Leio III«, štev. 145. V CeHu, torek dune 12* decembra 1921. Poätnina plačana u gotoyin Ljubljana m^K ^^^JHk Hi flw BH BB f^^^^^Hk Stone celoletno 120 K, mesecno 10 K. — Oglasi za vsak mm 7\$lne stolpca 1 K 20 v. Rekicnia med tekstom, osmrtnlcc !n xahvele K 2 50 —' Posamezna števHka stane 50 par - 2 K. Izhaja vsfiK torek, četrfek fin soboto. Urecitttštvo Strossmajcrjeva u!. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnlätvo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritličje. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega čekovncga urada St. 10.066. P<$govot» z mi^isi^om d»\ Kukovcem. Aiinisicr dr. Kukovec, ki je bii v ne- dci.io v Cclju pri svoji rodbini. je uai na- šeniu uredniku odgovor na nckatera pc- i'cca vprašanja. Kakšen je položaj v narouui skup- šuni in kakšna bode nova vlada?- — Ni hvaležna naloga izražati svoje doruneve o jednakih vprušanjih. Tudi nt prevelike važnosti. kdo bode via do se- stavi]. Vsakdo, kdor bode to prevzd, t>o irtiol vclike težavc, a našla se bodc vla- tia goiovo in sicer iz skupščinc. Ta moia na vsak naein izpeljati nuke predoise u- stave in sklcniti volilni zakon ozir. prila- godiii volilni ycd ustavot vorne skupšči- ne predpisom ustave. Tudi razJelitev lirzave v oblasti jc neizogibna naloga. O nacinu razdelitve se mi ne Ijubi razprav- ijiiti. V okviru ustave naj o tem r-azprav- liajo prizadeti kraji. Kdor pa prezira do- ločbe ustave v tem oziru. greši na naro- du. Jaz sem na ustavo prisegel in sc bom prisege držal, a drugi po svoic! »V kteri smeri hoeete politieno ik- lovati kot predsetlnik slovensjtcRa dcla demokratske stranke?« -- Snier sc bode iiaski, oJejsna bo- ile od ukrepov glavnega ^iraukinesa vodstva v Beogradu. Mcne pa ninoffo bolj zaniiua d-elo na «;<>spodarski organJ- zaciji- Vsak ne more vsega v jednaM rrreri. Jaz scm počcl na polju ^ospodar- ••i\i-ga in sociialnega delu. Tu ostaiictn. »i>ehfvskt> zakonodavstvo «tc cto- vrsili. kaj «anieravate scdaj?« - — Skusi! sem zastopati doslc.i na icni j>olju mLsel, da ie bodočnost nascga luiroda v dviganju malih eksistenc, v kmctijstvn in v obrti. Da Vam svojo na- Aiero izdam, žclcl hi se-daj delati vočino- u)ü na razevitanju podjetnosti v obrt!. l>iim Vam wa razpolaganje v miiiistrstvu socijalne politike pripravljeni iozadevni inoj načrt, da ga objavitc in da se jav- riofct ž njini spozna. Potrebujem v tem oziru svveda sodelovanja obrtnih kro- xo\/ in njiliovih <.- «•,-'T>i>r»cij. ki bi ^,e nat preosnovale. »Ko ste bili minister socijaliic poli- tikc, priznala je skupšcina obrtnikom po načcJu iednakosti možnost sodclovali v tipriivah zavarovanja delavcev, delavni Cas b(xie poK;k vpoštevanja načela za- sčitc dclavcev »rejen tndi po potrebah liizvoja obrti, va/.pirstili ste cnostransko vodstvo Ijublianske bolniške bla^ajiw?, (id voJitve izsilite. Mislite H, da se da na u» načiu držflvii ^ospodarski dviguiii?« -- (iospod ^ibin Kristall je \ iiHunii kluba socijalnih deinokratov .^ospr>du ] L.jubi (>a\ icloviču 9. dec tl. pis«U mea drujiini. da sc ic dokazalo z industrijal- Jiim razvitkoni v vsch dežclah, da sc ob- staiick inalu produkcijc (torcj obrti!) ne, da zaščititi. 'l'o bi ponienilo. da našunui srcdiijeiiiu obrliieiiiu slojn nc move nik- do pomaKali, da ie torc.i izK'ubiJcii. -faz pa praviin. üa vsaka država in vsak iia- iMti iiaj ž\\\ s\'()je živlicnje. Ne smc nas nioliti. kaj k dnijijc; Mi moraiiio imdi liioč in liojiuin. lie sc dati prcnia^aü. atiipak biti nidi na jf-ospodarskein polju xnia.trovalci nad vsenii zaprckanii. Ce homo v leni smislu vzgujili nas obitni naiasčai in \ so naso unižbu, b.nnc prn- ujli. Ja/. lie venijein v železiic okonoiH- sf;c zakojju, iunpak v »speh železtie vo- fjfe oricanlzirauejia sreduiesa sloia jhko- slovanskega. •>\'i bosk- vidcli, da binle ;ii'^ani/i- rani veliki kapital tudi nam sckal vane.« - Da. Vi pa tudi vidite. da snio sj mi has zndnje dni zovzeli v po^ajaujih '¦u tick) v skiipseini. da liočenui nmlcuHi !)f)scstiiiku in. kar poscbei j)ridciicni in povdariam. tudi maJcmn obrtnikn zagu- Ifjviti sredstva, cenen krcclit. To je tiiai .^!aviu» toek;! inojeKa proK'i'ania in nio- .'-Crama niojili ožjih prijateliev. :>Pravijo Vain, da ste baukoknui.'.- lh'UK'i /o]Kt trdijo, da viuinui sC- i!K) konzmnenta, uraduika \- inesfih. S\c- ni posebej pravijo nekteri. da ^"kdair. sanio na dclavca. Ccnim tudi Jiur'o dt-- io, slavna stvar ie !>a nuni dvig'anji l>rodiiktivnosti nied nasim narodotn in io je kot iogicna posledica dana daljua toeka vseR'a dclovncga T>i'OK'rtuna, orga- nizirati In dviRiiiti male samostojne eksl- steuce: mail posestnik, niali ohrtnik, to jlc in ineiic pojje delavnost» v prvi vrsti. Na ti podlagi seveda boino si skusali /.w- siKiirati pravieo obstanka tudi v politič- rietti življenju. Da pa pri tern v polneiu obsegu upoštcvamo tudi upravicetiu iii- teres^ drugih slojev. zlasti urailništva, to je — mislim — naša stranka v svojeni ¦dozdajnem dcln v polni meri dokazala Mojim volilcem in politi finim prijnteljem. Po poldrugem ktu svoieK'a .sodclo- vanja v upravi države in po odstopu vlade }?osp. Pašičii sem sc odločil po s|)orazuinu s sviijimi pusUiiiskiini to\'r».- risi, Ja no prideni v poštcv pn sestavi ;:ove vlade. I^o enakein sporazuinu ie spreieta kandidatiira mnieü'a i)ri.iatelia. poslanca dr. Žcrjava, da kot Siovence v cltiuokratski stranki spre.iino uiiiu'strsko mesto, ee se sestavi koalicijska \ lada- Deniokratski klub ui iiio^ri skl-Miir st\C- iiciše kandidature. •laz so tein niinieje vraeain k orna- nizatoriencniu delu stranke in k poslan- skenm delovaiiju. kcr sc mi ie posre- eilo v iiarodsii skupšeini osij;'iirali ,;i»rc- jcrje invalidskih naredb. ki postanejo Zukon; dalje sprejetje velikega >;akoi;a n /avarovanjii iL'laveev za sluča.i bok:z- ni. nez.viode. starosli in uiiLMno.^losti. zakona o starostneiu zavaroviwijii i>n- \ atnili liair.eščencvv, zakona zašeitc Jo- kiyeev z nrejenjeni delavneji'a easu. /:\- kona o ilcla\.skill zhornieah. deiavskili zaupnikili, |)o.srjdovaniii za de!o in ua;l- zoriiikili dela, zakona o dra.^in.ii, zal-:oiin o stanovaniih, zakona o zaseiti dec: in inladeži, zakmui <> slaiistiki. zakon.i o dobrovoijeih. Pripravil sem tudi orA'anizaciic v eeli državi, R.i so delonia že izvedlc. kar ie po tell zakoiiili potrebno, deloina i/- vršitev pripravljajo^ Vsc te naprave in \'si If zakoui so dokoncani — - čvpruv eesto šefe po imio^i/i ho.ii/i po s/jo- raziunu odgovornili z;iiipniko\ l.amda v iiavodni skupščini. Kii/un tejia dela \- resoru iniiiislr- stva sooiialne politike zastopa! scii: "iii- icrese celej^a uaroda in posebno tudi Sloveneev v vseh velikih napra\:ih zad- niih dveh let z liekim uspelioni. Mnopji Jiiso bili zadovolini z uieilo.i, a liuiotci. tudi politieni nasprotniki. so mi priznal!. da sem se trudil. bili stvaren \- win svojein delu. Svest sem si, da nas öak;.i še ox'ro- nmo delo. dokler se naša dnižba ue u- redi. da živi zdravo življenje uaroda. ki hrepeni po napredku. 0 toh naiogaM želim govoriti s svojiini volilci in poli- tičniini prijatelji v najbližjili cine!., ko sc vmeni v ožjo domovino. Beoffrnd. 5. decembra !1>-J1 Dr. V. Kukovec, iinnistc]1 soc. politike POLO7.M V BEOORADU. Hospod Davidovič .it: dobil poverjen mandat za sestavo vlacie z izrecno nalo^o. da sestavi vla- do, ki bi nioM'la delati s parlameiitoin in v kateri bi sodelovale strauxe. ki stole i.a leuielju ustave. !•*() doKo\'orili z .dn<.;iii;i si-.upinauvt je g. Davklovie razi;ovarjal tudi z dr. Korošeein, ki jv vstrajal na stališeu revi'/Jie usta- vo, na kar inn je Davidovie iz.iavil, da I'od temi poft'oji ue more :";i''uiuui un vstop klerikalcev v vlado. V razjjovoru s predsednikoin nulikalne- ija kluba ii". Siauoje\ ieem je Davido*^ ...ici^il. da je zaliteva radikaleev po \ soil dozdainlh portfeljih in po miiiistrstvu notiaujih zadcv za demokrate nesprcjciul.ii-va. V petek zvečer ie bil Davidovie pri kralju in mu je poroeal o položaju. Takoj po- fem je sprejel kralj iudi Pašiča. Zdi sc, da krali ^eli, da sv eimpre.i sestavi vlada. BcoK'rad, 10. deo. Danes se je položaj poostrü. Radikale! so odklcnili piedlc^j .';. Davidoviea. Zahtevajo predsedstvo i'i notranjo zadeve. Vkijub temu je g. Davi- viovie še popoldue obiskal PaŠiča tor i'iu ponudil predsedstvo. Ker Pii je *iitrl kon^res radikalne stranke, ki se ualiaja v tcžki iiotranji krizi. Pašie ni Ja! pozf- (fviie.tr,'j oefffovora. Paslč je obolel in cell dau ui bil lmvzoč pri se.u;h v.;dl- kalneKa kluba. _.^j Popoldlie je *L¦ Davidovie poročal kralju o položuju. Kmalu nato je kralj pozsal k s^Jbi tri Rcneralc (vujnega iniiiistra Zečcviea. bivsoKa nif- nistra ffenerala Hadžiea in generala Dni- Kutinoviea.) Občinski volilni red za Sioveuiio je v zakonodajnem odboru narodnc skup- scine sedaj v celoti sprejot. Ženska vo- lilna praviea je bila odklonjcna s 13 proU 'to «lasovom. Za aktiv no volilno pravlco se .ie doloeilo etioletno, za pasivno dve- letno bivanje v občini. Kjer so dobili zadnjie koniunisti relaiivno veciuo, bodo •iove volivc, v drugih občinah Ie dopol- nilne. Končno je sprejel odbor rosolu- ci.io, v kateri vlado poziva. naj najka- sneje tekoiu 6 mesccev predlož! iiaCfrf zakona o obciuah za vso državo. iialiianski rovarji. V parhuuentaT- nem odseku za zunanje posle itaiiianske- ga parlamenta je minister za zunanje po- nio prvi «stilt. Z nožieeni sem poskušll vrezati svoje ime v steno, in sicer sem hotel vrezati erko pod črko. kakor šte- vilke pri seštevanju. Tudi ta poizkus in bil kaj prida. Mraz mi je prevzel prste in resno sem .se hal, da dobim ozebiino. Ijrez spomina poznim rodovom pa res ne bom šel iz sveta. na vsak način mo- ram pustiti kako znanieiije, ki naj bi bifo tožitclj ostalemu človeSkemn rodu. Ro- ka se je slučajno zadela knjižice niojili bilježk, odločil sem se, da jo skrijem v posteljno blazino. Bilo je, kakor za ča.sa iimskih eesarjev. spomin sem zakopa! v svojo rakev. Ko bode sodnijska preis- kava pri Rudefaceu, bodo gotovo našli to inalo knjigo in jo pregledali. Bolj ja- sno in gotovo bo pričala, kakor žerjavl sobrata Ibika. »Pridi, prokleti Rudefa- ce!« sem zakričal. »izprazni pohie kupe. in natakai iz sodov. Prvi kol ti boin na- stavil, da se boš nad njim spodtaknil.« l'ako sem bil navdušen, da sem kar tolkel s pestjo po zidu, kakor bi Tes za- bijal kol. Ideja. skriti svoje bilježke v blazino. me k še tem bolj razveseüla, ker sem napisal na zadnjem listti kftico o Morvandn, ki se mi je zelo dopadla. To je bilo na.iboljše sredstvo, izročiti javno- sti rnofr delo. ne dn bi bilo treba še po- C liljic, - i !uai:i iz francoščine E. Šimnic: Strašni hflprtanov nocni doživljaj. (Dalje.) Kaj imate še opraviti na zeinlji, Ce vas paraiiza položi v nasionjač v trcii hudi zimi in postan-ete jetnik v lastni sobi? Kako prijetno je srebati sluzasto zdravilo, pogoltniti v žlici zdroba zad- nji zob! Mo^oče mi odnese prva granata no- KO «a svojih urnih krilih ali bi mi pa kak ogrski kirasir razmesaril s sabljo obra>- Doljše je umreti, kakor pa po svetti ho- vliti z Ieseno nogo. s črno obvezo na n- j eeh in srebrno čcljustjo. j Kaj je človek, ki umrje v mladih Ie- j tih? Clovek ie, ki gre za rana spat. Kaj so vsi ljudje, ki potujejo po materi ze- mlji? Aprilov sneg, ki pada v inalih ko- | smih, katere veter vrti nekaj Casa v j zraku In jih pomladansko solnce druge- j ga za drugim raztopi. Kakšen ie razlo- I ček med sncžnim kosmom in med onlm, kateri je že kaplja v blatu? Moj Bog! Koliko je mlajäih, lepSih, bojfatejäih, sre-b eneisih, bolj objokovanih in pogrešanili, ko jaz, ki se poslove za vedno od svvta? Koliko jih bode 5fo v teku poletja in \' pcldesetih letih od oboževateljev krasne /^emlje in kaj bode ostalo? Knp pepela, kup prahu- Te razlicne misli so nid nekoliko o- junačile; kajti nič no potolaži človcka bolj v njegovi boli, kakor nesreea bjiž- njega. Pri velikih katastrofaii, povodnjih, ropanjih po mestih mrjo naislabotnojši ljudje brez strahu, ker mrie z njimi vred vsa okolica. Mislil sem že nekoliko pomoliti k Im>v;:!; toda domislil sem se, da se doga- ja vse 7, njegovo vednostjo, samo on bl me lahko resil iz to mrtvašk^ rakve; a ravno on me je dal pokopati. Naj prenc- 1 ham sedaj, pritisnil sem ušesa Je onltrat | na ključavnico; prizor se je sprenienil, j vpitje in kričanje se je mešalo od časn do pasa s smehom in Salami. Rudefacevi tovariši so bili najbrže pri večerji. NoC- no delo je bilo pač naporno in svoj trud so hokli pozabiti v orgijah. V oporacijan z Hožem so morali biti precej izvežbant. Misel na umor, ki ga bodo izvršiii, jim nlkakor ni vzela teka do jedi. želodee jim je prcbavlja! prav dobro. Roke so jlm ile gotovo sigurne, bili so prepričani. da .samo z enim udarcom nbijejo in uniči- jo svojo žrtev. Zaglobil sem se v misel. da imam opravka z umetniki,- ki me nc* bodo trpiučili. Zadavljen biti od človeka. ki je nwvzast, je zelo slabo, slabeje ka- kor ce bi ml neizkušen zdravnik izruval zob. Kakor bi odpor nie ne koristil, ven- dar pa nisem še popolnoma obupal. Da bi sc dal brez odpora ubiti, bi bil skoro saiiiomor. Ne razumem, da se na smrt obsojeni ne spusti v najljutejši boj z rab- lieni, saj ga ne more dolcteti nie boljse- ga kakor smrt, na katero je bil obsojen. Zakaj se gazela ne brani proti levu. od- lomila bi mu vendar en zob. Je pae ved- no vse narobe na svetu. Privlekel sem zopet posteljo k vratom in začel z nova obrambno delo. Prcpričan sem bil, da m- bijem z cnim samini mahom prvega, ki jrrestopi prag. Sklenil sem se bojevati do zadnje sapicc življenja. Le en cilj me je navdajal, uinreti kot junak v silobianu. Ko sem barikade dovršil, sem zopet vzel desko in korakal sem in tja po sobi. Rudeface in tovariši so še vedno večer- jali. Jel sem se dolgočasiti. Se te pol ure z'ivljenja, ki mi je bila odločena, sem sc- stavljal moj nagrobni napis. Ciceron Je trdil, da so v vseh primerljajih življenja najbolj tolažilne črke. Sestavil sem sa- St ran 2. »Mi V A S jc v ; svoji seji 7. tm. obširno razpravijalo o I matcrijelnein položaju našega nradni- . štva. Soglasno je bilo ugotovljeno, da Je beda nradništva dospela do vrlnmea. V emineiitno državnetn interest! jc, da sc izenaeenje plač in draginjskih dodatkov takoj izvede. To je cdino sredstvo, da sc prepreei tudi beg ravno najboljšega dela drzavnili nameščencev iz javiie službe. Voeigled težkim prilikain na počctku zi- me sniatra načelstvo JDS za nujno po- trebno, da sc državnim name1"'..... plača enkratrri" nabavn\ pt\s\> čclstvo je tudi razpravijalo o ncüu:,tni- kih, ki so v zvezi s fondom za poirošaC- ke zadruge. Uradništvo od tega londa ninia nobenih koristi. Sedaj se bliža no- vi termin za odtegovanje prispevkov; Načclstvo Sinatra nadaljno odtegovanje prispevkov za potrošački fond kot di- rektno oäkodovanie uradništva. Skienie- no ie bilo. da se pozove demokratski kiub v Beogradu. da kar najboli ciiei- gično nasto])i za interest državnih ua- mcšeencev v smisiu zgoraj navecknm načel. 1 men, da si potniki zase ali za druge na- bavljajo v inozemstvu za drag deuar stvari. katere obieajno nosijo kot prtlUt- go s scboj, da bi se na ta način izognill plačanju carine ter s tem oskoduje.io Jržavo. Vsled tega se odredi, da mora vsakdo, ki prosi pri okrajncni glavarstvu za potni list ali vizum. predložiti potrdi- lo obeine, kjer stamije, iz katerega bo razvidno, zakaj mora doticni \ inozeiu- stvo in da je potovanje nujno potrebno. Nauiesto tega potrdila. sc v bolcz-jnskili slučajih lahko predloži zadevno zdrav- iiiško sprieevalo; pri drzavnili uradnik'li zadostnje predpisano dovoljeuje dotič- ?iega nrada, iz katerega pa mora biti tudi razviden nujni vzrok potovanja. Brtv, gorenjili potrdil se potni listi ne bodu iz- dajali. Županstvom se naroča, to noniii- donia objaviti. Strankam, katerih pnto- vanjc ni nujno potrebno. naj se polrdila ne izdaiajo. Posebno strogo je v smishi naročila Ministrstva uotranjih zatlev po- stopati pri potovanju ženskih in' Pa takih oseb. glede katerih je podan opraviC'cn sum, da ima njih potovanje nair.en. kot je to uvodoma označeno. ODR'iiDBA GLEDE POTOVANl V 1NO- ZEMSTVi Kr. okr. glavarsivo v ^ciiu nani liosilja: V smislu odredbe ministrstva no- tranjih zadev Pov. d. 8 Br. 16473 z dnv 12. novembra 1921 se imaio omeiiti po- tovauja v iiiozemstvo, katera imajo ntr- sebej šteti novce- Vse gazele bi se ne dale primerjati z nioiimi stihi, ki bi me opeva'»e kot vclikega iutuika. in bi sple- tale vence z retoriškiiji cvetjein okrog rakve velikega pesnika, ki ga ie tako žalostna in zgodnja smrt iztrgala iz vrst pisatcljev in pesnikov. Popularnost je kakor sreča. Vsa pota peljejo do nje In trajd dalje, kakor najveeja slava. Vsled tako dolgega in groznega uo- čnega bedenja, kakor Kristus, ki je potil krvavi pot na Oliski gori, sem postal la- čeii. To že ni bila več lakota, ampak sieklost, nepopisna lakota, ki je rjula v trebuhu kakor divja zver. Ce bi me pri- Sel v tem tr-enotku hudič skušat in bi mi pouudil za še zadnjih 10 frankov, ki so mi ostali, dobro veeerjo in kozarec inoč- nega ruma, bi se- prav labko pogodila. Tega groznega, dolgega posta, ki ga nudijo na smrt obsoienim, sem. se navev- lieal. Zaželel sern si cigare, če bi bila tudi iz slanie, sanio da bi gorela in me potolažila. Post po 18 urah dolge hoje in ves moj položaj v strahu in trepetu, mrzla, ledena hoc sta izerpaia vse moje moči. Vsa tnrzlična gorečnost. ki me je obvla- ilala dosedaj, je ugasnila. (K-onec prill.) | Mariborske novice. Pravoslavno kapelo v slogu kapele na Oplencu, kjer k grobniea Karagior- gjevieev. ijostavi pravoslavna obeina v Mariboru. Obrtniški shod v Mariboru v ikJl- lio 11. tni. ie postavil tudi zahtevo uo u- stanovitvi mariborske oblasti. Celjska nt^^i^e. REDNA SEJA CELJSKEGA OBCJiN- SKEGA SVETA se je vršila 7. tm. ob 6. uri zveeer h. jc j trajala do 12. ure 20 minus. Sklenilo ?c jc med drugim: I I. Obeina naj vpostavi zop^t demo aprovizacijo. da se bode vsaj revue sloje preskrbelo z najnujnejšimi življenskiinl potrebščinami; v ta namen naj se obrnc obeina na vlado in jo prosi za primeino podporo. Iz obeinskega sveta naj se sc- stavi komisija, kateri se pritegne po en elan iz vseh štirih političnih organizacit in 1 ali 2 trgovca kot izvedenca. Sklene se eel elaborat dati v ponovno posveto- TT. Petnajst poaoaseKd 7 odse'kov in sicer: v pravni in personai- ni, 2. šolski. kulturni in zdravstveni, »1 -finaneni in gospodarski, 4. obrtni in trZ- ni, 5. obeinska podjetja. 6. tujski promo*, kopališee in pokopalJšee, 7. stavbeni. III. Na dopis vlade se sprcjernajo tn- di okoliški kraii v delokrog mestne sta- novanjske oblasti pod pogojem. da via da prepusti s-edanje tri uradnike brezplaff- no. IV. Mestni cestni red od 20. 6. 1Q00 ostane še nadaljc. ker je šc danes pravo- ! močen in obšinu.i.^i. knknr od '.rlavar- siva predlagani. ! V. Župan se pooblašč;:. da iaiiKo ^o svoie 10.000 K razpolaga brez posebne- ga dovoljcnja občinskega sveta za izpta- čilo račimov in v nabavo potrebsčin. VI. Vzame se na znanjc, da pcbTra davčni urad tudi obeinske davke. VII. Vozila, ki so plačala občins!;o takso. morajo imeti posebnc lablicc. VIII. Glasb©nl matlcl sc podeji 6 ti- soč krön podpore, prosti lokal, razsver- Ijava in tri scžnje drv z dodatkom. oa iad: tega ne snie drugim društvom nlCe- sar računati. Za revne otroke sc- podari 7A\ Božič prispevek 10.000 K. Vsakemn tnestnemii revežu se naj izplača za pin- znike 50 K- Rudečemu križ« sc nakaJTe podpora 2000 K. di.iaškemu doniu v /!Ta- grebu 10.000 K. kapucinskemu samosta. n;i se dovoli prispevek 3000 K za uape- litjvo elektricne !uei. Trgovski nadalje- valni soli sc garanrira v kritje primanj- kijaja do zneskfi,10.000 K. Popravilo-v rudarski šoli v proračunanem znesku 7760 K 92 v sc naj tiemudoma izwSi. IX. Rudarsko solo se sklene pro- dati erarju za dvu milijona kron. Svet, na katcrem stoji carinarna, se proda kuratoriju in sicer svet, ki spada direkt- no k carinami, po 70 K za m", svet, kate- rega bi obeina rabila za nabavo pretfvi- deiKj cestc, po 40 K za i- ir.ii žcnska podružnica CMD pod režijo gospe Vere Založnikove, je obakrat bila preccj Icpo obiskana. Igralci. so svojo nalogo 5c preccj dobro rcSili, zlasti so bili nekateri malčki prav srčkani. Naucc- nif verzov pascveda dela tcžavc inalini in \ciikim. Upamo. da jc za piciiicnltJ na men prircdit\'c — za božienieo revni deci — prireditc\- vsaj nekaj vrgla. Iz davčne službe. Za davčna asi- stenta sta inienovana certifikaMsta -iu« - rednika Tomaž Verzcgnassi in Jos. Ser- nec iz Celja. Za gladujočo rusko deco so /biafe iičcnke dekliškc mešcanske sole v Cclju za Miklavžcv dar 1050 K. Vsa cast! O Cankarjevi proslavi v mestneui gk-dalisOu minolo soboto, katere uspeh jc bil uad vse lep in zadovoljiv. prinesemo v sredo dališe poročilo. Mesfno gleclališče v Celju. \ prosUu'o sponiina Ivana Cankar- ia ob triletnici niegove smrti sc uprizort v Mestnem gledaliSču v toi'ck 13. in sre- do H. decembra ob 8. uri zveeer Can- karjev »Jakob Ruda«. — V torek abone- mciit predstava, v sredo ljudska pred- stava pri polovicno znizanih cenali. — Oostujc g. Milan Skrbinsek, rc/iser nar. gledalisea \ Mariboru. Obrtni vestnik. OBRTN1ŠK1 ZBOR V CIXJJU se k vršil v nedeljo 11. tm. Nav/..,> .. bili zastopniki 18 obrtnih društe. venijc, med drugiini gg. Frauchen -- Ljubljaiic, Rebek iz Celja itd. Po obširrfi debati se je sklenilo. da sc ustanovite za» Slovenijo 2 zvezi obrtnih druŠtov (za IJu- bijansko in mariborsko oblast). Izvolii se jc tudi poseben osemčlanski obrtni svef za Slovenijo. kateremu so podvržeuč zv'cze in ki bo vodil obrtnisko gospodar- sko politiko. — Obširneje §e porocamo. - Sestanka se je udeležil za kratko ča- >,a tudi g. imnister dr. Kukovec. Turistika in sport. PRIREDITVE CELJSKEGA ŠAHOV- SKEGA KLUBA. V soboto 10. tin. je igral g. sodnik Kramer iz Maribora simultansko z cd- najstimi igralci in jc v dobrih treh uralt uobil 10 partij: lc -o.no Proti g-. dr. Brunč- ku je izgubil — vsckakör sijajen u- speli, posebno ker se je g- Krarner orvo- krnt r)oskii<>ti, da !'!¦)- V nedeijo il. mi. se je vršil saliovski dvoboj med Mariborom in Celjem. Igralo j sc jc 12 partij, od tell so dobili Maribor- j žani 7X<, Ccljani pa 4K«, Mariboržanom bodi na njih /magi sreno častitano! Ako pa upoštcvamo, da je v Mariboru kot štirikrat večjem iiic- stu vecit izbera dobrih šahisfov nsgo v Celju. mora se tudi uspeh Celjanov snia- irnti kot časten. Dr. A. S- Alariborska podružnica Slov. plan. i društva priredi v sredo, dne 1. febr. i922 | svoj 111. planinski pies in v sob'oto. cine 4. febr. I. v-eliki pohorski sejm. Na k dvc i prireditvi vabi in opozarja že sedaj vse I svoje prijateljc. | Planinski koledar za I. 1922 je naj- praktičnejše božično in novoleüio darilo ter staue s poštuiuo vrcd borili 21 kron. Naroei se samo pri založništvu v Mari- boru, Krekova uliea 5. Sinuški tccaj v Ljubliani je (nJlo'.-.n na poJinojši čas »Lovec«. Si. ¦, :u.; M. lianzlovsky: Obn's lovskega živaloslov- ja. — KI.: Letošnji širji poljski tekmi pti- carjev. — H. Crhardt: Ljubljanska tek- nia. — Evg. Križaj: Ptujska tekma, - Dr. Janko Lokar: Epilog. — Fr. Braeuu: Razbojnik. — Jos. Brinar: Pri ognju. — Iz lovskega oprtnika. — Ribarska mreža. Tzprod celjske porote, Celje, 12. dec Poskušen rop. Danes se je pričela prva porotiia obravnava. Prišla sta na vrsto 'van Zakšek, posestnikov sin in Franc Mefl- vešček, delavec. oba iz An« pn Kajhen- burgti, ki sta 9. okt. tl. napadla posest- I nika Franceta Stopana. ko se .it vračal j zveeer s svojo ženo domov. Prijela sta ; ga> ga vrgla na tla, mu odpela telovnik I in nm hotcla vz-eti denarno listnico. Sto- par Jih je spoznal, ker je svetil mescc, i in jih imenoval z imenom, nakar sta se ! prestrašila in zbežala. Po izpovedbah '• prič sta izvršila dejanje; sama tajita. — Porotniki so ju spoznali krivim in sta bi- la obsojena vsak na štiri leta težko ječe. • NOVA liüBAi Siran 3. Vestnik invaüdov. Podružnica splošnc organlzaeije v^roiih invalidpv, vdov in sirot v Bra- sltövcah ima občni zbor v nedcljo, üne lt. dec- tl. ob 2. uri pop. v gostilui g. ?7ü)jccrja \' Braslovcah. Vse prizadcte yoine žrtvc sc v lastno korist pozivljaio ). nrieležbi občnega /bora. Odbor. Posebni cerkveni davek. Da sc 1110- ru>iti zman.išn proračun posameznih •mjbüstrstev. je sekcija finančuega ott- r-.oJT.i Nar. skupSčinc na predlog dr. 2er- jaVii pričela razpravo o nacrtu. ca b! v.'iuka konfesija krila svoje izdatke . za vr'fcc potoni posebnih cerkvenih doklaö, l«i :tn ith placevali sanio pripadniki dotie- rn Vonfesijc. S tem bi prenehale na cni ^?liiriJ pritožbc, da se posamezne koine- s'je favorizirajo. na drugi strani pa bi se fiiftkf.) zdatno odpomoglo potrebam nižjc Uutiovščine po zvišanju prejemkov. Prcdlog dr. Zerjava Je bil z vscli strani sunpaticno spr?¦*":» fsko srediSce daiisisnjc Slovenije. Kot kronisti beležimo, dir g. Nova- ^.'¦n v »Naši vasi* smeši sokolstvo, čcš (Jtf. je »sokolarija za kmctu oslnnja«. Državna posredcvalnica za delo, po- sjicužnlca fäaribor sporoea, da sc je v ''•i».c" 'Hl !. i;m do 1. dec. t!. pos]ni?fff) za- ¦ ¦ 'da- .... .... ....,.,., .. . ,,,, II laesecili jo bilo pusredüvanili (nakaza- ufh> ?30S slnžb. Državna posrcdovalnica t-^m^'ic c]e|0 ;n s!ii7b2 vsaki: vrstc r ' še državc ' s.- (.du i.iiwi ¦-. L-e.Hüi skupinam ¦'i. tesarskih. gozduih, poljskih in «rugili delavcev in nakaziije služkinjam in poslom sploh dobra mesto m.1' ;''/•(':'- .tih družinali po celi državi. Božične in vellkoiiočnc šolshe Po- #4tnice; Z oziroin na časopisne vosti. da se višji šolski svet-bavi z mislijo, skryj- .^ati božične in velikoiiočiie počitnice. sc «radno objavlja, da višji šolski svet ni sklcpal in sc tudi ne posvclova! o skraj- sanju ali sploh predrtigacenji! božičmli •tl: velikonočnih počitnic. — Pač pa se strinjajo mneiija vseli nadzornikuv tav- Mo v tem, da ostancjo omenjene poeitni- ee v dosedanji iznieri in v nieji dosecla- fijili dni, kcr odj?ovarja to vzgojniin in Hcnini načelom. Kraüca za dinarsko vrcduosi. Po inicijativi zagrcbške trgovskc in obrtni- ške zbornice je finančni minister odrcdil da je kot kraiico za dinarsko vrcdnost rabiti oztiačba >I)in« in pa »p« (brez pi- ke) in jo je kot tako smatrati za obvw-zno -.iii/beno kratico. konzulat Če^koslovaške Republike v Ljubliant pozivlja vse češkoslovaške pripadnikc, ki stanujejo v oblasti imeno- vaiiesra konzulata in so lastniki avstrn- oRTskih v(jjuiii rosojil, katcre so dali pro- •i reverzu ozigosati z iugoslovenskim fii"'1!i "ij poSljcjo svnjc revorzf takoj a CSR. v Ljubljani katcri ji!i v)üc v s,vrho izročitvL- vojnili posojil ijili lastnikoiH odposlal gencrahiemii konzulatu československe republiky v '¦ieognidii v nadaljuo ukrenitev. Omenjc- n reverzi «aj se pošjjejo najkasneje iXo •H. dec. 1921 tukaišnjomii konzulatu. Vt'iidar se pa s tem ne prejudicira po- ¦'.nejžemu odloku vlade češkosiovaške :tpublike, če in pod katerimi pogoji sc >odo ta vofna posojila priznala. Čestitke švicarske vlade mints(ru Kukovcu. Svicarski gcncralni konzul je o naročihi svoie vlade sporoči! mini- irn za socijalno politiko driu. .Vckosla- ii Kukovcu prisrčne čestitke na uspeli üstavi in izvedbi moderne socijalno- poüticne zakonodaje, ki postavlja Jugo- slav ijo kot vredno vrstnico v družbo 11a- rednih kulturnih 'narod'Ov. Prejemki ininistrov. Nekaicri listi so prinesli bcležke, da je finančni minisiei izjavil v zakonodajnem odborn, da prc- jemajo ministri iz državne blagajne po sno din. diievno. Take ali slične izjavc ni finanCiii minister nikjer podal. Duev- iiicL1 ininistrov \- znesku 200 dinarjev so bile povečaiK- za 45%, ko so bile za rav- notoliko poveOanc tudi drugiin uradni- korn. Ministri dobivajo sedaj po 2CX) di- nariev. Njihova plaea pa je o.stala ravno tolika, kakor je bila pred vojno v kraljc- virji. Srbiji. (Iz kabineta finaneiicga mitil- stistva. — Oddelenje za štamini.)______ Do pi si« Braslovški Sokol vpri/ori :ia Šte- iaiiovo »Zaklad«, ljudsko igro v 4. _ dc- 'aiijili. (k) Rog. Slatina. Na'Malili Rodnah je 8. tin. imirl posestnik in bivsi 30-letiii žu- pan občine Sv. Mohor g. Martin Deb-, lak v starosti 81 let. Pokojnik je bi' oče poStnega direktorja dr. Debelaka v Lju- bljani, župaiia in posestnika v TekaCe- v^iri Antona Debelaka itd. Bil je vsikdar zaveden Slovenec. Casten inn sponiin! Prosveta. V založbi niasbene Matice v Liub- Uani so izsle narodne pesmi Huheških Slovencev, katere je zbral in uredil Ri- hard Orel. Cela zbirka šteje M cütvero- glasno harnioniziraiiili narodnih pesmi ter 15 enoglasnih rezijanskih. Zbirka stane 30 K ter se dobiva v pisanii Olas- bene Matice v Ljubljani, Oosp. r.l. 8/1. Ctka Jova Zmaj, Pisani oblaki. Po. slovenil A.l. .üradnik, Ljubljana IV22, Zj- ložila Tiskovna zadruga- Cena v^zani knjigi 7 Din., po pošti 40 p več. Pred le- tom dni je slovenska deca prvič spozna- la nežne pesmi srbskega pesnika Jovana Zmaja, ki so izšle v slov. prcvodu \ zbirki Kalainandarija. Polcg 2upanci-e- vega Cieibana je malokatera zbirka na- šla toliko odobravaiija. Sedaj je izšla nova zbirka, ki bo slovenski mladini c- nako dobro došla, zlasti sedaj za hoZiS. Kiiji^ra se »aroča pri Tiskovni ziulnixL Ljiibljaiui, 'PreSeriiov.i nlic\i nasproti (iiavne pošte. . 70-letnjco dr. Ivana Taveaij& pvr- siavi mariborsko.narodno gledališee s predstavo dramatizirane Tavčarjeve no- vel e »Otok in Strnga«, 100-letnico P. M. Do.>tojevskega pa s predstavo njegove- ga draniatiziranega romana »ZloOin in kazen«. Cankarjev »Hlapec Jernei« je bil v diamatizirani obliki, katero je priredil g. Miiaii Skrbinšek, uprizorjen v nedeljo li. tin. v Marilwrskcm narodnein glodn- lišču. PetdosetleUiico je obhaial znani slovenski pisatclj in dranialurg g. Fr:'.n rü)i.':':nr v Ljubljani. P O Z I V ! Javiio vprašanje vseni gg. kolegon». zdravnikoin, vt31a»i.ieiiHn v »Slov. zdravniškcin društvu v L.jiib!jajii«. Fz dejanskih potreb smo si osnovali »Zdravniško društvo v Mariboru«. Stc- vilo zdravstvenih in zdravniških vpra- šanj, ki naravnost kriče po razpravi in odloeitvi, jjostaja vedno večje. Faktorji, ki so bili pred vsem poklicani, da skrbijo za njihovo rešitev, so, odkrito poveda- no, odrckli. Nezadovoljnost vclikcga stevila zdravnikov, da se pri raznih vo- litvah odločuje le po volji posameznikov, jc vedno rasla. Oddaljenost od Ljubljana in posebno obmejnc narodne potrcbe so v eeloti s poprej omenjenimi vzroki vplf- vaic na ustanovitev našega druStva. S tem korakom pa nismo namcravaii pov- zročiti nobenega razkola m^ed slovenski- ini zdravniki. ampak hoteli smo lc dosc- či intenzivnejSc skupno delovanie vseli slovenskih zdravnikov, poglobitev znan- stvenega delovauja in določitev stnernic za povzdigo narodnega zdravja. Na naš prijateljski poziv »Slov. zdr. društvu v Ljubljani« k skupnemu delu preieli smo slcdečo resolucljo s slede- eim pojasnilom: »Slov. zdravniško drustvo v L-jub- Ijani je in ostane drustvo- za vse slovon- ske zdravnike v SlovcnIJi na podlagi do- sedanjih društvenih pravil. Ker je vstop in izstop iz drnštva prost, je vsakemu slobodno, ali ostane v društvu ali nc Pač bodeino pa podpirali vsako znan- stveno ndruzenjc slovenskih zdiavnikov in sodelovali v njih znanstvencm strem- Ijenjn. Vsako cepljenje. s'ovenskega zdr. drustva v samostojne sekcije se pa od- klanja.« »Na odborovi scji 10. uov. 1921 so sc dolocili delegatje za ev. dogovore z m;i- riborskimi kolegi na podlagi te resolucl- je. Te dogovore smatramo za zelo va2- ne, ker bi kaka eventttdlna odoepitev . vzela štajerskim (!) kolegom vse pravi- ee, ki so priznane slov. zdrav. dništvn v Ljubljani, kot zastopniku slovenskih zdravnikov- Ker je ta rcsolucija vulika /alitev »Zdrav. druStva v Mariboru« in ustvar- ja nepotreben razkol med slovenskimi zdravniki in ker bi utegnil ta korak liub- Ijanskega zdravniškega drustva usode- polno vplivati na razvoj zdravniSkili razmer. si nsojanio vp.rašati vse y;^. ko- lege. ki due 28. oktobra 1921 niso bili navzoči na obcuetn zboru »Slov. zdrav. društva v Ljubljani«, ali soglašajo > to resolucijo, katero je" sklcnila pesčlca ijubljanskih zdravnikov. Maribor, na praznik narodnega uje- clinjenja 1921. Dr. Bergman, predsednik. Dr. Jankovič, podpredsednik. Dr. Dernovšek, tajnik. Sladkorna Ittdustrija v Hrvalskl In Siove- nlii. Preizkužnja slacikonie pese na sladkor potom državnega kmetijskega kemijskega zavoda v Ljubljani je po- kazala, da je imela letošnja v breži- škem okraju zrasla pesa in sicer v težki zemlji 17.30% v peščeni 19.10%, v videmski občini 19.54%) v krški občini 16.10%, v novor:c-o!<.i okolici 17.85 do 18.23% sladkorja. Sladkorna pesa je imela letos, približno za 1 — 11/2°o več sladkorja, kakor ga je imela lani. Ti prvi poskusi s sladkorno peso dokazujejo, da je zemlja in klima doienskih poljan zlasti Posavja kakor vstvarjena za sladkorno peso. Ker pri danaSnjih razmerah na Slovenskem samein ni mogofe dobiti dosti zemlje za kulturo sladkorne pese, ko posebno kmetje pri sedanji ! draginji poljskih pridelkov ne bodo ladi začeli z neznano jim kulturo sladkorne pese, je mogoče ustanoviti sladkorno tovarno Je v zvezi s Hrvati takOj da bi za skupno sladkorno to- varno pridelovaii peso razven onega dela naših kmetovalccv, ki so za na- predek našega gospodarstva, tudi na- prednejši del hrvatskih kmetov in veleposestniki. Izvedba agrarne reforme dela tudi I na Hrvatskem preglavice. Ker se je • pri prejšnjem racijonelnem obdelova- ju zemije pridelalo najmanj 4—5 krat loliko žita, kakor se ga pridela pri sedanjem obdelovanju, bi se dal do- seči kompromis med nameravanim podjetjem in zaknpniki agrarne refor- ! me nata način, da bi dobivali oni zakup- nikisgrarne reforme, ki zemlje sami ne morejo obdelovati, odškodninozato, da dstopijo zemljo v korist sladkorne indu- strije, in sicer toliko žita, kolikor bi ga na odstopljenein zemljišču sami pridelali proti plačilu ene četrtine aii petine kurzne vrednosti dotičnega žita, ali pa tako, da se prepusti vsaj upravi nameravane sladkorne tovarne pravica prcstega dogovora z zakup- hiki agrarne reforme glede odškod- nine za to, da prepuste zemljo v ko- rist nameravani sladkorni tovarni. Dne 17. decembra 1921 dopoldne ob 11. uri se bo vršila v dvorani go- spodarskega druStva za Hrvarsko in Slavonijo v Zagrebu anketa interesen- tov iz Hrvatske in Slovenije glede u- stanovitve skupne sladkorne tovarne za Hrvatsko in Slovenijo, katere an- kete se udeležite tudi obe pokrajinski oblasti po svojih odposlancih. 7ailtija popci&ila. KONORES RADIKALNE STRANKE. Brez Protiča. I Beograd, 11. dec. Danes dopoldne je PaŠič otvoril II. kongres radikalne stranke. Pripuščeni so bill samo delega- ti, novinarjem je bil vstop zabranjen- Zbranih je krog 270 dekgatov in zasiop- nikov srez-ov. Pašič je otvoril sejo. Dele- gate je pozdravil predscdnik radikalrre- ga poslanskega kluba Aca StanojevlC. ' Pasič je referiral o zunanji politiki stran- ke, Ljuba Jovanov.č in Laza Markovič o notranji politiki, Velizar Jankovič o poljedelski politiki. Protič ni bil na kon- gresu. Seja je koneala ob IS. uri. Pv- hodnja je jutri. Jutri se bode nadaljevaia 'azprava o uadaljn-cm zadržanju radi- kalue stranke. Stavka lesnili delavcev v Bosni. Zagreb, 11. dec. »Jutarnji list¦< po- roča iz Drvarja: Celokupno delavstvo gozclno - industrijskih podjetij Dobolin - Drvar je stopilo v mezdno stavk-o. Stav- ka krog 3000 delavcev. ProtlinROslovenske denionstraci.it v Zadru. Zagreb. 11. dec- «Novosti« poročajo iz Zadra: Sinoči so bile tu velike proti- jugoslovenske demonstracije; vee trgo- vin naših rojakov je oplenjenih, vec na- ši!i lojakov ranjenHi. Demonstraciie so uprizorili fasisti. Podrobnosti še nlsa znane. Kedaj bo Uudsko glasovanje v Šoproniuif Dimai, II. dee. Avstriji prijazno Pic- bivalstvo je zelo i-znenadeno, ker je gla- sovalni rok določen na 14. in 16. die. Avstrijski komisarji ne bodo niogli pra- vočasno viožiti list glasovalnih upravu eencev. Z washiiigtonske konference. Washington. 11. dec. V plenarni se- ii se ie Viviani v imenu Francije pridni- žil pogodbi glede Tihega oceana. Angle* Balfour ie izjavil. da ga veseli, da so se Zedinjenc države in Francija pridnižiTe pogodbi mod Anglijo in Japonsko. Potovanja državnikov. Pariz, 11. dec. Min. preds- Briand jc izjavil, da odpotuje 19. ali 20. dec. v Anglijo na važne konference z Lloyd Oeorgem. Boii med siniajnovcl'. London, 11. dec- Boii med pristaSi irskega voditeija. ki je podpisal spoi*a- zum glede Jrskc, in med pristaši Deva- lure, ki sporazunia ne priznavajo. se r vso vnemo nadaljuje. Razkol med sins a j- ?iovci je danes glavni prcdmet časopls- nih razprav. Las mica in izdajateljica: Zvezna fiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zveziia tiskarna v Celju. Učenec iz boljše hiše se sprejme takoj. Brivnica Kapus in Kokoie» Celje, Olavni trg. 2—t Proda se modevn ženski klobuk za K 550— in popolnoma nova ien- ska svilcsia obScka za K 1500 — . Pred grofijo St. 6, I. nadst. 1259 Sprejmem v traino delo dva hlepopsha pDmočnika za stavbena dela. Franc TasScei*, kleparstvo, Celje. 1203 2—1 1262 2-1 Proda se: VOZ za enega konja v dobrem stanu, dve angleški Kotlfski Opl°6Itli in en velik zimski JK.OZU11* Naslov v upravi ,Nove Dobe'. Vec dobrth M\\ in 1 prikpojevalko išče za takoj Industrija kravat ,PRVAN', Celje, Glavni trg St. 17. Istotam se sprejme tudi učenka iz boljše hiše. 1258 Trgovski učenec priden. zanesljiv, iz boljše hiše, ki ima veseije do trgovine, se takoj sprejme v trgovini niešanega blaga Ivan Rojnik, 1450 Slovenjgradec. 2—2 Bukoiro oglje večje množine kltpuje Qo- spodarska zveza. Cenj. ponudbe na: Podrulnicfl Go5p. zveze v Celjn Razlagova ulica 1. Stem 4. »NOVA DOBAi Stev. 145. POSOJILNICA V CELJU ¦ ¦¦BBCEEIIIIIBIIIiiailBBBIBIMPIIISIIIBilBCHBOIDaaaBflllllBBBllllllSiaBaEinBCIDBaBUIIIBiaBliaiHIIBIBBBiniaCIBMiaaBHIIBBIIflEBa S Uatanovljena v lastni ¦iflBlfinBll ill"! KM Roxervwi fandi in vB~dno*t g lota, 188O. palači n«n«iStilJnll uUHI Safttraih hiš Čez K 7,000,000. J il F/iflTI nflidtaPAlQlh QlAVOTlQtih Hflnamill 7aVfidslV OC363C3 Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in &! Meil Udjbldrejblü MUYtSilbKlll UBlldlllill ZdYUUUY. O0OG3 tekoči raöun ter jih obrestuje najugodneje. ^S Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. CHvarja trgovske in obrtne kredite. FinaincftVa industrij- * tCbiChsbiDnDi ska podjetja. Obavlja vsc denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. iQjdDbdQnEbO v^BBBnaBBiBuesBaaaBiiBsiaaaiBaBnwaHBaaiauHHBaiBBBiBiHiBi.v- >¦¦ Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. \ Registpov, kreditna in stavbena Aaw /**l* 9 V xato^i v«»e nove «o-t ko.ske poirebfičine!w fPOSTKKŽBA TOČNA! HazSirjojtB „Hobo Dobel IVllSlt nicetnftčurKl fer ves inržes mor-ji poginiti, če se vporabljajo inoja prels- kuSeno najboljšain povsud hvaljena sredttva, kakor: Za poijske in hlšne miši 16 K, za podgano 20K, šCurke posebno močna vrsla 26 K, posebno močna tJnkturaza stenice 15 K, unieev. moljev 10 In 20 K, prašek proti mrilesom 10 in 20 JC, tlnktura prot! uSem prl Ijudeh 10 kron, mazilo za uši prl i\- vinl 10 kron, praSek za ufil v oblekl in perllu 10 in 20 K, linktura proll mrčesu na sadju In •z'i\<*n\aill (unlCevalec rastlln) pra- šek protl tnravljam 10 in 20 K. Posre- dovalci imajo popust. Pošiija po pevzetju Zavod «a eK&vört M.JöKker. Zagreb 97,