38 konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXVI.	St. 2., FEBRUAR 1978	CENA 0,20 DIN
PLAN ZA LETO 1978
Kljub pravočasni izdelavi delovnega programa za pripravo plana DO Induplati Jarše za leto 1978, ki ga je Odbor za pripravo plana potrdil že 22. 9. 1977, je bil predlog pripravljen šele v začetku februarja. Vzrok za tako veliko, skoraj dvomesečno zamudo so velike organizacijske in samoupravne spremembe in sicer:
—	organiziranje celotne konfekcijske dejavnosti v TOZD Konfekcija, Jarše
—	organiziranje nove TOZD Vzdrževanje in investicije ter energetika
—	nabava in montaža novih kapacitet v tkalnici.
Ljubljanski zmaj s sejma »Moda 78« — podeljen naši tovarni za celotno kolekcijo na sejmu
V DO Induplati Jarše z ozirom na dosedanjo organiziranost in navedene spremembe sestavljajo plane:
1.	TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken, Jarše
2.	TOZD Konfekcija, Jarše
3.	TOZD Vzdrževanje in investicije ter energetika, Jarše
4.	TOZD Maloprodaja, Jarše
5.	TOZD Restavracija in počitniški domovi, Jarše
6.	Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena.
Glede na njihovo delovno in poslovno povezanost se med TOZD oziroma med TOZD in DSSS vzpostavljajo naslednji odnosi:
1.	Med TOZD Proizvodnjo in TOZD Konfekcijo
2.	Med TOZD Proizvodnjo in TOZD Konfekcijo na eni strani in TOZD Maloprodajo na drugi strani
3.	Med TOZD Vzdrževanje in vsemi preostalimi TOZD in DSSS
4.	Med TOZD Restavracijo in vsemi ostalimi TOZD in DSSS
5.	Med vsemi TOZD in DSSS.
Odnosi med TOZD Proizvodnja in
TOZD Konfekcija se bodo v letu 1978 oblikovali na osnovi pridobivanja skupnega prihodka, saj navedeni TOZD sodelujeta v proizvodnji skupnih proizvodov. Ti odnosi so urejeni s posebnim samoupravnim sporazumom med navedenima TOZD. Osnove in merila za razporejanje skupnega prihodka, določena s citiranim sporazumom, se bodo v letu 1978 uporabljala na vse prihodke od prodaje skupnih proizvodov. Kot skupni proizvodi se štejejo vsi proizvodi, ki jih je proizvedla TOZD Konfekcija s tem, da je dodelala proizvode TOZD Proizvodnja.
Med TOZD Proizvodnja lin TOZD Konfekcija na eni strani in TOZD Maloprodaja na drugi strani je sklenjen poseben samoupravni sporazum s katerim se urejajo njihovi medsebojni odnosi po načelih pridobivanja skupnega prihodka. Navedeni sporazum v letu 1978 še ni mogoče v celoti realizirati, ker ni možno določiti maloprodajnih cen za vse proizvode, ki jih prodaja TOZD Maloprodaja. Zaradi tega določajo TOZD, da bo TOZD Maloprodaja v letu 1978 prodajala po naslednjih skupno dogovorjenih pogojih:
Nadaljevanje na 2. strani
Kako smo delali v letu 1977
Ko ob zaključku poslovnega leta ugotavljamo rezultate dela in istočasno ugotavljamo uspešno ali neuspešno zaključeno poslovno leto, je prav, da analiziramo vse vzroke, kateri so pogojevali dosežene rezultate. Ugotovitve vseh slabih in dobrih rezultatov naj nam bodo kot napotilo za delo v novem poslovnem letu.
Namen mojega članka ni v tem, da bi se spuščal v detajle. Vendar pa hočem prikazati rezultate našega dela v letu 1977 in seveda tudi, po mojem mnenju, glavne vzroke zaradi česar niso bili doseženi boljši rezultati v letu 1977.
V začetku bi poudaril, da je bilo dejansko v vseh organizacijskih enotah pomanjkanje proizvodnih iz delavnih delavcev, medtem ko so bila režijska delovna mesta skoraj 100 % zasedena.
Glede na planirane proizvodne naloge so posamezne organizacijske enote dosegle naslednje proizvodne količinske rezultate:
OE — PREDILNICA je izpolnila letni proizvodni program z 89,4 %. V primerjavi z letom 1976 je bilo v predilnici izdelano za 26,7 % več preje.
Glavni vzroki v nedoseganju planiranih nalog so bili po evidentiranih zastojih v odsotnosti in pomanjkanju delavcev in pomanjkanju predpreje. Navedeni zastoji predstavljajo 46,71 % vseh zastojev, to je 781,964 vretenskih ur. Če vzamemo povprečno produkcijo na montirano vreten-sko uro 71,70 gr, je zaradi teh zastojev proizvodnja manjša za ca. 55.900 kg, kar predstavlja 6,37% letno planirane količine. Ostali nepredvideni zastoji so bili v prekinitvi električnega toka in pomanjkanju cevk, kar predstavlja 7,54% vseh zastojev v predilnici, ali ca. 9.000 kg preje, ali 1,03 % letne planirane proizvodnje. Navedeni zastoji so subjektivne narave in bi jih morali v letu 1978 odpraviti. Kajti to predstavlja 8,57 % manjšo proizvodnjo predilnice.
Glede na vsklajevanje proizvodnje med predilnico in tkalnico bo nujno izdelovati preje, katere tkalnica potrebuje, seveda pa istočasno kreirati artikle iz številk in materialov, katere smo sposobni izdelati v naši predilnici. Tako nam odpade nakup raznih številk preje in uporabljamo materiale lastne proizvodnje.
SUKALNICA preje je izpolnila letni plan z 87,9%. V primerjavi z letom 1976 je bilo izdelanih za 4,5 % manj raznih sukancev. Sukalnica je delala predvsem za potrebe naše tkalnice. Manjša proizvodnja je bila zaradi remonta sukalnega stroja Sa-vio, dopustov in pomanjkanja delavcev. Tako je bila izredno nizka proizvodnja v mesecih maju, juliju in decembru. Glede na vedno večje potrebe po raznih sukancih bomo morali v letu 1978 obstoječe kapacitete racionalno izkoriščati, da s tem zmanjšujemo nakup raznih sukancev.
OE — TKALNICA je izpolnila letni plan v t. m — 85,7 %, m2 — 84,4 % in v 000 votkih — 93 %. V primerjavi z letom 1976 je bilo v tkalnici zatka-nih za 13,2 % manj volkov. V letu 1977 so v tkalnici narasli predvsem
Nadaljevanje na 3. strani
Plan za leto 1978
Nadaljevanje s 1. strani
—	šotore, prigrade in pribor za široko potrošnjo po skupno določenih maloprodajnih cenah brez prometnega davka z 20 % udeležbo TOZD Maloprodaje v maloprodajnih cenah
—	druge proizvode in material pa po istih cenah kot drugim maloprodajnim organizacijam združenega dela z 2 % skontom za plačilo v 15 dneh in 2 % super rabatom od doseženega obsega prodaje.
Konec leta 1977 se je v sestavi DO organizirala nova TOZD Vzdrževanje
kot TOZD pričela poslovati s 1. 1. 1978. TOZD Vzdrževanje opravlja svoje storitve za potrebe vseh drugih TOZD in DSSS po skupno dogovorjenih cenah:
TOZD Restavracija in počitniški domovi opravlja za združene TOZD in DSSS gostinske storitve po skupno dogovorjenih cenah.
Za opravljanje del delovne skupnosti za združene TOZD je bil v letu 1977 sklenjen poseben sporazum med združenimi TOZD in DSSS. Odnosi med TOZD in DSSS temeljijo na
biva svoj prihodek v odvisnosti od realizacije planskih nalog.
Ko iz celotnega prihodka temeljne organizacije nadomestimo materialne stroške in amortizacijo, obračunamo po minimalnih z zakonom predpisanih stopnjah, dobimo dohodek temeljne organizacije.
Dohodek temeljne organizacije se razporeja za davke in prispevke, drugi del dohodka, obveznost -do delovne skupnosti, amortizacijo obračunamo nad minimalnimi stopnjami in za čisti dohodek.
Čisti dohodek razporejajo delavci v temeljni organizaciji za osebne dohodke, skupno porabo, za ustvarjanje in obnavljanje rezerv ter za zbol j Sevanje oziroma razširjanje materialne osnove dela.
in investicije ter energetika, ki Ugotovitev in razdelitev dohodka	je svobodni menjavi dela. DSSS prido-					Ing. Jože Klcšnik V 000 din	
Kategorija	TOZD Proizvod.	TOZD KonfeJkc.	TOZD, Vzdržev.	TOZD Malopnod.	TOZD Restavrac.	DS SS	Skupaj
1	2	3	4	5	6	7	8
Celotni prihodek	356.892	82.683	21.000	27.505	12.304	24.228	524.612
Materialni stroški	242.222	37.823	7.270	24.123	8.061	3.496	323.015
Amortizacija po min. stop.	9.410	1.430	560	80	490	—	11.970
Dohodek	105.260	43.430	13.150	3.302	3.753	20.732	189.627
Del dohodka za dav. in prisp.	11.700	2.416	1.327	371	456	1.181	17.451
Drugi del dohodka	7.992	159	80	135	64	40	8.470
Obveznosti do DSSS	13.073	8.279	1.917	458	501	—	24.228
Amorticacija nad min. stop.	7.175	980	265	30	—	—	8.450
Čisti dohodek	65.320	31.596	9.561	2.308	2.732	19.511	131.028
Osebni dohodki	41.910	24.506	7.831	1.235	2.047	17.366	94.895
Sredstva za SP	6.815	4.235	1.060	185	278	2.145	14.718
Sredstva za sklade	16.595	2.855	670	888	407	—	21.415
Sredstva rezerv	3.802	1.440	415	135	128	_	5.920
Sredstva za neraz. rep.	4.000	930	167	96	85	—	5.278
Sredstva za poslovni sklad	8.793	485	88	657	194	—	10.217
Odpravljeno
»ozko grlo« v oplemenitilnici
Tov. Katja Khamova, obratovodja oplcmcnitilnicc pojasnjuje, kako deluje sušilni stroj v barvarni
Ob izteku leta 1977 so nam pripeljali v podjetje težko pričakovan sušilnik preje znamke MOHR. Prav tak sušilnik že imamo, montiran je bil leta 1974 skupaj z barvalnim aparatom za prejo in centrifugo. Ko pa smo leto kasneje dobili še drugi bar-
valni aparat za prejo, je postalo očitno, da z enim sušilnikom ne bomo uspeli posušiti vse pobarvane preje. Dokler smo imeli le en sušilnik, smo problem reševali s tremi delovnimi izmenami. Z novim sušilnikom smo tretjo izmeno lahko opustili.
Kako deluje zvezdasti sušilnik?
Notranjost sušilnika je razdeljena v pet sektorjev, od itod tudi ime zvezdasti sušilnik.
Voziček s stojalom ,na katerem so obešeni centrifugiranj križni navitki pobarvane preje, pripeljemo v prvi sektor sušilnika in ga namestimo na nosilne konzole. Zapremo vrata in pritisnemo gumb za obračanje sektorja. Pri tem se stojalo z navitki avtomatično prepelje v drugi sektor, kjer se navitki sušijo 3 ure pri temperaturi 100“C. V nulti sektor (začetni oz. končni), pa se pripelje že suha preja, ki se v tem prostoru ohladi na 60°C. (Nastavitve temperatur in časov so poljubne). Po preteku treh ur nas utripanje rdeče signalne luči opozori, da je sušenje končano, zato najprej s pomočjo vozička izvlečemo iz sektorja že suho in ohlajeno prejo (ta je prepotovala vse štiri sektorje, vsakega po 3 ure, kar pomeni, da se preja suši 12 ur). Na njeno mesto namestimo novo stojalo z mokrimi navitki in postopek se ponovi.
Montaža šc enega »MOHR« sušilnega stroja
V primeru, da nastopi ozko grlo pri sušenju barvane preje, si delno lahko pomagamo s podaljšanjem sušenja v tretjo izmeno brez prisotnosti delavca tako, da vklopimo gumb »noč«, kajti tako se po izteku treh ur ventili in električni tok avtomatično izklopijo.	Katja Kham
Kako smo delali v letu 1977
Nadaljevanje z 2. strani zastoji vezanja osnov, lastna popravila in večji pretrgi. Zaradi izpadlih \ir (pomanjkanje tkalk) in malice pa je bilo 25.795 statvenih ur zastojev. To pa zmanjšuje proizvodnjo tkalnice za 130.264 t .m ali za 2,95 % letne Planirane količine. Problemi v tkalnici so nastajali zaradi odhoda določenega mojstrskega kadra v pokoj in ne dovolj kvalitetnih kadrov za zamenjavo istega. Tako je nastajal Problem kvalitetnega vzdrževanja delovnih strojev in s tem v zvezi seveda količinska proizvodnja in kvaliteta izdelkov. Karakteristično za tkalnico je tudi, da je proizvodnja Pričela močneje upadati od junija meseca dalje, naj slabši pa je bil mesec december, ko je bil plan dosežen le 70,7 %. Vzrok v velikem izostanku zaradi rednih letnih dopustov. O kvaliteti ne bi posebej pisal, kajti ta Problem naj bi obravnaval posebni članek v glasilu.
OE — OPLEMENITILNICA je izpolnila letni plan z 87,1 %. V primerjavi z letom 1976 pa je bilo oplemenitenih za 4,7 % več tkanin. Osnovni Problem oplemenitilnice je pomanjkanje sušilno-apreturnih kapacitet. Zaradi tega je potrebno vedno več uslug v drugih DO, dokler ne bo ta
problem rešen. Ta problem pogojuje vedno večja zahtevnost pri izdelavi novih artiklov, kar pa je nujno glede na potrebe in zahteve trga doma in v artiklih za izvoz.
Boljši rezultat oplemenitilnice, kot je bil dosežen v tkalnici, je rezultat nakupa surovih tkanin.
BARVARNA PREJE je izpolnila plan 77,6 %• V primerjavi z 1. 1976 pa je bilo za 5,7 % manj izbarvane preje. Barvarna je delala predvsem za potrebe lastne tkalnice. Glede na to so bile tudi potrebe manjše kot pa je bilo z letnim planom predvideno. Problem nastaja pri barvanju preje, katere rabimo v manjših količinah in to zaradi dotrajanosti Jagri barval-nega aparata. Kažejo pa se neizkoriščene kapacitete pri barvanju tkanin v Jet aparatu. To možnost moramo v letu 1978 bolje izkoristiti.
OE — KONFEKCIJA je obratovala v dveh TOZD in sicer je bil del konfekcije, ceradni oddelek in kovinske konstrukcije pod TOZD proizvodnja sintetičnih tkanin. TOZD konfekcija Mengeš je delal samostojno, po lastnem obračunu, vendar na bazi cenika. Tako je bil izpolnjen plan v OE konfekcija z 91,8 %. v TOZD konfekcija Mengeš pa 106,4%. Index celotne konfekcije za leto 1976 je 97 %.
Z organizacijo novega TOZD konfekcija predvidevamo boljše proizvodne rezultate. Posebno za v OE težka konfekcija in kovinske konstrukcije. Ti rezultati naj bi bili doseženi z boljšo organizacijo v novih obratih konfekcije v Radomljah.
V letu 1978 nas čakajo naloge za doseganje boljših rezultatov. To moramo doseči z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, to pa pomeni zmanjšanje vseh subjektivnih zastojev in to v vseh proizvodnih enotah. Kvaliteto, katera je bila v letu 1977 bistveno slabša, bomo lahko izboljšali le, če bomo na vseh delovnih mestih spremenili odnos do dela, delovnih naprav in materialov katere uporabljamo v tehnološkem procesu. Kajti le zavest, da sami odločamo in s tem sami vplivamo na rezultate dela in s tem tudi naš osebni in družbeni standard in če se bomo kot dobri delavci in samoupravlj alei ponašali, lahko dosežemo boljše rezultate dela in s tem tudi boljši gmotni položaj nas samih, kakor tudi pogoje za nadaljnji razvoj in napredek naše delovne organizacije.
To pa pomeni tudi izpolnjevanje nalog, katere postavlja pred nas samoupravlj alee družba in pred njo smo tudi odgovorni za dobro gospodarjenje s sredstvi, katere nam je družba dala v upravljanje.
Ing. Franc Jeraj
Letne skupščine sindikata
V mesecu januarju in februarju so se ali pa se bodo zvrstile letne skupščine osnovnih organizacij sindikata Induplati. Kot vemo, je s koncem 1977. leta potekel mandat dosedanjim članom odborov in komisij sindikata. Na letnih skupščinah smo, oziroma bomo volili nove člane, katerih imena bomo objavili v Konoplanu, ko bodo v vseh osnovnih organizacijah izvedene volitve.
Kako delavno in plodno je bilo preteklo leto za naše sindikalne organizacije? Vemo, da je bilo vse leto v znamenju jubilejev in uresničevanja zakona o združenem delu. Pri tem so imele pomembno vlogo družbenopolitične organizacije, med njimi pa še zlasti sindikat.
O tem delu bodo poročali predsedniki izvršnih odborov, blagajniki, nadzorni odbori itd. in bomo nekatere njihove prispevke še objavili.
Tokrat pa poglejmo, kaj so delali v našem obratu v Mokronogu in pa naši konfekciji v Jaršah oz. konfekciji Radomlje.
Urednica
MOKRONOG:
Iz poročila predsednika OOS
Za lansko obdobje lahko poročam, da smo dokaj dobro napredovali in smo z rezultati lahko zadovoljni, čeprav bi bili seveda lahko še boljši. Kakor vam je znano, je bil v letu 1977 sprejet zakon o združenem delu, ki ga je bilo treba spro-vesti v prakso. Predvsem uveljavitev TOZD v združevanju dela in sredstev, kakor tudi delegatskih odnosih. Se tesneje smo se povezovali z organizacijami sindikata in s Konferenco osnovnih organizacij sindikata Induplati ter z občinskim sindikalnim svetom naše občine.
Z vso vnemo in resnostjo smo se lotili problema delitve po delu. Moram reči, da smo na tem področju dokaj dobro uspeli. Svobodna menjava dela naj bi zagotovila enak položaj delavcev, katerega naj bi uresničevali v združenem delu.
Posebno pozornost smo posvečali življenjskim in delovnim razmeram naših delavcev, za katere menim, da so dokaj težavne:
1.	Velika oddaljenost delovnega mesta in precej slabe avtobusne zveze,
2.	neurejena topla prehrana delavcev (topli obrok je možen samo v dopoldanskem času),
3.	prostorska stiska, ki onemogoča še večjo produktivnost in kvaliteto dela.
Te probleme smo skušali po svojih močeh reševati in lahko rečemo, da nam je delno uspelo. V sodelovanju z odgovornimi delavci Občinske skupščine in Občinskega sindikalnega sveta ter naše DO smo pristopili k reševanju teh problemov:
—	v letu 1978 bomo adaptirali staro osnovo šolo Mokronog, kar nam bo omogočilo delo v večjih prostorih in sploh ugodnejših pogojih kot doslej, s tem pa vzporedno pričakujemo tudi boljše rezultate dela in večjo varnost delavcev.
—	Organiziramo in dogovarjamo se tudi za kompleten obrok tople prehrane v delovnih izmenah. To bo izvedeno, zaradi objektivnih razlogov v drugi polovici februarja.
Poleg naštetega pa smo v glavnem uresničili program 1977. leta in sicer:
—	udeleževali se vseh družbeopolitičnih sestankov, kakor tudi sej naše organizacijske enote z bistvenimi predlogi in deli nad tem, da se uresničijo sprejeti sklepi,
—	udeležili smo se izobraževalnega seminarja za sindikalne delavce, kar pa, moram reči, ni najbolje uspelo,
—	sodelovali pri organizaciji obdaritve žena za 8. marec,
—	organizirali letni oddih naših delavcev v kolektivnem počitniškem domu v Umagu,
—	organizirali srečanje oz. sindikalni izlet v matično podjetje v Jaršah,
—	uspešno izvedli solidarnostno delovno akcijo za ambulanto v Jaršah,
—	bili pobudnik za realizacijo sklepa o pristopu adaptacije bivše stare šole v proizvodne namene,
—	uspešno vodili akcijo za izvedbo referenduma, samoupravnih sporazumov in njihovo realizacijo,
—	sprejeme statuta TOZD in DSSS, kakor tudi sporazum o združevanju v poslovno skupnost tekstilne industrije,
—	organizirali ozimnico in nabavo premoga za naše člane.
Zahvaljujemo se vsem članom kolektiva, ki so pri uresničevanju zadanih nalog kakorkoli pomagali.
Drago Škarja
JARŠE:
Z letne skupščine sindikata v OOS konfekcija
20. 1. 1978 smo se člani OOS iz obeh izmen treh obratov zbrali v ceradnem oddelku, da skupaj ocenimo dosedanje delo sindikata in sprejmemo nove naloge ter se pogovorimo o stvareh, ki nas zanimajo. Po predpisih, ki jih zahteva izvedba skupščine, smo povabili tudi člane strokovnih služb in konference sindikata, od katerih smo dobili razna pojasnila in odgovore na naša vprašanja. Po izvoljenem delovnem predsedstvu skupščine je bilo podano poročilo za leto 1977.
Iz poročila je bilo razvidno, da je IO OOS konfekcije to obdobje aktivno spremljal dogodke v delovni organizaciji, sodeloval pri izvedbi zakona o združenem delu ter z vsemi družbenopol. organizacijami. Dobra organiziranost v notranjosti osnovne organizacije je sad aktivnega dela, pri katerem so po potrebi sodelovali vsi člani sindikata, to je: pri obveščanju članov, razpravah ob sprejetju samo-
upravnih sporazumov ter drugih aktov, raznih akcijah, političnem izobraževanju preko seminarjev o nalogah sindikata, pravici in dolžnosti delavca v ZD itd. Izpolnili smo naloge, ki smo jih imeli v delovnem načrtu, preživeli vesele in žalostne dni ter uspešno zaključili delovno leto.
Nad vsem delom je bedel naš nadzorni odbor in iz njegovega poročila povzemam zaključek: »Ugotovili smo izredno aktivnost, poštenost pri finančnih sredstvih ter razgibano življenje v zadnjih dveh letih mandata v osnovni organizaciji konfekcije.«
Tudi delovni program za leto 1978 je bil v celoti sprejet. Sestavljen je po dosedanjih izkušnjah in potrebah ter na osnovi zakona ZD, določil VIII. kongresa in novega finančnega poslovanja v sindikatih.
1.	Neposredno sodelovanje z vsemi družbeno političnimi organizacijami
2.	Izobraževanje preko seminarjev in predavanj, usposabljanje sindikalnih poverjenikov, vodij samoupravnih centrov, delavcev v samoupravnih in družbeno političnih organih, o nalogah sindikata ter dolžnostih in pravicah slehernega delavca v OO sindikata
3.	Skrb za večjo produktivnost in kvaliteto dela ter boljše medsebojne odnose
4.	Obveščanje v OO in zunaj nje ter delegatsko izmenjavanje zavzetih stališč
5.	Koordiniranje z OOS ter KOOS v DO ne glede na to, da se bomo preselili v Radomlje
6.	Tesnejša povezava z OOS Peče, Mengeš in Mokronog (OE istega TOZD)
7.	Rekreacija, organiziranje ekskurzije
8.	Skrb za člana v izrednih primerih
9.	Krvodajalske in druge akcije
10.	Organiziranje dedka Mraza ter srečanje otrok z njim, če to ne bodo izvedle krajevne skupnosti ali če ne bo v okviru OZD
11.	Na dan 30. 12. naj bi bila komemo-rativna seja in obisk mesta nesreče pokojne poverjenice Kuhar Tatjane, članice Dacinger Majde in člana Franca Vodlana.
Po istem principu in podanem programu je bil razdeljen in potrjen finančni načrt za leto 1978.
Informativno smo poročali o delu odbora samopomoči in pa o delu komisije za standard in socialno politiko, ki pa žal aktivno dela le še na področju vodenja evidence in obiska bolnikov.
Nadalje je člane zanimalo, kako je s selitvijo in prevozom do novih obratov v Radomlje. Na to vprašanje je odgovoril šef kadrovsko-organizacijskega sektorja in poudaril, da bo treba nekaj dobre volje, v izrednih primerih bodo možne zamenjave med delavci drugih obratov. Se vedno pa se dogovarjajo s podjetjem »Viator« za možno rešitev tega problema. Ker pa je v obratu konfekcije mnogo ljudi s slabim zdravstvenim stanjem ali pa delno invalidnih, menimo, da bi bilo vredno razmisliti tudi o tem in poiskati primerno rešitev. K razpravi je bil povabljen tudi vodja našega TOZD tov. Rai-
Letne skupščine OOS v OE konfekcije v Mokronogu so se udeležili tudi predstavniki konference Induplati Jarše in pa Občinskega sindikalnega sveta Trebnje
ner- Na kratko je obrazložil novo orga-	pomanjkanja blaga in pomožnega mate-
niziranost v TOZD. Spregovoril je o pro-	riala. Pri tem člani vztrajajo, da se sta-
blemih, ki nastajajo v proizvodnji zaradi nje v konfekciji uredi, saj to ni v skladu
z zahtevano disciplino in normalno proizvodnjo. Na letni skupšični smo razrešili izvršni odbor in izvolili nove člane IO OOS ter delegate za povezavo v KOOS in druge organe. Imena članov bodo vpisana v skupnem volilnem izidu vseh OO in KOOS DO po letnih skupščinah. Ker imamo v konfekciji Radomlje 6 sindikalnih skupin, smo zaradi boljše in zanesljivejše organiziranosti izvolili v izvršni odbor poleg 6 novih poverjenikov še 6 njihovih namestnikov iz starega izvršnega odbora. Tako bo delo lažje, saj novi poverjeniki, ki so večinoma brez izkušenj, ne bodo prepuščeni sami sebi in ne bodo izgubili volje do dela že na začetku. Upam, da bo novi izvršni odbor delo, ki je zastavljeno in vpeljano, tako lažje nadaljeval ter pravično zastopal interese članov osnovne organizacije konfekcije.
Na koncu naj pojasnim, da sem namenoma napisala malo daljši članek o izvedbi letne skupščine (še vedno ne v celoti) sindikata. Iz pogovora med ljudmi sem ugotovila, da mnogim še ni povsem jasno, kaj pomeni letna skupščina sindikata in o čem se na njej razpravlja. Tudi meni nekoč ni bilo vse jasno, vendar če se poglobiš v družbeno-politično delo in življenje, postane kmalu marsikaj razumljivo in zanimivo.
Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri doseganju skupnih ciljev in nalog, članom starega izvršnega odbora in strokovnim službam za razumevanje v pretekli mandatni dobi.
Erika Gorjup
Izvoljeni OS TOZO Vzdrževanje, Investicije le energetika
Dne 25. 1. 1978 so v novoustanovljenem TOZD Vzdrževanje, investicije in energetika izvedli volitve v delavski svet TOZD in svet samoupravne delavske kontrole TOZD.
Evidentiranje možnih kandidatov je bilo izvedeno na osnovni organizaciji sindikata, na kandidacijskih konferencah dne 19. 1. 1978 pa so bili evidentirani kandidati soglasno potrjeni.
Volitev se je od 82 zaposlenih v TOZD udeležilo 74 volilnih upravičencev oz. 90,2 «/„.
SC 71:
JEMEC Bernard RUČIGAJ Jernej VIDERGAR Anton
SC 72:
GROŠELJ Mavricij LAMBERŠEK Brane
42
63
36
53
19
Posamezni kandidati za delegate v delavski svet TOZD so dobili naslednje število glasov:
(razvrščeni po samoupravnih centrih) SC 71:
Kokalj Milan	št. glasov 41
KOSEC Lado	61
OREHEK Jernej	51
TOME Stane	58
SC 72:
JURAČIC Anton	41
KOBILICA Marko	38
LONČAR Franc	47
PRAŠNIKAR Martin	39
PRELOVSEK Ivan	45
SC 73:
HRIBAR Stefan	34
PLAZNIK Tone	48
SOKLIČ Majda	40
SOLTIC Ivan	25
ZUPAN Marjan	60
V delavski svet TOZD Vzdrževanje, investicije in energetika so bili za mandatno dobo 2 let izvoljeni naslednji delegati:
SC 71:
KOSEC Lado	61
TOME Stane	58
OREHEK Jernej	51
SC 72:
LONČAR FRANC	47
PRELOVSEK Ivan	45
JURACIC Anton	41
SC 73:
ZUPAN Marjan	60
PLAZNIK Tone	48
SOKLIČ Majda	40
Kandidati za delegate v svet samoupravne delavske kontrole TOZD so dobili naslednje število glasov:
SC 73:
BLAŽIČ Ivan	46
LIMONI Drago	36
SLAPŠAK Marjan	61
V svet samoupravne delavske kontrole TOZD so bili za mandatno dobo 2 let izvoljeni naslednji delegati:
SC 71:
RUČIGAJ Jernej	63
JEMEC Bernard	42
SC 72:
GROŠELJ Mavricij	53
SC 73:
SLAPSAK Marjan	61
BLAŽIČ Ivan	46
Vsem izvoljenim čestitamo in želimo uspešno delo.
Matjaž Pavlin
Izostanki še naraščajo
Ob zaključku leta, ko delamo vse mogoče inventure in ugotavljamo, kje smo dobro delali, kje slabo, nam bodo podatki, nanizani v tem sestavku osvetlili naše izostanke.
Podatki kažejo, da smo poleg 8,2 % izostankov vsled rednih dopustov, cca 1,1 % izostankov opravičenih in neopravičenih, imeli v TOZD proizvodnja 9,92 % izostankov vsled bole-
zni, porodniške in ostalih socialnih vzrokov, za kar smo neposredno plačali 973.904,55 din. Ti podatki, gledano drugače, nam povedo, da je v proizvodnji vsak dan manjkalo 128 ljudi. Večkrat so vsled tega stali stroji, torej nas izostanki dvakrat zadenejo; plačamo nadomestilo in ni proizvodnje, ki bi nam prinašala dohodek.
ing. Lado Zabukovec
Novo znanje
Sistematično in kreativno delo, ki vključuje znanje človeka, kulture in družbe in uporaba tega znanja za oblikovanje novih uporabnih rešitev je nujnost, brez katerega si ni moč zamisliti napredka.
Ugotovitev raziskav invencij in inovacij v Sloveniji in Jugoslaviji kažejo slabe rezultate na področju proizvajanja in uporabe domačega znanja pri nas. Jugoslavija ima samo 44 patentnih prijav na milijon prebivalcev, med tem ko ima Japonska 1067 patentnih prijav na milijon prebivalcev. Npr. v letu 1973 smo imeli pri nas 928 patentnih prijav, v ZSSR 110.845, na Japonskem pa 115.221 patentnih prijav.
Za osvetlitev in za lažje razumevanje pojma, ki sta povezana s to materijo, bom navedel definiciji invencij a in inovacija.
Invencij a — je ustvarjanje novega znanja. To je nova konstrukcija tehnologije ali metoda dela ali pa uporaba že poznanih rešitev za nove s vrhe.
Inovacija — pa je uporaba inven-cije;
Inovacija kot proces vsebuje tehnične, komercialne, družbene in druge akcije, ki vodijo do prodaje novega proizvoda ali do prve koristne uporabe novega postopka ali opreme.
Se nadaljuje
ing. Anzi Friderik
Poliamidni filament iz Vulona
Kratki dan tistega zimskega dne, v četrtek 8. decembra, se je že prevesil v večer, ko se je zadnji od 32-tih udeležencev ekskurzije v ljubljansko tovarno YULON pripeljal na zborno mesto. Hladen jesenski veter je pripomogel, da se nismo dolgo zadržali na prostem. Ogled se je ob strokovnem vodstvu tehničnega vodje in dežurnega obratovodje začel v tretjem nadstropju, kjer so nas uvodoma seznanili o zgodovini nastanka in poznejšega dela te edinstvene tovarne v Sloveniji.
YULON — tujka v domači rabi je vsakdanjost, bolj zanimivo je bilo poslušati, kako so iz nekdanje letališke zgradbe naredili današnji YU-LON, v katerem proizvedejo letno 3 tisoč ton sintetičnega filamenta. Delo v tovarni skoraj ne pozna počitka, zato je 350 zaposlenih polno izkori-
Poročilo o bolniških izostankih in izplačanih nadomestilih za leto 1977 v TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken
Izpadle ure radi bolezni do 30 dni v breme podjetja	57.959 ur
Izpadle ure radi nesreč do 30 dni v breme podjetja	2.762 ur
Skupaj	60.721 ur
Izpadle ure radi	bolezni nad 30 dni v breme	SZZ	29.356	ur
Izpadle ure radi	nesreč pri delu	2.864	ur
Izpadle ure radi	nege družinskih članov	12.162	ur
Izpadle ure radi	spremstva družinskih članov	1.995	ur
Izpadle ure radi	nosečnosti, poroda	17.264	ur
Izpadle ure radi	podaljšanega porodniškega	dopusta	21.976	ur
85.617 ur
Izostanki v %
Izostanki radi bolezni	5,92 % poprečno izpade na 1 zapos.	130 ur
Izostanki radi	nesreč	0,38 %	poprečno	izpade na	1	zapos.	8	ur
Izostanki radi	nege druž. člana	0,82 %	poprečno	izpade na	1	zapos.	18	ur
Izostanki radi	spremstva dr. člana	0,14 %	poprečno	izpade na	1	zapos.	3	ur
Izostanki radi	noseč, in poroda	1,17 %	poprečno	izpade na	1	zapos.	26	ur
Izostanki radi	podal j. por. dopusta	1,49 %	poprečno	izpade na	1	zapos.	32	ur
Skupaj	9,92 % poprečno izpade na 1 zapos.	217 ur
Izplačana nadomestila do 30 dni v breme podjetja	973.904,55
Izplačana nadomestila v breme SZZ Ljubljana
Izplačana nadomestila radi bolezni	605.818,55
Izplačana nadomestila radi nesreč	45.855,30
Izplačana nadomestila radi nosečnosti in poroda	283.033,50
Izplačana nadomestila radi podaljšanega porodniškega dopusta	325.020,45
Povračila potnih stroškov in	dnevnic	17.390,80
Izplačila pogrebnin za aktivnega zavarovanca	3.254,40
Izplačila pogrebnin za svojce	3.254,40
Izplačila posmrtnin	3.254,40
Skupaj	1,286.881,80
Možnih delovnih ur v letu 1977	2.192
Povprečno zaposlenih delavcev	673
V TOZD Konfekcija SLAMNIK Mengeš
Izpadle ure radi bolezni do 30 dni v breme podjetja	18.605 ur
Izpadle ure radi nesreč do 30 dni v breme podjetja	752 ur
Skupaj	19.357 ur
Izpadle ure	radi	bolezni nad 30 dni v breme SZZ	9.092	ur
Izpadle ure	radi	nesreč pri delu	128	ur
Izpadle ure	radi	nege družinskih članov	4.832	ur
Izpadle ure	radi	spremstva družinskih članov	924	ur
Izpadle ure	radi	nosečnosti in poroda	12.496	ur
Izpadle ure	radi	podaljšanega porodnega dopusta	16.588	ur
Skupaj	44.060 ur
Izostanki še naraščajo
ščenih. Najprej, pripoved se tako začne, ker so bili prva tovarna na tem vzhodnem predelu Ljubljane, so imeli težave z vsem. Poleg tovarniških zgradb so morali zgraditi še kanalizacijo in cesto, vodovod ter ostale komunalne priključke. Ko je bilo to gotovo, so dobili sosede. Slednji so jih že prerasli. Kar zadeva obsežnosti.
Z vodo, industrijsko in pitno, imajo še vedno težave. Vode ni nikdar dovolj.
Kaj je njihov izdelek? Uvodoma omenjena letna proizvodnja to pove. V Yulonu izdelujejo poliamidni filament s trgovskim imenom ULTRA-LON. Ultralon se odlikuje po visoki trdnosti, neobčutljivosti na organska topila, na alkalije in na bakterije, antistatičnosti itd.
Uporabnost ultralona je široko zastopana v vsakdanji rabi kot n. pr. žensko spodnje perilo, nogavice, ženske obleke, kopalni kostimi, vetrovke, plašči, smučarski dresi ipd. Vsi izdelki so izredno trpežni, prijetnega otipa, pranje je enostavno, likanje običajno ni potrebno.
Druga vrsta vlakna je teksturiran filament in ima trgovski naziv TA-FTILON. Uporabljajo ga za izdelovanje talnih oblog, dekorativnih tkanin, pohištvenega blaga za blazinjenje in podobno. Tudi taftilon je zelo trpežen. Čiščenje in negovanje izdelkov iz taftilona je enostavno.
Surovine za redno proizvodnjo filamenta dobijo iz uvoza (SSSR). Ka-prolaktam, kakor se imenuje surovina, najprej stalijo pri določeni temperaturi in mu po polimerizaciji odstranijo odvečne monomere zato, da končnemu izdelku povečajo trdnost. Po neznano dolgih ceveh pride polimer v šobe, iz katerih izteka v lasasto tankih nitkah v nadaljno predelavo, ki je za eno nadstropje nižje in kjer je na začetku podtlak. V tej fazi imamo prvič opravka s filamentom, ki ga večina vas pozna pod imenom nitka. Bolj in manj fini filament, naj finejši ima 22 detex, se navija na kopse, valje ali na bikonuse. Če naročnik zahteva, lahko filament tudi snujejo na ustrezne valje. Slednje je potrebno za delo na snutkov-nih strojih v tovarnah trikotaže.
Posebna zanimivost je bila faza barvanja. Najprej spletejo filament na krožnih pletilnih strojih. V takšni obliki ga barvajo ali tiskajo. Po končanem delu ga ponovno razpletejo in navijejo na že omenjene navitke.
Ko smo po nekaj manj kot treh urah zopet stali pred tovarno, smo bili bogatejši za spoznanje poteka proizvodnje poliamidnega filamenta v vsakdanjem tovarniškem delu.
Ni nas več posebej zanimalo niti, kakšne osebne dohodke imajo, niti to ne, da so TOZD Jugotekstila, ker smo bili soočeni s takšno obilico podatkov, da si je na kraju veljalo le zapomniti tisto osnovno načelo vsakega strokovnega ogleda: BILO JE ZANIMIVO VIDETI
ing. Andreja Hrovatin
Izostanki v %
Izostanki radi bolezni
Izostanki radi nesreč
Izostanki radi nege družinskega člana
Izostanki radi spremstva druž. člana
Izostanki radi nosečnosti in poroda
Izostanki radi podalj. porod, dopusta
Izostanki v %
Izostanki radi bolezni Izostanki radi nesreč Izostanki radi nege druž. člana Izostanki radi spremstva druž. člana Izostanki radi nosečnosti in poroda Izostanki radi podalj. porod, dop.
5,65 % povprečen izpad na 1 zapos.	124 ur
0,17 % povprečen izpad	na	1 zapos.	3	ur
0,99 % povprečen izpad	na	1 zapos.	22	ur
0,19 % povprečen izpad	na	1 zapos.	4	ur
2,55 % povprečen izpad	na	1 zapos.	56	ur
3,38 % povprečen izpad	na	1 zapos.	74	ur
2,69 % povprečno	izpade	na	1	zapos.	59	ur
0,26 % povprečno	izpade	na	1	zapos.	6	ur
0,40 % povprečno	izpade	na	1	zapos.	9	ur
0,06 % povprečno	izpade	na	1	zapos.	1	ur
0,95 % povprečno	izpade	na	1	zapos.	21	ur
1,32 % povprečno	izpade	na	1	zapos.	29	ur
Skupaj	5,68% povprečno izpade na 1 zapos.	125 ur
Izplačana nadomestila v breme podjetja	266.567,10 din
Izplačana nadomestila v breme SZZ Ljubljana
Izplačana nadomestila	nad	30 dni radi	bolezni	97.603,35
Izplačana nadomestila	radi	nesreč pri	delu	3.449,45
Izplačana nadomestila	radi	nosečnosti	in poroda	124.541,55
Izplačana nadomestila	radi	podaljšanega porodniškega dopusta	156.497,10
Povračilo potnih stroškov	3.737,00
Skupaj	385.878,45
Možnih delovnih ur v letu 1977	2.192
Poprečno zaposlenih delavcev	248
Poprečno zaposlenih vajencev	8
Skupaj	12,93 % povprečen izpad na 1 zapos.	283 ur
Izplačana nadomestila do 30 dni v breme podjetja	286.374,85
Izplačana nadomestila v breme SZZ Ljubljana
Izplačana nadomestila	radi	bolezni nad 30 dni	143.106,45
Izplačana nadomestila	radi	nesreč pri delu	1.780,50
Izplačana nadomestila	radi	nosečnosti in poroda	122.007,10
Izplačana nadomestila	radi	podaljšanega porodniškega dopusta	149.035,25
Povračilo potnih stroškov	1.767,80
Izplačana nadomestila v breme SZZ Novo mesto
Izplačana nadomestila radi bolezni nad 30 dni	39.967,15
Izplačana nadomestila	radi	nosečnosti in poroda	75.186,90
Izplačana nadomestila	radi	podaljšanega porodniškega	dopusta	84.122,55
Skupaj	616.973,70
Možnih delovnih ur v letu 1977	2.192
Povprečno zaposlenih delavcev	224
v Delovni skupnosti Skupnih služb
Izpadle	ure	radi	bolezni	do 30 dni v	breme	podjetja	11.622	ur
Izpadle	ure	radi	nesreč	do 30 dni v	breme	podjetja	1.272	ur
Izpadle	ure	radi	bolezni	— vajenci	208	ur
Skupaj	13.102	ur
Izpadle ure	radi bolezni nad 30 dni v breme	SZZ	3.044	ur
Izpadle ure	radi nesreč pri delu	144	ur
Izpadle ure	radi nege družinskih članov	2.196	ur
Izpadle ure	radi spremstva družinskih članov	323	ur
Izpadle ure	radi nosečnosti in poroda	5.192	ur
Izpadle ure	radi podaljšanega porodniškega	dopusta	7.200	ur
Skupaj	18.099	ur

Najvišje priznanje -i zmaj na sejmu „
Kar malo smo se že navadili — in razvadili — na naše »zmajčke«. Štirje so že in ob dveh diplomah je šestletna bera resnično bogata.
Ljubljanski zmaj s sejma »Moda 78« je bil podeljen naši tovarni za celotno razstavljeno kolekcijo na sejmu. Razstavni prostor je uredil tovariš Sešek Ivo z veliko mero okusa. Priznanja tovarni so hkrati v največji meri priznanja njegovim kreacijam.
Dipl. ing. Cirila Černe
Ob razstavnem prostoru Induplati Jarše je vsakdo za dalj časa postal
Kritičen pogled na ustvarjeno delo — tov. Ivo Sešek in naš trgov, zastopnik za Hrvaško, Tibor Milakovič
Ahmed Zaimovic, trgovski zastopnik za BiH: »Letošnji sejem je daleč boljši od lanskega ...«
Kaj so povedali naši trgovski zastopniki in obiskovalci
RELJA MALJKOVIČ:
Z razsitavnim prostorom sem zadovoljen. Lepo je dekoriran in dobro organiziran, saj je tudi delovnega prostora za panoji dovolj za nemoteno poslovanje s kupci.
Stara slabost (ne samo naša) pa je, da se razstavljajo stvari, ki še niso v prodaji.
Zanimanje za naše artikle je še vedno oz. vedno večje, tako s strani obiskovalcev kot kupcev. Kupci so prihajali tudi v tovarno, vendar jih nismo mogli povsem zadovoljiti, ker blaga ni bilo v kompletnem asorti-manu, kot bi praviloma moralo biti. Kupci se še vedno najbolj zanimajo za naše artikle 3253, 3299, 3276 in podobne.
Trudili smo se, da smo vsem kupcem, ki so nas obiskali, kolikor mogoče ustregli.
AHMED ZAIMOVIČ:
Letošnji sejem je daleč boljši od lanskega, čeprav vemo, da tudi lanski ni bil slab. Bilo je še več zanimanja tako s strani obiskovalcev kot kupcev, saj je kolekcija zelo zanimiva in privlačna.
Razstavo oz. sejem je obiskalo 80 % vseh naših kupcev iz vseh koncev Jugoslavije. Bojijo se le, da ne bo dobiti artiklov v prodajo. Upam pa, da jih ne bomo razočarali.
Da je kolekcija dobra, potrjuje že dejstvo, da smo zmaja — simboličen kipec dobili že drugič po vrsti, pred tem tudi diplomo in 2 zmaja. To ni slučaj, ampak gre res za kontinuirano prizadevanje k boljši kvaliteti in novim, sodobnim, praktičnim izdelkom.
Moda v dekorativi!?
Pričakujemo še posebno uspešen rezultat v prodaji, le če bo proizvodnja dohajala želje in naročila kupcev.
JUSTIN GABRIČ:
Kupol so nas v polni meri obiskali. Tolažimo jih, da se bo tisto blago, ki ga sedaj ni bilo mogoče dobiti, dobilo vsaj v naslednjih mesecih.
TIBOR MILAKOVIČ:
O sejmu lahko povem vse najlepše: lepo urejen razstavni prostor — zavese visijo v naborkih, da si jih lahko z lahkoto predstavljamo v svojem stanovanju. Pri tem pa so lepo vidni desseni in barve.
Sam prostor je dobro izkoriščen — s kupci se da dobro delati. Obiskovalcev je več kot lani, samo poslovanje pa je tudi uspešnejše. Ne nazadnje moram pohvaliti tudi kreatorje.
Mislim, da je ta eden najuspešnejših sejmov za nas do sedaj.
OBISKOVALCI O NAŠIH ZAVESAH IN PRTIH:
Krasni vzorci, moderni...
Veliko izbire, za različne okuse — tudi zahtevnejše.
Vendar se na žalost kasneje v trgovini ne dobijo ali pa težko.
Mislim, da mora biti več povezave s trgovino ...
Material pogledaš, pa veš od katere »fabrike« je ...
Te zavese pa res izstopajo! Zelo lepi vzorci, moderni...
Živih barv ... Res »šik«, res lepo!
Razgovor pripravila
Urednica
O novih brezčolničnih strojih (SO-MET) smo že večkrat pisali. Kljub temu še par vrstic v zvezd z njimi.
V pogovoru s tov. Alojzem Pušlar-jem, obratovodjo tkalnice sem izvedela, da se za delo ob novih strojih pripravlja nova, čisto mlada posadka, pravzaprav dve (za dopoldansko in popoldansko delovno izmeno), ki vsaka šteje štiri ljudi: tkalko, ma-lerko, mojstra in pomočnika.
Torej bodo štirje delavci upravljali kar enajst strojev!
Za naše razmere res lep napredek!
In kaj je povedala mlada tkalka pri SOMETU?
META MALUS:
V naši DO sem šele 3 mesece in delam kot tkalka. Preden so pripeljali brezčolnične stroje, sem delala
Izraz moda najpogosteje povezujemo z oblačili — in vendar je še veliko drugega, kar je moderno: moderen je določen stil življenja, način izražanja, pravimo, da so v nekem obdobju moderni določeni poklici — in ne nazadnje poznamo modni stil stanovanja.
Poleg pohištva, ki daje ton celotni opremi stanovanja, je za vzdušje v stanovanju prav gotovo najpomembnejša zavesa.
V januarju je bil v Frankfurtu evropsko najpomembnejši sejem tekstila za opremo prostorov — »Heim-textil«. Trendi na področju notranje opreme so na tem sejmu najizrazitejši, je pa tudi poslovno najpomembnejši.
Jugoslovani (žal) na tem sejmu med proizvajalci nismo imeli predstavnika, kar precej predstavnikov slovenske tekstilne industrije od proizvajalcev zaves, prtov, posteljnega perila pa do proizvajalcev tekstilnih utenzilij pa nas je bilo med obiskovalci.
In kaj je bilo na sejmu na področju zaves novega? Že nekajletni trend je povratek k naravnosti in toplini v stanovanju. Časi kovinsko modrih tonov in hladnih površin so minuli. Zaradi lahkega vzdrževanja je večina zaves (izjema so ekskluzivne težke volnene zavese) še vedno sintetičnih. Ta sintetična zavesa pa ni več pusta zavesa z gladkim otipom. Moderna zavesa je tkana iz efektnih niti, ki imitirajo prejo iz naravnih vlaken in so tudi bistven dekorativni element zavese. Modni hit je chenille preja, ki se pojavlja v težkih, lahkih in pletenih rustinskih zavesah. Zave-
prd tkanju platna v prostorih tkalnice. No, sedaj sem pa tu — v zadnjem nadstropju predilnice.
Ja, te nove stroje je skorajda lažje upravljati...
Najbolj moram paziti spredaj, kjer nastaja blago in opazovati, da niso v njem kakšne napake. Zato se ne smem za dlje časa oddaljevati od strojev. Ce greš stran, gre blago naprej in spregledaš napako. Pazljiva moram biti tudi pri votku.
Zaenkrat delava tu samo dve tkalki — vsaka v eni izmeni, ker so v pogonu šele trije stroji.
Vsekakor sem tu bolj zadovoljna z delom, saj je tudi okolica bolj prijetna — prostor je večji, bolj zračen in zaenkrat manj bučen ...
Urednica
sa s chanille prejo daje vtis bogatosti in nas spominja na težke zastore naših babic.
Barve — ta vedno najbolj vidna in učinkovita modna postavka.— so letos omenjene na vse odtenke rjave barve. Kljub temu je paleta široka
—	od peščene pa vse do črno rjave. Drugih barv, razen nekaj golobje sivih odtenkov, praktično ni. Nekoč v zavesah najbolj uporabljena bela barva je popolnoma izginila, zamenjala jo je barva surovega bombaža.
Bistvena novost na sejmu so bile težje zavese s prenčo progastimi jac-quard vložki in prav tako borduro. Spominjajo na narodno motiviko, le da so tudi tu toni večinoma rjavi.
Tiskane zavese niso več modne. Nekaj je še motivov z izžiganjem (na tkanini z efektno prejo na tiskarskem stroju s posebnim sredstvom izžgejo eno komponento tkanine tako, da dobimo redkejša mesta po vzorcu). Tudi pri skandinavskih proizvajalcih, ki so v tiskanih desenih ponavadi najbolj izstopani, prevladujejo tkane zavese.
Med težjimi in lažjimi zavesami je veliko prečno in vzdolžno progastih
—	z različnimi debelinami prog in različnimi efektnimi prejami. Vedno več je tkanih zaves v širini 250 cm z ojačeno borduro. Zanimive so tudi tanjše vzdolžno črtaste zavese, v bor-duri s karirastim vzorcem.
Moram reči, da se naša kolekcija lepo vklaplja v evropski modni trend. Seveda je še mnogo idej, ki bi jih lahko pri nas uporabili, in verjetno jih bomo tudi videli — v novi kolekciji.
Dipl. ing. Cirila Črne
Mlada tkalka Meta opazuje nastajajoče blago ob SOMET stroju, medtem ko montažerji usposabljajo ostale stroje
Kaj sta povedala
Nova knjiga v družboslovni zbirki Delavske enotnosti
DR. Ana Krajnc: Izobraževanje — našo družbena vrednota
Prav na dan, ko je TOZD Delavska enotnost in z njo širša javnost proslavila 35-letnico ustanovitve organizacije Delavska enotnost in izid prve številke Delavske enotnosti, je v njeni založbi izšla nova, pomembna knjiga iz znane družboslovne zbirke Delavske enotnosti. To je delo dr. Ane Krajnc: IZOBRAŽEVANJE — NASA DRUŽBENA VREDNOTA. Spričo tako izrazitih potreb po izobraževanju ob delu, oziroma po izobraževanju sploh, značilnim za naš čas, ki pa ima hkrati tako velik odmev pri ljudeh, je več kot razumljiv izid te knjige. Dobrodošla nam je prav vsem. Knjiga je že na voljo v vseh knjigoveznicah, lahko pa jo naročite neposredno pri izdajateljici, tj. založbi Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4. Lepo opremljena knjiga stane 220 dinarjev.
Poglejmo, kako se je avtorica lotila svoje naloge:
Ena bistvenih človekovih značilnosti je, da pojave v svetu okrog sebe vrednoti, jih pozitivno ali pa negativno ocenjuje, se mu zde bolj ali manj pomembni. Ce bi človeku odvzeli moč vrednotenja, bi ga osiromašili za eno njegovih osnovnih lastnosti. Osebni sistem vrednot vsebuje od najbolj do najmanj pomembnih vrednot. Oblikoval se je na osnovi materialnih, kulturnih in socialnih pogojev, v katerih nekdo živi. Družbeni sistem vrednot pa je značilen za širšo družbeno skupnost.
V sistemu socialistične samoupravne družbe je med ostalimi vrednotami našlo svoje mesto tudi izobraževanje in je dobilo svoj poseben družben pomen, ta se
je z razvojem stalno spreminjal. V posameznih poglavjih govorimo o spreminjanju družbene funkcije izobraževanja v razvoju in danes.
V	človeku se izoblikuje pod vplivom raznih dejavnikov določeno vrednotenje izobraževanja. To potem vpliva na uspešnost učenja, nadaljevanje šolanja in izbor študijskega področja. Izobrazba sama pa naj bi bila eden od kanalov vertikalne družbene mobilnosti ljudi. Omogočala naj bi jim, da si izboljšajo svoj materialni položaj, ugled in vplivnost v družbi, kulturni nivo življenja in osebno vzgojnost. Koliko bodo ljudje od navedenega s pomočjo izobraževanja tudi dosegli, je v precejšnji meri odvisno od tega, kje je izobrazba kot naša družbena vrednota.
V	praksi se vedno bolj uveljavlja koncept permanentnega izobraževanja, kjer se morajo izčrpati vsi možni viri za učenje. Didaktika se danes ne more več osla-njati samo na ugotovljene sposobnosti učencev, pri otroku ali pa odraslem mora upoštevati tudi učenčeve notranje impulze za učenje, kot so: vrednotenje izobraževanja, aspiracije in specifični motivi za izobraževanje. V pogojih množičnega šolanja tudi na srednji in visoki stopnji postaja vrednostno-motivacijska komponenta za učni uspeh vedno bolj odločujoča. Prav zato pa lahko rečemo, da je avtorica na originalen način načela eno od najbolj pomembnih področij sodobne vzgoje in izobraževanja in o naštetih pojavih prva obširneje razpravlja. Njene ugotovitve nastajajo na osnovi dveh lastnih raziskav, delno pa tudi iz dialoga z drugimi avtorji.
Strokovno predavanje s področja tehnologije tkalstva
Triaksialno
tkanje
V sredo 21. decembra lansko leto je DITTS Jarše priredil predavanje o »barber-ltolmanovih« statvah za triaksialno tkanje ter o risanju triak-sialnih vezav. Predaval je dr. Dane Jakšič iz Ljubljane.
Sporedno z vesolj skiimi poleti so se rodile triaksialne tkanine. Spuščanje vsemiirskih kapsul potom pedal na gladino morja, je zahtevalo za pedale novo tkanino, ki bo sposobna vzdržati velike obremenitve, ki nastopijo pri prehodu kapsul v naše ozračje. Običaje ali biaksialne tkanine, pri katerih se votek in osnova križata pod kotom 90°, takšnih obremenitev ne vzdržijo. Nova tkanina je iz trinitnega sistema, kjer sta dve osnovi in je tudi usmeritev teh niti v smeri osnove in en votek, usmerjen kot votek. Takšen sistem nam je poznan že iz ročnega dela prepletanja ličja za mreže ali sedeže in naslonjala.
Ameriška firma Barber & Kolman je med prvimi izdelala statve za tkanje tniaksialnih tkanin. Proizvodnja je za 50% večja kot pri običajnem tkanju. Votek se vnaša z elektronsko vodenim sistemom palic. Hitrost vnašanja votka je 400 m/min. Osnovi sta razporejeni v krogu in vrtljivi na vrhu statve. Osnovne niti tečejo navpično v ničalnice. Statve imajo dva grebena, spredaj in zadaj. Oba grebena vršita poleg premočrtnega gibanja še krožno. Mere statve: 5 X X 3,5 X 3 metre.
Pri tkanju dobi tkanina stabilni krajec tako, da ga na potrebno še posebej oblikovati. Tkanine uporabljajo povsod tam, kjer se zahtevajo večje trdnosti na upogibanje in napetost ter na razpočnost. Tkanine je lepega videza, katerega pa lahko s prepletanjem trimitnega sistema še oblikujemo in damo poudarek tehnični značilnosti tkanine. Nove tkanine uporabljamo za izdelavo šotorov, ponjev, avtoplaščev, pohištvenega blaga, za jadra, filtre, za oblačila in za razna vzorčenja.
Sistem risanja vezav triaksialnih tkanin more biti prilagojen novi tkanini. Doktor Jakšič je o tem posredoval svoj koncept risanja vezave. Vezne točke ne morejo biti označene kot kvadratki, ampak jih je treba grafično risati kot enakostranične trikotnike, ki predstavljajo, primerno šrafiranj, f rotiraj oče nitke obeh osnov in votka.
Triaksialne tkanine si šele utirajo pot v proizvodnjo, medtem ko so njihove prednosti in uporabnosti že poznane.
Dipl. ing. D. Podboj
Odprto
prvenstvo
Protestno pismo avstrijskim oblastem
Udeleženci prvega srečanja organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v OZD odločno in najostreje obsojamo politiko avstrijskih oblasti do slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji, ki se kaže predvsem v neizpolnjevanju avstrijske državne pogodbe in poskusih nasilne asimilacije.
Pni vsem tem smo ogorčeni še zlasti zato, ker skuša avstrijska vlada svoje poteze in ravnanje mračnjaških sil — tako tudi skrajno nazadnjaškega desničarskega Heimatdiensta — pred svojo in svetovno napredno demokratično javnostjo prikriti ali prikazati v najlepši luči: kot največjo skrb za slovensko in hrvaško narodnostno skupnost. Odločno podpiramo prizadevanja oziroma boj obeh narodnostnih skupnosti, ki ni le boj za manjšinske pravice, temveč boj za celovito osebno in socialno svobodo človeka in naroda.
Ob tej priložnosti tudi pozivamo avstrijsko vlado, naj ne popušča nacionalšovrnističnim silam — tistim mračnjaškim silam, ki so pred nekaj desetletji pahnile svet v krvavo vojno, silam, ki so počele grozljive zločine nad številnimi narodi ter demokratičnimi in naprednimi gibanji naše celine.
To niso samo naša mnenja in zahteve, ampak tudi slovenske in jugoslovanske ter vse napredne svetovne demokratične javnosti.
V imenu vseh teh in v našem imenu zahtevamo, da čimprej izpolnite dolžnosti, ki jih imate po Državni pogodbi do naših narodnostnih skupnosti in jima omogočite normalen vsestranski razvoj.
Organizatorji obveščanja, uredniki, novinarji in sodelavci glasil v OZD liz SR Slovenije,
zbrani na Bledu od 22. do 24. decembra 1977
Rezultati ankete o zavesah
Razpis in propozicije odprtega prvenstva tekmovalnega območja Domžale-Kamnik za sezono 1977 78 za pionirje, pionirke, mladince, mladinke, člane ter veterane, ki bo dne 17. in 18. 2. 1978 v dvorani Induplati v Jaršah.
Po novem sistemu tekmovanj, ki ga je sprejelo prvenstvo NTZ Slovenije, dne 20. 9. 1977 tvorijo občine Domžale in Kamnik samostojno tekmovalno območje. Selekcija tekmovalnega območja pa tekmuje v I. B republiški ligi. Na razpisanem prvenstvu imamo namen izbrati potencialne kandidate za izbor ekipe. PRIREDITELJ TEKMOVANJA: TVD Partizan Jarše in TKS Domžale ter Kamnik KRAJ:
Jarše, dvorana Induplati CAS:
Petek, dne 17. 2. 1978 ob 16. uri
člani in veterani
sobota, dne 18. 2. 1978 ob 9. uri
mladinci, mladinke, pionirji in pionirke
PRAVILO NASTOPA:
Imajo vsi člani-ce s stalnim bivališčem v občini Domžale in Kamnik. V disciplini pionirke in pionirji lahko nastopajo vsi rojeni po 1. 7. 1962, v disciplini mladinci-ke, rojeni po 1. 7. 1959, v disciplini veterani lahko nastopajo vsi starejši od 35 let DISCIPLINE:
Posamezno: veterani, člani, mladinci, mladinke, pionirji, pionirke NAČIN IGRANJA:
Vse discipline se igrajo na dva dobljena seta, na izpadanje po skupinah. Skupino sestavljajo 4 tekmovalci
PRIJAVE:
Sprejema Rajko Kavčič, Induplati Jarše, p. 61230 Domžale do 13. februarja 1978
ŽREBANJE:
Bo dne 13. 2. 1978 ob 18. uri v prostorih strelišča v Jaršah OPOMBA: VHOD V DVORANO JL DOVOLJEN SAMO V COPATAH!
Najprej o številu vrnjenih anketnih listov — vrnilo se jih je 226, ker je dobra tretjina vseh razdeljenih. Hvala vsem, ki ste jih izpolnili, za sodelovanje.
Ce gremo kar po vprašanjih v anketi, lahko ugotovimo, da večini anketirancev zavese v stanovanju ustvarjajo toplino in vzdušje (40%), mnogim pa tudi prostor poživijo (33%). Le 1,2% zavese ne pomenijo dosti. Nekaj anketirancev je zaznamovalo več odgovorov, kar kaže na to, da so bili odgovori morda preveč slični. Zavese uporabljamo predvsem za dekoracijo (67 % anketirancev) in pa za zaščito pred pogledi od zunaj (29 % anketirancev). Čeprav smo v službi v Induplati, torej pri proizvajalcu zaves, ima dobrih 57% anketirancev zavese več kot štiri leta, le 11 % pa po dve leti.
Pri kvaliteti zaves in glede tega njihovi ceni so mnenja zelo deljena: 42 % anketirancev bi se odločilo za zavese zelo dobre kvalitete, 31% za zavese zelo dobre kvalitete, lahkega vzdrževanja in temu primerno višje cene, 31 % za zavese normalne kvalitete s pristopno ceno (več jih je tu pripisalo dobrega vzdrževanja — a za manj denarja, kot pravijo, dobiš manj muzike), 27 % pa za poceni za-
vese, ki jih lahko večkrat menjajo.
Bele zavese imajo med anketiranci še vedno prednost pred barvastimi — zanje se jih je odločilo 59 %.
Za veliko večino je najpomembnejša skladnost zaves z ostalo opremo v stanovanju.
99 % odgovorov na vprašanje, ali morajo biti zavese tudi v otroški sobi, je pritrdilnih. Zavese naj bi bile predvsem živahne in v skladu z ostalo opremo — večinoma so se anketiranci odločili za tiskane zavese. Za zavese v kopalnici se je odločilo 79 % anketirancev. Bistveno za zavese v kopalnici je zastiralnost in obstojnost na vlago.
Pri zadnjem najbolj specifičnem vprašanju so bili odgovori najbolj pestri. Vendar se je splošni okus vendarle nekoliko izkristaliziral: V kuhinji so najpopularnejše tiskane zavese z drobnimi rožami, v spalnici enobarvne finejše zavese, v dnevni sobi pa zavese z borduro.
Med odgovori je bilo tudi nekaj »humorističnih« — med njimi anketni list, neizpolnjen, vendar na njem dva vprašanja:
—	zakaj so zavese tako drage?
—	zakaj so plače tako majhne?
Za odgovore še enkrat hvala!
dipl. ing. Cirila Črne
POSLOVANJE TOVARIŠKE SAMOPOMOČI
Večji prispevki več posojila
Nadzorni odbor KOOS zadovoljen s poslovanjem Tovariške pomoči
Nadzorni odbor Konference sindikalnih organizacij Induplati je decembra 1977 pregledal poslovanje naše TOVARIŠKE POMOČI.
Administrativno delo TP vodi tovarišica Pepca Burja, ki je z oktobrskim obračunom prenesla kartoteko na strojno obdelavo na IBM. Tako ima vsak član kolektiva odslej pregled kolikšna je njegova glavnica, vplačana v obliki rednega mesečnega prispevka in koliko nevrnjenega posojila (če ga ima) ima pri tej blagajni.
Blagajniško poročilo TP za čas od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1977
Dohodki: Redni mesečni prispevek članov TS Vrnjena posojila TS Vplačan 0,5 % prispevek od posojil Obresti od hranilnih vlog za leto 1976 Vrnjene akontacije Prenos rednega prispevka na izredne dohodke (ne dvig. prisp.)	241.510,00 2,408.800,00 12.784,50 2.775,75 79.120,00 1.060,00
Prenos salda od 31. 12. 1976	2,746.050,25 80.647,25
Skupaj	2,826.697,50
Izdatki:
Izplačan redni prispevek članom	63.488,80
Izplačan redni prispevek (prenos na izredni dohodek)	1.060,00
Izplačana posojila članom TS	2,556.900,00
Izplačane akontacije	77.420,00
Poravnava posojila tov. 2ivic V. iz izrednega dohodka	70,00
Izdvojena finančna sredstva v blagajno KOOS iz izrednega dohodka	20.000,00
Taksa za nakazila	20,00
Izplačan honorar blagajniku TS	7.200,00
Skupaj	2,726.158,80
SALDO — na dan 31. 12. 1977	100.538,70
Pregled glavnice:				
	Stanje na dan 31. 12. 76	Dohodki od 1. 1. 1977	Izdatki do 31. 12. 1977	Stanje na dan 31. 12. 77
Redni mesečni prisp. TS	1,107.748,10	241.510,00	64.548,80	1,284.709,30
Sredstva blagajne TS (0,5 % prisp., honorar, prisp. KOOA itd.	36.629,15	16.620,25	27.290,00	25.959,40
Skupaj	1,144.377,25	258.130,25	91.838,80	1,310.668,70
Glavnica din 1.310,668,70 sestoji iz:
Dolžniki
Na hranilni knjižici Akontacija do 13. 1. Akontacije do 13. 1. Gotovina v blagajni
1,210.130,00
65.783,00
5.700,00
20.000,00 (prisp. za pones.) 9.055,70
Blagajnik:
Burja Pepca
Od 1. januarja do 19. decembra 1977 se je glavnica TP povečala za 8 %, kar ustreza letnemu porastu glede na večje prispevke članov.
Blagajna TP je imela tekom leta 1977 za 5,550.413,30 din prometa. Vseh članov TP Induplati je 998.
Pni delu je NO pregledal 26 knjižb in ugotovil, da se vse ujemajo s podatki v glavni blagajniški knjigi TP. Odbor TP je imel vsak mesec redne seje, na katerih je obravnaval prošnje. Posebej je obravnaval tiste, ki so presegle limitirane (preko 4000 din). Nadzorni odbor je predlagal izvršnemu odboru KOOS, da se pravilnik TP dopolni tako, da bi glasil: TISTI ČLAN, CIGAR PRISPEVEK V OBLIKI MESEČNE ČLANARINE JE PRESEGEL 2000 DIN, IMA MOŽNOST DOBITI POSOJILO DO 5000 DINARJEV BREZ DODATNE PISMENE PROŠNJE. POGOJI VRAČILA POSOJILA SO NESPREMENJENI (10 enakih zaporednih mesečnih obrokov). Predlog je izvršni odbor Konference na svoji razširjeni seji (z dne 19. 1. 1978 — navzoči so bili tudi predsedniki IO OOS) sprejel oz. potrdil.
Obenem pa je predlagal še eno dopolnilo, ki bi se vneslo v pravilnik TP kot aneks: ČLAN TP NE MORE BITI TISTI ČLAN DO, KI NIMA STALNEGA BIVALIŠČA. Do tega predloga je prišlo zaradi dejstva, da se je dogodilo, da od člana TP, ki je zapustil našo DO in je bil brez stalnega bivališča, ni bilo mogoče izterjati neporavnanega zneska od prejetega posojila.
O zadnjem predlogu bomo razpravljali in sklepali na letni skupščini Konference sindikalnih organizacij Induplati, ki bo v kratkem.
Po zapisnikih NO in IO KOOS povzela
Urednica
Kdo ima ključ od korenin?
ZA TISTE, KI SE RADI OBLAČIJO PO MODI:
Pomlad in poletje 1978
Nova
žepna
knjiga
Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po, za današnje čase, presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji.
Gre za novo zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva Kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino od običajne cene.
Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo Po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce.
Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig.
Prispevek
članov
V našem kolektivu se neuprovičeno širijo govorice, da solidarnostni prispevek za pomoč svojcem umrlih članov DO ni bil pravilno razdeljen. Ob tem so se nekateri delavci čutili prizadete in želeli, ha se objavijo točni podatki o prispevku vsake TOZD.
Za tiste, ki so pozabili, da je izvršni odbor KOOS potrdil predlog (21. 6. 1977) naj vsak član DO prispeva 10 din namesto 5 din (kot je to veljalo prej) pa to še enkrat poudarjamo.
Din	
TOZD Proizvodnja	20.310,00
DSSS	7.560,00
TOZD Konfekcija »Slamnik«	6.540,00
TOZD Trgovina	480,00
TOZD Restavr. in poč. domovi	690,00
Skupaj	35.580,00
Posamezno	35.580,00 : 3	= 11.860,00
Risarji, kreatorji in konfekcionerji so že pripravili kolekcije za pomlad in poletje. Značilnosti mode za letošnje leto so v vihravosti lepega in toplega vremena, kjer se moda podreja romantičnemu. Vse linije so elegantne in poudarjajo ženskost in, kjer je le mogoče, tudi športnost. Navdihe so dobili pri balkanskih narodih, pri Spancih in pri ljudstvih južnih otokov. Moderne so zopet rokoko in grške linije oblek.
Veljavo si je pridobil zopet športni anorak, bluzon ter oblačila v golf ali jaht stilu. Tudi oblačila v blejzer kombinaciji iz »ženskih« tkanin so v ospredju skratka, ženska garderoba pozna ohlapne suknjiče in obleke za popoldanski čas, ki ji poudarjajo eleganco.
Tkanine niso nove, da pa bi dobili o njih takšen vtis so specialno plemeni-tene in tiskane, kar jim daje nov videz in nov otip.
Med surovinami za tkanine se nadaljuje trend k naravnim vlaknom, med katerimi je na prvem mestu porozna tkanina iz lanu. Sledijo buret efektne tkanine iz bombaža. Športne obleke so izdelane predvsem iz lahkih tkanin iz sukancev ali iz veznih struktur. Nasploh velja, da vse teži k lahkemu, prozornemu.
Po skupinah bi blaga za obleke lahko razvrstili v:	lahke, telo oprijemajoče
tkanine iz poroznega in prozornega svežega batista ter lahek voal in bombažni krep. Druga skupina bi bile tkanine iz džersija, z izgledom pletenine kot buret, svileni džersi, bondi in džersi z očesci. Naslednjo skupino predstavlja bombažni satin z lesketajočo in motno površino. Dežni plašči so iz lahkega bombažnega čina ali iz perolahkih folij v pastelnih barvah. Za težjo garderobo bodo uporabili tkanine, ki so na izgled podobne frotirju. Za modna oblačila priporočamo hladne bombažne tkanine ter lanene, oboje z gladko površino in z vtkano strukturo, ki naj daje blagu rustikalni videz, dalje lahki popelini, tro-pikal in fresko ter gaberdeni z drobno nakazanimi diagonalami.
Večerne obleke bodo letošnje leto moderne, če bodo iz transparentnih materialov kot so to jedkani baržun, čipkasta in vezana blaga. Zopet se bomo srečali z lahkim taftom, s krepdešinom in s svilenimi krepi ter svilenimi džer-seji brez katerih že nekaj sezon ni mode. Romantična linija pa zahteva tudi za napovedano modo šifon in organdij.
Izrazite modne barve ni. Na voljo je široka paleta pastelnih tonov, ki prehajajo nemalokrat v izrazite barve. Bolj kot točno določitev bi lahko omenili med barvami dve dominantni skupini. Prva so prozorne in nežne barve, v odtenku šampanjca. Te se prelivajo iz blede citronsko rumene akvarelno modre, breskvine rdeče, nežne resede do bledikavih barv jorgovana, to je vijoletne. V drugi skupini so čiste in močne barve. Te barve so močna rumena, tirkizno modra, oranžna in sončno zelena. »Mehčalci« te skupine barv so iz vedno prisotne palete: od bele do peščene in vse naravne barve med njima.
Tretjo skupino sestavljajo temne barve, ki niso le temno modra ampak tudi bordo, siva, violet in zelena. Vso to bogato paleto barv dopolnjujejo barve neonske razsvetljave. Pa še to: vse te barve bomo videli na tkanih in na tiskanih blagih.
Značilnosti tkanih blag bodo poševne črte v več barvah. Tiste tkanine pa, po katerih bo letošnje leto segala mladina bo imela velike karo vzorce. Tudi enobarvni žakard vzorci za podnevi, in pestri za zvečer, bodo moderni. Pri ti-skaninah pa opredeljuje vzorec namembnost in ne kroj, kot doslej. Videli bomo drobne cvetlice (mačehe, marjetice ipd.) poleg vzorcev z velikimi cvetovi s Havaje ali slik velikih slikarjev.
2e uveljavljena značilnost, ki pravi, da je kroj enostavnejši, če je vzorec bogatejši, velja tudi v sezoni 1978. Linije so različne, lahko so spuščene in ravne (nagiba se k mini) ali pa poudarjajo ženskost z oprijetim životkom in poudarkom na prsih in ramenih (dolžina: do členkov).
Težja konfekcija se bo oprijela ravnih krojev. Poletne plašče bodo zamenjali dežni plašči. Novost pa bo mali bolero, katerega bodo ženske nosile preko dežnih plaščev.
Posebnost v napovedani sezoni so ženske obleke, čeprav kreatorji ne zanemarjajo dvodelnih oblačil, med katerimi so enobarvna krila h kateremu lahko ženske oblečejo bluzo ali suknjič. Srajce
Nadaljevanje na 14. strani
ZAVARUJ Sl OČI!
NE UPORABLJAJ
POŠKODOVANEGA
ORODJA
Nadaljevanje s 13. strani bodo v tem primeru spominjale na safari kroje v rdečih in zelenih tonih. Ponekod bodo kompleti kompletni le, če boste imele tudi telovnik »petticoat«.
2e omenjeno romantičnost bo ženska moda dosegla tudi z vzporedno uporabo raznih vrvic in trakov in z izrezi bluz, ki morajo biti izzivajoči »seksi«. Zelo dopadljivo bodo oblečene tiste, ki bodo obleke ali bluze krojile v stilu golih ramen ali pa se odločale za ohlapne obleke po modi starih Aten. Se to: praviloma velja, da je krilo krajše, če je bluza ali suknja večja. Suknje so ohlapne, dvo ali tridelne in dopolnjene z raznobarvnimi robčki (mišljen je le po en robček, vendar v poljubni barvi).
Aktualna so plisirana krila z gubami, utrjenimi v boku.
Za hlače velja bermuda kroj. Srajca mora biti »mini«. Ozke hlače so še ožje in dolge.
Kot dopolnila veljajo predmeti v zlati barvi, ki prehajajo od zimske mode v letno s tem, da je v tej barvi prav vse. Tako so zlate trikotaže, paspule, čevlji, torbice, pasovi in perilo ter seveda nakit, ki predstavlja od školjkasto bele do zlate višek mode 1978.
Pri safari oblekah so dopolnila klasični dodatki iz kože, platna in slame. Romantičnost pa poudarite s školjkami, perjem in cvetovi.
Od obutve velja omeniti za safari stil mokasine, sandale in platnene čevlje, za športni stil pa tenis čevlje. Le ženski sil je poudarjen z zelo visoko peto, romantičen pa je dopolnjen z espadrilo in obvezno vezalko okrog členkov.
Tudi torbice so ustrezno izdelane. Za safari modo so iz kože in platna, vse do malih torbic v obliki lista, ki imajo povečini zlate paspule. Moderne so zopet torbice naših babic, ki so bile že dolgo zaprašene v kupu navlake.
Za safari modo so moderni slamnati klobuki modela safari, k ohlapnim oblekam pa gredo »florentinski« klobuki s širokimi krajci ter z obvezno pisano rutico zavezano okrog vratu ali pa ruta kot pokrivalo v obliki turbana.
Poleti 1978 bodo v modi enodelne in dvodelne kopalne obleke v obliki rute.
Moško garderobo pa bodo predstavljale obleke iz lahkih tkanin. Poleg plemenitih tkanin ima prednost lanena kvaliteta s finimi efekti sukanca. Prevladujoča barva je sivo-bež, ki spominja na saharski pesek. Obleke in sakoji, pravijo kreatorji mode 1978 na koncu, bodo izdelani pretežno iz tropikala desi-niranih gaberdenov in flanel. Za blejze-re predlagajo mehko kvaliteto serža. Za športne obleke pa so predvidene rustikalne tkanine. Za plašče so predvidene poleg klasičnih gaberdenov in popeli-nov lesketajoča impregnirana tkanina.
Srajce bodo iz batista, v barvi bo prevladovala poleg saharsko bež še savansko zelena in morsko plava.
Avtorica Maja Vinkovič pravi na koncu svojega sestavka, ki ga je objavil zagrebški Tekstil v 3. številki, da je od konfekcijskih obratov odvisno, v kolikšni meri bodo sprejeli in povzeli modo, ki bo svetovni modi blizu, vendar z nekaterih dopolnili in spremembami naša moda za pomlad in poletje 1978.
Priredil Otmar Lipovšek
Spomin
nanje
boli
Težko se je spet dotikati še nezaceljene rane ...
Toda želja naših bralcev je, da bi objavili fotografije ponesrečenih pokojnic, naših nekdanjih sodelavk.
Iz tehničnih ovir v prejšnji številki Konoplana njih fotografij nismo mogli objaviti, za kar se opravičujemo.
Uredništvo
Majda Dacinger
Tatjana Kuhar
V OE konfekcije Mokronog so na letni skupščini OO sindikata konkretno sklepali tudi o toplem obroku, ki ga bodo v kratkem uvedli tudi za popoldansko izmeno
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Drčar Marjan, not. transp. v pred., vstopil 4. 1. 1978,
2.	Topolovec Vera, snem. kopsov v pred., vstopila 6. 1. 1978,
3.	Kren Štefan, impreg. na ŠRS, vstopil 16. 1. 1978,
4.	Slapar Jožef, impreg. na ŠRS, vstopil 17. 1. 1978,
5.	Veršič Olga, not. transp. v pred., vstopila 23. 1. 1978.
Izstopi:
1.	Dacinger Majda, konf. šivilja, smrtno ponesrečila 30. 12. 1977,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta
ORAŽEM FRANCA
se iskreno zahvaljujem zgornji in spodnji predilnici za denarno pomoč in izraze sožalja.
Hčerka Oražem Angela
ZAHVALA
Tovarišici GIZELI se zahvaljujem za novoletne želje. Enake želje ji pošiljam tudi jaz. Tudi vam v uredništvu, čeprav malo pozno, želim mnogo sreče pri urejanju časopisa. Tovarišico Gizeio pa prosim, naj mi pošlje svoj naslov.
B. F. iz Induplati
S POPOVE ŠAPKE
Naš sodelavec Zdravko Šarec, ki je na odsluženju vojaškega roka, je na 12-dncv-nih pripravah za armijslco tekmovanje v znanem zimsko-športnem centru v Popovi šapki.
Spomnil sc je na uredništvo Konoplana in na ostale svoje sodelavce ter nam od tam pošilja pozdrave.
Lepo se mu zahvaljujemo in mu želimo čim boljšo uvrstitev na tekmovanju, pa da bi mu dnevi vojaškega življenja čim hitreje in čim lepše minili.
Uredništvo
2.	Kuhar Tatj'ana, konf. šivilja, smrtno ponesrečila 30. 12. 1977,
3.	Mikula Bernarda, prev. v pred., smrtno ponesrečila 30. 12. 1977,
4.	Lazič Nada, prev. v pred., izstopila 6. 1. 1978,
5.	Selimagič Kemal, del. v oplem. odšel v JLA 11. 1. 1978.
Delovna skupnost skupnih služb Izstopi:
1.	Šuštar Anrton, str. ključav., odšel v JLA 9. 1. 1978.
TOZD Restavracija in počitniški domovi:
Vstopi:
1. Arnuš Viktor, strežba, vstopil 24. L 1978.
Izstopi:
L Ilič Vladimir, strežba, odšel v JLA dne 20. L 1978,
2.	Zgonec Tanja, strežba, izstopila dne 17. L 1978.
POROČILI SO SE:
KODERMAN Marija, šivilja, poročena MERELA,
HREN Darinka, šivilja v Mokronogu, poročena ZORE.
Iskreno čestitamo!
POROČILO O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV ZA DECEMBER 1977
Vrednost točke za december je bila izplačana v isti višini kot v preteklih mesecih.
Menjajoči del OD za december je bil izplačan v višini:
R-D-Z za TOZD Proizvodnjo in DSSS je znašal 114%,
R-D za TOZD Proizvodnjo in DSSS je znašal 114,5 %,
TOZD Industr. prodajalna je znašal 115%,
TOZD Restav. in počitniški domovi je znašal 102,5 %,
TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš je znašal 115%.
Povprečno izplačani osebni dohod-
ki so se gibali sledeče:	
TOZD Proizvodnja	3.916,14
TOZD Industr. prodaj.	4.652,52
TOZD Restav. in počit, domovi	4.577,30
TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš	3.711,17
Delovna skup. skup. služb	5.515,75
Razred			TOZD	proizvodnja				DSSS	TOZD konf.	TOZD Trg.	TOZD Rest.
	pred.	prip.	tkal.	opl.	konf.	cer.	* š				
2100 do 2500	1										
2500 do 3000	12	2	6	3	5			2	13		
3000 do 3500	28	31	51	18	43			7	68	3	
3500 do 4000	26	55	90	30	31	14	6	31	81	6	1
4000 do 4500	6	12	32	20	6	12	11	56	27	2	6
4500 do 5000	4	5	14	13	3		7	34	9	6	4
5000 do 5500	2	2	8	2	2	1	1	33	3	‘ 2	
5500 do 6000	2	2	9	2	1	1	1	12		2	
6000 do 6500			2	3				15	1	1	
6500 do 7000	1		1					8	1		
7000 do 7500			1					8			1
7500 do 8000	1			1	1	1		9			
8000 in več		1	1				1	32	1	1	
Skupaj	83	110	215	92	92	29	27	247	204	23	12
Naj nižji OD	2113	2897	2553	2751	2582	3536	3645	2751	2560	3150	3785
Naj višji OD	7776	8346	8133	7931	7907	7776	8317	13358	9403	8210	7263
Povprečni	3681	3782	3946	4055	3628	4239	4557	5515	3711	4577	4652
za razvedrilo
ANEKDOTE
VRETENO
I2	n	i
r		i
k	i	M,
s	11	1
11		1 1
		
r		
i’		I
1 o *		
1.	znak za kemično prvino, ki se v naravi nahaja le v spojinah (npr. v solitru)
2.	ameriška kratica za »vse v redu«
3.	debela palica
4.	kraj pri Mengšu
5.	ovratnik katoliških duhovnikov
6.	sol klorovodikove kisline
7.	igra s kartami
8.	zgornja okončina
9.	pevski ali plesni zbor
10.	grška črka
11.	polmer
Danica Bleje
REŠITVE ZLAGOVNICE iz prejšnje številke
Pri pravilni rešitvi dobimo v vodoravnih vrstah od zgoraj navzdol besede: SANITETA, REALIZATOR, KILOMETRINA, ŠMOHORCAN, CERVONEC, INTELEKTUALEC, ŽIVLJENJSKI STROŠKI.
Slovenski pregovor, ki smo ga dobili v razpredelnici: Srečen si, ako ne želiš, česar imeti ne moreš.
Viktorija I. Aleksandrina (1819 do 1901) je bila kraljica Velike Britanije in Irske ter cesarica obeh Indij. Nekoč jo je prišla obiskat Lilino Kalani, mlada vladarica Havajskih otokov. Kraljica jo je sprejela ljubeznivo, dvorske dame pa so prezirljivo in hladno občevale s črnim veličanstvom. Duhovita Lilino je to opazila in se sklenila ponorčevati iz dam. Nekega dne je med slavnostno pojedino rekla s smehljajem, ki je odkril vseh njenih dvaintrideset bleščečih belih zob:
»Vendarle pa tudi po mojih žilah teče nekaj angleške krvi!«
Dame so radovedno prisluhnile.
»Morda pa je kakšen naš rojak,« je pripomnila najzlobnejša, »poznal vašo mater?«
»Ne, ne, mnogo bolje!« je odgovorila Lilino. »Ko je vaš slavni raziskovalec James Cook drugič zašel na naše otoke, ga je moj praded pojedel!«
Ravnatelj ameriške šole je skušal doseči, da ne bi učenci po končanem pouku kot nori zdrveli k avtobusu. Zato je odredil, da se prej zberejo h kratki molitvi. Stvar pa se ni obnesla. »Hvala Bogu, zdaj je štiri!« je rekel za molitev določeni učenec. Ostali pa so zavpili: »Amen« — in koj planili skozi vrata.
Nekoč je rekel Joseph Haydn (1732—1809) 38 let mlajšemu Beethovnu:
»Zelo ste nadarjeni in se boste še vedno dalje razvijali. Posrečilo se vam bo prekositi vse, kar je bilo doslej doseženega v glasbi. Toda celo pri vaših najlepših točkah bo vedno najti kaj nenavadnega, čudnega in mračnega, ker ste sam čuden in mrk, zakaj, glasbenikov slog je človek kot tak. Pa poglejte moje skladbe! V njih boste vedno odkrili kaj vedrega in veselega, zakaj nikdar ni bilo ničesar, kar bi moglo uničiti mojo prirojeno vedrino — niti moja žena.«
Večni rekonvalescent
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)