REDNJA
\| J l ?. N T C A
PRLmukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 250 lir
Leto XXXV. Št. 110 (10.329)
TRST, četrtek, 17. maja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
GOVOR PREDSEDNIKA POSLANSKE ZBORNICE RIMSKI MLADINII
Ingrao: Demokracija naj postane ključni dejavnik za pozitivne družbene spremembe
Delodajalci in nazadnjaške sile skušajo izničiti dosežke levice in delavstva s «pasivno revolucijo», z drobitvijo tržišča dela, s črnim in nestalnim delom ter s tujo delovno silo - Naloge mladih
RD predstavila volivcem svoj program
RIM — Težko bi ocenili kot volilno zborovanje sinočnji govor Pie-tra Ingraa mladim komunistom, šlo je dejansko za originalno in zahtevno analizo pojavov v italijanski družbi in za politični predlog, ki ga je Ingrao namenil predvsem mladini, vendar pa ne samo nji. Predsednik poslanske zbornice je svojo analizo začel z opisovanjem bistvenega vprašanja te volilne kampanje in nato prešel na razčlembo sedanjega «spopada»
Stefano Rodota, ki je govoril pred njim, se je predstavil kot značajna priča vrednot napredka levice v prvi polovici 70 let, Ingrao pa je govoril o «očitnem poskusu, da bi okrnili sili morda celo izničili politični in družbeni preokret, ki se je začel pred približno dvajsetimi leti in ki je dosegel višek z velikimi
boji delavcev in študentov leta 1968. »Očitno je torej, da v tej bitki ne gre za «razdelitev ministrskih mest*. Medtem, ko so vsa napredna gibanja v zadnjih dvajsetih letih skušala «izboljšati in posodobiti kakovost in cilj dela* ter so kritizirala «staro razredno kulturo*, moramo danes ugotoviti, da so delodajalci po daljšem omahovanju zavrnili nov model razvoja. Glavne značilnosti te «pasivne revolucije* zmernih in nazadnjaških sil pa so «drobitev tržišča dela*. «uveljavljanje črnega in nestalnega dela», »uporaba tuje delovne sile*, da bi preprečili sindikatu usmerjanje delavne sile.
V ta položaj gre uokviriti tudi vprašanje mladih: v njihovem primeru ni dovolj, da govorimo o «e-marginaciji*. pač pa njihov položaj lahko točneje definiramo kot
toiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiimiiiiiiHiiimiiiiMMHmniniuiiiiniiiiitiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiii
BOUŠI UGLEDI ENERGETSKE KRIZE?
Italijanska vlada računa na nafto Saudove Arabije
Prestolonaslednik Fahd obljubil, da bo njegova vlada proučila možnost novih dobav
RIM — Saudova Arabija bo proučila možnost, da poveča mimo mul-tinacionalnih družb dobavo nafte Italiji. To je včeraj z neprikritim zadovoljstvom izjavil predsednik vlade Andreotti po srečanju s prestolonaslednikom in predsednikom saudske vlade Eahdom., V intervjuju s časnikarji je Fahd to potrdil, v smehu pa je pristavil, da bodo lahko Italijani vozili svote avte, če se bodo omejili na manjša vozila.
Samo po sebi umevno so vest z zadovoljstvom sprejeli v krogih državne naftne družbe ENI. Če se bodo izjave tudi uresničile, bo italijanska vlada imela več sreče kot pameti. Po izjavah multinacionalnih družb bo namreč prihodnje obdobje v znamenju okrnjenih dobav bencinskim črpalkam. Njihovi italijanski predstavniki pa so nekoliko o-milili predvčerajšnje vesti in se sedaj omejujejo na splošne napovedi, ne da bi navajali točne številke ali datume.
Generalni sekretar sindikalne organizacije UIL za trgovino in prometne storitve Giovanni Gatti je o-stro obsodil napovedi multinacionalnih družb: «UIL je prepričana, da se nahajamo pred novim špekulativnim manevrom «sedmih sestra*, saj so sporočila podobna onim iz leta 1973 » Takrat so multinacionalne družbe z znižanjem dobav prikrile svoje rezerve v pričakovanju podražitve goriv.
Sedaj pa je položaj nekoliko drugačen kot ob energetski krizi leta 1972/74, saj se je takrat gorivo le Podražilo, danes pa se je njegova razpoložljivost na tržišču zaradi i-ranske krize nevarno zmanjšala. S tega vidika je torej sedanja energetska kriza dosti hujša.
Medtem je namestnik državnega pravdnika iz Trevisa dr. Labozzet-ta dal svojevrstno razlago povečane porabe mazuta v prvem letošnjem štirimesečju. Ni res, da smo v Italiji porabili za 20 odstotkov več mazuta, kot to zatrjuje finančno ministrstvo, podatek je posledica strogega sodnijskega nadzorstva nad Prodajami «pod roko*, Labozzetta je namreč vodil preiskavo o tiho-tapljanju mazuta in utajevanju davkov v zvezi s prodajo ogljikovodikov, zato so njegove ugotovitve bržkone resnične. Na tržišču ni več ♦tihotapskega* mazuta, porabniki ga morajo torej kupovati pri uradnih prodajalcih, zaradi česar imamo take negativne statistične podatke.
Da bi bila mera polna v tej »italijanski* energetski krizi, je tudi povsem jasno, da so izpraznjene zaloge ogljikovodikov posledica tr-žiščne politike multinacionalnih družb, ki so v prvem trimesečju letos izvozile kar eno četrtino naftnih derivatov, ki so jih predelale italijanske čistilnice.
Danes bodo v Bruslju razpravljali o energetskih problemih pristojni ministri Evropske gospodarske skupnosti. Komisar za energijo EGS Rrunner je pred današnjim zasedanjem izjavil časnikarjem, da je Položaj težak, a ne dramatičen, če se bo poraba energije zmanjšala Zu 5 odstotkov in če se bodo prebivalci obnašali modro , in smotrno. V ponedeljek in torek pa se bo na ministrski ravni sestala mednarodna agencija za energijo dvajsetih zahodnih držav. Italijo bo zastopal minister Nicolazzi, ki je bil v zadnjih dneh deležen hudih kritik v Italiji zaradi svojega neučinkovitega varčevalnega načrta, ki so ga nekateri ocenili kot predvolilno propagando. Nicolazzi bi moral svoj načrt predložiti mednarodni agen-
ciji, ki bo verjetno za zahodne izvedence prava posebnost, saj ne predvideva nobenih tržiščnih ukrepov in ne racioniranja, zaupa samo-varčevanju prebivalstva, ki ga noče prizadeti pred političnimi volitvami. (voc)
ZDA ukinile sliikcije proti Južni Rodeziji
VVASHINGTON - Ameriški senat je sinoči z veliko večino odobril predlog oziromo zahtevo, da predsednik Carter nemudoma ukine vse sankcije proti Južni Rodeziji, potem ko je v tej državi prevzela oblast v svoje roke skupščina, ki so jo nedavno izvolili
V resoluciji, ki jo je odobril a-meriški senat, je med drugim rečeno, da je nova rodezijska vlada pokazala voljo sodelovati na konferen- med politiko in življenjem. Zato je ci držav, ki so zainteresirane za juž- nujno razširiti definicijo politike, norodezijsko vprašanje.	I	P. P.
((odmaknjenost*, saj so »protislovno potisnjeni v več plati te družbe*. Za večino njih iskanje zaposlitve postane iskanje »obdobja pričakovanja*, ki naj bo dopolnilo socialnemu skrbstvu, ko so ga sploh deležni. In vse to se dogaja v času, ko družina, šola in univerza ne izpolnjujejo več svoje naloge.
Narašča «razpršena tovarna*, v nasprotju s »koncentrirano tovarno*, v kateri se sindikat lahko organizira in uveljavi. Nazadnjaške sile obenem odkrito zasledujejo «cehovski razkroj družbe*. S tem skušajo preprečiti rast množične demokratične politične zavesti, je poudaril Pietro Ingrao in dejal, da ima v tem okviru KD «veliko odgovornost*, ker se ni uprla «temu manevru*, morda v upanju, da ga bo lahko usmerjala in se z njim okoristila. Predsednik poslanske zbornice je ocenil stališče KD kot »hudo napako*, kajti vsi bi utrpeli zelo hude posledice, če bi se razširil in uveljavil ta napad na o-blike množične demokracije. Naj torej apeliramo na KD? Ingrao je raje apeliral na vest »demokratičnih katoličanov*, ki po njegovem lahko zamudijo zgodovinsko priložnost.
Proti takemu načrtnemu razkro-jevanju družbe, je nadaljeval Ingrao, se moramo boriti s politiko reform s prilagojevanjem šole novim potrebam, s strokovnim usposabljanjem delavcev in z demokra tičnim nadzorstvom nad tržiščem dela. predvsem na moramo »obnoviti temelje demokracije kot ključnega dejavnika za pozitivne družbene spremembe.* Za oblikovanje in uresničevanje lakega načrta in take politike je nujna povezava med mladimi in organiziranim delavskim gibanjem, kajti' bistveni problem, ki ga moramo rešiti, je »kako združiti in uskladiti razprseiio tovahno s koncentrirano* in »ustaljene razredno strukture levice •< ‘življenjem in delom novih družbe nih subjektov.*
Ingrao je razčlenil komunistično vprašanje na ta način, ne pa kot pristransko ali strankarsko vprašanje, Ob koncu se je še vprašal, ali politika lahko reši vse te probleme? V trenutku ko presegamo tai maturški koncept socializma in zamisel, da je politika vse obsega joče, v trenutku ko pojmujemo to prehodno fazo kot postopen proces, moramo na novo opredeliti odnos
V MUENCHNU ZASEDA EVROPSKA SINDIKALNA FEDERACIJA
Ne vec papirnati zmaj» a bojevita organizacija
Včeraj sta na kongresu spregovorila vsedržavna tajnika CGIL in CISL Lama in Carniti
Nadaljevanje politike obnavljanja in soočanja, uresničevanje triletnega gospodarskega načrta, odločen «ne» vstopu komunistov v vlado so glavne značilnosti programa krščanske demokracije, ki ga je vodstvo stranke orisalo med včerajšnjo tiskovno konferenco. Na sliki: Donat Cattin in Zaccagnini med srečanjem s časnikarji	(Telefoto ANSA)
MONCHEN — «Naš kongres bo v zgodovini evropskega gibanja prav gotovo zaigral svojo važno vlogo, če nam bo uspelo postopoma spremeniti vse naše dobre namene v stvarna dejstva.* Stavek, ki ga je italijanski vsedržavni tajnik sindikata CGIL Luciano Lama še prav posebno poudaril v svojem včerajšnjem govoru na kongresu evropske sindikalne federacije v Miinchnu, zaobjema pravzaprav smisel vseh italijanskih posegov. Tako Lama kot vsedržavni tajnik CISL Carniti, ki sta govorila včeraj zjutraj in vsedržavni tajnik UIL Benvenuto v torek, so namreč poudarili nujnost po kakovostnem skoku, kj ga mora napraviti evropska sindikalna federacija ESK, da se bo lahko spremenila iz »papirnatega zmaja*, kot jo je označil predstavnik nizozemskega sindikata Kok, v trdno organizacijo, ki bo zmožna tudi z bojem braniti delavske zahteve.
Lama, ki je spregovoril v imenu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiviiniiiiiiiiimiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitin
NA POVABILO CENTRALNEGA KOMITEJA KPSZ IN VRHOVNEGA SOVJETA
Pa prisrčnem sprejemu Tita v Moskvi danes začetek razgovorov z Brežnjevom
V Titovem spremstvu so dopotovali v SZ član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in drugi - Tito in Brežnjev ter njuni sodelavci bodo razpravljali o nadaljnjem napredku dvostranskega sodelovanja in o mednarodnih vprašanjih
MOSKVA — Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je včeraj popoldne prispel na prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Povabila sta ga centralni komite sovjetske partije, in prezidlj vrhovnega sovjeta. V Titovem spremstvu so v sovjetsko glavno mesto dopotovali še član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, zvezni sekretar «a zunanje zadeve Josip Vrhovec in drugi.
Na moskovskem vojaškem letališču Vnukovo, kjer je pristal predsedniški «boelng», so Tita pričakali Leonid Brežnjev, zunanji minister Andrej Gronrko in druge najvidnejše sovjetske osebnosti. Srečanje je bilo sicer kratko toda zelo prisrčno.
Ko se je letalo z jugoslovanskimi gosti ustavilo neposredno pred letališko zgradbo in je Tito s prožnim korakom stopil po stopnišču na sovjetska tla, je prvi pristopil k njemu Brežnjev. Državnika sta si krepko stisnila roko, se objela in poljubila, nato pa so se Brežnjev in drugi sovjetski voditelji rokovali in ob-
Oklopnik pred milanskim volilnim uradom
MILAN — Po nedavnem sklepu medministrskega odbora za obveščanje in varnost CIIS, da bodo vojaki zastražili javne objekte, so včeraj v Milanu prvi vojaški oddelki zastražili »nekatere pomembne strukture, ki so izjemne važnosti za vso javnost.* Sporazumno s prefekturo ir. kvesturo vojaki ščitijo občinski volilni urad na Korzu Porta Romana, pretvornik RAI pri La-chiarelli, telefonske centrale in občinsko skladišče, v katerih hranijo volilni material.
V zvezi z uporabo vojske .je milanska sindikalna federacija CGIL, CISL. UIL sporočila, da se bo mo ral prefekt sporazumevati s sindikati, preden bi odredil morebitno nadzorstvo nad tovarnami.
Na sliki (telefoto ANSA): oklop-nik pred volilnim uradom milanske občine.
RIM — Predsednik italijanske republike Pertini je včeraj sprejel na Kvirinalu obrambnega ministra Ruf-finija, ki mu je poročal o - rečanjih v Bruslju med zasedanjem obrambnih ministrov NATO,
jeli še z drugimi člani jugoslovanske delegacije.
Ker obisk nima državniškega značaja niso odigrali državnih himen in na letališču tudi ni bilo običajnega voda vojske s praporom ter tradicionalnega mimohoda. Takoj po pozdravih sta Tito in Brežnjev nekaj minut pozirala fotografom, potem pa sta se s spremljevalci podala k avtomobilom in odpeljala v dolgem sprevodu v mesto.
Kot poročajo agencije se bodo pogovori med Titom in Brežnjevom ter njunimi sodelavci začeli danes in nadaljevali jutri, nato pa si bo Tito privoščil krajši oddih na črnomorski obali. Po Tanjugovih poročilih se bodo pogovori med voditeljema obeh držav nanašali na nadaljnji razvoj dvostranskega sodelovanja in na aktualna mednarodna vprašanja.
V svetovni javnosti vlada za Titov obisk v Sovjetski zvezi razumljivo veliko zanimanje. Veliko pozornost pa so obisku namenila tudi sovjetska sredstva množičnega obveščanja. Moskovska javnost ni bila o; obisku obveščena samo z u-radnim sporočilom, pač pa tudi preko tiska. Tako sta partijsko glasilo «Pravda» in moskovski radio objavila daljše izvlečke iz Titovega govora na zasedanju skupščine SFRJ, predvsem pa tiste, v katerih Tito pravi, da si bo Jugoslavija še naprej prizadevala razvijati dobre odnose z drugimi državami in da temu namenu služi tudi prijateljski obisk v Sovjetski zvezi. Istočasno je tisk objavil tudi oceno predsedstva SFRJ 6 tem, da se odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo razvijajo na osnovi beograjske deklaracije iz leta 1955 in moskovske izjave iz lota .1956, kakor tudi na osnovi dokumentov, ki so bili sprejeti med nadaljnjimi srečanji predsednikov Tita in Brežnjeva. «Ta srečanja so velik prispevek razvo-
Po	smrti	vodje	šerp	se	jugoslovanski
alpinisti	vračajo	v	bazno taborišče
Ang Phu se je ponesrečil pri sestopanju, potem ko je v torek z drugo navezo osvojil vrh Everesta
KATMANDU — Potem ko sta dve na prostem. Izginila je tudi radij-
jugoslovanski navezi osvojili vrh Everesta, je smrt vodje šerp Ang Phuja prekinila osvajanje. Ang Phu, 30-letni .Nepalec, ki je skupaj s Stanetom Belakom in Stipetom Božičem v torek že drugič stopil na goro sveta, je namreč ob sestopanju zdrsnil in strmoglavil v prepad, že sam vzpon te trojice je bil nadvse naporen.
Zaradi utrujenosti in noči trije alpinisti niso sestopili z vrha v tabor 5 na <..200 metrih, temveč so mrzlo in vetrovno noč preživeli
ska zveza z ostalo odpravo, zato so se včeraj zjutraj proti vrhu podali drugi jugoslovanski alpinisti, ki pa so vse tri osvajalce Everesta našli žive in zdrave. Skupaj so se nato odpravili nazaj v tabore, vendar jc pri tem vodji šerp Ang Phuju zdrsnilo. Člani odprave so začeli z iskanjem, vendar brez u-speha.
Vsi ostali člani jugoslovanske odprave so živi in zdravi. Nesreča je močno prizadela vse člane odprave in tudi tiste, ki so spremljali sicer
ne-
naj
njihov uspešen podvig. Zaradi sreče so iz Ljubljane naročili, akcijo ustavijo, naj se vsi mežje. ki so v gori, vrnejo v bazno taborišče, od tam pa v Katmandu in v domovino. Pričakujejo, da se bo prva jugoslovanska odprava, ki je osvojila Everest vrnila v domovino okoli 20. junija, (jp)
BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito je podelil sedmi jugoslovanski himalajski ekspediciji odlikovanje Red zaslug za narod z zlatim vencem.
ju in izboljšanju sovjetsko-jugoslo-vanskih odnosov ter vsestranskemu sodelovanju, v katerem so bili doseženi pomembni rezultati*, piše včerajšnja «Pravda», ki se pji .tem sklicuje tudi na sporočilo predsedstva SFRJ,
V enakem tonu pišejo tudi drugi listi, kot na primer »Izvestja*, »Sovjetska žizn* in drugi, ki poudarjajo, da se sovjetsko-jugoslovanski odnosi razvijajo na principih, ki so bili skupno sprejeti. Pri tem se očitno upoštevajo tudi različna gledanja na določena vprašanja medsebojnih odnosov in na mednarodne odnose, vendar izhajajoč iz skupne osnove, da to ne sme biti ovira za uspešno razvijanje medsebojnih odnosov.
Zahodni tisk in druga občila pa še posebej poudarjajo, da je v Titovem soremstvu tudi član predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ki je tik
pred Titovim odhodom odložil funkcijo sekretarja predsedstva ZKJ, ki jo je opravljal osem let. Njegovo razrešitev so zahodni komentatorji spravljali v zvezo s Titovim obiskom v SZ in z jugoslovansko-sovjetski-mi odnosi, zdaj pa svoje komentarje — sdcer nekoliko zmedeni in presenečeni — popravljajo in ugotavljajo, da gre za »notranje motive* v okviru načela »kolektivnega vodstva* in rotacije v vodstvenih organih na vseh ravneh. Prav tako poročajo tudi o tem, da je predsednik Tito podelil včeraj Stanetu Dolancu visoko odlikovanje »junaka socialističnega dela* za njegove velike zasluge pri organizaciji in izgradnji socialistične samoupravne družbe, kakor tudi za njegov pomemben prispevek splošnemu razvoju države ter utrjevanju svobode in neodvisnosti SFRJ.
**««)«*««**<<««**«<..
PO VDORU IZRAELSKIH ČET V UBAN0N
Varnostni svet OZN zavrgel razpravo o libanonski krizi
Odgovor predsedujočega v varnostnem svetu je bil zelo meglen - V poročilu nakazana samo tri splošna vprašanja
NEW YORK — Varnostni svet OZN je sinoči dal zelo meglen odgovor na zahtevo Libanona, da Združeni narodi zavzamejo odprto stališče do poslabšanja položaja na libanonskem jugu. Kot znano, se je položaj na tem področju poslabšal zaradi vpada izraelskih čet v Libanon, bombardiranja tega predela države in izraelskega podpihovanja separatističnih libanonskih organizacij, da ne bi dovolile prihoda sil OZN na' področje, ki ga le-te držijo na meji z Izraelom in s tem seveda onemogočijo libanonski vladi, da bi prevzela suverenost nad celotnim teritorijem.
Kot aprila letos, se je tudi tokrat zgodilo, da varnostni svet ni odprl razprave o krizi na jugu Libanona in se je omejil samo na poročilo predsednika varnostnega sveta. To poročilo je vsebovalo tri glavne točke: 1. podana je bila ocena, da je prišlo na jugu Libanona do ((težkega razvoja* položaja in da delujejo tam «modre čelade* v «izjemno težkih pogojih*; 2. predstavniki OZN se bodo z izraelsko vlado pogovarjali «o raznih točkah, ki bi jih bilo treba rešiti, da bi potem lahko sile OZN uspešno opravljale svojo nalogo*; 3. razgovori z izraelsko vlado morajo ubrati tako pot, po kateri naj bi v popolnosti bile sprejete resolucije varnostnega sveta; v teh resolucijah pa je rečeno, da morajo biti pod upravo libanonske vlade tudi področja na jugu države ob meji z Izraelom.
Ob takem razpletu gre pripomniti, da varnostni svet OZN, kljub zaostrovanju položaja, ne more odpreti o tem vprašanju javne razprave, ker ji nasprotujejo razni zunanji dejavniki. Karakteristika sinočnje seje je tudi ta, da predsedniško poročilo ni vsebovalo detajla, ki je bistven in sicer, da je do take situacije
prišlo zaradi vdora izraelskih čet, čeprav je bil le-ta povod za libanonsko akcijo v varnostnem svetu.
Tako se je razširilo mišljenje, da je tako bledemu odgovoru OZN kriv tudi nekakšen umik libanonske diplomacije, ki ni odločno vztrajala, da bi se razprava sploh začela. Kaže pa, da je bil glede tega Libanon podvržen močnim pritiskom.
Neki predstavnik OZN je poročevalcem sugeriral, da je najpomembnejši detajl predsedniškega poročila tisto mesto, v katerem predsednik naglaša, da je treba dokončno in popolno uresničiti vse resolucije OZN glede južnega Libanona, (mč)
Egiptovski predsednik o palestinskem vprašanju
KAIRO — Egiptovski predsednik Sadat je včeraj na ljudskem shodu v Beheiri izjavil, da prisotnost Palestincev na egiptovsko - izraelskih pogovorih za določitev avtonomije v Gazi in Cisjordaniji ni nujua. Pri tem je poudaril, da pogajanja, ki se bodo začela '25. t.m., imgjo namen razrešiti edinole vprašanje avtonomije obeh o-menjenih področij in ne bodo odločala o bodočnosti palestinskega ljudstva.
Sadat je v nadaljevanju svoje ga govora tudi dejal, da se ne bo pogajal v «imenu Palestincev*. »Pogajal se bom z Izraelom, je zaključil svoj poseg egiptovski predsednik, da bi Palestincem o-milil trpljenje in da jim bi naka zal pravo pot*.
PRAGA — češkoslovaški pred sednik republike Gustav Husak bo v prihodnjih dneh prišel v Sirijo na »uradni prijateljski obisk*.
CGIL in potemtakem v imenu edine komunistične skupine v sklopu ESK, je svoj poseg pravzaprav osredotočil na neizbežno nujnost, da se odpravijo vse politične razprtije in diskriminacije. ((Skupne točke nastopa, je še dejal Lama, pa moramo iskati na poti stvarnih programov za demokracijo in ne na polju praznih ideologij.* Lama je tudi spregovoril o evropskih volitvah in o vstopu komunističnega francoskega sindikata v ESK, kateremu se še vedno nekateri upirajo iz «goie ideologije*. Vodja CGIL pa se ni dotaknil nekaterih stvarnih sindikalnih zahtev, o katerih je bilo na kongresu v Miinchnu precej govora, a jih italijanski sindikati zaenkrat še niso osvojili. Predstavniki evropskih sindikatov so se obširno pogovarjali o možnosti, da bi v vseh državah s krčih tedenski delovni urnik na 35 ur in podaljšali dopuste na šest tednov. Dalje so si bili tudi edini za upokojitev pri 60 letih in za obvezno šolanje do najmanj 16. leta. Predvsem pa, je bilo večkrat poudarjeno, se bo evropska sindikalna federacija borila, da se bodo v vseh evropskih državah tedenski delovni urniki skrčili, saj je p>o njihovem mnenju prav to edina rešitev dramatičnega vprašanja brezposelnosti.
Ob vprašanju brezposelnosti se je tudi zaustavil v svojem posegu vsedržavni tajnik CISL Carniti. ki je poudaril, da mora ESK osredotočiti vse svoje moči in postaviti kot svoj glavni cilj prav pravico do dela. Evropska sindikalna federacija pa je bila, po mnenju Camitija, vse do danes preveč razčlenjena in ni mogla učinkovito poseči v evropska dogajanja.
Evropska sindikalna federacija, ki združuje 31 sindikatov iz 18 držav, si je na tem svojem tretjem kongresu, ki se bo končal v petek, prav gotovo zadala izredno bojevite cilje in' prav to njeno novo bojevitost bol ahko že v kratkem dokazala. Včeraj c, zvečer je namreč ministrski svet evropske skupnosti za družbena vprašanja zavrnil predlog kongresa. o zmanjšanju delovnega urnika. Edinstvena priložnost, da evropska sindikalna federacija pokaže zobe in dokaže, da naziv »papirnati zmaj* zanjo ne velja več, (ap)
Lazar Koliševski novi podpredsednik predsedstva SFRJ
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ se je potem, ko so v torek na zasedanju jugoslovanske skupščine razglasili izvolitev in objavili sestavo v novem mandatu, sešlo na prvo sejo, ki jo je vodil predsednik Tito. Ob tej priložnosti so v skladu z ustavo in poslovnikom o delu izvolili novega podpredsednika predsedstva SFRJ, ker je dosedanjemu Fadiju Hodži potekel enoletni mandat. Novi podpredsednik je član predsedstva SFRJ iz Makedonije Lazar Koliševski. Tito se je zahvalil Hodži za njegove pobude, prizadevanja in predloge, s čimer je prispeval k uspešnemu delu predsedstva, novemu podpredsedniku Koliševskemu pa je zaželel veliko uspehov pri odgovornem delu (vb)
Slovenski komunisti na obisku
pri katalonskih tovariših
LJUBLJANA - Z ljubljanskega letališča Brnik je danes odpotovala v Španijo delegacija Zveze komunistov Slovenije, ki jo vodi predsednik CK ZK Slovenije France Popit. Slovenski komunisti s tem vračajo obisk katalonskim, ki so se lani na čelu s predsednikom Geor-gijem Rajmondom mudili v Sloveniji. Pričakujejo, da se bodo člani slovenske delegacije s predstavniki katalonske združene socialistične partije PSUC pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju med partijami, prav tako pa o razširitvi gospodarskega, kulturnega in znanstveno-tehničnega sodelovanja med Slovenijo in Katalonijo. Izmenjali bodo tudi poglede o perečih mednarodnih vprašanjih, kot tudi o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. V delegaciji sta še predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri CK ZKS Jože Smole in podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, doktor Boris Zidarič, (jp)
RIM — Preiskovalni sodnik dr. Gallucci in skupina izvedencev bodo 19. maja odločali kdai in kako bo potekalo primerjanje glasu prof. Tonija Negrija z glasom rdečega brigadista, ki je telefonsko sporočil Morovi ženi, da so rdeče brigade ubile predsednika krščaiiske demokracije Alda Mora. Na sestanku bodo prisotni tudi zagovorniki Tonija Negrija in časnikarja Nicotre, kateremu preiskovalci pripisujejo pet telefonskih sporočil prof. Trittu. Oi sebnemu prijatelju družine Moro.
TRŽAŠKI DNEVNIK
17. maja 1979
NA SREČANJU KANDIDATOV PSI Z GOSPODARSTVENIKI
Bodočnost Trsta je v odpiranju in izvajanju osimskih sporazumov
Razpravo je povzel član vsedržavnega vodstva De Michelis, načelnik kandidatne liste za poslansko zbornico - KPI odprla kampanjo za evropske volitve
Trst se ne sme vdati v usodo nadaljnjega družbenogospodarskega propadanja, ki mu jo hočejo zapisati melonarji in druge nazadnjaške sile z obujanjem lažnih in škodljivih mitov, ki naj bi ga silili v zaprtost in v stalno molodovanje podpor, s katerimi naj bi se vzdrževal. Naše mesto more in mora izvrševati zelo pomembno gospodarsko in politično vlogo, ki mu jo narekuje zemljepisna lega in mu jo omogočajo osimski sporazumi, bližnji gospodarski dogovori med EGS in Jugoslavijo in čedalje večji razvoj odnosov Evrope z Vzhodom in državami v razvoju. O tem je PSI prepričana, je dejal član vsedržavnega vodstva Gianni De Michelis, ko je sinoči povzel diskusijo o »Go-spodarskih perspektivah Trsta* na srečanju med kandidati PSI in stro kovnjaki ter gospodarstveniki, ki ga je sinoči priredil krožek za druž bene in politične vede »Salvemini* Dejstvo, da so socialisti postavili za načelnika kandidatne liste za po slansko zbornico enega izmed naj vplivnejših vsedržavnih voditeljev, dokazuje ravno pomen, ki ga vsa stranka priznava mednarodni vlogi Trsta, in obvezo, da se PSI postavlja za stalnega sogovornika — ne le na krajevni ravni — sindikalnim in zdravim podjetniškim silam, ki so pripravljene delati za tak razvoj, je poudaril De Michelis. Socialisti se pa postavljajo ob teh volitvah in po njih kot naravni činitelj povezovanja tako z Rimom in Brusljem, kot z Dunajem in Beogradom, je zaključil De Michelis, v Italiji pa
Med razpravo sta se ustvarila dva nasprotujoča si tabora: na eni strani nazadnjaške in konservativne sile, na drugi pa demokratične stranke, ki so omogočile nastanek konzorcija. Nazadnjaška fronta (Lista za Trst in misovci, medtem ko so bili radikalci odsotni) je jasno zatrjevala, da je bila ustanovitev konzorcija velika politična napaka in naj bi javnoprevozno službo ponovno prevzela tržaška občina, oziroma ACEGA, tarife pa naj ostanejo nespremenjene. Demokratične stranke, KPI, PSI in KD pa so pozitivno ocenile delovanje konzorcija, ki ga je treba še okrepiti Predsednik Campagna je sveto-
SOLIDARNOST BARKOVLJANSKIH OTROK
Na srečolovu so zbrali prispevek za Črno goro
S svojimi ročnimi deli so zbrali nad 100 tisoč lir
valcem poročal tudi o srečanju z župani vseh občin, z deželnim odbornikom za prevoze in s sindikati. Pri tem naj pristavimo, da se je enotna sindikalna zveza včeraj o-dločno izrekla proti vsakemu povišanju tarif,	B. S.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
Danes, 17. maja ob 17. uri bo seja Sindikata slovenske šole. Glavne točke dnevnega reda naslednje: 1. deželni inštitu z' pedagoško razvojno raziskovanj. (IRRAS); 2. letni seminarji
. za slovenske šolnike; 3. stavka in sindikalno gibanje.
■	........................».INI......„...............................................i,u
PROBLEM OTROŠKEGA VRTCA, KI SE VLEČE ŽE SEDEM LET
NOVA PREDSTAVA STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Smeh in grenkoba v uspešni uprizoritvi Bulgakovove komedije «Ivan Vasiljevič»
v»
Delo je režiral Z. Šedlbauer, premierska predstava bo jutri v tržaškem Kulturnem domu
Bazovski starši odšli razočarani s sestanka z občinsko delegacijo
Odbornika za javna dela Tassinarija n bilo, Bojanovicheva in Seri pa sta prišla praznih rok - Gospodarska zadruga v Bazovici pripravila zanimiv načrt
Težko ti je že pri srcu, ko zreš bazovske matere in očete, kako morajo zaman tavati iz ene sejne dvorane v drugo v pričakovanju dostojnega otroškega vrtca, ki jim ga tržaški občinski gospodje (in gospe)
ntlil*#, 1	..L1;■.t,l:n ;n	..r s,.
si prizadevajo za odpravo hromeče- ! že toliko let obljubljajo, zgradijo ga bipolarizma med KD in KPI. i pa ne. Hkrati pa ti je laže, ko spoz-
Srečanje je uvedel deželni sveto valeč in kandidat za evropske volitve Amaldo Pittoni, kj je predstavil poročevalce: kandidata za senat industrijca Anzellottija, podpredsednika Tržaškega Lloyda Saravala in profesorja mednarodnega prava na tržaški univerzi Conettija. Prikazali so zelo stvarno zaskrbljujoč go spodarski in družbeni položaj našega mesta, kj se odraža v močnem upadanju zaposlitve v industriji in v staranju prebivalstva. Izhod pa ne more biti v zavestnih lažeh melo-narjev o neizvedljivih in vsekakor škodljivih potrošniških prostih conah in zapiranju Trsta, ki so le utvara, s katero si hočejo privile girani in parazitski krogi, ki nosijo glavno krivdo za upravičeno nezadovoljstvo dela prebivalstva, o-hraniti oblastvene pozicije v mestu. Trst mora izkoristiti, z večjo podjetnostjo, možnosti, ki jih nudijo osimski sporazumi, središče za tehnološke raziskave in razvoj mednarodne trgovine z ožjim in širšim zaledjem, da uravnovesi in utrdi svoje slabotno gospodarstvo. Glede industrijske proste cone je pa treba prisiliti KD, da ne skriva dokumentov in mora njeno uresničevanje potekati pod stalnim nadzorstvom krajevnih uprav, kot jamstvo proti nevarnosti onesnaženja okolja.
V razpravo je poseglo več gospo darstvenikov in strokovnjakov, med njimi ravnatelj mednarodnega centra za teoretsko fiziko Budini in ravnatelj združenja industrijcev Del Piero, ki so v bistvu potrdili in dopolnili stališča in razvojne smernice, ki so jih nakazali poročevalci.
KPI je vče/aj odprla na šentja kobskem trgu kampanjo za evropske volitve. Govorili so kandidati za evropski parlament Pavel Petriči*, posl. Mario Lizzero in sen. Vittorio Vidali, ki so poudarili pomen teh volitev ter dejstvo, da Evropska gospodarska skupnost v teh dvajsetih letih ni bila sposobna u-resničiti ciljev, ki si jih je zastavila, ker so njeno politiko vodile konservativne družbenopolitične sile, ki niso upoštevale potreb širših delavskih množic. Prof. Petri-čič. ki je imel del svojega govora v slovenščini, je podčrtal zlasti slovensko narodnostno vprašanje v naši deželi ter potrebo po njegovem globalnem in enotnem reševanju.
Današnja glavna predvolilna pobuda KPI bo manifestacija koncert ob 20.30 v Avditoriju. Nastopil bo irski folk ansambel «Whiskytrail». Za socialdemokrate bo jutri odprl volilno kampanjo minister za industrijo Nicolazzi, za republikance pa član vsedržavnega vodstva Carlo Di Re, ki bo imel ob 19. uri na sedežu v Ul. Foscolo tiskovno konferenco.
Avtobusne vozovnice septembra po 150 lir?
Proračun za leto 1979 je bila edina točka dnevnega reda sinočnje izredne seje skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze. Zaradi velikega števila najavljenih posegov so opravili le prvi krog rosegov predstavnikov vseh prisotnih političnih skupin, razpravo pa oodo zaključili na prihodnji seji, ro bodo proračun postavili na glasovanje.
Uporabnike javnoprevozne službe rrav gotovo zanima kakšno je za Iržanje političnih skupin v zvezi z lajavijenim poviškom cen vozovnic. Predsednik upravne komisije Tossi je sinoči predstavil skupšči-ll v razpravo spremenjen osnutek rroračuna, ki upošteva novo eko-lomsko stanje s prilivom večjih •ednih dohodkov. To pa pomeni, la se avtomatično zmanjša predvideni finančni primanjkljaj in od->ade predlog za povišanje cene vozovnic na 200 lir. Novi osnutek iroračuna predvideva povišanje ta ■if s 1. sentembrom letos s 100 ta 150 lir. Znižani mesečni abonma :a eno samo progo bi znašal 4 000 ir, za celotno omrežje pa 6.000 lir.
namesto Tassinarija bil navzoč funkcionar občinskega tehničnega urada arh. Patrono.
Od trojice so imeli svetovalci konzulte in starši prav malo ali nič, če izvzamemo kajpak običajne obljube. Seri je bolj malo govoril in se naenkrat spomnil, da mora na snidenje s Cecovinijem. Bojanovicheva je sila uglajeno razlagala, da za dejanski položaj bazoviškega vrtca sploh ni vedela (in vendar bi jo bil moral župan z zadevo seznaniti, ko pa je nedavno bil v Bazovici ter si ogledal zamljišči, kjer bi bilo mogoče zgraditi novi vrtec) in da tudi sicer ni pristojna za tehniško obravnavo problema.
Po njenem je namreč vprašanje zgolj tehnično, čeprav so ji prisotni zatrdili, da je njegova rešitev mogoča le s politično voljo, kakršne je doslej manjkalo ter je očitno še manjša. »Veste, čim se vrne (Tassinari, op.ur.), bom ponovno prešla v napad,* je žago tovila številnim materam, ki so jo gledale z ironičnim nasmeškom ter se obvezala, da bo za problem zainteresirala občinski svet. Sicer pa na:j ji kar telefonirajo, morda
UIIIIIJIIIIHIHIIiMIIIIHIIIIIHimiMlltllllllflllMIHIIIIIIIIIIIimitllllimmilllllllllllllllllltlilllilHlMIIIIIIinilllll
ZARADI PRIJAVE TREH TAJNIKOV FLM SODIŠČU
Demonstracija kovinarjev pred sedežem industrijcev
Tržaški sindikalisti označujejo potezo Federmecca-nice kot grob napad na svobodo sindikalnega boja
naš, da so to značajni, trmasti ljudje, ki moč in voljo za svoja doslej brezkoristna popotovanja črpajo iz neomajne vere v načelo, da mora pravica prej ali slej zmagati. Res pa je tudi, da strune ne smeš preko mere nategniti, sicer. .
Včeraj proti večeru so se bazovski starši zbrali v prostorih openske občinske izpostave, kjer se je vzhod-nokraški rajonski svet sešel s predstavništvom tržaške melonarske u-prave. In že spet je bilo narobe. Odbornica za šolstvo Bojanovicheva se je res predstavila, tako tudi odbornik za decentralizacijo Alfie-ri Seri, ni pa bilo odgovornega za resor javnih del Tassinarija. Veste, na tujem je, v Kanadi; pardon, ne v Kanadi, temveč na Irskem. Takole nekako sta se zapletla odbornica in odbornik ter »obžalovala* njegovo odsotnost. PaČ1 pa je
bodo že v kratkem zvedele kaj konkretnega.
Včerajšnji sestanek je neizpodbitno dokazal, da skuša občina še naprej zavlačevati rešitev žgočega problema. Tokrat z novo domislico: regulacijskim načrtom, ki predvideva na zemljišču gozdarske uprave nasproti bazovske šole, pravi šolski center; načrt za novi vrtec bi bilo treba uskladiti s tem širšim načrtom. To bi seveda zahtevalo leta, Bazovcem pa pohaja potrpljenje. Vrtec hočejo takoj, brez oklevanja in to je tudi mogoče brez vsakega slepomišenja: Gospodarska zadruga v Bazovici je pripravila načrt, po katerem bi vrtec bil nared najpozneje do septembra, stal pa bi le 300 do 350 milijonov lir in ne 500 milijonov, kolikor je občinska uprava namenila tej pobudi v okviru letošnjega proračuna. Bojanoviche-vo je okoliščina prav gotovo izne-nadila. V resnici bodo občinski možje le težko našli novo pretvezo, češ da je neuresničljiv, sicer pa, kdo ve.. Vedo ,pa. naj, da so Bazovci. kakor svetovalci konzulte v svojih zahtevah močni, kolikor so enotni, tudi politično, ce .treba, kot je izrecno povedal odbornici načelnik šolske komisije rajonskega sveta, (dg)
Minister Nicolazzi jutri na trgovinski zbornici
Jutri, 18. t.m., bo prišel v Trst minister za industrijo in trgovino Nicolazzi. ki se bo sestal s predsednikom dr. Modianom in nekaterimi drugimi predstavniki trgovin ske zbornice. Na dnevnem redu pogovorov bodo nekatera vprašanja, ki zadevajo gospodarstvo tržaške pokrajine. Srečanja se bo udeležil tudi deželni odbornik za industrijo Rinaldi. Minister Nicolazzi naj bi tudi orisal svoje stališče do sedanje energetske krize.
Drevi ob 19. uri bo na sedežu WWF v Ul. Trento 1 večer posvečen Krasu. Na sporedu bodo deklamacije in diapozitivi.
Včeraj so se morali javiti rim skemu sodniku Lo Turco vsedržavni tajniki kovinarskih sindikatov FIM, FIOM in UILM Galli, Matti-na in Bentivogli. Sindikat kovinarskih industrijcev Federmeccanica jih je, kot znano, prijavil sodni o-blasti, ker so med stavkovnim gi banjem proti koncu aprila delavci zastražili vhode tovarn in preprečili odvoz proizvodov. Industrijci menijo, da je šlo za protizakonito dejanje, nasprotno pa je enotna zveza kovinarjev FLM označila njihovo obtožbo kot grob napad na pravico do stavkanja, oziroma raz novrstnih oblik delavsko-sindikalne ga boja; s prijavo sodišču hočejo industrijci okrniti te svoboščine.
V zngk protesta proti včerajšnjemu zaslišanju sindikalistov so kovinarji v vsej državi uprizorili med razčlenjenimi dveurnimi stavkami demonstracije pred sedeži združenj industrijcev. Tovrstna demonstrativna akcija ie bila tudi pred tržaškim sedežem združenja industrij-cev na Škorkljanskem trgu, sakor nazorno kaže slika.
ča postopke za nadzorovanje odpadnih voda industrijskih obratov in odvajanja odplak iz stanovanj v greznično omrežje. Pokrajina je odposlala osnutek pravilnika vsem občinam, zdravstvenemu konzorciju, luškemu poveljstvu in pristojnim deželnim odbomištvom, da se o njem izrečejo pred razpravo v pokrajinskem svetu.
Kč
!1
KASTA
priredi v ponedeljek, 21. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20
predavanje
o prijavi dohodkov
Predaval bo rag. Boris Kuret.
Vljudno vabljeni
Otroci osnovne šole in otroškega vrtca v Barkovljah so včeraj popoldne v spremstvu učiteljice Vere Poljšakove obiskali naše uredništvo in izročili svoj prispevek za pomoč Črni gori, nekaj nad 100 tisoč lir, ki so jih nabrali na nedeljskem srečolovu po zaključni šolski prireditvi. Osnovnošolski otroci in malčki iz vrtca so za srečolov prispevali nad 120 ročnih del, ki so jih sami izdelali med šolskim letom, na srečolovu pa so skupno razdelili nad 6C0 raznih predmetov. Seveda so bila ročna dela otrok najbolj cenjeni dobitki. Otroci so izdelali živobarvne podstavke za kozarce, košarice za kruh, raznobarvne vaze in še druge predmete. Srečolov je popolnoma u-spel, saj je srečk prav kmalu zmanjkalo, barkovljanskim otrokom pa je dal možnost, da konkretno izkažejo svojo solidarnost črnogorskim vrstnikom.
Na sliki: učenka izroča prispevek za pomoč Črni gori
Avtomati za prodajo avtobusnih listkov
Konzorcij za prevoze sporoča, da so včeraj začel’ delovati ob vhodu na glavno železniško postajo v Mi-ramarskem drevoredu trije avtomati za prodajo avtobusnih listkov. Konzorcij opozarja, da je treba tudi te listke razveljaviti s posebnimi napravami v vozilih.
Na pobudo revije »H Medico Stre-gone* bo drevi ob 20.30 v knjižnici medicinske fakultete v Ul, Vasari srečanje na temo «Qkolje in rakasta obolenja*. Govorili bosta dr. N. Babudri in B. Pani.
ta Rodošek (žena hišnega upravitelja), Stojan Colja (Miloslavski Žorž), Bogdana Bratuž (carica). Livij Bogateč (filmski režiser Ja-kin), Alojz Milič (tajnik). Silvij Kobal (švedski poslanik), Jožko Lu-keš (patriarh) in Aleš Vaiič (miličnik). za glasbeno opremo je po
Komedija M'hajki Bulgakova «1-van Vasiljevič» je v uprizoritvi Stalnega slovenskega gledališča za-I živela v gledališko vredno in brez | slehernega dvoma uspešno dejanje j Po predpremierski predstavi se nam in občinstvu ni bilo težko od-i ločiti: režiser Zvone Šedlbauer, sce-\ nograf Niko Matul in ansambel i SSG so ustvarili fantazijsko, komič-! no a hkrati satirično in grenko predstavo, ki se bo uvrstila med pomembne umetniške izdelke našega gledališča. To lahko brez dvo ma zapišemo, še preden se lotimo bolj poglobljene analize in ocene.
V predstavi šivan Vasiljevič» u spešno nastopajo: Stane Starešinič (izumitelj Timofejev), Stanislava Bonisegna (filmska igralka), Anton Petje (hišni upravitelj Bunša in car Ivan Grozni), Adrijan Ru stja (Spale Amon Semionovič), Zla-
, iiiiiimm, n mn HnuiM nnnmimnui
POSREDOVANJE TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Konkretni ukrepi za izhod tržaške industrije iz krize
Odbor trgovinske zbornice sprejel predloge, ki jih je dala Ustanova za industrijsko cono v Trstu
OK ZSMS SEŽANA
vabi ob 35-letnici vse udeležence 1. pokrajinske konference mladine in udeležence 1. pokrajinske konference SPZŽ za Slovensko Primorje in Trst na
PROSLAVO
ki bo dne 20. maja 1979 ob 11. uri v Štjaku
skrbel Ivo Meša, kostume je izdelala Marija Vidau. Komedijo je v slovenščino prevedel Milan Jesih.
Danes bodo predstavo ponovili, jutri pa bo premiera. Ljubitelji gledališča in vsi gledalci bodo brez dvoma prišli na svoj račun. Komedija je polna razposajenega smeha, vendar pusti njeno večkrat grenko in družbenokritično sporočilo nekam grenak priokus. V igri smeha, fantastike in fantazije se skrivajo tudi strah, ogroženost, birokratske klešče in neizprosno povečevalno steklo...
Tržaška industrija iz dneva v dan vedno bolj peša. Nekatera podjetja in obrati se nahajajo že dalj časa v globoki krizi, iz katere vsaj sedaj ni še videti izhoda. Siri, Dre-her. ladjedelnici Alto Adriatico in Sv. Marka so za Tržačane postali že sinonimi gospodarske krize; tem imenom se bodo verjetno pridružila še druga. Da se ne bi seznam imen industrijskih obratov v krizi še povečal in da ne bi tržaško gospodarstvo popolnoma ohromelo, se je odbor tržaške trgovinske zborni ce zavzel, da bi prek posredovanj pri ustreznih političnih forumih dobili potrebne finančne pomoči za rešitev perečih vprašanj.
Odbor je povsem osvojil predloge za preporod tržaškega gospodarstva, ki jih je svojčas dala Ustanova za industrijsko cono. V prvi vrsti gre za ustanovitev posebnega sklada 2.750 milijonov lir za odkup in ponovno usposobitev zaprtih obratov v industrijski coni, ki bi jih namenili zasebnim podjetjem ali družbam v upravo. Poleg tega bi morah zgraditi večje število hangarjev v skupni vrednosti 500 milijonov lir. Majhnim podjetjem naj bi nudili podporo za stroške, ki bi .jih imela z nakupom nove
tehnologije (750 milijonov lir).
Predsednik trgovinske zbornice Modiano .je zagotovil, da bo posredoval pri političnih oblasteh, če pa bo prišlo do zamud pri sprejetju predlogov, ki jih je dala ustanova za industrijsko cono. bo sklical več srečanj z industrijci, da bi akcija čimprei stekla.
Šolske vesti
Upravni odbor predšole v Čampo-rah, predstavniki staršev in Društvo Slovencev iz miljske občine sporočajo, da bo vpisovanje v slovenski oddelek predšole v Čamporah za otroke rojene v letih 1974, '75 in '76, v občinskem šolskem uradu v Miljah dne 25. maja od 16. do 18. ure, dne 26. maja od 9. do 11. ure in dne 28. maja od 16. do 18. ure.
GLEDALIŠKA ŠOLA STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Gojenci gledališke šole se bodo predstavili na interni produkciji v ponedeljek, 21. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu. Z recitacijami iz slovenske poezije, odlomki iz dramskih besedil v bralni in odrski priredbi bodo prikazali svoje dosežke iz 1. semestra.
Vabila dobite v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, ob delavnikih od 8. do 15. ure.
Prosveta
NA POBUDO DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE
Junija v Trstu posvet o ladjedelstvu v Italiji
Odobrili bodo dokument o ukrepih za poživitev te industrijske dejavnosti
Dežela Furlanija - Julijska krajina je pred kratkim v Genovi dala pobudo za vsedržavni posvet o ladjedelstvu. ki bo v Trstu najbrž konec meseca junija, po volitvah in po sestavi nove vlade. Srečanja bi se morali udeležiti predstavniki dežel, v katerih obstajajo ladjedelnice, sindikalnih organizacij in organizacij podjetnikov. Ob koncu naj bi odobrili sklepni dokument, ki bo zadeval ukrepe za obnovitev tega proizvodnega področja. Tako bi tudi odpravili pomanjkljivosti načrta za obnovo, ki ga je predložil CIPI (medministrski odbor za industrijsko načrtovanje). Doku ment bodo predstavniki dežel potem poslali vladi in parlamentu.
Pred tem srečanjem bo zadnji teden maja pripravljalna seja v Rimu. Seja bo na tehnični ravni, na njej pa bodo proučili nekatere točke in aspekte vezane na problematiko ladjedelnic, kot izhaja iz načrta CIPI, ki je po splošnem mnenju nezadosten in neprimeren ter nikakor ne ustreza položaju in zmogljivostim v italijanskih ladjedelnicah. Dežela Furlanija - Julij-
MiiiiiiiiiftiimiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiniiiMMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiniiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinmMa
Pisana mavrica nad Cavano
Pravilnik o zaščiti vode pred onesnaženjem
Tržaški pokrajinski odbor je odobril pravilnik za izvajanje državnega zakona št. 319 o zaščiti voda pred onesnaženjem. Pravilnik dolo-
SD BREG
vabi jutri, 18., 19., 20. in 21. maja na športni praznik v Dolino
Z dobrimi komedijanti zna biti celo volilna kampanja privlačen spektakel. To nas uči Marco Pan-nella, kateremu vsi priznavajo nenavadne igralske sposobnosti. Njegovo vratolomno obnašanje v politiki je brez primere, vsak njegov nastop je preračunan in v skladu z najboljšimi pravili cirkuške spretnosti in nadvse dobro zna rekla-mizirati svoje nastope, tako da so ga proglasili za genija propagan de. Zato ni nič čudnega, če je na Trgu Cavana, na katerem je radi kalna stranka včeraj rxiprla svojo volilno kampanjo, mrgolelo ljudi. PanneVa — čudežni deček s čarobno piščalko iz Grimmovih pravljic, kakor ga je na platnicah revije Panorama ponazoril karikaturist — je ob privlačnih zvokih običajne spretne demagogije, privedel na govorniški oder drugega za drugim prav tako slikovite o sebnosti, ki so bile še do nedavnega vse prej kot radikalno nastrojene. Nad radovedno množico je zablestela prava mavrica:	poleg
glavnega barvnega odtenka Pannel-le so k mikrofonu stopili tekologt Todisco (milanski Tržačan in kandidat za senat v tržaškem okrožju), komunist Tessari (bivši posla-
nec iz Veneta in kandidat za poslansko zbornico), socialist Ajello (bivši poslanec s Sicilije in bivši proosimovec ter ravno tako kandidat za poslansko zbornico) in me-lonar Giuricin (ni ga treba posebej predstavljati, kandidira pa za evropski parlament).
Ta druščina je zbranim tprijate-Ijem in tovArišem> na trgu obrazložila svoje programe. Radikalna stranka, ki se podaja v predvolilni boj takorekoč tv četrti prestavit-, ima v mislih sestavo nekakšne tvlade v senci*, kolikor bi vlada, ki bo izšla iz bližnjega volilnega soočanja, ne bila sposobna vladati. Radikalci na i bi bila skratka lista sila, ki naj bi zagotovila izvajanje ustave in ki naj bi zlasti nekako obkrožila glavno oviro za pametno upravljanje italijanske države, ki jo predstavljata dve glavni sl'i, KPI in KD, ki se stiskata v objemu.
Glede politike na krajevni ravni pa so Pannella in tovariši še en krat pribili znana stališča: zaščita Krasa in zato nič industrij na Krasu, kot jih predvideva osimski sporazum: uvedba integralne pro ste cone in večja avtonomija de žele v celoti, kakor tudi kompren-
zorija v njej. O Slovencih nobene besede.
Nastop Pannelle je lahko sam na sebi privlačen in zabaven, vendar se ob njegovih na videz vsebinsko bohotnih, a v resnici prevečkrat puhlih programih istočasno sprašujemo, kam vodi njegova politika in kaj bo dejansko naredil s svojimi glasovi, ki naj bi se po predvidevanjih Demoscopee znatno pomnožili. Kaj bo njegovih 30 parlamentarcev (vedno upoštevajoč ta predvidevanja) v resnici storilo in kakšne posledice bo njegova de-magoška politika imela na krajevni ravni? Skratka, komu vse to koristi?
Za Tržačane ne bi smelo biti več dvomov, saj predobro poznajo radikalno politiko v tržaškem občinskem svetu od lanskih volitev do danes. Če bi še kdo imel dvome, mu jih je sam Pannella vče ra i razpršil, ko se ie še enkrat pohvalil s tesnim sodelovanjem z melonarsko Listo za Trst, Vsak komentar je ob tem odveč. Lahko bi rekli samo še to. da se Pan-nellova komedijantska pojava z vsem in nov sem skleda z načrti vseh tistih, ki bi radi zaustavili prodor naprednih sil v državi, (dk)
ska krajina je že na srečanju v Genovi predložila osnutek smernic in predlogov, po katerih naj bi spremenili načrt CIPI. Ta dokument sloni na dragocenih izkušnjah, po katerih naj bi spremenili načrt CIPI. Ta dokument sloni na dragocenih izkušnjah, ki prihajajo iz prejšnjih zasedanj, na katerih so obravnavali to problematiko. V svojem posegu, s katerim .je orisal glavne točke dokumenta, je deželni odbornik Cocianni med drugim dal nekatere jasne smernice glede področja Trst - Tržič, z druge strani pa je dal nekaj konkretnih predlogov glede \sedržavnega načrta za ladjedelnice, še zlasti kar zadeva morebitne povezave z vsedržav nim načrtom za prevoze, s trgovin sko politiko in z direktivami EGS.
Cocianni se je ukvarjal s stanjem v ladjedelnici Italcantieri. Deželna uprava se ne more strinjati s pred postavkami, na katerih je nastal načrt za skrčenje ladjedelske dejavnosti v Italiji, še zlasti kar za deva območje Trst - Tržič, kjer je koncentrirana ladjedelska dejavnost. je povsem nemogoče misliti tudi na delno skrčenje ladjedelske dejavnosti in ravni zaposlitve. Po polnoma nesprejemljivo je torej krčenje ladjedelnice v Tržiču, v katero so v preteklih letih naložili mnogo denarja in je danes ena naj sodobnejših italijanskih ladjedelnic Prav isto velja za Tržaški arzenal Sv. Marko, ki je postal mednarodno znano središče za ladijska popravila in za predelavo plovil.
Motociklist s Kontovela
treščil v odprta vrata
parkiranega avtomobila
Nekaj minut pred 18. uro so vče raj z rešilcem Rdečega križa pre peljali hudo ranjenega na oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice 46 letnega inštalaterja Rafka Starca s Kontovela 43. ki se je ponesrečil v Miramarskem drevoredu. Nesre ča se je pripetila v bližini kopališča v čedazu. Starc, ki se je peljal na boxerju 50 proti Trstu, je naenkrat treščil v leva vrata par kiranega fiata 127, ki jih je prav v tistem trenutku odprl voznik, 45-letni Lucio Petronio iz Ul. Pittoni 5. Mopedista je vrglo na cestišče. Med padcem se je močno udaril v glavo ter si zlomil desno ključnico in desno nogo. Ko so ga prepeljali z rešilcem v bolnišnico, je bil še vedno v nezavesti. Zdrav niki oddelka za oživljanje so si pri držali prognozo. V večernih urah se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo.
Oh poimenovanju openske šole prireja SPD Tabor razstavo otroških risb in slik na temo Bevkovih del. Razstava, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah do 20. maja, bo ob delavnikih odprta od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
Razna obvestila
Pris
mamami
Svet krajevne skupnosti za Devin se bo sestal jutri, 18. maja ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Devinu.
Vse udeležence današnjega poligona, ki ga organizjra ŠD Polet ob poimenovanju osnovne šole po Francetu Bevku na Opčinah vabimo, da so ob 14. uri v telovadnici nižje srednje šole Srečko KiteoveL na Opčinah. Začetek tekmovanja ob 14.15.
PD Lonjer - Katinara in ŠD Adria prirejata v soboto, 19., in v nedeljo, 20. t.m., II. pokušnjo domačih vin na dvorišču društvene gostilne v Lonjerju. Svoje pridelke bo predstavilo šestnajst, kmetovalcev iz Lo-njerja in Kat.inare.
Danes ob 20.30 bo v Avditoriju manifestacija - koncert na temo; »Pretvorimo v boj voljo po spremembi*. Na manifestaciji, ki jo organizira FGCI, bo skupina Whiskytrail nastopila z izborom predelanih irskih pesmi. Vstopnina 10r lir.
V Cappelli Underground se bo jutri zaključila razstava z naslovom «Kemp Salomč - »'cto Teatro*. Urnik 18-21.
V spomin na Nanda Daneva darujejo Pepi, Maja in Neva 20.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Karla Zaniera daruje Marica Šu 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Dunja Nanut je prispevata 40.000 lir v sklad za postavitev spomenika padlim v štandrežu.
Namesto cvetja na grob Danilu Waltritschu je Anica Pahor z družino iz Gorice prispevala 15.000 lir za ŠZ «Dom».
Ob drugi obletnici smrti dragega moža Jožeta Šturma darujeta žena in hči 20.000 lir za Glasbeno matico.
Gospe Štefaniji Fabjan izrekajo ob izgubi moža iskreno sožalje Ivanka, Marko in Kajetap Kravos.
Mož Jožef in vsi sorodniki z bolestjo sporočajo, da je preminila
Mara Marchesi
Pogreb bo danes, 17. maja, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Trst, 17. maja 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Dne 16. maja je preminila moja draga mama
FRANČIŠKA FAIDIGA vd. PiŠČANC
Žalostno vest sporoča sin Vladimir z vsemi sorodniki in znanci. Na zadnji poti jo bomo pospremili jutri, 18. maja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Trst, Postojna, 17. maja 1979
Zapustila nas je naša draga
JUSTINA DANEU roj. GERLANC
Pogreb bo danes, 17. maja, ob 16.30 iz hiše žalosti na Proseku št. 108.
Žalostno vest sporočajo: mož Stanislav ter sinova Marino in Rado družinama, brata, sestri sorodstvo
Trst, 17. maja 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo)
s
drugo
Ob drugi obletnici smrti dragega moža
JOŽETA ŠTURMA
se ga z ljubeznijo spominjajo
Barkovlje, 17. maja 1979
žena, hči in vnuk
17. maja 1979
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
MIHAIL BULGAKOV
IVAN VASILJEVIČ
komedija
Prevod
Scena
Kostumi
Glasbena oprema
v treh dejanjih in dveh delih
MILAN JESIH NIKO MATUL MARIJA VIDAU IVO MEŠA
Režija
ZVONE ŠEDELBAUER
NASTOPAJO: STANISLAVA BONISEGNA, ZLATA RODOŠEK, BOGDANA BRATUŽ, STANE STAREŠINIČ, STOJAN COLJA, ANTON PETJE, ADRIJAN RUSTJA, LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIČ, SILVIJ KOBAL, JOŽKO LUKEŠ, ALEŠ VALIČ
PREDPREMIERA
DANES, 17. maja, ob 20.30
ABONMA RED E — mladinski v četrtek;
PREMIERA
JUTRI, 18. maja, ob 20.30
ABONMA RED A — premierski;
PONOVITVE
v SOBOTO, 19. maja. ob 20.30
ABONMA RED B — prva sobota po premieri;
v NEDELJO, 20. maja, ob 16. uri
ABONMA RED C - prva nedelja po premieri;
v ČETRTEK, 24. maja, ob 16. uri
ABONMA RED H in RED I;
v SOBOTO, 26. maja, ob 20.30
ABONMA RED F - druga sobota po premieri;
? v NEDELJO, 27. maja, ob 16. uri
<	ABONMA RED G - druga nedelja po premieri
Kino
Ariston 16.00 «Shoot, voglia di ucci-dere*. Cliff Robertson, Ernest Bor-gnine, Henry Silva. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Black out: Inferno nella citta*. Jim Mitchum. Barvni film.
Eden 17.00 «Sex exibition». Nadine De Raugot, Ingrid Steger. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—t. .1." «Moses Wine, detective*. Richard Dreyfuss. Barvni lom.
ExceIsior 16.30 »Due tigri e una ca-rogna*. Barvni film.
Fenice 17.00—22. «Sessr ania*. Prepovedan mladini nod 18 letom.
Nazionale 16.30 «11 laaro di Bagdad*. Kabir Bedi. uirvni film.
Mignon .1.00 «Braecto di ferro con-tro gli indtoni*. Walt Disney. Barvni film
Filodrammatico 15.30 «La felicita nel peccato* Prepoved- mladini pod 18. letor
Cristallo 16.30 «Quella strana ragaz-za che abita in frndo al viale*. Jodie Foster, Alexis Smith. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Back Street*. Y Cortese. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Questa e 1'America*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Scene di un’amicizia tra donne». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneta 16.00 «L’immagine allo specchio* Ingmarja Bergmana. Liv Ullman. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta (Milje) •
POGOVOR l NOVIM TAJNIKOM CGIL LUCIANOM PINUEM!
Zaskrbljenost sindikalnega vodstva zaradi številne mladinske brezposelnosti
Novi tajnik, komaj 29 let star, izhaja iz delavskih vrst - Na vidiku v okviru sindikalne enotnosti, nova področna organizacija sindikata
Srednja šola Srečko Kosovel
vabi na
prireditev, ki bo danes, 17. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
V POČASTITEV POIMENOVANJA OSNOVNE ŠOLE FRANCE BEVK
Vabljeni!
Mladinski odbor pri SKGZ
prireja danes, 17. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20
pogovor
o mladinskih delovnih akcijah
Vljudno vabljeni!
Odsek za glasbeno vzgojo PD Kraški dom z Repentabra
priredi
zaključni nastop gojencev
v stari šoli na Colu v nedeljo, 20. maja, ob 16. uri.
Vljudno vabljeni
Koncerti
Razstave
VERDI
V soboto, 19. t.m.,
ob 20.30 (turnus A) in v nedeljo, 20. t. , ob 18. uri (turnus B) bo v gledališču Verdi v okviru pomladanske simfonične sezone Mozartov «Ret. >em v d-molu*. Dirigiral 1 j Christian Ba.La, nastopil p i bo vokalni kvar’ ', v katerem so Sylvia Rhys - Thomas, Sil-ana Mazzieri, Giuseppe Br'to in George Fortune.
Sobotni in nedeljski spor bodo dopolnili z izvajanjem uverture iz Weberjeve ope-e «Divji lovec* ter suite iz Straussove or e »Kavalir z rožo*.
BAZILIKA SV. SILVESTRA
Danes, 17. maja, ob 18.30 koncert dua Casaccia - Greg:’ tto (blok-flauta in čembalo), ki bo prvi v vrsti treh koncertu za antična glasbila. Program treh prireditev predvideva renesanči in baročna skladbe italijanskih, francoskih, angleških, nizozemskih in : eniških skladateljev. V ponedeljek 21. maja, bo na sporedu koncert čemb:	tf Ila
ria Gregoletta, v četrtek, 31. r-iia, pa koncert skupine «Gruppo stru-mentale Antiquae mušic:	i' licae
studitjsi* iz Coma.
AVDITORIJ
V nedeljo ob li. uri bo na sporedu predzadnji »nedeljski koncert* s skladbami Gounoda in Stravinskega.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
veselica
S KULTURNO - ZABAVNIM SPOREDOM
v soboto, 19. maja, ob 20. uri v kinodvorani «Verdi» v Miljah
SODELUJEJO:
-	OTROCI SLOVENSKEGA OBČINSKEGA VRTCA
— UČENCI CELODNEVNE ŠOLE ŽAVLJE - KOROŠCI — PEVSKI ZBOR «FRAN VENTURINI* OD DOMJA
-	DOMAČI PEVSKI ZBOR JADRAN
-	FOLKLORNA SKUPINA KAROL PAHOR IZ PIRANA

Mladinske
Delovne
Akcije
79
INFORMACIJE:
SKGZ — TRST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95 Vsak torek in petek od 18. do 19. ure.
V	umetnostni galeriji «11 Tribbic* bodo v soboto ob 19. uri odprli razstavo del tržaškega siikarja Otto vi a Bombena. Razstava bo odprta do 1. junija.
V	občinski umetnostni galeriji-razstavlja svoja ameriška dito akademski slikar in kipar Bo' ton Grom. Razstava bo odpi a do 21. maja od 10. do 13. in od 17. do 20. ure; ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava grafik Marjana Kravosa. Razstavo si lahko ogledamo še danes, 17. maja.
V	prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure.
V	galeriji Torbandena ra Javlja tržaški slikar Fdoardo Devetta.
V	prostorih »Cappelle Under-ground* je odprta razstava slik z Lindsay Kempove predstave »Salome* v Milanu, ki jih je posnel G. Pozzar. Razstava, ki jo organizira tržaški univerzitetni gledališki center, bo odprta še danes, 17. maja.
V	galeriji Rettori - Tribbio je raz stava tržaškega‘slikarja G. c imtiela.
V	galeriji Kulturnega doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Umhtevsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure ob prisotnosti avtorja.
V	Kraški hiš! je odprta razstava Spacalovih del. Razstava je odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih.
Na gradu sv. Justa je odprta antološka razstava slikarja Enrica Fonde ob 50 letnici njegove smrti.
V zadnji sobi na sedežu delavske zbornice v Gorici, v drugem nadstropju stavbe v Drevoredu 24. maja, je pisarna tajnika delavske zbornice — CGIL. Oprema je v njej stara, v čmobarvnem in izrezljanem lesu, v tej sobi je že dolgo vrsto let, še ko so bili v njej pokrajinski tajniki delavske zbornice Fulvio Bergomas, Elio Zuliani, Gianni Petrah. Za tajniško mizo je velika fotografija predsednika republike Per-tinija, na dingih stenah pa visijo plakati, ki spominjajo na zgodovino delavskega gibanja.
Za tajniško mizo sedi razmeroma mladi pokrajinski tajnik goriške delavske zbornice, komaj 29-letni Lu-ciano Pini. Funkcijo je irevzel pred nekaj tedni, potem ko je bivši tajnik Gianni Petrah odšel na novo delovno mesto na deželno tajništvo CGIL v Trst. Pini se že nekaj let ubada s poklicnim delom v sindikatu, prihaja pa iz tovarne, saj je bil zaposlen najprej kot monter v ronški tovarni Meteor, potem pa ne kaj let kot delavec v tržiški ladjedelnici. Bil je že takrat sindikalni j aktivist, potem je zapustil proiz-! vodnjo, kot funkcionar delavske j zbornice je več let skrbel za sin-: dikat jestvinarjev in delavcev za-i poštenih v trgovini in gostinstvu. Zelo je priljubljen med sindikalnimi aktivisti in rned delavstvom. Vpisan je v socialistično stranko in vodi najmočnejši sindikat na Goriškem.
Kako se počuti na krmilu sindikalne organizacije, v katero je vključenih nad 12.000 delavcev, to je več kot polovica delavcev in uradnikov, ki so vključeni v demokratične sindikate na Goriškem, smo ga vprašali:
«Na svojih plečih in na onih članov tajništva leži breme velike odgovornosti, saj ima sindikalno gibanje pni nas veliko moč. Imamo pa na žalost tudi hud gospodarski položaj z odpusti, manjšanjem števila delovnih mest, kljub temu da obstajajo možnosti za nemoteni in
mo ene ah druge višje srednje šole, vendarle pa bi se moral najti nekdo, državna uprava, trgovinska zbornica ali delodajalec, ki bi znal u-smerjati mlade k študiranju, ki bi vedel kje se bodo mladi lahko zaposlili. Sedaj pa je vse prepuščeno osebnim nagnjenjem posameznikov, nihče ne ve povedati koliko knjigovodij, geometrov, tehnikov bomo potrebovali čez tri, pet, deset let. Zaradi tega dobimo preveč takih strokovnjakov, morda pa premalo takih, ki bi z lahkoto našli zaposlitev. Te žave z mladinsko zaposlenostjo pa ostajajo, kajti v skoro nobeni tovarni ne nadomeščajo onih, ki se upokojijo. Zato je toliko mladih brez dela. In to je zelo nevarno.*
Še eno vprašanje nas je zanimalo. Kako to, da sindikat prezre potencial, ki se nabira na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši, kjer je, sicer v malih podjetjih zaposlenih več
ABONMA GLASBENE MATICE
ZAKLJUČNI KONCERT LETOŠNJE SEZONE
Nastopil je orkester Glasbene matice iz Trsta
ljudi kot npr. v tovarni Safog.
Luciano Pini nam je vedel povedati, da je sindikat doslej zares skrbel predvsem za delavstvo v večjih obratih, da pa je prav z notranjo preosnovo prehajanja na področne organizacije začel akcijo včlanjevanja tistih ljudi, ki so v delovnem Razmerju v trgovinah in drugih manjših podjetjih. Mala trgovina in obrt imata zelo veliko važnost v našem gospodarstvu, posebno tu v Gorici. «In s področno organizacijo dela bomo vlogo sindikata posodobili,* nam je dejal tajnik delavske zbornice, ki nam je za nameček povedal še, da se sindikalna enotnost na Goriškem razvija ugodno, sporazumno med sindikalisti CGIL, CI SL in UIL, da so že odprli enotne sedeže za nekatere službe v Gorici in Tržiču in da bodo v tej enotni akciji šli složno naprej.
M. W.
Pretekli ponedeljek se je v deželnem avditoriju zaključila letošnja koncertna sezona. Za to priložnost smo imeli v gosteh komorni zbor in orkester Glasbene matice iz Trsta. Koncert je dirigiral Janko Ban. Ta koncert se je sicer vrinil v letošnji repertoar na račun raznih «odpo-vedh, bil pa je vse prej kot mašilo, saj je bil med drugim ta edini domač, se pravi zamejski prispevek v letošnji sezoni.
Spored je obsegal samo renesančne «kranjske» skladatelje, in sicer Dolarjeve balete ter Poševe padua-ne in gagliarde za komorni orkester, dva Gallusova madrigala in en motet za mešani zbor, Plavčev motel «Dic Maria» za soliste, zbor in orgle, in še Dolarjev tMiserere» za soliste, zbor, godala in orgle.
nje, in je bil morda tenorist preveč €operno» blesteč, izredno topel in mehak in z ostalimi lepo spojen pa je bil alt, zvočno tanjši je bil sopran, medtem ko je bas izstopal po svoji prijetni glasovni umerjenosti.
Ob koncertu komornega orkestra in zbora GM smo imeli občutek, da stopa delovanje GM v novo fazo. Za prihodnjo sezono si torej obetamo čvrsto nadaljevanje.
m. r.
Izlet aktivistov SKOJ na shod v Čcpovanu
V soboto, 26. maja, ob 11. uri bo Čepovanu pri Novi Gorici mno-
Spored jo M . -M*.	'"S™	.VSE
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiuMiiniiiitiiminitiiiiiiiinmMiiituiiiiiiiiiiiliiiiiuiiMMiMiiiiiiiiiiMiiiuHiiiiiiiiinii
POD VODSTVOM UČITELJEV TELOVADBE
Izleti
Slovensko planinsko dr. .o - Trst - Športna šola prirejata izid na Oj-sternik v nedeljo, 20. maja, za osnovnošolsko mladino in zadnji letnik otroškega vrtca.
Združenje Union priredi 20. maja t.l. dva izleta in sicer prvi izlet Ljubljano, Bistro in Vrhniko. Drugi izlet v Sirmione, Peschigro (Gardsko jezero). Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30; ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 12. ure.
Mali oglasi
•ui»mnmu....mi..........i..................mm.........u.mm.mu..............................................n..«
Včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 17. maja MOJCA
Sonce vzide ob 4.32 in zatone ob 19.30 — Dolžina dneva 14.58 — Luna zatone ob 9.41.
Jutri, PETEK, 18. maja DUBRAVKA
73-letni Alfredo Garbari, 74-letna Emilia Gombač por. Štok, 67-letni Francesco Filograna, 82-letni Alberto Sina, 78-letni Armando Dei Rossi, 79-letna Margherita Deluca vd. Mar-tucci, 72-letni Mario Bargero.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,2 stopinje, najnižja 15,4, ob 18. uri 20,6 stopinje, zračni tlak 1016 tob rahlo pada, vlaga 44-odstotna, yeter zahodnik 4 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. maja 1979 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
RODILI SO SE: MLhela Sain, In grid Tanče, Alessandro Gigante. Giada Giombi Danieli Miceli, Angela Boltan, Alessandro Tassini,
UMRLI SO: 88 letna Maria Caivi vd. Sega, 68-letna Letizia Venere vd. Turroni. 67 letni Paolo Millo, M letni Settimio Paoletti, 77 letna Luigia Zlobec vd. Hrovatin, 90-let na Maria Paulicli vd. Bizjak, 59 let ni Alessio Pironio, 47 letna 1-orerla na Sabjan por. Mizzan, 73-letni Car lo Zweyer, 72 letni Alfredo Longaro,
DNEVNA SLUŽB* LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontam. 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. a-prila 6.
(od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Drev. XX. septembra 4, Ul. Ber nini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drev. XX. septembra 4, JI. Ber-nini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telcf. štev. 732-627
LEKARN17 V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124: Bazovica: tel 226 165; Opčine:	tel 211001:
Prosek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik: tel 225 596, Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124.
IŠČEM v najem trisobno stanovanje v mestnem središču za ambulanto. Telefonirati na št. 212-293 ali 741-634.
SPREJMEMO takoj v službo zvestega/o, pošrtenega/o in hitrega/o uslužbenca/ko za raznašanje blaga na trgu. Ponudbo na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: Miramar.
PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382.
PRODAM voziček za dvojčke v zelo dobrem stanju. Telefon št. 228382.
IŠČEMO specializirane delavee/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Grafik».
CVETLIČARNA v Trstu (Sv. Jakob) išče vajenko ca. Telefonirati na 820-435 vsak dan ob uri kosila od 14.00 do 15.30 in zvečer od 20, ure dalje.
SLOVENSm. knjigotrško podjetje Trstu i..... delovno :noc s potrebno trgovsko izobiuzbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Eismene pon :dbe na oglasni odde lek Primorskega dnevnika pod šifro: «Knjigarna».
UGODNO prodam Ape 600 MP tisoč km. letnik 1978 v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 200760 vsak dan do 19. uri.
PRODAM :ugcot la jan. '78 v dobrem stanju. Zglasiti se ob delov nii, urah pri mizai ski delavnici \ Saležu (Boris Grilanc).
PRODAM auto renault LT 5 januar '79 ter električno rezilnico za sa lame (affettatrice elettrica • sa lumi). Tel. 417697
GOSTILNA na i.iasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče Ponudbe poslati na Primor ski dnevnik r šifro «Gostilna»
PRODAMO hišo v Dolini. Telefon 228390.
Tajnik CGIL Luciano Pini
nadaljnji razvoj gospodarstva v vsej goriški pokrajini. Današnji položaj je absurden, ker so možnosti razvoja tržiškega pristanišča, ker so možnosti za turistično valorizacijo o-bale med Tržičem in Gradežem; ker so možnosti za razvoj Gorice upoštevajoč velike infrastrukture na meji, ki so v zvezi z osimskim sporazumom; ker ni za krizo v tržiški ladjedelnici kriva svetovna kriza marveč zgrešena politika vodilnih ljudi v Rimu. Prav tako obstajajo možnosti za nadaljnji razvoj tekstilne industrije*, nam je dejal Pini.
Pri tem so ga prekinili in vprašali kako stoje stvari s tekstilno tovarno v Podgori.
«Na žalost ni še jasnosti na tem področju,* nam je dejal tajnik CG IL, «čeprav strokovno vodstvo tovarne trdi, da je dovolj naročil in s tem v zvezi dovolj dela za vseh 1.400 ljudi, ki so še vedno v delovnem razmerju v tej tovarni. Kljub tem zagotovilom pa je še vedno veliko ljudi v dopolnilni blagajni in nov upravni svet tovarne išče danes možnosti, da bi čimveč iztržil iz raznih javnih sredstev. Čeprav tega uradno ne trdijo, vsi znaki kažejo, da hočejo industrijci zmanjšati število zaposlene delovne sile v tej tovarni. Lani je bilo v njej 1.600 ljudi, danes jih je dvesto manj, o-čividno hočejo priti postopoma na približno tisoč zaposlenih. Ta kriza v predilnici pa se uokvirja v splošno krizo na Goriškem, saj o-pažamo na žalost pomanjkanje me-nažerskih zmožnosti tukajšnjih in-dustrijcev, ki jim ni za razvoj njihovih podjetij.*
Ni nam šlo za ponavljanje znanih argumentov, ki zanimajo ne samo sindikaliste, ampak vse prebivalstvo v zadnjem razdobju, marveč za nekatera druga vprašanja, o katerih je sicer malo govora. Zato smo ga vprašali kako je z mladinsko brezposelnostjo in ali ni sedanja mladinska brezposelnost morda v nesoglasju z izjavami nekaterih go spodarstvenikov, da ni moč najti mladih, ki bi se zaposlili v obrtih ali v nekaterih industrijah.
»Morda bodo take trditve deloma tudi resnične,* je bil Pinijev odgovor, »vendarle nam niso industrijci na sestankih, ki jih imamo z njimi nikdar dajali na razpolago prostih delovnih mest. Morda je tudi res, da dobi preveč mladih diplo-
V Novi Gorici priprave za dan mladosti
600 dijakov in dijakinj bo nastopilo v Beogradu
Na letošnjem dnevu mladosti, 25. zaposlenih v tovarni Sorini v Gori-
maju, bo na stadionu JLA v Beogradu nastopilo tudi 600 fantov in deklet vseh višjih srednjih šol iz Nove Gorice. Sodelovali bodo v 20 minutnem nastopu, ki ga bo izvajalo 4.200 mladincev in mladink iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. Novogoriški dijaki, ki bodo nastopali v zelenih telovadnih o-biekah, bodo tako kot edini predstavniki Slovenije nastopili v množičnem telovadnem nastopu z naslovom »Pozdrav Titu, partiji, mladini, svobodi in miru*.
Priprave za zaključni nastop na tradicionalnem dnevu mladosti so se v Novi Gorici začele že pred prvomajskimi prazniki. Vodi jih skupina devetih učiteljev telesne vzgoje pod vodstvom Karla Vončine.
Dijaki se vadijo ob nedeljah in praznikih, tudi po sedem ur dnevno. Najprej se hočejo za nastop v Beogradu, kjer bodo skupno z o-stalimi mladinci izvajali simbolične 4*je?‘kar “najbolje' pripraviti, * potem pa se bodo v vso silo lotili učenja, da bodo do konca šolskega leta, ki se naglo bliža, nadoknadili zamujeni študij. Mladi so nadvse srečni, da jih je doletela ta čast, Slovenijo predstavljati na mladinskem prazniku, ki ga slavijo ob Titovem rojstnem dnevu, ter hočejo svojo nalogo do kraja izpolniti. Do konca tedna se bodo vadili na domačem igrišču, v soboto pa se bodo odpe ljali v Beograd in se pridružili mla dim iz ostalih republik in pokrajin da se bodo skupno pripravljali na zaključni nastop.
Živahna sindikalna dejavnost
V	času, ko se je v Rimu pričel proces proti sindikalnim voditeljem, ki ga je sprožila zveza italijanskih industrijcev zaradi nedavne blokade kovinarskih tovarn, so kovinarji včeraj dopoldne v Gorici demonstrirali pred sedežem zveze industrijcev v Ulici Arcadi. Tam so stali s transparenti vse dopoldne.
V	tovarni SILCEA v Gradišču so delavci v stalni skupščini v notranjosti tovarne, ker grozi vsem 27 zaposlenim odpust. Vodstvo tovarne je namreč dalo navodila, da se stroji prenesejo iz te tovarne drugam. Tovarno so zgradili pred komaj petimi leti. Dobili so precejšnje dotacije iz javnih sredstev.
Negotov je tudi položaj delavcev,
ci. Tu so že več časa brez plače: zaradi finančnih težav, v katere je zašla družba, ki ima druge tovarne v raznih krajih države, ne dotekajo v tovarno surovine. Podjetje Sorini je z denarjem, ki ga je dobilo kot posojilo od krožnega sklada, kupilo stavbo podjetja Lacego v Sovodnjah in nameravalo tu zaposliti nad 100 delavcev. Sedaj pa je prišla vmes finančna kriza.
Uslužbenci psihiatrične bolnišnice zahtevajo, da pokrajinska uprava spoštuje pred letom dni sprejete obveznosti o ureditvi njihovega stale-ža. Sindikat zahteva takojšnji sestanek s pokrajinsko upravo.
Prav toko so proglasili splošno skupščino na delovnem mestu u-službenci podružnice zavoda za socialno skrbstvo INPS v Gorici.
pre'„«<	«* P. i«.P» d,«*
strani to prednost, da nam je postregel s skladbami iz naše glasbene preteklosti. Kaj takega do sedaj še nismo bili deležni. In če si je takšen spored zamislil dirigent Janko Ban, domnevam, da si je on zamislil v tem pogledu bolj dalekoseien program v bodočem koncertiranju GM.
SKOJ za Slovensko Primorje. '
Ob tej priliki organizira skupina bivših mladinskih aktivistov in skojevcev z Goriškega avtobusni izlet v čepovap.
Vabljeni, da se udeležijo izleta in pomembne svečanosti v Čepovanu
7	ETmI	* hi -o zlasti nekdanji mladinski aktivi-
In res ne b, bilo n,c hudega, ce b, o. ^ skojevci J ki so neposredno
sodelovali v vrstah mladinske orga-
si GM zastavila tudi to nalogo, da nas začenja končno seznanjati z našo glasbeno preteklostjo in njenim razvojem.
Zaradi «neizprosne» akustike avditorija so v začetku naši izvajalci malce osupnili in. je Dolar jeva dntra-da» nekoliko težko prestopila prag. Polagoma ■ pa je postala instrumentalna skupnost prožnejša in je z dirigentom lepo sodelovala, čeprav ima komorni orkester še masikatero začetniško potezo, pa je videti, da ga utegne dirigent z vajo in še posebno s svojim navdušenjem kmalu izoblikovati.
Druga «komponenta» je bil zbor: ne glede na to, da ni nastopil verjetno v polni zasedbi, je zbor pokazal marsikatero zanimivo lastnost. Predvsem to, da je v svoji zasedbi mlad in pa odprt za vsakršno partituro. Videti je bilo, da je dirigent z istim « merilom* mnogo laže obvladal zbor kot orkeslraše.
Dva zahtevnejša teksta «Dic Maria* in sMiserere» sta terjala še
nizacije, ki je toliko prispevala NOB. Manifestacija v čepovanu bo pomenila tudi ponovno snidenje vseh aktivistov NOB iz ‘ Primorske, zatorej je primerno, da se z Goriškega odzove čimvečje število aktivistov NOB. Vpisovanje vse do srede, 23. maja, na sedežu SKGZ (Ul. Malta 2 - Gorica - tel. 24-95), kjer lahko zainteresirani dobijo še vse ostale informacije.
V DNEH 16. IN 17. JUNIJA
Dvodnevni izlet na Kozaro
Uresničitev kratkoročnega programa pred pričetkom poletja: to je bila glavna tema sestanka goriških članov Mladinskega odbora pri SK GZ ter predstavnikov drugih mladinskih organizacij na Goriškem. S tem v zvezi velja omenit: dvodnevni i-
i zlet na Kozaro, ki bo 16. in 17. ju-četverico solistov: Majda Hercog j n;ja izjet, kj ga organizira Mladin-(sopran), Alenka Dernac - Burna j skj center 0b sodelovanju SPZ in (alt), Jurij Reja (tenor) t n Jože, ZSŠDI, bo nudil naši mladini mož-Stabej (bas). Ti se niso povsem e- j nost, da si ogleda kraje, kjer so nako vključevali v zborsko dogaja- partizani izbojevali eno najvažnejših zmag preti okupatorju. Podrob-iiiiini»ii»iu!uiiiii»iiiiniiiui»iiiMiiMiiiiiii»»»iM»nMM»i»MHnMi«iiiiiiiMi»iii,Mrt»i»nMwiiMiiMi»»iiiM»»,*,,»»,H j ^ izletu na katerega so
V PROSTORIH DOMA (SIMON GREGORČIČ* V GORICI
DANES SREČANJE DIJAŠKIH DOMOV
.Mi**ital«■ Iip«k'• •>
Na sporedu športna tekmovanja ter družabnost
Srečanje med dijaškima domovoma »Simon Gregorčič* iz Gorice in «Srečko Kosovel* iz Trsta je že tradicija, ki se ponavlja že dolgo vrsto let. Srečanje se je v preteklih letih odvijalo v glavnem na področju športnega tekmovanja za prehodni pokal. Z leti pa je to srečanje počasi zadobilo drugačno vsebino. Poleg tekmovalnega dela je prišlo P° ustanovitvi domske skupnosti učencev tudi v naših domovih v zamejstvu, tudi do izmenjave informacij o življenju v domovih in o izmenjavi izkušenj o sodelovanju in soodločanju učencev domov preko domske skupnosti učencev z vzgojitelji pri
Prosvetno društvo »Sovodnje* bo igro Mire Pucove
«Svet brez sovraštva*
ponovilo v Kulturnem domu v Sovodnjah v soboto, 19. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja, ob 19.30.
urejevanju domskega življenja in oblikah dela po domovih.
V zadnjem času pa je postala vedno bolj občutena potreba po razširitvi sodelovanja tudi na dijaške domove v Sloveniji predvsem s tistima v Kopru in Novi Gorici.
Tako bo današnje srečanje potekalo v znamenju sodelovanja med študirajočo mladino tostran in onstran meje. Tako bo poleg tradicionalnega športnega srečanja med zamejskima domovoma za prehodni pokal tudi športna tekma med reprezentancama domov v zamejstvu in v matični domovini. Poleg tega bo na vrsti tudi okrogla (niza, ki jo bodo pripravile domske skupnosti učencev štirih domov. Predmet o-krogle mize bo prikaz, oz. informacija s strani učencev domov v zamejstvu o- problemu globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji oziroma informacija o strukturi in vlogi ZSMS in o osnovah socialističnega samoupravljanja s strani u-čencev domov v Sloveniji.
listu.
Druga pomembna pobuda pa bo »Teden brigadirja*, ki bo pomenil uvod v letošnje mladnske delovne akcije . y.„Jugoslaviji. Teden se bo zaključil 14. junija v Štandrežu * večjo družabno prireditvijo.
Na sestanku je bila poudarjena pomembnost udeležbe goriških mladincev v soboto. 26. t.m., v Čepovanu, kjer bodo svečano proslavili 60-letnico ustanovitve SKOJ. (pr)
V Gradišču priprave za «Gran Preraio Noč»
Srečanje bo potekalo od 15. ure dalje v prostorih goriškega dijaškega doma in se bo zaključilo s podelitvijo prehodnega pokala zmagovalcu športnega srečanja zamejskih dijaški domov in z družabnim večerom.
V Gradišču je komisija pri tamkajšnji letoviščarski ustanovi pregledala 383 vzorcev vin. ki so jih vinogradniki poslali, da bi bili razstavljeni na 14. «Gran Prerrtio Noe*, ki bo v športni hali od 26. maja do 3. junija. Samo 235 vzorcev so sprejeli; to pomeni, da je bila selekcija zelo stroga. Sprejeli so vzorce vinogradnikov iz vseh štirih pokrajin dežele. Ta vina bodo na prodaj v e-noteki «La Serenissima* v Gradišču vse leto.
Danes zjutraj zaprt most 9. avgusta

Seja glavnega odbora SKGZ v Sovodnjah
V ponedeljek se je v Frosvetnem domu v Sovodnjah — kot smo sicer že poročali — sestal na svoji prvi sej' novoizvolinni glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Izvolil je novi izvršni odbor in potrdil za prrdsednlka Borisa Raceta. Glavni odbor je tudi sprejel resolucijo, ki se je nanašala na sklepe občnega zbora ter poročilo o zaključkih občnega zbora. Na sliki: predsedstvo seje gl. odbora in del članov
Tudi danes dopoldne ne bo možen promet čez cestni most 9. avgusta. Delavci mestnega podjetja bodo premeščali električni kabel. Most bo zaprt za vsak promet od 7. do 14. ure. Zaradi tega se bodo morali avtomobilisti preusmeriti na pevmskl in štandreški most.
Kino
Daniel Lemair Mj-
tJoricu
CORSO 17.30—22.00 »Slip*.
Ceccardi Francis in riam.
VERDI 17.00—22.00 «La macchina ne-ra», J. Braling in E. Thompson, barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Tre donne immorali*, film V. Borowicza, prepovedan mlajšim od 18 let.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Taverna Paradiso*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Conviene fare bene 1'amore*.
J\ovu Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Aleja prekletstva*, ameriški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Vajenka*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Bruce Lee, pogrešamo te», hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponrči je v Gorici dežurna 'ckarn Baldini, Verdijev ,.orzo 57, tel. 28-79.
Slovensko deželno gospodarsko združenje izreka globoko sožalje svojim članom Nerini, Danilu in Maksu Nanutu ter drugim sorodnikom ob težki izgubi dragega očeta Franca.
OB ZADNJI PREMIERI V LETOŠNJI SEZONI SSE
Tržaški igralec Anton Petje o Ivanu Vasiljeviču in sebi
«Posebnih življenjskih načrtov nimam * Upamo, da bo nova sezona boljša»
Anton Petje nastopa v naslovni vlogi Bulgakova komedije «Ivan Vasiljevič*, s katero bo Stalno slovensko gledališče v Trstu zaključilo letošnjo sezono. Igralca smo ob tej priložnosti naprosili, da bi nam nekaj povedal o delu in vlogi, v kateri nastopa in nam tako podal tudi svoje poglede na gledališko u-stvarjalno dejavnost.
— Vprašanje: Kakšno je vaše mnenje o komediji »Ivan Vasiljevič* in kakšen je pomen, ki ga pripisujete tekstu?
— Odgovor: Delo Mihaila Bulgakova nima posebnih literarnih kvalitet, vendar se mi zdi izredno zanimivo in povsem primerno za odrsko uprizoritev. Ne smemo mimo tega, da je bilo to delo za časa stalinistične diktature pod cenzuro, da je torej zgovorno pričalo o takratnih razmerah v Sovjetski zvezi; tem razmeram pa bi lahko tudi danes potegnili ustrezne paralele.
— Vpr.: V delu nastopate najprej v vlogi hišnika Bunše, potem pa kot ruski car Ivan Vasiljevič Grozni. Kaj veže ti dve osebnosti, ki sta si na videz tako različni?
— Odg.: Obe osebnosti označuje izrazita težnja po oblasti in gospo-dovalnosti: tako Bunša kot Ivan Va-
Anton Petje kot Ivan Vasiljevič
siljevič sta vsak v svojem svetu tirana, diktatorja, vendar zadobijo vse njune gospodovalne poteze močan prizvok komičnosti takoj, ko ju avtor presadi iz njunega naravnega okolja v drugačen, njima povsem tuj svet. Bunša je diktator v okviru svoje službe hišnega u-pra vitel ja; vsa oblast in moč pa mu odpovesta, ko se po zaslugi tehničnih poizkusov znajde v obdobju Ivana Groznega. Prav tako je Ivan Grozni v vsej svoji grozljivosti in blazni moči v času sodobne tehnike lahko samo še smešen. Njegova vzvišenost in neumestna vladarska zadržanost sta lahko le vir ironije in smeha.
— Vpr.: Kakšen je odnos, ki ga Imale do obeh svojih junakov, kateri vam je recimo bližji?
— Odg.: Mogoče bi se tu odločil za Ivana Groznega. Simpatična mi je ta figura v vsej njeni komičnosti, ta pedoba neomajnega- tirana, ki se v zavesti svoje silne oblasti znajde v današnjem svetu, kjer ga že navaden mikrofon, majhna luč ali gibalni stol popolnoma zmedejo. Po kreativni plati je ta osebnost čedalje zanimivejša in daje igralcu izredne nvžnosti za uveljavitev svoje ustvarjalne sile. Se-iveda mi je zelo pri srcu tudi Bunša, ta mali drobnjakar, tako neusmiljeno pognan v svet, ki ga bo zdaj uničil in pokončal.
— Vpr.: Kako se spoprijemate z vlogami, ki so vam dodeljene, koko se srečujete s tistimi dramskimi osebnostmi, ki jih uprizarjate? Se trdi sam vživljnte v njihovo usodo ali pristopate k njim z določeno distanco in primernim kritičnim odnosom?
— Odg.: Posamezne like najprej i režiserjem podrobno analiziramo. 5 Vloga režiser jr je namreč pri gledališkem delu velika. Režiser in ustvarjalec sta dve komponenti, ki se morata v dialogu nujno spojiti in tako težiti k skupnemu cilju. Pri tem pride seveda pogostoma
do odstopanja tako s strani režiserja kot s strani igralca. Režiser jevemu pogledu skušam nato dodati svojo predstavo o delu. Like polagoma razčlenjujem psihološko, sociološko in zgodovinsko, če je to potrebno, da tako dobim svoj odnos do osebnosti, ki jih moram v predstavi oživljati; vendar tu ne gre za nikakršno vživljanje v njihovo usodo, pač pa za čisto moj pogled na te like in za povsem kritičen odnos do njihovega javljanja.
— Vpr.: Že vrsto let smo priča vašim umetniškim, odrskim kreacijam in bogati gledališki ustvarjalnosti v okviru tržaškega teatra. Kdaj vas je pot zanesla v Trst in kaj vas je pripeljalo do tega, da ste tu ostali?
— Odg.: Že od nekdaj sem bil navezan na Primorsko, še posebej na Goriško, od koder je moja žena. Tako sem Primorsko pogosto obiskoval in se nanjo zelo navezal. Všeč so mi bili ljudje, njihov način življenja, vse se mi je tu priljubilo. Z veseljem sem zato sprejel ponudbo vodstva tržaškega teatra in se odločil, da sodelujem pri njem kot član igralskega ansambla. Sedaj vse bolj spoznavam ambient, milje in ljudi in reči moram, da mi je vse to zelo pri srcu.
— Vpr.: Katere so tiste odrske kreacije, ki so vam iz dolge igralske kariere ostale najbolj v spominu?
— Odg.: Predstavi, ki sta se mi v tem trenutku prvi pojavili pred očmi, sta Brechtova «Bobni v noči* in Smoletova »Antigona*. To sta bili mojstrski postavitvi, ki sta imeli močan odziv tako pri kritiki kot pri občinstvu.
— Vpr.: Kakšne so bde težave, s katerimi ste se kot igralec srečevali vsa ta leta, in kako so te vplivale na razvoj vaše kreativnosti?
— Odg.: Pri teatru izvirajo največje težave iz repertoarja. Slabi izbiri dramskih tekstov sledi namreč nezadovoljnost celotnega ansambla, ki ne pride do zaželenih vlog in primerne osebne uveljavitve. Ob repertoarju bi omenil še pomanjkljivo, da ne rečem slabo dejavnost nekaterih režiserjev, ki s svojim pristopom povsem negativno vplivajo na igralčev razvoj. Izrazita je v zadnjih časih tudi splošna nepozornost do kreativnih posegov gledaliških ustvarjalcev. Pri vsaki predstavi se namreč veliko govori o prevajalcu dela, o skladatelju ali dirigentu glasbene spremljave, o kostumografu in scenografu; igralce naslovnih vlog pa komaj kdo omeni, to se pravi, da našega dela ne cenijo, da se igralska kreativnost nekako zapostavlja.
— Vpr.: Izredna je tudi vaša izvenglcdališka dejavnost. Bi nam mogoče tudi o tej kaj povedali?
— Odg.: Posnel sem kakih štirideset do petdeset televizijskih filmov, poleg tega pa kakih deset celovečernih. Med temi bi mogoče o-menil »Vdovstvo Karoline Žasler* in pa snemanje zanimivega dela, ki je pravkar v teku. to je potopis Izidorja Cankarja «S poti* v Klopčičevi 'režiji. Sodelujem tudi na Radiu, kjer sedaj snemamo Pahorjevo igro «Operacija srca*.
— Vpr.: Ste kot gledališki in filmski igralec lahko uresničili, o-ziroma se vam zdi, da tako lahko uresničujete vse svoje težnje in življenjske načrte, da se pri tem lahko uveljavljate kot celovita in vsestransko razgibana osebnost?
— Odg.: Posebnih življenjskih načrtov nimam. Hrepenim le po neki mali, drobni sreči, po tem, da sem s svojim delom zadovoljen, da imam tudi okrog sebe zadovoljne in srečne obraze in da se počutim dobro doma in v družbi. Drugih posebnih želja nimam.
Kar se pa osebnosti tiče, je predvsem pri igralskem poklicu nujno potrebno, da si človek ohrani zmeraj in za vsako ceno to svojo o-sebnost. V njej je namreč vsa moč kreativnosti, samo ta daje določen pečat katerikoli strukturi in vsakemu delu.
— Vpr.: Kakšen je vaš pogled
na prihodnost?
— Odg.: Vsi upamo, da bo nova sezona repertoarno in vsesplošno boljša od pretekle, da bomo v njej delali in gradili na vsem tistem, kar imamo in nam je v veliki meri na razpolago. Zmeraj bi morali zajemati iz tega, kar nosimo v sebi, samo tu je vsa naša moč in najboljša kvaliteta naše dejavnosti. Potrebno je torej delovanje, ki bi bilo v skladu z Goethejevo mislijo: «Veseli cvetja se, še trav, če si na svojem vrtu jih nabral*.
FRANKA FERLETIČ
Solidarnost furlanskih žrtev potresa | ■ s prizadetimi v Črnogorskem Primorju ^
Ko so pred mesecem dni tektonske sile razdejale del Črne gore in so javna občila poročala tudi o številnih človeških žrtvah, je v furlanskem mestecu Huminu - Gemoni, ki je bilo pred tremi leti prav tako povsem porušeno dal pomočnik upravnega direktorja tamkajšnje bolnišnice Mario Copetti z večjim osebnim prispevkom pobudo za nabiralno akcijo za pomoč Črnogorcem. Pobuda je naletela na velik odmev v bolnišnici in tudi izven nje. V ponedeljek so nam pobudniki akcije M. Copetti (v svetlem jopiču) in njegova sodelavka Duilia ChiareUi ter sodelavec Noberto Zulian prišli povedat, da so nabrali za Črnogorce lepo vsoto 5 milijonov lir. Ob tej priložnosti jih je sprejel tudi jug. generalni konzul v Trstu Štefan C:goj, nas fotoreporter pa jih je posnel skupaj z našim urednikom F. Udovičem pred sedežem našega dnevnika
Ker so prišli vsi do spoznanja, da je klasičnih energetskih virov vedno manj, se lotevajo novega hkrati pa nevarnega vira — jedrske energije. Zadnje ameriške izkušnje opozarjajo na previdnost.
Hkrati pa se znanost vedno bolj poglablja v izkoriščanje jedrske energije. Temu služijo tudi poskusi z novo termojedrsko centralo «Angara - 5», ki bo začela delovati v kratkem in Id jo gradi konzorcij «Elektrosila». Gre za nov sovjetski sistem «obdelovanja» goriva, na katerega nošilja svoje elektrone kar 48 akceleratorjev, ki drug za drugim »obstreljujejo* devterij in tritij.
„„................mu.................mm...........................................i..........
PRED 35. OBLETNICO 1. POKRAJINSKE KONFERENCE KOMUNISTIČNE MLADINE
Mladina v boja proti fašizmu
SKOJ je postal «široka in množična revolucionarna organizacija mladine»
organu je bila odslej zaupana skrb za organiziranje mladine. Osnovna naloga pa je bila, da že obstoječe organe ZSM vseh pokrajin poveže v čvrsto enoto ter «vodi vse organizacijsko, politično in propagandno delo na mladinskem področju tesno ob organih OF*. Po posameznih pokrajinah so bili nato ustanovljeni pokrajinski iniciativni odbori ZSM, le-ti pa so nato postavili okrožne, rajonske in terenske iniciativne odbore ZSM.
V	soboto, 22. maja, bo na Čepovanu pri Novi Gorici množična manifestacija ob 60-letnici KPJ in SKOJ ter 35. obletnici prve pokrajinska konference Z veze komunistične mladine za Slovensko Primorje, ki je bila od 22, do 25. maja 1944 v Dolu pri Čepovanu.
V	okvir počastitev teh pomembnih obletnic se vključuje tudi naš dnevnik z vrsto člankov o delovanju SKOJ na Primorskem v protifašističnem odporu med obema vojnama in nato v NOB.
Mladinsko gibanje v Slovenskem primorju ima v primerjavi z mladinskim gibanjem v ostalih slovenskih pokrajinah določene posebnosti. Ena osnovnih posebnosti je, da se je tu mladinsko gibanje začeli), pozno, in to pelo v primerjavi s samim osvobodilnim gibanjem v Slovenskem primorju. Druga posebnost je, da je nosilo to gibanje v precejšnji meri značaj ženske organizacije, tretja pa, da je delo primorske mladine marsikdaj prehitevalo organizacijski razvoj.
I. Pregled razvoja
do kapitulacije Italije
V čas neposredno pred začetkom osvobodilnega boja proti okupatorju, ko v Slovenskem primorju še ni bilo revolucionarne mladinske organizacije, kot je v tem času onstran krivične rapallske meje bila Zveza komunistične mladine Jugoslavije, spada delo narodnega heroja Pinka Tomažiča. Ta je po ponesrečenem poskusu, da bi prišel med španske prostvo-voljce, pričel delo med tržaško in goriško študentsko in dijaško mladino. Konec leta 1938 je na sestankih na Otlici in v Koprivi dosegel povezavo med napredno mladino raznih ideoloških nazi-ranj. V tem času je izšla tudi vrsta ilegalnih dijaških lističev. Postal je iniciator in' glavni sodelavec ilegalne partijske literature (Iskra, Plamen, Delo). Junija leta 1940 so ga italijanski fašisti a^tiralj in v drugem tržaškem procesu obsodili na smrt. 15. decembra 1941 so ga ustrelili. Z njegovo aretacijo in smrtjo je prenehalo napredno mladinsko gibanje, ki je segalo čez Kras vse do Vipavske doline; vseh aretirancev v letu 1940 pa je bilo 299.
Čeprav se je organizirano mladinsko gibanje v Slovenskem primorju začelo mr.ogo pozneje, je
že jeseni leta 1941 obstajala na Krasu mladinska sabotažna skupina pod vodstvom Antona Šibe-lje - Stjenke, ki je izvršila več zelo uspelih akcij in se končno preimenovala v Kraško četo. Pa tudi po aprilski partijski konferenci leta 1942 je začela mladina z masovnimi akcijami in trošenjem letakov: tako je na primeh v Gorici uničila kup prispele belogardistične literature.	,	.
Pokrajinski komite KPS za Primorsko je moral v prvih dveh letih osvobodilnega boja postavljati šele temelje svoje lastne organizacije. Primorsko ljudstvo je i; melo močno nacionalno zavest, ki pa ji je manjkal revolucionarni dejavnik, to se pravi organizacija komunistične partije. Zato se je delo njegovih članov v začetku o-mejevalo predvsem na ustanavljanje partijskih organizacij in odborov OF, medtem ko mladini niso mogli posvečati toliko pozornosti. Toda poleti leta 1942, ko je bilo na Slovenskem primorju o-krog 30 odborov mladinske OF, je PK KPS za Primorsko »spoznal, da je na Primorskem vprašanje naših najmlajših važno z ozirom na dejstvo, da letnikov od 20. do 30. leta sploh nimamo, — da je tej mladini treba posvetiti vso pozornost*.
Odslej je bil na njegovih sejah dan mladinskemu vprašanju večji poudarek. Toda prvi važnejši korak organiziranja mladine je bil storjen sredi novembra leta 1942, ko je CK KPS naročil, naj PK KPS za Primorsko kooptira Darka Marušiča - Blaža Robido iz Trsta in mu zaupa organiziranje mladine. Toda Darko Marušič, ki ga je CK KPS že sredi februarja 1942 poslal v Trst, se zaradi posebnega položaja osvobodilnega gibanja v Trstu ni mogel posvetiti izključno mladinskemu delu. Zato je ležalo to še vedno izključno na ramenih posameznih okrožnih Komitejev KPS oziroma »zaupni-
kov*. Toda to delo je bilo na prelomu leta 1942 še tako šibko, da je PK KPS za Primorsko moral še 17. januarja 1943 poročati, da so množične organizacije šele v povojih in da je le v goriškem okrožju nekaj dobro povezanih aktivov ZKMJ.
Kmalu po formiranju novega pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo so bila v zgodnji pomladi leta 1943 ustanovljena za posamezne pokrajine poverjeništva PK SKOJ. Tako je bil za sekretarja primorskega poverjeništva imenovan Darko Marušič, za člana pa Bojan Štih - Tilen Borjan in Lojzka Trošt - Nataša. Delo prvega primorskega poverjeništva je potekalo predvsem v vojski, kajti.po ' ustanovitvi' Soškega odreda, in *po njegovi razdelitvi v Severnoprimorski in Južnoprimorski odred je osvobodilni boj v Slovenskem primorju dobil že tako trdne korenine, da je bilo potrebno v vojaških enotah ustanoviti aktive SKOJ. Tako sta Bojan Štih in Lojzka Trošt spomladi leta 1943 ustanavljala aktive SKOJ v obeh prvih primorskih brigadah, Darko Marušič pa se je gibal predvsem na južnem Primorskem in v Kraškem bataljonu, kjer je vzpostavil trdno organizacijo SK OJ. Tu je tudi 23. marca izdal o-krožnim komitejem KPS okrožnico, v kateri je naročal, da SKOJ »ne sme biti ozka organizacija komunističnih mladincev*, temveč »široka in množična revolucionarna organizacija mladine*, ki bo v svojem delu dosegla najhitrejši in najboljši uspeh, cako po-vseh krajih ustvari skupine Zveze slovenske mladine in prek teh aktivizira vso mladino v boju proti fašizmu*.
Toda delo ni šlo povsod gladko in enako od rok. Organiziranje mladine je potekalo najbolj hitro v srednjeprimorskem okraju (od spomladi 1943 do avgusta 1943 je bilo Slovensko primorje'razdeljeno na tri okraje, ki so se delili najprej v 14, nato pa 7 okrožij, pri čemer je Trst sestavljal posebno okrožje).
Da bi pospešili organiziranje slovenske mladine, je izvršni odbor OF imenoval glavni iniciativni odbor ZSM in njegovo tajništvo. Člana glavnega iniciativnega odbora ZSM sta postala tudi Marko Marušič in Lojzka Trošt. Temu
Oba člana glavnega iniciativnega odbora ZSM iz Slovenskega primorja sta bila imenovana tudi za člana Pokrajinskega iniciativnega odbora ZSM za Primorsko. Imela sta nalogo, da vanj sporazumno s .poverjeništvom IOOF za Primorsko imenujeta vsaj še enega aktivista.
Ta reorganizacija ŽSM je vse tri člane primorskega poverjeništva PK SKOJ za Slovenijo zatekla vsakega na svojem koncu Slovenskega primorja. Darko Marušič je bil na južnem Primorskem, Lojzka Trošt na mladinskem delu v Gradnikovi brigadi, Bojan Štih pa v bolnišnici (on in Lojzka Trošt sta bila ranjena maja 1943 v boju na Golobarju). Tem trem aktivistom se je pridružil še A-drijan Kumer - Borigoj, ki je u-stanavljal mladinske organizacije v srednje - primorskem okraju. Julija pa jim je PK SKOJ za Slovenijo poslal na pomoč Jožeta Tej-kala - Planinca, ki je postal član primorskega poverjeništva PK SK OJ za Slovenijo in Pokrajinskega iniciativnega odbora ZSM za Primorsko, ki je bil ustanovljen v drugi polovici avgusta 1943. Poleg njega in Darka Marušiča so bili člani še .Bojan Štih, Fanika Majnik, .Ernesta Šuštar - Magda Smrakar in Olga Pirjevec. Lojzka Trošt je medtem že odšla na delo v ženski organizaciji. Od 30. avgusta do 4. septembra 1943 je bila seja primorskega poverjeništva PK SKOJ za Slovenijo, v katerega so bili vključeni Fanika Majnik, Adrijan Kumre in Roza Nemec -Snežnica. Tako sta zdaj oba mladinska foruma dobila priložnost, da se ukvarjata izključno z organiziranjem mladine. Že avgusta sta začela izdajati glasilo primorske mladine Mladi puntar.
(nadaljevanje sledi)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Športno življenje
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna kronika
17.00	Valeria Moriconi pripoveduje
17.10 Ana, dan za dnem —
8. nadaljevanje
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.30	Najprej otroci
18.00	Argumenti
18.30	Jazzovski koncerti
19.00	Volilna tribuna
19.20	Vesolje 1999,
Tora — 2. del Komandant Koenig in Maya sta se odpravila na raziskovalno pot na planet Tora. čeprav je na kompjuterju prišlo do okvar, ki jih je seveda povroči! Sanderson, sta se mogla vrniti na oporišče Alpha. Toda vesti, ki sta jih prinesla, so dramatične. Planet Tora in Luna, na kateri je njihovo oporišče, sta na isti krožnici in je potemtakem neizogibno, da pride nekega dne do strahotnega trčenja. Pravzaprav računi pravijo, da bo do tega trčenja prišlo že čez kako uro . . .
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Volilna kronika
20.45	Volilna tribuna
21.55	Lascia o raddoppia?
Nagradno tekmovanje, ki jo vodi Mike Bongiomo
23.00	Olocausto:
Dan pozneje
Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Gledališke vesti
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Volilna kronika
13.40	Bogastvo, ki ga je treba ponovno odkriti
15.00	62. Giro d’ltalia
Začenja se kolesarska dirka Giro d’Italia, ki bo par tednov pritegovala pozornost zelo številnega italijanskega športnega občinstva. Italijanska televizija je poskrbela, da bo sleherni dan prikazala občinstvu nekakšno sintezo posamezne etape, pa tudi prihod kolesarjev na cilj. Pri tem bosta sodelovala dva znana reporterja.
17.00	Miške, risanke
17.05	Vojna Toma Grattana:
11 battello segreto — TV film
17.25	Igraš se z igro
18.00	Avtor in mesto:
Carlo Bernari
18.30	Dnevnik 2 — Šport
18.50	Dober večer z . . .
Renzom Arborejem
Renzo Arbore bo govoril o svojih mladih letih v svoji deželi in sicer v Puglii, točneje o svojih otroških letih v Foggi, o svojih igrah, ki si jih je tako rekoč sam izmišljal, kajti bil je tako reven, da igrač ni imel. Nato bo govoril tudi o svojem prvem branju in o svoji ljubezni do glasbe.
Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.25	Volilna kronika
20.40	Onstran meje:
Feminizem v Ameriki
21.35	Spomin in predmeti:
Papir
21.55	Starskp in Hutch:
V preiskavi, TV film
22.45	16 in 35 Petnajstdnevna oddaja o kinu
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	- 16.20 TV v šoli
16.50	Poročila
16.55	Gucio in Cezar — otroška serija
17.05	Opera narave — dok.
17.55	Televizija brez trebuha
18.35	Obzornik
18.45	Čarobno sedlo
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Oči kritike
20.45	Dežela slepih — dok.
22.20	TV dnevnik Koper
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
20.20	Osvajalci Kansasa — film Režija: George Archainbaud. igrajo: Richard Dix, Jane \Vaytt, Albert Dekker itd.
21.40	Dokumentarna oddaja 22.10 Jazz na ekranu:
Trio Vukan Lukatoš
Zagreb
18.15	Samoupravni socializem
18.45	Vabilo na potovanje
20.00	Paralele
20.50	Ob 5-letnici Titovega sklada
22.35	Glasbena oddaja
ŠVICA
19.05	Pasti za ljudi. TV film
19.35	Svet, v katerem živimo
20.45	Življenje v družini, film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutri; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Pesmi s‘festivalov; 9.40 Disco mu-1 sic; 10.05 Slavni izvajalci; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11J)5 Naš podlistek;' 11.35 Rock in folk opere: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Naši zbori; 13.35 Prijeten popoldan z Alpskim kvintetom; 14.10 Danes bomo govorili o...; 14.30 Glasbeni dosje: 15.00 Jugotonov expres; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti: 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Svoboda je terapevtična; 18.30 Priljubljeni odlomki iz operet.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Jutranji servis; 8.30 Glasba za dobro jutro;
9.00	Par korakov; 9.15 Pojeta Yuli in Yulije; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Popevke; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Z nami je . .;
14.00	Samouprava; 14.10 Plošče; 14.33 Zbor »Sergio Bonato*; 14.45 Kirn parade; 15.00 Čitajmo . . .; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo; 16.05 Plošče; 16.40 Glasbeni notes; 16.35 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Žaba vna glasba; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasbene produkcije; 19.33 Crash;
20.00	Zbori; 20.32 Rock party;
21.00	Jazz; 21.32, 22.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
8.00,	10.00, 13.00, 15.00, 17.00,
19.00	Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Volilna kronika; 9.00 in 10.35 Radio anch’io;
11.30	Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Zvočne puščice; 15.20 Rally; 16.40 Klasična glasba: 17.05 Radijski oder; 18.25 Pojejo Dee D. ,Jnckson in Claudio Baglioni; 19.35 Povest; 20.00 Opera — quiz; 21.05 Glasba.
RADIO 2
7.30, 8.30, 10.00. 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 in 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 I misteri di Bologna; 10.12 Sala F; 11.32 Žene odgovarjajo; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca: 15.00 in 17.00 Tukaj radio 2; 17.55 Srečanje z Nunziom Rotondijem; 18.33 Pogovor z mladino: 19.50 Glasba; 20.13 Drama; 21.25 Spa-zio X.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 22.00 Pu ročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan;
8.30	Mladina poje; 9.05—10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 — 12.00 Rezervirano za ...; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam ...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.30 Od melodije do melodije; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Tri slovenske komorne; 19.25 Obvesti >a in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Leb i sol; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.20 Plesna glasba; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Paleta popevk; 00.05—4.30 Nočni program.
Branko Babič
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
1	I
Pričevanje o vslaji in revoluciji 1911 • 1912 J
Premaknil se |e n jegov oziroma ustaški policijski aparat n začele so se množične aretacije komunistov. Videti pa je, da ustaška policija le ni dovolj skrbno pripravila svojega načrta in tako je večini komunistov uspelo pravo-asno se umakniti in tako izogniti aretaciji. Kljub temu | ;e je ustaški policiji posrečilo aretirati nekatere znane omuniste in jih zapreti v Črno kučo, grad - trdnjavo redi Banjaluke, v zgradbo bivše uprave policije in v istaške policijske zapore. Omenjeni komunisti so bili fijied ljudstvom splošno znani in priljubljeni. Zato so te relacije Iz/vale ogorčenje v banjaluški javnosti, zaradi ,«sar so jih po nekaj dneh izpustili. Gotovo pa je temu iotrovala tudi ustaška zvijača. Ustaši so bržkone računi, da bodo z izpustitvijo vzbudili v komunistih obču-1|»k varnosti. To naj bi seveda pripravilo tudi tiste komuniste, ki so se prvemu valu aretacij izmaknili, da bi se rnili na svoje domove. Temu bi seveda sledila bolje pri-I Vavijena akci|a. Seveda se to ni zgodilo, marveč so se 'udi tisti komunisti, ki so bili v prvem valu aretirani in
nato izpuščeni, takoj umaknili v ilegalo. Tako so ustaši ostali praznih rok v veliko zadovoljstvo prebivalstva Banjaluke.
Jaz sem že nekaj časa pred aretacijami živel pol legalno. Spal sem pri znancih in prijateljih in se izogibal domu. Ne spominjam se več, kaj me je pognalo v ilegalo. Morda se je sprožil nekakšen občutek samoobrambe, previdnost komunista, ki je imel za seboj že izkušnje večletnega ilegalnega dela in jih je tudi upošteval. Bodi že kakorkoli, izkazalo se je, da je bila moja previdnost na mestu. Ko me je policija iskala na domu, me ni dobila. Krožila je celo vest, da policija ni iskala mene, temveč nekega Branka Babiča-Srba (in ne Slovenca) in da je bil pravzaprav to razlog, da so prišli do mene. Ne bi mogel trditi, da je bilo to res, saj je težko verjeti, da gestapo ne bi imel mojega policijskega dosjeja iz Maribora ali da bi bi) ustaški policiji neznan.
Po omenjenih aretacijah sem se še nekaj časa ilegalno zadrževal v mestu. Toda pritisk je iz dneva v dan naraščal in tudi nevarnost, da me aretirajo. Zato sem se prve dni julija po nalogu partije umaknil iz Banjaluke in dolžnosti sekretarja mestnega komiteja predal Dušanu Boletu, ki je tudi živel v Banjaluki in se tam vključil v partijsko delo. Računali smo namreč, da Dušan Bole, sicer star komunist - robijaš, banjaluški policiji ni še znan. Res je, da so njegovi starši živeli v Banjaluki, vendar je bil on večinoma odsoten, študiral je na univerzi v Beogradu in se samo o počitnicah vračal domov, pa še takrat za krajši čas, ker je odhajal na prakso Zato je bil partijsko vezan na univerzi v Beogradu in pred Oku-pacijo ni bil vključen v banjaluško partijsko organi-
zacijo. In res je do konca septembra 1941 vodil partijsko organizacijo Banjaluke, dokler ni moral tudi on malo kasneje proč.
V PARTIZANE
PRIPRAVE NA OBOROŽENO VSTAJO
Večina banjaluških komunistov, ki so se umaknili iz mesta, se je zbirala najprej na Šehitlucima, pozneje pa na Starčeviči planini, severno od Banjaluke. Nekaj skupin je odšlo proti Klašnicam, na območje Prnjavora in Kotor Varoša. Ko sem dokončno zapustil Banjaluko sem odšel na planino Starčevič. Ker smo bili v začetku še slabo organizirani in temu primerno oskrbovani, smo se predvsem hranili z ovčjim mesom, pečenim na žaru. Drv je bilo sicer na pretek, primanjkovalo pa nam je soli in kruha. Spominjam se, kako smo dneve in dneve uživali slabo ali preveč pečeno meso, nesoljeno, brez kruha in drugih, dodatkov, tako da mi je sčasoma postalo zoprno in da sem ga s težavo požiral Tedaj se mi je ovčje meso tako priskutilo, da ga potem še dolgo nisem maral. Zato se teh prvih dni svojega partizanstva tako živo spominjam.
i Do konca junija smo organizirali v Banjaluki in okolici nekaj pomembnih sestankov komunistov in simpatizerjev, kjer smo jih seznanjali o sklepih aprilskega plenuma CK KPJ v Zagrebu, ki je poudaril neizbežnost spopada naprednih sil s fašizmom in nujnost, da se partijsko članstvo na to pripravi. Posebno pomembno, kot smo že dejali, je bilo partijsko posvetovanje na Šehitlucima. katerega so se udeležili delegati partijskih organizacij iz vse Bosanske krajino. Po teh sestankih in po omenjenem posvetovanju smo okrepili dejavnost partije tako na
političnem kot tudi na vojaškem področju. Ljudem smo pojasnjevali potrebo po enotnosti boja proti šovinizmu in mržnji med Srbi, Hrvati in Muslimani ter nujnost priprav na odpor proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Po ustanovitvi vojaškega komiteja smo začeli s pripravami na oboroženo vstajo. Ustanavljali smo udarne diverzantske skupine v okolici Banjaluke in v mestu, v skladu z direktivami vojaškega vodstva pokrajinskega komiteja za Bosno in Hercegovino, ki nam jih je posredoval njen član Mahmut Bušatlija - Buš. Smer naše akcije naj bi tedaj vodila v mestna središča in okolico. Uničevali naj bi komunikacije, vojaške objekte in sovražnikovo živo silo. Zato je bilo potrebno imeti čvrste zveze z mestnimi središči in njihovimi partijskimi organizacijami zaradi koordinacije politične in vojaške akcije, obveščevalne službe in drugega.
Z Banjaluko smo imeli dobre zveze in tamkajšnja partijska organizacija je dokaj dobro delovala, kljub temu da je večina komunistov odšla iz mosta. Tam so ostali le tisti člani partije, ki niso bili tako znani in kompromitirani.
Nobene zveze pa nismo imeli z Jajcem, kjer je obstajala dobra partijska crganizacija. Ustaški teror in aretacije nekaterih tovariše” so prekinili vsako zvezo z mestom. Na območju Jajca, razen v samem mestu, je imela partija slabe pozicije. Zato je bilo potrebno mobilizirati partijsko organizacijo v mestu, da svojo aktivnost prenese tudi na okolico. Sklenili smo, da v Jajce pošljemo Ivico Mažara, ki naj se poveže s tamkajšnjo organizacijo in na vsem območju organizira vse potrebno za oboroženo vstajo.

primorski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. maja 1978
nogomet
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Naslov Barceloni
Španci so v včerajšnjem finalu v Baslu zasluženo premagali Fortuno iz Diisseldorfa • Tekma se je končala po podaljških
Barcelona — Fortuna 4:3
(2:2, 2:2)
BARCELONA:	Artola. De La
Cruz, Albaladejo, Costas, Migue-“• Neeskens, Rexach, Sanchez, Krankl, Asensi, Carrasco.
FORTUNA: Daniel, Brei, Baltes. 2ewe, Zimmermann (v 74. min. £>el), Kohnen, Schmitz, Bommer, T- Allofs, K. Allofs, Seel.
STRELCI: v 4. min. Sanchez: v *• r^n. K. Allofs: v 34. min. A-sensi; v 42. min. Zewe; v 103. jnin. Zewe (avtogol): v 110. min. Franki; v .14. min. Ziel.
SODNIK: Palotai (Madžarska)
BASEL — Včeraj je Barcelona osvojila v Baslu svoj prvi pokal Pokalnih prvakov z zasluženo zma-|o nad zahodnonemško Fortuno iz Diisseldorfa. Krankl in tovariši so skoraj skozi vso srečanje prikazali učinkovitejši nogomet in si tako tudi zaslužili to odličje. Moramo pa omeniti dobro tekmo, so jo odigrali nogometaši For-tune, saj niso nikoli popustili, niti tedaj, ko so nekaj minut pred koncem srečanja izgubljali z 2:4.
Tekma se je za Špance začela dokaj dobro, saj so povedli že v četrti minuti s Sanchezom. Ker le znano, da ima Barcelona izredno dobro obrambo, je bilo pričakovati, da .se bodo Španci zaprli v obrambo in branili gol pred-Posti. Zgodilo se je prav nasprot-
no, nadaljevali so z odprto igro, s katero so ustvarili nekaj priložnosti za gol (zgrešili so celo 11-metrovko), v protinapadu pa je za Fortuno nepričakovano remiziral Karl Allofs. Tudi po doseženem remiju je ohranila premoč na sredini igrišča Barcelona, ki je v 32. minuti tudi povedla z lepim zadetkom Asensija. No, prav od te minute dalje so Španci dobesedno oblegali vrata Daniela ter večkrat za las zgrešili tretji zadetek. Prav tedaj pa so zahodni Nemci nezasluženo remizirali in to po krivdi vratarja Artole, ki je slabo odbil Brei e v strel.
Igra v drugem polčasu se je občutno pomirila, vajeti igre so prešle v roke Fortune, ki pa ni znala ustvariti večjih priložnosti za zadetek. V tem delu srečanja se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča s številnimi, tudi grobimi napakami na eni in drugi strani.
V prvem podaljšku so Španci dosegli v 13. minuti zadetek, kar jim je praktično dalo možnost, da o-svojijo pokal. Tokrat pa ni Barcelona te možnosti zapravila. Umaknila se je v obrambo, odkoder je odgovarjala s hitrimi in učinkovitimi protinapadi, prav ob eni od takih priložnosti pa je sedem minut kasneje dal Krankl še zadnji zadetek, ki je nasprotnike dokončno pokopal.
KOLESARSTVO
DANES ZAČETEK «GIRA»
ODBOJKA
V 1. ŽENSKI DIVIZIJI
FRANCESCO MOSER GLAVNI FAVORIT Bregu manjkata le še dve točki
Njegovi glavni tekmeci bodo še Saronni, Knudsen, De Vlaeminck, Johansson in še drugi
FIRENCE -- Danes se začne v Firencah letošnja 62. mednarodna kolesarska dirka «Giro d'Italia». Predetapa bo potekala po mestnih firenških ulicah na kronometer in bo merila 8 km.
Glavni favorit letošnje dirke je I-talijan Francesco Moser, vendar pa je tudi on v teh dneh zbolel za «e-pidemijo*, ki je zajela že več kolesarjev. Po Battaglinu, Visentiniju in še nekaterih, je dobil očesno bolezen konjunktivitis. Njegova bolezen pa je le lažjega značaja in tako bo danes ne le startal, ampak ni njegova vloga glavnega favorita niti najmanj okrnjena.
Drugače bi bilo, če bi tekmoval tudi Battaglin, toda ta se je nastopu na letošnjem «Giru» moral odreči zaradi hujše oblike konjunktivitisa (kot smo že prej omenili) in ker so skupno z njim za to virusno boleznijo zboleli še Magrini Bracchi, Vanzo in Forensti, je odstopila vsa kolesarska hiša Inoxpran. Moser se sicer zdravi (danes ga bo še enkrat pregledal uradni zdravnik), toda njegovo stanje je mnogo boljše od Battaglinovega.
Morda bo za Moserja najnevarnejši tekmec Saronni, ki pa sam nima dosti upanja na svoj uspeh, saj je včeraj izjavil, da je letošnji «Giro» pripravljen «kot po meri* za Moserja.
Mnogo pozornosti je deležen letos tudi Norvežan Knudsen. To je namreč izvrsten hitrostni vozač in
...um............................m.....................
KOŠARKA
ZA PRESTOP V D LIGO
JADRAN PRAKTIČNO ČETRTOLIGAS
V soboto bodo slovenski fantje odigrali povratno finalno tekmo z Italo iz Gradišča, ki so jo v prvem srečanju visoko premagali
Jadran je še pred zadnjo oviro, “i jo mora premostiti, da se prebije v D ligo. Valičevi varovanci so v Prvi finalni tekmi izdatno premagali gradiščansko Italo - Alfieri (kar s 105:70) in so seveda favoriti tudi v sobotni tekmi v Dolini. Prva tek-^a priča, da niso Gradiščani niti tehnično, še manj pa telesno dorasli jadranovcem, zato je pričakovati ponovno slavje slovenske ekipe, ki se ji tako na štežaj odprla vrata D lige. Takega mnenja je tudi Klavdij Starc, sedanji član Hurlin-ghama in bivši košarkar Kontovela: *Mislim, da bi jadranovci ljve smeli 'Oseti nikakršnega problema z zma-So. Mnenja sem tudi, da lahko Jadran v taki postavi brez-večjih te-Ž®V ostane v D ligi.»
Valičeva ekipa pa nikakor ne sme Podcenjevati nasprotnika, ki je dovolj izkušen, da zna izkoristiti vsako nepazljivost. V primeru zmage Itale se namreč ne upošteva morebitna razlika v koših, ampak je določeno, da morata ekipi odigrati še fretjo, odločilno tekmo.
Ekipi bosta verjetno nastopili v sledečih postavah:
ITALA ALFIERI: Bressan, Fe-sta, Miseri, Donnini, Rozbo\vsky, Pellegrini, Cej, Monfagnani, Bidut, Sdrigotti.
JADRAN: A. Sosič, E. Sosič, M. Vitez, V. Sosič, Kraus, Starc, Ban, Vitez, Prašelj, Perini.
.. Tekma bo v soboto ob 17.30 v do-hnski občinski telovadnici.
Marko
IZIDI 10. IN 11. KOLA
Bor A - Bor B	77:73
SGT - Kontovel	n. o.
Inter Milje - Stelia Azz.	72:71
Bor B - SGT	n. o.
Barcolana - Inter Milje	57:67
Bor A - Saba	70:57
Don Bosco - Saba	133:81
Alabarda - Barcolana	93:59
Servolana - Don Bosco	n. o.
Kontovel - Alabarda	77:107
V 1. DIVIZIJI
Tretja zaporedna zmaga borovcev
B * A — SABA 70:57 (29:27)
BOR A: Pegan, Rudes 2, L. Per-3 (1:2), Perko 16, Sestan 2, Vodopivec, Košuta 12 (6:11), Kneipp 27 (3:8), Oblak (k) 8 (0:2).
SODNIKA: Polh in Scuderi.
. PROSTI METI; Bor A 10:23, Saba 5:18.
Borova A ekipa je osvojila svojo tretjo (zaporedno) zmago v prvencu 1. divizije. Podobno kot v tek-dti z Borom B, Borovi veterani niso navdušili: po začetnem vodstvu 10:2 So namreč popustili ter dopustili nasprotniku, da jim je bil stalno za Petami. Ista pesem se je ponovila v drugem delu, ko so nasprotniki v J7- min. celo povedli s 57:56. Šele kdaj so se borovci zdramili ter v ^adnjih treh minutah dosegli kar 13 todk, nasprotniki pa nobene.
Največ zaslug za zmago nosita Bruno Kneipp, ki je bil najpriseb-nejši v napadu, v obrambi pa je u-®Pešno skakal na odbite žoge, ter j" ranko Perko, ki se je ponovno iz-*azal kot realizator.
Marko
Kontovel — Alabarda 77:107 (41:47)
KONTOVEL: Lukša 10, Daneu 26, Fnpan n, Benčina 4, Bratož, Ban Bukavec, Lisjak 14, Emili. SODNIK: Cavazzon.
Ker ni bilo sodnikov, sta se vod-®\vi Kontovela in Alabarde vseeno dd*°čili odigrati srečanje. Kontovel-? ,S(> tako začeli igrati proti zelo oobrernu nasprotniku, ki se je to-8t’at predstavil v skoraj popolni po-®tfivi, s Tonutom na čelu. Ne glede to so začeli domačini srečanje r6 0 odločno in so se borili za vsa-8o žogo; tako so bili ob koncu pol-a*a še vedno za petami Tržačanov, ** niso pričakovali tako ostre in °o|očne igre domače peterke.
V nadaljevanju pa je Kontovelcem ^manjkalo moči, obenem pa je To-•Jut prikazal nekaj svojih izstopajo vj) Potez, ki so popolnoma pokopale 'kttiačo ekipo.
H. L.
ZAOSTALA TEKMA Servolana - Kontovel 89:73 LESTVICA
Don Bosco in Alabarda 18, Servolana on-Kontoye! 12, Inter Milje 8, SGT, Stelia Azzurra, Barcolana in Bor A 6, Bor B 4, Saba 0.
In(er 'Milje 'in''Alabarda imata tekmo več; Servolana, Stelia Azzurra, Bor B in SGT imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOIX)
Bor B • Saba (19.5. ob 18.00 na stadionu «1. majs>); SGT - Inter Milje; Bor A - Don Bosco (19.5. ob 20.00 na stadionu «1. maj»); Barco-lana - Servolana; Stelia Azzurra -Kontovel (20.5. ob 11.00 v Ul. della Valle). Počitek: Alabarda.
Marko
«PROPAGANDA»
Dom — Ardita	14:107
DOM: Zanier 8, Cej 4, Poretti 2, S. Poretti, Gruzovin, Fajt, Kontin, Kocjančič.
Domova peterka je v soboto doži-vela pekoč poraz proti razigrani! Arditi, ki je bila vsekakor za dva razreda boljša od slovenskih predstavnikov. Ob tako veliki razliki med obema ekipama je treba pristaviti, da razpolaga Ardita z že izkušenimi igralci, medtem ko so domovci povsem začetniška ekipa.
Kar zadeva potek srečanja, so domovci pokazali precejšnjo zmedenost v prvem polčasu, tako da so zgrešili vrsto lepih priložnosti za koš. Nekoliko bolje so zaigrali v drugem polčasu, ko so bili točnejši pri metanju.
Darij Butkovič
MINIBASKET
Inter Milje — Bor 78:47
BOR: Krapež 18, Smotlak 2, Jogan 6, Gruden, Pupulin, Cej 2, Pie-ri 2, Tavčar 7 (1:4), Brandolin 4 (0:2), Kovačič 6.
V zadnji tekmi prvenstva Coca -Cola so borovci odšli z miljskega igrišča poraženi. Čeprav so bili nasprotniki mnogo boljši kot naši fant je, je bila tekma precej lepa, kajti obe ekipi sta prikazali skupno igro in mnogo protinapadov.
Borovci so začeli prvo četrtino i-gre porazno: zgrešili so mnogo metov izpod koša in vse odbite žoge so padle v nasprotnikove roke. Nekaj boljše je bilo, ko je v drugem delu tekme šel Ha' igrišče Krapež, ki je bil v izredni formi.
Tretjo in četrto četrtino sta obe ekipi odigrali precej lepo.
Med posamezniki je bil v Borovih vrstah nedvomno najboljši Danijel Krapež, ki je bil za nasprotnike skoraj neustavljiv.
Max
ker bo letos na sporedu kar pet e-tap na kronometer bo imel dovolj priložnosti da se izkaže. Vendar pa moramo upoštevati, da bi imel Knudsen enega nasprotnika več od ostalih tekmovalcev: namreč vročino, na katero nj navajen.
Med vidnejše osebnosti te dirke sodi tudi De Vlaeminck. V njegov prid govori dejstvo, da bo skupna dolžina vseh letošnjih etap na kronometer znašala 146 km, vendar pa je sam prepričan, da etapne dirke zanj niso primerne.
Med odličnimi dirkači je letos spet Šved Johansson. Toda fant je še preveč vsajen v miselnost amaterja in je še vedno veliko vprašanje, kako se bo znašel med tako prekaljenimi profesionalci, kot so Moser, Saronni in drugi.
Skratka, pred startom «Gira» je Moser vsekakor glavni favorit, možnost, da ga na končni lestvici ne bomo videli na prvem mestu, pa tud: ni ravno majhna.
TENIS
TURNIR V FIRENCAH
Poraz A. Panatte že v prvem kolu
FIRENCE — Že v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja, v Firencah je prišlo do velikega presenečenja. Komaj 19-letni Američan Van Winitski je povsem nepričakovano, toda zasluženo premagal Italijana Adriana Panatto z 2:6, 6:3 in 6:2.
Ostali izidi 1. kola
Carter (Avstralija) — Warwick (Avstralija) 6:4, 6:2; Bertolucci (I-talija) — Dominguez (Francija) 7:5 in 5:2.
Dvojice
Noah, Jauffret (Francija) — De-blicker, Fritz (Francija) 6:1, 3:6, 6:3; Mottram (Vel. Britanija), Por-tes (Francija) — Bali, Warwick (Avstralija) 7:5, 6:4; Složil, Lend (Češkoslovaška) — Meiler (ZRNI, Kary (Avstrija) 6:4, 6:2.
AVTOMOBILIZEM
ZAKADI FINANČNIH TEŽAV
VN Švedske ne bo
PARIZ — Avtomobilska zveza Švedske je uradno sporočila, da zaradi finančnih težav ne bo priredila Velike nagrade Švedske za avtomobilsko SP formule 1, ki bi morala biti na sporedu 16. junija.
NOGOMET
JUGOSLOVANSKI POKAL
grajski Partizan z 2:1 (1:0).
V 19. min. je za Rijeko povedel Cukrov, stanje je za goste izenačil Kozic v 68. minuti, zmagoviti gol za Rečane je v 85. minuti dosegel Bursač.
Povratno finalno tekmo bodo i-grali v sredo v Beogradu.
ITALIJANSKI POKAL
Tudi Catanzaro v polfinalu
CATANZARO — V zadnji četrtfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala je Catanzaro premagal Palermo z 1:0 (0:0). Zmagoviti zadetek je v 49. minuti dosegel Palanca.
Catanzaro se je tako uvrstil v polfinale, saj se je prvo četrtfinalno srečanje končalo neodločeno 2:2. V polfinalu bo Catanzaro i-gral z. -toventusom.
KOŠARKA
«PROPAGANDA»
IZIDI 10. KOLA Servolana - Don Bosco	64:74
Bor A - Ferroviario	n. o.
Inter Milje - Ricreatori	31:41
Inter 1904 - Alabarda	35:36
Počitek: Bor B
LESTVICA
Bor A in Alabarda 18, Dono Bosco 16, Inter 1904 in Ricreatori 10, Servolana 6, Inter Milje 4, Ferroviario 2, Bor B 0.
Po uspehu nad Rivignanom le še korak do zanesljive rešitve - Prepričljiva igra Doma v 2. MD - Borovke osvojile v 3. ZD derbi proti slogašicam
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Breg — Rivignano	3:2
(15:12, 4:15, 15:17, 15:10, 15:2)
BREG: Trenta, Slavec, Korošec, Stepančič, Olenik, Kofol, Pavletič, Premolin.
SODNIKA:	Lilli in Fulizio iz
Trsta.
Tudi proti Rivignanu so Brežan-ke osvojile dragoceni točki, ki jim dajeta možnost obstanka v tej ligi. Manjkata še dve koli do konca prvenstva in Brežankam ' se nudi možnost, da osvojijo še tekmo proti Virtusu iz Vigonova ter si tako matematično zagotovijo obstanek v 1. ženski diviziji. V zadnjem kolu jih čaka še tekma proti Liberta-su iz Krmina, ki je na vrhu lestvice.
Tekma proti Rivignanu je bila | precej izenačena, čeprav smo pričakovali boljšo igro domačink, ki so v prvem delu prvenstva premagale nasprotnice s precejšnjo lahkoto. V Dolini pa je Rivignano zaigral mnogo boljše, medtem ko so domačinke precej grešile v o-brambi in so zapravile mnogo servisov. V drugem in tretjem setu so bile Brežanke precej «zaspane», kar so izkoristile nasprotnice in so osvojile oba seta. Stanje je bilo precej kritično za domačinke, ki so se zavedale, da morajo nadoknaditi, kar so izgubile. Končno
smo videli lepšo igro na strani Bre-žank, ki so bile neustavljive v napadu. V zadnjem setu so bile nasprotnice precej živčne in tudi tc je bil vzrok, da so jih domače igralke premagale brez večjih težav.
MRS
2. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Libertas	3:0
(15:11, 15:11, 15:7)
DOM: M. Jarc, D. Klanjšček, B. Cotič, I. Devetak, J. Prinčič, I. Pahor in I. Komel.
SODNIK: F. Martelossi; stranski: L. Treu; zapisnikar: Igor Košuta (vsi trije iz Gorice).
Domovci so prepričljivo premagali solidno šesterko Libertasa iz Gorice, ki zaseda drugo mesto (skupno z AGI) na lestvici odbojkarskega prvenstva 2. moške divizije.
Dom se je tako oddolžil za poraz, ki ga je doživel v prvem srečanju z Libertasom s 3:2.
Srečanje ni bilo zanimivo. Domovci so stalno imeli vajeti igre v lastnih rokah in nikdar niso dovolili, da bi se nasprotniki na i-grišču razigrali. Posebno učinkovit je bil napad in to po zaslugi J. Prinčiča in I. Devetaka, ki sta bila neustavljiva za nasprotnikovo o-brambo.
S tema novima točkama jih je
...„„„„„„„„........................""""..........................
V 3. AMATERSKI LIGI
NOGOMET,
Križanom le točka za 2. AL
Vesna doslej še neporažena - Remi Sovodenjcev, zmaga Doberdobcev
V prvi tekmi zmaga Rijeke
REKA — Včeraj so na Reki o-digrali prvo finalno tekmo jugoslovanskega nogometnega pokala, v kateri je Rijeka premagala beo-
Nogometno prvenstvo 3. amaterske lige se bliža koncu. V nedeljo so odigrali pare devetega povratnega kola. V skupini N si je kriška Vesna z zmago v derbiju s Krasom teoretično zagotovila prestop v višjo ligo. Križani imajo po zmagi s Krasom dve točki prednosti nad enajsterico Čampi Elisi, ki pa mora odigrati še eno samo tekmo (proti Esperii SL), medtem ko mora Vesna igrati še dve tekmi, in sicer proti Unionu in Interju SS. Križani imajo
jela pa jih je kar 75 (prejšnjo nedeljo proti CGS kar 12). Torej to jasno potrjuje, da ima Vesna končni naslov že v žepu.
O ostalih izidih bi omenili, da je skupina ekip zgornjega dela lestvice imela premoč nad ekipami spodnjega dela lestvice, kar jasno potrjuje, da je bilo to prvenstvo razdeljeno na dve skupini ekip, to je šibkejših, ki so ostale na spodnjem delu lestvice, in močnejših ki so si med seboj razdelile precej točk.
trenutno 28 točk, to je maksimalno. Med vsemi temi je seveda izstopa-kar lahko doseže ekipa Čampi Elisi, i la kriška Vesna, ki je edina enaj-kar pomeni, da Vesni v preostalih sterica, ki ni doživela poraza v tem
prvenstvu in zaradi tega končni na-
pornem,
180 minutah igre zadostuje osvojiti le eno'1 'samo tički) in s fetn št matematično zagotoviti prvo mesto na lestvici in obenem prestop v 2. a-matersko ligo.
Za kriško enajsterico to res ne bi smelo biti težko, če upoštevamo, da prav v nedeljo gostuje pri ekipi Uniona, ki v tem prvenstvu ni še zmagala (Podlonjerci so remizirali le z Edero in Inter jem SS). Poleg tega pa moramo dodati, da je ekipa Uniona doslej dala le sedem golov, pre-
Kadetska enajsterica Brega letos res uspesno zastopa barve svojega društva

NOGOMET

V PRVENSTVU KADETOV
BREŽANI ČEZ PREDZADNJO OVIRO
Po zmagi nad Libertasom so še vedno na prvem mestu lestvice
Breg — Libertas 3:0	(1:0)
BREG: Ota (Smotlak), Poropat, Tritta Slavec, Ražem, Pavletič, Grizonič, Klun (Sovič), Samec, Pe-roša, Kraljič.	.
STRELCI: p.p. Perosa; d.p. Pe-
roša, Samec.
Bregovi kadeti so povsem uspešno premostili najbrž predzadnjo oviro v tem prvenstvu. Premagali so tre-tjeuvrščeno ekipo Libertasa in ostali še vedno skupno z ekipo S. Gio-vanni na vrhu lestvice
Tudi v soboto so Brežani zaigrali zelo lepo. to pa predvsem potem, ko so dosegli prvi zadetek s Per<?sc}: Gostje niso nikoli tesneje ogroža i brežanskih vrat, «plavi» pa so igrali napadalno. Že po prvih minutah igre v drugem polčasu pa je pnslo do drugega zadetka. Prosti strel je lepo izvedel Peroša in je neubranljivo poslal žogo v mrežo. Kmalu nato ie bil nevaren Samec, ki je močno streljal v vrata, prečka pa je žogo odbila: par minut kasneje pa je po osebni akciji dosegel prvi zadetek.
Pohvaliti je treba vso ekipo, od obrambe do napada, ki igra res požrtvovalno in s svojimi rc^ltati se bliža končnemu cilju. SMl
najmlajši
Vesna — Domio 2:2	(1:0)
VESNA: Savarin, Švab, Buri, Pun-
tari, De Lorenzi, Sedmak, Stepančič, Del Bello, Kostnapfel, F. Can-dotti, R. Candotti.
STRELCI: v 16. min. p.p. R. Candotti; v 7. in 19. min. d.p. Domio: v 28. min. d.p. Kostnapfel V pokalu «Acquavita» so najmlajši nogometaši Vesne iztržili dragoceno točko proti zagrizeni ekipi Do-mia. «Plavi» so zaigrali lepo v p.p., v nadaljevanju igre pa so prepustili pobudo gostom, ki so kar dvakrat zatresli mrežo Savarina. Za izenačenje je poskrbel Kostnapfel le dve minuti pred koncem.
Vesno čaka sedaj tekma s Forti tudom. Dovolj bi bila le točka, da bi se Križani uvrstili v finale tega pokala.
M. K.
Op. Supercaffe — Kras 5:0 (5:0)
KRAS: I. Škabar (W. Škrk), Peric, B. Škrk, R. Purič, D. Purič, Tavčar, K. Purič (Legiša), Terčon (F. Škabar), Sardoč (Gabrovec) Hrvatič in Kralj.
Enajsterica Krasa je doživela pe koč poraz proti bolje razpoloženim domačinom. Na zelo majhnem o-penskem igrišču so imeli krasovci zelo malo možnosti za hiter oroti napad, naši fantje so imeli zelo slab dan, pa tudi nekaj smole. U-
pajmo, da bodo v preostalih dveh tekmah zaigrali bolje.
R. B.
CICIBANI
Inter SS — Breg 1:1	(1:1)
BREG: Maver, Ota, Boneta, Družina, Jerman, Sancin, Švara (Koren, Parovel).
STRELEC: (za Breg) Švara.
Proti poprečno starejši in solidni ekipi Inter SS je uspelo Brežanom [»spraviti svooj četrto letošnjo prvenstveno točko. Igrali so zelo dobro, predvsem pa požrtvovalno. Svoj gol so dosegli v prvem polčasu in to po zaslugi Švare.
V drugem polčasu je bila igra izenačena in ni prišlo do drugih zadetkov ter je remi pravičen izid.
SMI
Primorje — Zaule	1:1
PRIMORJE: Comino, De Bernardi, Reina, Micheli, Sardoč, Fagin, Daneu.
Na domačih tleh so cicibani Primorja nepričakovano remizirali proti skromnim Zaulam, ki so z remijem proti Prosečanoni osvojile svoj letošnji prvi remi v prvenstvu in prvo točko na lestvici. «Rdeče-ru-meni» bi vsekakor zaslužili obe toč ki, toda tokrat jim športna sreča ni bila naklonjena, saj so za las zgrešili gol.	W. H.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Zarja spet brez točk
Zarja — I aule 1:2 (0:2)
ZARJA: Favento, Grgič, Žagar, Terčon, Samese, Cecchi, Sulčič, Bi-dussi, Fonda (v d.p. Metlika), Fran-dolič, Gheri, 12 Puzzer.
ZAULE: Pause, Cociancic, Lego-vic, Righer, Pregare, Gauferi, Val-zano, Bologna, Puntin, Millo in Ru-pini.
STRELCI: v 26. min. Gaufen, v 45. min. Bologna, v 48. min. Bidussi.
SODNIK: Trpin iz Gorice.
Zarja je ponovno poražena zapustila domače igrišče; tokrat pa poraza Bazovci niso zaslužili, saj so bili skozi vso tekmo boljši od gostov in so jih tudi nadigrali. Vmes pa je posegel slab sodnik. Prvi gol Žavelj je padel po nepravilni akciji, saj so se kar trije gostujoči igralci znašli v off-sideu, sodnik Trpin pa je gol priznal. Po golu so se zar-jani silovito pognali v napad in kmalu nato je vratnica rešila Pause ja. V naslednjih minutah so imeli Bazovci še nekaj priložnosti, ki pa niso za las končale v mreži gostov. Nekaj trenutkov pred koncem polčasa pa so Žaveljci podvojili po napaki obrambe.
V drugem delu igre je Zarja silovito pritisnila in je kmalu zmanjšala razliko z Bidussi jem, po izredno lepi akciji Fonde in Sulčiča. Po golu so zarjani še siloviteje pritisnili, vendar pa jim sreča tokrat ni bila naklonjena, saj so napadalci im?li veliko uporabnih žog, vendar jih je vratar Pause ubranil. BIG
slov zasluženo pripada kriški' enajj sterici, ki je prevzela vodstvo v desetem kolu in ga ohranila do konca.
V	skupini O pa dve koli pred koncem še vedno dve točki ločita vodeči Baxter od Domia. Tudi v nedeljo sta obe enajsterici zmagali in zaradi tega je vse odloženo na zadnjih 180 minut iere.
SKUPINA N
IZIDI 20. KOLA
Edera - Esp. S. Giovanni	3:1
Roianese - Op. Supercaffe	0:1
Vesna - Kras	3:0
CGS - Union	12:1
Čampi Elisi - Inter SS	1:0
LESTVICA
Vesna 28, Čampi Elisi 26, Edera in CGS 23, Op. Supercaffe 22, Espe-ria SL 21, Roianese 15, Esperia S. Giovanni 14, Inter SS 13, Kras 12, Union 2.
PRIHODNJE KOLO (20.5.)
Esperia SL - Čampi Elisi; Inter SS - CGS; Union - Vesna («1. majv 13.30); Kras - Roianese (Križ 16.00); Op. Supercaffe - Edera.
SKUPINA O
IZIDI 20. KOLA
S. Anna - Domio 1:2; Rabuiese -S. Vito 0:2; Duino - Cave 2:5; Arti-giani - S. Andrea 0:1; S. Sergio -Chiarbola 0:2; Baxter - Flaminio 3:0.
LESTVICA
Baxter 32, Domio 30, S. Andrea 27, Chiarbola 26, Cave 24, Artigiani 23, S. Anna 20, S. Vito 17, S. Sergio 14, Rabuiese 12, Duino 9, Flaminio 5.
B. R.
Na Goriškem
V	nedeljo se je zaključilo prvenstvo v M skupini 3. AL, kjer nastopata naši goriški predstavnici, enajsterica Mladosti iz Doberdoba in Sovodnje. Naši enajsterici sta v tem prvenstvu razočarali
Dom zbral skupaj 14 in si tako zagotovil, poleg obstanka, celo peto mesto na lestvici 2. moške divizije. Libertas iz Gorice pa si je morda s tem porazom celo zapravil napredovanje v 1. MD. Kot zanimivost naj še omenimo, da so domovci letos premagali vse nasprotnike, ki se borijo za prva mesta 2. MD (Vivil, AGI in tokr~t Libertas). ter tako dokazali, da upravičeno sodijo med najboljše šesterke letošnjega prvenstva druge moške divizije.	I. K.
3. ZENSKA DIVIZIJA Bor B — Sloga B	3:0
BOR B: Furlanič, Župančič, Tomšič, Klemše, Maver, Montanari, Marži in Prešelj.
SLOGA B: Debenjak, Vidali, Čufar, Grgič, Benčina, Petaros in Co-vaeio.
SODNIK: Pešce.
Kot je bilo pr čakovati, šesterka Bora B ni naletela na enakovrednega nasprotnika niti pri drugi postavi Sloge. Borovke so pospravile ce-seti zaporedni par tečk brez večjega naorezanja. Samo srečanje ni bilo najbolj zanimivo, ker je bilo že vnaprej znano, da bodo «plave» izbojevale končno zmago. Prav podcenjevanju lahko pripišemo nekoliko bolj medlo in nezanesljivo igro kot običajno.	G. F. .
Inter A — Bor A v 3:1 (15:£# 15:8, 7:15, 15:7)
BOR:	Gerdol, Maver, Dougan,.
Čepar, Bajc, Vekjet, Cer^ol, Vesel,' I Birsa, Scocchi. i	■■■':■
Proti prvim na lestvici so odboj' i karice Bora doživele pričakovan po-’, raz, čeprav s svojo igro niso razočarale. Žal, so stopile na igrišče s. premalo samozavesti, saj bi sicer lahko nevarneje ogrozile doslej še nepremagano šesterko Interja. Kljub vsemu pa nekatere dobre akcije naših igralk dopuščajo zmeren optimi-zen za preostale štiri prvenstvene nastope, ko se bo Bor pomeril z na papirju nekoliko lažjimi nasprotniki.
Mig
3. MOŠKA DIVIZIJA Lucinico — Juventlna Copego 2:3 (16:14, 16:14, 4:15, 11:15, 5:15)
JUVENTINA: Golob, Marchi, Cor-va, Marušič, Plesničar, Mučič, Lo-ris in Lučko Nanut.
štandreška Juventina je izbojevala pomembno zmago proti ekipi iz Ločnika, ki se kakor «belo-rdeči» poteguje za napredovanje v višjo ligo. V začetku srečanja je kazalo, da bodo juventinci precej zlahka podlegli nasprotniku, ki je osvojil prva dva niza.
V tretjem setu pa so Corva in to-KONČNA LESTVICA	variši zaigrali, kot znajo in si za-
Sagrado 48, Isonzo 47, Pro Far- gotovih set, tako tudi ostala dva.
(čeprav sta igrali v povratnem delu nekoliko bolje), saj Mladost zaseda na končni razoredelnici le 6. Sovodnje pa celo deveto mesto.
Mladost je v zadnjem kolu slavila v Foljanu prestižno zmago nad domačo enajsterico, Sovodnje pa so San Lorenzu odnesle tečko. Prvo mesto v tej skupini je zasedel Sagrado, ki je uspešneje nastopal prav v zadnjih tekmah in tako napreduje v 2. AL.
IZIDI 30. KOLA
Panzano	- Poggio	1:1
Brazzanese - Vermegliano		4:0
L. Capriva - Pro Farra		2:2
Isonzo -	Piedimonte	4:1
Azzurra -	Villanova	2:1
Sovodnje	- San Lorenzo	1:1
Fogliano	- Mladost	0:1
Sagrado	- Mariano	2:1
ra 45, Mariano 39, Azzurra 36, Mladost 33, Villanova 32, Fogliano 30, Sovodnje 29, Brazzanese 27, Piedimonte 26, Poggio 23, Verme-gliano 18, L. Capriva in San Lo-renzo 17, Panzano 13.
Juventina bo v nedeljo popoldne v Gradežu odigrala odločilno srečanje za prestop v 2. moško divizijo. Štandrežci bodo namreč igrali z drugouvrščenim Vollejem.
M. Edi
•itmitiiHiMttuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniiii
Iz planinskega sveta
OBVESTILO
ŠZ Bor
priredi ob svoji 20-letnici, v okviru programa Športne šole in pod pokroviteljstvom revije Galeb OTROŠKO OLIMPIADO za učence vrtcev in osnovnih šol mesta Trst (Grbec, Gregorčič-Ste-pančič, Barkovlje, Bazoviški junaki, Kette, širok, Sv. Jakob, Župančič in Milčinski). Za učence teh šol bo v soboto, 19. t.m. na sporedu na stadionu «1. maj* ob 15. uri troboj (tek na 20 m, skok v daljino z mesta in met žoge), za otroke vrtcev pa vožnja s triciklom med ovirami. Vsi udeleženci tekmovanja bodo nagrajenk Ker se bo tekmovanje začelo točno ob 15. uri, naj se tekmovalci zbero že ob 14.30, da bi se pravočasno prijavili za nastop.
Dan prej, jutri, 18. maja bo (prav tako na stadionu «1. maj») ob 15. uri na sporedu tekmovanje med dvema ognjema za učence 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Nastopajo lahko le mešane ekipe (5 deklet, 5 fantov). Na tekmovanju med dvema ognjema lahko nastopajo tudi učenci telovadnih skupin iz ostalih krajev tržaškega o-zemlja. To tekmovanje ho tudi kvalifikacija za nastop v soboto, 9. junija (katerega bo organizirala komisija za doraščajučo mladino pri SKGZ).
Jugoslovani
osvojili Everest
Vsi smo z velikim zadovoljstvom sprejeli novico, da sta v nedeljo dva slovenska alpinista, Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, stopila na vrh Everesta in tako uspešno dosegla cilj, ki si ga je zadala jugoslovanska himalajska odprava. Naslednjega dne je še naveza Belak - Božič ponovila podvig ter tako le potrdila in ovrednotila trud vseh članov odprave.
Kaj naj bi temu dodali?
Jugoslovanski in predvsem slovenski alpinisti so že večkrat dokazali svojo pravo vrednost na mednarodnem področju. Tokrat so osvojili najvišjo goro na svetu po dolgi in težki smeri — zahodnem grebenu, ki so jo takoj nato imenovali — jugoslovanska smer. S tem so le potrdili, da spadajo v sam vrh svetovne alpinistike.
Bližnje delovanje SPDT
To nedeljo bo končno celodnevni izlet za osnovnošolsko mladino na Ojstmik, nad Kanalsko dolino, ki ga prirejata Športna šola in SPDT. Vpisanih je 91 otrok. starejših spremljevalcev pa je kar 21. Ti bodo skrbeli, da se bodo otroci na svojem izletu čim bolje počutili. Zbirališče otrok bo v nedeljo zjutraj ob 5.30 pred glavnim vhodom tržaške železniške postaje, odhod vlaka proti Ukvam bo ob 6. uri. Od Ukev se bodo otroci s svojimi vodič* podali na Ukvansko planoto ter kosili v koči Nordio. Starejši otroci se bodo nato podali na vrh Ojstrnika, za ostale pa bodo priredili razne i-gre in zabavo. Povratek bo v popoldanskih urah z vlakom iz Ukev v Trst, kamor bo vlak pripeljal na železniške postajo ob 19.38.
# * «
Prejšnjo nedeljo so se člani SP DT udeležili slavja na Trstelju, nad Vipavsko dolino, ob priliki slavnostnega razvitja prapora PD Nova Gorica. To je bila lepa prilika za srečanje vseh primorskih planincev. od Tolmina pr preko Gorice do Trsta, na sporedu je bil kulturni spored ter govori.
D.J.
4. spomladanski pohod SPDG
Za 4. spomladanski pohod v Brda ni vreme nič kaj dobrega obetalo, zato so se nekateri ustrašili huj šega. Tisti, ki so se zbrali ob napo vedani uri pri pevmskem mostu, pa so ubrali pot pod noge ter jo mah-
nili skozi Grojno na vrh Kalvarije. Že med potjo se je začelo vreme izboljševati. Na vrhu se je po-hodcem nudil krasen razgled, na jug proti Furlaniji in na Goriška Brda, na drugi strani meje, na sever na mesto Gorica, z bistro Sočo. na Novo Gorico, Solkan ter Trnovsko planoto. Po kratkem odmoru so se izletniki podali po stezi, med vinogradi in polji k Štekarjevi domačiji. Tudi tokrat je izletnike lepo sprejela prijazna gospodinja Adrijana. Seveda, tu je bil daljši postanek, ker se je lakota pričela & glašati; pospravili so vse dobrote, ki so jih prinesli s seboj ter jih zalili z dobro kapljico, ki se dobi pri Štekarjevih. Po vsem tem sta se dve članici odpravili na nakup jajc ter pripravili okusno «/r-taljo* s salamo. V slast je šel tudi domači šterejev kruh.
Namen pohoda je bil še obisk <dvo-ra» v Steverjanu in prireditve domačega prosvetnega društva «Bri-. ški grič»; ker pa se je vreme začelo ponovno kisati, so se pohodci s hitrim korakom vračali preko Bukovja - Grajne do pevmskega mosta, do prevoznih sredstev.
Pohod je zelo dobro uspel, v veselem razpoloženju, ki ga nudi prelepa narava, pripomoglo pa je tudi zadovoljivo vreme.
* # *
Omenimo še, da je bil 3. pohod na velikonočni ponedeljek na Kras in sicer peš od bivše gostilne pri «Tinkotu», v vas Vrb. kjer je bil o-bisk spomenika NOB. Vsi so se podali nato v kočo «jamarskih krtov*, tu so prišle na dan vse mesne dobrote na žaru. Tudi ta pohod je potekal v naklonjenem vremenu.
OBVESTILA Otroško srečanje TS - GO Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da bo OTROŠKO SREČANJE TS . GO v soboto, 9. junija, ob 15. uri v dolinski občinski telovadn’ci in ne v Gorici, kot je bilo prvotno določeno.
« « «
Mladinski center Gorica
vabi vsa prosvetna in druga društva, naj sodelujejo na odbojkarskem (za moške in ženske) in košarkarskem turnirju, ki se bo odvijal na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma. Vpisovanje sprejemaj!) v uradu Dijaškega doma (Svetogorska cesta) ter na sedežu ZSŠDI (Ulica Malta Z).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnoprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
žiro račun 50101-603-45361 sADITb • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julnske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
17. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajat in tiska P
,	Član Italijanske
I ZTT	zveze časopisnih
vrst	založnikov FIEG
DELAVCI SO MED APRILSKIMI STAVKAMI 1ASTRAZILI VHODE TOVARN
Tajniki sindikalne federacije kovinarjev včeraj kot obtoženci na rimskem sodišču
Združenje kovinarskih industrijcev, ki je prijavilo sodišču sindikat FLM, zahteva, naj sodstvo proglasi delavsko stražo pred vhodom tovarne za nezakonito
RIM — Vsedržavni tajniki združenega sindikata kovinarjev so se morali včeraj v Rimu odzvati res nenavadnemu »vabilu*. Galli, Mat-tina in Bentivogli so se namreč morali predstaviti na rimskem sodišču. kjer jih je zaslišal sodnik Lo Turco v zvezi s prijavo združenja kovinarskih industrijcev. Leto namreč trdi in obtožuje FLM, da je med aprilskimi stavkami u-porabila nezakonito metodo sindikalnega boja. Predstavniki sindikatov CGIL - CISL - UIL naj bi namreč, kot so včeraj na sodišču obrazložili odvetniki združenja kovinarskih industrijcev, zastražili vhode nekaterih tovarn, da bi prisilili delodajalce, v tem primeru kovinarske industrijce, da se prilagodijo njihovim zahtevam med pogajanji za obnovitev delovnih pogodb. Predstavniki sindikalnega gibanja naj bi potemtakem, vedno po mnenju tožilcev, preprečili delavcem vsakršno demokratično izbiro. Zahtevamo — so svoj poseg končali odvetniki — da sodstvo proglasi takšen način boja za nezakonitega in s tem prepreči vsako nadaljnjo podobno pobudo, ki predstavlja le grobo izsiljevanje.
S svoje strani pa so zagovorniki združenega sindikata kovinarjev piedložili rimskemu sodišču dokument, v katerem trdijo, da rimsko civilno sodišče ni bilo nikdar zadolženo za obravnavo spora med delodajalci in sindikati, saj vsaka dokončna odločitev pripada zaenkrat še vedno pretorju. Dalje tudi zahtevajo, naj sodišče prizna, da predstavniki sindikata niso kr šili nikakršnega zakona, ko so brez vsakršnega nasilja stražili vhode obratov, kar je že večkrat proglasilo za zakonito potezo, tudi ustavno sodišče.
Rimsko sodstvo včeraj ni prišlo do nobenega stvarnega sklepa in je preložilo obravnavo na konec maja.
Za vsedržavno združenje sindikata kovinarjev pa ni bilo jutranje srečanje na rimskem sodišču edino in najvažnejše včerajšnjega dne. Pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe kovinarjev so namreč prav te dni v polnem teku. S hitrimi koraki se bližamo koncu maja in vprašanje, kdaj bodo pravzaprav delovne pogodbe obnovljene, postaja vedno bolj pereče in zaskrbljujoče. Ne gre namreč pozabiti, da se s prav tako hitrimi koraki približujejo tudi volitve.
V Rimu so se tako včeraj nadaljevala pogajanja med FLM in zvezo poldržavnih industrijskih podjetij Intersind za obnovo delovne pogodbe nad 300 tisoč delavcev. Prav tako so potekala pogajanja tudi na sedežu vsedržavne zveze industrijcev. Delovne pogodbe je namreč treba obnoviti v kar 9 tisoč obratih, ki zaposlujejo milijon in 200 tisoč delavcev.
Kovinarji pa so včeraj z mogočnimi protestnimi manifestacijami v Turinu in Milanu zahtevali obnovitev svoje delovne pogodbe, pred
nekaterimi industrijami pa so tudi demonstrativno zastražili vhode o-bratov v znak solidarnosti z obtoženimi tajniki FLM. (ap)
Italijanska zakonca priprta pri Lyonu
Francoska policija demantirala prvotne govorice, da naj bi šlo za domnevna terorista
PARIZ — Agenti francoske prometne policije so včeraj pri Lyonu priprli mlada italijanska zakonca Sergia Cerignana in Ingelborg Es-sel, ki je po rodu Avstrijka. Dvojico naj bi izsledili in zaprli na o-snovi prijave neke pariške družbe »rent a car*, kateri zakonca naj ne
bj pravočasno vrnila najetega avtomobila.
Novica ne bi bila vredna omembe, če se ne bi včeraj v prvih jutranjih urah razširila govorica, da naj bi bila Cerignano in Esslova osumljena članstva v rdečih brigadah, zaradi česar naj bi francoski organi javne varnosti prosili za sodelovanje Interpola in italijanske policije. Pozneje so tako v Lyonu kot tudi v Italiji sicer demantirali te govorice in poudarili, da je šlo za «nelju-bo pomoto* in da priprta zakonca ne sodita v seznam domnevnih teroristov. Vendar demantij ni povsem razjasnil zadeve, saj med drugim ni mogoče razumeti, zakaj je molk francoske policije v zvezi s priprto dvojico neprodiren, če gre res samo za tatiča, ki naj bi skušala ogoljufati pariško družbo.
Nacistični krvnik Hess na svobodi?
LONDON — Po pisanju revije »Kvening News», naj bi bila Sovjetska zveza pripravljena osvobodili nacističnega krvnika in Hitlerjevo desno roko Rudolfa Hessa, ki je že 31 let zaprt v zaporu Spandau v Berlinu. Po pisanju moskovskega dopisnika te revije Victorja Louisa, pa postavlja SZ za u-svoboditev Hessa dva pogoja: 1. po osvoboditvi bi moral Hess javno obsoditi nacizem in 2. preostali del svojega življenja bi moral preživeti na kakem osamljenem kraju, daleč od ljudi. Hess, ki je star 85 let, je še zadnji nacistični voditelj, ki sedi za zapahi.
V svojem članku Victor Louis med drugim tudi piše, da Moskvo zelo zaskrbljuje ponovno ogrevanje za nacistične »ideale* v Nemčiji in prav javna obsodba nacizma s strani Hessa, bi za ta »čustva* pomenila hud udarec. Vendar sovjetski voditelji upravičeno mislijo, da bi bilo zelo težko prepričati Hitlerjevega sodelavca, da opravi tak korak. »Edina oseba, ki bi lahko na Hessa vplivala, je njegov štiridesetletni sin Wolf». Ta je pa že izjavil, da je njegov oče pripravljen obsoditi nacizem.
Kaže, da je domnevna popustljivost Sovjetske zveze glede tega vprašanja zelo presenetila diplomatske kroge v Berlinu. Vendar Velika Britanija, Francija in ZDA, ki imajo v podobnih primerih skupaj s Sovjetsko zvezo glavno besedo, nimajo nič proti da bi Hess ponovno svobodno zadihal. Kljub vsem tem in podobnim govoricam pa so včeraj pri Foreign officeu izjavil, da V. Britanija o tem zadnjem sovjetskem sklepu ni informirana. Uradni glasnik je tudi izjavil, da se je britanska vlada že večkrat izrekla za Hessovo osvoboditev, vendar se je SZ takim zahtevam vedno uprla, (mč)
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiimiiiiuiiiMtmuMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinuai
Po 100 dneh zopet doma
DRAGO PRAČANE USLUGE ZLIKOVCEM
V Ferrari aretirali bivšega podkvestorja
Hude obtožbe: od podkupovanja do zatajevanja uradnih aktov
V strahu pred novo razsodbo
FERRARA — Podkvestor v zaporu: to bi moralo čudno zveneti, vendar to drži. Že dolgo je tekla preiskava, ki jo je sprožil bolonjski preiskovalni sodnik Bruno Catala-notti, proti podkvestorju in bivšemu načelniku letečega oddelka kvesture v Ferrari dr. Dcmenicu Schet-tinu, o katerem so ob koncu 1977. leta krožile po mestu in še posebno v krogih »podzemlja* čudne govorice.
Govorili so, da je imel dr. Schet-tino stike z neko prostitutko, katero ni izkoriščeval. Izkoriščevala pa ga je ona, ker je moral mož postave večkrat iti na roko in celo delati usluge številnim, sodnim organom in seveda tudi njemu, dobro znanih zlikovcev.
Že tedaj so dr. Schettina premestili v Milan, trenutno pa je bil dr. Schettino, kj je poročen in ima tri otroke, na bolniškem dopustu v Ferrari, kjer je imel tudi stalno bivališče.
Pred dnevi je dr. Schettino zvedel, da bodo proti njemu izdali zaporni nalog, zaradi česar se je prostovoljno javil kvesturi. Ni se zmotil in ko so mu pokazali nalog, ki ga je spravil za rešetke, je prebledel: obtožujejo ga ne le podkupovanja, temveč tudi poneverbe dokumentov in zatajevanje uradnih aktov.
Delegacija ZSO pri Wagnerju
CELOVEC — V okviru svojih nastopnih obiskov je predsedstvo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, izvoljeno na zadnjem občnem zboru, včeraj obiskalo koroškega deželnega glavarja Wagnarja.
V daljšem razgovoru so predstavniki zveze seznanili deželnega glavarja s stališči Zveze slovenskih organizacij do vseh perečih problemov in pri tem na nekaterih področjih ugotovili podobne poglede. Na drugih področjih pa tudi različna pojmovanja. (Sindok)
no veliko medcelinsko letalo DC-10. Priletelo je v sredo na beograjsko letališče, kjer so ga na slovesnosti poimenovali po pionirju jugoslovanskega letalstva Edvardu Rusijanu. Na slovesnosti so bili tudi predstavniki Nove Gorice, rojstnega mesta Edvarda Rusijana, njegov brat Karlo Rusijan in drugi. Novo JAT letalo bo vzdrževalo zvezo z Avstralijo in bo prvič poletelo tja že čez dva dni. Sprejme 282 potnikov in 15 ton tovora in leti s hitrostjo 950 kilometrov na uro. (jp)
SARAJEVO — Ob dnevu vojnega letalstva, to je 21. maja, bodo v Sarajevu prvič predvajali film »Partizanska eskadrila*, ki so ga snemali 2 leti. V glavnih vlogah nastopajo Bekim Fehmiu, Bata Živojinovič, Ljubiša Samardžič, Radoš Bajič, Radko Polič in drugi. Glasbena spremljava je delo Bojana Adamiča.
Prizivni proces proti domnevnim ugrabiteljem in morilcem komaj 17-letne Cristine Mazzotti, se je včeraj nadaljeval z orisom izsledkov preiskave, na podlagi katere so končali na zatožni klopi in bili obsojeni, nekateri na manjše zaporne kazni, osem pa na dosmrtno ječo, vsi člani nevarne tolpe (Telefoto ANSA)
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM PREDSEDSTVA ČRNE GORE
Smotrna obnova Črnogorskega Primorja glavna skrb vse jugoslovanske skupnosti
Veljko Milatovič govoril tudi o škodi in o trenutnem položaju na prizadetem območju
JAT dobil novo širokotrupno letalo DC-10
MILAN — Evelina Cattaneo, 46-letna Milančanka, ki so jo 5. februarja letos ugrabili, je od včeraj ponoči ponovno v krogu svojcev. Ugrabitev je presenetila marsikoga, saj Cattaneova, ki je bila zaposlena v materinem avtosalonu Fiat, ni bila premožna. Ugrabitelji so pač računali na premoženje njene matere, a ta jih je takoj opozorila, da jim ne bo izplačala niti lire in da si lahko hčerko držijo kolikor hočejo. Toda že nekaj dni kasneje je Eve-linin brat Ezio zaprosil za »tiskovni molk*. Verjetno je že našel stik z ugrabitelji in je hotel zadevo srečno izpeljati do konca.
Toda karabinjerji, ki so se odločili za takoimenovant trde - posege, s katerimi so hoteli preprečiti plačilo odkupnine, so bili budni in so v noči med 12. in 13. apr dom zasačili družinskega sla, ki je bil namenjen s pol milijarde lir v milansko predmestje.
LIgrabitelji so nemudoma odgovorili: 26. aprila so opozorili milansko agencijo ANSA, da je v nekem baru Evelinino pismo. Tega so našli v rdeči ovojnici, kjer je bila tudi denarnica, ki so jo z osebno izkaznico ukradli nekemu upokojencu, in sliko, napravljeno »polaroidom* Eveline z nekim milanskim dnevnikom. V pismu je Cattaneova rotila naj jo z izplačilom odkupnine rešijo iz rok neusmiljenih ugrabiteljev. »Če se mi bo kaj zgodilo,* je nadaljevala Cattaneova, ki je omenila, da je psihično uničena, telesno naool kot je bila, da je imela tri kolapse in da je bolna na pljučih, »bo krivda padla na tiste, vključno sorodnike, ki se ne potegujejo za mojo osvoboditev.*
Končno je prišel, verjetno, ker so ugrabitelji vnovčili zahtevanih 600 milijonov Ur, čas za njeno izpustitev. V noči med torkom in sredo so jo ugrabitelji pustili z zavezanimi očmi in zamašenimi u-sti in ušesi ter pogrnjeno s kosom preproge nedaleč od hotela Mira-sole. Ženska se je iznebila obližev in drugega ter stooila v hotel, od koder je poklicala policijo. Na kraj je prišel tudi zdravnik z rešilnim avtom, ki jo je nemudoma pregledal. Na srečo njeno zdravstveno stanje, ki je bilo sicer precej zrahljano, ni bilo tako, da bi jo morali sprejeti v bolnišnico, zaradi česar so jo spremili domov. Po 100 dneh odsotnosti, je lahko Cattaneova ponovno spala na svoji postelji.
BEOGRAD — Jugoslovanski aerotransport je bogatejši še za e-
tiiiiiiii>iHiiiiaiiMiimiiiitiiiiiiaiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimti1*i*ui|"iiiiiiva'*ti*iii*iHH"iiii*ii|UMiH"iii"i
NAPOVEDANI ZA 7. IN 8. JUNIJA PROCESI V SALZBURGU
Ustavno, pravno in politično dvomljivo sodno preganjanje koroških Slovencev
Opozarjanje oblasti na neizpolnjene ustavne obveze je za avstrijsko pravosodje kaznivo dejanje
RIM — Predsednik republike Per-tini je sinoči prisostvoval v studiu »Fonu Roma* premierski predstavitvi ameriške nadaljevanke o nacističnih zločinih nad Židi v končen tracijskih taboriščih in tudi v plinskih celicah «Holocaust». Ameriško televizijsko delo v 8 nadaljevanjih bo prenašala prva italijanska tele vizijska mreža od nedelje, 20. t.m.
CELOVEC — Naslednje srečanje slovenske manjšine z avstrijskim pravosodjem bo 7. in 8. junija v Salzburgu, ko naj bi sodiU sedmim slovenskim aktivistom. Od tega naj bj štirje pred porotnim sodiščem odgovarjali zaradi škode, ki naj bi ’sjo pozročiU v napisnih akci;al), preostalim trem pa bo sodil sodnik posameznik, ker so se na demonstracijah menda upirali koroški žan-darmeriji.
Da se bodo te nenavadne sodne obravnave nadaljevale, je že v začetku marca poročal običajno dobro poučeni »Salzburger Nachrichten*. Prva razprava bi morala biti že minuli mesec pred sodiščem v Wiener Neustadtu, vendar pa so jo iz neznanih razlogov preložili. Še vedno je težko najti odgovor na vprašanje zakaj se je avstrijsko pravosodje sploh odločilo za to, da sodno preganjanje udeležencev demonstracij in protestnih akcij iz 1. 1975 in 1976 nadaljuje, saj gre za postopke, ki so ustavno, pravno in politično nadvse dvomljivi in z njimi avstrijsko pravosodje prav gotovo ne dela najboljšega vtisa.
Predvsem so žrtve teh sodnih postopkov tisti avstrijski državljani slovenske narodnosti, kj so s svojimi protestnimi akcijami opozarjali avstrijske oblasti na neizpolnjene obveznosti iz avstrijske državne pogodbe ter s tem na neizpolnjene ustavne obveznosti druge avstrijske republike, potem ko je leta 1976 pokleknila pred pritiski nemškega nacionalizma in sprejela sedmojulij-sko zakonodajo, ki so jo diktirale Slovencem sovražne sile. Prav tako je sodno preganjanje slovenskih ak: tivistov dvomljivo tudi po pravni plati.
Eden od doslej treh zaključenih procesov, to je proces, v katerem je sodišče v Linzu obtoženega Štefana Petjaka obsodilo na visoko denarno kazen, ker naj bi z napisno akcijo povzročil gmotno škodo, je namreč pokazal, da hočejo avstrijske oblasti sedmojulijsko zakonoda jo uporabljat) skrajne restriktivno: v procesu, ki je bil zaradi protislovenskega ozračja na Koroškem prestavljen v Linz, sodišče ni hotelo uporabljati slovenščine, pa čeprav velja tudi v Avstriji pravno načelo, da zaradi delegiranja proce-
sa obtoženec ne sme biti prikrajšan pri svojih pravicah. Tretje, kar povedo ti procesi o realnem položaju slovenske manjšine v Avstriji, pa je nenavadno poimenovanje načela enakopravnosti vseh državljanov pred zakonom: medtem ko je Avstrija v prid tistim nemškim nacionalistom, ki so v jurišu na dvojezične krajevne napise leta 1972 mimo hude politične, povzročili tudi veliko gmotno škodo, razglasila amnestijo, morajo slovenski aktivisti,
.............. umu m   lllliilllll n  .......................................................
Desničarski skrajnež za zapahi
PARMA — Karabinjerji operativnega orožniškega oddelka v Parmi so včeraj zjutraj na ukaz državnega pravdništva iz Rietija a-retirali 33-letnega profesorja Clau-dia Muttija in 23-letnega študenta Leonarda Allodija. Sumijo ju, da sta člana skrajnodesničarske teroristične organizacije «ljudsko revolucionarno gibanje*, ki si je med drugim prilastilo odgovornost za atentat na rimsko kaznilnico Re; gina Coeli. Prof. Mutti je že dalj časa znan policiji kot pristaš skrajne desnice in je bil med drugim tudi vpleten v preiskavo o pokolu na Trgu Fontana.
Policija zaplenila avto s sporočilom RB
RIM — Agenti rimskega Digosa so včeraj zjutraj zaplenili fiat 500, v katerem so pripadniki rdečih brigad namestili magnetofon z dalj* šim Sporočilom in si prilaščali odgovornost za atentat na Trgu Ni-cosia ter za napad na demokr-ščanskega rajonskega svetovalca Merolo. V bistvu je šlo za povzetek letaka, s katerim so si teroristi pred nekaj dnevi prilastili odgovornost za oba zločina.
CAMPOBASSO — Prileten kmet je včeraj zjutraj v strogem središču Beneventa ubil odvetnika Luigija Marina, bivšega občinskega odbornika PSI. ki je bil zelo angažiran v sedanji volilni kamna-nji. Morilec, 66-letni Umberto Malo. se je pod večer javil karabinjerjem. Po prvih nepopolnih informacijah kaže, ker ni bil Maio ustrelil odvetnika, ker ni bil zadovoljen s tem. kako je Marino vodil njegovo pravdo za razmejitev nekega zemljišča.
AGRIGENTO — Zahtevo po strežbi v restavraciji, ki so jo zapirali, sta dva mlada fanta plačala s smrtjo, tretji pa se bori v bolnišnici za življenje. Nanje je streljal s samokresom uslužbenec restavracije «L* Dune* v San Leone, ki jih je hotel odgnati. Dva 20-letna fanta sta obležala mrtva na tleh, tretjega so morali odpeljati v bolnišnico, dvema pa se je posrečilo zbežati. Slednja so aretirali pod obtožbo soudeležbe pri pretepu, v zapor je moral seveda tudi krvoločni uslužbenec, 41-letni Emanuele Camovale.
TITOGRAD — Predsednik predsedstva SR črne gore Veljko Milatovič je v včerajšnjem intervjuju jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug prvič po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Črnogorsko Primorje, prikazal dimenzije škode, trenutni položaj, solidarnost Jugoslavije in vsega sveta ter pobude, da se čimprej in najbolj smotrno odpravi posledice potresa.
Ze pri prvih vprašanjih Tanjugovih časnikarjev je prišla do izraza zaskrbljenost čme gore in vse Jugoslavije za nadaljnji razvoj' te republike. »Potres je porušil ali poškodoval prav tisto regijo, od katere so manj razvite občine Čme gore, ki spadajo med najbolj nerazvita območja naše dr-
ki so nastopili v obrambo avstrijskih ustavnih načel, pred sodišča, ker je tako v začetku leta 1977 sklenilo koroško državno tožilstvo. To tožilstvo se je tedaj vključilo v pri tiske, katerih cilj je bil prisiliti manjšino, da sprejme sedmojulijsko zakonodajo ter se vključi v manjšinske sosvete. Manjšina je tedaj zavrnila tako zakonodajo kot sosvete in te inštitucije zavrača tudi dandanes.
MARJAN SEDMAK
Vesoljska ladja - tovornjak
Vesoljska Ndja - tovornjak »progres 6», kot sta jo slikala Vladimir Ljahov in Valerij Rjumln, tik pred priključitvijo k vesoljskemu laboratoriju «>aljut 6 - soju* 32». Poleg goriva je ladja pripeljala vesoljcema tudi brano, vodo in razno opremo. Ljahov in Rjumin sta v vesolju že 3 mesece
žave, pričakovale pomoč. Težko je bilo prizadetih nad deset občin, šest primorskih in območja Dani-lovgrada, Cetinja, Nikšiča in Titograda, ki so s 54 odstotki prispevala k republiški družbeni proizvodnji in kar s 73 odstotki k celotnemu nacionalnemu dohodku Črne gore. Take škode ne moremo nadoknaditi v krajšem obdobju, saj je nazadoval in se ustavil celokupni razvoj in rast republike.*
Glede materialne škode je Milatovič izjavil, da bi bilo vsako naštevanje nesmiselno, dokler so o-cenjevalne komisije na delu. »Kdor pa pride k nam lahko sam preveri, da so v celoti ali delno u-ničeni vsi družbeni objekti in druge infrastrukture, da so uničena ali hudo poškodovana stara mesta, kulturno - zgodovinski spomeniki v Kotoru, Budvi, Ulcinju, Hercegno-vem. Baru in Cetinju.*
Na vprašanje, kdaj bodo ocenjevalne in strokovne komisije zaključile svoje delo. je Milatovič odgovoril: »V prvi vrsti je treba u-poštevati, da je potres prizadel nad polovico celotne površine republike, kjer živi 56 odstotkov prebivalstva. Na 114 tisoč zaposlenih v Črni gori jih je kar 83 tisoč delalo na prizadetem območju. To pomeni, da sta bili na teh najrazvitejših črnogorskih občinah dve tretjini delovnih mest republike. Geografska površina je torej o-gromna; če upoštevamo, da je potres uničil ah poškodoval 30 tisoč raznih zgradb je popolnoma jasrfo, da komisije ne morejo v kratkem obdobju kvalitativno končati svoje delo. Med drugim so prvemu rušilnemu sunku sledili drugi, ki so dokončali, kar je načel ali ‘poškodoval prvi sunek. Porušile so se tudi zgradbe, ki so jih komisije postavile v spisek popravljivih, tako da morajo ocenjevalne komisije na novo pregledati objekte.*
Predsednik predsedstva črne . gore je nato prikazal sestavo ocenjevalnih komisij, v katerih so poleg predstavnika črne gore strokovnjaki iz vse Jugoslavije. Trenutno je na prizadetem območju 90 ocenjevalnih komisij. Glede prvih u-krepov je Milatovič izjavil sledeče: »Najprej bi hotel - reči, da smo nesrečo še relativno srečno prestali, saj živi na najhuje prizadeli tem območju nad sto tisoč prčbi-■ (valcev, število žrtev pa je bilo v ‘ primerjavi z ruševinami relativno nizko, številni svetovni in domači strokovnjaki so bili nemalo presenečeni glede na število mrtvih. Človeških žrtev bi bilo nedvomno več, ko bi prišlo do potresa ponoči ali ob delavniku, ko bi bdi sujiki v turistični sezoni, in ko ne bi takoj po najhujšem sunku 15. aprila ob 7.2C evakuirali prebivalstva iz poškodovanih zgradb.*,
§ j »Glede trenutnega stanja, ste sami videli: ni več prebivalca, ki bi j j bil pod milim nebom. Smola pa je | bila, da je bilo. od potresa vreme le redkokdaj milo, saj smo doživeli dež, veter in mraz, a skrbeti smo morali za 100 tisoč ljudi brez strehe. Vsi živijo v šotorih, v barakah, kar je ze višji standard. Vse je v redu dokler ne prične pihati veter in deževati. Razpolagamo tudi z določenim številom stanovanjskih prikolic, a v nje vseljujemo ljudi po strogih kriterjih: do njih imajo pravico samo bol niki, nosečnice in starci. Nihče ni lačen; zahvaljujoč se pomoči iz vse Jugoslavije smo uredili smotrno distribucijo.*
vilne živčne bolnike, kar je povsem normalno po taki katastrofi
Veljko Milatovič je nato govoril o obnovi proizvodnje na prizadetem območju. Za sedaj delavci predvsem sodelujejo pri odstranjevanju ruševin iz svojih obratov, proizvodnja pa bo le počasi stekla kar predstavlja nenadomestljivo izgubo za vso republiko. Skušajo čimprej obnoviti tudi turistične objekte, da bi vsaj nekoliko ublažili gospodarsko škodo. »Posledice potresa bodo trajno negativno dejstvo ža celoten družbeno - gospodarski razvoj republike in bodo vsestransko vplivale na razvojne procese v daljšem obdobju. Zadovoljni bi bili, če bi posledice katastrofe prebrodili do leta 1985.»
»Potres nam je popolnoma spremenil dosedanji koncept razvoja, ki smo ga načrtovali, kar pomeni, da se ne moremo omejiti na golo obnovo poškodovanih in porušenih o-bjektov, temveč moramo uresničiti celovito politiko in načrtovanje razvoja zasebnih in družbenih dejavnosti. Vsaka improvizacija bi bila draga in nepremišljena, čeprav bi se nanašala na zaščito prebivalstva pred dežjem in zimo. Vsekakor pa ni dvomov, da prebivalstvo ne more in ne sme dočakati zime pod šotori. Sedaj že razmišljamo, da bi določeno število prebivalstva namestili pozimi v hotele, v vikendice in v podobne objekte, kar nam bo omogočilo, da poiščemo smotrne in kvalitetne rešitve.*
Predsednik predsedstva Črne gore je nato govoril o finansiranju obnove, o gradnji stanovanj in o pomoči iz vse Jugoslavije in sveta.
Svoj intervju je zaključil z mislimi o težkem izpitu, kj so ga pozitivno prestali ne samo Črnogorci, temveč vsi narod; in narodnosti Jugoslavije. Do izraza so prišle solidarnost, nesebična požrtvovalnost in uspešnost vseh dejavnikov samoupravne družbe, (voc)
....nMMiiiimimmnMiimniiiiimiiiiHmuiuiimimminHmlmiimiMnnmnimimMMmmnnmin«"
OB SKRAJNO NEUREJENIH RAZMERAH
V Salvadoru napetost vsak dan bolj narašča
Spopadi med vladnimi četami in revolucionarnim ljudskim blokom* so terjali že na desetine žrtev
Glede trenutnega zdravstvenega stanja je predsednik predsedstva Črne gore izjavil, da so preprečili morebitne epidemije,- imajo pa šte-
SAN SALVADOR — V Salvadoru napetost močno narašča. Spopadi med vladnipii četami in »revolucionarnim ljudskim blokom* (RLB) so na dnevnem redu in terjajo mrtve tako na eni kot na drugi stra ni. Vlada izgublja na moči in vedno teže nadzoruje položaj v država.
Predvčerajšnjim se je vnel spopad okrog cerkve v vasi Sayopan-ga, samo deset kilometrov vzhodno od San Salvadora. Vojska je obkolila cerkev, ki so jo zasedli simpatizerji »revolucionarnega . ljudskega bloka*, nakar se je vnel o-borožen boj, ki naj bi terjal eno smrtno žrtev in enega ranjenega. Vladna policija je včeraj sporočila, da so levičarski elementi streljali tudi proti konzulatu Coslari-ce v znak protesta, ker Costaricn podpira sedanjo vlado v Salvadoru.
Kot rečeno, nasilje v tej državi nevarno narašča, medtem pa je nadškof v glavnem mestu Salvado ra Oscar Arnulfo Romero, ki je večkrat ostro kritiziral vlado, pozval RLB, naj preneha z napadi in zasedbami cerkva in veleposlani-
štev. Na neki tiskovni konferenc1 je nadškof obrazložil svoj korak -tem, da je vlada izgubila podporo ljudstva in' nima več »moralne nw či», da bi sama rešila krizo, v kateri se nahaja Salvador. V preteklosti je nadškof Romero že večkrat pozval vlado, naj upošteva zahteve RLB, ki ga' sestavljajo delavci, kmetje in študentje. Romero je tudi podkrepil zahtevo "bloka*, naj vlada osvobodi pet njegovih pripadnikov. Da sedaj so osvobodili le dva. za ostale tri pa se ne ve, kakšna usoda jih je doletela.
Medtem so včeraj v raznih atentatih izgubile življenje najmanj štiri osebe. Dva policaja sta bila u' bita. ko je komandos gverilcev napadel poslopje družbe »Pan American* v središču San Salvadora. medtem ko so varnostni organi o* bili dva mladeniča v Limonu med neko manifestacijo. Skratka, opazovalci postavljajo že bistveno vpr*' šanje: koliko ur življenja ima *e sedanja vlada in ali bo zaostribj represijo, da sc obdrži na nogah?