja-
li, da Severno Korejo čaka neizbežen
propad. A Severna Koreja ni razpa-
dla, niti se ni združila z Južno Korejo.
Dve Koreji, dve državi istega korejske-
ga naroda sta se razdelili na dve po-
polnoma različni družbeno-politični
ureditvi in se vsaka na svoj način ob-
držali. Sever je mednarodno skoraj po-
polnoma izoliran, pod komunistično
palico "očeta in sina" ter uživa prija-
teljstvo Kitajske. Jug je odprt k svetu,
upošteva zakonitosti kapitalizma in
tržnega gospodarstva, v Seulu pa je
po več desetletjih tudi danes priso-
tnih 28.500 ameriških vojakov. Ob
38. vzporedniku že 58 let poteka de-
militarizirano območje, ki je tako
dobro zastraženo pred prisotnostjo
ljudi, da so ob njem opazili najredkej-
še vrste ptic. Trajni mir med Korejama
do danes še ni podpisan, zaradi česar
je korejska vojna uradno najdaljša. Po
padcu berlinskega zidu je korejsko
demilitarizirano območje edini živi
in otipljivi relikt hladne vojne. Težko

Mednarodna nevladna organizacija za
človekove pravice Amnesty Interna-
tional (AI) je od hrvaške vlade znova
zahtevala, naj med prednostne naloge
vključi postopke proti odgovornim za
vojne zločine. Posebej je izpostavila
podpredsednika hrvaškega sabora Vla-
dimirja Šeksa in upokojenega hrvaške-
ga admirala Davorja Domazeta-Loša.

Direktorica AI za Evropo in srednjo
Azijo Nicola Duckworth je v sporoči-
lu zapisala, da bi nova vlada morala iz-
koristiti priložnost in zaključiti napake
prejšnjih vlad, ko gre za postopke v pri-
merih vojnih zločinov. Poudarila je, da
je treba izvajati hitre, temeljite, nepri-
stranske in neodvisne preiskave ter ka-
zenski pregon vojnih zločincev, saj je
večina storilcev na prostosti. V poro-
čilu so omenili Šeksa v zvezi z njegovo
domnevno poveljniško odgovornostjo
za vojne zločine v vzhodni Slavoniji
leta 1991 ter Domazeta-Loša v operaci-
ji hrvaške vojske v Medaškem žepu pri
Gospicu leta 1993. Proti Šeksu in proti
Domazetu-Lošu so bili indici, da naj bi
bila poveljniško odgovorna za vojne
zločine. Šeks je bil priča na sojenju svo-
je verjeti, da bi v Koreji lahko dosegli
pravi mir, če se pred tem ne izkoreni-
nijo plodovi miselnosti hladne vojne,
ki vztrajajo na demilitariziranem ob-
močju.

Z izkoreninjanjem te miselnosti
je pričel nekdanji južnokorejski pred-
sednik Kim Dae-jung, ki je z zgodo-
vinskim obiskom leta 2000 ponudil
roko severnokorejskemu voditelju
Kim Jong Ilu. Skupaj sta pričela voditi
"sončno politiko", zaradi katere je
Kim Dae-jung dobil Nobelovo nagra-
do za mir. Severnokorejski voditelj je
nameraval obisk vrniti, vendar se to
ni zgodilo. Ob smrti južnokorejskega
predsednika je Kim Jong Il v Seul kot
znak spoštovanja poslal severnokorej-
sko delegacijo. To je storil tudi, ko je
umrl prvi mož Hyundaia. Sedanji juž-
nokorejski predsednik Lee Myung-

jemu nekdanjemu tesnemu sodelavcu
iz leta 1991 in vojnemu zločincu Brani-
mirju Glavašu, o domnevni odgovor-
nosti Domazeta-Loša pa je bilo slišati
med sojenjem vojnemu zločincu Mirku
Norcu in generalu Rahimu Ademiju.

AI je že v lanskem poročilu zah-
teval preiskavo zoper Šeksa. Hrvaško
tožilstvo je aprila letos ocenilo, da ni
upravičenega suma o njegovi kazen-
ski odgovornosti za umore srbskih ci-
vilistov v vzhodni Slavoniji leta 1991.
Medtem ko Šeks ni želel komentira-
ti ponovljenih zahtev AI, je Domazet-
Lošo spomnil, da mednarodno sodišče
za vojne zločine na območju nekdanje
Jugoslavije ni imelo dokazov za obto-
žnico proti njemu, čeprav je potekala
preiskava. Domazet-Lošo je ocenil, da
je "AI paraobveščevalna služba britan-
skega zunanjega ministrstva, ki se ne
more sprijazniti z vstopom Hrvaške
v EU in izginotjem jugosfere". Doma-
zet-Lošo je v Hrvaško vojsko presto-
pil iz nekdanje jugoslovanske vojske,
med vojno je bil vojaški obveščevalec,
po vojni pa poveljnik glavnega štaba
hrvaške vojske. Sicer velja za privr-
bak je po Jong Ilovi smrti v Pjongjang
poslal samo dve zasebni delegaciji.
Eno vodi nekdanja prva dama Južne
Koreje Lee Hee-ho, drugo pa Hyun
Jeong-eun, vdova lastnika podjetja
Hyundai-Asan, ki je svoje avtomo-
bilsko carstvo nameraval širiti tudi
po Severni Koreji. Ne samo da pred-
sednik iz Seula v Pjongjang ni poslal
uradne delegacije, ampak je le mini-
stru za združitev dovolil, da narodu
Severne Koreje izreče sožalje v imenu
naroda z juga.

Kim Jong Un pa je s sprejemom
vdove nekdanjega južnokorejske-
ga predsednika, ki je pričel vodenje
sončne politike, Lee Myung-baku
sporočil, da bi se moral obnašati kot
njegov predhodnik in se truditi za
medsebojno razumevanje in zbliže-
vanje Seula in Pjongjanga.

ženca teorij zarote, o katerih je objavil
tudi nekaj knjig. AI je lani omenjal tudi
Tomislava Merčepa, ki so ga hrvaške
oblasti kmalu prijele zaradi obtožnice
za vojne zločine v zahodni Slavoniji in
na območju Zagreba.

Za časnik Novi list je novi hrvaški
pravosodni minister Orsat Miljenic
izjavil, da bo Hrvaška izpolnila "vse
ustrezne pogoje za izvajanje postopkov
za vojne zločine, ne glede na to, kdo je
storilec in kdo žrtev". Ni pa želel ko-
mentirati posameznih primerov. (sta)

Po francoskem
parlamentu je tudi
izraelski kneset debatiral
o armenskem genocidu
in s tem še dodatno
poglobil spor med
Izraelom in Turčijo

V Izraelu so se od nekdaj izogibali
javni debati o turškem genocidu nad
Armenci pred skoraj sto leti, da ne bi
postavili na kocko odnosov s Turčijo,
ki je bila ena redkih islamskih prija-
teljic judovske države. O predlogih, da
bi vsako leto zaznamovali spominski
dan pokola Armencev, so razpravljali
na zaprtih sejah odborov za obrambne
in zunanje zadeve. Tokrat pa je poteka-
la razprava na odboru za izobraževa-
nje, kulturo in šport, in to prvič javno.

Prvič tudi turškega pokola Armen-
cev med prvo svetovno vojno niso
označili samo za genocid, temveč za
holokavst, s čimer Izraelci običajno
označujejo le sistematično nacistično
uničevanje Judov. "Zanikati holokavst
je nekaj, s čimer se zgodovina ne more
sprijazniti," je dejal predsednik knese-
ta Reuven Rivlin, "kot ljudje, kot Judje
in kot državljani Izraela smo prepriča-
ni, da je končno to zadevo treba posta-
viti na nacionalni dnevni red". Zahava
Gal-On, voditeljica levičarske stranke
Meretz, pa je poudarila, da se ne gre iz-
ogibati javni razpravi o tem samo zato,
ker gre za občutljivo politično vpraša-
nje, in dodala, da je "nepojmljivo, da
izraelski izobraževalni sistem molči o
armenskem genocidu". Javna debata
o tem, ali naj bi Izrael potrdil turško
odgovornost za genocid 1,5 milijona
Armencev leta 1915, je bila rezultat
nenavadne kombinacije političnih sil.
Skupni imenovalec sta našli levica, ki
si že desetletja prizadeva, da bi Izrael
prevzel vodilno vlogo pri opozarja-
nju na množični pokol Armencev, in
desnica, ki ne more preboleti, da je
Turčija okrepila kritike na račun izra-
elske politike do Palestincev. Niti eni
niti drugi niso hoteli prisluhniti sva-
rilom opozicijske stranke Kadima, da
bi moral biti Izrael bolj pragmatičen in
da ne bi smel prilivati olja na ogenj v
času, ko je bližnjevzhodno območje po
izbruhu arabske pomladi postalo vse
bolj sovražno do judovske države.

Turčija je bila poleg Egipta in Jor-
danije ena redkih islamskih držav, ki
je vzdrževala prijateljske vezi z Izra-
elom. Toda odnosi med državama so
se začeli krhati po izraelskem vdoru v
Gazo pred tremi leti, ki ga je Ankara
ostro obsodila, zlasti pa po nasilnem
vkrcanju izraelskih posebnih enot na
ladjevje s humanitarno pomočjo, na-
menjeno Gazi, med katerim je izgubi-
lo življenje devet turških državljanov.
Turčija je od Izraela zaman zahtevala
opravičilo in odškodnino, rezultat pa
je bil močna okrnitev diplomatskih
in drugih odnosov. Nato se je v izra-
elskem parlamentu okrepil pritisk za
uradno priznanje zgodovinskega tr-
pljenja Armencev.

Za izraelsko vlado, ki si želi izbolj-
šanja odnosov s Turčijo, je bila debata
o armenskem genocidu več kot nedo-
brodošla. Jakov Amidror, svetovalec
izraelskega premiera Benjamina Ne-
tanjahuja za varnostne zadeve, jo je
skušal celo preprečiti s pozivom po-
slancev, naj jo v korist "rehabilitacije
odnosov s Turčijo" odložijo. Predstav-
nik zunanjega ministrstva pa je dejal,
da bi morali o izraelskem stališču do
tega vprašanja razpravljati zgodovi-
narji, ne pa politiki.

To je tudi stališče Turčije, ki je prej-
šnji teden ostro reagirala na odločitev
francoskega parlamenta, v katerem
so poslanci sprejeli predlog zakona,
po katerem naj bi zanikanje armen-
skega genocida postalo kazenski pre-
kršek, za katerega sta zagroženi kazen
eno leto zapora in globa v višini 45.000
evrov. Doslej je 20 držav uradno ozna-
čilo pokol Armencev za genocid.

Delegacijo Arabske lige
je v Homsu pričakalo
okoli 70.000 jeznih
protestnikov, sirske sile
pa so pred prihodom
opazovalcev iz mesta
umaknile tanke

Opazovalci Arabske lige so včeraj s po-
govori v mestu Homs v osrednji Siriji
začeli opazovalno misijo, v okviru
katere naj bi preverili izvajanje do-
govora o končanju nasilja v Siriji. De-
legacija Arabske lige pod vodstvom
pripadnika sudanske vojaške obve-
ščevalne službe, generala Mohame-
da Mustafe Al Dabija, se je že sešla z
guvernerjem province Homs Gasa-
nom Abdelom Alom. Al Dabi je po
prvih pogovorih povedal, da so obla-
sti izrazile pripravljenost za sodelova-
nje. Opazovalci naj bi v okviru misije
obiskali še dve žarišči protirežimskih
protestov, mesti Hama in Idlib, a še ni
znano, kdaj.

Delegacijo Arabske lige je v Homsu
pričakalo 70.000 jeznih protestnikov,
ki že več mesecev protestirajo proti
režimu predsednika Bašarja Al Asada.
Opazovalcem so med drugim opisova-
li nasilje, ki ga nad njimi in njihovimi
bližnjimi izvajajo sirske sile. Sirske
sile so še pred prihodom opazovalcev
iz mestne četrti Baba Amr umaknile
vsaj enajst tankov. V provinci Homs, ki
velja za eno od žarišč protirežimskih
protestov, je bilo v zadnjih 24 urah
ubitih 60 ljudi. Zgolj v mestu Homs je
bilo od tega ubitih 34 ljudi.

Ob obisku delegacije Arabske lige
so v provinci Homs včeraj razstrelili
plinovod. Po poročanju režimske ti-
skovne agencije Sana je napad izve-
dla teroristična skupina, pri tem pa
je iz cevi ušlo okoli 150.000 kubičnih
metrov plina. Gre za peti napad na
energetsko infrastrukturo v Siriji po
izbruhu protirežimskih protestov v
Siriji marca letos.

Opazovalci Arabske lige naj bi v
Siriji nadzirali izvajanje mirovnega
načrta za končanje nasilja nad prote-
stniki, ki je zahtevalo več kot 5000 ži-
vljenj. Opazovalna misija je del načrta
Arabske lige, ki ga je Sirija sprejela 2.
novembra in ki med drugim predvi-
deva umik vojske iz mest in stano-
vanjskih četrti, končanje nasilja in
izpustitev političnih zapornikov. (dpa)

ZsvsatogospadinjsM.PaSmiliaplaCanavgotiinrii.VejiadDrazpraCajeatcijskihzailisvteflitEiminu.

16 s tre! rta velika ognje metri a baterija, efekt: zlati zrcalni kometi in tuleče vrtavke se raz počijo V
modra krizantema. telo in rdeča zvezdo ter goreče neto, več strelni finale, efekt doseže višino
4D in. kategorija 3. Št.art.; 7661381

Sredstva uporabljajte previdno. Pred uporabo vedno preberite navodilo in podatke o izdelku. Vsem artiklom, kr jih prodajamo ni dovoljena prodaja fizičnim osebam,
mlajšim od 14 let za kategorijo 1,16 let za kategorijo 2 i a 18 tet za kategorijo PI in kategorijo 3 do 1000 g neto eksplozivne mase (NEM).

na dan vozil v svojem avtu ter
spodbujal vojake, delavce in kmete,
da je imel v tem avtu samo en trd
sedež, da ni imel postelje in da je
pojedel samo pest riža na dan),
pozabavali s podrobnostmi njegove
smrti. Te naj bi bile dokaj dramatič-
ne, saj je umrl za posledicami dokaj
hude srčne kapi, tako kot njegov oče,
vrhovni vodja revolucije Kim Il
Sung, medtem ko se je z vlakom vozil
po državi in obiskoval vojaške enote.

Kim Jong Il, ki je po uradnem
življenjepisu umrl star 69 let, je bil 17
let na čelu edine in morda zadnje
komunistične dinastije na svetu. V
tem času je državo spremenil v
jedrsko grožnjo, pred katero trepeta
ves razumni svet. Avgusta 2008 se je
njegovo zdravje poslabšalo, ker je
preživel hudo možgansko kap, zaradi
česar je začel svojega najmlajšega sina
Kim Jong Una, ki je star 29 let,
pripravljati za svojega naslednika. Ta
je potem čez noč postal general.
Uradno so ga kot Kimovega nasledni-
ka predstavili 10. oktobra 2010.
Razmere so bile tedaj občutljive, saj
Kimovi sinovi niso ravno pravi
komunisti. Kim Jong Un, novi
voditelj, dobro govori angleško, saj je
pod lažnim imenom študiral na neki
univerzi v Bernu. Zelo rad ima
ameriško košarkarsko ligo in
ameriško rock glasbo. Starejšega sina,
38-letnega Kim Jong Nama, so ujeli,
ko je z lažnim potnim listom
odpotoval na Japonsko, da bi v Tokiu
obiskal Disneyland. Zaradi tega je bil
doma deležen negativnih komentar-
jev. Srednji sin Kim Jong Chul ni bil
deležen očetove ljubezni. Južnokorej-
ski časnik Dong-a Ilbo je objavil
navedbe insajderjev severnokorejske-
ga režima, da je ta Kimov sin
homoseksualec. Kljub temu še vedno
zaseda visoke položaje v komunistič-
ni stranki.

Ne glede na ta ugibanja je zelo
zanimivo, kako zelo je ta država,
četudi je hudo revna in izolirana,

DRAGO PILSEL

PUBLICIST IZ ZAGREBA

Umrl je Kim Jong Il. Še dobro, da se je
to zgodilo v soboto, 17. decembra.
Vem, da na milijone Severnih
Korejcev, ki histerično objokujejo
smrt ljubljenega vodje, ne bo soglašalo
z mano, toda za nas drugod po svetu
bi pomenilo strašno poetsko krivico,
če bi umrl na isti dan kot Vaclav
Havel, torej v nedeljo, 18. decembra.
Slednji se je v gledališču, književnosti,
filozofiji in politiki boril proti vsemu,
kar je zastopal in zastopa ta zadnji
pravi stalinist, ki bi ga morali, če smo
pošteni in domiselni, pravzaprav
poimenovati veliki svečenik sekte
privržencev jedrskih gob.

Da, Kim Jong Il je mrtev. Vsa solzna
in v črnini je to sporočila Ri Chun-
hui, glasnica državne in edine
severnokorejske televizije. Govorila
je o veliki ljubezni dragega vodje do
ljudstva ter o tem, kako pomembno
je, da ljudje ostanejo zvesti vsemu,
česar jih je učil. Kim Jong Il je imel
rad kinematografijo, z njo je bil
naravnost obseden. Ameriške tajne
službe so izbrskale podatek, da je
imel zasebno zbirko več kot 20 tisoč
filmov in da je bil zaljubljen v
igralko Elizabeth Taylor. Bila je
njegova najljubša igralka, zato ji je
posvetil knjigo, ki jo je napisal o
sedmi umetnosti. Zdaj se bodo
severnokorejski scenaristi in
propagandisti, ki ne premorejo
preveč domišljije in so tujim
novinarjem prodajali vrsto neumno-
sti (denimo o tem, da se je Kim 24 ur

vztrajna pri podiranju vseh mostov z
mednarodno skupnostjo. Severna
Koreja je v zadnjih desetih letih v ta
del Azije vnašala vse večjo nestabil-
nost. Toda kljub jezi, ki jo je čutiti v
mnogih svetovnih prestolnicah,
odločitve Pjongjanga, denimo da
vendarle izvede jedrske poskuse in
izstreli rakete, niso nikogar presene-
čale, bile pa so sad sporov in kljubo-
vanja. Veljalo je namreč, da pravkar
uvedene sankcije ZN ne bodo zalegle,
saj bodo z njimi Severno Korejo še
bolj osamili, sploh pa je ne bodo
ustavili pri uresničevanju jedrskega
programa. Pisali smo že o tem, da
denuklearizacija ni nemogoča, toda
diplomacijo v zvezi s tem čaka še
veliko dela. Pjongjang jedrskega
orožja namreč ne potrebuje za
obrambo pred napadi. Njegova
osamitev ne povečuje samo obsega
trgovine z orožjem, marveč tudi
možnost jedrskih nesreč v jedrskih
kompleksih, ki so zastareli in
nestabilni.

Toda vrnimo se k temu "dinozavru",
kot smo pisali pred natanko letom
dni, ko smo pričakovali in si želeli, da
bi Kim Jong Il končno zapustil
politično sceno. Če je bil njegov oče
Kim Il Sung, utemeljitelj Severne
Koreje, "veliki voditelj" in "večni
predsednik", je Kim Jong Il uradno
veljal za "ljubljenega vodjo", čeprav je
vladal z železno roko s pomočjo
neverjetno neumnega, vendar
učinkovitega sistema pranja možga-
nov. Pri tem je dal pobiti vse, ki jih je
bilo treba pobiti, polnil koncentracij-
ska taborišča, v katerih so ljudje
umirali in še umirajo od lakote tako,
kot je lakota v letih 1995-1998
pokosila milijon Severnih Korejcev
samo zato, ker je režim milijarde
dolarjev raje vlagal v uresničevanje
jedrskega programa. V času te zadnje
diktature, ki se je začela leta 1994 po
smrti Kim Il Sunga, je Kim Jong Il
vladal v znamenju nenehnih
napetosti z Južno Korejo, ki jo je
nekajkrat napadel, bodisi da je
izstrelil rakete bodisi aktiviral
jedrsko orožje.

Kdo je bil pravzaprav Kim Jong Il?
Kdo je bil ta človek, ki je - seveda
zaradi zavezništva s Kitajsko - tako
zelo izzval Washington in Seul kot
redko kdo v zgodovini? Zgodovinarji
trdijo, da se je rodil 16. februarja 1941

Hollywoodski zvezdniki in drugi
znani ljudje so ta mesec poskušali
zamenjati vloge z britanskimi
časniki, obsedenimi s slavnimi
osebnostmi, ko so jih vzeli pod
drobnogled v okvirujavne preiskave
o medijskih standardih.

Kolegi britanskega igralda Hugha
Granta, zvezde filma Notting Hill, so
se pridružili staršem žrtev umorov,
da bi jasno in glasno povedali, kako
oni sami in njihove družine trpijo
zaradi neusmiljenega lova na zgodbe,
katerih glavni cilj je povečati prodajo
časnikov in zadovoljiti zahtevn
javnosti po novicah o bogatih in
slavnih. Podrobno so izpostavili vse
taktike britanskega tiska, ki je na
splošno znan po svoji agresivnosti, od
škandalov s hekerskimi vdori v
mobilne telefone, kakršen je nedavno
pretresel podjetje News Corp. Ruperta
Murdocha, do tako imenovanega
novinarstva s čekovno knjižico.

Stewart Purvis, profesor televizijske-
ga novinarstva na Mestni univerzi v
Londonu, je dejal, da gre za "sojenje
britanskemu popularnemu tisku".
Britanski premier David Cameron je
julija odredil preiskavo, ko je prišlo
na dan, da so novinarji časnika News

na območju nekdanje Sovjetske
zveze, kamor je njegova družina
pobegnila med vojno z Japonsko. V
njegovi uradni biografiji pa piše, da
se je leta 1942 rodil v uporniškem
kampu na pobočjih svete severnoko-
rejske gore Paektu, kjer je Kim Il Sung
ustanovil odporniško gibanje proti
Japoncem, in naj bi bil torej natanko
30 let mlajši od svojega očeta.
Propagandisti pripovedujejo, da je
Kimovo rojstvo spremljal pojav
dvojne mavrice na nebu in da je bilo
takoj jasno, da gre za neverjetno
pametnega otroka z dobro sposobno-
stjo opazovanja in znatno mero
kritičnosti in zvitosti. S tem so hoteli
bodočega voditelja prikazati kot čim
bolj učinkovitega pri razkrinkavanju
vseh sovražnikov.

Med korejsko vojno v letih 1950-53 je
mlajši Kim pobegnil na severovzhod
Kitajske, kar pa v uradni biografiji ni
navedeno. Po nekaterih podatkih je
dve leti preživel na vojaškem
izpopolnjevanju v nekdanji Vzhodni
Nemčiji, nato pa se je vrnil v
Pjongjang ter na univerzi Kim Il
Sunga (le kako naj bi se sicer imeno-
vala) začel študirati filozofijo in
ekonomijo. "Neutrudljivi revolucio-
nar", kot so ga včasih naslavljali, je
začel v stranki delovati leta 1964, ko
je bil star 23 let. Seveda je ustvaril ble-
stečo kariero. Čeprav so temu
nekateri v stranki nasprotovali, ga je
oče leta 1980 imenoval za svojega
naslednika, in tedaj je vstopil v
politbiro vladajoče stranke. Leta 1993

of the World, ld j e del bsitanske
podružnice Murdochove ga medijske-
ga imperija, vdrli v telefon pogrešane
šolarke Milly D owler, za katero se je
pozneje izkazalo, da je bila umorjena.
Starši Dowlerjeve, ki so bili prav tako
žrtev hekerskih napadov, so pričali
prvi, sledili pa so jim Hugh Grant,
igralka Sienna Miller in J. K. Rowling,
avtorica knjižnin uspešnic o Harryju
Potterju. Odvetnik 51 ljudi, ki so bili
žrtve medijev, je ostro kritiziral
časnike, za katere je dejal, da so pri
lovu na ekskluzivne informacije
uporabljali nesprejemljive in podle
taktike. Trije njegovi varovanci so
celo izraziii prepričanje, ea je prav
gonja časnikov za novicami prispeva-
la k temu, da so nekateri člani
niihovih družin naredili ali poskušali
narediti samomor. Odvetnik David
Sherborne je dejal, da časniki to
počnejo, "da bi prodali več izvodov,
ne pa zato da bi razkrivali hudodel-
stva in krivice ali zaščitili družbo".

Preiskava se je doslej vrtela pretežno
okoli podjetja News International,
britanske podružnice podjetja News
Corp., katerega odvetnik je priznal,
da so novinarji vsaj do leta 2007, ko
je moral eden izmed njih zaradi tega
v zapor, vdirali v prenosne telefone
znanih ljudi. Sherborne je jasno
povedal, da bi morali skrbno proučiti

O tem, kako zelo je bil obseden s
filmi, govori podatek, da je leta 1978
ukazal ugrabiti nekega južnokorej-
skega filmskega režiserja in njegovo
ženo igralko, ki sta morala zanj delati
vse do leta 1986, ko jima je uspelo
pobegniti nazaj na jug. O njegovem
zasebnem življenju ni znanih veliko
podrobnosti, Zahod pa je zanje
izvedel predvsem prek južnokorejske
tajne službe ali bivših Kimovih
kuharjev, ki jim je uspelo zapustiti ta
"raj na zemlji", kjer ljudje živijo s
povprečno mesečno plačo v višini
enega evra.

Pravijo, da je bil velik egocentrik,
ošaben in izredno nezaupljiv, velik
ljubitelj dobrega konjaka, da je pri
večerji lahko popil do dva litra vina
in nadvse težko prenašal svojo nizko
postavo - zaradi česar je nosil čevlje z
debelimi podplati, ki pa jih je bilo
snemalcem strogo prepovedano
vključiti v posnetek. Tudi njegov sin,
naslednik na oblasti, je nizke postave,
tako da že na veliko govorijo, da ne bo
mogel prenašati vseh obremenitev
oblasti. Sam si zato drznem napove-
dati, da bo leto 2012 leto velikih vrenj
na Korejskem polotoku, četudi je
treba pošteno povedati, da se v Seulu
bojijo, da bo režim v Pjongjangu
kmalu padel in Južno Korejo obreme-
nil s 25 milijoni severnokorejskih
zombijev, s tistimi, ki v skrajnem
obupu in žalosti s pestmi tolčejo ob
tla, ker jim je umrl mesija.

in reformirati vse aktivnosti
časnikov. Preiskavo vodi višj sodnik
Brian Leveson, trajala pa naj bi leto
dni. Njen rezultat bodo priporočila,
ki bodo imela dolgotrajen vpliv na
industrijo, hkrati pa bodo vodila k
sprejetju ostrejših predpisov za
medije ali vsaj k reviziji sistema
samoregulacije. Odvetniki vodilnih
britanskih časopisnih skupin so že
pozvali k ohranitvi bistva tega
sistema, saj mediji dejansko potrebu-
jejo več svobode, da lahko izposta-
vljajo hudodelstva. "Rad bi, da bi ta
preiskava nekaj pomenila, da ne bi
postala zgolj opomba pod črto v
analizi nekega profesorja novinar-
stva, na kateri se bo nabiral prah."

V središču razprav bosta vprašanji,
kaj pomeni javni interes in ali je
kupovanje podatkov o zasebnem in
seksualnem življenju znanih ljudi
mogoče upravičiti. Sherborne je dejal,
da večina Britancev ne vidi razloga
za uporabo hekerskih vdorov v
telefone in drugih podobnih načinov
zbiranja podatkov. "Tisto, kar je
ljudem zanimivo in poveča prodajo
časopisa, so vesti, v glavnem čenče o
bogatih in slavnih. Javnost v resnici
hoče največ izvedeti o sojenjih v
zvezi z mamili, ne pa o tem, kaj se do-
gaja z Evropsko centralno banko in
podobno."

Dr. Dali Donlagič, zaslužni
profesor, poudarja,
da sta ključna problema
slovenske elektroenerge-
tike neustrezna
organiziranost in izključno
ukvarjanje z izgradnjo le
določenih virov, ob tem
pa zanemarjanje razvoja
in izgradnje na drugih
področjih

Če kmalu ne bomo uredili nekaterih
problemov, bomo občutili pomanjka-
nje električne energije in temu ustre-
zne posledice, opozarja prof. dr. Dali
Donlagic, nekdanji rektor Univerze v
Mariboru, dekan Fakultete za elektro-
tehniko, računalništvo in informati-
ko, še prej dekan Tehniških fakultet
in nosilec številnih funkcij, zdaj pa
zaslužni profesor. Meni namreč, da
se je zgodila upočasnitev izgradnje
novih proizvodnih zmogljivosti, zdaj-
šnja proizvodnja 10.150 gigavatnih ur
električne energije pa ne zadostuje za
vse naše potrebe.

Strategija razvoja elektroenergeti-
ke ni pravočasno zagotovljena. Predla-
gani nacionalni energetski program
(NEP) je po njegovem neustrezen, ker
predstavlja le dobro raziskovalno štu-
dijo z veliko podatki, ki pa ne opre-
deljujejo strategije razvoja s predlogi
konkretnih rešitev za določena obdo-
bja. Ker ni podana časovna strategija,
tudi ni možnosti oblikovanja strategi-
je financiranja z viri financiranja kon-
kretnih objektov.

Ali izgradnja hidroenergetskih
objektov zagotavlja kritje potreb po
električni energiji?

"Odgovor je pozitiven. Če bo poveča-
nje proizvodnih moči iz obnovljivih
virov energije več kot 25 do 30 me-
gavatov letno, imamo zagotovljeno
kritje letnega porasta porabe električ-
ne energije, ki bo znašalo okrog odsto-
tek v naslednjih desetih do petnajstih
letih. To je sicer pesimističen scenarij.
Domnevam, da bomo hitro našli pot iz
gospodarske krize in bo poraba ener-
gije ob racionalni rabi višja od enega
odstotka do treh odstotkov sedanje
porabe. Zavoljo tega je treba pričako-
vati večja vlaganja v obnovljive vire
energije. Pri tem je treba spremeniti
miselnost o možnostih vetra za prido-
bivanje električne energije, ki je nega-
tivno. Razvoj novih vetrnih elektrarn
omogoča izrabo vetra že pri hitrostih
od tri do štiri metre na sekundo. V Slo-
veniji je precej takih področij."

Kakšen je vaš pogled na izgradnjo
črpalnih elektrarn, čeprav še niso
odpravili vseh problemov pri prvi
takšni elektrarni v Avčah?

Najpomembnejše probleme sloven-
ske elektroenergetike je razvrstil na
dvoje področij: prvo je neustrezna or-
ganiziranost, drugo pa je po njego-
vem izključno ukvarjanje z izgradnjo
določenih virov, pri tem pa zanemar-
janje razvoja in izgradnje na drugih
področjih. Sedanja organiziranost
zajema dve družbi ali stebra, kot jih
poimenujemo: eno skupino tvori Hol-
ding Slovenske elektrarne, drugo GEN
Energija. Obe družbi vključujeta proi-
zvodnjo in prodajo več vrst električne
energije ne glede na njihovo poznava-
nje, obvladovanje in kadrovske spo-
sobnosti ter finančni potencial, meni
zaslužni profesor, član posvetovalne-
ga telesa predsednika vlade za ener-
getiko, ki se je le dvakrat sestalo. Pri
njunem načinu delovanja stebra ne
dajeta optimalnih pogojev za ure-
sničevanje nacionalnih funkcij za-
gotavljanja ekonomične, racionalne,
sodobne in zanesljive proizvodnje ele-
ktrične energije.

In kaj predlaga Dali Donlagic?
Njegov predlog in predlog njegovih
strokovnih kolegov, ki so že dlje časa
aktivni na področju elektroenerge-
tike, je oblikovanje treh temeljnih
stebrov za celotno področje elektro-
energetike: termoenergetski steber,
nuklearni steber in steber za obnovlji-
ve vire. V termoenergetskem stebru bi
po njegovem združili vse proizvajalce
na temelju termične energije (premog,
plin). V nuklearnem bi združili proi-
zvodnjo električne energije na osnovi
nuklearnih procesov. V stebru obno-
vljivih virov bi bili tisti, ki uporabljajo
hidroenergijo (velike in male hidroe-
lektrarne), ter proizvajalci na temelju
vetrne, sončne in geotermalne ener-
gije. Za distribucijo v povezavi s trže-
njem električne (in toplotne) energije

šeno graditi vetrne zmogljivosti, na
jugu pa sončne elektrarne, celo v se-
verni Afriki, saj so na teh področjih
ugodni pogoji za takšno proizvodnjo.
V srednjem delu, torej na področju
Alp, pa se pospešuje izgradnja črpal-
nih elektrarn. Do leta 2015 se predvi-
deva zaključek izgradnje in zagon treh
črpalnih elektrarn s skupno močno
nekaj manj kot tisoč megavatov v Av-
striji, dve v Švici s skupno močjo 1600
megavatov in na Portugalskem. V jav-
nosti je prisotna informacija, da name-
ravata Nemčija in Norveška skleniti
sporazum o izgradnji črpalnih elek-
trarn na Norveškem za potrebe hra-
njenja energije iz nemških vetrnih
elektrarn. Na Kitajskem gradijo čr-
palno elektrarno z močjo 1280 mega-
vatov, ki bo začela obratovati do leta
2015."

"Imamo vse pogoje, da v najkrajšem
času zgradimo črpalno elektrarno
(ČHE) Kozjak z močjo 400 megavatov.
Objekt je umeščen v prostor in pripra-
vljena je investicijska dokumentacija.
Vendar od lastnika, ki bi moral sprejeti
odločitev o začetku izgradnje, prihaja-
jo sistematična odlaganja in pod noge
na vse načine letijo polena."

"Dravske elektrarne Maribor (DEM)
ne dobijo soglasja niti za začetek pri-
pravljalnih del, kot so odkup zemljišč,
bi ustanovili posebno skupno družbo,
ki bi skrbela za nakupe (odkupe) in
prodajo energije ter zagotavljala doda-
tna sredstva in jih združevala. Tako bi
se po njegovem omogočala izgradnja
prednostnih novih proizvodnih zmo-
gljivosti (po prednostnem načrtu s
strategijo) in obnova ter posodobitev
obstoječih zmogljivosti.

Kaj bi dosegli s tako organizira-
nostjo? Donlagic meni, da bi bilo več
konkretnih učinkov. Vsak steber bi
skrbel za razvoj na svojem področju,
zagotovljeni bi bili strokovni ljudje,
vsak steber bi imel kakovostno, stro-
kovno in samostojno upravljanje in
vodenje, na enem mestu bi bila de-
narna sredstva za strateški razvoj in
naložbe, z združenim trgovanjem bi
ekonomske učinke usmerjali v razvoj
in naložbe na vseh treh področjih,
povečala bi se učinkovitost sistema
in prekinili bi spopade posameznih
lobijev.

Če sledimo dogodkom, razpravam in
lobiranju na področju izgradnje bloka
6 Termoelektrarne Šoštanj, Donlagic
ugotavlja, da se nekatera področja ele-
ktroenergetike, ki so zelo pomembna
za delovanje države, niti ne omenja-
jo. Pri tem se vedno zastavlja temelj-
no vprašanje: kaj mora imeti prednost
pri zagotavljanju zadostne, zanesljive
in ekonomične preskrbe z električno
energijo? Zaslužni profesor na prvo
mesto postavlja - tako kot drugi po-
znavalci tega področja - proizvodnjo
iz hidroenergetskih virov. Sprašuje
se, zakaj o tem v vseh razpravah, ko
so govorili o izgradnjo bloka 6 TEŠ,
niso govorili. V zvezi s tem je nani-
zal nekaj dejstev. Ne poznam države,
pravi, ki bi razpolagala s kakovostni-

izgradnja dostopnih cest, izdelava
modela in podobno. Režim obrato-
vanja pretočnih elektrarn na Dravi
že dolga leta deluje v funkciji črpal-
ne elektrarne, saj tako DEM krijejo
spremembe porabe. Posledica takega
delovanja so nihanje ravni vode v zaje-
zitvah, s čimer se rušijo brežine, poja-
vlja se smrad na plitkih delih zajezitev,
večja je obraba strojev in podobno. In
vendar so vsi tiho. Edino župani ob-
dravskih občin grozijo s protesti in s
tem se tudi vse skupaj konča."

Najbrž so težave s financiranjem, saj
se Holding Slovenske elektrarne, ki je
edini lastnik Dravskih elektrarn Ma-
ribor, ukvarja predvsem z naložbo v
Šoštanju?

"Za financiranje celotnega projek-
ta imajo DEM svoja sredstva iz aku-
mulacije. Za manjkajoči denar lahko
takoj dobijo ugodno dolgoročno po-
sojilo s primernim odlogom plačeva-
nja med izgradnjo. Holding Slovenske
elektrarne pa ne da Dravskim elek-
trarnam niti soglasja za zagotovitev
potrebnih minimalnih sredstev za iz-
vedbo pripravljalnih del. Prisotne so
razprave o vključitvi tujih investitor-
jev v ta projekt in druge projekte DEM
v kombinaciji s financiranjem manjka-
jočih sredstev za projekt TEŠ 6. Ali je to
predlog za razprodajo družinske zla-
tnine? Kdo lahko o tem odloča? HSE,
vlada, parlament ali kdo drug? Če bo
mi hidroenergetskimi potenciali in bi
prednostno gradila druge vrste objek-
tov. Za gradnjo hidroenergetskih po-
tencialov namreč razpolagamo z vso
potrebno tehnologijo in znanjem. Na-
ložbe predstavljajo 85 do 90 odstotkov
domačih materialov in izvedbe (grad-
beništvo, strojna in elektroindustrija).
Pri vlaganjih v druge vrste objektov
so obratni odstotki v korist tujih do-
baviteljev. S postopno izgradnjo virov
(20 do 30 megavatov letno) lahko za-
gotovimo energijo za sprotno nara-
ščanje porabe. Hkrati z izkoriščanjem
hidroenergetskih potencialov opravi-
mo presojo možnosti nadaljnjega ra-
zvoja na področju termoenergetske
proizvodnje s pomočjo lignita. Najno-
vejši dosežki na tem področju kažejo
zelo dobre rezultate pri doseganju
visokih izkoristkov in zmanjšanja
emisij. Prav tako bi tako omogoči-
li poglobljeno spremljanje dogodkov
na področju proizvodnje iz nuklear-
nih virov, kjer se prav tako napove-
dujejo nekatere povsem nove rešitve
z boljšimi rezultati in bolj varnim
obratovanjem. Resno se je treba lo-
tevati naložb v proizvodnjo drugih
obnovljivih virov energije (OVE), kot
so sonce, veter in geotermalni viri.
Pri tem lahko upoštevamo že priso-
tne najnovejše dosežke, ki obetajo
hitra izboljšanja in pocenitve. Donla-
gic meni, da je treba odpraviti neka-
tera skrajne in neupravičene zahteve
civilnih iniciativ pri umeščanju teh
objektov v prostor in njihovi izvedbi.
Obstoječa zakonodaja mora odpravi-
ti tovrstne skrajne zahteve, meni, in
začeti delovati v razumnih rokih. Ob
tem poudarja, da ga moti dejstvo, da
se tudi strokovni del javnosti v ome-
njenih pojavih večinoma ne oglaša.
Zato se sprašuje, ali gre v tem prime-
ru za politične projekte.

Dr. Dali Donlagic o zavlačevanju pri
črpalni elektrarni Kozjak: "Prisotne so
razprave o vključitvi tujih investitorjev
v ta projekt in druge projekte Dravskih
elektrarn Maribor v kombinaciji s finan-
ciranjem manjkajočih sredstev za projekt
TEŠ 6. Ali je to predlog za razprodajo
družinske zlatnine?" (Igor Napast)

takšna odločitev, jo je treba spreje-
ti zelo odgovorno. Nisem nasprotnik
vstopa tujega kapitala v naše gospo-
darstvo, vendar se moramo zavedati,
da pri konkretni odločitvi govorimo o
eni najpomembnejših infrastruktur, ki
je pomembna za delovanje gospodar-
stva in za življenje vseh prebivalcev."

"Menim, da mora HSE takoj dati so-
glasje za izvedbo pripravljalnih del
črpalne hidroelektrarne Kozjak in
oblikovati finančno konstrukcijo ter
pospešiti izvedbo projekta. Prav tako
je treba začeti z izdelavo dokumen-
tacije za druge črpalne elektrarne na
Dravi, kjer so nekatere lokacije že ob-
delane, in presekati z vsemi zavlače-
vanji pri vseh vrstah hidroenergetskih
projektov." (bd)

Novoimenovani člani nadzornega sveta Modre zavarovalnice so na petkovi
ustanovitveni seji za predsednika nadzornega sveta izvolili Branimirja Štru-
klja, za njegovega namestnika pa Aleša Groznika. Skupščina Modre zavaroval-
nice je na svoji prvi seji 9. decembra za člane nadzornega sveta sicer imenovala
Daria Radešiča, Marina Furlana, Aleša Groznika (predstavniki kapitala) ter
Branimirja Štruklja, Bojana Zupančiča in Gorana Bizjaka (predstavniki za-
varovancev). (dt)

Skupščina Slovenske odškodninske družbe (Sod), katere edina delničarka je
država (na skupščini jo je zastopala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb,
AUKN), je pooblastila upravo družbe in nadzorni svet, da opravita vse potrebno
za povečanje osnovnega kapitala družbe, so sporočili iz Soda. Skladno s sklepom
skupščine se osnovni kapital družbe poveča s 166.917 za nominalni znesek 60
milijonov evrov na 60,166.917 evrov z izdajo največ 35.946 navadnih imenskih
nematerializiranih kosovnih delnic istega razreda, pri čemer se delnice vplačajo
v denarju po emisijski vrednosti 1669,17 evra za eno delnico. (gr)

Nemški železniški operater Deutsche Bahn bo za železniško infrastrukturo pri-
hodnje leto namenil približno 4,5 milijarde evrov. Težišče bo na treh oseh, in
sicer na območju med rekama Ren in Ruhr ter pristaniščema Bremen in Ham-
burg, poroča nemški časnik Bild. Skupaj naj bi zamenjali 2540 kilometrov trač-
nic, 1870 kretnic in skoraj dva milijona železniških pragov. Poleg tega bodo
opravili tudi redna sanacijska dela, kot je brušenje tračnic.

Deutsche Bahn je za posodobitev železniške infrastrukture letos že namenil
4,4 milijarde evrov. Pri tem so posodobili 3900 kilometrov tračnic, 1750 kretnic
in 2,6 milijona železniških pragov. (sta)

Vlada, ki opravlja tekoče
posle, je z zvišanjem tro-
šarin preprečila, da bi se
dizelsko gorivo in kurilno
olje pocenili. Bencin se
draži povsod po Evropi,
nekoliko celo v Rusiji

Neosvinčeni 95-oktanski bencin se
je takoj po praznikih podražil za 1,4
centa, liter stane od včeraj 1,342 evra,
100-oktanski pa za 1,5 centa na 1,356
evra za liter. Cena dizelskega goriva
je ostala nespremenjena, liter stane
1,277 evra. Nespremenjena ostaja tudi
cena kurilnega olja, liter stane 0,945
evra. Vozniki, ki vozijo na plin, bodo
še naprej za liter plina plačali 0,753
evra. Če ne bi vlada, ki opravlja tekoče
posle, na dopisni seji zvišala trošarin,
bi se dizelsko gorivo in kurilno olje
pocenila. Tako pa je vlada spremenila
uredbo o določitvi zneska trošarine in
trošarino za dizelsko gorivo (plinsko
olje za pogon) zvišala s 352,12 evra na
362,21 evra za tisoč litrov, trošarino
za plinsko olje za ogrevanje pa s 67,32
evra na 81,02 evra za tisoč litrov.

Cene bencina so se zvišale zaradi
gibanja cen na svetovnih trgih, je po-
jasnila vlada. Kakorkoli: cene bencina
so na rekordni ravni.

Naftne borze so bile v ponedeljek
zaprte, trgovanja je bilo bolj malo.
Cene nafte so se pred tem ob spodbu-
dnih novicah o izboljšanju razmer v
ameriškem gospodarstvu nekoliko
zvišale, a so jih kmalu zamajale skrbi,
da bo dolžniška kriza v EU povzro-
čila novo recesijo v prihodnjem letu.

Info: 60.000,00 €, anuiteta: 371,64 €, doba: 240 mes., 6M euribor + 2,50 %,
skupni znesek: 89.693,60 €, EOM na dan 07. 12. 2011 znaša 4,45 %

Božičnice, 13. plače in
druge nagrade le, če so
rezultati, pravijo v društvu
MDS ob stavki zaposlenih
v Elektru Primorska

V družbi Elektro Primorska so včeraj
začeli stavko zaradi neizpolnjevanja
podjetniške kolektivne pogodbe, toč-
neje, ker jim uprava ne želi izplačati
nagrade ob koncu leta. Stavko naj bi v
naslednjih dneh stopnjevali, izključena
ni niti možnost, da bi stavko nadalje-
vali tudi v začetku novega leta. Uprava
Elektra Primorska je napoved stavke
ocenila kot skrajno neodgovorno ter
družbi zaposlenim škodljivo sredstvo.
Ocenjeni poslovni izid družbe za leto
2011 je namreč slabši od načrtovanega,
zato v upravi družbe menijo, da delav-
cem ob zaključku leta ne morejo izpla-
čati predvidene praznične nagrade v
višini najmanj 1465,21 evra bruto na
zaposlenega.

Uprava je zato sindikatu ponudila
dogovor, ki je predvideval enkratno
izplačilo vsem zaposlenim v družbi,
z izjemo direktorjev sektorjev, 354,73
evra bruto na zaposlenega. Dogovor
je sindikat zavrnil, prav tako ni pri-
volil v ustanovitev arbitražnega sveta
za rešitev tega problema. Na stavko so
se takoj odzvali v društvu MDS, Mali
delničarji - skupaj smo močnejši. "Po
prepričanju malih in manjšinskih del-
ničarjev je stavka nepotrebna in po-
slovno škodljiva. Očitno se vodstvo
sindikata, katerega vodja je tudi delni-
čar Elektra Primorska, ne zaveda prav
dobro, da je namen delniške družbe
poleg osnovnega poslovanja, tudi za-
gotavljanje dobička in delitev dividend
med lastnike, ko rezultati to dopuščajo,
enako pa je po našem prepričanju tudi
z nagradami." MDS je pozvalo vodstvo
sindikatov Elektra Primorska in njego-
ve člane, da zamrznejo stavko in takoj
sedejo za pogajalsko mizo.

"Sindikate bomo vedno podprli pri
prizadevanjih za pošteno plačilo de-
lavcev v stroki, vendar jih tudi opo-
zarjamo in pozivamo, naj postorijo
tudi kaj za stroškovno učinkovitost in
primerjalno konkurenčnost z drugi-
mi evropskimi elektro podjetji, ne le v
časih debelih krav, temveč tudi takrat,
ko se celotno gospodarstvo spopada z
izjemnimi težavami in izzivi globalne
krize. Tako menimo, da je tokratni iz-
govor za stavko samo ustaljena praksa
vodstva sindikata, ki je ob koncu leta
2009 prav tako z napovedjo stavke iz-
silil izplačilo nagrade, pa čeprav po-
slovni rezultati tega niso dopuščali,
saj mali delničarji nismo bili deležni
izplačila dividend za to leto."

Uprava je dolžna zagotavljati smo-
trnost poslovanja in ravnati kot dober
gospodar, sicer je tudi odškodnin-
sko odgovorna, poudarjajo v MDS in
menijo, da je v zaostrenih gospodar-
skih razmerah in ob nedoseganju za-
črtanih ciljev "žal predlog uprave
upravičen". Dosežki elektrodistribu-
cijskih podjetij (kazalci EBIT, EBITDA,
Return on Equity) so po podatkih MDS
tudi v preteklih letih krepko zaostajali
za evropskim povprečjem.

Če stavka ne bo prekinjena, če ne
bo pogajanj in bo zaradi stavke povzro-
čena poslovna škoda delničarjem Elek-
tra Primorska, bodo mali in manjšinski
delničarji, pravijo v MDS, razmisli-
li o uporabi instrumenta odškodnin-
ske odgovornosti zoper organizatorje
stavke. Ob tem pa opozarjajo, da lahko
vztrajanje sindikata pri stavki "prive-
de tudi do odpovedi kolektivne pogod-
be, na katero se sedaj sklicujejo, saj je
očitno nedorečena in je s pogajanji ni
mogoče dopolniti". (gr)

Januarja o dokapitalizaciji,
odprodaji deleža
v Mercatorju, dolgoroč-
nem reprogramu posojil
in preoblikovanju
v pogodbeni koncern

Nadzorniki Pivovarne Laško so se na
včerajšnji pomembni seji, potem ko
so se seznanili z nedavno prevzemno
namero od Mercatorja za Pivovarno
Laško, odločili, da za 30. januar priho-
dnje leto skličejo skupščino delničar-
jev Pivovarne Laško. Nadzorni svet in
uprava Pivovarne Laško soglašata, da
družbe skupine Pivovarne Laško na-
daljujejo odprodajo 23,34-odstotnega
lastniškega deleža v Mercatorju, kar pa
bodo na januarski skupščini v skladu
s prevzemno zakonodajo morali pod-
preti tudi delničarji Laškega, med ka-
terimi imajo banke upnice večinsko
lastništvo.

Delničarji Pivovarne Laško (vseh je
7500) bodo odločali o dokapitalizaciji,
pri čemer Kapitalska družba predlaga
spremembo statuta in da se z odobre-
nim kapitalom poveča osnovni kapi-
tal družbe za polovico, uprava pa, da
se kapital družbe poveča za še enkrat
(torej za 100 odstotkov), pri čemer bi
emisijska vrednost vsake novoizdane
delnice znašala deset evrov (trenutna
borzna cena je 11,50 evra), skupaj pa
dobrih 87 milijonov evrov. To nam je
potrdil dr. Vladimir Malenkovic, pred-
sednik nadzornega sveta Pivovarne
Laško, ki je dodal, da je datum sklica
skupščine ustrezen, saj bo dotlej delni-

Za toliko se bodo v
povprečju verjetno znižale
tudi vrednosti delnic
v Avstriji, Turčiji in Indiji

Teden pred božičem ni bil nič kaj prija-
zen do vlagateljev na Ljubljanski borzi.
Sodeč po močnem padcu cene delni-
ce Mercatorja, so vlagatelji sredi tedna
zavrgli že tako malo verjeten scenarij
prevzema, konec tedna pa je kreditno
oceno Slovenije za en razred zniža-
la agencija Moody's. Kot kaže, bo leto

2011 delniški indeks SBI TOP zaključil
za tretjino nižje, za kolikor se bodo v
povprečju verjetno znižale tudi vre-
dnosti delnic v Avstriji, Turčiji in Indiji
(merjeno v evrih).

20. decembra so na redno sreča-
nje vlagatelje in analitike povabili v
družbi Gorenje. Dogodek je vreden
omembe, ker so hkrati z načrti za pri-
hodnje leto predstavili strategijo za
obdobje 2012-2015 in ker velja vod-
stvo zaradi redne in skrbne komuni-
kacije z javnostjo pohvaliti. Skupina
Gorenje naj bi prihodke od prodaje
v naslednjem letu zvečala za 7,4 od-
stotka (upoštevaje primerljive prihod-
ke v letu 2011), čisti dobiček pa naj bi
znašal 13,4 milijona evrov, kar je preko
60 odstotkov več kot letos. Neto dolg
nameravajo zmanjšati na 380 milijo-
nov evrov, tudi s prodajo nepotrebne-
ga premoženja. Visoka zadolženost in
težave finančnega sektorja jih silijo,
da pozorno načrtujejo likvidnost. V

2012 jim zapade dobrih 100 milijo-
nov evrov dolgoročnih finančnih ob-
veznosti, "nadomestili" pa jih bodo
deloma z izboljšanim poslovanjem,
deloma s posojili bank, deloma pa
s prodajo terjatev in ugodnejšim fi-
nanciranjem nabavne verige. Ključ-
na za podjetje, kot je Gorenje, je rast
prodaje. Še tako majhno znižanje pri-
hodkov ima, zaradi visokega deleža
stalnih stroškov, pomemben negati-
ven vpliv na dobiček iz poslovanja.
Vodstvo podjetja si največ obeta od
poslovanja v Rusiji in Ukrajini, zaradi
česar bodo še okrepili sodelovanje s
SID banko (oziroma hčerinsko zava-
rovalnico). Predsednik uprave Franjo
Bobinac priznava, da je postala vloga
SID banke kot zavarovatelja terjatev do
kupcev izjemno pomembna. Neplače-
vanje kupcev bi negativno vplivalo
na poslovanje SID banke, posledično
pa tudi na zavarovalne premije, ki bi
znižale dobičkonosnost (Gorenjevih)
prihodkov. V dolgoročnejši strategi-
ji so si pri Gorenju postavili dva cilja:
povečanje odpornosti na učinke fi-
nančne krize in izkoriščanje priložno-
sti v osrednji panogi. Bistven ukrep za
dosego prvega cilja je dvig dobičkono-
snosti poslovanja, ukrepi za uresniče-
vanje drugega cilja pa odgovarjajo na
trende v panogi (individualizacija go-
spodinjstev, zdrav način življenja, eko-
logija, tehnološki trendi). Gorenje se
zaveda nuje po inoviranju, poenosta-
vitvi poslovanja in potrebe po global-
ni prisotnosti, želimo mu vse najboljše.

/Abančna DZU d.o.o. je navedene
informacije pridobila na podlagi javno
dostopnih podatkov, za katere ocenju-
je, da so verodostojni, vendar pa za nji-
hovo natančnost in celovitost ne jamči
ter ne prevzema odgovornosti za po-
sledice odločitev, sprejetih na podlagi
danih informacij. Investicijski skladi,
ki jih upravlja Abančna DZU, nalaga-
jo v obravnavane finančne/naložbe-
ne instrumente, Abančna DZU nalaga
v vrednostne papirje izdajatelja Mer-
cator, avtor ne nalaga v obravnavane
vrednostne papirje./

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. =
najboljša ponudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov;
PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč eUr; PL =
promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

POD

v %
0,66

0,66

-0,18

0,50

0,32

1,10

0,84

0,82

0,00

0,58

0,01

0,29

-0,01

0,81

-0,24

-0,02

1,38

0,57

0,62

0,63

0,95

0,01

-0,57

-0,19

0,00

1,18

0,46

0,21

0,11

-0,64

1,00

0,74

-0,16

0,71

0,45

0,87

0,65

0,66

0,34

0,20

0,40

0,92

0,17

0,42

0,08

0,57

0,68

0,03

0,64

0,30

0,40

1,00

0,67

0,23

0,14

0,25

0,75

0,61

0,15

0,81

0,60

0,64

0,14

0,30

-0,19

0,13

0,31

1,26

0,49

0,32

1,04

0,38

0,01

0,50

0,69

0,57

0,30

0,61

0,83

0,69

0,62

0,98

-0,14

0,82

0,57

0,67

0,51

0,79

0,84

-0,26

0,68

0,60

0,67

0,87

0,76

0,75

0,64

0,40

0,67

0,37

-0,01

-0,25

0,81

0,71

0,55

0,14

-0,82

0,23

0,94

0,30

0,19

0,11

0,62

0,21

0,47

-0,02

0,54

0,18

0,51

0,73

0,35

0,03

0,26

0,33

-0,01

0,52

0,83

0,20

-0,03

0,65

0,80

0,53

0,04

0,69

0,12

0,27

0,60

0,76

0,77

0,64

3.76

3.29
10,36

9.45
33,17
32,97

0,30
2,98

44.72
3,53

7,34

4.02

1,00

4.95
0,58
0,57
0,96
4,94

4,67

5.00

48.35

0,94

35,42

1.46

1.01

0,86

0,96

1,45

8.31

30,81

1,11

30,47

118,03

10,07

6,52

6,66

4.57

5.30

2.77

5,10

5,09

8,43

9.17

2.90

0,48

10,17

5,07

12.36

18,06

1,85

3,87

12.25

3.40

12,11

8.30

27,93

13.29

10,35

6,22

17,71

22,68

13,49

22,76

55,31

1,77

13.26

5,36

1,21

0,66

7,07

1.18

1.39

51,41

0,42

4,71

4.75

14,60

3,48

4.38

5,33

1,07

1,06

0,66

3.76

2,97

4.32

1.58

3.84

4.26

4,23

3,09

9.87

4,48

3,75

3.94

13,33

2.85

4,79

4.61

18,95

5,29

1.88

4.31

4,00

4.91

1,14

7,75

8,84

5.96

7,43

4,51

2,43

7,13

1,29

3,90

23,28

13,40

0,93

53,99

6.03

1,22

4.27

0,65

4.41

8,90

0,50

3.40

2.39

9.95

10,49

10.73

4.47

4,00

4,82

4,38

10,13

14,81

10.30

3.62

3,36

10,79

v %
0,33

25,40

1,21

-6,95

11,24

17.79

-8,32

-7,18

-8,70

-6,40

0,00

1,85

-6,98

-3,23

-2,55

-8,79

5,16

18,36

25,84

20,46

23,39

20,84

17,31

20,55

17,83

20,42

-8,28

15,65

20,72

14,63

18,99

21,22

0,82

-9,42

-6,17

-4,99

18,17

-0,58

12,70

0,89

0,22

22.80

36
v %
15,60

80,00

4,86

88,25

79.08

3,65

34.19

4,25

42,13

5,62

26,32

7,10

79.87

4,94

19.88

16.89

34,16

49,45

85.31

67.12

40,41

15,30

17,34

3,79

25.20

64,94

94.09

50,83

50,45

-7,53

-4,66

101,60

65.32

74,49

50.13

49,52

11,28

31,99

2,40

0,37

85,52

5,0

0,0

5,0

4,0

5,0

4,5

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Abančna DZU DELNIŠKI SVET

Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ABS

Krekov Klas Družbeno odgovorni
Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
KD Balkan

KD Nova Energija
KD Novi Trgi
KD Prvi izbor
KD Rastko
KD Severna Amerika
KD Surovine in Energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa
NFD 1

Probanka Biotech
Probanka Gama obvezniški
Probanka Globalni sklad
Probanka Novi Trgi
Probanka Sigma
Probanka Uranium
Triglav Azija
Triglav Balkan
Triglav EM Bond
Triglav EM Potrošne dobrine
Triglav Enegija
Triglav Evropa

Triglav Obvezniški
Triglav Rastoči trgi
Triglav Renta
Triglav Steber I
Triglav Surovine in materiali
Triglav Svetovni
Triglav Top sektorji
Triglav Zdravje in farmacija

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends
Allianz RCM Global EcoTrends
Allianz RCM Global Equity
Allianz RCM Growing Markets Protect
Allianz RCM Oriental Income
Amundi Funds Bond Converging Europe
Amundi Funds Bond Euro Corporate
Amundi Funds Bond Euro Govies
Amundi Funds Bond Euro High Yield
Amundi Funds Bond Euro Inflation
Amundi Funds Bond Europe
Amundi Funds Bond Global
Amundi Funds Bond US Opportunistic Core Plus
Amundi Funds Equity Asia Pacific Ex Japan
Amundi Funds Equity Emerging Europe
Amundi Funds Equity Emerging World
Amundi Funds Equity Euroland Small Cap
Amundi Funds Equity Europe Restructuring
Amundi Funds Equity Europe Select
Amundi Funds Equity Euro Select
Amundi Funds Equity Global Alpha
Amundi Funds Equity Global Gold Mines
Amundi Funds Equity Global Luxury And Lifestyle
Amundi Funds Equity Global Resources
Amundi Funds Equity Greater China
Amundi Funds Equity Japan Target
Amundi Funds Equity Japan Value
Amundi Funds Equity Latin America
Amundi Funds Equity US Concentrated Core
Amundi Funds Equity US Growth
Amundi Funds Equity US Multi Strategies
Amundi Funds Equity US Relative Value
Amundi Funds Index Equity Euro
Amundi Funds Index Equity North America
Amundi Funds Index Equity Pacific
Amundi Funds Money Market Euro
Amundi Funds Money Market USD
Deka Convergence Aktien

Legenda: OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote premoženja; POD =
prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci; 36 = pred 36 meseci;
NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka
redakcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so
navedeni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena
VEP je manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je včeraj končalo z rastjo in-
deksa najpomembnejših podjetij SBI TOP; zvišal se je za 1,25
odstotka oziroma 7,12 točke na 576,24 točke. V indeksu so se
najbolj podražile delnice Mercatorja, najgloblji padec pa je do-
letel delnice Gorenja. Borzni posredniki so opravili za 698.820
evrov prometa. Vlagatelji so največ zanimanja pokazali za del-
nice Krke, z njimi so posredniki sklenili za 462.120 evrov poslov.
Njihov zaključni tečaj se je zvišal za 1,98 odstotka na 51,50 evra.

Med blue chipi so se poleg delnic novomeškega farmacev-
ta podražile še delnice Mercatorja (94.710 evrov; +5,15 odstot-
ka na 143 evrov) in Nove Kreditne banke Maribor (5130 evrov;
+3,64 odstotka na 3,246 evra). Na Varšavski borzi z delnicami
druge največje slovenske banke včeraj do zgodnjega popoldne-
va še ni bilo prometa.

Največji padec so zabeležile delnice Gorenja (7750 evrov;
-6,67 odstotka na 4,20 evra), sledile pa so delnice Petrola (3960
evrov; -2,45 odstotka na 155,10 evra) in Telekoma Slovenije
(6270 evrov; -0,16 odstotka na 62 evrov).

Preostale delnice v prvi kotaciji so trgovanje sklenile v
rdečem. Najbolj so se pocenile delnice Zavarovalnice Triglav
(6870 evrov; -3,38 odstotka na 10,01 evra), sledile so delnice
Intereurope (4480 evrov; -2,44 odstotka na 0,40 evra) in Luke
Koper (1590 evrov; -1,41 odstotka na sedem evrov).

V standardni kotaciji so ob sicer zelo skromnem prometu
najvišjo rast dosegle delnice Istrabenza; njihov zaključni tečaj
je ob 70 evrih prometa poskočil za 28,44 odstotka na 2,80 evra.
Podražile so se še delnice Aerodroma Ljubljana (1930 evrov;
+5 odstotkov na 10,50 evra) in Pivovarne Laško (12.300 evrov;
+3,60 odstotka na 11,50 evra). (sta)

Do marca 2013 Evropska
unija prepovedala
raziskave na živalih
v kozmetični industriji.
Kot nadomestek
v laboratorijih že razvijajo
posebne celične modele

Za potrebe medicinskih, kozmetičnih
in farmacevtskih raziskav je samo
v Veliki Britaniji v letu 2000 umrlo
2,720.000 poskusnih živali, večina
teh poskusov, ocenjujejo strokovnjaki,
pa je bila nepotrebna. Čeprav je med-
narodna harmonizacija in direktiva
Evropske unije leta 2003 prepoveda-
la kozmetični industriji vse raziska-
ve na živalih, je laboratorijskih živali
še zmeraj preveč, saj se kot ustrezen
nadomestek lahko uporabijo celični
modeli, podobni izvornim tkivom,
organom in organizmom. "Takšne
modele je treba standardizirati in
validirati, kar počnemo, v nekaterih
primerih edini na svetu, v skupnem
laboratoriju Katedre za biokemijo in
nutricistiko in Katedre za biokemijo,
mikrobiologijo in biotehnologijo Uni-
verze v Mariboru," je v okviru Out of
box seminarja pojasnjevala živalim
prijaznejšo znanstveno alternativo dr.
Avrelija Cencič.

Fokus njenega dela so raziskave,
povezane s hrano in zdravjem, ki ob-
segajo poglobljene študije funkcio-
nalne hrane in drugih pripravkov v
funkcionalnih celičnih modelih pre-
bavnega trakta, imunske stimulacije
in boleznih, pogojenih z debelostjo.
V zadnjem času se prav tako ukvarja
s potencialnimi učinki nekaterih pri-
pravkov pri regeneraciji mišic. Za svoje
delo je bila leta 2008 nagrajena z vite-
škim redom akademskih palm, ki ga
podeljuje Francija.

Pri upravičeno perečem vprašanju
poskusov na živalih in boju proti
le-tem včasih prihajamo do skrajno-
sti, je minuli teden svoje predavanje
na Univerzi v Mariboru pričela Cen-
cičeva s kančkom cinizma, ko je ome-
nila, da denimo na vreči pasje hrane
piše, da njena vsebina ni bila testirana
na živalih. "Še zmeraj so najbolj zlo-
rabljene živali v laboratorijih miši in
podgane, saj je z glodalci zelo enostav-
no delati. Pri tem pa se pojavi težava,
namreč da se je v zadnjem desetletju
pokazalo, da so rezultati, ki jih dajejo
eksperimenti z glodalci, diametralno
nasprotni kasnejšim rezultatom pri
ljudeh, zaradi česar je umrlo že ogro-
mno ljudi, denimo rakavih bolnikov."
V znanosti so prav tako kot model
pogosto uporabljeni prašiči, saj so po
svoji fiziologiji najprimernejši nado-
mestek človeškemu fizisu, zlasti kadar
govorimo o metabolizmu ali pridela-
vi človeških nadomestnih organov,
recimo srca.

"V eksperimentalnih modelih se
veliko uporabljajo modeli rakastih
celic, ki so idealni model za razisko-
vanje rakastih stanj. In ker se rakaste
celice hitro množijo, jih v laboratori-
ju z malo spretnosti ni problem gojiti."
Vse skupaj pa se zaplete, če hočemo
na rakastih modelih raziskati, kaj se
dogaja v normalnem tkivu. Tako, je
opozorila Cencičeva, nihče ne pomisli,
da nekatera sporočila raziskav kažejo,
da v kolikor bomo neko snov uživa-
li, bi lahko rak debelega črevesa bolje
rastel. "Tudi znanstveniki torej veliko-
krat ne razmišljajo v smeri, v kateri bi
morali," pristavi.

Ker je torej "Evropa" izdala prepoved
testiranja na živalih za kozmetične
namene, je bila kozmetična indu-
strija primorana poiskati alternati-
ve. "Enako velja za druge kemikalije.
Skrajni rok, do katerega se mora celo-
tna industrija prilagoditi direktivam,
je marec 2013. V Evropi pa vemo, da
kadar se nečesa ne da narediti, multi-
nacionalke zmeraj najdejo priložnost,
da prenesejo raziskave v Azijo ali
Indijo, skratka v države, ki so na ista
vprašanja manj občutljive. Prav zato
velja ista regulativa za vse kemikalije,
ki prihajajo v Evropo iz tretjih držav."

Glavni cilj pri za živali nadomestnih
celičnih modelih je ponazoriti okolišči-
ne, ki so čim bližje realnemu okolju. "Ko
govorimo o celičnih kulturah, govori-
mo o treh različnih. Če kulturo izolira-
mo direktno iz tkiva, gre za primarne
celične linije, kadar celično kulturo
transformiramo, so lahko to ali raka-
ste celice ali pa celice, ki jih transformi-
ramo z virusnimi vektorji, ki so vsajeni
v kakšno celico. Tretje, netransformi-
rane celične kulture, pa iz normalnih
celic preidejo v nesmrtno stanje, torej
niso rakaste, ohranjajo pa značilnosti
normalnega tkiva. Kako nam to uspe?
Ne vemo. Pravimo, da imamo srečo. Ce-
lične kulture imajo zmeraj fazo, v kateri
se odločajo, ali bodo živele ali umrle. In
tukaj drugega, ocenjujemo, ni za nare-
diti, kot da počakamo. Včasih se zgodi.
Drugič ne. Nekega čisto znanstvenega
razloga, zakaj je naš laboratorij pri tem
tako zelo uspešen - ni," je analitično od-
krito priznavala Cencičeva.

Celični modeli pa ne pomenijo le manj
poskusov na živalih, temveč obenem
tudi manjši ekonomski vložek, časov-
no učinkovitost in ustreznejše rezul-
tate. Cencičeva je s svojimi sodelavci
proučevala model pri tankem črevesu,
ki je bil popolnoma identičen člove-
škemu. "Ugotavljali smo vpliv probio-
tičnih bakterij v boju proti različnim
patogenom. Imunski sistem prebav-
nega trakta je namreč naš največji
imunski sistem in ima velik vpliv na
celotni imunski sistem. Interakcije v
tankem črevesu, ki jih lahko v celič-
nih modelih raziskujemo, so torej zelo
raznolike. Ugotavljamo lahko recimo
interakcije med probiotiki in celicami
epitelija, kakšen bo vpliv na imunski
sistem, ali bodo povzročili vnetno ali
nevnetno reakcijo, pa tudi, ali bodo
stimulirali imunski sistem. Namreč: ni
vsaka probiotična bakterija primerna
za vse, nekateri probiotiki so denimo
lahko dobro uporabljeni pri zmanjša-
nju alergij. V našem laboratoriju smo
prvi, ki smo ugotovili antivirusni
učinek probiotičnih bakterij."

Med raziskovanjem je dr. Cenciče-
va s svojimi sodelavci prav to veliko
število probiotičnih bakterij posku-
šala "pospraviti v predalčke" glede
na njihov namen. Takšni predalčki
so namreč bolj pregledni za uporabo
v farmacevtski in prehrambeni indu-
striji, ki tako ve, katera bakterija je za
kaj primerna in katera ne.

Cencičeva je projektno sodelova-
la tudi z Radensko, kjer so raziskovali
vpliv mineralne vode na rast mišic in
telesno sestavo, kar je bilo, pravi, po-
membno, saj so tako ugotavljali, ali so
njihovi celični modeli dovolj primer-
ni, da dajo iste rezultate, kot bi jih pri-
dobili in vivo. "Odgovor na vprašanje
smo dobili tako, da smo najprej ugota-
vljali vpliv radenske classic na in vitro
modelu, kasneje pa v raziskavi sodelu-
jočih 44 prostovoljcev. Po štirih mese-
cih raziskovanja smo ugotovili, da se
vsi rezultati - tako in vivo kot in vitro,
torej na ljudeh in celičnih modelih -
popolnoma skladajo. Kar pomeni, da
v prihodnosti lahko verjamemo razi-
skavam na celičnih modelih."

In vizija za naprej? "Načeloma bi
radi prešli v robotsko podprte siste-
me, računalniške modele in vse bolj
tehnično dodelane celične modele, ki
simulirajo človeka. Na neki način si
torej želimo malega Frankensteina,"
je zaključila Cencičeva.

šeno osvetljevanje. Podoben učinek
opazimo tudi, ko po televiziji gledamo
vožnjo avtomobila in se nam zdi, kot da
se kolesa počasi vrtijo nazaj. Eksperi-
ment Barvi gresta svojo pot so razvili v
okviru projekta Razvoj naravoslovnih
kompetenc, ki ga izvaja Fakulteta za
naravoslovje in matematiko Univerze
v Mariboru in ga financirata Evropska
unija iz evropskega socialnega sklada
in Ministrstvo za šolstvo in šport RS.

Drugi eksperiment z naslovom
Totalno odbite žarnice pokaže, kaj se
zgodi, če žarnice potopimo v vodo. Pri
nekaterih žarnicah zaradi posebnega
učinka, ki ga znanstveniki imenujejo
totalni odboj, nastane zanimiv lesk,
primerljiv samo pogledu potapljača,
ki pod vodo opazuje nebo. (rš)

Drugo polovico letošnjega leta zazna-
mujeta dva pomembna dogodka za
slovensko likovno umetnost, in sicer
nova postavitev stalne zbirke sloven-
ske umetnosti 20. stoletja v Moderni
galeriji in odprtje dolgo pričakovane-
ga Muzeja sodobne umetnosti. Temu
ustrezno se je Moderna galerija tudi
razdelila na dva dela: Muzej moder-
ne umetnosti in Muzej sodobne ume-
tnosti.

Ideja, da bi zraven razstavišča
moderne umetnosti in nove zbirke
nacionalne umetnosti nastal pros-
torsko ločen muzej za umetnost 21.
stoletja, sega že v 90. leta prejšnjega
stoletja. Med drugo polovico 80. in
drugo polovico 90. let se je namreč
v slovenskem kulturnem prostoru
tudi postopoma izoblikovala ideja o
sodobni umetnosti. V okviru Mod-
erne galerije se je tako začela snovati
zbirka Arteast 2000+, ki je bila prvot-
no usmerjena v zbiranje modernih in
sodobnih umetniških del slovenskih
umetnikov. Po osamosvojitvi pa se je
pojavila potreba po širši, mednarodni
zastavljenosti zbirke, ki se je iz tega ra-
zloga preusmerila na neoavantgardno
vzhodno umetnost, četudi je vključila
tudi nekatera dela pomembnih zahod-
nih umetnikov.

Prva javna predstavitev zbirke
se je zgodila že leta 2000 v takrat še
neobnovljeni stavbi na Metelkovi,
razstava pa je bila usmerjena pred-
vsem na dialog slovenske oziroma
vzhodne umetnosti z zahodno. Vz-
poredno s predstavitvijo zbirke je
leta 2000 v Ljubljani potekala tudi 3.
izdaja Manifeste, evropskega bienala
sodobne umetnosti, kar je vzpostavi-
lo še trdnejši temelj za afirmacijo
sodobne umetnosti pri domači javnos-
ti. Zbirka je od takrat naprej gostovala
po svetu, dokler ni našla svojega stal-
nega bivališča v novonastalem Muzeju
sodobne umetnosti na Maistrovi 3.

Muzej sodobne umetnosti, ki
je odprl vrata 26. novembra, tako
pričenja z dvema razstavama, in sicer
z izborom del iz zbirke Arteast 2000+,
ter nacionalne zbirke Moderne galeri-
je, ki je naslovljena Sedanjost in prisot-
nost. Vzporedno s to postavitvijo pa
poteka tudi razstava Muzej afektov,
ki jo je zasnovala mednarodna kura-
torska ekipa.

Omenjeno postavitev, ki kom-
binira zbirko Arteast 2000+ z naciona-
lno zbirko moderne umetnosti, z novo
stalno postavitvijo slovenske umet-
nosti 20. stoletja v Moderni galeriji
druži predvsem drugačna koncepcija
razvoja umetnosti in sploh sodobnos-
ti. Kot poudarjajo snovalci razstave v
Muzeju sodobne umetnosti, je namreč
mogoče sodobnost v umetnosti razu-
meti na dva različna načina, in sicer
kot časovno in konceptualno, idejno
sodobnost. Pri tem pa so distinkcijo
med moderno in sodobno umetnost-
jo vzpostavili ravno na mestu ra-
zumevanja sodobnosti, časovno pa v
letu osamosvojitve.

Nova postavitev slovenske umetnosti
20. stoletja, naslovljena Kontinuite-
te in prelomi, je široko gledano za-
snovana kronološko, končuje pa se z
plakati Novega kolektivizma iz časa
desetdnevne vojne za osamosvoji-
tev Slovenije. Sama galerijska posta-
vitev se kljub temu poskuša izmikati
"moderni" linearni koncepciji časa,
tako da ni zasnovana kontinuirano,
kot "logično" napredovanje do "cilja",
temveč je osredotočena predvsem na
prelome, diskontinuitete. Diskonti-
nuiteto naj bi v pričujočo postavitev
nacionalne zbirke vnašala predvsem
vključitev zgodovinskih avantgard
20. let in partizanske umetnosti, ki
sta bili doslej zgolj pogojno vključeni
v slovensko zgodovino umetnosti. To
vključitev je mogoče navezati ravno
na afirmacijo sodobne likovne ume-
tnosti, ki estetske okvirje pospešeno
preusmerja proti političnosti, social-
nosti, angažiranosti ipd. Posledično
je namreč mogoče kot povsem legiti-
mno 'umetniške' prepoznati prakse,
ki so bile v nekem drugem kontekstu
lahko označene kot formalno manj
kvalitetne, politizirane, ali celo kot
propaganda.

Ob ogledu razstave je gledalcu
priložen načrt postavitve, na podla-
gi katerega se lahko ta odloči za dva
različna pogleda/poti, kronološko
ali problemsko (že omenjene diskon-
tinuitete). Kronološki pregled tako
pričenja z vstopom modernizma v
slovensko umetnost, z impresioniz-
mom, ki ga kombinira z dokumenti
prve slovenske razstave (fotografije,
vstopnice, plakati). Impresionizmu
sledi ekspresionizem, nova stvarnost
in generacija neodvisnih, v katero
se zažira domiselna postavitev zgo-
dovinske avantgarde, ki med drugim
prinaša rekonstrukcijo tržaškega
konstruktivističnega ambienta. Tej
sledi partizanska umetnost, ki je za-
stopana predvsem preko grafik in re-
produkcij platnic partizanskega tiska,
ter se nadaljuje v socrealizem in mod-
ernizem 50. in 60. let (Stupica, Drago
Tršar, Mušič, Pregelj, Kregar in drugi).
Naštetim avtorjem sledi informel, ki
se izteka v slikarsko produkcijo 70. let,
ter neokonstruktivizem. Postavitev se
zaustavlja pri posebej za to priložnost
zasnovanem depoju, ki na enem mestu
združuje raznoliko produkcijo OHO-ja
(risbe, knjige umetnikov, dokumenti
akcij in performansov, itd.). Ob pred-
stavitev OHO-ja je vključena tudi bolj
ali manj sočasna slovenska video
produkcija (Srečo in Nuša Dragan,
Edvard Zajec). Ta se nadaljuje v novo
podobo, retroavantgardo, novo slov-
ensko kiparstvo, sploh pa združuje
pester nabor avtorjev, na primer
Kapusa, Vodopivca, Kraševčevo,
Čadeževo, Brdarja, Slaka, Bratušo,
Huzjana, Pogačarja, Baršija in druge.

Postavitev, ki je sicer delo Novega
kolektivizma, in ki domnevno
vnaša "diskontinuiteto" v kontinu-
iteto, seveda prvenstveno utrjuje ra-
zumevanje, da je nekaj kontinuiteta,
nekaj pa diskontinuiteta (v tem prim-
eru gre predvsem za zgodovinske
avantgarde, partizansko umetnost,
neoavantgardo in retroavantgardo). In
to ravno v času, ko je postalo že skora-
jda uveljavljeno prepričanje, da gre
bolj kot za diskontinuiteto in prelom
- pravzaprav za zaostritev modernih

načel. Tovrstni "časovni zamik" pa je
vendarle povsem "naraven" oziroma
običajen potek prakse zgodovinjenja.

V letu 1991, ko se končuje zbirka ume-
tnosti 20. stoletja v Moderni galeriji, se
koncepcija sodobnosti, kot že rečeno,
prelamlja. Postavitev v Muzeju so-
dobne umetnosti tako ne nadaljuje
od letnice 1991 naprej, temveč misel-
no prestopi na že omenjeno idejno so-
dobnost, ter pričenja z nekaterimi deli
iz 60. let prejšnjega stoletja. Prelom
med modernim in sodobnim, kot ga
je mogoče izluščiti iz obeh postavi-
tev, ki se (kot poudarjajo snovalci) le
delno navezujeta, lahko torej simbol-
no lociramo ravno v leto osamosvo-
jitve. To naj bi bilo tudi leto, ko se je
začel slovenski kulturni prostor "odpi-
rati" mednarodnemu. Seveda stvar ni
tako enostavna.

V začetku 90. let prejšnjega stolet-
ja naj bi se sicer resda pričenjala neka
nova doba, zaznamovana predvsem
s padcem komunističnih režimov,
koncem Jugoslavije, pospešeno glo-
balizacijo, digitalnimi tehnologijami
itd. Pogled na mednarodno umetniško
sceno v poznih 80. in 90. letih pa iz-
postavi, gre ravno tako za obdobje, ko
se začne, pogojno rečeno, "odpirati"
tudi zahodni umetniški prostor, četudi
na povsem specifičen način. Če je bila
pred tem zgodovina umetnosti pred-
vsem zgodovina zahodne umetnosti, v
katero so bili lahko vključeni le redki
"tujci", je takrat opazno povečano za-
nimanje za "tujo" umetnost s strani za-
hodnih kuratorjev. Seveda so številni
pregledi ne-zahodne umetnosti po-
gosto zasnovani iz (neproblematizira-
no) "zahodne" perspektive, ki v svojih
kulturnih "drugih" prvenstveno vidi
ravno to drugost, ki jo predpostavlja.
Tisti, ki je s strani "strateške točke" (tj.
zahoda) prepoznan kot drugi, pa več
ne more mimo obravnave in prob-
lematizacije lastnih specifičnosti,
sploh pa "drugosti".

Postavitev Sedanjost in prisotnost v
Muzeju sodobne umetnosti je razdelje-
na na več različnih "časovnosti": čas
prehoda, vojni čas, retročas, čas odsot-
nega muzeja, življenjski čas, ustvarjal-
ni čas, čas prihodnosti, ideološki čas,
no future, dominantni čas in kvanti-
tativni čas, ki so zastopani preko posa-
meznih umetniških del. V pritličju sta
tako zastopana vojni čas in čas pre-
hoda, pri čemer velja izpostaviti pro-
jekt Apolonije Šušteršič Nemogoča
retrospektiva (arhiviranje prihodnos-
ti) in e-flux izposojevalnico videov.
Postavitev se preko stopnišča nadalju-
je v prvem nadstropju muzeja, v tem
kontekstu znova velja omeniti širše za-
stavljene projekte, kot sta Pank muzej
in TV galerija Dunje Blaževic. Temu
sledi pester izbor slovenskih avtorjev:
Jože Barši, Viktor Bernik, Zora Stančič,
Žiga Kariž in Sašo Vrabič, Bojan Gore-
nec, Marko Kovačič, če naštejemo zgolj
nekatere. V okviru sklopa čas prihod-
nosti je na primer predstavljen projekt
v nastajanju Zupančiča, Živadinova
in Turšiča Biomehatronični projek-
til Noordung. Temu sledi sklop ust-
varjalnega časa s pestrim naborom
avtorjev; Dmitry Prigov, Amalija Per-
jovschi, Roza El-Hassan, Nedko Sola-
kov, Tao G. Vrhovec Sambolec in drugi.
V nekakšnem vmesnem razstavnem
prostoru sta predstavljena tudi Komar
in Melamid, ter Marjetica Potrč s svo-
jimi stenskimi poslikavami. Omeniti
velja tudi domiselno dokumentirani
performans Marine Abramovic Ritem
0 iz leta 1974.

Postavitev torej namesto po
kronološkem ključu umetniška dela
sopostavlja izključno po "tematskem",
ki v tem primeru, kot že izpostavljeno,
izhaja iz različno zastopanih/dojetih
časovnosti. Ta ključ se morda še bolj
smiselno nadaljuje tudi v drugem nad-
stropju, kjer je postavitev umetniških
del v okviru mednarodne razstave
Muzej afektov. Gre namreč za dela,
nastala med letoma 1957 in 1986, ki
jih do neke mere družijo podobne
zgodovinske in politične okoliščinah
(različni totalitarni režimi), med
katere so "vrinjena" tudi sočasna
umetniška dela iz hegemoničnega
zahodnega umetniškega sveta. Na
tem mestu se morda najočitnejše iz-
postavi afektivna, tj. tudi idejna in
konceptualna sorodnost (in tujost), ki
jo poskuša zasledovati postavitev Se-
danjost in prisotnost.

V tem kontekstu je morda še
najbolj simptomatična predvsem
nova postavitev v Moderni galeriji.
Kot poudarjajo njeni snovalci, je ta
zasnovana "odprto", vsak obiskova-
lec si namreč lahko sam izbira, kje bo
časovno in konceptualno "vstopil".
Tovrstna interaktivna zasnovanost
postavitve je zraven usmerjenosti na
diskontinuiteto, sploh pa poskusa pre-
seganja osredotočenosti na "lokalno",
lokalnost slovenske umetniške scene
- dokaz, da je postavitev skonstruira-
na iz sodobne perspektive. Kar zgolj
še utrjuje dejstvo, da je zgodovina
povsem procesualni konstrukt. Način,
kako se je razumevanje umetnosti v
okviru sodobne umetnosti torej zažrlo
tudi v razumevanje preteklosti, pa je
najverjetneje ključni pokazatelj njene
dokončne afirmacije.

Postajajo fotožumalisti stvar preteklosti? Svetovna gospodarska kriza iz dneva
v dan bolj vpliva na vse več področij. Skoraj ni sektorja, ki ga ne bi prizadela,
zato niti ni presenetljiva novica, da se je dotaknila tudi težkokategornika, me-
dijske hiše CNN, od koder so sporočili, da bodo odpustili 50 fotoreporterjev.
Kot je zapisal direktor Jack Womack v pismu svojim kolegom, se je za takšen
korak odločil zaradi dejstva, da je splošna javnost sposobna zagotavljati dovolj
kakovostne fotografije, in to celo zastonj. Womack še piše: "Preučili smo učinek
uporabniško-generiranih vsebin ter socialnih omrežij, CNN-ovih iReporterjev
in njihovega prispevka k udarnim informacijam. Uporabniške in polprofesio-
nalne tehnologije so vse bolj dostopne široki javnosti, kompaktni fotoaparati so
sposobni posneti fotografije vrhunske kakovosti. Po zaključku analize smo pri
CNN ugotovili, da bo nekaj fotoreporterjev moralo zapustiti podjetje."

Popolno pismo so objavili pri Hollywood Reporterju, kjer se je nemudoma
vnela debata o tem, ali lahko resnično domači uporabniki nadomestijo vlogo
fotoreporterjev. Dejstvu, da je tehnološki napredek resnično olajšal njihovo delo
ter da je celo s sodobnim pametnim telefonom mogoče posneti kvalitetno fo-
tografijo ali video, nihče ne oporeka. Vprašanje pa je, koliko truda bo javnost
polagala v preverjanje informacij in ali ne bodo iskali prevelikega senzaciona-
lizma, samo da bi se njihov material objavil v medijih. (grg)

Le še nekaj dni časa imate, če se nameravate udeležiti fotografskega tekmovanja
Sony World Photography Awards (http://worldphoto.org/competitions). Svoje
fotografije lahko prijavite v več kategorijah, kot so mladinska za fotografe do
starosti 25 let, profesionalna ali odprta kategorija, vsaka od njih pa je še dodatno
razdeljena. Natečaj se bo zaključil 4. januarja 2012, posebej mikavne pa so na-
grade, ki se za različne kategorije gibljejo med 5000 in 25.000 dolarji, pri čemer
nagrajencem denarja ni treba nujno porabiti za nakup fotografske opreme. (grg)

Canonovega dogodka za fotografe in ljubitelje fotografije
sredi decembra v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani se
je udeležilo več kot 300 obiskovalcev, ki so jih profesional-
ni fotografi s predavanji popeljali v svet potopisne, športne
in socialno angažirane fotografije. Kot prvi je svoje znanje
delil legendarni športni fotograf Veljko Jukič, ki že več kot
30 let s fotoaparatom spremlja formulo ena. Nadaljeval je
Aleš Bravničar, ki je pripovedoval o zanimivih dogodi-
vščinah s popotovanja preko Sahare. Ob življenja polnih
fotografijah se je marsikdo spomnil njegovega lanskega
predavanja o modni fotografiji. Trojček predavateljev je
zaključila Manca Juvan, ki govorila o tretjem spolu, življe-
nju transseksualcev na Tajskem. Svoje fotografsko znanje

je bilo mogoče med odmori preizkusiti ob fotografiranju
spretnosti Borisa Šimberle, državnega prvaka v atraktiv-
nem mešanju koktajlov.

Udeleženci dogodka You can art by Canon so smeli ek-
skluzivno fotografirati razstavljene predmete v Narodnem
muzeju, kjer je sicer fotografiranje prepovedano. Fotografi-
ranje v muzeju je predstavljalo poseben izziv, saj je večina
razstavljenih predmetov v vitrinah in dodatno osvetljena,
zato je bila priporočljiva uporaba polarizacijskih filtrov in
stojal, medtem ko je bila uporaba bliskavice seveda pre-
povedana. S svojimi najboljšimi fotografijami so se lahko
obiskovalci udeležili nagradnega natečaja, katerega zma-
govalec bo znan v naslednjih dneh. (grg)

Ko smo se odpravljali na tokra-
tni Večerov jesenski izlet, na
križarjenje po Srednji in Južni
Ameriki, ki je trajalo skupaj z
vožnjo iz Evrope zajetnih 18
dni, sem razmišljal, ali se nam
ne bo 15-dnevna vožnja z ladjo
nekoliko vlekla, a izkazalo se je,
da še zdaleč ni bilo tako. Tudi
po zaslugi prijetne družbe so-
potnikov na omenjenem izletu.
Videno v Floridi (ZDA), Panami,
Kolumbiji, Ekvadorju, Peruju in
Čilu pa je bilo za vse nas nepre-
cenljivo, kakor bi dejali v eni
izmed znanih televizijskih re-
klamnih sporočilih.

Četudi smo Miami in Flori-
do zgolj "povohali", nam je s
5,5 milijona prebivalcev šesto
največje ameriško mesto ostalo
v lepem spominu. Mimogrede,
večina Večerovih popotnikov
v Miamiju ni bila prvič. Danes
eno najbogatejših ameriških
mest je leta 1996, kakor nam je
razložil turistični vodnik Miran
Bende iz agencije Galileo 3000,
ki je izlet organizirala, pred na-
tanko 15 leti celo bankrotiralo.
A ima to mesto, v katerem je
dvema tretjinama španščina
materni jezik (večinoma pre-
beglim Kubancem in njihovim
potomcem), danes kar 26
odstotkov ljudi, ki živijo pod
pragom revščine. Med drugim
smo videli hišo Giannija Ver-
saceja, pred katero je bil pred
14 leti tudi ustreljen, in iz Mi-
amija krenili na našo morsko
pot mimo Karibov do Panam-
skega prekopa in nato vse do
glavnega mesta Čila, Santiaga.
Navsezadnje naj bi se vsako
sedmo križarjenje po svetu
pričelo ravno v Miamiju, kjer
imajo nekatere največje ladjar-
ske potniške družbe tudi sedež.

Priznam, da sem imel
določene predsodke do teh
velikih križark in snobov, ki
naj bi se kot turisti po večini
prevažali na takšnih ladjah.
Seveda se tudi tokrat nekater-
im takšnim, zlasti so prihaja-
li iz ZDA in so se na ladji zgolj
"borili" za svoj kos hrane, ki je
je bilo pričakovano v izobilju
(tudi sam sem od pretiranega
prenajedanja pridobil šest ki-
logramov telesne teže), ni dalo
izogniti. Na srečo jih v naši
Večerovi ekipi ni bilo. Drugače
pa tovrstne križarke od svojih
bogatih gostov živijo, saj os-
novne cene križarjenj nikdar
niso pretirano visoke, k tem
zneskom pa je treba dodati po
nekaj evrov na dan obvezne-
ga doplačila za osebje na ladji,
relativno drage storitve orga-
nizacije izletov v posameznih
pristaniščih pa tudi druge sto-
ritve na sami ladji.

Na tokratnem križarjenju po
Južni Ameriki sta bila vsaj dva
vrhunca - prečkanje Panamske-
ga prekopa in ekvatorialne črte,
ki loči severno od južne Zem-
ljine poloble. Slednje smo kar
nekako "prešpricali", saj smo
zgolj približno slutili, da smo jo
prečkali med plutjem ob ekva-
dorski obali. Na ladji je bila na-
povedana krajša slovesnost ob
prečkanju ekvatorja, a je zaradi
slabšega vremena, ki nam je
sicer vseskozi dobro služilo, ni
bilo. Prečkanje Panamskega
kanala, ki poteka dobrih 82 ki-
lometrov tudi preko umetnega
jezera Gatun in na treh mestih
ob dviganju zapornic, ko se iz-
ravnava gladina jezera, ter na
eni strani Atlantskega in na
drugi Pacifiškega oceana, pa je
bilo svojevrstno in nepozabno
doživetje. Z morja je bilo tudi
glavno mesto Panama City, ki
slovi kot davčna oaza in po pod-
jetjih t. i. poštnih nabiralnikih,
videti sila impozantno. A ko
smo si ga dan prej ogledali od
blizu, je bilo zlasti na obrobju
tega milijonskega mesta opaziti
precej revščine, kar je najbrž po-
sledica tega, da jim je področje
sociale bolj španska vas.

Ogled močno zastražene blizu
desetmilijonske perujske pre-
stolnice Lima večini ni ostal v
posebno lepem spominu, a nas
ladijski organizatorji očitno
niso želeli preveč prepuščati
cestnim nevarnostim. Ne na-
zadnje so eni naših sopotnic
na individualnem potepanju
okrog pristanišča iz roke sunili
fotoaparat, zato dodatna pre-
vidnost očitno ni bila odveč.
Ogled tropskega državnega
pragozda in ene izmed pacifi-
ških obal v Ekvadorju pa je bil
posebno doživetje, pa tudi za en
ameriški dolar nakup izjemne
školjke od ekvadorskega krat-
kohlačnika. Škoda, da tamkaj-
šnji ljudje, ki živijo preprosto in
v raju, vse bolj hlastajo za mate-
rialnimi dobrinami in se ob ne-
zdravi, "hitri prehrani" tudi vse
bolj redijo. Sicer pa je tako v Ek-
vadorju kot v Peruju še vedno
prevladujoče prebivalstvo indi-
janskega porekla, prvotnih pre-
bivalcev (Južne) Amerike.

Tudi ogled puščavskega
mesta Arica na severu Čila ozi-
roma Andskega višavja, kjer
med drugim prosto prebivajo
tudi lame, alpake in vikunje, je
bil za v anale. V Arici je carinik
(med dopustom sicer) celotno
našo skupino šestih počastil
s pivom, četudi to v gostin-
skih lokalih v Čilu še zdaleč ni
poceni. V mestu La Serena pa
nas je pričakala večstometr-
ska tržnica s pretežno sveži-
mi ribami. Mimogrede, Čilenci
naj bi bili med prebivalci, ki
pojedo največ svežih rib. Ob-
morsko mesto Valparaiso, ki
zadnja leta sodi pod Unescovo
zaščito, pa je z bližnjo Vino del
Mar precej mondeno letovišče
ter velja za glavno mesto San-
tiago tudi kot morsko okno v
svet. Za ogled Santiaga tokrat
ni bilo časa, saj smo se raje od-
pravili na luksuzno posestvo
Estancia El Cuadro v dolini Ca-
sablance, v prečudovit vinski
muzej. Vino in hrana sta bila
tam kulinarična pika na i že
tako izbrani ladijski hrani, pri
kateri je bilo sicer mogoče po-
kušati izbrane jedi in vina iz
celega sveta.

Smo pa Večerovi popot-
niki ugotavljali, da so takšna
eksotična križarjenja kot
nalašč za umik od ponorelega
sveta, prežetega z dnevno dozo
stresa, ki nam krati spanec in
uničuje zdravje. Pa tudi, da
včasih niti ni tako neumno,
če čas zapravljaš kar tjaven-
dan. Osebno pa si ga bom za-
pomnil tudi po barantanju
pri cenah, četudi so se mi pro-
dajalci nemalokrat celo zas-
milili, a iz svoje kože, da ne
bi poskusil, nisem mogel. Ne
nazadnje se je tako med mano
in domačini spletel poseben
način komunikacije in drug
drugemu smo se lažje "odprli".
Tako sem med drugim recimo
izvedel, da je "moja pletil-

Nikar kar naprej ne glejte
vse skozi denar. Včasih se
izplača tudi kaj, kar na prvi
pogled prinaša izgubo.
BIK

Spet se kar naprej z očitki
spravljate nad druge, pred
svojim pragom pa že pre-
dolgo niste pometli. Čas je
za resnico.
DVOJČKA

Stvari vam nič več ne gredo
od rok, čeprav ste sami pre-
pričani, da še zmeraj ble-
stite. Priznajte si, da delate
napake.
RAK

Z denarjem ste znova hudo
na tesnem, krivo pa je vaše
prepogosto posedanje zunaj
domačih sten. Vam ni všeč
doma?
LEV

Dogodek, na katerega ste
tako dolgo čakali, vam ne
bo prinesel ne vem kakšne-
ga zadovoljstva. Nehvaležni
boste.
DEVICA

Za veliko in prijetno prese-
nečenje bo poskrbel tisti, od
katerega že dolgo nič več ne
pričakujete.
TEHTNICA

Vrnili se bodo stari spo-
mini. Dovolj ste zreli, da bi
se vsaj včasih morali znati
krotiti. Res je že čas.
ŠKORPIJON

Počivanje na lovorikah se še
nikoli ni obneslo in se tudi
tokrat ne bo. Lenoba se vam
bo maščevala.
STRELEC

Nikar spet ne opravičuj-
te svojih zgrešenih dejanj
s tem, da je trma pač vaša
značajska lastnost.
KOZOROG

Premalo se zavedate, da je
samo od vas odvisno, kako
se bodo obrnile stvari na
čustvenem področju.

Ne čakajte, da vam bodo
vse prinesli na pladnju. Vsaj
prvi korak morate narediti
sami, in to odločno!
RIBI

Delo boste nekaj časa za-
nemarjali, pa ne bo nobene
škode, saj bi si s slabimi re-
zultati kopali jamo.

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: akterka, Raritan, etil, Ra, TAM, boa, Milena,
monoteist, Crotone, ata, Lero, Cramer, Aparri, takt, Rački, Karla, Kraal, Kleon.

V Zavodu Udarnik bodo iztekajoče se leto zaključili v slogu celoletnega pro-
grama. Obiskovalci si bodo lahko danes ob 20. uri ogledali še zadnjo filmsko
premiero leta: ruski triler Kako sem preživel to poletje. Jutri ob 23. uri bo
multimedijski performans (Pre)živeti, ki je nastal v sodelovanju kulturnih
društev Center plesa in Društva hedonističnih kreativcev. V petek, 30. de-
cembra, bo na sporedu dvojni program. Ob 19. uri se bo v sodelovanju z Zavo-
dom Mitra začel dogodek Multikulti Afrika, ki prinaša fotografsko razstavo,
kulinarično pogostitev, koncert in filmski program na temo Afrike. Ob 22.
uri bo sledila predstavitev najboljših videospotov leta 2011 po izboru revije
Podoba-glasba. (aka)

1. Silvestrovanje z DJ-em v klubu Gondola z dvema ig
koktajloma in prigrizkom € 14,00, z gondolo € 20,00.
2, Povratni prevoz z gondolo in konzumacijo na
prostem € 13,00 (od 18.00 do 03.00)

Mariborčan Ivan Klaneček
ima v dveh desetletjih dela
64 inovacij, za zadnjo je
prejel zlato medaljo

Sistem obnove kulturnozgodovin-
skih zgradb, ki ga je izdelal Maribor-
čan Ivan Klaneček, je na nedavnem
mednarodnem sejmu inovacij v Var-
šavi vzbudil zanimanje mnogih, nje-
govemu podjetju pa omogočil vrsto
sodelovanj s podjetji in inštituti iz
vse Evrope. S Poljskega se je Klaneček
vrnil z zlato medaljo, njegova inovaci-
ja pa, tako pojasnjuje, na glavo posta-
vlja doslej poznana dejstva o toplotni
izolaciji objektov - marsikje za boljši
toplotni izkoristek zidove še vedno
oblagajo s kar nekaj centimetri sti-
ropora. "Zidovi v starejših zgradbah
vsebujejo tudi do 50 odstotkov vlage,
to pa pomeni, da ne akumulirajo to-
plote, saj je zid že pri 16-odstotni vla-
žnosti praktično mrtev in bi ga lahko
zamenjali z železnim," je svoje odkri-
tje razložil Klaneček in dodal, da naj bi
zidovi, ki bi jih osušili do dveh ali treh
odstotkov, veliko bolje oddajali toplo-
to in zaradi tega čezmerna toplotna
izolacija ne bi bila potrebna.

"Debela obloga plastike in okna iz
umetnih mas imajo zdravju škodljiv
učinek, saj bivalni prostor popolnoma
izolirajo od zunanjega okolja in ustva-
rijo mikroklimo brez svežega zraka,"
pojasnjuje. Prav zdravo okolje, v ka-
terem preživljamo svoj čas, je temelj
marsikatere ideje inovatorja, ki meni,
da bi inšpektorji na gradbiščih poleg
matematičnih podatkov in toplote v
prostoru morali preverjati tudi, kako
gradnja vpliva na zdravje ljudi. Izvirni
greh gradbeništva naj bi sicer bil - kot
marsikje drugod - denar, saj izvajalci v
želji po čim višjem dobičku uporablja-
jo slabe in nezdrave materiale. Izbira
izvajalcev naj bi včasih bila neprimer-
na pa tudi načini obnove so dvomlji-
vi. "Lep primer tega, da danes obnove
nekega objekta ni mogoče opraviti brez
številnih napak, je mariborski grad.
Tam so spomeniško zaščiteno okras-
je ob menjavi oken odbili, ker so vzeli
napačne mere, nova okna pa so menda
plastična," svoje zgražanje izrazi izu-
mitelj, po izobrazbi sicer gradbenik, ki
tudi obnovo mariborske Prve gimna-
zije ocenjuje kot slabo, saj naj bi komaj
nekaj let stara fasada že začela propa-
dati. Čeprav letošnje odkritje predsta-
vlja že 64. inovacijo v njegovem več
kot dvajsetletnem ustvarjanju, pa Kla-
neček priznava, da ta način služenja
kruha ni preprost. V času gospodarske
krize se mnogokrat zatakne pri denar-
ju, ki ga je bojda nemogoče dobiti. "Vsi
razpisi so namenjeni pravnim osebam,
zato marsikatera inovacija ne dobi
sredstev, potrebnih za trženje," razloži
situacijo na tem področju. Četudi ino-
vacija prileti na plodna tla, pa domače
okolje truda ljudem, ki jih ustvarijo,
ne priznava. "V dobrih dveh desetle-
tjih delovanja sem pobral že marsika-
tero mednarodno nagrado, a sprejema
pri domačem županu še nisem bil de-
ležen," potoži Klaneček.

BOŽIČNI ČAS je naslov pesmi, ki jo izvaja Božični zborček, ki ga sestavljajo:
LOTI - Vesele Štajerke, MAŠA - Navihanke, JELKA - Igor & Zlati zvoki, SANDRA - Ans. Saše
Avsenika, TEDEJA - Slovenski zvoki , MAJA Oderlap - TV Golica, LJUBICA - Za'ka pa ne,
KLAVDIJA - Katrca, BARBARA Ž. - Donačka, NATAŠA - Ans. Štrk, ANITA - Alpski kvintet in
BARBARA iz ansambla Roka Žlindre.

NaroCniki VeCera lahko koledar naroČite po telefonu
02 23 53 326 ali po e-pošti narocnina@vecer.com. Koledar vam
bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer.

Predsednik sveta zavoda EPK je odstopil. Programski
direktor in generalna direktorica ter nekaj producentov z
obžalovanjem razmišljajo, da bi ga posnemali ... Mar ne bi bilo
preprosteje, če bi se namesto njih, ki vendarle nekaj delajo,
umaknil njihov nadšef, ki dela velikemu projektu zgolj škodo?

V Majšperku so svetniki
potrdili nov sistem
zbiranja odpadkov od
vrat do vrat, a še ni znano,
kdaj bo uveden

Svetniki občine Majšperk so na zadnji
seji potrdili spremembe k načinu rav-
nanja z odpadki, strategijo razvoja
občine, amandmaje k proračunu za
prihodnje leto ter potrdili projekt in-
vesticije v vodovod na Jelovicah in
na Kupčinjem Vrhu, s katerim se na-
meravajo prijaviti na razpis za razvoj
obmejnih območij s Hrvaško. Spreje-
li so sklep, s katerim s 1. januarjem
povečujejo sofinanciranje pomoči
na domu (s 66 na 77 odstotkov), ki jo
izvaja ptujski center za socialno delo,
ter v svet ptujske izpostave javnega
zavoda za kulturne dejavnosti ime-
novali med društvi usklajen predlog,
Zlatko Lampret.

V uvodu sta predstavnika Čiste-
ga mesta povedala, da so v podjetju
zadovoljni z deležem prebivalstva,
vključenega v odvoz odpadkov. Ta je
glede na zahteven teren razmeroma
visok (87,8 odstotka) oziroma višji
kot v sosednjih občinah. Kristijan
Lovrenčič in Igor Mohorič sta pred-
stavila novosti, ki se obetajo z uvedbo
sistema od vrat do vrat, ter poudari-
la, da cena za uporabnike ostaja ne-
spremenjena. "Finančno zdrži, če
plačujemo po toni in je delež meša-
nih komunalnih odpadkov štirideset
odstotkov.

Bolj se sortira, nižja je lahko cena,
saj smo na primer pri tej frakciji po-
nekod iz dveh tednov prešli na tri,
v Slovenski Bistrici gremo z novim
letom na pet. Res pa je, da zbiranje in
odvoz pomeni zgolj trideset odstot-
kov položnice," je povedal Mohorič.
Adolf Kopše je dejal, da so v Stoper-
cah nekoč odvažali s tedensko fre-
kvenco, zdaj pa na dva tedna, in da
na položnici ni videti razlike. Branko
Karneža je menil, da bi število pre-
vozov na leto morali za kakšnega še
znižati. Ekološki otoki bodo v novem
sistemu ostali, a zgolj tisti, ki so nujno

Čeprav se zdi včasih zima pusta in siva,
kot je te dni, ko se še ni odela v snežni
plašč, nam ponuja veliko lepote. Po-
sebno čudovito je lahko zimsko ve-
černo nebo. Prelivajoča se ognjena luč
je bila oni dan čudovito ozadje pra-
zničnemu mestnemu krasu. Ptuj je že
drugo leto okrašen z belimi "zimskimi
rožami", kot so si jih zamislili Stanka
Vauda Benčevič, Savo Školiber in Bo-
štjan Vauda. Ulične svetilke so posta-
le barvne lučke. Veliko božično drevo,
sestavljeno iz neštetih ledenih zimskih
rož in osvetljeno z različnimi barvni-
mi odtenki, krasi Slovenski trg. Pred
mestno hišo je postavljena velika na-
ravna smreka, ki jo je podaril Mirko
Kotnik iz Krčevine pri Vurbergu. Prav
od tam je naš večerni posnetek mesta.
Med pustom bodo bele rože dopolnili
z barvnimi trakovi in tako sedanji pra-
znični čas prelili v pustnega. (sip)

Društvu rojaka Janeza
Puha iz Juršincev je
kulturno ministrstvo
podelilo status društva,
ki deluje v javnem interesu
na področju kulture

Člani Društva rojaka Janeza Puha iz
Juršincev so zelo zadovoljni, da jim je
letos ministrstvo za kulturo podeli-
lo status društva, ki deluje v javnem
interesu na področju kulture, saj bo
to prispevalo k lažjemu financiranju,
hkrati pa jim je s tem ministrstvo
priznalo velik prispevek k ohranja-
nju spomina na tega pomembnega
Slovenca.

"V našem društvu smo bili tega
resnično veseli, hkrati pa smo zado-
voljni, ker smo letos dosegli vse svoje
cilje. Naša najpomembnejša aktivnost
je vzdrževanje, upravljanje, promo-
cija in vodenje turistov v Puhovem
muzeju, ki je odprt od maja do no-
vembra, vsako soboto in nedeljo ter
vse praznike. V letu 2011 je Puhov
muzej obiskalo blizu 3000 obiskoval-
cev. Na te številke smo zelo ponosni,
kajti zavedamo se, da smo javno-
sti pokazali, od kod Janez Puh sploh
prihaja - da je Slovenec, doma iz Sa-
kušaka oziroma Juršincev," nam je
v imenu upravnega odbora povedal
Vlado Slodnjak. Prav posebno zado-
voljstvo pa jim daje občutek, da je
obisk muzeja tolikšne množice plači-
lo za njihovo prostovoljno delo ter en-
tuziazem, ki ga skozi vse leto vlagajo
v muzej in veliko turistično promo-
cijo za regijo Slovenske gorice ter ce-
lotno Slovenijo. "Hvaležni smo vsem,
ki podpirajo delo društva, ter vsem,

ki z darovanjem eksponatov Puho-
vemu muzeju pomagajo na takšen
način ohranjati kulturno in tehnično
dediščino našega velikega rojaka, to-
varnarja, izumitelja ter pionirja avto-
mobilske industrije v Evropi. Uspeli
so tudi naša tradicionalna pomladna
delovna akcija ob muzeju v njegovi
rojstni vasi, dan odprtih vrat muzeja
in mednarodno srečanje starodobnih
vozil ob 150. obletnici rojstva rojaka
Janeza Puha, srečanje članov dru-
štva ob občinskem prazniku, trgatev
Puhove brajde in obnova eksponatov
v muzeju, izdaja certifikatov za staro-
dobna vozila naše tehnične komisije
ter zelo dobro sodelovanje z občino
Juršinci in sosednjimi občinami pa
tudi s Pokrajinskim muzejem in Zgo-
dovinskim arhivom s Ptuja. Še vedno
množično obiskujemo srečanja staro-
dobnih vozil sosednjih klubov in par-
tnerskega kluba iz Avstrije in vzorno
je naše sodelovanje s Puhovo tovar-
no v Gradcu (danes Magna Steyr). V
prihodnjem letu pa nas čakata dva
velika projekta, to sta ponatis mono-
grafije o Janezu Puhu in praznovanje
150. obletnice rojstva Janeza Puha
ter srečanje starodobnih vozil ob tej
obletnici," poudarja Slodnjak.

Januarja naj bi končno ugledala luč
sveta raziskava o razširjenosti raka na
Celjskem, ki jo pripravljajo na oddel-
ku za socialno medicino in promocijo
zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo
(ZZV) Celje. Ta raziskava bo končno
dala odgovore na številna ugibanja
o tem, ali Celjani bolj zbolevajo za
rakom kot drugi prebivalci Sloveni-
je in za katerimi vrstami raka. Vsaj
delno bo razrešila tudi dileme, ki jih
v zvezi z rakavimi obolenji kot posle-
dico čezmerne onesnaženosti okolja
vedno znova odpira civilna iniciativa.
Tudi občani bi radi končno vedeli, pri
čem so.

"Našo dejavnost vse bolj prilaga-
jamo potrebam ljudi in okolja in si
na številnih področjih prizadevamo
za varovanje zdravja posameznikov
in skupnosti v celjski regiji," je pove-
dala direktorica zavoda Alenka Štor-
man na prednovoletnem srečanju z
novinarji, na katerem so strokovni
sodelavci zavoda predstavili vse naj-
pomembnejše dosežke in vsebine dela
v iztekajočem se letu.

Tako so denimo na področju soci-
alne medicine napravili korak naprej
tudi pri programu Svit. Z dobro načr-
tovanimi aktivnostmi ozaveščanja
in izobraževanja odraslih so v pro-
gram za zgodnje odkrivanje raka na
debelem črevesu letos pritegnili za
desetino več oseb ali 60 odstotkov
vabljenih.

V krajevni skupnosti Šentilj pri Vele-
nju so pred 16 leti obudili starodavni
običaj blagoslova konj in ob letošnjem
godu sv. Štefana, zavetnika konj, so
blagoslovili kar 128 teh plemenitih
živali. To je doslej rekordna udeležba, z
več kot 1500 obiskovalci pa prireditev
tudi sodi med večje v Šaleški dolini.

"Vi ste ljudje, ki vas ne ustavijo
nobene vremenske razmere niti ne
dolgi kilometri jahanja do naše šen-
tiljske doline. Ste nepremagljivi. Ne-
kateri ste danes tukaj že šestnajstič,
nekateri pa prvič z enim samim na-
menom, da sebi in tudi nam polepša-
te praznične dni. S takšnim dejanjem

Alenka Štorman: "Našo dejavnost vse
bolj prilagajamo potrebam ljudi in okolja
in si prizadevamo za varovanje zdravja
posameznikov in skupnosti v celjski
regiji." (Violeta Vatovec Einspieler)

Na oddelku za zdravstveno eko-
logijo izvajajo različne meritve, opa-
zovanja in vzorčenja ter analizirajo
odvzete vzorce. Med letošnjimi dosež-
ki izpostavljajo razširitev akreditaci-
je na vzorčenje odpadkov. Pridobili
so tudi certifikat za ugotavljanje skla-
dnosti delovanja bioloških malih či-
stilnih naprav. Preventivni program
Varno pred soncem, ki so ga začeli na
Celjskem izvajati leta 2007, je postal
nacionalni projekt. V njem se je letos
o škodljivosti pretiranega izpostavlja-
nja soncu in preventivi pred soncem
seznanilo skoraj 30.000 predšolskih
otrok in več kot 2800 šolarjev.

Dr. Alenka Trop Skaza, predstoj-
nica oddelka za epidemiologijo, med
drugim opozarja na nevarnost po-
javljanja nalezljivih bolezni, ki jih
pri nas ne poznamo več, ker mnogi
starši zavračajo cepljenje. Letos smo
bili denimo priča velikemu izbruhu
ošpic. "Prav tako smo priča spremem-
bam črevesnih nalezljivih bolezni,
kjer kot povzročitelji drisk vse bolj
stopajo v ospredje virusi, ki povzro-
čajo prebavne težave. Laično jih opi-

skupaj ohranjamo stare in lepe običaje
naših dedov in babic. Z množičnostjo
potrjujemo, da smo enotni in vredni,
da danes praznujemo tudi dan samo-
stojnosti in enotnosti naše lepe Slo-
venije," je prisotne nagovoril glavni
pobudnik in organizator blagoslova
konj v Šentilju Mirko Vranjek.

Konjenike več konjenic in ostale
lastnike konj vseh mogočih pasem od
blizu in daleč je tudi v imenu velenj-
skega župana Bojana Kontiča poz-
dravil predsednik krajevne skupnosti
Šentilj Janez Podbornik. Med drugim
je v svojem kratkem nagovoru okrcal
politike in naglasil: "Politikom želim,

Alenka Trop Skaza opozarja na
nevarnost pojavljanja nalezljivih bolezni,
ki jih pri nas ne poznamo več,
ker mnogi starši zavračajo cepljenje.

sujemo kot "trebušna gripa", vendar z
gripo nima ta bolezen nobene zveze,"
pravi Alenka Trop Skaza.

Na tem oddelku so letos konča-
li razvoj računalniškega programa za
elektronsko vpisovanje cepljenih oseb
in je Celje tako eno redkih mest v Slo-
veniji, ki lahko na tak način vodi evi-
denco oseb z individualnimi podatki.

Na oddelku za sanitarno kemijo so
posodobili del laboratorijske opreme,
kar je pomembno za vse več preiskav
s področja zdravstvene ekologije, kot
so denimo raziskave težkih kovin in
pesticidov v vzorcih pitnih in podze-
mnih voda ter živil. Vse več je preiskav
tudi s področja emisij in delovnega
okolja.

Na oddelku za mikrobiologijo so
začeli z novim načinom ugotavlja-
nja mikroorganizmov z identifika-
cijo s pomočjo masne spektometrije.
"Ta metoda bo omogočila hitrejše po-
ročanje zdravnikom in drugim stro-
kovnjakom iz klinične prakse, kar je
pomembno pri usmerjenem predpi-
sovanju antibiotikov, razlagajo v ZZV
Celje.

Po tradiciji pripravijo v Šentilju
kulturni program, ki so ga letos po-
pestrili rogisti iz Tabora v Savinjski
dolini in mažoretke prostovoljnega
gasilskega društva iz Šoštanja. Ponov-
no je igrala godba na pihala Hramše, ki
jo vodi dirigent Feliks Zajc.

Tone Rehar je znova pripeljal vo-
denje programa do srečnega konca,
čeprav je eden od konj kar sam priga-
lopiral na prireditveni prostor. Blago-
slov je opravil krajevni župnik Andrej
Mazej. Za vse je bilo dovolj kruha, soli
in priznanj. (hj)

Žalski proračun, tokrat
pripravljen za dve leti,
poslan v javno obravnavo,
a pripombe so
že napovedane

O eni najzahtevnejših tem v posa-
mezni občini so tik pred prazniki na
decembrski seji razpravljali žalski ob-
činski svetniki. V prvem branju so
pregledali občinski proračun, ki je
tokrat dvoleten, torej za leti 2012 in
2013. Kljub obširni razpravi o razde-
ljevanju denarja so proračun poslali v
javno obravnavo, občinski svetniki pa
so že napovedali kup pisnih pripomb,
ki jih nameravajo oddati v prihodnjih
dneh.

V prihodnjem letu bo proračun-
ska malha zajemala skoraj 25,5 milijo-
na evrov, kar je za slabe štiri odstotke
manj kot letos. Med večjimi projekti
omenjajo dokončanje griške osnovne
šole, prestavitev plinovoda in potoka
Vršca v Arnovskem gozdu, obnovo
mestnega jedra, gradnjo kanalizacije
in vodovoda, največ prahu pa je dvi-
gnilo načrtovanje gradnje doma upo-
kojencev v Žalcu.

Čeprav o tem razpravljajo že dese-
tletje, denarja za gradnjo doma v teh
letih ni bilo dovolj. Kot je dejala di-
rektorica občinske uprave Tanja Raz-
boršek Rehar, je v letu 2012 zadnja
priložnost, da dom res dobijo. Občin-
skim svetnikom je predstavila možno
finančno konstrukcijo, o kateri se še
dogovarjajo. Ena od variant je namreč
ta, da na ministrstvu pridobijo dva mi-
lijona evrov in s tem država postane
50-odstotna lastnica doma, še dodatna
dva milijona evrov pa bi morala zago-
toviti občina sama. Kredit bi najeli pri
Stanovanjskem skladu RS in občino
zadolžili na dobrih 99 odstotkov v
okviru dovoljenega zadolžitvenega
potenicala.

Dom bi imel dobrih 3500 kva-
dratnih metrov, kot pravi Razboršek
Reharjeva, pa bi dolg pokrivali z de-
narjem, ki bi ga dobili od najemnine
za prostor. "Preigrali smo več možno-
sti. V tem trenutku se moramo odloči-
ti, ali gremo naprej in iščemo rešitve
ali ne. Mislimo, da je leto 2012 edina
možnost, da dom dobimo," je poveda-
la svetnikom.

Tako veliko zadolževanje je pri-
čakovano zaskrbelo občinskega
svetnika Gvida Hribarja, ki je pro-
račun pospremil s komentarjem, da
ta ne prinaša nič novega. Ponovno je
pozval k učinkoviti, gospodarni in ne
nazadnje merljivi porabi javnega de-
narja.

Bistveno manj denarja bodo imeli
Žalčani v proračunu za leto 2013. Z
18,5 milijona evri bo ta za kar 27 od-
stotkov nižji kot v letu 2012, zadolže-
vanja pa čez dve leti ne načrtujejo. Kot
je med drugim povedal župan Janko
Kos, se bodo morali odpovedati tudi
kakšni manjši investiciji, kot je gra-
dnja ceste.

Po skoraj treh urah intervjuja v nje-
govem kabinetu se je občutek samo
še okrepil - župan Franc Kangler je na
misiji. Pri tem številne težave Maribora
niso nujno na prvem mestu, po njego-
vem je namreč za vse kriva Ljubljana,
in če bo vlado sestavil Janša, bodo pro-
blemi preprosto izginili. Večino ener-
gije namenja boju proti "mračnim
silam" oziroma vsem, ki so si drzni-
li preiskovati ga in posumiti, da v ne-
katerih primerih morda ni ravnal po
zakonu. Ko pogovor dvakrat prekine
s prošnjo za pojasnila "off the record",
mu oči posebno zažarijo. Dokazal bo,
da je nedolžen, da se je okrog njega
spletla prvovrstna politična zarota,
maščeval se bo ne glede na ceno. Jezen
je tudi na Večer, ker ga nenehno vpleta
v pogovor, menda so zarotniki tudi v
naših vrstah. To in še kaj pove zelo na
glas, nekajkrat celo s pestjo udari po
mizi.

"Naj mračne sile pustijo mesto pri miru
in se osredotočijo kam drugam. Naj
končno zasije sonce nad celo Sloveni-
jo, ne samo nad enimi v tej državi."

Stresno in naporno leto za vas se
izteka, najbrž so ga zaznamovale ob-
sežne kriminalistične preiskave v za-
četku maja. Potem ko so vam odvzeli
prostost za 16 ur, ste dejali, da je to
zarota, uprejena proti mestu Mari-
boru, da gre za politični konstrukt
levice. Ali danes še zmeraj tako mi-
slite?

"Danes se je samo potrdilo, da je želel
nekdo politično nevtralizirati Maribor
pred predčasnimi volitvami. Do tega
trenutka nisem niti v enem kazenskem
postopku na sodišču, pa je od preiskav
preteklo že več kot pol leta."

To še ne pomeni, da sojenja ne bo,
najbrž so za to krivi počasni sodni
mlini.

"Sodni mlini delajo hitro in zakonito.
Če pa je nekdo nepošten pri nekaterih
postopkih, bi želel slišati odgovor, kaj
dela vrhovno tožilstvo. Zakaj se ne-
kateri tožilci v Mariboru in Sloveni-
ji toliko zanimajo za tiste primere, ko
sem jaz ovadil nekatere kriminaliste
oziroma vrh policije? Kdo ima interes,
da se nekatere stvari ne zgodijo? Kaj je
z ovadbo zoper kriminalista, ki je sam
sebi pisal anonimko?"

"Levica. Tisti strici iz
sence, o katerih govo-
rijo tudi že nekateri
na levici sami."

"Nimate prav. Te laži širijo z vrha poli-
cije. Takrat so začeli zbirati obvestila,
prisluškovati pa so mi začeli februar-
ja 2009 in po šestih mesecih konča-
li točno 10. novembra 2009 opolnoči.
Čudno pa je, da se kateri drug župan
ni znašel v preiskavah. Župan največje-
ga mesta, recimo, jasno pove, da ni v
nobenem postopku. Vsi ostali župani
pa imamo postopke - koprski, celjski,
murskosoboški, jaz. Ne bežim od od-
govornosti, ampak če je nekdo delal
drugače, kot zakon nalaga, mora tudi
odgovarjati. In najbrž novinarji še
zmeraj branite človekove pravice. Meni
so bile globoko kršene."

"Da so mi nezakonito odvzeli prostost,
da so nezakonito opravili hišno pre-
iskavo, da so kriminalisti na podla-
gi ponarejenih dokumentov v zmoto
spravili sodišče, ki je odredilo prislu-
škovanje. S tem so globoko posegli v
mojo zasebnost in človekove pravice."

Kot nekdanji policist to veste zago-
tovo bolje kot jaz - hišne preiskave
in prisluškovanje se običajno izvede-
jo zaradi sumov storitve kaznivega
dejanja. Letos so bile hišne preiska-
ve opravljene recimo pri Zdenku
Pavčku, Aleksandru Svetelšku, Hildi
Tovšak, Andreju Horvatu ... So bile
tudi njim kršene človekove pravice?

"Ne poznam njihovih primerov. Je pa
razlika, če nekdo reče, da smo Pravni
fakulteti dali denar za fasado, jaz pa
sem podpisal sklep, da Pravna fakul-
teta ni dobila tega denarja."

"Drugi del je, da sem imel v upora-
bi stanovanje v Portorožu. Nikdar in
nikoli, izmišljotina. Tretji del, da sem
kupil apartma od Športnega centra Po-
horje. Največja laž. In da sem dobil od
neznane osebe podkupnino v višini
najmanj 98 tisoč evrov. Na podlagi česa
kriminalisti to trdijo? Kaj ste videli od-
redbo?"

"Ni zanimivo, da ste novinarji
prej pisali o prisluhih meni,
kot sem jaz imel pravico
videti vse te zgodbe. Vam
to nič ne smrdi po poli-
tičnem konstruktu? Da
nekdo pošlje kamere
pred mojo hišo,
preden se začne prei-
skava."

Kolikor vem, pa sem se pozanimal,
ob šestih zjutraj pri vas ni bilo nobe-
nega novinarja. Prvi so prišli med pol
deveto in deveto.

Pustiva to. Kriminalisti so letos spi-
sali kazenske ovadbe zoper vas v
zgodbah Dom pod gorco, Toplarna,
Mcline, Pohorske livade in Pravo-
slavna cerkev. A so vsi ti sumi zlorabe
uradnega položaja zarota, obstajajo
zgolj v domišljiji kriminalistov?

"V Večeru ste zapisali, da je izvenso-
dni senat treh sodnikov odločil, da pri
Domu pod gorco ni nobenih elemen-
tov kaznivega dejanja. Pri menjavi ze-
mljišč za toplarno popolnoma enaka
zgodba. Pri Mclinu še ni uveden kazen-
ski postopek, a sem tudi tam prepri-
čan, da je malo verjetnosti, da bo zoper
mene uveden kazenski postopek. Če pa
naredite primerjavo - pri Domu pod
gorco smo zgodbo popolnoma prepisa-
li od slovenjgraškega župana. Zakaj pa
on ni ovaden? Mene pa preganjajo, ker
sem nekaj predlagal mestnemu svetu.
Se vam zdi to normalno, da odgovarjaš
za to, ker nekaj predlagaš?"

V primeru Toplarna je bilo občinsko
premoženje oškodovano za skoraj
sedem milijonov evrov.

"Ne poznate ozadja. Mariborska občina
ni bila oškodovana niti za cent, ravno
nasprotno, pridobili smo. In tega
nočete slišati novinarji. So pa najbrž
najbolj primerni sodniki na sodišču, da
o tem presojajo. Tožil bom kriminali-
sta, ki je javno govoril, da smo občino
oškodovali za šest milijonov evrov."

Vendar so prisluhi zelo obremenju-
joči. Recimo ta, ko vas Marjan Pinter,
nekdanji direktor Konstruktorja VGR,
vpraša, ali mislite vse življenje plače-
vati dolgove, pripomba
naj bi se nanaša-

la na vaše stanovanje, ki ste ga kupili
od podjetja MTB. Vi pa mu na to od-
govorite, da je bil dolg poplačan z lut-
kovnim gledališčem, potem pa bo vse
teklo normalno naprej.

"Policija vas zlorablja. Ta stavek ni iz
prisluhov, ampak iz uradnega zaznam-
ka kriminalista Geršovnika. On pa naj-
bolje ve, na kakšen način je prišel do
tega zapisa."

"Prepričan sem, da drugače ni bilo
možno kot na sporen način. Zato sem
njega in še koga tudi ovadil."

Odločili ste se za povračilne ukrepe,
najeli ste drage odvetnike, izkoristili
svoj politični vpliv in ovadili krimi-
naliste. Zakaj niste recimo prevzeli
politične odgovornosti in odstopili?
Tako bi omogočili neodvisno in stro-
kovno preiskavo o sumih kaznivih
dejanj.

"To ste se vi želeli. Se vam zdi prav, da
policija z mano politično obračunava?
Podtika in ponareja dokumente ..."

"Jaz nisem na nobenega vplival. Ne na
tožilca ne na policijo. Nobenega ne na-
dlegujem, tako kot mariborski krimni-
nalisti nadlegujejo moje ožje sodelavce
in zlorabljajo svoj položaj za politična
obračunavanja z mano."

"Za varnost moje družine in premo-
ženja, tako kot ima vsaka druga hiša
v Mariboru varnostno kamero. Lepo
vas prosim. V neposredni bližini je bilo
več vlomov v hiše. Nisem vsak dan v
Zimici. Sem pa dostikrat, priznam."

Je bil slučaj, da so vas kriminalisti iz
postelje vrgli prav v Zimici, ali tam
dejansko živite?

"Ne, v stanovanju je počila cev sosedu
eno nadstropje višje in smo dva meseca
imeli poplave. Še danes nisem dal po-
praviti lukenj, ki smo jih zvrtali v tla,
da bi izsušili stanovanje. In najbrž ne
morem spati pri brnečih strojih, ki iz-
sušujejo stanovanje."

"Nobenemu nisem zamolčal. Takrat je
nisem imel več v posesti. Bil sem la-
stnik, dal sem stavbno pravico za 20
let. Nisem se niti spomnil za to stvar.
Sem pa jo prijavil protikorupcijski ko-
misiji. Moje premoženje je javno, kot
pri vsakem politiku. Pa to sploh ni
posestvo, je podrtija, vredna 20.500
evrov, dva tisoč kvadratnih metrov."

Odkar ste župan Maribora, se je vaše
premoženje v nepremičninah kar po-
večalo.

Kupili ste stanovanje pod Pohorjem,
apartma na Pohorju, parcelo s hišo v
Smrečnem ...

"Vse na zakonit način. Imam pravico
kaj podedovati po pokojnih očetu,
materi in sestri. Žalostno je to,
da drugi nočejo slišati o tem.
Pa še več zemljišč bom
kupil, v okviru svojih
prihodkov."

"Tam, kjer bom želel.
Kmetijo imam in širim
kmetijstvo. Kmetijsko
zemljo rabim. Za svojo
dejavnost."

"Za sončnice, lubenice,
dinje, koruzo pa še za kaj.
Ne smem kupiti enega
hektarja gozda ali ene
njive, na kateri človek trdo dela s svo-
jimi rokami? Mi je prepovedano sedeti
na traktorju in orati popoldan?"

Hvala bogu, če vas to veseli. Vrnimo
se h kriminalistom - z nekaterimi se
tako dobro razumete, da ste jim omo-
gočili brezplačno parkiranje na ob-
činskem parkirišču. O tem naj bi se
bili dogovorili z Vladom Maksimovi-
čem, vodjo oddelka za splošno krimi-
naliteto, svojim prijateljem.
"Nikoli v življenju se o parkiranju
nisem pogovarjal z Vladom Maksi-
movičem. To je vse urejal pokojni Aleš
Škof, ki je z nekaterimi kriminalisti
sodeloval pri varnostnem sosvetu. In
enkrat me je vprašal, ali lahko kri-
minalisti parkirajo. Še danes ne vem,
kateri so. Tem ljudem delate veliko kri-
vico in škodo. Kolikor mi je znano, so
ti kriminalisti premoženjski in nimajo
nobene zveze z mojimi preiskavami.
To je čisto drug oddelek."

Toda vodstvo policijske uprave nič
ni vedelo o tem dogovoru, sume mo-
rebitnih kaznivih dejanj preiskuje
vrhovno državno tožilstvo. Takšna
darila oziroma ugodnosti so lahko
sporna - lahko pride do odtekanja
informacij ...

"Za vas je tudi sporno, če vas kdo
povabi na kavo in vam nudi informa-
cije, da o tem pišete. Je to sporno?"

"Jaz tudi ne. Nisem v nobenem kazen-
skem postopku, ne razumete tega?
Kriminalisti so v občinski stavbi. In
če parkirajo spodaj ... Še naprej bodo
parkirali. Tako kot moji uradniki. Če
pa kdo na policiji misli, da je s tem kaj
narobe, naj jim pobere pilote. Če je to
glavni problem v tem mestu."

Ni, do njih še prideva. Večkrat ste
omenili, da se proti vam pripravljajo
nove kazenske ovadbe. V katerih pri-
merih se še počutite krivega?
"V nobenem. Trudijo se ovaditi me iz
dve leti starih prisluhov. Recimo, zakaj
je stanovanjski sklad plačal šolnino
svoji uslužbenki, ki je bila imenova-
na za podžupanjo. Pa smo spet pri po-
litiki."

Se vam še zmeraj zdi prav, da je ob-
činsko službeno stanovanje dobila
vedeževalka Karin?

"Ja, ker za njega plačuje več kot 400
evrov najemnine plus stroške. Edina
je bila prijavljena. Je boljše za mesto,
če je to stanovanje prazno?"

Izkazalo se je, da je bilo njeno pripo-
ročilo za imenovanje v svet invalidov
najbrž ponarejeno.

Ampak zakaj je tako dragocena za
to mesto? Katere predloge vam je
podala, recimo da bi se izboljšalo ži-
vljenje invalidov ali invalidskih dru-
štev v mestu?

"Jaz sem samo predlagal, nisem vodil
nobenega postopka v zvezi z njenim
stanovanjem."

Svet invalidov je posvetovalno telo
župana in zanima me, kakšne pre-
dloge je prispevala.

Letos je propadlo kar nekaj gradbe-
nih podjetij. Kako ste spremljali to
agonijo delavcev, ki so vas pogrešali
med svojim bojem proti gradbenim
baronom iz MTB, Konstruktorja in
Stavbarja?

"Sem se dosti boril v okviru svojih
pravic in dolžnosti. Glejte, jaz bi bil
najbolj srečen župan, če bi imel naj-
bolj bogate ljudi v Mariboru. Pa so
velike razlike, ker se v Ma-
riboru prebijamo
z nizkimi pla-

čami. Sem edini župan, ki že vrsto let
organizira kosilo za brezdomce in jih
sprejme. Sem edini župan, ki ima sklad
Darujmo s srcem. Da za božič tisto, kar
celo leto nabiramo, damo sto ali dvesto
evrov družinam, ki so socialno šibke. V
okviru svojih moči skušamo blažiti to
krizo. Je pa veliko odvisno od države,
od državne politike, kakšne ukrepe
sprejema. Merklova je znala Nemčijo
dvigniti, mi svoje države nismo. Če bi
jaz bil predsednik vlade, bi predlagal
odložni veto vseh posojil v Sloveniji za
leto dni."

"Zaradi bank. Po eni strani so podjetja
kupovala draga zemljišča, po drugi je
vrednost zemljišč čez noč padla in in-
vesticije so se ustavile. Krediti se niso
vračali. Banke bi morale, kot v Avstri-
ji, svoje terjatve do teh podjetij preto-
piti v lastniške deleže. In bi danes imeli
še vse firme v Mariboru zdrave. Banke
bi pomagale, da bi podjetja splezala na
zeleno vejo in bi svoje deleže dolgoroč-
no lahko ustreznim kupcem odpro-
dale. Pa teh stečajev ne bi bilo. Samo
moraš imeti jajca, da to narediš."

Pa mislite, da del krivde ni tudi na
strani gradbenih baronov, ki so bili
preveč pohlepni? Tudi oni so se znašli
v preiskavah kriminalistov in bili
ovadeni - Temnik, Pinter, Mlinarič,
Lednik.

"Ni zanimivo, da samo veliko govori-
mo. Mogoče pa bi bilo dobro, da tudi
njih kdaj kdo vpraša."

Precej projektov v mestu je v drugi
polovici leta obtičalo, ker ste prora-
čun preprosto preveč napihnili in
vam je na koncu eksplodiral v obraz.
Zmanjkalo je denarja za načrtova-
no obnovo vrtcev, šol, cest, nekate-
re investicije, kot je sanacija ribnika
v Mestnem parku, trajajo nenormal-
no dolgo, dramatična opozorila pri-
hajajo pri dveh ključnih projektih
mesta, zimski univerzijadi in evrop-
ski prestolnici kulture. Ste pripravlje-
ni priznati, da je to zato, ker ima vaša
politika prevelike oči?
"Ne. Žalostno je, da vi kot mariborski
novinar ne vidite nekih stvari. Če bi
se poglobili v proračun Mestne občine
Maribor ...

"Zakaj? Velik prihodek smo načrtovali
od prodaje plinovoda. Zakaj je prišlo do
spremembe uredbe o načinu obraču-
navanja uporabnine? Zato, da so nam
škodili v Mariboru, da ga ne bi tako
drago prodali. In so nam odgnali vse
kupce. Ker je vlada šla uredbo po suge-
stijah iz Maribora spreminjat. V škodo
meni in Mariboru. Pa vas to ne briga.
Druga zgodba. V proračunu smo imeli
planiranih deset milijonov evrov iz dr-
žavnega proračuna samo za UGM."

"Za UGM imamo dokumentacijo pri-
pravljeno. Vprašajte našo projektno
pisarno, zakaj ministrstvo drži doku-
mente pri sebi."

"Lepo vas prosim. Tretja zgodba - bre-
žina reke Drave. Obljubili so nam osem
milijonov evrov iz regionalnega ra-
zvojnega programa. Zakaj ni razpisa?
In sva že prišla na 60 milijonov evrov,
ki v proračunu ne manjkajo zaradi
mene kot župana ali zaradi nedela
mestne uprave."

Za UGM in obnovo Mariborske knji-
žnice bi lahko počrpali po deset mi-
lijonov evrov.

"Ni res, mi smo vse opravili, čisto vse.
Važno je, da se eni slikajo danes pri ve-
likih projektih. Za EPK pa je Maribor
treba vreči na kolena. Zakaj ne smemo
v Mariboru enega objekta zgraditi?
Vam pokažem pismo o nameri, ki ga je
podpisala ministrica Širca. Za opremo
za Maks. In v čem je problem? Nimajo
več tega pisma. S kom naj se še pogo-
varjam? Ko je bila Janševa vlada, smo
po Mariboru trakove rezali. Pri tej
vladi pa ne. So rekli gospodarska kriza.
Ja, res, samo naj bo za celo Slovenijo.
Povejte mi, zakaj je Jankovic za stadi-
on dobil evropski denar, Popovič pa ne.
Zakaj je denar za spodbujanje razvoja
ostal v najbolj bogatem delu Slovenije?"

Verjamem, da imate težave v Ljublja-
ni. Ampak a ste pomislili, da je to
tudi zaradi vaše agresivne politike?
Občutek imam, da nas drugje v Slove-
niji ne jemljejo več resno, da se nam
celo posmehujejo.

"Veste, komu se največ posmehujejo?
Vaši časopisni hiši. Ker sledite samo
levim, desnih pa sploh ne opazite."

Se ne strinjam. Zdi se pač, da vam je
Ljubljana zelo priročen izgovor za
težave v tem mestu.

"Se ne izgovarjam, želim le, da so kri-
teriji za vse enaki. Zakaj se za vrtce
nisem mogel prijaviti na razpis? Ker je
nekdo priredil razpis, da so potresno
območje tako točkovali, da so bili vsi
ostali izločeni. Od enajstih vrtcev jih je
šest ostalo v Ljubljani."

Poglejte nogometaše Maribora. Prvi
so, najboljši v Sloveniji, njih nihče
ne podcenjuje, spoštujejo jih. Pa so
zgodbo o uspehu spisali sami, nihče

vi na Večeru še danes niste spoznali.
Boste pač morali počakati na drugega
župana, da boste zadovoljni."

Do vaše politike ni kritična samo
opozicija v mestnem svetu, oglaša
se tudi civilna družba. Eden od pod-
pisnikov spletne peticije Poziv k
odstopu župana Kanglerja je tako
ocenil vaše delo: "V času njegovega
županovanja se je uveljavila izrazi-
to enodimenzionalna miselnost in
vzpostavila oligarhija, ki nima jasno
zastavljenih razvojnih prioritet in ni
dorasla razvojnim izzivom mesta ob
Dravi. Slabo pri njej je, da vse preveč-
krat postavlja svoje interese pred in-
terese mesta."

Vaša kadrovska politika, ki daje pred-
nost političnim zaveznikom in prija-
teljem.

"Namesto da bi Ivanu Hajnšku dali pri-
znanje, ga grajate. Zmanjšal je izgubo
Snage v letu 2010, letos bo podjetje
imelo dobiček."

Super. Ampak komaj še beležimo,
katere dejavnosti v mestu to podjetje
prevzema. Meščani so ogorčeni nad
videzom božičnega sejma, nazadnje
ste si nakopali jezo zaščitnikov živali.
"Problem je v naši kupni moči."

Ni res, ste bili na martinovanju? Ma-
ribor se je veselil in zabaval ves dan.
Prireditev je bila dobro organizirana.

Z izbiro, da bo Snaga upravljala azil,
ste razjezili zaščitnike živali.
"Komisija je sprejela pravo odločitev.
Če mislite, da je Mačja hiša najbolj pri-
merna, se motite. Zaradi dokumenta
Vursa naših mačk in psov ne morem
zaupati takšni hiši."

Ne zaupate zaščitnikom živali, ki bi,
če bi se res dogajale kakšne zlorabe,
bili prvi, ki bi na to opozorili javnost?

"A res? Stopite malo do azila in vprašaj-
te, kakšno je njihovo mnenje. Kakšni
sta stanje in vzdušje v zavetišču. Jaz
moram obe plati upoštevati. Mogoče
pa civilna iniciativa ni imela vseh in-
formacij."

Se vam ne zdi žalostno, da se je po-
zitivna zgodba iz vašega prvega
mandata tako obrnila? Zaposleni ne
dobivajo plač, živali zebe ...

"Kaj imam jaz s tem, če zaposleni plač
ne dobijo? Društvo je dobilo koncesijo
in je odgovorno za plače zaposlenih. In
nikogar ne zebe."

Eden izmed primerov, ko niste dali
prednosti mestu, je podjetje PGGH,
za katero ste v Košakih prilagodili
prostorski akt, da so lahko legalizi-
rali blok in potem dve stanovanji, ki
sta danes prazni, drago prodali JMSS
Maribor. Za PGGH lahko rečemo, da je
podobno privilegirano, kot je bil MTB;
podjetju v lasti vašega lovskega prija-
telja je namreč obseg poslov z MOM
v vašem mandatu skokovito narasel.
Se vam zdi prav, da imamo v Mariboru
dve vrsti meščanov - v prvi skupini so
vaši prijatelji in politični podporniki,
ki so deležni služb, položajev v nad-
zornih svetih, poslov in drugih ugo-
dnosti, v drugi pa vsi ostali?
"Zelo sem razočaran nad takim vpraša-
njem, ko me kot novinar kar obsojate
že vnaprej, da sem prilagajal prostor-
ske akte, da sem legaliziral blok. Vsi
postopki so bili izpeljani zakonito in
transparentno. Vse je sprejel mestni
svet. Tudi navedbe, da naj bi imel
PGGH več posla, odkar sem župan,
bi bil zelo vesel, da se preverijo. Je pa
največja resnica ta, da gospod Sovič v
svojem mandatu v mestu ni naredil
nič, jaz pa sem v zadnjih štirih letih
knjigovodsko vrednost MOM dvignil
preko sto milijonov evrov. Vsa podje-
tja so več delala v MOM, ne le PGGH.
Takšne očitke ostro zavračam, ker me
želite v svojem osebnem interesu pri-
bijati na klin."

Moj edini interes je, da naredim
dober intervju. Enkrat ste v pogovo-
ru za Mladino dejali, da v tej pisarni
padajo komande.

"Saj sem župan tega mesta, moram
sprejeti neke odločitve. Ali mislite, da
bom tako kot Sovič, ko ste kaj proti
njemu napisali? Ko ste ga novinarji
usmerjali. Jaz se ne pustim, da me no-
vinarji vodijo."

Kar zadeva infrastrukturo za EPK, si
je občina zadala za cilj gradnjo štirih
objektov, a, kot kaže, bomo v najbolj-
šem primeru prihodnje leto imeli le
gradbišča.

"Posledica EPK bo, da bomo dobili
nove objekte, vprašanje, ali bi sredi
gospodarske krize dobili novi UGM in
knjižnico. Ampak moje mnenje je, da
je to še zmeraj malo. Premalo smo iz-
tržili in premalo smo dobili od države.
Če lahko eno Planico za tridnevni do-
godek država financira s 50 milijoni
evrov, potem naj dajo mojemu in par-
tnerskim mestom več denarja. Ampak
tu ne gre, ker je kriza."

Ampak trajnostni razvoj bi pomenila
tudi prenova nekdanjih hal TVT Boris
Kidrič pa še veliko cenejše bi bilo.
"Zakaj bi kupovali, če imamo dovolj
lastnih nepremičnin? To je potem ne-
transparentno ravnanje z občinskim
denarjem."

Maks ima velike finančne probleme,
Zim že eno leto pridobiva finančni
kredit.

"Se morate vprašati, zakaj je Nova KBM
v dveh dnevih takoj odobrila deset mi-
lijonov Jankovicu za Stožice, za kultur-
ni center v Mariboru pa ne. Pa kdo je
klical gospoda Kovačiča? Ti isti, ki so
ga zdaj zamenjali. Mogoče je dal pre-
malo denarja v Ljubljano, pa so ga zato
zamenjali. Mariborska banka je zato
tu, da bo reševala probleme maribor-
skega gospodarstva."

Občina bi za Maks 20 let plačevala
1,5 milijona evrov letno. Je v takšni
finančni kondiciji?

"Mislim da je. Imamo še veliko nepre-
mičnin, recimo zgornjo postajo stare
vzpenjače. Jo rabimo? To je mrtev ka-
pital občine. Pa je najbrž vredna dva
milijona. Imamo šest, sedem hektar-
jev zazidljivih zemljišč znotraj mari-
borske kasarne."

Katerega dogodka EPK se drugo leto
najbolj veselite?
"Obiska dalajlame 15. maja."

"Mislim da bodo zelo živeli s tem do-
godkom, da se bo veliko spremenilo.
Bolj se bomo odprli, če gledam turistič-
no. Danes veliko turistov prihaja v Ma-
ribor, pa si zatiskamo oči, premalo se
znamo pohvaliti z zimskim turizmom.
Pa je zimska sezona za Maribor tako
pomembna kot poletna za Dalmatin-
ce. Pomembna je tudi vsaka nogome-
tna tekma reprezentance ali Maribora
v evropski ligi. Kot župan imam dol-
goročno strategijo, da Maribor postane
kulturno, športno in turistično sredi-
šče, lahko bi imel tudi veliko težo izo-
braževalnega središča."

"Zaenkrat ja, razen če se bodo gospodje
v Ljubljani preveč prerivali in politično
pretepali."

Megalomansko načrtovani projekt
je sedaj zreduciran na štiri investici-
je. Vsem dvomljivcem lahko z argu-
menti razložite, da so nujno potrebne
(obnova in širitev Ledne dvorane) in
da bo mesto od njih imelo tudi trajno
zapuščino (tekaški poligon pod Po-
horjem), toda zakaj ste v minulih treh
letih spali na tem področju, zdaj pa
spet teče voda v grlo, roki so izjemno
tesni in univerzijada je zaradi tega
resno ogrožena?
"To vi radi govorite, da smo spali."

"Zato, ker smo ga v zadnjem trenutku
vnesli. Danes ga ni zato, ker nimamo
sogovornika v vladi. Če bi bila Janše-
va vlada, bi bilo to narejeno, zagotovo.
Ne morem projektirati in zagotavljati
lastnih sredstev občine, porabiti šest
ali deset milijonov evrov za projektno
dokumentacijo, potem pa mi vlada ne
bo sledila."

"Nimate prav. 30 odstotkov je bilo na-
črtovano iz državnega proračuna,
ostalo lokalne skupnosti in evropska
sredstva. In tu je največji problem, da
ni razpisov, da bi lahko prijavil cevo-
vod, tekaški poligon ali Ledno dvo-
rano. Delež občine naj bi bil le 25
odstotkov."

Predlagali boste poseben zakon o so-
financiranju EPK, zimske univerzija-
de, evropske prestolnice mladih.

"Poklical bom mariborske poslance,
predlagal, da ga vložijo po nujnem po-
stopku. To bo jasno sporočilo, ali slo-
venska politika želi imeti univerzijado
ali ne."

Država je doslej že prispevala tri mi-
lijone evrov za pristojbino, koliko je
občina? Zelo malo.

"Pa to ni občinski, to je nacionalni
projekt. Naj šolam poberem denar, to
želite? Kje naj vzamem? Se vam po-
vedal, da imamo dvojne kriterije v tej
državi. Zakaj ne more država zgraditi
enega tekaškega poligona, ki ga bodo
dan po univerzijadi lahko vsi upora-
bljali? Je to pošteno do Maribora? Pa
govorimo o univerzijadi, svetovnem
športnem spektaklu."

"Lepo vas prosim, zakaj pa se Kitajci
borijo za univerzijado pa Turki, Rusi?
Ker so neumni? No, jaz tudi ne. Ne
morem verjeti, da se kot mariborski
novinar trudite v tem intervjuju mene
prepričati, naj ne gremo v univerzija-
do."

Zelo se motite, osebno sem za univer-
zijado, tekaški poligon bi bila super
pridobitev za Maribor.

"Pol pa dajte tudi kaj narediti v tej
smeri. Vprašajte recimo koga po zdrav-
ju na ministrstvu za visoko šolstvo in
šport."

So otroci, ki jih je Božiček obiskal večkrat - doma, v šoli ali vrtcu in še
kakšen v občinski režiji -, so pa tudi tisti, ki jih sploh ni obiskal. In tisti, ki
jih je Božiček doma obiskal, medtem ko jih tisti z občine na obdaritev
sploh ni povabil.

Med njimi je tudi petletni Sandi, ki obiskuje vrtec, začasno bivališče pa ima
v hajdinski občini. Zakaj ima tam začasno bivališče in ne stalnega, smo
nekoč že pisali, saj je njegova družina preživljala v domačem okolju nasilje
nad enim od njegovih dveh bratov in so se bili iz okolja prisiljeni začasno
umakniti. Sandi je petletni fantek, ki je zaradi svoje bolezni prikovan na
invalidski voziček. Na noge ne more stopiti, sicer pa je zelo navihan in
vedoželjen fant. A zadnje dni je bil zelo otožen. Občinski Božiček je nanj
pozabil, fant pa je le žalostno pogledoval okoli sebe, ko so njegovi vrstniki
v vrtcu prejemali vabila od Božička, njega pa ta mož tudi letos ni povabil.

Mama je fantu hotela prihraniti razočaranje, saj je iz prejšnjih let vedela,
da občinski Božiček pride le k tistim s stalnim bivališčem, ker so se tako
odločili na občini, pa četudi otroci te družine že vsaj štiri leta živijo v tem
okolju in jih vsi v šoli in vrtcu prav dobro poznajo. Njegova mama je tako v
želji, da sin ne bi bil preveč razočaran, na občini poizkusila tako, da bi
sama dala denar za sinovo obdarovanje, a so ji tam le hladno odgovorili, da
so taka pač pravila in pika in naj ga obišče Božiček iz njegove matične
občine. Ko jim je pojasnila, da tam takega obdarovanja sploh nimajo in
jim lahko o tem priskrbi potrdilo matične občine, prav tako niso bili
navdušeni in so Sandijevo željo še naprej ignorirali.

Sandi je bil seveda razočaran, ko so se njegovi vrstniki najprej hvalili, da se
bodo srečali z Božičkom, in potem še, kako lepo jih je obdaroval. Sam pa je
mamico še enkrat vprašal, kaj je zakrivil, ali ga Božiček nima rad in ali ne
ve, da v tisti vrtec hodi tudi on, in kako to, da je nanj čisto pozabil. Seveda
ja Sandi dočakal domačega Božička, a veliko bi mu pomenil tisti, ki bi ga
obiskal skupaj z njegovimi vrstniki.

Razumljivo, da občina pri obdarovanju določi pravila, a vsaj pri otrocih in
še posebno pri teh, ki jim življenje ni toliko naklonjeno, niso potrebni
birokratski vatli in tudi ne varčevanja. Lahko bi upoštevali nadvse
požrtvovalno prizadevanje Sandijeve mame, ki mu je želela zagotovila
nekaj čisto preprostega in skromnega: da bi se počutil prepoznan od
Božička, da bi zanj obstajal tudi vpričo drugih.

Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj je mogoče obiskati vsak dan, od pone-
deljka do petka, med 9. in 18. uro. Tam mladi obiskovalci lahko posedijo pred
računalniki ali se odločijo za druženje ob različnih igrah. (rk)

Podjetje Saubermacher
načrtuje obnovo centra
za ravnanje z nevarnimi
odpadki v Kidričevem

Zadnje leto si bodo prebivalci občine
Kidričevo zagotovo zapomnili po kar
nekaj z okoljevarstvom povezanih do-
gajanj, in čeprav vse kaže, da center za
predelavo odpadnih avtomobilskih
gum v prihodnje v Lovrencu ne bo
(več) deloval, je celovita obnova centra
za ravnanje z nevarnimi odpadki na
dvorišču Taluma še vedno aktualna,
nanjo se podjetje Saubermacher tudi
pripravlja.

Potem ko so člani Nestrankarske-
ga gibanja za Kidričevo ostro nastopi-
li proti obnovi, saj so prepričani, da ta
vključuje tudi širitev centra, in zbrali
več kot 500 podpisov občanov, ki jih
v njihovem prizadevanju podpirajo,
so tudi v podjetju Saubermacher spo-
znali, da z načrtovano, skoraj tiho po-
sodobitvijo centra ne bo nič, in zato so
nazadnje, pred mesecem, na naslove
2300 gospodinjstev poslali brezplačnik
Moj kraj, v njem pa predstavili svoje
podjetje, center za ravnanje z nevar-
nimi odpadki v Kidričevem in seveda
opisali načrtovano investicijo. Da gre
za brezplačnik, ki s svojo vsebino pod-
pira posodobitev centra, je razumlji-
vo, nekoliko manj, da so ga opremili
z občinskim grbom, kar je še poseb-
no zmotilo Branka Štrucla, vodjo Ne-
strankarskega gibanja za Kidričevo.

"V omenjenem, po občinskem grbu
sodeč, občinskem časopisu so tudi ne-
resnične in zavajajoče izjave, po naši
presoji pa župan Anton Leskovar s
tem časopisom nadaljuje svojo stran-
karsko politiko, saj ni nobena skriv-
nost, da je prvak SDS. Saubermacher
je ta časopis izdal z žegnom župana,
njegov edini namen pa je propagira-
nje centra za ravnanje z nevarnimi
odpadki. Vsebina člankov je enostran-
ska in neobjektivna, v časopisu nasto-
pajo ljudje, ki so blizu županu, v oči
bode ravnateljica osnovne šole, ki bi
morala stati na strani tistih, ki varu-
jejo okolje," pravi Štrucl in dodaja, da
so ministrstvo za okolje in prostor že
nekajkrat opozorili na zahtevo Kidri-
čanov, da so stranka v postopku prido-
bivanja gradbenega dovoljenja, vendar
jim to odgovarja, da podjetje Sauber-
macher za izdajo gradbenega dovolje-
nja še ni zaprosilo. "Mi smo se obrnili
tudi na državni zbor, kjer nam člani
odbora za okolje sporočajo, da je na lo-
kalni skupnosti, da ta razpiše referen-
dum, na katerem bi naši ljudje lahko
izrazili svoje poglede na prihodnost
centra. Bomo pa v začetku prihodnje-
ga leta tudi zares začeli ukrepati in
podali pobudo za razpis referenduma,
kar pa je župan v preteklosti zavra-
čal, zato bomo, če bo tako samovolj-
no ravnal tudi tokrat, zahtevali njegov
odpoklic," je oster Branko Štrucl, ki kar
ne more verjeti, kako je mogoče z naj-
različnejšimi donacijami in sponzor-
stvi, mednje uvršča tudi brezplačen
ogled podobnega centra za ravnanje z
odpadki v Avstriji, pridobiti ljudi, "da
ti kar pozabijo na demokracijo".

"Smo podjetje, ki drži obljubo," pa
na očitano odgovarja Rudolf Horvat,
direktor Saubermacherja Slovenija,
in dodaja, da so se za izdajo brezplač-
nika odločili, ker so to od njih priča-
kovali prebivalci občine Kidričevo.
"Časopis je del obljube o vestnem in
ažurnem obveščanju javnosti z doga-
janjem in s potekom obnove. Bralcem
smo ponudili v branje in presojo vse
naše delo, vsebino pa obogatili še z iz-
javami tistih, ki med občani uživajo
ugled. K ustvarjanju tega našega brez-
plačnika smo povabili tudi Branka
Štrucla, vendar se ta našemu povabi-
lu (spet) ni odzval. V imenu nestran-
karskega gibanja za Kidričevo deluje
proti našemu centru, žal pa ne privoli
v soočenje, ki bi bilo za vse nas dobro-
došlo," pravi Horvat in vabi vse, ki še
vedno dvomijo v zapisano in doslej sli-
šano, da potrkajo na njegova vrata in si
pridobijo informacije kar iz prve roke.

Za izdajo gradbenega dovoljenja
podjetju Saubermacher je, pravijo v
ptujski upravni enoti, pristojno mini-
strstvo za okolje in prostor. "Tako je, ker
gre za center, kjer so prisotni nevarni
odpadki. Ker pa mora podjetje v času
pridobivanja vseh soglasij pridobiti tudi
okoljevarstveno, smo postopek pridobi-
vanja tega v imenu ministrstva vodili
mi, kar je povsem ustaljena praksa, saj
smo lokacijsko bliže samemu objektu.
Nismo pa mi tisti, ki soglasje izdamo,"
razlaga Metod Grah, načelnik Upravne
enote Ptuj. Agencija RS za okolje je Sa-
ubermacherju okoljevarstveno dovo-
ljenje že izdala, v njem pa med drugim
zapisala, kako velik sme biti center, ki,
kot je mogoče razumeti, gradbenega
dovoljenja še ni izdalo.

Podjetje Saubermacher pa je pred
mesecem izdalo brezplačnik Moj kraj,
a je nekatere zbodel občinski grb na
naslovnici. "Sam v tem ne vidim nič
spornega, pač pa gre za izpolnitev
obljube, ki jo je podjetje dalo našim
občanom. Zahtevali smo transparen-
tno obveščanje in delovanje, zdaj so
poskrbeli za to, pa nekateri spet niso
zadovoljni. Kot občina dobro sode-
lujemo z vsemi podjetji, ki delujejo
na našem območju, saj ta zaposlujejo
naše ljudi in čisto normalno se mi zdi,
da med nami poteka normalen dialog
in da, kolikor se pač da, skupaj načr-
tujemo tudi naš skupni razvoj," dodaja
Anton Leskovar, župan občine Kidri-

Ptujski atletski klub ima
v svojih vrstah športnici,
ki se ozirata za
olimpijskimi igrami

"Za nami je uspešno in rezultatsko
odlično leto, saj smo na državnih pr-
venstvih in pokalu slovenije kot osre-
dnjih državnih tekmovanjih dosegli
dvaindevetdeset odličij. Naši športni-
ki so bili uspešni tudi zunaj meja, saj je
paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič
osvojila dve medalji na svetovnem pr-
venstvu, Nina Kolarič pa normo za
olimpijado. Klub se ponaša tudi s sve-
tovnim, evropskim in državnimi re-
kordi ter naslovom najboljše športnice
med invalidi v Sloveniji. Gradimo na
zdravih temeljih, imamo tradicijo,
perspektivo in jasno zastavljene cilje,
za katere upam, da jih bomo izpolnili,"
je na tiskovni konferenci povedal pred-
sednik Atletskega kluba Cestno podje-
tje Ptuj dr. Aleksander Lorenčič, ki je
spomladi prevzel vodenje ene najbolj
množičnih in uspešnih športnih sredin
v najstarejšem slovenskem mestu.

Nina Kolarič letos rezultatsko ni iz-
stopala, le približala se je skokom in dr-
žavnemu rekordu iz leta 2008 ter šele
v zadnjem trenutku ujela vlak za sve-
tovno prvenstvo v Južni Koreji, kjer je
osvojila 27. mesto. "Po dveh letih težav s
poškodbami sem se le sestavila, vendar
se pozna dolga pavza, saj mi je manjkal
občutek za skoke. Zato bo moj prvi cilj
dosegati konstantno dolge skoke, šele
takrat bo možno narediti kaj izjemne-
ga. Za olimpijado želim najprej izpolniti
A-normo, pred največjim tekmovanjem
v 2012. pa me čaka še nastop na evrop-
skem prvenstvu v Helsinkih, kjer upam
vsaj na finale. Do sedmih metrov želim
sprva izpolniti nekaj vmesnih ciljev,"
načrtov ni prehitevala slovenska rekor-
derka v skoku v daljino. Ptujski atletski
klub gradi prihodnost na mladih, saj
imajo ob sedemdesetih tekmovalcih
še okrog sto obiskovalcev atletske šole.
Dokaz, da so iz leta v leto boljši, je po
podatkih trenerja Aleša Bezjaka število
osvojenih medalj na državnih tekmo-
vanjih, ki se je v zadnjih petih letih več
kot podvojilo. Lani so jih sicer osvojili
največ doslej (79), a letos (71) ne zaosta-
jajo bistveno. Drugi pokazatelj je število
kategoriziranih športnikov, ki se je od
lani povečalo z devet na štirinajst. Ob
osemnajstih zlatih medaljah v letu 2011
izstopajo še državni rekordi pionirjev
(U14) v štafeti 4-krat 200 metrov, Vero-
nike Domjan v metu diska in veterana
Mikija Prsteca kar v treh disciplinah
(krogla, gira, daljina). Ptujski tekmo-
valci v zrelem življenjskem obdobju so
iz leta v leto številnejši, uspešnejši in
pomembni kot vzor mladim. V minuli
sezoni so osvojili dvaindvajset odličij,
od tega kar enajst zlatih, Prstec pa je bil
razglašen za najbolj vsestranskega špor-
tnika v državi. Sicer pa so na praznič-
nem srečanju podelili še plaketi Francu
Ivančiču in Milanu Cimermanu za več
kot štiridesetletno delo v atletiki.

Popotniško društvo Potuj je ta teden pripravilo družinski večer, na katere-
ga so bili posebej vabljeni najmlajši potujevci. V kletnih prostorih kavarne
Muzikafe se je zbrala generacijsko pisana družba popotnikov, od vnukinj
in vnukov do babic in dedkov. Z družino Klasinc, Pio in Enejem, mamico
Natašo in atijem Andrejem, smo podoživeli potovanje po polotoku Jukatan
v Mehiki. Z mehiškimi pravljicami nam je otroško domišljijo mehiških otrok
pričarala Liljana Klemenčič, odlična pravljičarka in knjižničarka iz Knjižni-
ce Ivana Potrča Ptuj.

Večer je zaznamovala predaja skrinjice najmlajšim potujevcem. Štefan Gjer-
gjek, mizar iz Gorice pri Murski Soboti, je društvu podaril hrastovo skrinjo.
Pod mentorstvom Leje Kralj, profesorice likovnega pouka, so jo iskrivo posli-
kali učenci iz Osnovne šole Olge Meglič Ptuj. Vanjo bodo otroci oddajali igrač-
ke, ki so se jih morda naveličali ali pa so jim še vedno ljube, a jih želijo podariti.

Te bodo lahko popotniki odnesli v tiste kotičke sveta, kjer imajo otroci
neprimerno manj materialnih dobrin, kot jih imajo slovenski, in so zanje ži-
vopisne igrače naših otrok nedosegljivo bogastvo. Skrinjica bo tako medij po-
vezovanja naših otrok z otroki sveta in način, kako lahko otroci ozavestijo idejo
enega sveta: v dobri veri, da bodo nekoč vsi otroci sveta zaživeli v blagostanju
in da se bodo nekoč igrače otrok iz zdaj revnih delov sveta kot darilo in izme-
njava vračale k našim otrokom. (slp)

cesijskimi deli urejanja in čiščenja
javnih površin v mestni občini Ve-
lenje, že nekaj časa pa so razmišljali
tudi o tem, da bi si uredili svoj rastli-
njak. To se je pred kratkim tudi ure-
sničilo. Konec prejšnjega meseca so
dobili 500 kvadratnih metrov velik
rastlinjak. Rastlinjak Jezero, kot so
ga poimenovali, je zasnovan sodob-
no in je skoraj povsem avtomatizi-
ran. Večina prostora je namenjena
vzgoji rastlin, del tudi za aranžiranje,
izvedbo delavnic in izobraževanje. S
posebej prilagojenimi vsebinami bi
namreč radi področje hortikulture
približali mladim.

Z rastlinjakom bodo poskrbeli za
lastno vzgojo rož in grmovnic, tudi
dreves, to je rastlinja, ki ga njihov novi
delovni program potrebuje pri ureja-
nju zelenih površin. Tako bodo lahko
s to dejavnostjo konkurenčnejši, daje
pa jim tudi možnost širjenja progra-
ma, saj bodo lahko sadike, ki jih bodo
sami vzgojili, tržili. Skladno s tem
bodo lahko tudi širili dejavnost in po-
stavili še kak podoben rastlinjak, pro-
stora za to je namreč dovolj.

Tudi otroška knjižnica Pri Mišku Knjižku se je z Gledališkega trga preselila v
nove prostore osrednje knjižnice v Celju. Kar nekaj časa se je ugibalo o tem, kaj
bo v nekdanjih prostorih knjižnice, ki so v lasti mestne občine Celje. Prostore
obnavljajo, in kot smo izvedeli, naj bi se sem preselila Javni sklad RS za kultur-
ne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Celje. V prvi fazi bodo na voljo le pi-
sarniški prostori, nato bodo uredili še prireditveno dvorano. Tu naj bi dobilo
svoj stalni prostor tudi lutkovno gledališče. Investicija je vredna okoli 200 tisoč
evrov.

Na tem trgu je bil še en oddelek celjske knjižnice, v kompleksu ob Sloven-
skem ljudskem gledališču. V teh prostorih želi SLG Celje urediti nove prostore za
"malo sceno" gledališča Oder pod odrom. Ta je sedaj v popolnoma neprimernih
prostorih in dejansko pod odrom celjskega gledališča. Kdaj se bo ta investicija
začela, pa ta čas ne vedo ne v gledališču ne na občini. (vve)

Število bolnikov na čakalnih listah
celjske bolnišnice se je v tem letu
zmanjšalo za 60 odstotkov. Lani de-
cembra je bilo na čakalnih listah več
kot 9000 bolnikov, v novembru letos
le še okoli 3600. Čakalne liste so skrčili
s preverjanjem čakalnih seznamov in
s povečanjem obsega dela in reorgani-
zacijo dela. Vse čakalne dobe so sedaj
v okviru dopustnih čakalnih dob tudi
za pregled z magnetno resonanco, ul-
trazvok dojk, specialistične preglede
v kardiološki ambulanti, v nevrološki
ambulanti in čakalne dobe za zdravlje-
nje hrbtenice.

Strokovni vodja celjske bolnišnice
Franc Vindišar pa kritično ocenjuje
varčevanje v zdravstvu, ki se bo od-
ražalo tudi pri zdravju pacientov in
dostopnosti do zdravja, če bo trajalo
predolgo. "Za to funkcijo sem se odlo-
čil v prepričanju, da celjska bolnišnica
zasluži ustrezen strokovni nivo tako v
Sloveniji kot na marsikaterem podro-
čju, tudi širše. Svoje mnenje opira na
zavidanja vredne rezultate, ki so jih
tudi v tem letu dosegli v stroki. Kar
nekaj dejavnosti so s hospitalnega po-
dročja prenesli na ambulantno raven.
Denimo operativno oskrbo krčnih žil.
To jim je uspelo tako, da so aktivira-
li staro operacijsko dvorano v starem

V velenjskem Društvu
za podvodne dejavnosti
Jezero je tudi deset članov
Podvodne reševalne služ-
be Slovenije

"Steklenico odpremo, s prstom za-
mašimo luknjo, obrnemo, potem pa
v vodi damo regulator iz ust, pihne-
mo v steklenico malo zraka in šampa-
njec priteče ven," nam je tehniko pitja
šampanjca pod vodo razložil pred-
sednik Društva za podvodne dejav-
nosti Jezero iz Velenja Mitja Purnat.
Seveda to ne pomeni, da je pitje šam-
panjca glavna dejavnost tega društva,
je pa pomembno praznično opravi-
lo, ko se na novega leta dan spustijo v
globino Velenjskega jezera. Tudi v ne-
deljo, prvega dne prihodnjega leta bo
tako. Ob 13. uri se bodo zbrali na obali
jezera, se dobro pripravili, ob 14. uri
pa bodo drug za drugim "zakorakali"
v vodo. Kakšna bo, zimsko "topla" ali
ledena, še ne vedo. A pripravljeni so na
tako, kot pač bo.

Letos bodo opravili novoletni
potop v Velenjsko jezero že sedem-
najstič. Najprej je bil načrt za tak pro-
jekt v društvenih prostorih izrečen
bolj za šalo. A so ga člani vzeli resno
in tak potop je postal tradicionalna
prireditev. Domačinom so se pridru-
žili člani ostalih slovenskih potaplja-
ških društev, prišli so tudi nekateri
tujci. Vsako leto vsaj 30 potapljačev
poskrbi za poseben velenjski utrip. Saj
njihov podvig z obale spremlja tudi
veliko Velenjčanov, nekateri prihajajo
tudi od drugod. Med potapljači so tudi
člani Podvodne reševalne službe Slo-
venije. "Nam je lažje, ker imamo dru-
gačne obleke in nas v njih ne zebe,"
pravi Purnat, tudi sam podvodni re-
ševalec, takih je še devet članov ve-
lenjskega potapljaškega društva. Drugi
morajo kar malo stisniti zobe,saj ima
voda običajno le tri do pet stopinj. "A
jih to ne odvrne, da naslednje leto ne
bi znova prišli."
operacijskem bloku. S povečanim ob-
segom dela so zmanjšali čakalno dobo.
Iz klasičnega načina operiranja so
prešli na sodoben način. Ta je seveda
dražji, ampak za paciente neprimer-
no boljši. Operirajo z lasersko tehno-
logijo v lokalni anesteziji. Bolniki ne
ležijo v bolnišnici, so manj časa v bol-
niškem staležu in so bolj zadovoljni. S
to metodo so letos operirali 72 pacien-
tov in v lokalni anesteziji opravili 74
delnih odstranitev krčnih žil.

"Razvijamo minimalno invaziv-
ne operacije pri zdravljenju hrbtenice.
Tukaj sodelujeta ortopedski in trav-
matološki oddelek. Do konca novem-
bra smo imeli na travmatologiji kar 56
večjih posegov na hrbtenici, od tega 21
z metodo minimalne invazivne kirur-
gije. Zdravljenje teh pacientov je tudi
bistveno krajše in prej okrevajo," pravi
Vindišar.

Izjemna pridobitev za celjsko
bolnišnico je tudi program koro-
nografije, vendar je izvajanje tega
še omejeno. "Ta program je namreč
možno opravljati le v rednem delov-
nem času. Upamo pa, da bodo bolni-
kom, ki potrebujejo te preiskave in ki
so pogosto tudi terapevtski ukrep, te
preiskave na voljo vseh 24 ur na dan,
vse dni v letu. V naši bolnišnici opra-
vimo 75 preiskav mesečno, veliko teh
je urgentnih, pravi strokovni vodja.

Letos na jezeru ledu verjetno ne bo,
vsaj debelejšega ne. Pred petimi ali še-
stimi leti je bil debel kar deset centi-
metrov. Zato so morali najprej narediti
luknjo, da so prišli v vodo. "Če je led
debel, moramo seveda še bolj poskrbe-
ti za varnost. Pod vodo imamo poseb-
no vrv, za katero se držimo. Varnost
je pri potapljanju vedno na prvem
mestu; ne le pri novoletnem, tudi v
normalnih pogojih."

Po takih mrzlih potopih seveda
tudi poskrbijo, da se potapljači ustre-
zno pogrejejo. Ne le s toplim čajem ali
kuhanim vinom, tudi z njihovo novo-
letno potapljaško posebnostjo, to je s
kranjsko klobaso, kuhano v refošku.
Vino je seveda malo pomešano z vodo.
A klobasi da posebno barvo in okus,
tako da nekateri hodijo na to srečanje
tudi zaradi te specialitete.

Velenjsko Društvo za podvodne
dejavnosti ima okoli 30 članov, skr-
bijo tudi za podmladek. Imajo dva in-
štruktorja potapljanja in vsako leto

Občina Ljutomer za inve-
sticije v letu 2012 predvi-
deva 14,5 milijona evrov,
kar je 66 odstotkov več
kot v tem letu

Na minuli seji občinskega sveta je lju-
tomerska županja Olga Karba pred-
stavila proračun občine za prihodnje
leto. Enakomeren razvoj krajevnih
skupnosti, visok delež nepovratnih
sredstev pri investicijah in stabiliza-
cija finančnega primanjkljaja občin-
ske blagajne so trije ključni cilji, ki jih
je pri snovanju občinskih financ za
prihodnje leto izpostavila Karbova.
Za naslednje leto se predvideva, da
se bo v občinsko blagajno zlilo 21,7
milijona evrov, kar 86 odstotkov več,
kot je bilo predvideno za letos, od-
hodki pa se za leto 2012 predvidevajo
v višini 22 milijona evrov. V veljav-
nem proračunu za letos so predvideni
odhodki občine Ljutomer 11,5 milijo-
na evrov, koliko sredstev je bilo pora-
bljenih letos, pa bo pokazal zaključni
račun.

"Sanirali smo vse odprte obve-
znosti za nazaj. Bile so odprte pogod-
be tudi še iz preteklih petih let in to
smo sedaj vse uredili. Ves čas sem po-
udarjala, da bo leto 2011 sanacijsko,
po opravljenem pa sem vesela, da smo
finance spravili na takšen nivo, da so
tisti, ki so opravili delo, bili za to tudi
plačani," je dejala Karbova in dodala,
da so kljub sanaciji v tem letu pričeli
dve veliki investiciji; obnovo mestnih
ulic in Starega trga ter izgradnjo ka-
nalizacije v vaseh Šalinci, Krištanci in
Grlava. Omenjeni investiciji se bosta
nadaljevali tudi v letu 2012, ko se za
investicije predvideva skupaj 14,5 mi-
lijona evrov, kar je 66 odstotkov več
kot letos. Občina Ljutomer se nadeja
v letu 2012 pridobiti kar 10 milijo-
nov evrov nepovratnih sredstev iz dr-
žavnega in evropskega proračuna. Za
projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja
- sistem C so predvidena nepovratna
sredstva v višini 6,6 milijona evrov, za
celovito prenovo mestnega jedra 1,5
milijona evrov, za zbirni kanal Prista-
va-Stročja vas 676 tisoč evrov, za ka-
nalizacijo v vaseh Šalinci, Krištanci
in Grlava 338 tisoč evrov, za zadru-
žni dom na Cvenu 336 tisoč evrov in
za rekonstrukcijo lokalne ceste Stročja
vas-Podgradje 316 tisoč evrov. "Ostala
potrebna sredstva za realizacijo in-
vesticij v višini 4,5 milijona evrov so
namenska sredstva za uporabo stavb-
nega zemljišča, sredstva od prodaje
stvarnega premoženja občine, sred-
stva komunalnih prispevkov, sredstva
okoljskih dajatev in najemnin," je ob-
razložila ljutomerska županja.

Pred obravnavo na seji občinske-
ga sveta so proračun v prvem branju
pregledali tudi občinski odbori. Odbor
za družbene dejavnosti je predlagal,
da se za krajevne skupnosti zagotovi
več denarja in da se v letu 2012 zago-
tovi 30 tisoč evrov za rekonstrukci-
jo ostrešja in ureditev stanovanja
v mansardi gasilskega doma Ljuto-
mer, odbor za varstvo okolja pa želi,
da se pokroviteljstva županje zviša-
jo z dveh na štiri tisoč evrov. Največ
predlogov za spremembe proraču-
na ima odbor za kmetijstvo, ki želi,
da se zagotovijo sredstva za obnovo
studenca v Mali Nedelji, za izgradnjo
mostu preko potoka Bukovnica, za
zaris talnih označb na lokalni cesti
Ljutomer-Veržej, za obnovo Maistro-
ve ulice v Ljutomeru in za postavitev
javne razsvetljave na Babinski cesti v
Ljutomeru ter da se povečajo sredstva
namenjena za delovanje turističnih
društev. Predloge odborov bo finanč-
na služba občine preučila in jih po-
skušala uvrstiti v proračun za drugo
obravnavo, prav tako pa tudi predlo-
ge svetnika Jožeta Klemenčiča (Desus),
ki bi želel, da se zmanjšajo predvide-
na sredstva za reprezentanco, spletno
stran, protokolarna darila ter založni-
ške in tiskarske storitve. Klemenčič je
še pozval Karbovo, da pripravi načrt,
ki bo zajemal desetodstotno varčeva-
nje občinske uprave. Proračun je zdaj
v javni obravnavi, na januarski seji pa
ga bodo svetniki sprejemali v drugi
obravnavi.

Tradicionalni blagoslov konj so včeraj pripravili tudi v Veržeju. (Miha Šoštarič)

V nedeljo je praznoval god zavetnik konj sv. Štefan, zato so po številnih sloven-
skih krajih pripravili blagoslovitev konj. Tudi v Prlekiji na Štefanovo, ob dnevu
samostojnosti in enotnosti, pripravljajo prireditve, na katerih lokalni cerkve-
ni dostojanstveniki z blagoslovom zaželijo sreče in zdravja konjem ter njiho-
vim lastnikom. Konj je bil na prleških kmetijah do sredine 19. stoletja prisoten
le pri vsakdanjih kmečkih opravilih, od leta 1874 pa prleški kmetje, rejci konj,
tekmujejo s temi plemenitimi živalmi. Ljutomerski kasač že vrsto let slovi kot
najboljši v državi, ljutomerski klub pa z rezultati konj in tekmovalcev na tekmo-
valnih stezah prednjači v slovenskem prostoru. Številne konje sta ob prisotno-
sti množice obiskovalcev blagoslovila župnika Jožef Krnc v Veržeju in Štefan
Vinkovič v Križevcih. (mš)

Kulturno-turistično društvo Moščanci in Pevsko društvo Puconci sta v pone-
deljek zvečer v puconski kulturni dvorani pripravila prireditev Volčje noči. S
pesmijo, plesom, koledniki in videoposnetki so nastopajoči pod režijskim vod-
stvom Milivoja Mikija Roša pričarali tesnobne dni največje teme in mraza med
24. decembrom in 6. januarjem, počastili pa so tudi stare slovanske bogove in
Štefane. Ker to moško osebno ime povezujejo z grškim izrazom stefanos, ki
pomeni venec oziroma krono, so v imenu vseh Štefanov na prireditvi ovenčali
Štefana Sočiča. (se)

V petek, 30. decembra, bo v Beltincih nastopil moški vokalni kvintet Aeternum.
Koncert, ki ga organizira Glasbena šola Beltinci (Zavod sv. Cirila in Metoda), bo
v cerkvi sv. Ladislava v Beltincih ob 19. uri. Vstopnine ni. (ng)

Manj kot na Koroškem
v povprečju zaslužijo
le še v notranjsko-kraški
in pomurski regiji,
povprečna neto plača
v regiji 907 evrov

Povprečna plača v koroški regiji je po
zadnjih podatkih, ki jih na podlagi več
statističnih virov informacij mesečno
zbira A.L.P. Peca, znašala 1375 evrov
bruto ali 907 evrov neto, medtem ko
je povprečna plača v Sloveniji v sep-
tembru letos znašala 1506 evrov bruto
ali 978 evrov neto. Podatki o plačah
se mesečno po regijah sicer bistveno
skozi daljše obdobje ne spreminjajo,
kar tudi pomeni, da Koroška še naprej
sodi med regije s podpovprečnimi pla-
čami. Zadnja primerjava kaže, da je Ko-
roška na lestvici dvanajstih slovenskih
statističnih regij glede na povprečno
plačo uvrščena na deseto mesto, za njo
sta le notranjsko-kraška (1358 evrov
bruto) in pomurska regija (1322 evrov
bruto), ki še naprej ostaja na zadnjem
mestu. Slovensko povprečje sicer v naj-
večji meri dviguje povprečna plača v
osrednjeslovenski regiji, ki je po za-
dnjih podatkih znašala 1682 evrov
bruto in je bistveno višja kot v ostalih
regijah. Na drugem mestu je obalno-
kraška regija, kjer je povprečna bruto
plača v septembru dosegla 1492 evrov.

Z veliko truda in dobre
volje ljudi je Aleksandra
Terek postala lastnica
avtomobila

Aleksandri Terek, o kateri smo spo-
mladi poročali, da si želi kupiti avto
in tako postati bolj samostojna, je
uspelo. Invalidka iz Ribnice na Po-
horju, ki ji v življenju nikoli ni bilo
dano hoditi, je v decembru kupila
avtomobil Opel Corsa. Akcije zbira-
nja denarja se je lotila februarja letos,
s prošnjami se je obrnila na posame-
znike, podjetja in občine. Zbrala je
3600 evrov, kar je zadostovalo za sicer
ne zelo mlad, a dobro ohranjen avto,
ki še nima veliko prevoženih kilome-
trov. "Izbrali in pripeljali so ga prosto-
voljci iz organizacije Never give up.
Oni so mi tudi sicer ogromno poma-
gali pri zbiranju denarja." Predlaga-
li so ji, da začne izdelovati angelčke.
Dali so ji tudi material in izdelala jih
je več kot 200. "Sami so jih naredili še
precej več in potem so jih zame pro-
dajali pri svojih stojnicah," je poveda-
la Aleksandra Terek, ki živi v bivalni
skupnosti Sonček v Dravogradu. Pre-
pričana je, da bo z nakupom avtomo-
bila postala precej bolj samostojna,
večkrat se bo lahko peljala domov,
veseli pa se tudi obiskov svojih prija-
teljev, ki jih ima na različnih koncih
dežele. Z mnogimi se je spoprijateljila
v Zavodu za usposabljanje invalidne
mladine v Kamniku, kjer je preži-
vljala rano mladost. "Za tako dolge
razdalje se bom sicer morala še malo
privaditi, najprej pa je seveda treba
avto predelati, to mi bodo naredili po
praznikih, upam, da bo še v januarju
avto pripravljen zame," se veseli Ale-
ksandra. Tudi prilagoditev avtomobi-
la bo treba plačati, "na internetu sem
gledala, da to stane vsaj tisoč evrov, a
smo se dogovorili s članom Koroške-
ga društva paraplegikov Ivanom Ga-
berškom, da mi bo to naredil za 560

S Koroško so po mesečnih povprečnih
plačah primerljive podravska, spodnje-
posavska in savinjska regija.

Če Korošci po razpoložljivih po-
datkih v povprečju zaslužijo 907
evrov neto mesečno, pa se višina do-
hodka vseeno precej razlikuje glede
na občino, v kateri so ljudje zaposleni,
in s tem glede na proizvodnjo oziro-
ma druge dejavnosti, ki so za posame-
zno občino značilne in ki plače bolj
ali manj dvigujejo oziroma nižajo.
Kar sto evrov manj od koroškega pov-
prečja na primer zaslužijo zaposleni
v občini Podvelka, kjer je povpreč-
na neto plača v septembru znašala
803 evre. Za Dravsko dolino so tudi
sicer značilne najnižje plače v koro-
ški regiji, saj je povprečna bruto plača
v višini 1247 evrov v občinah uprav-

evrov. Zelo sem vesela, zahvaljujem
se vsem, ki so mi pomagali," ni po-
zabila povedati Aleksandra, ki je ob
tem listala po bančnih izpiskih daro-
1. Ravne
2. Črna
3. Mežica
4. Slovenj Gradec
5. Dravograd
6. Muta
7. Radlje ob Dravi

ne enote Radlje ob Dravi krepko nižja
od regijskega povprečja. Na zadnjih
treh mestih koroške lestvice plač so
poleg Podvelke (1157 evrov bruto) na
repu še Vuzenica (1199 evrov bruto)
in Ribnica na Pohorju (1221 evrov
bruto), v sredini lestvice sta Radlje
ob Dravi (1257 evrov bruto) in Muta
(1288 evrov bruto). Najvišje plače so
po zadnjih podatkih prejemali za-
posleni v občini Ravne (1471 evrov
bruto), sledi občina Črna (1456 evrov
bruto), na tretjem mestu je občina

valcev. Med njimi je veliko posame-
znikov, ki so prispevali nekaj deset
evrov, pa tudi podjetja, ki so pri-
spevala nekaj sto evrov. Največ med
njimi, tisoč evrov, pa so ji podarili
pri Telekomu. Na pomoč ji je prisko-
čilo tudi Koroško društvo paraplegi-
kov, pri izbiri avta je upoštevala tudi
nasvet njihovega predsednika Damja-
na Hovnika. Bolj všeč od corse ji je bil
namreč peugeot 206, a so ji povedali,
da bo v corso lažje namestila invalid-
ski voziček. "Tega se bom morala še
naučiti, tako da se bom lahko samo-
stojno, brez pomoči, odpeljala in pri-
peljala nazaj," načrtuje in pojasnjuje,
kako bo potem, ko se bo usedla, vo-
ziček dala prek sebe in ga namestila
na sovoznikov sedež. Vozniški izpit je
opravila pred približno letom, njena

^Z^D 1456 €
1416 €
1409 €
1316 €
1288 €
1257 €
1253 €
1235 €
1221 €
1199 €
1157 €

Mežica (1416 evrov bruto), na četrtem
mestna občina Slovenj Gradec (1409
evrov bruto) in petem mestu Dravo-
grad (1316 evrov bruto), občini Preva-
lje (1253 evrov bruto) in Mislinja (1235
evrov bruto) pa sta uvrščeni na osmo
oziroma deveto mesto. Po zadnjih po-
datkih je na Koroškem skupaj 24.345
delovno aktivnih prebivalcev, gleda-
no po delovnem mestu je večina teh s
statusom zaposlenih, le osmina je sa-
mozaposlenih, okoli 1200 prebivalcev
ima status kmeta.

inštruktorica je bila soseda Sončk-
ove bivalne skupnosti v Dravogradu,
in kot se spominja mlada voznica,
je bilo poučevanje šoferja invalida
tudi zanjo nekaj novega. Avto zdaj
že nekaj tednov stoji pred hišo, Ale-
ksandra se včasih usede vanj, posluša
glasbo in z velikim veseljem pričaku-
je dneve, ko bo lahko sama šofirala.
Denarja za predelavo avtomobila še
nima, zato jo bodo donacije, četudi
majhne, razveselile. Denar je mogoče
nakazati na transakcijski račun Dru-
štva paraplegikov Koroške številka
SI56 0254 6025 9256 157, sklic 1988,
namen "Donacija Aleksandra Terek".
Dekle iz Ribnice z veseljem odgovarja
tudi na elektronska sporočila (sandra.
terek@gmail.com) in telefonske klice
(041 216 455).

V želji po uravnoteženju svojih dejav-
nosti so v Klubu koroških študentov
(KKŠ) oživili in še razširili projekt z
imenom Arena znanja, ki so ga začeli
že lansko šolsko leto z brezplačnimi
inštrukcijami matematike in angle-
ščine za dijake v mladinskih centrih
na Ravnah na Koroškem in v Slovenj
Gradcu. Od letošnjega novembra Arena
znanja - njen namen je pod enim
imenom združiti vrste izobraževanj,
ki jih izvajata KKŠ in koroški mladin-
ski kulturni center Kompleks - ponuja
bogat nabor izobraževalnih vsebin.

"Pripravljamo jezikovne tečaje,
predavanja o zdravi prehrani, delav-
nice fotografije, izobraževanja s po-
dročja interneta in programiranja in
plesne tečaje, pozabili pa nismo na
dijake, saj bomo vzpostavljali bazo in-
štruktorjev z različnih področij. Izo-
braževanja so ugodna za študentski in
dijaški žep," je povedal vodja projekta
Tadej Breznik.

Od ponujenih jezikovnih tečajev
je bilo dovolj zanimanja le za osnov-
ni tečaj ruščine, medtem ko za obno-
vitvena tečaja nemščine in angleščine
ni bilo interesa, člani in tudi nečlani
KKŠ pa se lahko januarja vključijo v
nadaljevalna tečaja teh dveh jezikov.

Od plesnih tečajev poteka že
zumba, plesna vadba ob latinskoa-
meriški glasbi, skupino tečajnikov za
učenje standardnih in latinskoame-
riških plesov še sestavljajo. Za pilates
in orientalske plese pa ni zanimanja.

V dveh dneh so organizatorji
dobili dovolj prijav, da so lahko v za-
četku decembra že izvedli tečaj za
voditelja čolna, ponovili ga bodo ja-
nuarja. Izvedli so tudi vse predvide-
ne delavnice, denimo osnovni tečaj
fotografiranja, delavnico modne fo-
tografije, predstavitev 3D-grafike v
spletnih brskalnikih, v nadaljevanjih
pa še poteka delavnica o osnovah mo-
dernega interneta.

Na spletni strani www.arenazna-
nja.si dijaki in študenti najdejo tudi
prijavnico za vpis v bazo iskalcev in-
štruktorjev oziroma ponudnikov in-
štrukcij. Podrobnejše informacije so
na voljo tudi po elektronski pošti are-
naznanja@klub-kks.si ali po telefonu
(02) 82 17 570 in 040 514 642.

Po Breznikovih besedah bodo v
prihodnje pripravili še tečaje za va-
ditelja plavanja, deskanja in alpskega
smučanja in tečaj klasične masaže,
Aleš Logar iz Kompleksa pa omenja
še tečaj turnega smučanja in preda-
vanje o ponovni uporabi predmetov.
Za izvedbo izobraževalnih projektov
bodo organizatorji denar poskuša-
li pridobiti tudi v okviru raznih raz-
pisov.

Športno-turistično društvo Sv. Vid
vabi v nedeljo, 1. januarja, ob 00.30 k
turistični hišici na Sv. Vidu. Z butelj-
ko pod jelko se bodo krajani že tradi-
cionalno zbrali pod okrašeno jelko, si
voščili in nazdravili novemu letu. V
ponedeljek, 2. januarja, ob 10. uri pa
se bo pred turistično hišico začel no-
voletni pohod po domačem kraju, prvi
pohod v novem letu bo udeležence po-
peljal po Vidovi poti. (ačk)

Drevi ob 18. uri bo v Kulturnem domu
Kotlje božično-novoletni koncert me-
šanega pevskega zbora Rožmarin, ki
ga vodi Irena Glasenčnik. Rožmarin,
ki letos praznuje 25-letnico, je tokrat v
goste povabil Šaleški študentski oktet
iz Velenja. (jb)

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Dežurni zdravnik obiskuje na domu od ponedeljka do sobote med 16. in 23.
uro, v nedeljo in med prazniki pa med 10. in 23. uro. Naročila za obisk spre-
jemajo na telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do 22. ure. Druge
informacije o organizaciji in delovanju službe lahko uporabniki dobijo na
številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobozdravstvenih ambulantah v
Ulici kneza Koclja 10 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa
so ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Ulici kneza Koclja 10
zaprte. Telefonska številka je 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena
služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Elizabeta Xheladini dekli-
co (2930 g, 46 cm), Gordana Majhen deklico (3300 g, 51 cm), Alma Sokolovic
dečka (3600 g, 50,5 cm), Špela Solce deklico (2840 g, 49 cm), Janja Tepeh dekli-
co (3520 g, 51 cm), Lidija Kocbek deklico (2650 g, 47 cm), Saša Firbas deklico
(3630 g, 51 cm), Mojca Mlinar deklico (3590 g, 51 cm), Marjeta Dell Olivo dečka
(3890 g, 55 cm), Ivica Kodrič deklico (2360 g, 47 cm), Doroteja Ačko deklico
(3500 g, 52,5 cm), Barbara Bosiljevac deklico (3370 g, 49 cm), Andreja Žmavc
deklico (3470 g, 50 cm), Tina Komadina dečka (3570 g, 52 cm), Nataša Lešnik
Štrafela dečka (3390 g, 50 cm), Valerija Roškar dečka (3580 g, 49 cm) in Urška
Jelen dečka (1570 g, 44,5 cm). Čestitamo.

Zadnje slovo - Pogrebi v Mariboru danes, v sredo, 28. decembra:
Pokopališče Pobrežje:

Stanislav Ladic ob 12.15, Drago Abram ob 13. uri.
Pokopališče Dobrava:
Terezija Smodiš ob 14.15.

Pri pregledu mariborskih silvestrovanj, ki smo ga objavili v soboto, smo vklju-
čili vse večje mestne hotele, izpadel pa je nov mestni Hotel City Maribor. V tej
novi namestitveno-kulinarični pridobitvi v mestu bo silvestrovanje v restavra-
ciji Terasa, kjer bo posebno kulinarično doživetje pospremila glasba Karneval
Bande. Cena praznovanja je 60 evrov na osebo, gostje pa lahko izbirajo med ži-
vahnejšim in mirnejšim delom restavracije. Ob polnoči si bodo gostje ob kozar-
cu penine s terase lahko ogledali ognjemet. (taš, jaz)

pa ji bo najemnino odplačevala sedem
let. Vrednost gradbenih del je 575 tisoč
evrov, večnamenska dvorana, v kateri
so še sanitarije in kuhinja, pa meri 390
kvadratnih metrov. Občina se je od-
ločila, da bo na Prihovi v prihodnjih
letih zgradila še šolo in vrtec. Finanč-
no pomoč pričakuje od ministrstva za
šolstvo in šport. Župan občine Oplo-
tnica Matjaž Orter poudarja, da bodo
spremljali državne razpise in se nanje
tudi prijavljali.

11:00-113:00 Čudežna polja in Pidži Country Band
-22-00 -104:00 inja ŽagferJMda flfcgftlatiian.

Stanovalci Doma pod gorco so v
drugem nadstropju doma tudi uradno
dobili novo knjižnico, ki jo je sveča-
no predal namenu mariborski podž-
upan Janez Ujčič; hkrati je direktorju
doma Matjanu Cojhterju predal nekaj
knjig. "V domu sta dve gospodinjski
skupnosti, v katerih je skupaj devet
priročnih knjižnic oziroma dve v
vsakem nadstropju, stanovalcem je
na voljo tudi osrednja knjižnica, ki
je večja in v kateri se je poleg številni
revij doslej nabralo že približno tisoč
knjig, ki so nam jih podarili znani ali
neznani donatorji," je dejal Cojhter in
poudaril, da so stanovalci nadvse po-
gosti obiskovalci knjižnice, v kateri
sta tudi kotiček za branje in spletni
kotiček, kjer lahko stanovalci brska-
jo po internetu ali se s pomočjo osebja
naučijo osnov interneta. Nekaj stano-
valcev si čtivo odnaša v sobe. Ujčič je

Večina mimoidočih
novoletne želje povezuje
z uspešnimi občinskimi
projekti in pozitivnimi
spremembami na
področju slovenske vlade

Ob koncu leta si marsikdo postavi no-
voletne zaobljube, po spremembah v
vrhu države bo po volitvah to najbrž
storila tudi nova vlada. Kakšne so
osebne želje in pričakovanja mimo-
idočih in kaj bo v prihodnjem letu
drugače v Mariboru in Sloveniji, smo
povprašali ljudi na mestnih ulicah.
Franc Kostanjevec, upokojenec iz Mari-
bora: "Še vedno sem razočaran nad re-
zultati volitev in boljša vlada bi bila
moja prva želja za prihodnje leto.
Ker je želja utopična, ne verjamem,
da bo kaj bolje. Strinjam se s tistimi,
ki trdijo, da bi tako Sloveniji kot tudi
Mariboru šlo bolje, če bi rezultati vo-
litev bili drugačni. Osebni cilji za pri-
hodnje leto so enaki kot letos; sem
upokojen, a se še vedno na vso moč
trudim pomagati svojim bližnjim."
Tatjana Šnuderl, upokojenka iz Maribo-
ra: "Najbolj si seveda želim zdravja,
kar je pri mojih letih najbrž tudi naj-
pogostejša želja - kaj drugega si lahko
kot mlajša upokojenka že nekako pri-
voščim. Želje glede Maribora so uspe-
šno izvedena kulturna prestolnica in
univerzijada, da bi to, kar so komaj
začeli graditi, tudi dokončali in ne
neprestano samo govorili. Razmišlja-
nje o tem mi sicer pokvari praznike
in božično vzdušje. V državi me še
vedno presenečajo dvojna merila -
nekaterim črne gradnje rušijo, tistim,
ki imajo moč, še vedno ne, a tako je
povsod po svetu. Želim si, da bi vse
skupaj bilo transparentno in brez do-
govorov pod mizo."
Timotej Prelog, dijak iz Maribora: "Še
vedno sem dijak in večjih osebnih
želja nimam. Kar se tiče države, si
želim izboljšanja na področju šolstva,
predvsem glede štipendiranja. V za-
dnjem času me motita 'nacionalizem'
in negativizem proti Zoranu Janko-
vicu. Kar se tiče Maribora, bi si želel,
da bi čim prej zamenjali župana, da
bi morda malo več denarja ostalo v
občini."

Tanja Pomek, laboratorijska tehnica iz
Maribora: "Moje želje glede Maribo-
ra so precej konkretne, v parku bi
morali popraviti poti, da otrok v vo-
zičkih ne bi tako treslo. Na državni
ravni si želim, da bi nam uspelo se-
staviti pametno vlado, saj je to, kar
imamo sedaj, katastrofa. Verjamem,
da bodo posledice tega pozitivne,
dobro pa je treba začeti. Pričakovanj
sicer najraje ne bi imela, ker ne želim
biti razočarana."

Maja Feldin, upokojenka iz Miklavža:
"Moje želje so, da bi politiki končno
začeli delati to, za kar so izvoljeni, in
si nehali metati polena pod noge; dru-
gače pa ne vem - se bomo morda pri-
ključili Avstriji? Želim si, da bi tudi
župana Franca Kanglerja kmalu sre-
čala pamet. Pa še glede EPK - ali na
občini mislijo, da je mesto primerno
za kulturno prestolnico po tem, ko so
uredili en trg? Vsakomur je jasno - če
ni denarja, pač ne gre."

Utrip praznikov so začutili tudi v domu starejših v Rakičanu, kjer so stanoval-
cem pripravili božični koncert. Nastopil je pevski zbor binkoštne evangelijske
cerkve Maranata iz Nuskove pod vodstvom zborovodkinje Nade K. Vouri, sta-
novalce je nagovoril v.d. pastorja te cerkve Franc Vouri. Lepe želje jim je voščil
tudi novi direktor doma Zoran Hoblaj in jim skupaj z Božičkom ter Palčkom
Pomagalčkom razdelil darila. Prav posebno darilo so varovancem doma, ki niso
mogli na prireditev, prinesli prostovoljci, dijaki srednje zdravstvene šole Murska
Sobota v Rakičanu. Pod mentorstvom Irene Šumak so jih obiskovali po sobah,
jim ob zvokih kitare peli božične pesmi in jim voščili najboljše želje ob božiču
in novem letu. Obisk je marsikoga med starejšimi ganil do solz. (bž)

Tik pred prazniki je svet zavoda Gimnazije Murska Sobota med kandidati za rav-
natelja Gimnazije Murska Sobota izvolil Romana Činča, ki na tej šoli poučuje
matematiko. Mnenje o kandidatu mora podati še minister za šolstvo in šport,
in če ne bo zapletov, bo Činč v zadnjih dneh februarja nadomestil dosedanjo
ravnateljico Regino Cipot. Ta kljub pozivom sindikata vzgoje, izobraževanja,
znanosti in kulture (SVIZ) ni odstopila s te funkcije, potem ko so bile odkrite
nepravilnosti pri izplačilih plač delu zaposlenih. Nepravilnosti naj bi zakrivil
izvajalec računovodskih storitev, Cipotova pa po mnenju sindikata nosi vsaj
objektivno odgovornost. Poleg Činča in Cipotove so bili med kandidati za rav-
natelja še Matej Forjan, Ivan Kramperšek in Sonja Žilavec Nemec, ki je v za-
dnjem hipu kandidaturo umaknila, tako da so člani sveta zavoda glasovali o
štirih kandidatih. (ng)

Anonimo društvo Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov ponuja pomoč
svojcem in prijateljem alkoholikov. Če je čezmerno uživanje alkohola postalo
problem in svojci potrebujejo anonimno ali brezplačno pomoč, naj pokličejo po
telefonu 01/ 432 30 01 ali na 041/ 590 789, lahko se oglasijo tudi na elektron-
ski naslov info@al-anon.si ali pa informacije poiščejo na spletni strani http://
www.al-anon.si. (rk)

Trg Leotia Štuklja, 31.12.
11:00 -Ij.-OO Čudežna polja in Pidži Counti
l22J)0 4 04:00 Tanja Žagfej

Brezposelnost je
problem tudi jutrišnjega
in pojutrišnjega časa,
ne le današnjega,
opozarja Ciril Zlobec

Osrednja gosta letošnje proslave, ki jo
ob dnevu samostojnosti in enotnosti
tradicionalno prireja občina Raden-
ci in je potekala v ponedeljek zvečer
v kongresni dvorani hotela Radin, sta
bila pesnik, pisatelj, publicist, pre-
vajalec in urednik ter nekdanji poli-
tik, akademik Ciril Zlobec, ki je bil
leta 1990 član predsedstva Republi-
ke Slovenije, ter igralec in šansonjer
Jure Ivanušič, prvi kot slavnostni go-
vornik, drugi je nastopil v kulturnem
programu.

Zlobec je spomnil na vzdušje v
času vzpostavljanja samostojne slo-
venske države, ko je šlo za zgodovin-
ske dogodke in dejanja. Takrat je bil
cilj jasen, to je bila samostojna Slove-
nija, je dejal Zlobec, in postavil vpra-
šanje, ali danes kdorkoli, tudi izmed
poklicnih politikov, lahko reče, kaj je
v tem trenutku bistvo našega življe-
nja in katero pot izbrati.

"Ne, vsak izmed kolikor toliko
uglednih politikov - uglednih po
funkciji, če ne po človeški plati,
ponuja svojo varianto izhodišč, svojo
varianto reševanja najtežjih proble-
mov, ki je pa največkrat bolj kot vase
obrnjena kot puščica, kot ost proti
nekomu drugemu, ki prav tako oblju-
blja in rešuje z besedami situacijo, ki
ni rešljiva z besedami," je dejal Zlobec
in izpostavil, da razmere niso težke le
v Sloveniji, temveč je ves svet v veliki
razvojni krizi.

Društvo upokojencev (DU) Raden-
ci, ki je pred dvema letoma proslavi-
lo svoj četrtstoletni jubilej, povezuje
618 članov, ki prihajajo predvsem iz
obeh radenskih krajevnih skupno-
sti, nekaj posameznikov je tudi od
drugod. "Naše društvo sega na vsa
področja družbenega življenja. Poleg
razvejanih športnorekreacijskih de-
javnosti deluje namreč kar devet
sekcij, imamo kar nekaj delovnih
skupin, letos pa je bila ustanovljena
tudi likovna skupina," je v društvenih
prostorih, ki so od leta 2008 v prosto-
rih Doma starejših občanov Radenci
(Dosor), povedala Marija Erveš, ki ra-
denskim upokojencem predseduje od
leta 2006. "Z Dosorjem zelo dobro so-
delujemo, imamo dobre stike, sodelu-
jemo pri številnih aktivnostih, poleg
tega lahko uporabljamo tudi njihove
prostore," je poudarila sogovornica in
razložila, da delovna skupina za pre-
ventivo in zdravje vsako prvo sredo v
mesecu v klubskih prostorih članom
omogoči, da se jim izmeri krvni pri-
tisk, sladkor in holesterol. "Imamo
tudi skupino osemnajstih zaupnikov
in zaupnic, ki po terenu obiskujejo
člane in jim delijo naše interne novice
in jih obveščajo o naših aktivnostih,
poleg tega pa prinašajo nazaj vse pri-
pombe in druga obvestila," je poja-
snila Erveševa in dodala, da tedensko
dvakrat deluje tudi medgeneracijska
skupina za kakovostno staranje, ime-
novana Sonček, ki se ukvarja pred-
vsem z ročnimi deli. "Imamo tudi
skupino druženja za višjo kakovost

Ob napredku znanosti in tehnolo-
gije, kar naj bi olajšalo delo človeku,
se kot kolateralna škoda ustvarja situ-
acija, v kateri je navzočnost človeške
delovne sile vse manj potrebna. "Pro-
blem brezposelnosti je največji pro-
blem ne samo današnjega dne, ampak
tudi jutrišnjega in pojutrišnjega," tako
Zlobec, ki rešitve ne vidi v "izmišlje-
vanju" takšnih novih delovnih mest,
za katera v resnici ni potrebe, kar si
sedaj po njegovem zmotno prizade-
vajo svetovni politiki. "Dosegli smo
neko stopnjo v civilizacijskem razvo-
ju, ko bi preprosto morali reševati so-
cialna vprašanja," tako Zlobec, ki vidi
eno od možnosti, "da bi bili vsi dele-
žni dobrobiti, ki jih nedvomno prina-
ša civilizacija", v skrajšanju delovnika.
Ne enotnost, vsaj večinskost nekega

življenja, v okviru katere je dvanajst
naših prostovoljk vključenih v izva-
janje tega programa, ki je vsebinsko
bogat, vključuje vse od rekreacije do
kulturnih in izobraževalnih vsebin
ter družabnih dogodkov, in ga prav
tako izvajamo skupaj z Dosorjem. V
tem programu bi še posebej opozori-
la na literarni krožek - vodi ga naša
članica Bea Baboš Logar -, ki občasno
izdaja zbornik Ure naših dni," je iz-
postavila predsednica DU Radenci in
opozorila še na "najnovejšo stvar, ki
smo jo skrojili skupaj z Dosorjem. To
so seniorski večeri, v okviru katerih
se tretji četrtek v mesecu srečujemo
vsi, ki čutimo potrebo po tovrstnem
druženju."

Članice DU Radenci sodelujejo pri
rekreaciji stanovalcev Dosorja, poma-
gajo pri kuharskih delavnicah in pri
organiziranju razstav, sodelujejo na
oddelku z osebami z demenco, urejajo
knjižnico in organizirajo druženja v
njenih prostorih. "Imamo še skupino
Starejši za starejše, ki skrbi za zdravje
in višjo kakovost življenja doma, kjer
se srečujemo z vso starejšo generacijo,
ne glede na to, ali so naši člani. Naše
prostovoljke obiskujejo tiste starej-
še, ki si to želijo," je poudarila Marija
Erveš in opozorila še na skupino pro-
stovoljk, ki skrbijo za medgeneracij-
sko sodelovanje, pri tem pa dobro
sodelujejo tudi z domačim vrtcem.
Septembra so že šesto leto zapored
uspešno izpeljali tudi medgeneracij-
ski pohod, katerega so se udeležili vsi,
od najmlajših do najstarejših.

"V okviru športnih aktivnosti so-
delujemo na vseh pomurskih tekmo-
mnenja je danes potrebna, da bi nasta-
le potrebne spremembe, tako Zlobec,
ki je ob tem spomnil na enotnost pred
dobrima dvema desetletjema, ko je
bil pred Slovenci tako prepričljiv cilj.
Veliko lahko, pravi, posameznik stori
tudi sam pri sebi, s "samovzgojo" in
kontinuiranim izobraževanjem, da
se navadi živeti s svojo vsakdanjo-
stjo, da se zna vživeti v razmere, ki so
pred njega postavljene prvikrat. "In-
telektualno, čustveno in samokritič-
no moramo biti ves čas mobilizirani,"
tako Zlobec, ki je ob spominu na nek-
danjo enotnost pozval: "Bodimo sedaj
vsaj dialoško odprti drug do drugega,
da se lahko o bistvenih stvareh našega
individualnega in skupnega življenja
dogovorimo brez sovraštva, zavisti in
medsebojnega natolcevanja."

vanjih, če nam je sreča naklonjena,
pokukamo še na kakšno republiško,
kar je letos uspelo skupini pikada,"
je povedala sogovornica in dodala,
da niso pozabili tudi na izobraže-
vanja, tako da se trenutno dvanajst
članov na Ljudski univerzi v Gornji
Radgoni seznanja s skrivnostmi ra-
čunalništva, organizirajo še različna
predavanja, tudi s področja skrbi za
zdravje. "Imamo kar precej kulturnih
in družabnih prireditev. Veliko se jih
odvija v okviru literarnega krožka,
pripravljamo likovne razstave, vklju-
čujemo se tudi v prireditve v kraju,
občini in širše.

Pripravljamo tudi družabna sreča-
nja in piknike, vsako leto tudi nekaj
izletov, tako se bomo te dni odpravi-
li na ekskurzijo presenečenja, nekam
v neznano. Naše novoletno sreča-
nje imamo vedno januarja in tako se
bomo v hotelu Radin zbrali 5. januar-
ja," je dejala sogovornica in ob koncu
pogovora izrazila željo, da bi bili vsi
njihovi člani zadovoljni in da bi vsak
v delu društva našel tisto aktivnost,
ki mu ustreza.

"Vsak ima možnost, da prispeva
svoje mnenje in predlaga določene
aktivnosti," je svoje razmišljanje za-
ključila Marija Erveš, ki rada dela z
ljudmi in se tako polni tudi z njiho-
vo energijo.

V organizaciji članov sveta četrtne
krajevne skupnosti Javornik - Šance
bo zadnji dan letošnjega leta na
Ravnah tradicionalni, že 20. jubilej-
ni silvestrski tek okoli naselja Javor-
nik. Start teka na progi, dolgi 1150
metrov, bo v soboto, 31. decembra,
ob 15. uri. Tek je namenjen predvsem
rekreativnim tekačem in tekačicam,
vselej pa se ga udeleži tudi peščica
aktivnih atletov in atletinj. Kategori-
ji bosta tako kot doslej dve - moška in
ženska. Posebej bodo tudi letos izpe-
ljali tek za otroke v dveh starostnih
kategorijah, do osmega in do desete-
ga leta, ki se bodo na progo dolžine
dobrih 300 metrov podali uro prej.

Prijave za oba teka bodo zbirali
na dan prireditve od 13. ure dalje v
Osnovni šoli koroških jeklarjev. Star-
tnine tudi tokrat ne bo. Kljub temu so
prireditelji, tako kot vsa leta doslej,
za vse udeležence pripravili praktič-
na darila, ki jih bodo prejeli po kon-
čanih tekih. Najboljše tri tekače in
tekačice bodo še posebej nagradili s
pokali, najboljše na otroškem teku pa
z medaljami. Tudi za letošnji tek sta
priznana koroška akademska slikar-
ja Benjamin Kumprej in Štefan Mar-
flak, darovala umetniški sliki, kateri
bosta dobila srečna izžrebanca. Velja
dodati, da bodo tekaško prireditev
popestrili člani Pihalnega orkestra ra-
venskih železarjev, vse udeležence pa
bo pred osrednjim tekom pozdravil
predsednik ČS Javornik - Šance mag.
Aleksander Kotnik. Omenimo še, da
sta na lanskem silvestrskem teku med
129 tekači in tekačicami zmagala
atleta velenjskega kluba Jan Kramer
in drugič zapored Jerneja Smonkar.

In še za vse pomembno sporo-
čilo: v času teka odraslih, od 15. ure
dalje, bo cesta okoli naselja Javornik
za dobre pol ure zaprta za ves promet.
(iml)

Po dolgotrajni prenovi danes svoja
vrata ponovno odpira priljubljeno po-
krito kopališče v ravenskem DTK-ju,
med ljudmi pogosto poimenovano
"zimski bazen". Kot je povedal direk-
tor Športnega zavoda Ravne Miran
Mlakar, bo kopanje danes za vse obi-
skovalce brezplačno. V času prazni-
kov bo imel bazen daljši odpiralni
čas. Danes bo odprt od 10. ure do 21.30,
enako tudi jutri in v petek. V soboto,
zadnji dan leta, bo v njem mogoče pla-
vati med 10. uro in 15.30, v nedeljo bo
zaprt, v ponedeljek pa bo odprt med
8. uro in 19.30. Po praznikih bo bazen
obratoval po podobnem urniku kot
pred prenovo, med tednom od 16. ure
do 21.30, ob nedeljah pa od 8. ure do
19.30.(jb)

Kljub znanim trendom zmanjševa-
nja števila sklenitev zakonskih zvez
in prepričanju nekaterih, da večina
novih partnerskih zvez nastane in
živi "na koruzi", podatki vendarle
kažejo, da se tudi na Koroškem ljudje
še vedno odločajo stopiti v zakonski
jarem. Letos se je doslej na območju
radeljske upravne enote za to odloči-
lo 38 parov, lani v celem letu 49, pre-
dlani pa 41. Večina letošnjih porok
se je zgodila v juliju. Na Ravnah jih
je največ usodni da dahnilo v juniju,
letos doslej 60 parov, lani 64, leta
2009 pa se je na območju ravenske
upravne enote poročilo 55 parov.
Precejšen porast bodo ob koncu leta
lahko ugotovili v upravni enoti Dra-
vograd, doslej je zakon sklenilo 28
parov, kar je precej več od lani, 21, ali
predlani, ko se je poročilo le 19 parov.
Tudi v Dravogradu mladoporočenci
za poročni dan najpogosteje izberejo
junij. Iz slovenjegraške upravne enote
poročajo o 65 letošnjih porokah, lani
jih je bilo 69, predlani pa 73.

Pri razvezi se lahko partnerja o vsem
sporazumeta. Če imata mladoletne-
ga otroka, se dogovorita, pri katerem
od njiju bo ta živel, koliko bo drugi
roditelj plačeval preživnine in kako
pogosto bo imel stik s svojim otro-
kom. Potem skleneta še notarski spo-
razum o delitvi premoženja in se brez
tožbe razideta. Če takega sporazuma
ni, je treba vložiti tožbo. V obeh pri-
merih pa bosta zakonca, ki sta tudi
starša mladoletnih otrok, povablje-
na center za socialno delo (CSD) na
svetovalni razgovor. "Predvsem sku-
šamo staršem povedati, da se z loči-
tvijo konča le njun partnerski odnos,

Koncertne prireditve v okviru Vesele-
ga decembra v Mežici se vrstijo tudi v
zadnjem prednovoletnem tednu, piko
na i pa bo na silvestrski večer s kon-
certom pred Narodnim domom posta-
vil Alfi Nipič. Pred Narodnim domom
bodo že danes, v sredo, ob 18. uri na-
stopili pevci zbora Viharnik, jutri ob
19. uri pa bo zabava z Andrejem Ši-
frerjem in DJ Borisom. Organizatorji
koncertov so Klub koroških študen-
tov, Peca Commerce in Kompleks, pri
organizaciji vrste dogodkov v sklopu
Veselega decembra pa sicer v Mežici
sodelujejo številna domača društva,
med njimi tamkajšnje turistično dru-
štvo. (plt)

starševski pa se nadaljuje in traja vse
življenje. Bistveno je svetovanje star-
šem, da je treba doseči dogovore,
ki bodo v korist otrok," je povedala
Sonja Hovnik Krivec, univerzitetna
diplomirana socialna delavka, ki take
svetovalne razgovore vodi na CSD
Dravograd. Včasih je dovolj, da se sre-
čajo enkrat.

Posamezni razgovor lahko traja
različno dolgo, a po izkušnjah Hovnik
Krivčeve po uri in pol običajno ni več
konstruktiven in ga je smiselno nada-
ljevati prihodnjič. Končno odločitev
sicer sprejme sodišče, a to običajno
upošteva v CSD sklenjene dogovore.
Pogosto pa dogovora ni o prav vseh
za otroka pomembnih stvareh. Če
se partnerja sporazumeta na primer
samo glede stikov in skrbništva, vpra-
šanje preživnine pa ostane odprto, je
zelo verjetno, da bo sodišče njun do-
govor upoštevalo, o preživnini pa bo
odločilo samo. "Nič ni zakonsko do-
ločeno," poudarja Hovnik Krivčeva,
"saj je preživnina odvisna od prihod-
kov staršev ter dejanskih stroškov za
skrb otroka. Po podatkih ministrstva
za delo, družino in socialne zadeve
znaša povprečna preživnina v Slove-
niji 121,86 evra, so pa tudi primeri, ko
se starši brez težav sporazumejo o več
sto evrih mesečno." Zneska po njenih
besedah ni preprosto določiti. Največ-
krat naredijo stroškovnik, saj se ljudje
pogosto ne sprašujemo tako natančno
o strukturi stroškov v gospodinjstvu,
da bi na pamet vedeli, koliko "nas sta-
nejo otroci".

Glede stikov starša, ki v prihodnje
ne bo živel z otrokom, so možne
najrazličnejše rešitve. Starša lahko
skleneta dogovor, da se bosta o tem

Dolenjka Jožefa Toš je leta 1956 v Slo-
venj Gradcu odprla lokal Pletiljstvo.
Kljub temu da je že 26 let v pokoju, jo
lahko vsak dan vidite skozi izložbeno
okno na Trgu svobode početi karkoli v
zvezi s pletenjem.

V kotu lahko celo še zmeraj opazi-
te tablo z delovnim časom, od 7. do 18.
ure. Stranke še vedno prihajajo, ima
redne odjemalce, kljub temu da je si-
tuacija povsem drugačna, kot je bila
v njenih začetkih. "Nekoč ljudje niso
imeli oblačil in je bilo vse dobro, ker
ni bilo. Danes ni nič več dobro, ker je
vsega preveč," je dejala Toševa. V kraje
pod Uršljo goro, Peco in Pohorjem jo
je prignala želja po delu. V Slovenj
Gradcu ni bilo pletilje, po priporočilu
se je odločila za to mesto, takoj dobila
obrtno dovoljenje in lokal v središču
mesta, ki pa je po njenih ocenah sedaj
preveč prazno, v njem je premalo ži-
vljenja, premalo ljudi. "Nikoli mi ni
bilo dolgčas, ker sem zmeraj delala,
še danes delam, kolikor se mi zdi, da
lahko," je povedala pletilja, ki ji delo
hkrati predstavlja hobi. Leta 1948 je
končala šolo za pletilje, nato je osem
let delala v Ljubljani in se potem pre-
selila v Slovenj Gradec, kjer so pletiljo
nujno potrebovali. Surovine za svoje
strojno pletene izdelke še zmeraj
dobiva iz Škofje Loke. Svojčas je imela
delavke, vajenke. Pletle so tako za
otroke kot za ženske in moške, sedaj
po tekstilnih izdelkih obrtnikov ob
enormni globalni ponudbi ni več ta-
kšnega povpraševanja. "Spletem pu-

Pri vseh naštetih na novo sklenjenih zakonskih zvezah gre seveda za par-
tnerja različnih spolov. Znano je, da za zdaj poroke istospolnih partnerjev v
Sloveniji še niso možne. Je pa že dolgo mogoče registrirati istospolno par-
tnersko skupnost. V obdobju zadnjih treh let se na Koroškem za to ni odlo-
čil niti en tovrstni par.

Ker se zaključne besede prenekatere pravljice »in srečno sta živela do
konca svojih dni« v realnem življenju ne uresničijo vedno, smo poiskali tudi
podatke o ločitvah. Po podatkih Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je letos
zakonsko zvezo razvezalo 82 parov. Lani je bilo ločitev precej manj, 70, po-
dobno tudi predlani, 71.

lahko definirajo, ob katerih prazni-
kih katero leto bo otrok pri enem in
kdaj pri drugem staršu, možen pa je
tudi dogovor o skupnem starševstvu,
kar pomeni na primer, da bo otrok
en teden pri enem in drugi teden
pri drugem roditelju", je pojasnila
Hovnik Krivčeva. Zakaj ob razvezah
v skoraj vseh primerih otroka dode-
lijo materi? Socialna delavka odgo-
varja, da vsekakor obravnavajo oba
starša enakovredno, da pa se v večini
primerov o dodelitvi otrok materi do-
govorita že starša sama.

lover, puli, brezrokavnik, kapo ... , vse
pletenine, ki jih človek potrebuje," je
dejala Toševa. Plete tudi po naročilu,
še zmeraj se najde kdo, ki želi kaj po-
sebnega. Izdelki so dovolj ugodni za
vsak žep. Ljudje prihajajo, če jim kaj
pristaja, vzamejo in gredo. "Mladina
ima najraje kavbojke in raztegnjene
majice," je razliko med nekoč in danes
v stavek strnila 84-letna obrtnica,
rekoč, da mlajši obiskovalci redko za-
idejo v njen lokal.

Vseskozi je članica Obrtne zborni-
ce Slovenije, na kar je ponosna. "Sproti
plačam vse račune, nikomur nikoli
nisem nič dolžna. Če doslej nisem
obogatela, tudi sedaj ne bom," je pove-
dala obrtnica, ki nikoli ni obžalovala
svoje odločitve za selitev na Koroško,
navadila se je na ljudi in okolje. "Rada
sem med ljudmi, nikoli se jih ne nave-
ličam," je dodala Toševa, ki jo občasno

Maja Šavc, sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenj Gradec:
"Leta 2006 je pletilja Jožefa Toš prejela posebno priznanje Obrtne zborni-
ce Slovenije, saj je takrat zaznamovala 50 let svojega obrtniškega delovanja.
Dela izdelke iz volne, sintetike in bombaža, živih barv, kakor lahko vidite
v njeni izložbi. Njene izdelke poznajo stranke od Velenja do Črne na Koro-
škem."

Rado Poggi, sosed in kupec pletenih izdelkov: "Krasno je, da imamo pletiljo,
gospo Toš. Ljudje premalo posegajo po njenih izdelkih. Zame pogosto splete
pulover, s katerimi sem zelo zadovoljen. Za takšno ceno ne dobiš izdelka po
naročilu, saj so navadno izdelki po naročilu delo modnih kreatorjev in zato
tudi zelo dragi. Obrti izumirajo, ljudje bi morali obrtnike bolj podpreti. V
tujini se vse bolj zavedajo, da so rokodelci, kakršna je Toševa, del turistične
ponudbe, kamor jih tudi uvrščajo. Za naš kraj je obstoj obrtnikov pozitiven,
obrti so prijaznejše od velikih tovarn."

Podjetje Saubermacher
načrtuje obnovo centra
za ravnanje z nevarnimi
odpadki v Kidričevem

Ptujski atletski klub ima
v svojih vrstah športnici,
ki se ozirata za
olimpijskimi igrami

Prvi imeni kluba sta že omenjeni
športnici, ki bosta najbrž edini pred-
stavljali Ptuj na prihodnjih poletnih
olimpijskih igrah v Londonu. Majcen
Ljubičeva si je pot v Anglijo utrla na
januarskem svetovnem prvenstvu na
Novi Zelandiji, kjer je osvojila srebr-
no kolajno v suvanju krogle in brona-
sto v metu diska. "Za mano je odlična
sezona, medalj nisem pričakovala,
ampak le osebne rekorde. Za svetov-
ni rekord sem delala devet let in sem
zelo vesela, da mi je uspelo. Moj cilj v
prihodnje je znamko izboljšati še vsaj
za osemnajst centimetrov, kar bi po-
je ta časopis izdal z žegnom župana,
njegov edini namen pa je propagira-
nje centra za ravnanje z nevarnimi
odpadki. Vsebina člankov je enostran-
ska in neobjektivna, v časopisu nasto-
pajo ljudje, ki so blizu županu, v oči
bode ravnateljica osnovne šole, ki bi
morala stati na strani tistih, ki varu-
jejo okolje," pravi Štrucl in dodaja, da
so ministrstvo za okolje in prostor že
nekajkrat opozorili na zahtevo Kidri-
čanov, da so stranka v postopku prido-
bivanja gradbenega dovoljenja, vendar
jim to odgovarja, da podjetje Sauber-
macher za izdajo gradbenega dovolje-
nja še ni zaprosilo. "Mi smo se obrnili
tudi na državni zbor, kjer nam člani
odbora za okolje sporočajo, da je na lo-
kalni skupnosti, da ta razpiše referen-
dum, na katerem bi naši ljudje lahko
izrazili svoje poglede na prihodnost
centra. Bomo pa v začetku prihodnje-
ga leta tudi zares začeli ukrepati in
podali pobudo za razpis referenduma,
kar pa je župan v preteklosti zavra-
čal, zato bomo, če bo tako samovolj-
no ravnal tudi tokrat, zahtevali njegov
odpoklic," je oster Branko Štrucl, ki kar
ne more verjeti, kako je mogoče z naj-
različnejšimi donacijami in sponzor-
stvi, mednje uvršča tudi brezplačen
ogled podobnega centra za ravnanje z
odpadki v Avstriji, pridobiti ljudi, "da
ti kar pozabijo na demokracijo".

menilo magičnih sedem metrov. Žal
diska ne bo na olimpijadi, bo pa tam
kopje, kjer sem letos dosegla evrop-
ski rekord. Moja paradna disciplina
ostaja krogla, kjer bo zaradi spreme-
njenih pravil, omejene uporabe po-
možne palice, cilj težje doseči. Razlika
je kar znatna, okrog pol metra, treba
bo spremeniti tehniko, vendar upam,
da mi bo uspelo," je dejala Majcen Lju-
bičeva. Trener Gorazd Rajher je za obe
svoji varovanki cilj postavil visoko, ko
je rekel "7 na 7 in gremo v London".

načrtov ni prehitevala slovenska rekor-
derka v skoku v daljino. Ptujski atletski
klub gradi prihodnost na mladih, saj
imajo ob sedemdesetih tekmovalcih
še okrog sto obiskovalcev atletske šole.
Dokaz, da so iz leta v leto boljši, je po
podatkih trenerja Aleša Bezjaka število
osvojenih medalj na državnih tekmo-
vanjih, ki se je v zadnjih petih letih več
kot podvojilo. Lani so jih sicer osvojili
največ doslej (79), a letos (71) ne zaosta-
jajo bistveno. Drugi pokazatelj je število
kategoriziranih športnikov, ki se je od
lani povečalo z devet na štirinajst. Ob
osemnajstih zlatih medaljah v letu 2011
izstopajo še državni rekordi pionirjev
(U14) v štafeti 4-krat 200 metrov, Vero-
nike Domjan v metu diska in veterana
Mikija Prsteca kar v treh disciplinah
(krogla, gira, daljina). Ptujski tekmo-
valci v zrelem življenjskem obdobju so
iz leta v leto številnejši, uspešnejši in
pomembni kot vzor mladim. V minuli
sezoni so osvojili dvaindvajset odličij,
od tega kar enajst zlatih, Prstec pa je bil
razglašen za najbolj vsestranskega špor-
tnika v državi. Sicer pa so na praznič-
nem srečanju podelili še plaketi Francu
Ivančiču in Milanu Cimermanu za več
kot štiridesetletno delo v atletiki.

Občina Ljutomer za inve-
sticije v letu 2012 predvi-
deva 14,5 milijona evrov,
kar je 66 odstotkov več
kot v tem letu

V ponedeljek je praznoval god zavetnik konj sv. Štefan, zato so po številnih slo-
venskih krajih pripravili blagoslovitev konj. Tudi v Prlekiji na Štefanovo, ob
dnevu samostojnosti in enotnosti, pripravljajo prireditve, na katerih lokalni
cerkveni dostojanstveniki z blagoslovom zaželijo sreče in zdravja konjem ter
njihovim lastnikom. Konj je bil na prleških kmetijah do sredine 19. stoletja pri-
soten le pri vsakdanjih kmečkih opravilih, od leta 1874 pa prleški kmetje, rejci
konj, tekmujejo s temi plemenitimi živalmi. Ljutomerski kasač že vrsto let slovi
kot najboljši v državi, ljutomerski klub pa z rezultati konj in tekmovalcev na
tekmovalnih stezah prednjači v slovenskem prostoru. Številne konje sta ob pri-
sotnosti množice obiskovalcev blagoslovila župnika Jožef Krnc v Veržeju in
Štefan Vinkovič v Križevcih. (mš)

Sem edini župan, ki že vrsto let organi-
zira kosilo za brezdomce in jih sprejme.
Sem edini župan, ki ima sklad Daruj-
mo s srcem. Da za božič tisto, kar celo
leto nabiramo, damo sto ali dvesto
evrov družinam, ki so socialno šibke. V
okviru svojih moči skušamo blažiti to
krizo. Je pa veliko odvisno od države,
od državne politike, kakšne ukrepe
sprejema. Merklova je znala Nemčijo
dvigniti, mi svoje države nismo. Če bi
jaz bil predsednik vlade, bi predlagal
odložni veto vseh posojil v Sloveniji za
leto dni."