THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. m ikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za »ero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmag«! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASBO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN 2APADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CMICAOI »NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, CHICAGO, ILL., PETEK, 18. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 18, 1925. LETNIK XXXIV. SKoro vse evropske države reducirajo svoje armade. STATISTIKA POKAZUJE, DA JE V EVROPI EN MILIJON IN POL MANJ M02 POD OROŽJEM, KAKOR JIH JE BILO LETA 1913.—TUDI RUSIJA RAZOROŽUJE. SVETIŠČE V SPOMIN NA JOHN WESLEYA. Ženeva, Švica. — Kakor ka- BOJ ZA PIVO Y SENATU. so odprli boj Vol-steadovi postavi, katera je nevarna morali naroda. — 2.75-odstotno pivo bi rešilo problem. že, vendar pri vsemu grmenju ne bo nič dežja. Veliko se rož- Senatorji Jja z orožjem v Evropi, a le bolj po časnikih, v resnici je pa stvar čisto drugačna. Polagoma uvidevajo države, kako nespametno je držati pod orožjem toliko število mož za strah Washington, D. C. — V se-vsaka svojemu sosedu. Poleg natu se je začel boj za modifi-tega se pa tudi članice Lige na- kacijo prohibicijske postave, rodov zanašajo na rešitev spo- Moža, ki se za, stvar zavzema-rov pri mizi; a tudi locarnska ta, sta senatorja Bruce (dem., konferenca je napravila na na- Md.) in Edge (rep., N. J.). — rode tak vtis, da je za pričako- Podlaga, na kateri senatorja vati v bližnji bodočnosti še več- delujeta, je tako trdna, da je jega reduciranja v armadah. |skoro gotovo, da se bo na njo Zanesljive številke pokazu- postavilo nekaj, kar bi rešilo jejo, da se je dejansko že za- ta problem. Senator Edge pra-čelo z razoroževanjem. Neko- vi, da ie Volsteadov zakon po-rektne so trditve, da je v Ev- polna napaka, dočim si senator ropi danes večje število mož Bruce prizadeva dokazati, da pod orožjem, kakor jih je bilo je prohibicija najbolj učinku-pred svetovno vojno. Statistika joča vzgojevalnica zločincev v pokazuje nasprotno, in sicer, naši deželi. Blazna eksperi-danes je*v Evropi poldrugi mi- mentacija, katera je rodila ne-lijon manj vojaštva kakor ga spoštovanje do postave. To je je bilo leta 1913. ; temelj, na katerem sta odprla Dočim so se evropske arma- boj za modifikacijo prohibicij-de zmanjšale, so se pa ameri- ske postave člana dveh strank, Ške in afriške nekoliko zviša-, v senatu. le. Pa tudi kolonijalne čete ev-j Dalje je tudi dejal Bruce, ropskih držav so ojačene, kar ako bi vlada danes takoj bila v stanu popolnoma zatreti tiho- Iz Jugoslavije OROŽN1ŠKA POSTAJA NA BREGU PRI PTUJU JE ZA« SLEDILA PONAREJEVALCE DENARJA; ODVZELA JE VSE TEHNIČNE PRIPRAVE ZA IZDELOVANJE. DRUGE VESTI. o- Prijeti ponarejalci denarja, j ponarejevalce denarja določe- , . „ . ... j ne jako visoke kazni. Pomilo- Ze nekaj časa sem je suslja- . , . ,. .. , j .. j . , . vanja vredni so nemara tisti lo med ljudmi, da se ponareja v, ...... m - 1 • ' ubogi ljudje, ki jih je pohlep ptujski okolici denar. Ta je taj- j . j . , . , po denarju zavedel v to grdo no zaupal prijatelju, prijatelj ^ je povedal drugemu prijatelju, c Zgornja slika nam kaže City Road svetišče v Londonu, katera stoji na pokopališču, kjer počiva truplo John Wesleya. John Andrus, prominentni ameriški finančnik, je prispeval k skladu za to svetišče $100,000. ima seveda svoj pomen. Najbolj so reducirane nem- tapstvo s pijačo — bi se naj-ške in ruske armade. Edine ve- hujše šele začelo. Povdarjal je lesile, ki so število mož svojih tudi, da je več ponižanja mo-armad pomnožile, so Združene rale v eni žlici prepovedane države in Vel. Britanija. Zbolj-1 pijače, kakor pa v celem sodu sanje odnošajev z Nemčijo je dovoljene. tudi imelo svojo dobro stran ; Senator Edge je rekel, da se za Belgijo in Cehoslovakijo, da temu lahko odpomore na ta i sta znižali število mož v svojih način, da bi se dovolilo 2.75-armadah in ko bo Rusija pri- odstotno pivo. šla v boljše odnošaje z ostalimi Senator Willis (rep.. O.) in narodi v Evropi, se bo tudi v vzhodni Evropi začelo reduciranje. Ta doba ni daleč. -o- ANGLEŠKE BANKE IŠČEJO AMERIŠKO POMOČ. London. — Seymour Parker Gilbert, vrhovni reparacijski agent, kateri je na potu proti Washingtonu na parniku Leviathan, je v Londonu konferi-ral z bankirji. Predmet konference je bilo finančno stanje Evrope. Največ se je razpravljalo o stanju Francije. Mr. Gilbert je popolno poučen o evropskih razmerah, kakor tudi so mu znana mnenja angleških bankirjev o evropski situaciji. Iz vsega, kar je Gilbert videl in slišal je spoznal, da je Francija gnjilo finančno jabolko, katero zna okužiti še ostale države. Dalje pravi Gilhat-t, da v Franciji ni treba iskati vzroka za slabe razmere v njeni sol-ventnosti, kajti industrijsko in trgovsko je bogata in zdrava država, vničuje jo pa politika brezvestnih politikarjev. senator McKellar (dem. Tenn.) sta ugovarjala in zagovarjala prohibicijsko postavo. McKellar je rekel, da je v državi Tennessee veliko manj pijančevanja sedaj, kot ga je bilo pred leti. Bruce je tudi rekel, da je bilo lansko leto izdano 42 milijonov dolarjev za forsiranje pro-hibicije, a dosegel se je nasprotni uspeh; trgovina s prepovedano pijačo vedno bolj cvete. V odgovor, na izjavo senatorja ^McKellar ga je vprašal Bruije, ako mu je znano, da je bilo v KnoxVille preteklo leto 5000 aretacij radi pijanosti več, kakor pa jih je bilo v istem kraju leta 1920? Na to vprašanje McKellar ni imel odgovora. Oba senatorja, ki obsojata prohibicijo, sta zadela na pravo struno, navedla sta dejstva, ki se ne morejo pobiti. /--j*-o- MLADI LA FOLLETTE NADALJUJE BOJ OČETA. MOSUL DOBI VELIKA KRIŽEM SVETA. RR1TANIIA ~ Chicago, 111. — Stanton' uuiinnion. jSherman, prekupčevalec, 52S4| Gen. Laidonerjevo poročilo o Dorchester Ave., je našel na . turških grozodejstvih v Mo- domu pismo svoje žene, v ka-! sulu in okolici je pripomoglo terem mu naznanja, da naj do rešitve mosulskega vpra- išče njeno truplo V jezeru. Ta-! sanja v prid Anglije. koj je obvestil policijo, katera —o— ga je pozvala, naj pride k po- j Ženeva, Švica. —Cilj trgov- grebniku na E. 60. cesti, kjer ca\Angleža je dosežen. Oljnati se nahaja truplo neznanke, ki vrelci v Mosulu — sploh ozem- so jo potegnili iz jezera. Ko Ije, za katero sta se Anglija in pride tja, je takoj spoznal u- Turčija prerekali, je Liga na- topljenko, katera je bila nje-1 rodov dala Vel. Britaniji za bo- gova žena. Vzrok samomora— žično darilo. Kakor pravi po- neozdravljiva bolezen. ročilo, je bil poslan gen. Lai- — Quincy, 111. — Stara mo-' doner v Mosul in okolico z na- da je rešila Mrs. Ani Lundberg logo poizvedovati o grozodej--ako ne življenje, pa jo vsaj stvih Turkov. Dokazov je na- obvarovala pred poškodbami. bral toliko, da je z njimi do- ko je padla iz poulične želez- segel podlago, na kateri se je nice in priletela z glavo na ka- začel konec dolgega posveto- meniti tlak. Ker pa je imela na vanja sveta Lige narodov. Ti glavi zvite lase v kolobar, je dokazi so privedli do tega, da bila le nekoliko pretresena, je Društvo narodov uvidelo ka- drugače pa nepoškodovana. ko v resnici zločinski so Turki — Keriosha, Wis. — Tukajš- in dalo Mosul Angliji — tudi ne oblasti so aretirale Italija- kar je najbrže precejšnega po- na Pietro Bendellija, kateri je mena za Angleže — oljne vrel- bil obdolžen, da je pisal gro- ce, po katerih so ba že silno žilna pisma predsedniku Mo- cedili sline. Poročilo pa ne po- tor-kompanije, Charles W. ve koliko "bakšiša" je dobil Nashu. Nash je dobil že tri ta- Laidoner za svoje dokaze, ki ka pisma, v katerih izsiljevalec so bili tako učinkoviti. Tudi zahteva, naj mu pošlje na go- tega ne pove, kakšnega poveče- tovo mesto $10,000, drugače je valnega stekla se je posluževal njegovo življenje v nevarnosti.! ko je stikal za dokazi. Da so — Boston, Mass. — Miss E- Turki krvoločni, o tem nam go- Jeanora Sears, ki je iz boljše vori zgodovina, da pa izpolnju- družbe in znana v športnem jejo častniki in moštvo povelja svetu, je za stavo, katero je svojih predstojnikov, o tem tudi dobila, prehodila daljavo smo čuli, ko so se bojevali z 44 milj, to je od Providence do Italijani. In ker je višja voja- Bostona, v 11 urah in. 7 minu- ška oblast izdala ukaz svojim tah. podrejenim, da ne smejo nadle-j — Philadelphia, Pa. — Ma-govati kristjanov — dvomimo, jor gen. L. Rogers, ki je bil z da bi bilo vse resnica, kar se gen. Pershingovo ekspedicijo v SOVJETSKA RUSIJA IŠČE PRIJATELJSTVA. Čičerin izjavlja, da bo sovjetska vlada sprejela vsakršne pogoje, samo da se sprijazni z ostalim svetom. Pariz. — Ne gre pa ne gre. Vlada sovjetov v Rusiji je bila postavljena na peščena tla, katera so takoj v začetku kazala, da ne bodo zdržala. Podala bi se že bila kedaj, a bajoneti, na katerih je slonela, oziroma še sloni, so to ubranili. George Čičerin, komisar vna-! njih zadev, je izjavil v Parizu* da je sovjetska vlada priprav-j Ijena sprejeti vsakršne pogoje| od Združenih držav, samo da' bi jo pri poznale. Celo zagotavlja, da bodo prenehali z vsako komunistično propagando in pripoznali svoje dolgove. Tako prehaja Rusija zopet drugi stadij. Čičerin je dejal, da mu zelo ugaja način. po katerem tirja Amerika svoje dolžnike, namreč, da države plačajo po svoji zmožnosti. stvar se je sčasoma zvedela,1^ ,. . . __ . j .. , i Dva dinarja m 90 par podpore. sodnija je prišla zadevi na sled, orožniška postaja naBre-[ Iz Dol. Logatca se piše: V gu pri Ptuju je storila svojo tukajšnem kraju živi 82 let sta-dolžnost, bila podnevu in pono-j ra vdova, kateri je letos umrl či na nogah ter odkrila vso za-, nad 80 let stari mož, bivši že-devo. iezniški preddelavec. Mož je Delavnica, kjer so delali de- skozi 40 let vršil službo, sedaj nar, je bila ambulantna; naj- pa živi žena v veliki bedi. Ju-prej je bila blizu Turnišč, na- nija meseca je žena prosila žeto se je pomaknila v Slovenjo lezniško ravnateljstvo za pod-vas, nato k Sv. Kungoti na poro, da more odplačati po-Dravekem polju in nazadnje v grebne stroške za svojim mo-Loko. Tam so tudi našli žan- žem. Na to je dobila te dni sle-darji vse priprave. Dne 19. m. deči odgovor: "Obveščamo m. ob dveh popoldne so orož-|Vas, da smo Vam na Vašo niki pripeljali na Breg velik del prošnjo z dne 9. julija t. 1. v orodja in priprav, kar so po- delno kritje pogrebnih stro-narejevalci rabili za svoje de- škov nakazali na mesec junij lo. V posebni kaseti so stekle- nedvignjeno zapadlo družbeno ne plošče, na katere so še na- provizijo v znesku 2,90 (dva lepljeni stodinarski, petdolar-|90 stOtink) dinarjev po dne ski, desetdolarski in drugi ban- Junija t. 1. umrlemu bivšem kovci. Tam je tudi izvrsten fo- preddelavcu Ivanu Lenaršiču." tografični aparat, s katerim so — Ne sodimo rešitve direkcije, ponarejevalci fotografirali pra- ki je gotovo po obstoječih ve bankovce v naravni veliko- predpisih, samo opozarjamo na sti, različne kemikalije, pona- to, koliko podpore se ima narejeni in napol izdelani ban- dejati človek, ki se obrne na kovci, različni stroji, revolver, našo železniško upravo. Poleg nož itd. so corpora delicti. De- tega je bilo potreba 25 Din kol-lavnica se je vedno bolj pomi- ka, da se je dosegla podpora kala proti Mariboru. Eden po- j 2.90 Din! narejevalcev je bil že v Pesnici in je hotel čez mejo, a so ga pravočasno ujeli in zaprli v Umrl je dne 16. novembra lile Ivan v Y0JNA NA KITAJSKEM SE NADALJUJE. . Mariboru. Na Ptujskem polju 69. letu starosti. Bil je blaga se niso več čutili varne. I duša in iako priljubljen med V Ptuju so zaprli nekega' svojimi tovariši. Pri trbovelj-Franca Rupnika, ki je bil men- skem rudniku je bil zaposlen da duša vsega podjetja. Razen 50 let in je šele letos na potega so še zaprli 19 drugih, ve-. mIad šel v pokoj, činoma takih, ki so pomagali s] Umrl je tem, da so ponarejevalcem da- v Tustanju pri Moravčah po jali stanovanje in hrano ali pa vsej Moravski dolini znani in agitirali za podjetje. Med nji- obče priljubljeni ugledni pomi je tudi precej kmetov, ki so sestnik in graščak g. Anton Pirše na tak nepošten način hoteli nat- Pogreb je bil v petek dne RAJE V JEČO, KAKOR POŠILJATI OTROKE V ŠOLO. Washington, D. C.— La Fol-Iette, * senator republikanske stranke iz države Wisconsin je v svojem govoru, katerega je izvajal pred uradniki delavskih organizacij, podal svojo politično smer. Goshen, Ind. — Trije far-1 V splošnem je povdarjal, da marji v Amish so bili aretirani se bo držal principov svojega na podlagi obdolžitve šolske umrlega očeta in nadaljeval oblasti, da nočejo pošiljati svo- njegovo započeto delo, katero je otroke v publično šolo. Bili je velikega pomena za dobro-bo kaznovani z denarno globo, bit naroda. Povdarjal je, da bo katero bodo pa raje predeli delal natanko po načrtu, kate-v ječi- I rega s! je začrtal sam za dose- go ciljev, na kateri poti je fy Turke obdolžuje Odlok Lige je bil sprejet z veliko radostjo med članicami Društva narodov, zlasti zato, svetovni vojni, je tukaj na svojem domu preminul. Rogers je ; dalje časa bolehal. — Chicago, 111. — V Argo ker v nasprotnem slučaju bi se ,bolnišnici ^ ur"ri Ar}drew križale sablje; če bi pa ne pri- loe' star 19 Iet' ko 81 Je pn pad" žlo že tako daleč, eno je pa cu zlomil kost v rami in dobil gotovo, da mir{ bi ne bil nikoli, zastrupi j en je. Pomoč je prišla Turški zastopniki niso imeli prepozno- pri tozadevni konferenci Liee 0 _ * VELIK OGENJ V ORANGE- niti enega zagovornika. Ko je turški odposlanec Hewfik paša pospravljal svoje stvari in VILLE Freeport, 111. — Od tukaj Širite "amer. slovenca." raagal njegtiv Otfe. odhajal iz Ženeve, je vprašal poročajo o velikem požaru, ki gen. Laidonerja, koliko mu je je vpepelil Henry W. Wagner-Angltja plačala za nj'ogove do- jevo trinadstropno poslopje v kaze, pri tezrr pa tudi zanikal, Orange vlile in povzročil 100 da bi 15ili ti dokazi resnični, 'tisoč dolarjev škode. Peking, Kitajsko. — Vojna v okolici Tientsina se še vedno nadaljuje. Gen. Li Chinglin je svoy> obrambno črto v Yang-tsunu močno utrdil, kjer se poslužuje topov in bombnih letal. Prizadjal je že težke izgube napadajočim četam Feng Yu-hsiang, a tudi moštvo Chingli-na je veliko trpelo in mnogi so našli smrt na bojišču. Feng Yu-hsiankova armada operira združeno s četami Ho-nan, ki se polagoma približujejo iz severa in juga proti Tien-tsinu. Neko poročilo tudi pravi, da so Honanesi zasegli Techow in da so čete Shantunga bile vržene nazaj proti Rumeni reki, ki je oddaljena pet milj od Tainan fu. V mukdenskemu ozemlju še ni prišlo do odločilne bitke. Bili so tudi protestni shodi diplomatičnega kora radi za drževanja medoarodnega ka. iznebiti dolgov, ki jih tarejo. V Pravnšvajgu (na nekem Večjem posestvu na Dravskem polju) je bila menda centrala, odkoder se je vodil ves promet. Nekaj oseb so zaprli tudi v 20. novembra ob 8. zjutraj. Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, Itd. Naša banka ima svoje lastne zveze ,, . . j .. s pošto in zanesljivimi bankam! ▼ Mariboru, kjer sodnija pridno starern kraju in naše pošiijatve so do- zasleduje zadevo. Da se je stavljene prejemniku na dom ali na stvar odkrila, zato gre v prvi' zadnj° P°što točno in brez takega vrsti zasluga orožniški postaji na Bregu, ki je ravnala previdno in hitro ter na ta način odkrila velikansko goljufijo. Posebno pozornost so ponarejevalci posvečevali dolarjem, ker se njih ponarejanje najbolj izplača. Baje so ponarejali tudi bankovce po 50 dolarjev, ki jih je neka ptujska banka spoznala za falzifikate, ko so ljudje prišli denar menjat. Deset-dinarskih niso ponarejali, ni bilo vredno, pač pa sto- in ti-sočdinarske. Tudi vodeni tisk v bankovcih so ponaredili s posebnimi pripravami. Ponarejevalec je moral biti dober risar in fotograf ter v tiskarski stroki dobro izvežban. — Cela afera je vzbudila po Ptuju in Mariboru in v vsej deželi veliko senzacijo. Kakor znano, so za odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče; Skupno s poštnino: 500 — Din. _ $ 9.55 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir _ 200 — Lir -500 — Lir _ 1,000 — Lir $ 18.75 $ 46.75 $ 93.00 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 $ 2175 $ 4225 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. al! nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja če stokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO ki tudi V JUGOSLAVIJO IN sicer po poŠti kakor tuDI brzojavno. Vse poSiljatve naslovite na slo« VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & češarek 455 W. 42nd St, New York, N. Y, _ Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list V Ameriki. £ ' Ustanovljen leta 1891, -• ■ - - Izhaja vsak dan rarun nedelj, pon-deljkov in dnevov do praznikih. ji ■ Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 009& Naročnina: 45.00 - 2.50 Za čelo leto' Za pol leta Za-Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto —_______ 6.00 Za pol leta _ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper In America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday. and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L 'Phone: Canal 0098. Subscription! For one year ... For half a year_,___ -$5.00 . 2,50 Chicago, Canada and Europe: For one year , 6.00 For half a year - 3.00 več tudi za široko javnost čudovita, nenadomestljiva moč Samo iz sebe* se je krščanstvo ojačilo in udarilo na plan, nje-gova notranja moč mu je vdihnila novo življenje in ga dvignila iz pozabljenosti, da nasprotniki zmešani zro na neljube in nepričakovane številke.--- Pa stvar je silno naravna. Tako je bilo in tako bo. Ubijate in ubijate krščanstvo, stokrat ste ga že "ubili," pa se vam godi kot stražnikom ob Gospodovem grobu: Ko so bili najbolj gotovi, da smrti in kamen dobro držita, jim je Gospod všel...... POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znati, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Uit—Za zadnjo fttevilkol v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Rev. B. A.: »' Krščanstvo je doigralo... _'_ " % . Kolikokrat se je že ponovil v posameznih deželah sveta tak ali podoben vzklik!< Vselej je bil nekako protiprorokova-iije znane Gospodove napovedi: In peklenska vrata je ne bodo premagala.-- Ali naj naštevamo dežele in države, ki so v teku zgodovine na lastna ušesa slišale tako izjavo ? , Preveč, jih je, premalo imamo prostora, da bi jih navedli imenoma. Ali je pa res, da vsaj v naših modernih časih, ko je dtffi Javnosti vsaj navidezno z vso odločnostjo obrnjen proti krščanstvu ? Po tolikih "zmagah" protikrščanske gonje bi že vendar, enkrat moralo krščanstvo izginiti vsaj iž javnega življenja, če že ne tudi iz src, bi moralo biti mrtvo vsaj v nekaterih: najbolj proti-krščanskih deželah — n. pr. na Ceškeni. . * Da, če bi bile tiste "zmage." res tako. odločilne, in koiično-vel javne, kakor so si nekateri v svoji zmotni zaslepljenosti mislili! ..... Ceh že dolgo vrsto let in stoletji velja v širnem svetu za svobodomiselnega človeka. Svobodomiselstvo je malokje želo toliko triumfov ko ravno v domovini znanega svobodomisleca. Jana Ilusa. In če je veljala Češka za svobodomiselno zemljo v rajni, vsaj navidezno katoliški-Avstriji, — kako odločno svobodomiselna in nekrščanska bo šele sedaj po vojski, ko vlada sama sebe in je neodvisna od katerekoli svetovne obla-stirf ki bi ji utegnila proti njeni volji nasilno vtiskati drugačen značaj, nego ga. v resnici ima! — . Tako bi mislil človek in tako so gotovo tudi res premnogi mislili. Češko svobodomiselstvo se je zibalo v prijetnem prepričanju, da je njegova akcija popolnoma dozorela, da je krščanstva kot odločujoča—m 11^' v javnosti" ubito in spi nezdramno spanje. Toda ni bilo tako-. Zadnje volitve so pokazale, da mora češko svobodomiselstvo čisto od kraja začeti, ako hoče res nekdaj po pravici govoriti o končni in popolni zmagi...... AH ni to nekaj Čudnega? Toliko "zmag" je že slavila protiverska, protikrščanska gonja, pa pride zopet in zopet — zdaj tu, zdaj tam — nova posebna prilika, ko naenkrat pred vsem svetom vstane krščanska misel iz opustošenja in razvalin k čisto novemu življenju in pokaže silno, nepričakovano moč ?! Ce kje, bi morala biti na Češkem izrazito krščansko pobarvana politična stranka v širokih ljudskih masah kar najbolj nesimpatična. Dandanes vlada celo v drugače odločnih katoliških krogih tu in tam bojazljivo-mnenje, da ne kaže tudi v politiki in sploh v javnosti šariti z versko mislijo, ampak naj se ona zadovolji s tem, da ostane kot prijateljica tihega in mirnega zadržanja zgolj — "privatna stvar." Res sicer ni bilo pričakovati, da bi,bila area vsega češkega ljudstva razkristi-janjena — toda da se bodo v javnosti, v politiki, ta srca zaprla sama vase) in ne nosila svojega prepričanja na prodaj — to se je pa le zelo splošno pričakovalo. Pa vendar se to pričakovanje ni uresničilo. Seveda je še velika večina češkega naroda, ki je zgoraj omenjenemu pričakovanju vsestransko ugodila, toda dosti široke ljudske mase so šle pa tudi čisto drugo pot. Ravno v času silnega zunanjega pritiska na Cerkev in na- njeno javno udejstvovanje so srca spoznala, da je v krščanstvu ne le za privatno življenje, tem- Indianapolis, Ind. Delavske razmere so pri nas bolj srednje. Dela se, a zaslužek ni prav povoljen in se zasluži komaj toliko, da se pošteno preživi. Bolj veselega nimam za poročati, pač pa le bolj žalostne vesti. Te dni je preminul v naši naselbini rojak Anton Petrič, 43 let star, jako vzoren mož in marljivi delavec na društvenem in narodnem polju. Rojen je bil v vasi Pota vrh, fara Stopiče pri Novem mestu. V Ameriki je bival 22 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo ter dva nedo-rastla otroka v starosti od 10 do 13 let ter dva bratranca in eno sestrično. Enega bratranca zapušča kot duhovnika, župnika v Kaliforniji, v starem kraju pa žalujočo mater ter dve sestri. Bil je član treh podpornih društev, sv. Jožefa št. 45 JSKJ., dr. France Prešeren S. NPJ.in samostojnega društva Naprednost. Da je bil vzoren mož je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil s sv. mašo zaduš-nico na katoliško pokopališče sv. Jožefa. Bodi mu lahka ameriška gruda. Žalujočim .ostalim moje iskreno, sožalje! Louis Komlanc. otroke naj vpiše v mladinski oddelek. Deklice naj bi se vpi-savale v ženska društva in dečke pa v moške. Pri tem bi ne bilo nobenega prerekanja. Kadar postane 16 let star, lahko ostane kar pri tem in ni potem JeVjet, 111. Cenjerfo uredništvo ^ Prosim, da mi dovolite malo prostora v Amer. Slovencu, katerega prav rada berem, kakor mislim, da tudi vsaka katoliška Slovenka, ker list je res pouč-ljiv za vse. Posebno se mi do-pade "Ženski svet." Najprvo vedno pogledam, ako se je katera kaj zdramila, da bi kaj pisala. Resnica je, beremo radi vsi, ko pa pišemo, če bi se jz vsake naselbine vsaj ena o-glasila, so pa ženski dopisi jako redki. Recimo, da bi se le ena iz vsake naselbine oglasila, pa bi bilo precej zanimanja. Ce me ženske ne bomo pokazale za naš kotiček pravega zanimanja, znamo spet lahko zgubiti ta zanimivi kotiček, kar bi bilo pa škoda za nas, posebno sedaj, ko smo se že toliko začeli spoznavati. Moj nasvet naj bo ta-le: Vsaka mati ali žena naj bi bila pri KSK. Jednoti in svoje (nobenega sovraštva. I Drugih novic ne vem, ker | me ni bilo dva dni doma. Bila sem v Springfieldu na katoliškem shodu. Jaz in Mrs. Težak smo zastopale društvo sv. Ge-novefe št. 108 KSKJ., Mr. John Težak je pa zastopal društvo sv. Jožefa št. 2 KSKJ., Mr. Joseph Dunda je pa zastopal društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 KSK«I. Z nami je bil tudi Mr. Frank Gospodaric in še dva j druga fanta z gl. tajnikom K. ;S.K.J., Mr. Jos. Zalarjem. Po številu je nas bilo osem. To je I že lepo število za Joliet, ker je precej oddaljeno od Spring-'fielda. Mesta ne bom opisovala in slavnosti, ker to so storili že drugi bolj sposobni. Rečem le, da mesto je*precej prijazno. Tudi ljudje so prav prijazni in smo se vsi prav po domače počutili med njimi. A kakor sem videla, je tukaj, še precej deklet in žena, ki š^ niso pri K. SKJ. Društvenice sv. Rozalije pokažite, da ste tudi ve zmožne storiti za napredek KSKJ. Na nogeini pridno agitirajte za močnejšo iti večjo KSKJ. Predno končam najlepše zahvaljujem ČL g. župnika Ma-žirja za gostoljubnost, kakor tudi Mr. in Mrs. Barborič, Mr. in Mrs. Kulavec, Mrs. Potnik, Mrs. Zupančič in ostale. Vsem najlepša hvala in Bog živi! Antonija Struna. oni, ki jo je daroval, jo pri skupni mizi povžijejo. V pozdrav novega Jeta bo živa slika. V nedeljo, 3. januarja priredi Dramatični Klub veliko igro in zabavo. Igrali bodo "Moč uniforme". To bo prva gala-prireditev v novi dvorani. Po igri bo ples. V soboto 9. januarja bo imelo društvo sv. Alojzija zabavo v novi dvorani. V nedeljo 10. januarja društvo sv. Ivana zabavo in ples. V nedeljo 17. januarja društvo sv. Jurija zabavo. V nedeljo 24. januarja društvo Marije Pomagaj zabavo. V nedeljo 31. januarja Tam-buraški dekliški klub. Prva zabava. Koncert. V nedeljo 7. februarja društvo sv. Ane zabavo. V nedelja (pustno) 14 febr. cerkveni pevski zbor "Adrija", igra in koncert za nove orgije. -o- RAZNE VESTI IZ SLOVENIJE Vransko. Tukaj je umrla u-gledna posestnica gospa Marija Karo, mati šoštanjskega kaplana g. Antona Karo. Bila je vzorna mati in velika dobrot-nica revežev. Vlom v Hraščah. Pri posestniku Francu Svetu v Hraščah, občina Vel. Pirešica, je bilo vlomljeno. Neznani tatovi so pokradli različnega blaga v skupni vrednosti 1250 Din. KEJ PRAVI RIBENCAN URBAN? je za mjen predougučasna, gri- jem rajš u tajatervi pa le pej-te naikunbencija, pej brez mje-ne ne bu neč, brez mjene ne btr neč V' Kukr žašafaja ata, taku grijema na kunbencija; ku pri-dema na mejstu, sma rejs vidi, dd brez ata nej neč. Jedni sa tam zjale pradajali, drugi sa se pej krejgali nej se ta pagla-vitni udbuorniki nakupja prou Kruorke ublejke, de ne buja u hudi zimi zmrzneli. Ku sem jest vidu, de nimaja udbuorniki nubjene besejde, nubjene moči, ampek de dejligati sklepaja sami kar hočja, sem stuopu pred nje in jeh naguvuru: "Štumani kunbenčarji, tu nej r , , . - nrou jen nej poštjenu, de buo- Odkar sem dau slovu tistem, J... - i * . - a , « ™ ste valil pu suje glave; ata sa kei su me douga lejta za nus . * ... . .. v , „ , , i djal ,de brez njih ne bu nec; vazil, sem se ze tulk zbrihtou, J. ... . j. ' zatu je duobru, de njih paca- de zamuorem tudi zapisat kar , u JV- ' . J ..... -j . - j ; kama, de nam sami adlačija, čem puvejdat; sej pupred nej- , . ' . ... . . i „in 1 kej se nej zvali, ku prideja jez sem muogu, ku sem jemu gla- f v/ 1 va usa zmejšana; čez kejden; ra * sma dejlali jen garali u subuta Te muoje besejde su tulk ob- j. n__ivelale, de sem si prdobiu zeslu- jen nedjejle sma pej skuz gr-| w ' _ . , lu vsje pagnal, kar sma zaslu-; deJ sem Je8t refu ,ku"- žil; u pandjelik je bla glava bene,je, da ni zmrze.Ua ze ta tulk tježka, de nejsem mnogu prvi dan. Pej praujo de brez jet dejlat. Nu zdej je že buolš,l ata ni. nf> , J*est praum ker čutem jenu nutrajne ve- zmn"eJ' de brez *ibencana ni sjele jen muoje misli sem skup zbrau, bi blu škuoda da bi vsje v nemar pustu, ku sem s suja jezobrazba vsje taku lepu skuz zagnou ta slavejnska juniver-za u Ribenci jen ta slavejnska juniverza pr Prasvejte; ku sa Več' vlomiUkih ~ dražb * ix»le-l ^ de jemam nej;kej padkla-denih. Tržiškim orožnikom se^ukan\ sa celu ah* Za je posrečilo izslediti več družb legata za ta naprejdna kun- vlomilcev in tatov. Osumljeni . . ... so več vlomov v Tržiču, v Kri- peJ. SJ<: prg0" dilu, kar mje zbudilu spamin na Novu Mejstu. Dougo lejt nazaj sma šli jest pej tist Kam- nec. Ribenčan Urban, pa damače Muhič. žah in drugje. Na sled so prišli, ko so nekega člana te družbe aretirali, ki je preveč potratno živej j pužu Metije, ki sje zmirej dej- DUamantna poroka. V Ljub-!'81111 tiščau kadar je basi- ljani sta praznovala šestdeset- ™' }]™tl mejstl letnico svoje poroke bivši ljub- dat' kaku 1buda ceffa tjanski župan in državni ter "a gauge vlekli. Biu je poleten ! deželni poslanec g. Peter Gra- cajt' Jen ku se z ^tijem toku • 'rezgavarjema, srejcama zarejs selli in njegova soproga, gospa b J J J Marija roj. Krisper iz ugledne patricijske familije v Kranju, Jubilanta s^a^Rj^zU^ teži let še zdrava in čila na duhu in tele- Chicago, III. Naše zabave in prireditve po božiču bodo: V nedeljo 27. decembra: Bo-i žičnica šolskih otrok v novi ! dvorani. To bo prva igra na novem odru. Po igri, plesna za- ! bava. V četrtek 31. decembra, na Silvestrov večer: Društvo krščanskih žena in mater, v novi dvorani, Basket Social. Dekleta prineso "baskete" napolnjene z raznimi jedili. Ti "baske-ti" se potem prcyiajo na dražbi. Oni, ki 'izlicitira" košarico in su. Iz Žužemberka poročajo, da je orožništvo zabranilo ondot-nemu g. dekanu Gnidovcu s silo vstop v šolo na Dvoru. Dekan Gnidovec je bil pod vlado jenga cegana ku nes praša kam de grijema; ku mu pavijema de grijema u Novu Mejstu cegana gliedat. kaku ga buda va- bajsli, se šmientani cegan pa-smeje jen udguouri: "Nu le pejte gliedat, pej briez mjene ne bu neč, brez mjene ne bu ^ _ X •9 9 nec: Ku nes je firbec prgnou u Cleveland, Ohio. O J, VE BELE ROŽICE! O j, ve bele rožiee kam ste se poskrile? In ve drobne ptičke, zakaj nas ste zapustile ? Kako vse mrtvo in dolgočasno, kjer rožice več ne cveto. Kak tiho je življenje glasno, ko ptičice nam ne poj o. Zima mrzla, zima bela vzela nam je rožic kras. Ko burja ostra zapihala, je utihnil tudi ptičic glas. Kak mirna in bela je poljana, nikjer veselja nič več ni. Le moja misel, ne odgnana — nazaj v poletni čas hiti. O kje si ti pomlad zelena, da te jaz ne vidim več. Kje je jablana rumena in moj nageljček rudeč. —John Zalaznik. MEH ZA SMEH. dr. Žerjava leta 1921. zaradi " N°v,u, MeJrtu s™a/es v'JdM neke bagatele obsojen. Zaradi ,da ,m b.!u n.ec z °beJS?nga- za"i "Vaše delo je pač interesant- tega so štiri leta po obsodbi iz- »» •>« c" odgovori potap- - -- - ljac. . grešnik, da ga ne smejo pustiti v šolo. Požar na Pragarskem. Ogenj je izbruhnil v opekarni Stein-klauberja na Pragarskem že v tretjič. Kdo zažiga se ne ve. V Grosupljem je po dolgo- s pušeljcam jen s tistem me-dajlam kej pumjenja, de pla- trajni bolezni umrla gospa Iva-'du.obre n*k}a*e' Vri~ posestnica in! skale sma jen pejli kukr fantje ku hudja na štejlenguo. Ku se| talili na Koprivčeva, gostilničarka. ""LV-V" —-----1 Nagla smrt. Med vožnjo na . , . ,. pokopališče je zadela kap "rld<;J" .',ap,;lU>U sam ata- '"-J hlapca Frana Dularja. zapo-i"es prasaJa kam Hm, slenega pri trgovcu Zebalu. Bilikam s"J™a' na ,k;unbf.^,Ja -je takoj mrtev. izjema, ata, na vahtve. "Nu." .___se a d ga varil ata, "kunbencije "Jaz bi ga ne poročila in če bi tudi bil zadnji mož na sve-| tu." bližama Voukigenu nem "Saj* bi tudi ne Prišla do njega, ker bi te druge pohodile v gneči, ako bi bil zadnji mož na svetu." ŠIRITE AMER. SLOVENCA. PRISEUNMA IN NATURALIZACIJ-• SKA VPRAŠANJA. Izvajanja Alberta Johnson. Mr. Albert Johnson veruje, da je registracija inozemcev neizogibna. Radi tega on želi, da se ustvari "neopresivna mašine-rija, Jti more delati in ki se daje uveljavljati." Opominjal je poslušalce, da uvod k ustavi pravi: "Mi, ljudstvo" (We, the people) in ne "Mi, državljani" Združenih držav in da treba varovati pravice vsakega inozemca. - . . , Mr. Johnson zagovarja sistem prostovoljne registracije. Ta naj bi bila. registracija inozemcev in ne registracija njihovih dejanj. Taka registracija bi se pr^v lahko izvrševala na naših poštnih uradih. Pristojbina naj bo čim manjša mogoče, zadostna pa, da se pokrijejo stroški za i3to. Mr. Johnson je prepričan, da tudi, ako bi registracija bila prostovoljna bi se inozem-ci zavedali koristi, spojenih z njo. Novo-došleci bi bili registrirani ob svojem prihodu, in Mr. Johnson misli, da bi se tekom desetih let skoraj vsi inozemci prijavili za registracijo. Kdor nima pri sebi .registracijske karte, bi radi'tega postal nekako sumljiv. Ravno tako -kakor imamo' sedaj mnogo delodajalcev, ki zaposlujejo rajši one inozemce, ki imajo prvi papir, tako bi se bržkone zgodilo, da bi oni zaposlovali le one, ki imajo registracijsko karto in niso zato pod sumom, da so prišli v to deželo nezakonitim potom, oziroma da so drugače nezaželjeni. Te in enake koristi bodo bržkone vplivale na to, da se inozemec po-služi prostovoljne registracije. Mr. "Johnson bi rad napravil registracijo za podlago naturalizacijskega postopanja. On se protivi načrtu, da bi se naturalizacija odvzela sodiščem in prepustila administrativnim oblastim. Kar se tiče omejevanja priseljevanja, je Mr. Johnson prepričan, da omejeno .priseljevanje ostane stalna politika Združenih držav. Priseljeniški zakon od 1. 1924. je v takem obsegu znižal priseljevanje, da imamo sedaj časa brigati se za one, ki so že tukaj. Lani se je število deportacij jako povečalo. V desetih letih pred zadnjim ljudskim štetjem (od I. 1920.) je bilo vsega skupaj 30,000 deportacij; tekom samega fiskalnega leta 1925. pa jih je bilo 40,000. Sedaj okolo 2000 inozemcev čaka na deportacijo. Ravno kakor tajnik za delo, tako tudi načelnik priseljeniškega in naturalizacijskega odseka zagovarja, odpomoč onemu miHjonu inozemcev, ki so prišli v Združene države pred prvo kvoto, ali katerih prihod se ne daje uradno ugotoviti. Ti sedaj ne morejo postati ameriški državljani, ker ne morejo predložiti spričevala o prihodu. Ako so se ti inozemei povoljno prilagodili Ameriki, on je za to, da se jim izda dokument o legalizaciji bivanja, (paper of legality of domocile), ki naj bi ga Tabili v svrho naturalizacije. « Mr. Johnson je poudarjal, da svrha registracije ni vohunstvo in da jo je treba držati eim bolj ko mogoče prosto vohunstva. Vendarle je neizogibno, da bi registracija pomagala iztrebiti, razpečevalce narkotikov, tihotapce, razbojnike in druge zlikovce in jih izgnati. Mogoče je — misli' Mr. Johnson — da bo kongres razširil kvotno omejevanje tudi na priseljevanje iz Kanade, Mehike in drugih dežel v tej hemisferi. Mogoče je tudi, da podeli pravico do izvenkvotne vize tudi ženam in nedoletnim otrokom onih inozemcev, ki so živeli v" Združenih državah tekom gotove vrste let in so se registrirali. Poudaril je pa, da je ne mogoče prerokovati ,kaj kongtej^A^fie in česar ne utegne ukreniti. Omenil je, "kako se kak zakonski načrt često spremeni tekom razprave v odsekih in plenumu obeh zbornic.- Dostikrat se načrt končno tako spremeni, da ga ni več prepoznati. Neka izvajanja Mr. W. W. Husbanda. Mr. Husband je mnenja, da priseljeniški zakon od I. 1924., sodeč po dosedanji izkušnji, je izpolnil svrho, radi katere je bil ustvarjen, t. j. povzročil je znatno znižanje imigracije. On misli, da je jako neverjetno, da se bo kongres usmeril v zmfslu bolj liberalne imigracijske politike, vsaj toliko časa ne, dokler javno mnenje v Ameriki tako krepko odobruje omejevanje priseljevanja. Pač pa je mnenja, da kongres utegne pretresovati nekoliko manjših sprememb, ki naj odpomagajo nekateri m težavam', povzročenim po sedanjih odredbah. Na primer je mogoče, da bo soprog ameriške državljanke,. ki danes uživa le prednost v okvirju'k vote, dobil pravico do izvešnkvot-ne vize, ravno, tako kakor jo ima žena ameriškega državljana. Mogoče je tudj, da ob-vdovela mati ameriškega 'državljana dobi pravico priti kot prišeljenka izven kvote," mesto da uživa le prednost v kvoti, kakor je to dandanes. Tekom minolega/ leta je nevporabljeni preostanek skupne kvote iz vseh dežel znašal okolo 4000. Mr. Husband je mnenja, da bi se v prihodnjosti te^nevporabljene kvote morale razdeljevati med one osebe, ki ne morejo dobiti vize pod navadnimi okol-ščinanri in so radi tega podvrženi izrecnim \ iP - : 3šiL . ... ... žl ......' težavam. Pomožni tajnik je bržkone mislil 11a žene in nedoletne otroke inozemcev, nastanjenih v tej deželi. Mr. Husband smatra, da poskušeni sistem pregledovanja priseljencev, pred odhodom iz rojstne domovine je bil dosedaj jako povoljen. Ta eksperiment se sedaj vrši na Angleškem. Druge dežele, zlasti Poljska, Danska, Nizozemska in Belgija, vodijo pregovore v svrho enakega postopanja s priseljenci iz teh dežel. Inozemci, potujoči v tretjem razredu, ki sa bili tako pregledani pred vkrcanjem, ne gredo več na Ellis Island, razun v slučaju kakega dvoma. Oni, ravno tako kakor potniki prvega in drugega razreda, so pregledani v samem parniku-in se smejo izkrcati takoj ob pomolu. Nekdo izmed poslušalcev je ygovori 1 na to izvajanje Mr. Husbanda, da izpuščanje inozemcev s pomola in prepuščanje istih vrtincu mesta kot je New York,.je precej dvomljiva ko-rist za inozemce, zlasti ako ne znajo govoriti angleški. Mr. Husband je pripoznal upravičenost tega ugovora, izrazil pa je upanje, da nevarnosti odpadejo, ako one dobrodelne ustanove, ki sedaj pomagajo novodošlecu na Ellis Islandu, bodo našle način, da razširijo svoje deloVanjV tudi"^ na one priseljence, ki jih izpuščajo direktno s pomola. - ... T- - ' «' W -'-^WW* '^f- • »• Pismo kardinala Mundeleina. VERNIKOM CHICAŠKE NADŠKOFA. * WW T Predragi:— i*** } Na pragu novega leta smo, ki bo najvažnejše v zgodovini chikaške nadškofije. Predno bomo končali prvo polletje, prišli bodo romarji iz vseh delov sveta k nam, se tu nekoliko pomudili v molitvi, potem pa zopet nastopili pot nazaj. Tako veliko bo njih število, da, če nas vsa znamenja ne varajo, bo skoraj nemogoče vse spraviti pod streho in bo njih število veliko večje, kakor jih je kedaj Chicago videlo. To bo pomenilo, da bo moralo naše gostoljubje na široko razprostrti obe roki, da bo primerno pozdravilo vse naše brate poj veri, ki bodo prišli iz daljnih dežela, kakor tudi iz vseh krajev naše dežele, da bodo z nami delili naše trude, naše veselje, naše slavje in tudi sadove te največje verske slavnosti, katera je kedaj bila na tem delu sveta. Dolge mesece že so odbori duhovnikov pri delu, da delajo načrte, da pripravljajo in skrbe, kako bo vse kar najbolje urejeno za to največje podjetje, katerega se je kedaj ta škofija lotila. Vendar vse njih delo nikakor ne bo moglo vspeti, ako ne bo vse katoliško ljudstvo krepko in iz celega srca z njimi sodelovalo. Veriga je samo tako močna, kolikor je močan najslabši njen člen. Ako ta naš prihodnji mednarodni evhari-stiški kongres ne bo našel odkritega zanimanja in krepkega navdušenja in požrtvovalnega sodelovanja vsakega katoliškega moža, žene in otroka chica-škega, nikakor ne moremo pričakovati, da ga bomo naredili v'to, kar tako resno pričakujemo da bo, za kar smo molili, da bi bil, namreč novo navdušenje za celo mesto, triumf krščanstva in veselje vsakega otroka Matere sv, Cerkve. Vendar pa ni samo dobra postrežba množic, ki bodo prišli sem k nam od blizu in daleč, za kar moramo skrbeti, temveč je še nekaj drugega, veliko mogočnejšega, ki nas mora združiti V krepko, združeno delo. Med temi mnogimi romarji, ki bodo prestopili naša mestna vrata, bodo tudi možje slavni in imenitni, ki zavzemajo visoka častna mesta v cerkvi in državi; nekateri bodo med njimi, ki sO znani po celem svetu.« Toda med vsemi temi pride Eden, kateremu bo veljala vsa ta čast in ves ta triumf, za katerega slavnostni sprejem se bodo združili tujci in chicaža-ni, kateremu bomo prinesli v Vtakovrstne BOŽIČNE JASLICE imuno a« razpolago in jih pošiljamo v vse dele Združenih držav. Stoječe figure: ŠL 1, mala skupina. $2.75 44 2, »red. skupina.. 5.00 " 3, vel. skupina.... 9.00 Velikost 3 Y% inč.......OSc " 6 inč.......25c 9Vt inč.......50c Papirnate jaslice: 12 inč...... $1.50 posebno krasen izdelek .................. 1.50 posebno krasen izdelek, večji ........ 1.50 Božične razglednice, izredno lope nabožne slike, ducat 30c, 100 razglednic $2.00. Trgovcem in prelcup. cem posebne cene. AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. dar najbolj izbrane darove, katere je zmožno naše srce in naša pamet, čigar ime in slavo in počeščenje bomo javno priznali in počastil! pred vsemi našimi sodržavljani in pred celim svetom, in to je naš evhari-stiški Kralj in Gospod Jezus Kristus pod zakramentalnimi podobami na oltarju. Kako srečni smo chikažani, da je ravno naše mesto dobilo to čast pred vsemi drugimi mesti cele dežele, da bo uradni pogostitelj samega Sina Božjega, prvič v naši zgodovini. Kako velika prednost za nas je to, da ga bomo smeli prinesti ven iz skritega zavetišča naših tabernaklov, da ga bomo postavili visoko na javni tron, da ga bodo molili tisoči, da, milijoni njegovih otrok, da ga bomo smeli nesti ven v slavnostni procesiji ne po temnih kotih naših cerkva, ne, ven na piano, pod višnjevo sinje nebo, sredi nezmerne množice, ki ga bo klečeče molila, z vsem slavjem in vsemi mogočemi slovesnostmi, kakoršnih je zmožen cel svet in kakoršne je zmožna prirediti samo naša mati cerkev s svojimi tisočletja starimi obredi. Ime Chicago je danes na jeziku milijonov in milijonov prebivalcev sveta iz najoddaljnej-ših kotih zemlje, ne kot središče obrti in trgovine, ne radi zločinov, katere smo mi prvi povečevali in razglaševali ši-rom sveta, temveč veliko bolj kot velevažno versko središče, kot močna katoliška trdnjava, kot bivališče mnogo tisočev bo-gabojeČih in dostojnih ljudi, ki spoštujejo postave. •Radi tega prihajajo vsi ti k nam, da nam bodo pomagali počastiti Kristusa, našega Gospoda, kakor je bil do zdaj še redkokedaj počeščen v zgodovini te zemlje, da bodo s svojim prihodom dali dokaz ve-soljstva naše cerkve in edinosti naše vere v bistveno pričujoč-nost Sina Božjega na naših oltarjih in slednjič, da se bodo z nami udeležili zakladov milosti, katere tako radodarno deli Gospod zlasti ob takih milostnih priložnostih, kakor bo ta, ko se bodo njegovi podložni zbrali, da mu bodo dali na javni način dokaze vernosti, ljubezni in češčenja, kakoršno mu dajejo angeli in svetniki večno v nebeških dvoranah. Kadar pričakujemo visokega gosta, mi najprej očistimo, 1-lepšamo in okrasimo svoje domove za njegov sprejem in mu ponudimo iz našega premoženja vse, s čim ga bomo najbolj razveselili in postregli, kot dokaz našega spoštovanja in veselja nad njegovim obiskom. Tako tudi pri tej priliki. Prvič bo naš, zakramentalni Gospod javno sprejet in počeščen od ljudi kakega ameriškega mesta. Postal bo gost mesta in škofije Chicago meseca junija. Kot glava te cerkve, kot vaš voditelj in zastopnik, daroval sem Bogu in obljubil njegovemu namestniku na zemlji, sv. Očetu v njegov posebni nartien, en milijon sv. obhajil v nedeljo, ko se bo kongres začel. In pri tem nisem mislil na katoličane, ki žive kod drugod, ne na tujce, ki bodo" takrat v naši sredi, temveč na vsako dušo v tem mestu in v tej škofiji, ki hoče imeti pravico se imenovati katoliško in ki trdi, da je katoliške vere, tudi na one, ki do sedaj niso bili nič kaj preveč goreči glede tega, vendar na to jutro upamo in prosimo, da nihče ne bo izostal od evhari-stiške večerje, nihče ne bo zanemaril osebno pozdraviti božjega Sina na ta način, niti eden ne bo odsoten izgubljeni sin, ko se bo cela katoliška družina zbirala okrog svete mize, da se udeleži velikanočnega jag-neta, ki odjemlje grehe sveta. Ako se nam bo posrečilo to doseči, dosegli bomo nekaj česar še nobeno drugo ljudstvo ni nikdar doseglo, pripravili bomo evharističnemu Kralju slavje, kakoršnega mu ne morejo dati vse procesije, ves sijaj obred-nika, vsa zgovornost najboljših govornikov. Kdo ve, ako se ne bo naš združen dar milijon svetih obhajil dvigal kakor mogočni oblak svetega kadila pred Boga in ne bo dosegel velike spremembe svetovnih dogodkov v prihodnjih letih, kajti vem, kaj misli najvišji naš pastir in kako velikanske so milosti, katere upa da bo dosegel s tem našim darom milijon sv. obhajil na en dan. To je toraj, dragi moji, namen tega mojega sporočila za letošnjo božično dobo vam, veliko ljudstvo, izročeno od Boga mojemu vodstvu. Sicer pa to ni novo sporočilo, nič novega v zgodovini katoliške cerkve. Ko bo Gospod prišel na naš oltar, ali ne bo vsak katolik, ki je vreden tega imena, vse poskusil, da bo njegov vreden gostitelj ? Naši nekatoliški sodržavljani vedo dobro, kaj to pomeni. Zavedajo se, da bo to največja verska prireditev, katera se je kedaj v njih mestu priredila in od vseh strani prihajajo poročila, kako so prijateljsko pripravljeni sodelovati in pomagati, da jo bomo naredili v resnici v posebno sijajni dogodek v zgodovini mesta. Vendar pa pričakujejo od vsakega katoličana, da se bo resno zavzel za stvar in vživel v duha te slavnosti in sodeloval s celim srcem in nesebično požrtvovalnostjo, kar bo v* navdušenje in spodbudo sosedom, ki niso njegove vere. Kajti tudi vsi tisti, ki samo malo in po-i vršno poznajo našo cerkev in njene nauke, vedo, da je povod vseh naših verskih obredov in ceremonij, ogeljni kamen cele naše vere, najdražji zaklad, katerega imamo na zemlji in celo naše upanje v nebesih, združen v posvečeni ho-stiji, ki leži na naših oltarjih in prebiva v naših tabernakel-nih. Zato je dolžnost vsakega izmed nas, bogatega ali revnega, mladega ali starega, velikega ali nizkega, da uredi svojo hišo za prihod Kralja vseh kraljev. Vsakemu izmed nas veljajo za to priliko besede : "Cahej, stopi hitro doli, zakaj danes hočem ostati y tvoji hiši." Vse, kar le moremo storiti za kolikor najslovesnejši sprejem zakramentalnega Sina božjega, mora biti naš do-brovoljni in hitri prispevek, brez ozira na to, kako nizko snjo postavljeni v razmerah svojega življenja. Vendar pa je pred vsem ena dolžnost, katero imenujemo vsi enako, eno slavje, katero moremo in moramo vsi izvršiti, ako nočemo, da se bomo sami čutili tujce v očetovi hiši in v družini vernikov na ta veliki dan, ko se bo začel evharistiški kongres v nekoliko kratkih mesecih, začuli bomo iste besede, katere so peli angelci v božični noči, ko je prišel med nas, re- ven, ponižen, skrit v hlevčku v Betlehemu. To bodo iste besede, katere bodo otroški glasovi prepevali te praznike po naših cerkvah in domovih. To je isto sporočilo, katero upam, da je in prosim Boga, da bi bilo, ki bo pozdravilo tebe in mene, ko bova odprla svoje oči v večnosti, "Pridite vi vsi verni, presrečni in zmagoslavni in hitimo moliti Njega, ki je naš Gospod in naš Kralj!" Vam v Kristusu udani George kardinal Mundelein, nadškof chicaški. NAMERAVANI POLET IZ IRSKE V AMERIKO. London, Anglija. — Morsko letalo irski "Free State" namerava napraviti polet v Združene države, in sicer prihodnjo spomlad. Kolikor je do sedaj znano, bosta ta polet podvzela dva častnika, ki bosta odletela iz Cranmore pristanišča v Gal-way; njoju cilj bo New York. -o- VSE NAŠE CITATEUE opozarjamo na raznotere oglase v našem listu. V več trgovinah se vrše razne božične razprodaje. Čitajte oglase v listu in ako potrebujete kake stvari, ki so na razprodajah za praznike, si lahko veliko prihranite, ako greste v te trgovine. Povejte trgovcem tudi, da ste videli njihov oglas v našem listu. MATE CULIC-DRAGUN PRIDE ¥ AMERIKO. Iz Splita je prišlo pismo, v katerem se poroča, da pride še tekom zime v Ameriko naš hrvatski brat, operni pevec Mate Čulič-Dragun. O tem našem pevcu je bilo Še malo poročano, a je eden najboljših pevcev hrvatskega naroda: bariton. Mate Čulič-Dragun je priredil koncert, o katerem pišejo belgrajski listi, da tako lepega baritona še ni slišal Beograd, niti Zagreb in ne Ljubljana. Mate je sin kmetskih starišev. Rojen je bil v Splitu leta 1884. Doma je delal na zemlji, a ob prilikah je pel na koru. Takoj je bilo v njemu videti, da veliko obeta. Ko je bil v 21. letu svoje starosti, je šel po svetu v svojo izobrazbo in danes je umetnik, na katerega ni le ponosna Hrvatska, temveč tudi ^Slovenija in sploh Jugoslavija '— Mate je naš brat. Ne smemo pa imeti to bratstvo le na jet* ziku, temveč pokazati mu de« jansko, ko bo prišel med naa v Ameriko — ko bo nastopal u ameriških mestih — ko bomcf začuli njegov glas, takrat mtl pokažimo, kako naše srce čutf v resnic! bratsko. . . Zdravnik,ko je zmeril toploto svojemu pacijentu: Veste kaj, meni ni vaša temperatura prav nič všeč. Pacijent: Zakaj ste jo pa potem vzeli! ANTON WENCEL naslednik Frank Grill-a 1818 WEST 22nd STREET Chicago, 111. Razvaža mleko na dom« točno vsaki dan. Edina slovensk« mlekarna. — Slovenci podpi« rajte slovensko podjetje. | Veliko stvari, ki jih rabite, najdete v, oglasih tega lista! -o— WATCH THE ADS IN THE "AMER. SLOVENEC!" ČEVLJE ***** ČEVLJE ***** ČEVLJE Razprodaja u u U lo • ♦ ! * i I * U ČEVLJEV SE JE ZAČELA V NAŠI TRGOVINI TE DNI! Razprodati hočemo celo zalogo pod ceno. Pri nas dobite te dni moške in ženske Čevlje najboljše vrste v vseh izbirah in velikostih, dv^ para za 2 SEDAJ SE VAM NUDI PRILIKA KOT NIKOLI!!! > SEDAJ PRIDETE LAHKO DO OBUVALA td PO CENI KOT; NIKOLI! KJ V. BRZEZINSKI : SHOE STORE 1625 WEST 18th STREET, CHICAGO. ILL. T ftctiAaa ***** 3 ta as a * * * * ^ acn^ pi m * « * * m < t- PI * * * r* pi < r- PI * * 32 Albert [urie(o. I SI J - 1320 r.JJL. AVC • Muzika prinese veselje in zadovoljnost v hišo! Mi imamo veliko zalogo in izbiro raznovrstnih stvari, ki so praktične za božična darila. Te darove bodo cenili in bodo prinesli zadovoljnost in veselje vsakemu v hiši! KUPITE VAŠE DAROVE PRI NAS—V NAŠEM TRETJEM NADSTROPJU. — KUPITE LAHKO NA LAHKA MESEČNA ODPLAČILA. CONSOLE FONOGRAF Kako lep in izredno razveseljiv dar za praznike je to! Nobene stvari ne bodo bolj veseli. Ta kot vzorec je lepo izfinišan Iz orehovega lesa ali rujavega maha-gona. Motor je jamčen in proizvajatelj je zadovoljiv bolj kakor kak drug. Prava $200 maši-na, za praznike samo Polovična cena za vse "Columbia" maline za dobo božičnih praznikov! BOŽIČNA POSEBNOST. Pokončni fonograf, iz hrastovega ali mahagonovega lesa izdelan. — Proizvajatelj igra na vse plošče kot se mora na njih igrati. Za to posebno razprodajo je na prodaj $85 vreden fonograf in zraven 20 izbranih plošč za samo $49.68 COLUMBIA CONSOLE GRAFONOLA. je krasna mašina izdelana v orehovem ali ma-hagonovem lesu. Je ročno zglajena in poli-rana. Igra na vse plošče z enako natančnostjo v glasovih. Ta Console fonograf in zraven 20 različnih plošč za to razprodajo samo $49.68 COLUMBIA PLOSCE V VSEH JEZIKIH! VELIKA POPOLNA IZBIRA VSEH ORKESTRALNIH ALI GODBSNIH STVARI. Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro va£i prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko ▼ našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vcdr.o na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne alt deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Na£a banka ima nad $740.000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOUET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —s— JOLIBT. ILL. Wm. Redmond, preds. Cha». G. Petrcs Joseph Dunda, po mož. kssir. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich 4k Son PKVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1995. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili as psgrs-H krste is xenitovanja. — Cene zmerne. t«02 — N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL. : Lepa knjiga: je lep božični dar, ld jo lahko podarite starisem, bratom, sestram, prijateljem (icam) itd. IZBERITE ENO ALI VEČ IZMED SLEDEČIH KNJIG: Lepa in koristna knjiga je dober prijatelj. Oni« kateremu podariš lepo knjigo, bo mislil nate, kot na dobrega prijatelja. Zaročenca. Klasičen roman iz 17. stoletja, zanimiva milanska zgodba, priredil A. Manzoni, poslovenil Andrej Budah Kogar zanima duševna stran življenja, tega bo zlasti zanimal ta roman. Knjiga je izšla pred kratkim. Obsega 566 strani in je trdo vezana. Kot božično darilo bo zveseiila vsakogar, ki ima smisel za slovensko književnost. Cena j« $3.00. Pod svobodnim solnce.m, v dveh zvezkih izpod peresa našega slavnega pisatelja Finžgarja. Naj-krasnejši izvirni slovenski roman, kar jih imamo. Pena obeh knjig je $2.50. Slovenska kuharica. Vsakdo jo pozna, veliko bogato ilustrirano knjigo', ki zveseli vsako gospodinjo in koristi vsaki družbi. Cena $5.00. Angleško - slovenski besednjak, trdo vezan V platno. Vsakdo si ga želi in ga tudi potrebuje, pa si težko odtrga potrebni denar, zato jq kot božično darilo dobrodošlo. Cena $5.00. Zgodbe sv. pisma stare in nove zavese, izdala družba sv. Mohorja; dve veliki knjigi, elegantno vezani, bogato okrašeni s slikami. Nad vse koristna knjiga za vsakogar. Cena obema knjigama skupno $10.00. . : 4 Življenje svetnikov in svetnic božjih. Vsebuje življenjepis vseh bolje poznanih svetnikov in svetnic, dve trdo vezani knjigi. Cena $5.00. Naroča se pri: KNJIGARNA "AMER. SLOV." 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, 1LE- (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA £>. NOVEMBRA 1914. ■EC? ~ SEDEZ: JOLIET, ILL Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; val za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOB. Predsednik ..........GEORGE STONICH. 815 N. Chicago St., Joliet HL L podpredsednik____JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, I1L II. podpreds. .... JOS PAVLAKOVICH, 39 Wiuchell St., Sharpburg, Pa. Gl. tajnik ................ JOS. SLAPNlCAR, 311 Summit St., Joliet. 111. Zapisnikar ............ PAUL. J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik ............ SIMON SHETINA. 1013 N. Chicago St.. Joliet, 11L Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, I1L NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago. 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa. Ill-JOHN . PETRIČ 1202 N. Broadway St, Joliet. 111. POROTNI ODBOR ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle. 111. JOS. KLEMENČIČ.1212 N. Broadway, Joliet, III. FRANK PAVLAKOVICH. 28 School St.. Universal. Pa. rani na Tenth St. "ob 1. uri popoldne. Štev. 8, Društvo sv. Druxine, Rockdale, XU.: — Predsednik John Panian, 416 Bellview ave. Tajnik in blagajnik Anton Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale. 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. ) Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, IU.: — Predsednik Michael Žu-CCl. 5636 S. Maplewood Ave., tajnik John P. Pasdertz, 2051 W. 22nd St., blagajnik Nicholas Zunich, 2020 W. 23rd St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mcsecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place. Št. 10. Društvo sv. Družine. South Chicago, lit: — Predsednik in bla-Kajnik- Frank Cherne. 2672 E. 79th T^^aI^x^^ HUB' na finalni urad. Bila je,pine Perko, stanujoče Pred mil v stanovanje ključavničar-LJANCANOV POD KLJUČEM takšna zaloga, da so jo moralf Škofijo 16 in odnesel r*zno |ja Joaip* fra* Y Skofci ulici 13 Amerikancu v Fic*rjanski ulici. Dne 1. novembra, t. j. o Vseh cel° popeljati svetih, je bilo na policijski di-! 2m*daršič je bil ponovno za-rekciji javljenih več drznih slišan ,od kod ima vse to bla-vlomov v stanovanja, kar je bi- go. Sprva je skušal dokazati, Tam Wvajočemi» Amenkancu lo pravzaprav za ta dan priča- da je njegova last in last neka- AndreJY Mraku je odnesel za kovati. Policijska direkcija je terih njegovih prijateljev kom-j500 Diru takoj telefonično obvestila vse promitirala in izdala so ga pa;agileD je bil tttdi Pretekli.me-stražnice, kakor tudi posamez- 'razna pisma, ki jih je imel pri sec'- Na Voivode Mišica cesti ne stražnike in kriminalne od-'sebi, kakor tudi listine raznih 23 vI9™U v stanovanje JuH- obleko v vrednosti lCi.OO D1xl ter odnesel za 15,000 Din. raz-Dne 16. oktobra je vlomit pri nega blaga. Izpraznil je. malo- delke. Uspeh ni izostal. Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $35,993.91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. is.o dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do .55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE 1 DOPIS. Joliet, 111. ua društva. Zato naj vsak skr-Cenjeni sobratje in sosestre bi, da se bo udeležil te seje, društva sv. Družine št. 1 DSD.! kjer bo treba ukreniti razne Tem potom se Vam naznanja, stvari, kakor tudi izvoliti urad-da bo priredilo naše društvo nike za prihodnje leto. igro "Rodoljub iz Amerike", v, Te dni smo prejeli iztise za-korist društvene blagajne. Ker pisnika 6. gl. zborovanja. Lah-smo imeli letos silno veliko ko se dobi pri tajniku ali pa na stroškov in smo izplačali dva- seji. krat toliko bolniške podpore ; Ker se leto bliža koncu, za-kot prejšna leta, zato je bilo to se prosi vse one. ki so za-sklenjeno na sejah 25. oktobra ostali s svojo mesečnino, da to in 29, novembra, da vzame poravnajo kar najhitreje mo vsak član in članica dve vstop- goče. niči, da se na ta način ojači Prav vesele božične prazni-blagajno. Želeti je pa, da bi ke in srečno Novo leto Vam vsak prodal več ko dve vstop- želi odbor: niči. j strank, ki so na policiji prija-Usodno srečanje |vile vlom v stanovanje. Vsako št tajnik Anthony Motz. 9637 Ave. I Ok°li 22. istega dne je nad- fr[zna*J'e so ™™li ^ njega "M. Vsi V south Chicago. III. Se- stražnik Josip Janežič v Zidov- tak^ekoc. izsihtL Drugi dan ja se vrši vsako četrto nedeljo v me-l3ki ulici zatekel nekega moške-'Zas,iševanJa P° tem» ko je vi- ^^h^^^MJM^M^ ---- Št. 11 je Širni k in ji odnesel srebrno manikiro, vredno 5Q0 Din. — V Kolodvorski ulici je vlomil v stanovanje Feliksa Deisingerja ter odnesel za 800 Din., Žlatni- Ijra ki ie nosil vplik fa • del» da ™u že teče voda v grlo, ne m <*r"gih predmetov. Na st. u. Društvo sv. Družine. Pitts- K1 velik ovoj ter jo • 8imuliral mutc_ „ * Osojah št. 3 je vlomil v stano- burgh, Pa.: - Predsednik Joseph naglo brisal proti mestu. Straž- f. simuural mutca. Ves dan m Franceta Braieria in od - ..........niku se je zdel neznanec sum- °dg0VarJal mtl na eno stavlje- ljiv, prijet ga je in odvedel na mu vPrašanje- N<>> policija policijo. Že takoj pri aretaciji °Prayila tudi brez njega, je bilo videti, da nima prijeti 1 ^otovila Je sledeče število . . neznance preveč «5te v^t ^^ ^ % Pavlakovicb. 39 Wiuchcll St. Sharps-burg, Pa-, tajnik Joseph Dekleva. 5609 Wicfiffe St. Pittsburgh, Pa., blagajnik John Golobich, 5730 Buttler St. Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nejjeljo v mesecu, po osmi sv. maši. v K^S. Doiuu 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet. IU.: — Predsednica Marie Klepcc 90^ in v razna protislovja. O prt-Scott St.. tajnica Julia Rogina 103 J^ iiair; u; ;n nf. i - . Indiana St.. blagajnica Mary Mutz !Ja^.,KlJ° .Je f10811 8 seb0J, je 1411 Nicholson St. Vse v Joliet. I1L izjavil. da je last njegove se-Scja se vrši vsako dru«o nedeljo vi stre. Na policijski stražnici so «"eCšo'ebsv' V dvorani| ugotovili, da je neznanec iden- "št! 13*. e Društvo^v. Ivana KrstitelaJ ^ičen s 251etnim Ivanom Žni nesel razno perilo v vrednosti 700 Din. Začetkom oktobra je vlomil v družbeni lokal v Ljud- kaj prišel je takoj v zadrego dveh mesecev v Ljubljani. društvenih trakov. Ker ni do-1 bil plena, kakršnega je priča- Dne 14. septembra je bil koval ga je popadla jeza, po-Z ni da rdi č odpuščen iz stalne padel je več tintnikov in jih bolnice v Zagrebu ter je prišel treščU v zid> _ istočasno sku-v Ljubljano. Pošteno delo mu šaj je vlomiti v istem poslopju ------ -- .t , _ 1 rloi-či^Am »- • ""HSi36 s"lrdel° 111 2ato ^ J'e VT«el V stanovanje Josipine Giobev- Chicago. ni.: — Predsednik Ivan lur- darsicem, blVSim bolniškim na vlome v stanovanja in hotel- nilc Poiknrfnval ip m^nn ^T^n TŽ*T~ Ve POt6m ■M"lc«-!Ske SObe- Bil izredno ključ^nt vend^^ni Z. skega dnevnika zasledovan ra- ran in spreten vlomilec ter ne- Ke\ odpreti _ > •1i raznih deliktov. Žnidaršiča' navadno podjeten. Primeril se je iz Salezijanskc so za to pridržali v zaporu.' je celo slučaj, da je vlomil kar kradel več sto k< coin St. in 22nd Place. | P™*? ^ bil priveden na; trikrat v enem dnevu. Pri sebi bic. — V bolnici je perici Ani stev. 14. Društvo sv. Lovrenca. East kriminalni urad. kjer so ga pri-; je imel vedno bogato zalogo Kveder in strežaju Alojziju dane vso sobo. Istega dne popoldne je zopet vlomil pri Amerikancu v Florjanski ulici ter natakarici Franji Jereb odnesel razno obleko in zlatnino v vrednosti 5000 Din. Ž.ni daršič ima na vesti gotovo tutfi . več ' drugihvlomov; med drugim je dokaza.no, da je izvršil več tatvin in vlomov tudi na $ušaku. Bil je tudi trikrat na Reki. Pri njem se je našel samokres. Znidaršič je tip pravega zločinca, ki pa je postopal zelo previdno. Svoje akcije je večinoma izvršil sam ter je po vsakem izvršenem vlomu odšel na Sušak. Najraje se je izdajal za medicinca in dijaka. Hodil je zelo elegantno oblečen in nosil obleko, ki jo je ukradel akademiku Popoviču. Z ženskami se ni preveč ukvarjal, videti pa ga je bilo Često po raznih lokalih. PAZITE NA OGLASE V "AMER. SLOVENCU!" KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnik potrebščin. 2158 W. 22nd Str^ vogal Leavitt cesto CHICAGO, ILJU Thomas Assanchaich, P. O. box 882........preiiucii vi > ^juuijanu. je popomne vio- elektromonterja. East Pittsburgh"; Pa. Seja se vrši vsa- gTostilni Cešnovar v Kolodvor- ^il v lokal tvrdke Pavla Čes- proehla Odnesel - ____ H°an738eB^VsrSeCUVHUngarianiSki UiiCj: Kr,im"ialni organi so nika na Poljanski cesti št. 25)obIek<> ier d ^^d^te^v! I ATHC QTDTTAD Šte^i 5 Društvo Sv. Srca Jezusa, Bobo ter naleteli tu ui odnesel razno zlatnino, oble- i Yrednosti 3000 Din. - Drzen M Kil AR Ottawa, 111.: Predsednik Ravno tako se Vam naznanja, ia bo v nedeljo dne 27. decembra 1925 letna seja naše- Geo. Stonich, predsednik, Paul J. Laurich, tajnik. vršo vsake* četrto nedeljo v mcsccu v cerkveni dvorani. Joseph na pravo zalogo nakopičenega} ko in druge predmete v vred-!vIom je izvršiI tudi y hoUlu ^ priporoča rojakom 2a naro. premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-ob času selitev m vse kar W ' I ------- —- razne druge spada v to stroko. britve, vec parov predmete. v vrednosti 6000 di-' nekaj zlatnine v vrednosti 803 Din. Dne 7. okt. uarjev- Zel° P°djeten je bil o, tot^a™ «t __. . . » . i.. , t CHICAGO, ILL. je \lomil v sobo stranke Josi-IVseh svetih. Popoldne je vlo- Phone: Roosevelt 8221. štev 16. Društvo sv. Terezije. Chi- predmeti, tako da se je videlo Hertnerju 3 ago, I1L — Predsednica Mary K re- . , . .. J. usee. Podpredsednica M.,ry Miller. n^h, da so bili takorekoč čevljev lil cago mesec. P. Vsi v Mount Olive. 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle. III.: Hf Predsednik Frank Mišjak. 1253 Second St., tajnik Anton Kastigar, 1146 — 7th St., blagajnik John Šetina. 1142 — 5th St. \rsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesec«, v šolski dvorani sv. Roka, ob j North Chicago, 111. Seja se vrši vsako-1. uri popoldne. prvo nedeljo v mcsecu, v šolski dvo- PREMOG vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. S. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Predsednik Michael Škoflanc, 1014 Walnut St., tajnik Math Bayuk, 528-530 Laiayette St.. blagajnik Frank Lass, 1206 Chestnut St. Vsi v Ottawa. HI. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob pol osmi uri zvečer, v j Math Bayuk-ovi dvorani. I Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-g Selitve, kegan, ni.: — Predsednik Frankj Pokličite me na telefon: Ca-Grom, 901 Commonwealth Ave. Wau- naj ^686 kegan. 111.; tajnik John Jamnik, 914 . * . McAllister Ave. Waukegan, ill.; bla- Priporočam se rojakom V na gaj 1,1 iJc Joseph Drašlcr 66 Tenth St-' klonjenost. JOE PAPESH Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob času HURRAY! "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. C^si o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali ve^ ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Priditd takoj jutri in zavarujte si svoje sploštto zadravje z zdravimi zobmi. 1 C. v. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CtUCAGO 1.N VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -:« itv. »obe 204 Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica i Odprto: od 9. j zjutraj do 8. zvečer. i j V nedeljo Christmas is Corning !! 'jm* .....*-----—Mf Domača trgovina za domače potrebščine! Domoljubno ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini — podpirajte trgovce v domači soseščini. Podpirajte one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi veljavi posestev in drugače. ZA — DOBRO — POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo iu druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na lahke obroke. — V naši trgovini dobite vse kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepičajte se. > IGRAČE — IGRAČE vsakovstne kar si le morate zmisliti. — Veliko cenejši kii k or kje drugje. — Pridite in oglejte si našo veliko izbero. — Razveselite vaše male za božične praznike! PHONOGRAHPHE ALI RADIO je jako primerno darilo za božične praznike. Ne le, da je nadvse kratkočasno imeti doma godbo— vedno—v vsakem času, temveč je darilo, ki je trajno in ima trajno vrednost. Pri nas dobite kombinacijo — phonograph in radio skupaj v enem. Delo je krasno — glas lep. Pridite in oglejte si to veliko zalogo. — Proti gotovemu plačilu ali na obroke. OKRASKE ZA BOŽIČNO DREVO dobite pri nas v veliki izberi vse kar potrebujete za vaše drevo, da bo zgledalo kakor se spodobi v spomin na Njegovo rojstvo. ________ J* L* TELSER Furniture & House furnishings, Phonographs & Radio 2107-11 W. 22nd Street CanaJ 2107 Chicago, HHneis USTANOVLJENO 1912. p— m HHI m m iimm »iuh niupniuj. i. • ^ ERIKANS .. ^mwm*- '^m^ WW ' •»' •»•m • i p aim. -r^i« Prodani? skupin, h katerim lahko trdijo, da spadajo. Na drugi strani so pa iredentistovske manjšine, kakor Nemci v Češkoslovaški, Mažarji v Romuniji, ki so samo s politično državno mejo ločeni od dežele, katero smatrajo za svojo mater domovino.. Idealno bi bilo, ko bi se take osamljene manjšine samo miroljubno asimilirale večini, sredi katere žive. Idealno bi bilo, ko bi nikjer ne bilo nikakih ire-dentistovskih manjšin, kajti državne meje naj. bi se tako potegnile, da bi vsi narodi živeli, kjer si žele živeti. Toda v resnici so se pa te osamljene manjšine do sedaj krepko u-stavljale vsaki asimilaciji, pa naj je bila to nasilna ali pa samo nasvetovana. Resnica glede iredentistovskih manjšin je, da so evropski narodi, ki so v svojih središčih sicer homogeni, to je skupno naseljeni, ob svojih mejah pa tako pomešani med seboj, da je skoraj nemogoče potegniti pravo narodnostno mejo. i Vendar pa vsakdo priznava, da imajo manjšine pravico zahtevati gotove pravice. Nihče tudi resno ne zanika, da se je glede tega že nekaj doseglo. Na drugi strani pa tudi nihče ne smatra sedanje stališče manjšin za zadovoljivo. Pred vojsko je živelo nad 60,000,000 ljudi nezadovoljnih pod raznimi tujimi jim vladami. Samoodločevanje narodov je bilo odločilno pri mirovnih uredbah in le deloma je odločevala politična potreba in tako je danes samo še 30,000,000 ljudi, ki nočejo sprejeti sedanje nove narodne ureditve. To 50procetno zboljšanje gotovo "Chicago Tribune," eden izmed največjih ameriških dnevnikov, prinesel je v svoji četrtkovi številki zanimiv Članek pod naslovom "Skrb za manjšine naloga Lige." Članek je iz Pariza.Glasi se: Pariz, Francija, 20. novembra. — Ena izmed najtežjih in najvažnejših dolžnosti lige narodov je skrbeti za to, da pazijo, da bodo plemenske, jezikovne in verske manjšine po Evropi dobile državljanske svoboščine in da bodo obvarovane pre^ zatiranjem, kakor jim je bilo zagotovljeno v mirovnih pogodbah. Debate o tem vprašanju vedno bolj naraščajo tako pri od-borovih posvetovanjih, kakor tudi pri splošnih zborovanjih. Pritožbe bolgarske manjšine v grškem delu Macedonije so bile eden izmed glavnih vzrokov zadnjih grško - macedonskih homatij. Postopanje Poljske z nemško manjšino je pred kratkim vzbudilo splošno razburjenje po državah. Razne narodne manjšine, ki mislijo, da se jim godi krivica, neprestano pošiljajo prošnje na ligo. Propaganda za in proti tem manjšinam se širi vedno bolj in bolj. Zadnji kongres lige narodov je odglasoval reformo v postopanju lige glede manjšin. Mažar-ska in Litvanija sti s silo delovali na to, da bi stvar prišla pred ligino zbornico. Tudi je gotovo, da prvo, kar bo Nem-! čija storila, ko bo sprejeta v ligo, bo, da bo sprejela vodstvo celega gibanja v obrambo pravic manjšin. Vsa ta znamenja napovedujejo resne težave, ker je cela situacija jako zamotana. Sumi se, da vse te stranke nimajo či-________ stih in poštenih namenov. Liga pa do sedaj ni še toliko vspela, . . _ . da bi si bila pridobila splošno KOSOV naiillZIie pOSOGe 111 zaupanje, kar se tega tiče. Dve vrsti sta teh manjšin. Ena vrsta so manjšine; ^kt so osamljene, brez zaledja, kakor n. pr. muslimani v Jugoslaviji, Saksonci v Rumuniji, kakor sj Judje, raztreseni po celi vzhodni Evropi, daleč od narodnih JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotograf ičnih potrebščin. — Prinesite k nanj filme v izdeljavo. Kodaki in Kamere 1758 W. 21 »t Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste. ni mal vspeh*. Vendar pa so vsi glavni zavezniki in zvezne država smatrale tudi to za nezadostno. Zato so postavile v mirovne pogodbe določene politične in kulturne garancije za teh 30,000,000 in zagotovilo, da se bodo tudi izvrševale, pa postavile pod nadzorstvo lige narodov, katero so že tedaj imele namen ustvariti. Ideja za obrambo manjšin je takrat tako prešinila vso mednarodno zavest, da so vse poznejše pogodbe, ki so se tikale prenosa raznih narodnosti pod druge države, vsebovale točke glede manjšin. Med nekaterimi državami so se celo sklenile posebne manjšinjske pogodbe. Države, ki so zavezane po pogodbi pod nadzorstvom lige lepo ravnati z manjšinami, so Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Rumunija, Grška, Avstrija, Bolgarija, Madjarska in Turčija. SliČne uredbe so bile prisiljene sprejeti tudi Albanija, Litvanija, Latvija in Estonija. Posebne manjšinske pogodbe so bile sklenjene med Češkoslovaško in Avstrijo,Poljsko in Dansko. Pogodbe s Finsko vsebujejo stroge točke glede manjšin na Aalandskih otokih, s Poljsko in Nemčijo glede Šlezije. Tako je liga strogo nadzorovala tudi poizkuse v zamenjavanju ljudskih manjšin med Grško in Turčijo in med Grčijo in Bolgarijo. Mirna je prestopila bregove, mokro-noška dolina je bila celo jezero. Pot iz trga na kolodvor jc biia pod vodo. Ta dan smo bili brez pošte, pa smo le prestali. Podjetni ljudje so v čolnu prevažali ljudi pri Jurčku. Vednc , ie bilo dosti pasažirjev. RAZNE VESTI IZ SLOVENIJE — Slovenec dobil prvo darilo na tekmi v Berlinu. ~ "berlinski jahalni turnir, največja nemška prireditev za konjski sport, je končana. Tekme se je tudi vdeležil član naše vojske in je kljub trdi in ostri inozemski konkurenci dobil I. darilo, uspeh, na katerega ni lahko ponosna samo naša armada, ampak tudi naša splošna javnost, predvsem Slovenci, ker je bil Slovenec, major Seunig, ki je tako častno zastopal našo državo na tem mednarodnem turnirju. — Smrt narodnjaka. — Dne 20. novembra t. L je umrl zadet od srčne kapi g. dr. Josip Kolšek, odvetnik v Laškem v starosti 65 let. S pokojnim gre Iv grob lepa polstoletna zgodovina. Bil je vodja Slovencev v času narodnih bojev v Laškem, bivši član nadzorstva hranilnice in posojilnice. Bil je vedno goreč Slovenec in v tem duhu je vzgojil tudi svoja sinova. — Umrl je 18. m. m. v Mokronogu g. Ivan Hrovatič, čevljarski mojster. Iz vojske je prinesel krogljo v pljučih. Ker operacija ni bila mogoča, so pljuča začela gnjiti, dokler ga ni jetika po dolgem trpljenju spravila v grob. — Samomor. — Iz Trbovelj se je pripeljala v Žalec neka gospodična obiskati svojega izvoljenca, nekega mornarja iz Griž. Hodila je nekaj časa po savinjskem mostu, ki veže Griže z Žalcem. V trenotku, ko ni bilo ljudi na mestu, je skočila v narastlo reko. Ljudje so bili takoj na mestu, pa vsled narasle vode je bila vsaka pomoč izključena. — Smrtna nesreča. — Dne 17. m. m. zvečer je ubilo v ko-tredežkem rovu 231etnega de- lavca Franca Ino. Dvigalni utež mu je zmečkal glavo, tako da je bil na mestu mrtev. — Pokloni te v na Slomškovem grobu t Mariboru. — Spomin rta Slomškovo rojstvo in na njegovo veliko delo nas je vodil tudi na sveti kraj, kjer počivajo njegovi zemeljski ostanki. Prosvetna zveza z udeleženci tečaja in številni Slomškovi častilci so se ob njegovemu grobu zbrali. G. prof. Ivan Vreže je v vznesenem govoru pokazal na Slomška kot na svetlo zvezdo na tužnem nebu našega naroda. Ta zvezda nam je pokazala novo pot in vlila u-panja v boljšo narodovo bodočnost. Pregledno nam je omenil njegove velike uspehe v verskem, kulturnem, narodnem delovanju. Po sklepu govora smo priporočili Slomšku svoje! organizacije in vse prosvetno delo, posebej še našo mladino in tudi vzgojitelje, starše in u-čitelje. Prav skromna je bila ta poklonitev, kakor je bil skromen tudi Slomšek, pa velike moči nam- je vlila, da živimo za delo, za katero je živel Slomšek. — Spominsko ploščo na grobu in grob so prav lično ovenčale šolske sestre v Mariboru. G. stolni župnik pa je dal v ostalem opremiti kapelo, kamor so vso nedeljo hodili molit posamezniki. IZŠEL JE lO kuhinjskih nožev ZASTONJ! KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1926. Krasen koledar je in vsakdo, ki ga bo dobil v roke, ga bo vesel. Koledar je krasno ilustro-van. Krasijo ga zanimivi, moj-stersko spisani spisi, povesti in razne razprave. Nekaj posebnega je v letošnjem koledarju kronika, katero je sestavil tako strokovnjaško prof. Rev. Pav. (in. Rojaki, sezite po njem! Stane 75c in se naroča pri: AVE MARIA, Box 443, Lemont, 111.' VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČAMO ŠE ZA NAPREJ! Posebno apeliramo na rojake Slovence in rojakinje Slovenke ta zadnji teden pred prazniki. Naznanjamo, da imamo za božična darila pripravljeno posebno blago za vsakovrstne darove za otroke, ženo in sorodnike. Pridite k nam po božična darila, kupili bote iste ceneje kot kje drugje. Pri nas dobite boljše blago in nižje cene, kakor pri tujcih. Posebno igrače za otroke dobite za vsako ceno, ker istih v bodoče ne mislimo več držati v trgovini. Razprodali jih bomo za te praznike, kar jih imamo v zalogi. Pomnite, da kedor svoje domače podjetje podpira, s tem tudi sam sebi koristi. Kedor pa> tujcu denar nosi, s tem svojemu narodu grob koplje! _ Frank Banich Največji slovenski Dry-Goods Store 1902-4 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. z nakupom kakršnekoli kuhinjske omare v Peoples' Gas prodajalnah. 10 nožev zastonj. Razprodaja za četrtek, petek in soboto. KAPPERS 1757-1759 West 18th Street Trgovina odprta od 8:30 z j. do 9:30 z več. ves božični čas. 34 kosov Dorothy Vernon namizne posode zastonj. Božična ponudba v KUHIJNSKE OMARE VAŠI ženi ali materi napravite vesele božične praznike, ako ji daste tako kuhinjsko omaro. Vsaka ženska si jo želi. Peoples Gas prodajalne so glavni stani za oakup kuhinjskih omar. Izberite si eno. Poslužite se naše božične ponudbe. Krasni set 34 kosov Dorothy Vernon namizne posode in 10 kosov raznih nožev— oboje zastonj z vsako kuhinjsko omaro! Posebno nizki obroki za božični nakup. Samo $1.00 takoj in ako rabite plin, Vain daino 15 mesecev časa za odplačevanje. To so znamenite, po celem svetu znane domače kuhinjske omare, urejene z najnovejšimi pripravami. Lahko si izberete po svoji volji — belo, sivo ali hrastovo. Največja in najstarejša trgovina za čevlje na zapadni strani. krasne koledarje dajemo vsem našim odjemalcem! Garnitura v kuhinjski omari vsebuje posodo za sladkor, posodo za čaj, 5 posodic za dišave, predal za moko, posodo za kavo, taco, držalo za knjige, polica za kruh in predalčki za dišave if Italijanske Hormonike. j Mi izdeljujeino in iinportira- J mo vse vrste harmonike, prvo- < I vrstne, na roko delane Italian J * Accordeons, ki so najboljše na < ! svetu. Jamčene 10 let. Naše ce- J J ne so najnižje. Vsak kupec dobi < i brezplačen pouk. Pišite po cenik. J i RUATTA SERENELLI & CO. ! Dept. 96 - ;j 817 Blue Island Av., Chicago,I1L J ŽENSKE GALOŠE za nizke in visoke pete, velikost 3 do 8; vredne $1.00, sedanja božična cena samo $2.45 OTROŠKE ČEVLJE na šnire ali knofe, svetlo ali kozje usnje, velikost i do 8, vredne $2.25, sedaj za Božič samo $1.48 Peoples Gas Stores Down town •Michigan Are. at Adama St. Open 8:30 a. m. to 5:30 p. m. daily Phone Wabash feOOO — All Stores Stores listed below op«a daily StZO a. m. to 5:30 p. m, Thur«d«j» and Saturday, till 9 p. m. K or tla Sooth •4520 BrcadMraT A*hU,ad AIm' W«t 63rd Street 3643torn* Park Blvd. 45-59 EL Pewhm, Rd. «7439-41 Cottaga Grove Ara. ^IL^ u ATm* 103 E"t 35th Str*«* M1031 South Michigan At*. •1603 Larrahae StreeS W««t 9031 Commercial Avenee •1520 MUwaukee Ave. 2142 W Madi.cn St 1709 W«t Rooeeeelt Rd. •/feme Sernce Food Talkm Daily 2 p. nr. ( Exetp4 Saturday) - ean do It Better with Gas FANTOVSKE ČEVLJE solidno usnja, vel. od 9 do 13 in pol in od 1 do 2; vredne $2.75, sedaj samo $1.98 ŽENSKI BOŽIČNI SLIPERJI Velika zaloga božičnih sliperjev za žene, jako primerne za božično darilo. Pridite in nabavite si jih. Vredne $3.00; v vseh velikostih, in izbirah, za Božič posebnad*"! QO cena MOŠKI BOŽIČNI SLIPERJI Odlika !žt)fra"moških sliperjev iz klolbučine in usnja, v vseh velikostih od 6 do 12. Vredne veliko več, cena MOŠKE PRAZNIČNE ČEVLJE Prave, $5.00 vredne moške čevlje, črne ali rujave, najnovejšega modela, jamčene iz solidnega usnja, za Božič samo ŽENSKE SLIPERJE za praznike, svetlo usnje, ali iz satinaste-ga blaga; v vseh velikostih, vredne $5, sedaj samo $3.45 OTROŠKI SLIPERJI iz klobučine z močnimi podplati, v plavi m rudeči' barvi, velikost 5 do 10 in pol, vredne $1.00, sedaj samo 69c - i -M FOSLUŽITE SE VSI TE VELIKE IZREDNE RAZPRODAJE ZA BOŽIČ! ; ■ y. iz 11 ■ *^ * : yvf J»PJi J ijp>:ejir»^e_oa_eeli»a" P »Ji ■ g KRIZE V. POT % ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. PREVEDEL VOJTEH HYBASEK. "Praga! Praga!" Vsi v vozu so tako klicali in hiteli k oknom. Šele sedaj se je prebudil in videl, da ni več sam. Bilo je tu z njim polno mladih ljudi, veselih, smejočih se, z radostnim licem. "Tamle je Višegrad — na levo Hradčani; prvi stolp tam — to je dom sv. Vida, zraven je sv. Jurij — beli stolp — Belveder!" se je razlegalo po vozu. "In tisto zeleno — to je Letna — tja bode-mo vsi hodili na izlete," — je razlagal eden izmed njih. Tudi Jurij se je zganil pri teh besedah na klopiči; ni videl sicer ničesar, in vendar so mu oči žarele in je stegnil vrat k zastavljenemu oknu. Praga! Ni je poznal — pa jo je že gorko ljubil. Ko je bral pozneje — mnogo pozneje Mrstikovo "Pravljico Maja" — se potem je čutil z Rišo in vnovič se je v njem budilo občudovanje in navdušenje za Prago. "In kje je semenišče? Kje je, Kje?" — je vprašalo več mladih glasov naenkrat. Oči vseh so zdrknile od teh stolpov doli in so se zabodle v sivo meglo, ko je starejši bogoslo-vec razlagal: "V tistem dimu tam, pri Vltavi, v tej mešanici streh nekako v sredi. . . takoj, v par trenutkih bomo tam." Izstopili so, šli skozi postajo in že jih je pobožal gorki, .suhi, z dimom in prahom nasičeni zrak velikega mesta. Praga je poljubila, pozdravila svoje sinove. S krdelcem drugih je korakal tudi Jurij po umazanih njenih ulicah. Omamljeni, utrujeni od nenavadnih vtisov, so obstali pri zaprtih, temnih, z železom okovanih vratih. ''Tukaj smo!" je. rekel nekdo. Bilo je semenišče. Notri je zapel zvonec in vse je objel seme-niski hodnik. Kakor da imajo kaj zamuditi, so se porivali in gnetli po njem naprej — le Jurij se je presenečen pritisnil k zidu in kot pribit obstal ob vhodu. Pust in prazen, teman in žalosten je bil ta hodnik: tla potlaka-na z izhojenimi kvadri, na eni strani je imel v debelem zidu zaprašena okna in nad glavo se je vzpenjal visok, z odpadlo slikarijo pokrit obok. Srce se mu je stisnilo pri tem pogledu in solze so mu silile v oči. Prišel je od doma, kjer so temni gozdi, zeleni travniki, ribniki. Videl je v duhu, v daljni vasici dvorišče polno perutnine, vrtec poln aster in velikih solnčnic — vsel to pod krasnim obokom modrega neba, oblito z zlatimi solnčnimi žarki. . . In tako veselo je bilo tudi njegovo življenje tam. Tukaj ga pa pozdravlja drugačen svet, žalosten in otožen . . . Bal se ga je, ker ga ni poznal. Hudo mu je bilo po onem bivšem, znanem, in ta mrak in žalost s hodnika se je kradla v njegovo dušo. Mraz ga je spreletel. Njegov pogled je še enkrat premeril dolgi hodnik pred seboj. Sedaj je opazil tam na drugem koncu sliko, pred katero je trepetala slabotna, toda živahna lučka v majhni, rdeči svetil j ki. "K tej luči na poti skozi življenje moraš priti, moraš!" — se mu je zablisnilo v glavi in v tem ga je_pobral s seboj val novih pri-žlecev in ga odnesel naprej — k tisti luči tam notri — v semenišče . T . Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST itomnilrim droltron in organizacijam, ilovwiilntn trgovcem m obrtnikom, vsakovrstna tiskarska naročila. r —Naročila izdeljujemo lično, točno in hitro, wie cono so vodno mod najnižjimi, —-poizkusite in prepričajte so. —Naša ipecijaliteta so zlasti društvena dela, —drnitrena pravila, in vse droge tiskovino, , izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec 1*49 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. i 4 i i i Vse to je šlo danes Juriju po glavi, kakor oblaki po nebu. Bil je v četrtem letniku in na njega koncu. Skušnjei so že opravili in le nekaj dni je še manjkalo do ordinacij. Ležal je na semenišk^m vrtu v travi pod cvetočo kutino. Pod njim, v sivi soparici dima, megle in prahu je dihala Praga. Razločno je slišal ropotajoče težke vozove, iz Žofina veselo godbo in iz Ilolešovic žvižgajoče parne piščali. Po Vltavi so se leno plazili plavi in mirno so v nji čepeli težki, s peskom otovorjeni čolni. Pa Jurij ni videl nič in ni slišal nič. Gleda! je kvišku k nebu, in pred očmi je imel življenje v semenišču. Najprej se je spomnil prvih časov v semenišču. Ko je "nastopil". — Brez vere sicer takrat ni bil, toda tudi imel je ni . . . Bilo je to posebno stanje negotovosti, dvomov, ali naj veruje aH ne . . . Hodil je po varljivih tleh, ki so se mu majala in tresla pod nogami .... kakor da koraka po papirju in se lahko vsak trenutek udre v močvirje . . . Čutil je nekak odpor proti temu poklicu, odpor proti duhovnikom, v katerih) je videl sovražnike napredka in svobode — odpor proti Cerkvi, ki ji je na njen rovaš pripisoval Husa in Belo goro, prav tako, kakor je v gimnaziji slišal in bral. — "Kako se bo vse to končalo ?" je mislil takrat pogostoma — in vselej je imel le en odgovor : "Pobegni!" Toda vselej, kadar je sedel s to mislijo v glavi v učilnici, sredi med množico abiturijentov, zbranih iz vseh čeških gimnazij, ko so mu rumeni plameni plina si-kali kakor gadje nad glavo in ko je z žalostjo v očeh gledal ven v temo, namesto v knjigo, vselej se je prikradel v razbolelo glavo rešilni žarek: spomin na mater, na revščino doma ... Vztrajal je, ni pobegnil — toda še zdaj se je tresel po vsem telesu, ko se je domislil vseh teh kriz, ki jih je prestal. Sivolasi duhovnik — gospod spiritual — je vzbujal v njem s svojimi meditacijami spečo vest. Poslušal ga je dolgo časa brez zanimanja — nepazljivo — baveč se s svojim^ lastnimi mislimi. Slišal je vselej le neštevilno besed, ki so padale na skalo . . . Kakor bela pena so sedale in se vrti le na površju srca. Odpihnil je vselej to peno, zginila je in pod njo so zopet zazijali temni tolmuni. Šele nekoč zjutraj, pri jutranji meditaciji, je prvič slišal ono rešilno besedo, močno besedo, ki ga je predramila iz njegove brezbrižnosti. Skozi poslikana okna je prihajala mehka solnčna luč v kapelo — sveta tihota je vladala naokrog — in z bledih usten, izsušenih od askeze, z ustnic* ki so poljubovale le križ in rane Kristusove, z ustnic duhovnika — ne takega, kakršnih je poznal dovolj, smehljajočih se, rdečih, obilnih, ampak z ustnic resnega, strogega duhovnika — so prišle besede sv. Avguština, sočutno, toplo izgovorjene, iz prepričanja in z nenavadno su-gestivno silo: "Si non es vocatus — fac, ut voceris" — in le slučajno — obstal na Juriju, pogled meditatorja je za trenutek — morda Jurij je sklonil glavo in zardel kot ogenj. "Fac, ut voceris!" Potrudi se, da boš poklican !je zvenelo kakor zvonovi v njegovi duši. Preženi to temo, premagaj vse dvome, prerij se k resnici, k luči — vsaj poskusi! ZASTONJ daje elegantne in koristne da- rove vsem našim odjemalcem GOODS STORE _CORNER 18th & PAULINA STREETS_ Nekaj sobotnih ponudb LION nove spomladne obleke vredne do $16.50, sedaj $9.98 V najnovejših barvah, lepo obrobljene s čipkami. Redka prilika. SUGESTIJA ZA DA. ROVK Sugestija za darove: Židani posteljni sestavi vredni $10.00, sedaj: BRISAČE Lepe brisače, zravnane v bak&ah z dvema dvekuhinjskima brisačama. Posebnost. Samo: 98' FIRANKI ZA OLEPŠAVO HIŠ Panels firanki, narejeni iz fine radiany žide, ki se jako lepo drže. Obrobek židao, 3 inče širok. Vredne $9.50; samo- PAIR CURTAINS lepo franiirani s posebnimi okraski, dva in pol jarda dolgi. Posebnost za to razprodajo za par samo: $1.79 CHEMISE ZA PRAZNIKE Židan šemis v vseh barvah, lepo obrobljen, na šnire ali drugače. Vreden $5.98, samo; . $3.98 ČEKARSKA IGRA Velika • oblika, ki se zravna, deska in kocke. 15' IGRAČE ZA OTROKE za deklice in dečke, $4.50 v r e d n a pisalna miza — lepo izdelana, sedaj: $2.98 Otroške Obleke vredne do $6, samo: Vse volnene riža-ste ali brez rii. Velikost 3 do 6 in od 7 do 14. ODPRTO VSAK VEČER DO 9:30 ZVEČER. Slovenske Grafofonske Plošče. Božične: 25008—Sveta noč. Moški in ženski glas. Sveta nebesa. Moški in ženski glas. 25009—Angeljsko petje. Moški in ženski glas. Zvezdice boije. Moški in ženski glas. 25010—R«du) se, človek moj. Moški in ženski glas. Sveti večer. Moški in ženski glas« 246&3—Sveta noč, blažena noč. Godba in zvonovi. Božično drevesce. Godba in zvonovi. 24034—Božični glasovi. Godba s cerkvenimi zvonovi. Rodilo se jfe dete. Umetniška godba. Druge izbrane: 25001—Na ohceti. Marš. Frank Lovšin, harmonika. Juhu polka. Frank Lovšin, harmonika. 25002—'Juhu valček. Frank Lovšin, harmonika. Domžalska polka. Frank Lovšin, harmonika. 1870—Dekliika tožba. Moški glas. Da ne smem. Moški glas. 1871—Oj rožmarin, oj rožmarin. Moški glas. Strune milo se glasite. Moški glas. 3594—Visoka je gora. Ženski duet. Ljubi Janez. Polka. Kranjska godba. 3596—Ti si mila. Valček. Harmonika. Ko sem k njej periov. Ženski duet. 4220—Polka je ukazana. Kvartet slovenskih pevcev s harmoniko Po goraj je ivje. Kvartet slovenskih pevcev s harmoniko 7993—Deklica mila. Poje mešani kvartet. Vabilo. Poje mešani kvartet. 7994—Pastirček. Poje mešani kvartet. Kozarček še. Poje mešani kvartet. 24044—Kranjski valcer. Igra harmonika, banjo in kitara. Nolo-haker marš. Igra harmonika, banjo in kitara. Posamezna plošča stane skupno s poštnino 85c, — 5 plošč $4.00, — 10 plošč $7.50. —• vseh 15 plošč $10.00. Vsa naročila pošljite na: JUGOSLAV AMERICAN CORP. (prej Jos. Vogrič) 455 W. 42nd STREET, NEW YORK, N. Y. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62 n d St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCl Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303_ Waterloo Road — Phone Eddy 5849 9 Phone: Roosevelt 8840. ANTON TOMAZIN 1903 West 22nd St., Chicago, III. Priporoča svojo trgovino s slaščicami, smodkami in cigaretami. V zalogi imam tudi MEHKO PIJAČO, vsakovrstne igrače za otroke, angleške povest-ne knjige in razne drobnarije. — Najpopolnejia izbira VOSČILNIH KART od lc do 50c. - Pridite in prepričajte se! - wvy. i»Wi M^MiVHWV' w^/lr Phone: Canal 4172 WESTERN PLATER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si deuar, pokličite nas, podatki brezplačni; — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. ^ PISANO POLJE I?__I M. Trunk. -- J. M. Trunk. i £ Poglavje o praznoverju. karja, nikoli ne bo zatrlo pravih božjih potov, ker samo P^olefarec ima v št. 947. čl a- ,judje ki si »e niso zadostno nek o praznoverju ljudskih «zrevJ|UcijoniraIi svojih glav", množic, ki se javlja baje naj- morej0 trditi, da bi šlo pri od bolj na takozvanih božjih po- cerkve priznanih ali priporo-tih. V obče je članek precej čenih božjih potih samo za — zmerno pisan, a vsebuje tudi bedasto£e, ali samo za — de-nekaj bistvenih zmot. Vsaj iz katoliškega stališča n* ^azuma je treba, a dosti rase božja pot more imenovati le ^^ n- y č]anku 0 praznover-kak kraj, kjer ima pristojna jjudskih množic. Več evolti-cerkvena oblast svojo besedo poleg in uravnava razmere. Dasi se navadno tudi na takih božjih potih govori o kakem "čudežu," še dolgo iz tega ne cije razuma! * 5» * Kramp, revičina, budalost. Kar jaz pišem, je sama du- sledi, da bi se bila res kaka ševna revščina, kako pišem, je čudežna prikazen ali kaj slič- samo krampanje, In kar po-neg* na tem mestu zgodila, vem, je sama budalost, in Cerkev prej natanko preišče, Trunk je prava poosebljena preden izreče svojo sodbo o budalost. "Budalost, tvoje ime kakem čudežu. Sodba posa- je — Trunk." Ničevo, tako ima meznikov, in naj bi bila tudi navado Rus povedati, a pomen sodba enega ali več katoliških je lahko na desno ali na levo, duhovnikov, nikakor ni mero- kakor O. K. tudi pri Amerikan-dajna, in ostane samo sodba cu ne pomeni, da je vse"orajt." zasebne osebe. Najmanj je me- Kdor vedno o krampu govo-rodajna pri tem ljudska sodba. rj, mora pač sam kramp dobro Ljudska duša se rada v ne- poznati. Revščina pri goseh se kaj zarije in se ne da lahko od m0ra obogateti pri "bogati-tega odvrniti. Merodajno tudi njh" s svetimi goskami, saj bi ni, ako je ljudstvo mnenja, ali bili ti duševni bogatini brez "verjame," da ima n. pr. Ma- teh navadni revni Lazarji, in rija na gotovih krajih večjo budalost trditve, da so sociali-moč. To je stvar zaupanja, a sti v Avstriji stisnili rep med sama1 na sebi nikakor ne pode- noge, se mora "dokazati" s stare bistva Mar ijinega češčenja, j-jm režimom in skrahiranim ki je globoko utemeljeno v ka- gospodarstvom. "Far" Seipel toliški veri. pa seve kaj takega ni našel, ko Težavna je sodba glede ka- se je Upregel v politični voz? ke "prikazni." Člankar ome- Nevarno je pač bilo, in Seipel nja neko prikazen v Chicagu je tudi dobil krogljo v prša, pri in pravi: "Ko so za mnenja nevarnostih je pa gotova go-vprašali katoliške duhovnike, gpo