Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja': Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld„ za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo ln ekspedlcljti v „Katol. TIskarni'' Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklk ulleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. Štev. V Ljubljani, v soboto 16. aprila 1898. LetiiiU XXVI. Misijoni v Trstu. n. Druga propoved! Kolik razloček od prve! Socijalisti so že prvi večer grozili, da bode drugi večer »še huje«. In res je bilo »še huje«, toda v drugem pomenu besede. Predno govorim dalje, moram opozoriti častite čitatelje, da se beseda »misijon« v svojem navadnem pomenu ne sklada prav s temi prepovedmi, ki se vrše sedaj v Trstu v cerkvi sv. Antona novega, kajti te propovedi nimajo strogo cerkvenega značaja, kakor misijoni sicer, marveč te propovedi so ožje svetskega, socijalne ga pomena. Sredi cerkve sv. Antona novega stoji obnežen oder, pregrnen z vijolčnim prtom, na katerem odru sta miza in stol, na mizi dva kandelabra s svečami. Na tem odru stoji od 8. do 9. ure zvečer impozantna postava patra jezuitov, Pavičiča, iz katere se razlega grmečim glasom propoved o socijalizmu. Na tem odru stoji pogumni bojevnik za prava svete cerkve, za prava človeštva, za zdravo organizacijo človeške družbe. Toraj misijon! Da, misijon, ki je bil že tudi potreben! To je pokazalo občinstvo, ki je žejno uka drlo v celih množicah v cerkev oba večera! Saj kaj tacega ne pozna tržaško, lepega nauka v domači, družabni besedi tolikanj potrebno prebivalstvo. Odprla so se srca na stežaj, odprla so se srca, v katerih je vladala že dolgo črna tema in smrad pokvarjenega vzduha tržaške javnosti, odprla so se, kakor se odpre okno nezdrave beznice, ko prvikrat po dolgi zimi posije pomladno solnce — in va njo je sinil pomladni žarek solnčne resnice! Kako je to dobro delo! In še več, še več mora priti teh žarkov, še več tega zdravega vzduha, dokler se popolnoma prenovi, izčisti in prezrači — tužna beznica tržaških src! Kakor rečeno, ti misijoni so nekaj nenavadnega in v to jih dola vzlasti sovražno nastopanje od židovstva najete sile. Vsled grožnje socijalistov obkolilo je cerkev že kmalo po šesti uri krdelo policistov in v cerkev samo je stopilo več sto oboroženih stražnikov državne policije. (Hvala Bogu, da jo prišla tržaška redarstvena oblast v državne roke, magistrat s svojimi pandurji bi prav gotovo ne varoval cerkvene avtoritete, katero sc na vso moč trudi pogaziti v prah! btražniki z dostojanstveniki redarstvcnc oblasti na čelu zasedli so vse važne prostore v cerkvi, obstopili zlasti govornikov oder in preiskali natančno vse bolj skrite prostore, spovednice itd., da-Ii se ne skriva kak individij kje z zlobnim namenom. Naposled so naredili po sredi cerkve špalir in ves čas govora strogo pazili na vsako gibanje med občinstvom. Vsa propoved so je vršila tako rekoč — pod oboroženo silo in ta vtis ni bil dokaj prijeten na poslušalce. Kmalo po šesti uri, ko je nastopila v cerkvi policija, bilo je videti sumljivih ljudij, ki so s sarkastičnim posmehom v obrazu lazili okrog, si namigavali, izginjali iz cerkve in zopet prihajali. To gibanje se je nadaljevalo tudi med propovedjo in čutilo se je, da se »nekaj« pripravlja zunaj cerkve. Ko je privrelo ljudstvo v cerkev, opazila je straža, da ima nekdo pri sebi steklenico ; tega človeka je bilo treba posebno opazovati, kajti možnost ven- dar ni bila izključena, da ne prileti iz roko kakega od Boga pozabljenega človeka kaka življenju nevarna stvar. Ta možnost seveda ni ostala brez vtisa na govornika in takoj početkom govora se jo obrnil do občinstva z vprašanjem, česa hudega jo vendar zakrivil s svojim govorom, da sc mora njegova beseda stražiti — z orožjem, da mora govoriti v sonci bajonetov? Saj imajo besedo njegove jedini namen, opozoriti človeško družbo na velikansko nevarnost, v katero jo jo zavel krivi socijalizem in moderni liberalizem, in da se opozarja na to, je vendar dobro delo, katero bi moral priznavati vsak pravi prijatelj človeštva. Le oni, ki želi in hoče razpad človeške družbe; oni, ki sovraži človeka kot takega in ga hoče uničiti, iz sovraštva do Stvarnika samega; oni, ki hoče razdreti vse plemenite vezi v človeški družini; oni, ki hoče prekucniti na glavo vso naravno in razumno organizacijo družbe, z jedno besedo: oni, ki je obupal n a d B ogo m in svetom, kije o b 11 p a 1 sa m nad seboj, ki je zrel za umor in samomor, oni jedini ne priznava idej pravega in krščanskega socijalizma. Da je tacih ljudij na svetu, da jih je na milijone, o tem ni dvomiti, ker jih vidimo vsak hip pred seboj. Kdo pa jih je naredil v to. kar so? Kdo jih je zdelal tako neusmiljeno, da niso skoro več podobni ljudem ? Kdo drugi, kakor lažnjivi liberalizem in židovski socijalizem in ma-terijalizem? Židovski materijalizem, ki jo izmol-zel do suhega vso nežidovsko človeško družbo in v prvi vrsti nesrečni in pomilovanja vredni delavski stan in zlekcl vse premoženje sveta v svoj brezdanji žep; židovski materijalizem, ki je izpodrezal žile vsemu javnemu življenju, da LISTEK. Vojna in mir. Lepe piruhe dobili so letos p. n. člani delegacij. Vodstvo mornarice ne zahteva od njih nič manj nego 55 milijonov goldinarjev kredita, ali pa ladij, kolikor se jih dobi za ta denar. Vse države pomnožujejo z največjo naglico svoja bro-dovja, in videti je, kakor da bi človeški rod hotel se ukrcati, da bije na morju velik, svetoven, odločilen boj! Umevno, saj morje hitro odpere prelito kri in brez sledu pogoltne padle žrtve, tako, da poznejšim rodovom ostane le še prav malo neprijetnega spomina. Razni še nepoznani Nelsoni in Tegettholi že snujejo bojne načrte, svet pa se strahom poprašuje, se bode li posrečilo ohraniti svetovni mir. Prvi boj za ohranitev svetovnega miru se jo že bil in sicer v državni zbornici Zjedinjenih držav, kjer so prijatelji vojske trdo se spoprijeli s prijatelji miru. Bojni načrt posneli so po priznano dobrem vzorcu našega avstrijskega državnega zbora. Pričetek bitke naznanjale so gromo-vite psovke, potem pa so sovražne čete naravnost udarile druga na drugo. Ako bodejo trajali ti boji še dolgo, potem se Špancem morda le posreči ohraniti si biser Antil, Kubo. Boji, četudi neparlamentarni, američanskega parlamenta imajo torej svetoven pomen. To se seveda o bojih v našem parlamentu trditi ne da. Nemci sami ne vedo, zakaj kličejo tako vstrajno na boj, zakaj hočejo nadaljevati »mirno« obštruk-cijo. Tako bode ostalo v našem državnem zboru vse pri starem. Nekaj novega bodejo pa vendar vpeljali v našej državnej zbornici, napravili bodejo namreč, kakor poročajo listi, stojališče za biciklje, na katerih bodejo prihajali poslanci v zbornico. To sve-doči, da je kolesarski šport zelo razširjen mej poslanci. Ker pa sedaj, ob kraju stoletja, nobena stvar bolj ne druži ljudij, nego baš šport, ne bilo bi napačno, ko bi se vstanovil iz pristašev vseh strank klub parlamentarnih kolesarjev poleg že obstoječih parlamentarnih klubov. Tako bi se poslanci zjedinili na polju športa in tem potom tudi v drugih vprašanjih se sporazumeli in tako dosegli parlamentarni mir. To idejo nam je v dolgem dopisu brezimeni dopisnik razvil mnogo lepše, nego nam je bilo mogoče tu razviti jo v kratkem. Mi sodimo, da take ideje niso toliko nevarne parlamentarnemu boju, kot našemu vredniškemu košu. Victoria. (Slika iz časa preganjanja kristjanov v treh dejanjih.) (Po dr. A. Waal-u, - Jan-Jak.) (Dalje.) Tretje dejanje. Ječa. Prvi nastop. Fosor Klemen sedi v verigah. Sele dva dneva sta pretekla od onega jutra, ko me je prefekt zvabil v svojo hišo. Illinil se je, da se celo po poti proti domu boji kakega napada. Tovariš pustil ga je samega v katakombah ter zbežal. Spremil sem ga res do vrat, a za plačilo me je ukazal zgrabiti in sem-le vreči. Šele dva dneva — a zdi se mi, da sem že dve leti tu. Navadno potekajo ure tako hitro, a zdaj mi teko tako počasi, neizrečeno počasi! Saj sem vajen teme in grobne tišine, a ta temna ječa mi je neznosna, ta tihota mi je muka. Toda naj bo! Bog hoče, da sem tu, za-nj trpim rad. Saj zaslužil nisem milosti, da me je Bog pridružil častitljivi trumi onih, ki njegovo ime tako hrabro spoznavajo. Da, moj Bog, ako ti hočeš, rad ti darujem svoje življenje, nič me no zadržuje, — pa, oh ! (Pomisli, potem :) Nekaj je, kar me še skrbi. — Moja žena in otroci. Sele sahne zdaj in se suši, kakor drevo, kateremu se podsekajo korenine; tisti židovski materijalizem zavdaja zdaj v svoji zlobi naposled zapeljani delavski množici še z vpitjem pohujšljivih fantastičnih in nikdar izvedljivih idej ter obrača pozornost ljudij od sebe pa na duhovščino, katera si le prizadeva, te množice opozoriti na pravo nevarnost za obstanek krščanskega delavstva. ln res! Mesto da bi se obrnilo delavstvo proti svojemu resničnemu sovražniku, judu, ki jeizmolzel to delavstvo do zadnje kaplje k r v i i n m o z ga, obrača so nahujskano po svojih od judov plačanih voditeljev, proti duhovščini, proti svojim dobrotnikom ! Tako daleč seže slepota nerazsodnih množic, nezavedne delavske družbe! Zadostuje jej, ako jej šepeče kruto zviti jud: »delavec, ti si gospodar, ti vladar sveta, v tvo-j i h žulavih rokah počivajo usode človeštva ! Na noge, udri na one in stri jih, ki ti ne pustijo te zasluge, te časti; udri nanje, preobrni jim prestol in altar, naredi vesoljno zmešnjavo na svetu in na dobičku te zmešnjave se bodeva delila midva! Tako šepeče jud otročje navdušenemu delavcu, a črni demon se roga lahkovernemu delavcu za hrbtom in mu osle kaže . . . O prvi priliki že zares ropoče delavec in kriči, da se razlega po mestih in vaseh, zbira se v nepreglednih armadah, katere smatra že »armadam rešilcev človeštva« in bije na duri onim, ki mu — odpirajo kalne, zastrto oči. Otrokom igrače! I'o propovedi v cerkvi sv. Antona novega so se zbrale črne trume socijalistov in korakale po mestu pojoč — »delavsko pesem« (pesem sužnjev židovskega materijalizma!) Z delavci so korakale tudi mlade žensko in da stvar ni ostala »ohne \Vurze«, korakalo je ž njimi tudi nekaj mladih judov, ki so pomagali socijalistom na tem spreletu »reševat človeštvo«. S krikom, ki se je razlegal po ulicah v pozni večer, so je menila preupiti trhla socijalistična reč, katere tendenca je tudi jedino le krik, šum in ropot, to je vse, česar je uboga, od dela utrujena para zmožna. Ves drugačen utis pak je naredila množica onih, pri katerih je našla lepo mesto lepa beseda patra Pavičiča. Pomilovalno so zrli na razgraja-jočo tolpo in na njih obrazih se je bralo izpoznanje o nestalnosti socijalistične slave. Iz besed, ki so se prav pogosto čule na ulici, sklepati, je paio seme na rodovitna tla in nade je, da bode to seme tudi kmalu obrodilo lepega sadu. Politični pregled. V Ljubljani, 16. aprila. Finančni minister dr. Kaizl je dopo-slal, kakor se nam je včeraj sporočilo, svojim vo-lilcem v Karlinu in Smihovu pismo, v katerem naznanja, da odlaga svoj državnozborski mandat in sicer ne radi tega, ker se meni posloviti od sedaj čutim, kako mi je družina draga, oh, ločitev od nje mi je težka, britka. (Sliši se rožljanje ključev.) Morebiti že rabelj ? Menda vender še ne? Najbrže kak prijatelj, noseč mi pozdrav od mojih ljubljenih! Drugi nastop. Klemen, Marko in Renat v fosorjevi obleki s ponarejeno brado. Renat položi pri vstopu prst na usta, da bi ga Klemen ne izdal. Marko: Tako, četrt ure imata dovolj. Ne ukvarjajta se preveč z oporoko. Pozdrav na ženo in otroke. Vse drugo oskrbi rabelj. Le tako naprej, saj pravim. (Odhaja.) Kak vzrok ima neki ta prefekt, da je dal tega le v posebno ječo zapreti ? (Odide). Klemen: Moj oče, ti si ? in v taki obleki! Tako more za svoje brate skrbeti le tako srce, kakor je tvoje. Renat: Duhovnik mora vedno skrbeti po bratovsko za uboge. Klemen: In ko bi vender kdo spoznal ? Renat: Potem bi smel biti saj dalj časa nego četrt ure tvoj tovariš v ječi. Toda hitiva! (Izvleče izpod obleke vino in kruh.) To ti pošilja tvoja žena in prijatelji. Tvoja blaga žena te svojih starih prijateljev in raztrgati vezi zaupanja in simpatij, ampak le, ker to zahteva ustavna navada. Pripomni pa takoj, da radevolje zopet vsprejme mandat, ako volilci s svojim zaupanjem pokažejo, da je svetovalec krone zmožen biti tudi nadalje zaupnik in zastopnik naroda. Minister zatrjuje, da bode vedno ostal zvest svojemu načelu in narodu svojemu, naj zastopa katerokoli mesto v državi. O tem pismu se je že posvetoval izredni, mnogobrojno obiskani volilski shod, ki ga je skli-cel meščanski klub v Karlinu. Sklenilo se je soglasno, da se pri dopolnilni volitvi, ki se vrši že prihodnjo sredo, poveri mandat dosedanjemu zastopniku. Njegovi kandidaturi nasprotujejo le ra-dikalci, ki so vprizorili strastno agitacijo proti dr. Kaizlu in mu bodo postavili nasprotnega kandidata, iz Omladina-afere dobro znanega odvetnika dr. Rašina, ki pa ima bore malo nade na zmago, kakor sploh cela njegova frakcija ne bo mnogo dosogla s svojo agitacijo proti mladočeškemu klubu. Najbolj znamenito pa je to, da vse to gibanje sicer bolj na skrivnem, vendar intenzivno podpirajo prusolilski Nemci, kar je razvidno že iz tega, da nemško liberalni in nacijonalni listi z veliko slastjo poročajo o celem gibanju. Radi bi doživeli popolen razpad mladočeškega kluba, kar se jim pa ne bo posrečilo še tako brzo. Jezikovne naredbe bodo kmalu odpravljene, tako piše glasilo eksviteza Jurija v jedni zadnjih številk in navaja v potrdilo svoje izjave neko poročilo, ki je baje došlo od neke poljskim krogom prijazne strani. Dotično poročilo slove: Vsa okrajna glavarstva v deželah češke krone so prejela od ministerstva za notranje stvari ukaz, v katerem se z ozirom na to, da meni ministerski predsednik preklicati jezikovne naredbe, zahteva pojasnilo, koliko uradnikov je veščih češkega in nemškega in koliko samo nemškega jezika. O tej zadevi naj se takoj sporoči. — Iz navedenega sklepa ultra-germansko glasilo, da bo kmalu zasijala zarija na germanskem obzorju in se izpolnijo želje zatiranega nemštva. Toda ta radost je najbrže prezgodnja, kajti grof Thun potrebuje sta-tistiških podatkov, morda za kak načrt jezikovnega zakona, in vsled tega zahteva od glavarstev nadaljnih pojasnil. Sicer pa se tudi ne moremo soditi o istinitosti tega, kar poroča Schonererjevo glasilo, ki izraža najbrže le svojo vročo željo in daje svojim somišljenikom pogum. O parlamentarnih razmerah je govoril dr. Engel minuli četrtek na volilskem shodu v Karlinu. Označil je najpreje stališče Mladočehov napram vladi, kateri klub še ne more zaupati, marveč hoče počakati dejanj. Toda tudi tega stališča mladočeški poslanci ne smejo preveč zavzemati, kajti s samim čakanjem se ne doseže ničesar. — Glede delovanja državnega zbora je rekel govornik, da je zelo verojetno, da vlada državni zbor odgodi, ko se snideta delegaciji. Ali se po delegacijskem zasedanju zopet snide ali ne, je odvisno od tega, s kakim vspehom se bo grof Thun pogajal z nemško opozicijo, ker dokler se njeni želji vsaj deloma ne ugodi, tako dolgo ni misliti na mirno delovanje državnega zbora. Akoravno ne prosi nič drugega, nego da prenašaš vztrajno vse muke. Klemen: Oj, res blaga žena! Renat: Ko je zvedela, da si vjet, ni tarnala in prelivala solz, ampak zaklicala je: »Kako sem zaslužila biti žena mučenčeva?!« (Klemen zakrije obraz z rokami.) Prijatelj, zaupaj v Boga! če te muči ločitev od dragih in če ti obup objema dušo — potem moli, ker v molitvi je tolažba. Tretji nastop. Prejšnja. Prefekt in Marko izprva še pred durmi. Trebonij: Sedaj hočem govoriti z jetnikom ; Marko, brž odpri, takoj! Klemen: Oh, moj Bog! Prefekt! Renat, zgubljen si! Marko (zunaj): Za vse bogove, prefekt! Kam hočeš? V to vlažno, mrzlo luknjo! Pri Baku! Prehladi! se notri, prefekt, še nahod dobiš ! Ne, tega pa ne! Rajši ti pripeljem jetnika iz ječe sam. Renat (mirno): Spraševal me bo za blagajno ! Klemen: Kaj blagajna! Tvoje življenje je J v nevarnosti. je ponehala sedaj burna obstrukcija, je vender vladi tudi »stvarna« opozicija trn v peti, ker ovira rešitev vprašanj, ki so v sedanjih razmerah naj-važneja. Volitve v Franciji. Minulo sredo se je pričela v Franciji volilna doba, ko je uradni list objavil dekret predsednika Faure, ki določa, da se vrše splošne volitve dne 8. in ožje volitve dne 22. maja. Volilno gibanje se je torej že pojavilo na vseh koncih in krajih francoske repulike. — Pred vsem se morajo zglasiti oni, ki hočejo kan-didovati. Za to je določena doba od 13. aprila do 3. maja. Vsak kandidat se mora zglasiti pri pre-fekturi. Kandidovati je dovoljeno le v jednem volilnem okraju. Kdor se ne ravna po teh določilih, zapade kazni 10.000 frankov, policija pa odstrani vse njegove programatične lepake in razglase. Najhuja borba bo v Parizu samem, kjer se je za 38 poslaniških mandatov oglasilo že sedaj nad 200 kandidatov. Ministri se bodo seveda tudi udeleževali volilnega boja. Ministerski predsednik Meline kot zastopnik okraja Gemiremont v Voge-zih ima že jutri volilski shod, notranji minister Barthou bo pa prihodnjo nedeljo 24. t. m. razvil svoj program volilcem okraja Oloron. Kubanski vstaH ne kažejo še nikake posebne volje za premirje s Španijo in njih voditelj Maksimo Gomez v posebnem pismu na predsednika Mac Kinleya to naravnost priznava. Pismo, katero smo v malo potezah že omenili, se glasi: Že pred jednim letom nas je vabila španjska vlada, naj sklenemo ž njo premirje. To ponudbo smo takrat odklonili in jo bomo tudi sedaj. Kmalu nastopi deževni čas. Španiji bi bdo s premirjem zelo ustreženo, dokler traja deževna doba, v kateri se znatno pomnože strategične zapreke. Toda mi nikakor ne bomo izpustili iz rok te velike ugodnosti in se ne damo voditi za nos. Srčno sicer želimo, da poneha dolgotrajna vojska, toda za vedno. Ako Španija obljubi, da bo ostavila otok, potem vsprejmemo premirje do oktobra. To pismo pišem po naročilu kubanske provincijalne vlade, s katero se prično Španjci vsak čas lahko pogajati, ako to žele. — Kakor se vidi, vstaši še vedno zaupajo na svojo moč, največ pa na pomoč Zveznih držav, in vsled tega nočejo odnehati niti za trohico od svojih zahtev. Poleg tega pa tudi računajo na sedanji neugodni letni čas, ko Spanjci ne morejo računati na nikak poseben vspeh. Slovstvo. Voditelj v bogoslovnih vedah. Izdajejo profesorji kn.-šk. bogoslovja v Mariboru. Urejuje Frančišek Kovačič, profesor bogoslovja. Leto I. zvezek 1. (Konec.) V članku : »Katero oblast ima cerkev in katero država v zakonskih stvareh?« dokazuje dr. M. M a t e k iz virov cerkvenega prava in drugih pomožnih ved v prvem zvezku tezo da ima »katoliška cerkev vro-jeno in izključno oblast, staviti kristijanom razdi-ravne in oviravne zakonske zadržke in sploh od-., | . .. _ | Renat: Ne skrbi, Klemen ! V tej temi in v taki obleki me ne bode spoznal, saj me še Marko pri svetlobi ni mogel. A pripravljen sem tudi na najhujše. Trebonij (še vedno zunaj): Odpri, pravim ! Jaz že vem, zakaj hočem prav sedaj govoriti z jetnikom. Marko: A jaz vem, da se prehladiš, še zboliš lahko. Ta smrdljiva vlaga ti bo škodovala. Trebonij: Za vse bogove! Ako pa jaz zapovedujem; sem ključe! Marko: No, no, ako je pa tako, potem pa že, no, no. Le vedno tako naprej, saj pravim. (Vstopita.) Trebonij: Kaj, Marko! Še jeden v ječi! Sedaj vem, to je tisti nahod! Marko: Ka-aj ? še jeden? Čarovnija! Ta čarovnik je prilezel skozi zid v ječo . . . ? Trebonij: Kaj čarovnik ! Se ti morebiti sline cede po natezalnici ? Takoj mi povej, kako je prišel ta semkaj! Marko: Odpusti, gospod! Saj ti hočem vse povedati, prav vse, le na tezalnico ne z menoj. Oh, gospod, moje kosti niso za-njo ! Trebonij: Ne klepetaj, povej! ločati o stvareh, ki se tičejo zaroke ali zakonske vezi« Dr. Aleš U š e n i č n i k tolmači dogmo »o jedinozveličavni cerkv i.« »Iz časov vernega razumništva« nam dr. A. Medved opisuje , kako je bila vedno inteligencija, ki je v novejši dobi vzela še nižjim slojem vero, najbolj udana katoliški cerkvi. Svojo trditev dokazuje z raznolikimi vzgledi od Origena in Boetija iz zlate dobe krščanskega razumništva, do kraljev - svetnikov in kraljev - tretje-rednikov iz srednjega veka; z vzgledi državnikov in vojvod, zdravnikov in zgodovinarjev in umetnikov. Dr. I. K r i ž a n i č govori o novem katekizmu : »zakaj nov katekizem?«, prof-A. K r ž i č pa podaje »priprave za biblične k a t e k e z e « t. j. primerno gradivo za take katekeze, kakor ga nudijo najboljši komentarji in njega svoja izkušnja. Dr. Jožel Pajek pobija vedni izgovor:»Saj itak nič ne pomaga ! « Za znanstvenimi članki slede raznoterosti, tičoče se kozmistike, cerkvenih obredov itd. Zlasti je lepo urejen zadnji del: Slovstvo. Tu imajo poseben razdelek dogmatika in modroslovje, biblične vede, cerkveno pravo, krščansko starino-slovje. Na platnicah pa je še poseben književni razgled, ki so v njem priobčeni naslovi novih bogoslovnih knjig. Vsak vidi sam, kako raznovrstna je vsebina »Voditeljeva« in kako umno je vrejena. Marsikateri duhovnik iz gmotnih ozirov ne more držati večjih bogoslovnih listov, drugi jih pa zaradi mnogih opravil ne more brati. Takim, pravi urednik, naj vsaj za silo »Voditelj« nadomesti druge liste. Mi pa pravimo, da naj bo »Voditelj« pravo glasilo bogoslovne vede na Slovenskem. Sodimo, da ni treba še posebej bodriti slovenskih duhovnikov, naj se marljivo naročajo na ta list. Družabnikom »Leonove družbe« pa, ki so si izbrali bogoslovno vedo za svojo stroko, kličemo, naj se zbero okrog »Voditelja«, zakaj nepotrebno je poleg njega iskati še drugega glasila za bogoslovni odsek »Leonove družbe«. Imamo »Voditelja«, torej oklenimo se ga edini in složni ! Naj procvita torej novi slovenski znanstveni bogoslovni list! »Voditelj« bo izhajal štirikrat na leto, vselej po štiri pole. Velja na leto 1 gld. 20 kr. Naročnino je pošiljati uredniku dr. Fr. Kovačiču v Mariboru. Tedeiinki koledar. Nedelja, 17. aprila: 1. povelikon., bela; Anicet p. m.; evang.: Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 10. — Ponedeljek, 18, apr.: Elevterij šk. m. — Torek, 19. aprila: Leon IX. p. — Sreda, 20. aprila: Viktor m. — Četrtek, 21. aprila: Anzelm šk. — Petek, 22. aprila: Soter in Kaj mm. — Sobota, 23. aprila: Voj-teh šk. — Solnce izide 20. aprila ob 5. uri 9 minut in zaide ob 6. uri 50 min. — Lunin Marko: To-le revše je prosilo tako dolgo in moledovalo, da sem nazadnje odprl ječo. — Mislil sem prav za prav zvedeti, kam so ti krist-janski psi skrili svoje kosti. (Dela s prsti kot bi denar štel.) Trebonij: Tako! Ti nimaš nič misliti! Marko: Pri Baku, gospod! Saj sploh nimam navade misliti. Trebonij: In zakaj v okovih? Odveži ga! Tudi najnižji ne sme biti v moji ječi zvezan, da se ne more nihče pritoževati, da sem nehvaležen. On me je spremil, ti strahopetnež si jo pa kar tiho popihal iz katakomb. (Marko odpenja Klemenu okove.) Trebonij (Renatu): Poznam te! Tudi ti si bil v onem labirintu. Nuj Marko, naj si delata družbo v tej-le sobici! Klemen (za-se): Bog in Mati Božja, tedaj bo vender zaprt radi mene! Treboni j : Toda, najprej moram ž njima govoriti. (Da Marku znamenje, naj odide.) Marko (zd,-se): Prefekt se še ni naveličal lova. Le tako naprej, saj pravim. Pazi, da zopet ne dobiš kake pod nos, prefektček, pazi! (Odide.) (Konec sledi.) spremi n: Mlaj 20. aprila ob 11. uri 19 minut zvečer. — Musica sacra v nedeljo 17. aprila v stolni cerkvi: velika maša ob 10. uri: maša Salve regina in ofertorij zl. O. Ed. Steblo, aleluja in verzikl zl. A. Foerster. —V mostni cerkvi sv. Jakoba: velika maša ob 9. uri: Missa tertia zl. M. Ilaller, graduale Foersterjev, ofertorij zl. G. E. S tehle. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. aprila. (Ljubljanski heil ovci.) Graška »Tagespost« objavlja poročilo o shodu ljubljanskih Nemcev in nemškutarjev, v katerem omenja, da jo predsednik shoda dr. Suppan naglašal, da se je lani nem-ško-liberalna stranka udeležila občinskih volitev ter dosegla lepe manjšine. Tedaj je bila, je dejal, seveda slovenska stranka še razdvojena, sedaj pa je združena vsaj na zunaj. Po živahni razpravi se je vsprejel predlog profesorja dr. Binderja, zna-noga nemško-nacijonalnega kričača, naj se v vsakem razredu postavi po jeden kandidat, in sicer za tretji razred pečar in protestant D r e 1 s e , za drugi razred Artur M a h r in za prvi razred Jos. L u c k m a n n. Mej burnimi heilo-klici na zaslužena voditelja nemške stranke na Kranjskem, dr. Suppan a in dr. S c h a f f o r j a , pravi »Tagespost«, se je završil volilni shod. — O dopolnilnih volitvah spregovorimo prihodnji teden, danes bi le vprašali »den bevviihrten Fiihrer der deu-tschen Partei in Krain« dr. Schallerja, ali misli še dolgo časa ohraniti mesto deželnega šolskega svetnika, katero je dosegel s pomočjo svojih tedanjih slo ve n sko -liberalnih zaveznikov v deželnem odboru. Vodja nemško-liberalne stranke, ki tako ponosno nastopa, se vender v prihodnje v dež. šolskem svetu ne bo posluževal slovenskih bergelj! (Iz Kamnika.) Volitev župana in svetovalcev v Kamniku je bila 14. t. m. Zupanom je izvoljen gosp. Luka B e r g a n t, svetovalci Franc F i s c h e r, Josip Orel, Janez Potočnik. — V kratkem kaj več. (I)auašnji »Slovenski List«) je bil ko n tisk o v a n. (Slovenske misijonske konference) pri sv. Jakobu v Trstu se prično prihodnjo nedeljo zvečer. Prepovedoval bode veleč, pater frančiškanov Konstantin L u z e r iz Kamnika, kateri je bil 3 leta generalni delinitor frančiškanskega reda v Rimu in je poznan kot izvrsten cerkveni govornik. (Pri streljanju ponesrečen.) Iz Radovljice se poroča: Na Veliko nedeljo so streljali v Kropi z možnarji. Pri tem je nadzoroval kovač Janez Pe-trač; ko je hotel možnar pripraviti, se sproži ta prekmalu. Strel je odtrgal Petraču dva prsta desnice in palec levice in vrh tega še ranil obraz. Jožef Dermota je bil istotako ranjen na vratu in obrazu, ko je bil poleg Petrača. Petrač se je pripeljal v deželno bolnico v Ljubljani. (Surov napad.) 12. aprila je prišel posestniški sin Jožef Skraba na Ig v gostilno Martina Skraba in pil ondi z bratom Antonom par litrov vina. Potem se je napotil domov. Ko je bil kakih 2000 korakov od imenovane gostilne oddaljen, napade ga brez povoda posestniški sin Martin Župec z gnojnimi vilami, ga podere na tla in ga začne obdelavati, dokler ni rešil brata prihiteli Anton Skraba. Jožef Skraba jo bil ranjen na več mestih, na glavi itd^ Sodnijska preiskava je v tiru. (Ogenj.) Sinoči ob Vs 10. je pogorela delav-nica-baraka Fr. čeha na Karolinški zemlji do tal. Ljubljansko gasilno društvo je moglo ogenj le omejiti. Škode je do 800 gld., a baraka je zavarovana. (Konten na Krasu) dne 13. aprila. Sinoči 12. t. m. ob 8. uri in 17 minut zvečer se je čutil tu mali sunek potresa. Škode ni. (Iz gorenje Vipave) 14. aprila, jlzv. dop.j Smrt moža — poštenjaka — narodnjaka. Žalostni spomin na 14. aprila 1848, pa tudi veseli na 1848 sploh. — Na veliki torek zjutraj 5. t. m. je v Gorici umrl mož, ki je vreden, da se ga tudi Vaš cenjeni list spominja. To je g. nadučitelj v pokoju, Valentin Kancler, rojen 1828. 1. v Solkanu. Meni niso sicer poznane podrobnosti iz njegovega življenja, ker sem imel priliko le nekterekrat z njim občevati, namreč ko je bil on šo nadučitelj v Černičah pod Čavnom, odkoder je šel 1878. 1. v pokoj v Gorico. Podal pa se je že z svojim 50. letom življenja v pokoj, ker jo bil bolj slabotnega zdravja. Bil je namreč 1848 vojak v [tedanjem nadvojvoda Leopolda polku št. 22, zdaj grof Lacy. (Nabiralni okraj Špljet v Dalmaciji, tedaj pa v Trstu.) Vdeležil se je vojne proti upornim Ma-žarom 1848—49; postal jo narednik ter pri obleganju velike trdnjave Komama ob Donavi je mnogo trpel, ker so vojaki morali bivati po celo mesce v šotorih pod milim nebom, ležati na vlažnih tleli, kar mu je provzročilo trganje po udih, za katerim je sicer ozdravel; vender bo mu je tisto od časa do časa ponavljalo, da ni bil nikoli več prav zdrav. Vkljub temu jo podučeval v ljudski šoli blizo 25 let; večidel v goriški okolici, v Mirnem in slednjič v Černičah. Bil je priden učitelj, zvest v svojem poklicu ter prijatelj in podpornik naše vboge šolske mladine. Bil je skromen v svojem življenju in ker ni imel otrok, si je s svojo enako štedljivo gospo soprogo, veščo igralko na slovenskem odru, prištedil toliko, da si jo v pokoju napravil lastno hišo v Gorici. Akoravno jo bil bolj iz stare šole, venderle je bil dober narodnjak, zvest soprog in po vsem veren kristjan, ki leliko mnogim njegovega stanu služi v izgled. Bil jo dolgoleten donarničar političnega društva »Sloge« in goriške podružnice sv. C. in M. — Več lepega in spodbudnega o njem bi znali povedati njegovi ožji prijatelji in blaga g. soproga! — Mož je bil tihega, mirnega značaja, pa delaven domoljub tudi v pokoju do zadnjega, ter vsega spoštovanja vreden, kakoršnih v tem času zelo potrebujemo. Zato pa mu plačaj Vsemogočni stotero onkraj, kajti služil je res zvesto Bogu, cesarju in domovini! Bila mu žemljica lehka, duši pa naj sveti večna luč! — Danes 14. t. m. pa je tudi ob enem žalosten dan v zgodovini 1848—49, kajti ravno danes 50 let je, ko se je predrznil brezmejno časti-lakomni Ludovik (Lajoš) Košut1) hišo habsburško razglasiti, da je zgubila pravico do prestola in krone sv. Štefana, Ogersko pa za republiko, sebe samega pa se jo dal voliti za vladnega predsednika iste! — Ker jo bila tedaj Ogerska in lombar-dobeneško kraljestvo v krvavi ustaji zoper državo, ker je imel slavni oče Radetcky dovolj posla s Kari Albertom, sardinskim kraljem in skorej s celo Italijo, katero jo slavno premagal pri Mor-tani in Novari 23. marca 1849, se je sedajni cesar Franc-Jožef, ki obhaja letos redko zlato hOletnico svojega težavnega vladanja, obrnil na tedanjega ruskega cara Nikolaja I. (-;- 2. marca 1855) ki sta sklenila brž mesca maja 1849 posredovalno pogodbo. Vsled te so je zavezala Rusija poslati za ukrotiti in udušiti ogersko ustajo 120.000 mož pod visim poveljništvom generala Paskieviča »Eri-varskega«. Že začetkom junija istega leta je korakala slavna ruska poglavitna armada skoz Karpate na bojišče; druga skoz Moravsko, katero je vodil general Piniutin. Zdaj še le sta zamogla avstrijski general 1 Iaynan (rekali so mu radi njegovo hrabrosti »general llanaynl«) in slavni ban Je-lačic ogersko armado pod poveljništvom Dembin-skega (Poljaka) premagati, kar je pa stalo mnogo prask in bitev, ki so si sledile kar zaporedoma ob Tisi v Banalu in na Erdeljskem. Ravno tako so premagali Rusi ogerskega poveljnika Gorgey-a, ki se je podal pri Vilagos-u, dne 13. avg. 1849, Paskeviču z 28.000 mož in 142 topovi. Ni čuda, da imajo Mažari številko 13 za nesrečno številko, kakor jej pravijo tudi Italijani »punto di Giuda« (Judeževa številka 13 !). Odlikoval se je v tej vojni slavni ban Jelačič, poveljnik južne armade v Ba-natu, s svojimi 40.000 mož graničarjev. Vredno bi bilo zbrati letos vse podatke in podrobno opisovanje, koliko je poleg drugih še prav posebno hrvatski narod v tej laški in ogerski uporni vojni 1848—49 trpel, in koiiko mož jo padlo nasproti svojim sedajnim tlačiteljem Mažarom v Italiji in na Ogerskem. Jaz sicer nimam na razpolago vseh podatkov o zgubah od vseh 16 graničarskih polkov, vender pa, da se vidi, koliko je ta vbogi narod tedaj v tej kruti vojni trpel, naj navedem nekaj le o enem, namreč o 2. otočanskem polku. Gra-ničarski polki so šteli v vojni po 5 bataljonov a), bataljon je imel po 6 kompanij, vsaka kompanija po 200—300 mož, kar znese okoli 7000 mož en ') »Kohout« ali »Košut«, znači v slovaško-slovenskem jeziku »petelin«, čegar slična svojstva je ta odpadnik res imel, kakor njegov sin Ferencz v sedajnem ogerskem drž. zboru 1 Pis. ") Šesti bataljoni vsacega polka pa so bili za stražo na turški meji, tako da je vse moštvo, kar je le moglo nositi orožje, bilo po koncu ali mobilizirano I Pis. polk. Torej je dajala vojaška krajina v vojski gotovih 100.000 mož in to samih junakov, iz mladega vajenih v orožju. Tako je ta 2. ali otočanski polk poslal v vojno na Laško začetkom 1848. I. 1. lmtalijon, ki je štel 1303 mož, zgubil pa je tam 187 mož. — Pozneje je zgubil na Ogerskem cel polk tako le: Šli so na Ogersko od tega polka vsi peteri bataljoni. In sicer je štel tedaj prvi ba-talijon 1303 mož3), drugi 1425, tretji 1345, četrti 1309, peti 1428; skupaj 6810 mož. Iz vojne pa jih je prišlo namreč od 1. batalijona 886 mož, 2. 1020, 3. pa le komaj 589 t. j. tretji del. Torej zgube od 3 batalijonov 1587 mož. Od 4. in 5. batalijona jih je manj palo, ker so jih rabili bolj za reservo, vendar pa jih jo padlo nad 200 mož od obeh. Torej ta sam otočanski polk je zgubil tedaj okoli 1.800 mož in sicer zato, ker so bili na Ogerskem neprenehoma v mnogih bitvah in bojih. Kako so se ti junaki hrabro bojevali, kaže tudi ista statistika. Od vseh 3 bataljonov so dobili 3 zlate svetinje; 58 srebrnih svetinj hrabrosti prve vrste, 88 svetinj srebrnih druge vrste, torej \si skupaj 149 s krvavim potom pridobljenih svetinj. Toliko jih ni dobil noben drugi polk, menda ne prej ne pozneje, v naši armadi! A kakšno plačilo prejemajo zdaj Hrvatje za svojo zvestobo in hrabrost? Na to nam odgovarja dobro poučeni zagrebški dopisnik Vašega cenjenega mi »Slovenca«. Ko bi zvedela za istega sedaj na maža-ronska vlada bana Khuen-Hedervary-a, bi gotovo ali kašo pihal, ali pa bil pregnan iz Hrvatske, ker se drzne vsemu svetu javiti vnebovpijoče krivice, ki se temu zares nizkotrpnemu za državo in vladarsko habsburško obitelj velezaslužnemu narodu gode. Pa utegne priti še čas, ko bodo ta zdaj od arpadskega rodu tlačeni narod še potrebovali, da jim naj pobera kostanj iz žerjavice. Tedaj bodo pa le zopet dobri bratje Hrvatje, ako bodo le hoteli hudo z dobrim povračati! (Shod v Prevaljah — prepovedan!) Iz Celovca, dne 14. aprila. Katoliško-politično društvo za Slovence na Koroškem je napovedalo za nedeljo dne 17. t. m. shod v Farski vasi pri Prevaljah, na katerem je imel mej drugim preč. g. drž. posl. Lambert E i n s p i e 1 e r poročati o državnem zboru. Okrajno glavarstvo pa je shod prepovedalo, češ da na — Lešah razsaja logar! Rekli bi, da imamo Slovenci pravcato smolo s svojimi shodi, da ne bi poznali muh naših cenjenih gg. okrajnih glavarjev ! Nasproti tej prepovedi konštatujemo samo faktum, da je d o v o 1 i 1 o c. kr. okr. glavarstvo celovško lani nek shod in veliko veselico blizu Humberga v neki gostilni, dasi je v sosednji hiši ležalo več oseb, bolnih na davici. Razloček je pač ta, da je nad Ilum-bergom zborovala »Siidmarka«, v Farski vasi pa smo hoteli zborovati Slovenci, in znano je, kako različni gospodje skrbijo za naše — zdravje ! (Gonja zoper dr. Stelmvendra.) Iz Celovca, dne 15. apr. Zoper voditelja nemškonacijonalno stranke dr. Steinuendra se je začela huda gonja ne le po listih marveč tudi v njegovem volilnem okraju, iz katerih mora v podobi resolucij itd. slišati marsikatero krepko, zanj gotovo ne laskavo očitanje! V listih ga posebno ojstro prijemata »Ostdeutsche Rundschau« in »Grazer Tagblatt«, za kateri žrtvuje velike svote dr. Lemiš. Zoper ta očitanja se je dr. Steinuender branil najprej z odprtim pismom v »Kiirnt. Nachrichten« in se brani sedaj po shodih, na katerih opravičuje svoje postopanje pred volilci, ki ga trdo prijemajo. Na velikonočni ponedeljek se je to zgodilo na shodu »Siidmarkine« podružnice v Greifenburgu. Zbralo se je tam precejšnje število nemškonacijonalnih velikašev, med njimi vodja »schulvereina« znani dr. Weitlof. Shod je brzojavno blagovolil pozdraviti sam Wolf in dr. Lemiš je brzojavil »Wir verkaufen uns nicht«. — Dasi je »Sudmark« n e-politično društvo, govorili so malone samo o političnih stvareh. Steimvender se je zagovarjal, zborovalci pa so ga opominjali na prisege v Celovcu (11. jul.) in v Hebu, kjer so se zastopniki nemškega ljudstva zavezali za strogo obstrukcijo in katero prisego je dr. Steinvvender baje prelomil. Sprejeli so resolucijo za najstrožjo obstrukcijo, po kateri hočejo »Deutschen in der Ost-mark« priti do — »miru«. a) Po knjigi: »Otočaner Regiments-Geschichte von k. k. Major Franz Bach«, katera knjiga je bila posvečena slavnemu banu grofu Jožefu Jelačiču Hužinskemu in katero mi je svoječasao poklonil v spomin nek ličanski nadlajtnant. Pis. (Iz celovške škofije.) t), g. Matej Riepl, kapelan v Spodnjem Dravberzi, je prestavljen za provizorja v Štebenj ob Žili. — Č. gospod Franc Rozman, kaplan v Hodišah, je prestavljen za kaplana v Spodnji Dravberg. (»Osservatore Cattolico di Milano« pa tržaški »Amico«) Iz Trsta: Prvo omenjeni list ima v svoji 77. številki od dne 3. t. m. iz Trsta dopis, v katerem zavrača neopravičeno postopanje tržaških pseudo katolikov nasproti vernikom druge narodnosti in zlasti nasproti svojemu škoiu. Omenjeni dopis gotovo ni izviral iz italijanski narodnosti neprijaznega peresa in »Osservatore«, ker izhajajoč v Italiji, bi moral biti prvi, ki bi se smel strinjati glede politike z »Amicom«, ako bi bilo stremljenje poslednjega lista pošteno in krščansko. Ker se milanski list toraj ne strinja z intencijami »Atnicovcev«, je znak, da poslednji nimajo dobre vesti v versko-narodnih rečeh. Toda »Osservatore« je s svojo poštenostjo slabo naletel pri »Amicov-cih«. V svoji velikonočni številki se zaganja »Amico« v »Osservatore« in ga nemilo obira, ker se je drznil korigirati početje nekaterih italijanskih katolikov, ki so za — peto tržaškemu magistratu. »Amico<- zatrja nasproti »Osservatore«, da je Trst italijansko mesto in da tako tudi ostane, brez ozira na to, ako je velika množica očetov in mater sedanjemu italijanskemu naraščaju privandrala v Trst s slovenskega Krasa. Očetje da so bili surovi, neolikani Slovenci, sinovi pa so sprejeli italijanski kulturni jezik in italijansko kulturo. — S temi izjavami so je pokazal »Amico« zopet v vsej svoji nagoti. Tako govoriti, tako soditi zamore le skrajno zaslepljen in vsacega pravičnega čuta prazen človek. In taki so očetje okoli »Amica« in ako bi ne znali, kdo izdaje in vrejuje ta list, morali bi misliti, da so sestavlja in piše v vredništvu »Piccolovem«. »Amico« pravi, da piše »Osservatore« tako, kakor bi bilo v Trstu polovico prebivalstva Slovencev. Nedavno temu smo so rekli, ako bi se snela krinka izdajstva raz obraz polovico tržaškega prebivalstva, videti bi hoteli, v koliko je Trst zares italijansko mesto. Trst je v resnici po dobri polovici slovensko mesto. Le poglejte okrog in videli bodete na tisoče poitalijan-čenih eksistenc, katero no morejo skrivati svoje slovenske krvi. In take nevredne izdajske kreature naj bi sestavljale italijansko prebivalstvo Trsta ? Ako bi bili pravi Italijani Trsta kaj ponosni na svojo italijanstvo, pometali in iztrebili bi tiste svoje Adamiche, Mamiche, Rascoviche in druge take »iche« — srake, ki se dičijo s pavovim perjem ! — kakor ljuliko iz svojih vrst, kajti nikdar in nikoli ne bodo italijanstvu v čast! Vsikdar, pri vsaki priliki se bodo satirično režali v lice boginji Italiji — slovanski »ichi«. Take poturice niso vredni, da jih sploh sprejme kaka narodnost pod svojo streho, narodnost, katerej je za čisto, po tujstvu neoskrunjeno slavo in čast! Kako malo se toraj poda tržaškim pravim Italijanom, ako zagovarjajo renegatstvo čez Kras privandranih slovenskih izdajic in da sprejemajo njihove izdajske sinove za pristne svojce ! Tako priznavanje se poda le brezznačajnim Židom, katerim je narodnost sploh deveta briga in katero izkoriščajo le za svoje umazane čifutske namene. (Vsprejem v kadetue šole.) Pričctkom šolskega leta 1898/99 (sredi septembra) sprejemali se bodo aspirantje v kadetne šole. Natančneji pogoji za vsprejem kakor tudi obrazec za prošnjo se nahaja v 83. štev. tukajšnjega uradnega lista z dne 14. aprila 1898. (Zdravje v Ljubljani) od 3.-9. aprila. Novorojenih je bilo 27, mrtvorojen 1. Umrlo jih je 21, mej njimi za jetiko 2, za različnimi boleznimi 19 ; med njimi je bilo 6 tujcev in 8 iz zavodov. (Razpust društva brezvercev v Gradcu.) V Gradcu se je pred nekaj meseci ustanovilo društvo »konfesionsloserjev«, katero je štelo kakih 50 članov. Na jednem shodu, ki ga je priredilo to društvo, je minulo leto predaval znani prostozidar dr. Wille iz Berolina, katerega je oblastvo radi tega govora prijelo in obsodilo. Sedaj je pa vlada to društvo razpustila s pripombo, da je prekoračilo svoj statutarični delokrog. * » * (Sejmi po Slovenskem od 18. do 23. aprila.) Na Kranjskem: 18. v Grahovem, Podbukovju, na Igu, v Ribnici, Jagnenci, na Vačah, v Št. Juriji pri Gamberku in v Šturji; 19. v Metliki in Bušeči vasi; 21. v Strugah in pri Cirkvi; 22. v Motniku. - Na slovenskem Štajerskem: 18. pri Sv. Lenartu, pri Sv. Mohorju, v Rogatcu, Vojniku in v Kapeli pri Brežicah; 20. na Vranskem in pri Sv. Tilnu. — Na Koroškem: 23. v Milštatu. — Na Primorskem: 20. v Turjaku in v Vidmu; 23. v Tominu. Društva. (Vabil o k veselici), katero priredi sen-klavsko frančiškanska ženska podružnica »Družbe sv Cirila in Metoda« v korist glavni družbi v nedeljo, dne 17. aprila 1898. 1. v Sokolovi dvorani »Narodnega doma«. Iz posebne prijaznosti sodeluje si. slovensko trgovsko pevsko društvo. — Vspored petja : 1. A. Nedved: Ljubezen in pomlad, 2. A. Hajdrih: Hercegovska; moška zbora. 3. Dr. G. Ipavec: Planinska roža, 4. V. Klaič : S vračanje; čveterospeva. Med posameznimi točkami svira si. godba c. in kr. pehotnega polka Leopold II.. kralj Belgijcev št 27. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr., dijaki 20 kr., otroci prosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Bolniška blagajna čevljarske zadrugo) naznanja svojim udom, da bode imela svoj letni občni zbor 24. aprila ob '/,9. uri dopoludne v gostilni »pri Lozarju«, Rožne ulice. Ako bi pa zbor ne bil sklepčen ob ti uri, sklicuje so drugo zborovanje isti dan ob 2. uri popoludne brez ozira na število udov. Načelni štvo. Darovi. ZaJeranovo dijaško mizo: Profesor dr. Josip Lesar, vodja v Alojzijevišču 5 gld. — Iz Brezovice 5 gld. — G. Fr. Pešec, župnik na Robu, 2 gl. — Neimenovan 5 gld. Za »Katoliški dom«: Gosp. Fr. Pešec, župnik na Robu, 2 gld. — G. Jožef Zelnik, župnik v Čemšeniku, 5 gld. — Gosp. Janez Teran, župnik v Ljubnem, 8 gld. — Gosp. Janez Eder, župnik v p. 10 gld. — G. Franc Boncelj, župnik v Dražgošah, 3 gld. — G. Martin Narobe, župnik v Zapogah, 5 gld. — Gosp. Friderik Hudovernik, župnik v Lescah, 5 gld. — G. Franc Klemene, župnik 5 gld. — Gosp. Matija Zamik, župnik v Srednji Vasi, 10 gld. — G. Ivan Sakser, župnik 3 gld. Za pripravniški dom: G. Fr. Pešcc, župnik na Robu, 2 gl. Za delavski dom: G. Jan. Pristov, kapelan pri sv. Križu pri Litiji, 2 gl. Za gimnazijsko kapelo v Kranju: G. Franc Rudolf, posestnik in trgovec na Črnem Vrhu, 3 gl.; G. A., kapi., 3 gl. ; neimenovana gospa 5 gl. ; prijatelj mladine 10 gl. Bog plačuj stotero blagim dobrotnikom ! Telefonična in brzojavna poročila. Trst, 16. aprila. Iredenta zahteva, naj bi se Pavičiču prepovedalo še nadaljevati cerkvene govore pri sv. Antonu novem. Mestni magistrat je brzojavno zahteval od ministerskega predsednika prepoved govorov. Dosedaj se to še ni zgodilo in upati je, da poulična druhal vender ne zmaga ter da se na tako gorostasen način ne krati katoliški cerkvi po ustavi zagotovljena svoboda. Pulj, 16. aprila. Avstro - Ogersko bro-dovje z jednim bataljonom peščev je dospelo iz Kaneje. Dunaj, 16. aprila. Zaradi znane Le-hoferjeve zadeve je bila sinočiy burna seja v mestnem zboru dunajskem. Župan dr. Lueger je zahteval vsa pojasnila, odredil novo preiskavo ter odločno in vspešno zavračal liberalne mestne odbornike. Dunaj, 16. aprila. Položaj mej Španijo in Ameriko je še vedno skrajno nevaren. Zastopnik Španije v Washingtonu ima nalogo takoj zapustiti svoje mesto, ako vsprejme predsednik Mac Kinley kak sklep, ki bi kratil Španiji pravice do Kube. Dunaj, 16. aprila. Iz Newyorka se poroča, da je vojni minister sklical vso armado pod orožje. — Amerika je nakupila 56 večjih in manjših vojnih ladij. Dunaj, 16. aprila. Ako se prične vojska, tedaj Avstrija vsprejme v svoje varstvo španjske podanike, živeče v Severni Ameriki. Cetinje, 16. aprila. Angleška kraljica je podelila črnogorskemu knezu veliki kor-don Viktorijinega reda v briljantih, princu Danilo pa veliki častniški križ istega reda. Belgrad, IG. aprila. Notranji minister je vstregel želji mestnega prefekta ter sklenil vodjo radikalne stranke Pasica pozvati pred sodišče. Berolin, 16. aprila. Mnogo železniških uradnikov poljske narodnosti na Poznanjskem iti vzhodnem Pruskem je vlada nenadoma službeno prestavila v Hanover in v West-phalen ter jih nadomestila z nemškimi uradniki. Poznanj, 16. aprila. Tukajšnje sodišče je obsodilo poljskega urarja Bialasa na 30 mark denarne kazni, ker je imel v svojem naoglednem oknu razstavljene ure in broše s poljskim orlom in geslom „Bog reši Poljake!" Rim, 16. aprila. Zbornica je dovolila, da se pozovejo pred sodišče poslanci Maecola, Tussi, Tusinato in Donati radi dvoboja Ca-valotti. Madrid, 16. aprila. Z ozirom na resnost položaja je ministerski predsednik Sa-gasta povabil k sebi vse voditelje političnih strank ter jih prosil, naj sodelujejo pri rešitvi perečega vprašanja. Ker se s premirjem na Kubi ne more ničesar doseči, ga bo vlada preklicala. Uradno poročilo nasprotno trdi, da ima premirje vspeh in da so vstaši voljni pogajati se z vlado. Nekaj se jih je že vdalo. London, 16. aprila. Vkljub razglašenemu premirju vstaši na Kubi nadaljujejo vojsko. Washington. 16. aprila. Senat je sklenil, da danes glasuje o resoluciji glede Kube. Splošno priznano je kot najboljše odvajalno ln prebavljivo sredstvo Sagrada Malaga - vino. Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni lekarni pri Mariji Pomagaj M. Leuatek v LJubljani, 165 1 6 Resljeva oecta štev. 1, poleg mesarskega mosta. W Telefon štev. 68. Umrli »o: 14. aprila. France Blaznik, ključavničar, 35 let, Poljanska cesta 72, jetika. — Marija Skedl, zdravnikova vdova, 72 let, Mestni trg 24, otrpnjenje pljuč. V hiralnici: 14. aprila. Marjana Krašovic, gostija, 42 let, jetika. V bolnišnici: 13. aprila. France Tavčar, delavčev sin, 7 let, Canis multilocolaris Mening. tubercul. Tržne cene v Ljubljani dne 16. aprila. gT kr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 13 — Špeh povojen, kgr. . — 70 Rež, „ . - . 9 20 Surovo maslo, „ . — 86 Ječmen, r . . . 8 — Jajce, jedno . . . — 2, Oves, „ . . . 7 50 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 9 20 Goveje meso, kgr. — 64! Proso, „ . . . 8 — Telečje r „ . — 60 Koruza, „ . . , CO Svinjsko „ „ . — 64 Krompir, „ . . 3 80 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča* hktl. . . 14 — Piščanec .... 45 Grah, „ . . . 14 — Golob..... _ 18 Fižol, ., . . . 12 — Seno. 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, 100 „. . 1 78 Mast, „ . . — 74 Drva trda, 4 kub. m. fi 60, Špeh svež, „ . . — 66 „ mehka, 4 „ „ 4 60 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. B M O čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo a . ■ S S > 3 J - , B T: •<> -i -.1 & 15 9. zvečer 738-5 ? 9 5 | sr. jzah. jasno 0-0 16 7. zjutraj 2. popol. 788-4 737 1 10 4 10-7 sr. jzah. 1 jasno p. m. jzah. oblačno Srednja včerajšnja teiuperaturs 9 7 , v soglasji z uoi inaloiii. Vsebina 8. zvezka 1898: Davorin Trstenjak. (Spisal Božidar Flegerič.) — Smrt in življenje. (Zložil Anton Medved.) — Družina socijalistova. (Spisal Ivo Trošt.) [Dalje.] •— Blatenski paclar. (Spisal Kraguljev.) — Aleluja. (Zložil J. Košar.) — Beneška Slovenija. (Črtice. Spisal I. T.) [Konec.] — Književnost: Slovenska književnost. Hrvaška književnost. — Razne stvari. — Naše slike. — Na platnicah: Koncert »Glasbene Matice«. Nove orgle. Družbe sv. Cirila in Metoda kava. Našim bralcem. — Slike: Davorin Trstenjak. Slovenski duhovniki iz Minnesote. Vrnitev. (Risal Jos. Dostal.) Srednji del nadiške doline pri Briščah. (Fot. Malignani.) Občinska hiša in župnišče na Stari gori. (Po fot. Malignanijevi) 287 1-1 Prijateljem dragim in znancem javljam pretužno vest, da so naš ljubi oče Ivan Stazinski preminoli v Gospodu dnč 14. malega travna t. 1. v 77. letu svoje dobe. Preblagega pokojnika priporočam v pobožno molitev. Metlika, dne 14. malega travna 1898. P. Konrad Stazinski, minorit. kapelan. 884 12-tU wr m O^si \V»/, o < Upi \w.. . iT Krasna mladinska knjižica! Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. S. zvezek. S štirimi slikami. Uredil in založil Jan. Ev. Zore. Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 55 kr., krasno vez. 75 kr., po pošti 5 kr. več. — Dobe se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami in pri Jan. Krajcu v Novem mestu. — Tudi so dobe prejšnji letniki razven prvega. Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah! ± m > ,s i(< T/. vil;« ■AV/, m m .Vvavv.^jV.V.,') '.<'/--.V- 'V✓.V>.0-.v. H T- i ■■<>.!■ <>.• 11 i ■ i ->■ ■/') v > .v. .V/ > ■/■'.< S/ > ■) > ■) ,\v. j > e>\ A m ^ Ferdinand Prinoth, St. Ulrich, Groden, Tirolsko, zavod za cerkveno kiparstvo iz lesa, se priporoča prefi. duhovščini za napravo podob svetnikov, Kristusa na križu vzbuknjenih križevih potov, altarjev, božjih grobov itd. najlinejšega dela. Kipi svetnikov iz lesa, v oljnatih barvah, z zlatimi robovi v velikosti 80 100 120 HO 160 180 200 cm stanejo gld. 22 33 48 65 82 107 HO Obširni ceniki zastonj in franko. Penzijonat za dečke v Kalksburdu pri Dunaju, pod vodstvom očetov jezuitov z dvojno odgojilnlco. Prvo odgojišče, za rejence višjih stanov, stane na leto 460 gl. l)rugoodgojišče,zarejence srednjih stanov, » » » 280 gl Podučuje se v premetih gimnazije. Uči se tudi slovenščina. Zavod ima pravico javnosti zu 7 gimn. razredov. Natančneja pojasnila daje vodstvo odgojilnice. 886 3—1 Valentin Mazgon, pozainentirar v Ljubljani, priporoča se čast. duhovščini in oerkvenlm predstojnikom v najnatančneje Izdelovanje pozamentrijskih del, kot: oofe in franie za bandera burze-žnore, clngule, cofe za lestenoe, ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izdelujem po najnižjih cenah. Domače ročno in trpežno delo gtJr Dovoljujem si tudi opomniti, da sem se preselil na Mestni trg št. 24, III. nadstropje, nasproti mestni hiši. 249 3-3 Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 15 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve V žalosti ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. I Lepo posestvo je na prodaj v prijaznem kraju na Kranjskem, blizu Snpne cerkve, sestoječe iz še novega zidanega poslopja, dobro ro-dečega zemljišča, njiv, travnikov ln gozda. V hiši je že nad štirideset let trgovina z mešanim blagom, žganjetočem iu tobačno trafiko. Proda se iz proste roke ladi rodbinskih razmer za nizko ceno, ali pa za več let v najem da. 209 3—3 Natančnejše pojasnilo daje upravništvo »Slovenca«. Ot i > S — >U) = 3 a 'J: a O) «3 i S« 2 05 ^ 4) ._, C O- a {/) S S ° . a —* 35 O a -«-» ^oo K > 09 5. M n « ■ o U> 3 X M. 37! N ti x . .S « k- ■' ® p 2 ic H • > 1 O -S C V C KJ CC S3 » k. j: ^ * s a « s ts o 4> d M os ■i ^ O N B 3 _ H 55 03 ^ C o « o - »co '3 O ** K/3 v « 1-2 -■o o S= g —j — O o-f c« T S > — r» r. ■a is-a«-s c | S ° '5 •2.«!- ž £ = 5 — « l;3 2 ^r— o . .5 £■») o 1 •N j O "J * >4. i •• (J 1» «i>-š .5 . > m CJ< c— i.-, -a —o > ~ S 'S -5 O^ O m -a -z, o- i i 1 v, »o S Prefi. duhoiidnl vljudno priporočim svojo delavnioo u slikarijo na steklu, zlasti za izdeUvanj« cerkvenih oken z ninetno slikarijo EiStuhl v Uraden Annonstrasie 35. Najboljša »pričala in pohvala za izvršena dela razpošiliam na zahtevo. HERBABPJT -jev podfosfornasto-kisli apxxexxo« železni sirup. Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, dajo slast do Jedi. pospešuje prabavljanje in redil-nost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanjo krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostlj. 725 20—17 Cena steklenici Je 1 gld. 25 kr„ po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polsteklenie ni.) ____—. . vv cH'uT r~marke iS if < 4 4$ 41 4 4$ 4 Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,Horbabny'-vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 239 7 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmlicrzigkeit" VII. 1, Kaiserstrasso 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju In v kronovinah. bX i-p- fr fr fr fr fr + fr fr fr Ivan Kordik t X^jiil>ljjini, Prešernove (Slonove) ulice št. 12-14, trgovina z galanterijskim blagom, drobninami in igračami na debelo in na drobno, priporoča svojo bogato zalogo različnega blaga za krojače, črevljarje in sedlarje. Gospodom gostilničarjem je na izbiro jedilna priprava (žlice, noži, vilice) vsake vrste in cene. 262 12-5 Cena navoju 25 |ir. (SO vinaijev) vsebina 5(1(0 gramov. vim^gaKissjfeiSjaissffls^sap »w r o »• 'OfaslB^1 v polnih *rnih. Dunnj-Monnkovo StSfm '. 3: -Sl'uj!3tilO^Sl"lOnUi\ IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega r^ orodja in posode k < v Ljubljani. Poljanska cesta 8, L" poleg Alojzijevišča [I priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim r A predstojništvom in dobrotnikom v najna- ^ tančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-liliov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, krize v *ta m 27 iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po n i z k i ceni. | iSr Pe s e t*® { " 286 10-2 odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-10 ™ | cov iu-; j a kit po vi c i naj ishtevejo m tlke 32v:rn3 zavoja. Prostovoljna razprodaja. Po sv. Jurju v ponedeljek dne 25. aprila 1898. od 9 ure dopoludne naprej, se bodo travniki, mlin in gossdi gospe Berte Kersnik od graščine na Brdu pod ugodnimi pogoji na lici mesta po kosih prostovoljno razproda j al i. Prodaja se bode drugi dan, to jo 26. aprila nadaljevala. Na Brdu, dne 9. aprila 1898. 272 3-2 1 mm je najboljši in najčistejši primeseh h kavi! Čestite gospodinje ? 221 50-4 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. <3Iaznanilo. Ooiraje se na priporočilo v .Skcfijskem Listu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje 663 18 izvrstno vino, vsem preča-t. t'tr. cerktemm predstoinikom, pa tudi drugim duhovnikom iu kupcem po sledečih een»h: 1. Masno vino.....hktl. od gld 26 do 30 2. Navadno namizno vino, tudi ia,)iini('e:ie pristuofcti „ „ „ 25 „ 28 Večjim odjemalcem bodisi m»šmh ali drugih vin cene po dogovoru. Zadrug* postn-že tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini Na|r»au|ša kvinititeta pod 1, 3. je 56 litrov. — CeD« veljajo li.co Postojma do preklica. Registr. vipavska vinarska zadruga. 1 ' . tg [J&] [d [q [UJ3 gtg SčLač) SS5S ^Šl 5ES& 5S5S sasgiči) Orožna tovarna Stever 1 1 324 5 1 | Samozastopnik za vso Kranjsko: 1 ] I flU V ii Al S I] It 1 | Ljubljana, Šelenburgove ulice 6 | 1 Nova vozna šola: Marije Terezije cesta. 1 | Dobra delavnica za poprave, i j Ysi pripadajoči predmeti, f | ,WafferV-kolesa. ?OpeP-kolesa. | Preci&ijski i ;zdelkx I« Trste, [ in popravila po najnižji ceni. Liniment Capsici compos. 231 11 lz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—29 Bicc.ter-jev liniment s ,siflrcm' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah i znano varstveno marko „sidro" kot pristna. Riohter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. stavbinska steklarska dela 19 15-5 Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski ateljš v Ljubljani. Kolodvorske u,ice22 ffeSJK^*"'VNbS®*SSV se priporoea prečast. du-{"^^'feffl^',«iP^He hovščini in cerkvenim fcŽ^etČ''&'aA^^r -JA^IJS predstojništvom v naro-i »vaj čila na izdelovanje tj;:} ir| oltai*jey iz lesa v poljubnem slogu, B^PUM kipov svetniških soh Oltarne skupine . iz različnega materijala. Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučilh župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo. katero dea, svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezei deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 52 - 38 Josip Novak, župnik. učinkuje čudovito! Usmrti vsakovrstno golazen — in ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime .Zacherl'. Pristni ..Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Ivan Fabian, P. Grošel, Edvard Ilajek, Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Jeglič & Leskoric, C. Karinger, Mibael Kastner, Kham & M urni k, J. Klauer, Adolf Kopriva, Josip Kordin, Anton Krisper, Karol Lapponi, Peter Lassnik, J. Lenček, Ivan Perdan, Karol Planinštk, J. C. Riiger, A. Šarabon. Viktor SehilTer, Jakob Sehober, Jakob Speljane, A. Stacul. Franc Stupica, M. B. Supan, Prane Terdina, Uradniško kon-sumno društvo Dobi se tudi v naslednjih krajih n;i Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Sodražici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu Pr.Kovač. Idriji. Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu. Koprivniku, Mirni, na Vrhniki. Travniku, v Tižiču, v Radovljici, Radečah, Za-porju, Žužemberku. Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych. 220 15-3 \OYO ustanovljena in novourejena (loitEUČil stavbinska in umetalna sieklarija tvrdke 503 31 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska eestu 9, poleg .Figovea' se priporoča prečast, duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat vdelanih s ka-tedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke. podobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravita. — Izdeluje ročuo iu pošteno po najnižji ceni bandera iu vso drugo obleko. Preeastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozira> na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-12 Ana Hofbauer, mejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulloe 4. Št. 12.545. 282 3—2 Prodajalnica in stanovanja v najem! V novozgrajenem poslopji zaklada meščanske bolnice v Ljubljani se od X. novembra letos oddaja v najem: 1. V pritličji: Dve v Llngarjevlh ulicah ležeči prodajalnloi. 2. V I. in II. nadstropji: 4 stanovanja obstoječa iz 5 sob, » » » 4 » in kabinetom, 2 3 2 4 » in » 3 > ln kabinetom. Pri vsakem stanovanji je jedna predsoba, soba za posle, kopelj, kuhinja, klet in drvarnica. Pogoje naznanja in ustne ali pismene ponudbe sprejema magistrat do 1. maja letos v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dn6 6. aprila 1898. Št. 17 Pr. 275 3-2 Razpis. Pri deželnem odboru kranjskem oddati ste dve službi računskega oficijala II. razreda z užitki VI. za deželne uradnike veljavnega plačilnega razreda. Dalje je izpraznjeno tudi mesto praktikanta z adjutom letnih 500 gld. pri deželnem knjigovodstvu, eventuvalno pri deželni blaga]nici. Prošnje za jedno .teh mest pošljejo naj se z dokazi o starosti, študijah. vsposobljenosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o dosedanjem službovanji prosilčevem do dne 20. maja t. L podpisanemu deželnemu odboru. Prosilci /.a službo računskega olicijala morajo na vsak način izkazati, da so napravili izpit iz državnega računoslovja z dobrim uspehom; od prosilcev za mesto praktikanta pa se zahteva, da so dovršili vsaj niže razrede kake srednje ali njej enakovrstne šole. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 7. aprila 1898. m ») WrJ) .11 J) t) v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. Strešna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 193 11 Roman-cement, dovski Poriland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. IV a j it i ž je cene. FELIX TOMAN kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. 6. L J U B L J A N A Reseljeva cesta štev, 6. priporoča svojo največjo zalogo 234 30—4 nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo rv iiur stavbene kamnoseško delo -»h ^po najnižji ceni. Posebno priporoča so prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščouika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih ploše za pohištvo od tu- ln inozemskih marmorov. Dobiva se povsod. C 745 36—19 Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. Št. 3860. Razpis. 242 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči službi okrož. zdravnikov na Kranjskem: 1. v Krškem z letno plačo 600 gld., 2. v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld. Prosilci za jedno teb služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do dne 20. aprila 1S9S ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, lizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od dež. odbora ki^njskega v Ljubljani, dno 29. marca 1898. 'VVVVVVVVVVVVVVVVVV^ kAAAAAAAAAAAAAAAAAAj Zarezano strešno opeko mmmSmm (Strangfalz-Dacliziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah 227 3 Knez & Supančič tovarna za opeko v Ljubljani. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> Primerna priložnostna darila! d Friderik Hoffmaiin, 318 26—25 h urar, na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih; nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. Ignacij Čamernik| kamnosek v Ljubljani, Kpssaectskeg©, (Foljsk©) vtlio©. poleg Schreiner-jeve pivarne, priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno zalogo najrazličnejših nagrobnih spominkov w iz poljubnega kamena po Izredno nizkih cenah. — Vsprejemlje tudi na-»O ročila na kamnoseška umetna cerkvena dela, kakor so altarji, prižnice, krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, polaganje cerkvenega ilaka itd. Popravila izvršuje dobro in natančno. — Narise in proračune izdeluje brezplačno. 265 2 St. 2792. Razpis. 284 3-1 Na podlagi sklepa deželnega zbora kranjskega z dne 21. februvarija 1898. 1. razpisuje podpisani deželni odbor jedno ustanovo za 600 gld., katera se ima podeliti najmanj za jedno leto doktorju vsega zdravilstva, ki bi se hotel izobraziti v psihiatriji. Dotičnik pa bi se moral zavezati, da se po izvežbanju posveti zdravniški službi v deželni blaznici na Studencu. Prosilci za to ustanovo morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika ter naj svoje s krstnim listom in z drugimi spričevali podprte prošnje do dne lO. maja t. 1. pošljejo podpisanemu deželnemu odboru. 0<1 deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 8. aprila 1898. •f ^ ^DiirRcpp-ova ^ %)iana~fiofasa X presegajo vsa druga J po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! J Leta 1898. razni modeli z mnogimi novostmi so videti pri zastopniku Janezu Jax-u 205 21 5 t ■v jani, Dunajska cesta št. 13. ^ * Pozor kolesarjem - novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Največja zaloga koles z vsemi novostmi. Poznano najboljša in pre skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična delavnica za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na Poljanski cesti št. 31, isto tam lep prostor na vrtu za vežbanje na kolesu. 7*11 c h Stari a / Volika zal°ea M livri, miJtlUl vsakovrstnih 'šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki r šivalnih strojev ter , koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko. ( najboljša) Columbia Helical-Premier Svetovnoznana angleška kolesa 210 3 's orožne tovarne B. S. A. Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabiin k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. prav blizo mosta (železniška postaja), ob znožji kamniških planin, v krasni legi, z lepimi sprehajališči po smrečji, lov. tudi na postrvi, prelepa zdravilnica z verandami, toplice z banjami in dušem, basin za plavanje, pokrito hodišče, igrišče in telovadnica, zdravljenje po Kneippovem načinu, po želji tudi drugače: s pitjem, elektriko, masažo, telovadbo. Zdravniški voditelj: dr. Waokenrelter. Stanovanja po ceni, sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr. v zdravišču in v 4 vilah, ki so v zvezi s toplicami in parkom. Izvrstna restavracija, pensijon 1. raz. 1 gld. 36 kr., 2 raz. 70 kr. na dan. — Prospekte pošilja vodstvo. 243 15—2 Vodno - zdravilne toplice v Kamniku na Kranjskem „THE GRESHAM" ,i ii i ^zavarovalno arustvo za Mjenjs v Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko: DiaiUisfctael i Pešta, Franz-JosefDlatz v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1896 .........kron 157,805.340'— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1896 . . „ 28,670.916-— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)..................................„ 339,497.900-— Mej letom 1896 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico .... „ 30,577.950'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljxxl>ljaixi 651 (12-6) pri Gvidonu Zeschko-tu, v vili nasproti Narodnemu domu. (Iva IliiJltriiS! s pripadajočimi stvarmi, KFCala, IlliZC, mtOlI itd. je zaradi preselitve iT za nizko ceno na prodaj. "Hi Natančneje se poizve v prodajalnici gosp. K. Till-a na Kongresnem trgn v baraki. 270 3-2 3I> ix ix a | s It a t> o r /; a. mi Dne 15. aprila. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 49/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 90 kr. 101 „ 80 121 „ 40 101 „ 50 121 „ — 99 „ 30 921 „ — 353 „ 7h 120 „ 90 58 „ 90 11 n 77 9 „ 55 44 „ 75 5 „ 66 n Dne 15. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic4°/0 164 gld. 160 „ 196 99 139 130 109 112 99 99 219 183 120 99 25 60 75 25 50 50 30 50 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld, Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavhinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . • Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100....... 205 gld. -170 „ - krn . 20 25 . 27 . 83 n 25 n 50 — . 22 75 . 155 — 34(10 — . 424 — 20 . 117 — . 156 85 . 181 — . 127 „ 12 n N 1. aprilom se \ Vt«'flt W'IWk oznanilo žrebanja tii in inozemskih lir ItUlltllU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Naročnina od 1. aprila do konca dec. 1.1. je za Avstro - Ogersko gld. 2'—. prične novo celoletno MERCUR" XXXVI. leto. naročevanje ! S 1. aprilom na novo vstoplvšl naročniki dobijo, dokler je še kaj zaloge, kot hrP7nbrnt nrivr7Alr „Flnanzielles Jahrbuoh", ki U1 Ctpialilll pllKltClV obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji . Mercur ', Dunaj, I.. Wollzelle 10.