GLASILO
SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA
2. aprila 1959 Leto XI. Štev. 13 Cena 10 din
JUBILEJNI
ZNAČKE ZKJ
Proti koncu prihodnjega tedna bo prišla v prodajo jubilejna značka ZKJ 1919—1959. Izdelala jo je Industrija in kovnica »Marko Oreškovič« v Zagrebu na osnovi skice zagrebškega kiparja Eda Kovačeviča, in sicer v treh velikostih: 9X9, 11 X 11 in 14 X 14 milimetra.
Značka je okusno izdelana in je lahko trajne vrednosti kot znak pripadnosti ali simpatij do Zveze komunistov Jugoslavije. Prodajali jih bodo poverjeniki v organizacijah Zveze komunistov, SZDL, LMS in drugih večjih množičnih organizacij, ki jih bodo določili občinski odbori za proslavo 40-letnice KPT. Po dogovoru z občinskim odborom za proslavo jih bodo lahko prodajale tudi knjigarne.
Skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
ZDRAVSTVENI SLUŽB! NOVO P OT
Pretekli petek je bilo v Murski Soboti zasedanje skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Člani skupščine so razpravljali o poslovanju zavoda v preteklem letu in potrdili predlog proračuna za leto 1959. Precejšen del razprave so posvetili tudi problemu zdravstvene službe.
Poslovna poročilo o delu zavoda za socialno zavarovan j e med drugim omenja, da je bilo sodelovanje med zavodom, zdravstveno službo, sveti za zdravstvo in zavezano; prispevka za socialno zavarovanje nekoliko pomanjkljivo, saj se je skoraj povsod gledalo na to, kako plačati vsakoletne primankljaje zavoda, premalo pa smo upoštevali vplive delovanja zavoda na njegov osnovni nameni izboljšati zdravstveno stanje zavarovancev in s tem povečati med drugim tudi delovno storilnost itd., kar bi morala biti glavna naloga vseh prizadetih forumov. Vendar je mogoče trdili, da je predvsem samoupravljanje v socialnem zava-
rovanju že nastopilo pot, po kateri bo mogoče dati pestri problematiki nove in primernejše oblike za dosego osnovnih smotrov, ki jih zasleduje zavod za socialno zavarovanje. Med najbolj razgibane v tej smeri soldijo razprave o ureditvi zdravstvene službe, ki si že utira času in razmeram primernejšo pot.
Lani so bila tri zasedanja skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, na katerih so člani skupščine razpravljali o najbolj perečih vprašanjih s področja socialnega zavarovanja itn zdravstva. Vse razprave pa so medi drugimi pokazale, da so prizadevanja
uspešna le ob sodelovanju vseh pristojnih forumov.
Obširneje o problemih socialnega zavarovanja poročamo na 3. strani.
Ob 40. obletnici ZKJ
GASILCI
LJUTOMERSKE
OBČINE
TEKMUJEJO
Na prvi seji vodstva Občinske gasilske zveze v Ljutomeru so ugotovili, da ima ljutomerska občina že sedaj najboljše tekmovalne pogoje v Pomurju glede vključevanja gasilcev v SZDL. Zato napovedali ustrezno tekmovanje v počastitev 40. obletnice ZKJ vsem občinskim gasilskim zvezam v Pomurju in ObGZ v Ormožu. Tekmovali bodo pri vključevanju starejših članov v SZDL in mladih v mladinsko organizacijo.
Kot pobudniki tega tekmovanja se bodo tudi sami potrudili, da bodo dosegli prvo mesto, saj ugotavljajo, da se je že lani vidno izboljšalo sodelovanje med organizacijami SZDL in gasilskimi društvi.
-sk
Kolektivi radgonske občine za družbeni standard
Neskladje potreb in možnosti
IZ PREDVIDENIH SREDSTEV: ZAČETNA DELA PRI GRADNJI MESTNEGA VODOVODA, ZEMELJSKA DELA PRI UREDITVI AVTOBUSNE POSTAJE V RADGONI, DOGRAJEVANJE PROSVETNIH DVORAN V RADENCIH, APAČAH IN NA KAPELI, ZAČETNA DELA ZA PROSVETNO DVORANO PRI NEGOVI, NOVA STANOVANJA, UREDITEV OTROŠKEGA VRTCA NA KAPELI, ADAPTACIJA NEKATERIH ŠOL IN ZA UREDITEV NEKATERIH TRG. LOKALOV V OBČINI
V radgonski občini so se resno zavzeli za povečanje družbenega standarda. Kakor kaže, je v podjetjih dokaj razumevanja za komunalne, stanovanjske, kulturne in zdravstvene potrebe občine. Upajo, da bodo zbrali za potrebe druž-
benega standarda 10 milijonov dinarjev. Kot prvi se je odločil kolektiv opekarne, ki bo prispeval 2 milijona dinarjev.
Spričo velikih potreb 10 milijonov ne bo dovolj, vendar bodo pomenila ta sredstva odločilno prelomnico v dosedanjem reševanju tega vprašanja. Ostala podjetja se še niso odločila, priznati pa je treba, da odločitev o višini prispevka v skupni sklad pri občini povsod ne bo enostavna jim lahka. Slatinsko podjetje v Radencih potrebuje namreč sredstva za izgradnjo vrelca Beračevo in za lasten stanovanjski blok. VG Radgona ha letos povečalo šampanjsko klet in nabavilo sodobne stroje, VG Kapela dograjuje vinsko klet, kolektiv pa je kupil tudi hišo za otroški vrtec za otroke zaposlenih delacev. Seveda pa v marsikaterem kolektivu vidijo le lastne potrebe in ne upoštevajo dovolj dejstva, da je podjetje tudi del skupnosti.
ZAMUJENA PRILOŽNOST
Kot najbolj pereče omenjajo v Radgoni vprašanje družbene prehrane, čeprav že delujejo obratne menze v podjetju »Av.
toremont«, v opekarni in v Radencih. Odpreti jo nameravajo tudi v Mizarstvu Črnci. Vrh tega ima abonente tudi radenska restavracija. Najslabše je družbena prehrana urejena v sami Radgoni in v Apačah. Nekaj krivde pripisujejo tudi rad-
gonskim abonentom, ki so zelo izbirčni. S tem v zvezi velja omeniti še bivši hotel »Slon«, ki je bal pred časom leto dni prazen, vendar sindikat ni ukrenil ničesar za ustrezne preureditev. Poslopje je tako (Nadaljevanje na 2. strani)
O kmetijstvu so razpravljali tudi na občinskih konferencah SZDL. Na sliki: ljudska poslanca Janez Hribar in Boris Kocijančič in drugi na soboški konferenci.
POMURJE BO DOBILO
AGENCIJO ZA DELO
Na prvi seji novoizvoljenega OSS Murska Sobota so razpravljali predvsem o letošnjem delavnem programu, v katerega nameravajo vključiti, kot je bilo poudarjeno v razpravi, tudi program Zveze DPD »Svoboda« in program za oddih delavcev, ker sta bili ti dve področji sindikalnega delovanja v preteklosti nekoliko zapostavljanj
Med drugim so razpravljali tudi o ustanovitvi agencije za delo v sodelovanju z organi za posredovanje dela, svetom za delo pri OLO in OSS. Ta agencija, ki bo imela pokrajinsko obeležje, naj bi sprejemala delo izven okraja, pošiljala delavce na razna delovišča in skrbela zanje po njihovi vrnitvi s sezonskega dela.
Tako bi omenjana ustanova imela popolnejšo evidenco o odhodu in prihodu delavcev, kar je tudi velika potreba, saj doslej lega ni nihče dosledno uresničeval.
Volitve upravnih odborov gospodarskih organizacij naj bodo zaključene v aprilu. V ta namen bodo po vseh občinskih središčih sklicali razširjene seje in se seznanili o konkret-
nih nalogah im kadrovski izbiri za te organe. Posebej so proučili tudi možnosti za uveljavitev delavskega upravljanja v zavodih za komunalne posle pri ObLO.
'Na seji so tudi priporočali sindikalnim podružnicam, naj se zavzamejo za razvitje sindikalnih praporov pod svojim okriljem.	-š
Delavski sveti te dni potrjujejo zaključne račune podjetij za 1. 1958. Na sliki: delavski svet trg. podjetja »Prekmurski magazin« v Murski Soboti.
Letošnji družbeni plan lendavske občine
Skrb za družbeni standard
Pretekli ponedeljek sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Lendava med drugim razpravljala in sprejela letni družbeni plan in proračun za leto 1959.
Letošnji družbeni plan lendavske občine predvideva poleg razvoja kmetijstva kot glavno nalogo še investicije za družbeni standard in nekatere ključne investicije v okviru petletnega perspektivnega plana razvoja občine.
V skladu s perspektivnim planom bi se morala povečati letos proizvodnja v kmetijstvu za skoraj 10 odstotkov v primerjav; z lanskim letom. Večje donose pa bo mogoče doseči le s smotrno uporabo vseh agrotehničnih sredstev in v sodelovanju kmetovalcev s kmetijskimi zadrugami. Skupno predvideva družbeni plan v kme-
tijstvu leto« 129 milijonov dinarjev investicij. Večina tega, nekaj čez 100 milijonov, bo porabljenih za ureditev Kmetijsko-gozdnega gospodarstva v Lendavi.
V industriji je predvidena dograditev tovarne čevljev v
Turnišču in pričetek rekonstrukcije stanovanjskih provizorijev v Lendavi za novi pletilski obrat v okviru tovarne dežnikov. Za letos je predviden tudi pričetek gradnje tovarne metanola in formaldehida, kr naj bi pričela s proizvodnjo v letu 1961.
Kot vsa leta nazaj, bodo nadaljevali tudi letos z modernizacijo lendavske opekarne, ki naj b; dobila — kot je omenjeno v družbenem planu — novo umetno sušilnico. Med večja dela na področju gospodarskih investicij spada še umetna sušilnica za koruzo in skladišča za žitarice ter razširitev strojnih delavnic pri Nafti z novim livarskim obratom.
Nekatera obrtna podjetja so se doslej razvila že v močne proizvodne obrate, ki pa se še vedno izpopolnjujejo in razvijajo. Tako nameravajo pričeti letos v Mehaniki s serijsko izdelavo paragon šipk za dežnikarno. Ob pomoči soboškega obrtnega podjetja >Kroj< pa bodo organizirali krojaška in šiviljsko uslužnostno obrt.
Kot kaže družbeni plan, bodo v lendavski občini letos nekatera obrtna podjetja dosegla takšno razvojno stopnjo, kot je to potrebno za nadaljnjo gospodarsko krepitev občine.
Letos bodo v Lendavi zgradili 19 novih stanovanj in novo, šodobno lekarno. Predviden je tudi pričetek gradnje šole v Turnišču, ki pa je letos zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mogoče dograditi.
Da bo mogoče vsa letos pričeta dela, predvsem za izboljšanje družbenega standarda nadaljevati tudi prihodnje leto, omenja družbeni plan kot osnovno nalogo večjo storilnost in doslednejše izkoriščanje vseh proizvodnih kapacitet, kar bo omogočilo akumulacijo sredstev za nadaljnjo ureditev objektov družbenega standarda.
SEJA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET OLO M. SOBOTA
V soboto se je sestal Svet za blagovni promet OLO Murska Sobota. Člani sveta so na seji razpravljali o izboljšanju preskrbe potresnih središč Pomurja ter o nekaterih perečih problemih blagovnega prometa.
P idelovalno sodelovanje v Pomurju pred pomladansko setvijo
TLAK, IMENOVAT ZADNJA PRILOŽNOST
Kadar govorimo v Pomurju o pridelovalnem sodelovanju kmetijskih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami, kaj radi pozabljamo, da je največ rezerv prav v živinoreji. Hkrati gre tu za blagovno proizvodnjo, katere koristi čutijo kmetje v Pomurju že dolga desetletja, ustvarja pa 73% narodnega dohodka v kmetijstvu. O tem nam pričajo tudi številke in sicer prav tako zgovorno kot dejstva.
S tem, kar smo doslej dosegli v tej panogi kmetijstva, pa nikakor ne moremo hiti zadovoljni. Kmetje v Pomurju bodo vzredili za notranje tržišče še mnogo več plemenske in klavne živine, povečal pa se bo tudi izvoz, če bodo storili vse za ustrezen kvaliteten napredek živinoreje. Strokovnjaki pravijo temu z drugimi besedami,
da kakovost ne sme zaostajati za količino in prav tu beležimo precejšnji zaostanek.
V neposredni zvezi s tem je tudi ustrezna krmska baza. Če ne bomo v zadostni meri gnojili travnike, ki jih je v naši pokrajini še veliko neizkoriščenih, ne smemo upati na povečanje mlečnosti in mesnosti v naši živinoreji. Tu pa so tudi krompir, koruza in ostale kulture, pri katerih lahko že letos dosežemo potrebne višje donose bodisi s kolobarjenjem bodisi drugače. ln prav v teh primerih se postavlja na dnevni red samo od sebe vprašanje pridelovalnega sodelovanja, ki ne pomeni nič drugega kot pomoč države našemu kmetu. Spričo tega pa velja, da smo bili closlei mnogo premalo prepričljivi, hkrati pa nismo dovolj vključili v delo tudi kme-
tijske strokovnjake. Z njimi bi morale kmetijske zadruge že jeseni skleniti ustrezne pogodbe. Le na ta način bi si lahko zagotovile prisotnost kmetijskega strokovnjaka v zadrugi in
Marsikje je med kmetijskimi proizvajalci storila svoje tudi bojazen, češ da zadruga akumulira vse več sredstev. Sicer res lahko govorimo o določeni akumulaciji, hkrati pa je tudi res, da kmetijski proizvajalci prek zadružnih svetov s temi sredstvi razpolagajo. Znano je namreč, da se ta sredstva ne stekajo niti v državno niti v občinsko blagajno. O uporabi sredstev odločajo zadružni sveti, navzlic temu pa daje država regrese za umetna gnojila, posojila pod ugodnimi pogoji,
med kmetijskimi proizvajalci. Seveda bodo morale kmetijske zadruge zamujeno čimprej nadomestiti in si zagotoviti pomoč kmetijskih strokovnjakov.
skrbi za obstoj in delo kmetijskih znanstvenih institutov in drugo. Kmetijski proizvajalci vedo najbolj sami, da vse to koristi predvsem njim. Ali ob vseh teh znanih in zgovornih dejstvih niso smešne govorice o odvzemu zemlje?
Vendar pa za zdaj kaže, da se bomo v Pomurju približali, dosegli ali presegli v posameznih kulturah postavljeni plan pridelovalnega sodelovanja šele tik pred samo setvijo. Podoben položaj smo imeli tudi pri
(Nadaljevanje na 4. strani)
Odločitev v zadnjem trenutku
NADALJEVANJE VELIKE AKCIJE
Danes bodo brigadirji na avtni cesti začeli z delom na obeh odsekih: v Makedoniji na odseku Negotin—Demir Kapija (12 MDB) in v Srbiji na odseku Paračin — Niš (56 MDB). Brigade, ki so v mesecu marcu urejevale 22 mladinskih naselij, po številu jih je 16, bodo ostale na trasi še en mesec.
Predvčerajšnjim in včeraj je bila v Nišu velika svečanovi v počastitev začetka del na cesti »Bratstva in enotnosti« in mladinskih delovnih brigad. Prisostvovalo ji je več kot 8.000 brigadirjev, večje število mladine iz Srbije in Makedonije, prebivalci Niša in okolice in naši najvišji politični in državni voditelji. Proslava ob začetku del na avtni cesti »Bratstva in enotnosti« in dneva mladinskih delovnih brigad je bila posrečena obletnici ustanovitve
ZKJ Im SKOJ.
Družbeni plan radgonske občine za letošnje teto
Obetajoča naložba
v gospodarstvo
V	industriji se bo povečala proizvodnja spričo povečane storilnosti in boljše organizacije dela, deloma pa tudi zaradi rekonstrukcije opekarne, s katero so začeli že lani. Ker je v podjetju sedaj ozko grlo strojnica, jo bodo že letos povečali. Za letos je predvidena tudi ureditev slatinskega obrata v Boračevi, kar pa še ne bo vplivalo na proizvodnjo. Skupne investicije v industriji bodo znašale 112 milijonov, od česar je namenjenih 92 milijonov samo za Boračevo. Ostalo odpade na opekarno in deloma mlin v Apačah.
IZDANI IZREDNI KREDITI ZA ŽIVINOREJO
V kmetijstvu predvideva družbeni plan radgonske občine za letošnje leto 187 milijo-
nov dinarjev investicij. K temu je treba dodati še izredne kredite za izgradnjo hlevov za živino in prašiče (okrog 200 milijonov). Med predvidenimi
gradnjami velja omeniti predvsem šampanjsko klet VG Radgona, gradnjo zadružnega hleva v Žepovcih, dalje gradnjo več hlevov pri KG Črnci in VG Radgona (obrat Videm). Ostala sredstva so namenjena za obnovo vinogradov in sadnih nasadov družbenega sektorja. Kar zadeva obnovo vi-
nogradov zasebnega sektorja, je občinski ljudski odbor mnenja, da bo najbolj ustrezalo sodelovanje z družbenim sektorjem. Le na ta način lahko pričakujemo sodobno obnovljene komplekse. Enako velja tudi za sadovnjake.
Iz lastnih virov podjetij in občinskega investicijskega sklada predvideva družbeni plan naslednje investicije: obrt 16 milijonov, gostinstvo 20, trgovina 7 ,in gradbeništvo 4 milijone. Med negospodarskimi investicijami je najvišja postavka za stanovanjsko dejavnost in sicer 67 milijonov (deloma obč. LO za javne delavce in uslužbence, \ glavnem pa podjetja za svoje delavce). Za komunalno dejavnost je namenjenih 11 in pol milijona dan, za kulturnoprosvetno dejavnost pa okrog 12 milijonov dinarjev. Sredstva bo obč. LO črpal deloma iz proračuna, deloma pa iz prispevka gospodarskih organizacij za družbeni standard. Skupno bodo letos v radgonski obči mi znašale naložbe (z že omenjenimi izrednimi krediti) v gospodarstvo 526 milijonov dinarjev, v namene družbenega standarda pa 91 milijonov.
bš
Družbeni plan radgonske občine za letošnje leto, ki sta ga sprejelo oba »bora obč. LO v ponedeljek, predvideva med drugim povečanje proizvodnje v vseh panogah gospodarstva. Skupna vrednost proizvodnje se bo v primerjavi z lanskim letom povečala za 8 % narodni dohodek pa prav tako za 8 %. To je povsem v skladu s petletnim perspektivnim načrtom. V industriji bo znašalo povečanje proizvodnje 4  % v (kmetijstvu 8 %, v ostalih dejavnostih pa 8-9 %.
Neskladje potreb
(Nadaljevanje s 1. strani) dobila trgovska mreža, družbam prebrana pa je še vedno v slepo ulici. Abonenti se v Radgoni hranijo deloma pri zasebnikih deloma pa v gostilnah, kar je le polovična rešitev, pa čeprav ima tudi vinogradniško gospodarstvo lastno menzo. Sicer pa se za ureditev tega vprašanja nikakor ne morejo zediniti, poudarjajo na občinskem odboru SZDL, Na zborih volicev ni nikoli dovolj ljudi za pomenek in sklepanje, čaprav bi se lahko pogovorili tudi o tem, kako urediti, da bi dobile zaposlene žene hrano na dom.
ZELENJAVA Z ZAMUDO
Skoraj nič manj pereče ni vprašanje javne pralnice, za katero ni dovolj sredstev. Kadar o njej razpravljajo, se brž pojavijo nasprotujoče si težnje o lokaciji. Vsekakor se bodo morali prizadeti nekako zediniti in storiti korak naprej. Nekoliko boljše kaže glede javnega stranišča, ki ga nameravajo urediti v sklopu predvidene avtobusne postaje, na mrtvi točki pa je še zmeraj vprašanje preskrbe Radgone z zelenjavo. Sedaj oskrbuje radgonske gospodinje ljutomerska , Jagoda«, vendar prispe zelenjava v Radgono dnevno šele ob 10. uri dopoldne. Zato razmišljajo v Radgoni o ureditvi trgovine z zelenjavo v sklopu delikatese ali pa o ureditvi ustrezne tržnice.
Vedno težje je tudi glede
stanovanj. Radgona se iz leta v leto razvija, a tudi potrebe in zahteve ljudi so večje. Kot pomemben prispevek za zboljšanje stanja velja omeniti 9-stanovanjska bloka v Radgoni (opekarna) in v Radencih. K temu velja dodati začetek gradnje 8-stanovanjskega bloka v Apačah (lahko bi začeli graditi že lani, a ni bilo načrtov kljub posojilu), dogradilev bivšega zadružnega doma v Črncih in 12-stanovanjskega bloka v Radgoni (občina skupno s podjetji). Potrebe narekujejo gradnjo še najmanj dveh stanovanjskih blokov v Radgoni, pozabi ti pa ne kaže tudi na Radence in Apače, a tudi pri Vidmu primanjkuje učiteljskih stanovanj.
SREDNJA POT
Kakor vse kaže, se bodo letos odločili v -radgonski občini za srednjo pot med potrebam; in možnostmi. Iz že prej omenjenih 10 milijonov dinarjev bodo namenili nekaj sredstev za začetna dela v zvezi z gradnjo vodovoda v Radgoni, dalje za zemeljska dela pri ureditvi avtobusne postaje, za dograjevanje prosvetnih dvoran vRadencih, Apačah, na Kapeli in za začetna dela za prosvetno dvorano pri Negovi. Ostanek bodo uporabili kot prispevek za gradnjo stanovanj (poleg 3 milijonov iz sredstev opekarne) za ureditev otroškega vrtca na Kapeli, adaptacijo nekaterih šoli ter za ureditev trgovskih lokalov.
B.Š.
DELOVNI PROGRAM
Občinski odbor RK v G. Radgoni je na posebni seji razpravljal o orgainizaciji in izpopolnijvi svojih komisij. Sestavili so tudi delovni program za letošinje leto. V razpravi so živahno sodelovali vsi predsedniki.
Na Dan krvodajalcev bo predsednik ObLO sprejel najboljše krvodajalce. Doslej so že imeli realna zdravstvena predavanja v Apačah, Radencih in ma Kapelo, aprila pa jih bodo priredili še v drugih večjih krajih. Komisija za protialkoholno delovanje bo pridobila vse šole za to, da bodo podmladkarji RK pisali šolske naloge o borbi proti alkoholizmu. Tri najboljše naloge bodo tudi nagradili. Komisija za prvo pomoč bo v kratkem priredila
ustrezen tečaj v Radgoni ali pa se bodo posamezniki udeležili tečaja za prvo pomoč v okrajnem središču. Vaški odbor RK v Lutvercih je priredili veseloigro »Kam iz zadrege«, s , katero bodo gostovali še v Apačah in Zgornji Ščavnici.
-ika
JOŽE VRBANČIČ
Zadnjo soboto so pokopali v Radomrju uglednega vaščana in pobudnika za ustanovitev gasilskega društva v kraju — Jožeta Vrbančiča. Kako je bil pokojnik priljubljen med ljudmi, je dokazala tudi množica, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Na pogrebni svečanosti sta mimo gasilskih enot iz vsega okoliša sodelovala tudi pevski zbor in godba na pikala ljutomerskega DPD »Svoboda«. Ob odprtem grobu sta se od ustanovnega člana PGD poslovila predsednik društva Ferdo Pihlar in predsednik ObGZ Karel Centrih.
Z Jožetom Vrbančičem je Radomerje izgubilo tudi uglednega člana Zveze borcev, saj je moral pokojnik zn časa okupacije mnogo prestati za našo svobodo v zaporih, kamor so ga tuji nasilneži zaprli kot zavednega slovenskega rodoljuba.
Gozdarska poslovna zveza v Soboti — lani
Pri obnovi gozdov — nad planom
Gozdarska poslovna zveza v Soboti deluje pod vodstvom upravnega odbora in upravnika ing. Franca Jalšovca eno leto in združuje 41 članic — kmetijskih zadrug. Zveza navezuje poslovne odnose s kmetijskimi zadrugami v pokrajinskem merilu zaradi učinkovitejšega združevanja sil in sredstev, potrebnih za napredek gozdarstva kot pomembne gospodarske panoge in njenega podaljška — lesno-predelovalne industrije. Poslanstvo zveze je prvorazrednega pomena zlasti na področju opravljanja gozdarsko-operativnih del, od nege do izkoriščanja gozdov; enoletna bilanca poslovanja zveze očitno kaže, da je že opravičila svoj obsitoj in nadaljnje delovanje v korist pomurskega gospodarstva.
Za lansiko leto v gospodarskem načrtu določene obveznostii je zveza uresničila zadovoljivo, zlasti še pri obnovi in negovanju gozdov. Tako so obnovili skupno 64 in negovali 409 ha gozdov, s čimer so dosegli načrt pri obnovi, pri negi gozdov pa ga celo presegli za 90 odst. Lani je bilo obnovljeni tudi precej gozdnih poti. Navoz gramoza in izkop cestnih jarkov so opravili skupno na dolžini 19km, torej za 4 km več. kot so predvidevali prvotno. V dolinskem svetu so pri obnovi dajali prednost hitrorastočim drevesom na skupni površini 25 ha zemljišč. Mlada drevesa za pogozdovanje so dobivali predvsem iz svojih drevesnic, ki jih imajo v Soboti, Mačkovcih, Ljutomeru in Gor.
Radgoni.
Tudi za letos so si na tem področju določili dokajšnje naloge, ki jih bodo, kot to predvidevajo, stoodstotno izpolnili, zlasti še tedaj, če bodo pri svojem prizadevanju deležni potrebne podpore gozdarskih odborov pri kmetijskih zadrugah, ki naj postanejo v večji meri operativni uresničevalci pospeševanja gozdarstva v svojih okoliših — pravzaprav to, kar je zveza za vso pokrajino. Nekateri gozdarski odbori so se že uspešno uveljavili in so tudi aktivno sodelovali pri sestavljanju načrta za obnovo in nego gozdov v letošnjem letu. Sicer pa je težišče planiranja in uresničevanja načrtov letos sploh prenešeno s področja zveze na kme-
tijske zadruge, kar je ugodna priložnost, da se gozdarski odbori še uspešneje afirmirajo znotraj kmetijskih zadrug. Precejšen problem je tudi pomanjkanje strokovnega gozdarskega kadra, saj so nekateri logarski okoliši zdaleč preobširni, da bi lahko v njih zaposlen:	logarji	strokovno
povsem izpolnili pričakovanja.
Lani je zveza odkupila po kmetijskih zadrugah skupno 10.784 m3 oblovine. Po raznih prekupčevalcih vsiljeno stanje na lesnem tržišču jo je pripravilo do tega, da je začela odkupovati tudi rezan les (skupno ga je odkupila 1289 m3), čeprav to ni povsem normalno. Med največjimi dobavitelji lesa so nekatere zadruge na Goričkem: Petrovci 1911, Mačkovci —	1879,	Križevci, —
1190. Šalovci, 1117 m3 itd. Pri poslovanju z lesom je zveza lani ustvarila skupno 6 in pol milijona din komisijske razlika ki so jo na letnem občnem zboru razdelili med članice, sorazmerno z njihovo udeležbo pri odkupu lesa.
Na zboru so tudi ugotovili. da so posamezne zadruge v
lovu za čim večjim dobičkom odkupovale in prodajale naprej zelo kakovosten les razmih sortimentov mimo zveze. Tako je na pr. zveza pooblastila zadruge, da lahko odkupujejo v njenem imenu rezan les, toda sklenjenih dogovorov se je držala komaj dobra polovica kmetijskih zadrug.
Živahno so razpravljali tudi
o	nekaterih nevzdržnih pojavih,
ki že mejijo na izigravanje zakonskih predpisov in občutno rušenje ravnovesja v gozdnem skladu, na domačem tržišču z lesom, poudarjajoč potrebo, da moramo tudi promet z lesom čimprej vskladiti z že običajnimi družbenimi normami, pri čemer naj bi prednjačila zlasti zveza s svojimi članicami. Za pomurske razmere je potreben tudi	ustrezen dolgoročnejši
program za izgraditev lesnopredelovalne industrije, v kateri bi lahko pridelali ves les iz domačega surovinskega zaledja v polfinalne in finalne izdelke, s čimer bi se občutno povečal tudi narodni dohodek. Znova je bila oživljena tudi zamisel o večjem centralnem
1esno-industrijskem podjetju.
»Pokaži kaj znaš!“
V MURSKI SOBOTI
Minulo nedeljo je bila v Murski Soboti prva javna oddaja »Pokaži, kaj »naš!«. Oddajo je priredila relejna radijska postaja v Murski Soboti. Prireditev je z uvodnimi besedami odprl predsednik radijskega sveta tov. Peter Vujec, nato pa se je zvrstilo na odru 22 skupin ali posameznikov iz vseh krajev Pomurja. Oddajo sta poživila ansambel Vilek iz Maribora in znana ter priznana pevka RTV Ljubljana Jelka Cvetežar.
Najvišje število točk, 98 od 100 možnih, so dosegli baritonist Štefan Marton, brivec iz Lendave in dijakinji ESS iz Murske Sobote, Olga Šooš in Mimica Marenče, katerima je žreb določil prvo mesto in nagrado. Tretjo nagrado sta dobila Drago in Matilda Filipič iz okolice Ljutomera, četrto pa dijakinja Katica Hajdinjak za uspelo recitacijio Prešernovega »Povodnega moža«.
Za oddajo je ‘bilo med občinstvom in radijskimi poslušalci veliko zanimanje.
25. OBLETNICA USTANOVITVE KLUBA PREKMURSKIH AKADEMIKOV
Revolucionarno in širokopotezno delo
3. aprilu t. 1. bo minilo petindvajset let od ustanovnega občnega zbora Kluba prekmurskih akademikov. Nam vsem je dobro znano, da je igral KPA v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno dokaj pomembno vlogo v političnem in družbenem življenju Prekmurja. Ob izbruhu druge svetovne vojne je delovanje kluba prenehalo, obnovilo pa se je 1. 1953 v povsem novih razmerah in pogojih.
Del prekmurske akademske mladine, organiziran v predvojnem KPA, je videl svojo glavno An neposredno nalogo v utrjevanju slovenije narodne zavesti in v pospeševanju procesa duhovnega zedinjevanvja prekmurskega ljudstva z ostalimi Slovenci. Zato je imel KPA poleg ostalega namen:
O Združevati čim večje število prekmurskih akademikov ne oziraje se njihovo svetovnonazorsko opredeljenost in jih povesti v borbo za tiste splošne koristi prekmurskega ljudstva, ki so jih kot take priznavali pripadniki kateregakoli nazora.
O V borbi za take koristi ljudstva mobilizirati in pritegniti k sodelovanju čim več društev, organizacij im sploh vse lokalne činitelje. ki bi bili voljni sodelovati.
O Zainteresirati za pereča vprašanja Prekmurja vso slovensko javnost in si zagotoviti njeno sodelovanje in pomoč.
Kakor znano, se članstvo že obstoječega društva prekmurskih katoliških akademikov »Zavednost« povabilu na ustanovni občni zbor KPA ni odzvalo. V klub pa so se včlanili domala vsi ostali prekmurska akademiki, ki so bili do takrat v političnem pogledu večinoma še neopredeljeni. Tako je klub združil veliko večino prekmurskih akademikov, ki so bili vsi pripravljeni, da posvetijo svoje mladostne sile napredku prekmurskega ljudstva in to je bil njegov prvi velik uspeh.
Strankarski boji, gospodarske in politične spletke, kulturna revščina in buržuazna slabokrvnost stare Jugoslavije so imele tak vpliv na KPA, da se je ta z vsemi silami boril zoper nje. V tem boju se je izoblikoval predvojni KPA s svojim revolucionarnim programom in naprednim svetovnim nazorom. Prav nič ne pretiravamo, če zapišemo, da je KPA takrat predstavljal pretežni del naprednih ljudi, kolikor jih je Prekmurje sploh imelo.
Prva naloga, ki se je je klub lotil, je bilo vprašanje popolne gimnazije v Murski Soboti. Te naloge se je klub lotil z vnemo kot plebisctne akcije za popolno gimnazijo ter jo razmahnil v pravo ljudsko gibanj e. Zahteva prekmurskega ljudstvu po popolni gimnaziji je postala zahteva vsega slovenskega naroda. Na tem vprašanju je prišlo do velikega in pristnega zbližanja. do manifestne! je enotnosti med prekmurskim in slovenskim ljudstvom. Akcija za popolno gimnazijo je zvenela in izzvenela kot silna obtožba zatiralske politike beograjskega režima in razkrivala hlapčevsko in izdajalsko vlogo ter vso nemoč slovenske buržoazije. Ta akcija je zatorej pomagala krepiti odpor vsega slovenskega ljudstva proti nacionalnemu zatiranju. Za mnoge še neopredeljene člane KPA pa je bilo vprašanje popolne gimnazje eno tistih vprašanj,, na katerih so se oni usmerjali vse bolj v levo.
Naslednja akcija, ki jo je klub organiziral prav tako v sodelovanju in ob pomoči ostale Slovenije, je bila akcija za zbiranje leposlovnih in poučnih knjig in za ustanavlja-
nje vaških knjižnic. Cilj akcije je bil, da bi se prekmurskemu človeku s pomočjo slovenskega čtiva razširil horizont, odprla pot v hrame slovenske in občne človeške kulture, da hi se navzel slovenskega duha in slovenske zavesti. Iz sklada zbranih knjig je klub ustanavljal potujoče in vaške knjižnice tako, da je knjige odstopal vaškim društvom, kjer so taka obstajala, sicer pa upravam osnovnih šol.
Klub je dal tudi pobudo in je vodil vsklajeno akcijo soboških društev za postavitev spomenika prekmurskim piscem religioznih knjig iz XVIII. in XIX. stoletja,, ki imajo velike zasluge za to, da je Prekmurje obranilo svoj slovenski značaj. Skupno z ostalimi društvi je prirejal tudi dobro uspele literarne večere slovenskih književnikov, ki so, izpadli kod velike kulturne manifestacije.
Za široko aktivnost in delo Kluba prekmurskih akademikov je bilo posebno karakteristično, da je znal ljudi najrazličnejših nazorov in cela društva, ki so bila politično različno pobarvana, privesti na pot sodelovanja za koristi prekmurskega ljudstva (ne le v prekmurskem, temveč tudi v slovenskem merilu). V tem pogledu je bila predvsem važna akcija za popolno gimnazijo v Murski Soboti, ki je skupno s podobnimi akcijami za centralne slovenske kulturne ustanove zgovorno pričala o nacionalnem nasilju nad slovenskim ljudstvom in s samim tem krepila duha njegove odpornosti ter izpodkopavala beograjski režim. Na ta način je bila klubova dejavnost tudi v skladu z linijo Komunistične partije, s katero je
v ostalem obstajala zveza preko nekaterih članov in zato je povsem naravno, da je imel klub znaten vpliv pri prehodu velikega dela predvojne generacije prekmurskih akademikov na marsistične pozicije.
V narodnoosvobodilni borbi so člani KPA kot patrioti ali kot komunisti na razne načine sodelovali bodisi doma v Prekmurju, bodisi v ostalih kraljih Slovenije in dajali tudi svoje življenje za stvar svobode. V tej borbi je prekmursko ljudstvo s trpljenjem, žrtvami in krvjo izpričalo svojo ljubezen in pripadnost materi Sloveniji in madžarski okupator se je mogel na vsakem koraku prepričati, kako zelo je pri njem zasovražen.
Sedaj, ko je proces stapljanja prekmurskega ljudstva s Slovenci onstran Mure končan in ko je Prekmurje s tisočerimi vezmi, z dušo in telesom nerazdružljivo zraslo s Slovenijo. lahko na kratko ocenimo tudi delo povojnega KPA. Danes, ko so nam že popolnoma jasni obrisi naše stvarnosti od delavskega samoupravljanja pn do vseh. sprememb, ki jih je prinesel sistem komun, KPA še ni povsem čvrsto na svojem mestu, ki mu v gospodarskem. političnem in kulturnem razvoju Prekmurja pripada. Do nedavnega je svoje delo posvetil izključno samo drebnim kulturnim problemom, a tudi v tej težnji se je srečaval z mnogimi nepredvidenimi problemi. To pa ni oviralo KPA, dn vseeno ne bi poskušal najti poti med prekmurske ljudi, čeprav je bilo njegovo delo v glavnem samoiniciativno.
Nedvomno delo povojnega KPA nit tako revolucionarno in široko
potezno, kot je bilo delo predvojnega. Pa vendar zato ne moremo trditi, da povojni KPA ni opravil pomembnega dela. S svojim kulturnoprosvetnim programom, s svojimi igrami, pesmimi, predavanji in športnimi srečanji ter drugimi oblikami dela, je pomagal ostalim kulturnoprosvetnim organizacijam, mašiti vrzeli na kulturnem torišču in šiniti
obzorje preprostim kmečkim ljudem in za kulturne prireditve tako malo vnetim mnogim meščanom. Kot prizadevanje vodstva, da poživi aktiv nost kiuba in ga z novim programom dela vključi v tisto dejavnost, ki mu po njegovi vloga pripada, lahko omenimo prvo večjo akcijo kluba: lansiki I. Pomurska študentski festival, na katerem sta se KPA in PSK skupno predstavila pomorskemu ljudstvu.
Ob 25-letnici se članstvo in vodstvo KPA toliko bolj zavedata dolžnosti, pomagati lokalnim činteljem pri reševanju takih problemov, pri katerih je KPA potreben in tudi poklican k sodelovanju.
Izpadi Pete kolone pred 21. leti
Te dni, 28., 29., in 30. marca je poteklo enaindvajset let od zadnjih izpadov a paških Petokolonašev v Tratah pri Cmureku. Ob novici, ki se je razširil iz a vsi rijskega Cmureka, da bi Hitler zasedel tudi severovzhodni del Slovenije, če bi bila to želja ljudstva, je na Tratah v teh dneh demonstriralo več sto apa-ških Nemčurjev in Petokolonašev. Demonstranti so napadli jugoslovanske orožnike in jih nekaj celo ranili. Jugoslovanska vlada, ki je bila do izpadov Nemčurjev navadno zelo popustljiva, je ob teh dogodkih morala poseči vmes. Vendar je bila ta intervencija ob posredovanju nemških diplomatskih predstavnikov tako popustljiva, da je naša vlada že naslednjo leto spet dovolila Kulturbund, ki je bil središče vse petokolonaške dejavnosti. Tako so se že pozimi 1940/41 apaški Kulturbundovci lahko pohvalili, da so vojaške formacije, ki so jih izvežbali pod okriljem Kulturbunda, sposobne prevzeti oblast v Apaški kotlini in tako utreti Hitlerjevi soldateski neovirano pot čez mejo. Da
je to tako, se je pokazalo ob napadu nemške vojske na našo državo.
Že v noči od 5. na 6. april so najbolj zaupni Nemčurji pomagali nemškim vojaškim formacijam prehod čez Muro. Delovanje Pete kolone v Apaški kotlini pa se je odrazilo tudi drugače. Hitro po prihodu nemške vojske so pričeli iz Apaške kotline izseljevati zavedne Slovence po že vnaprej pripravljenih seznamih.
V zahvalo za hlapčevsko delo so nacisti organizirali v Črncih šolo kulturbuinidovskih deklic. Mladina naj bi se v tej šoli usposobila za vodstvo Hifiler-Jugend. Večimo moških pa so uvrstili v takozvane »alarmne čete«, ki so se kasneje borile proti NOV, skupno z okrajiimstk:m«i Kozaki.
Razvoj dogodkov v Apaški kotlini pred in med vojno bo ostal v spominu naših ljudi kot odmev germanizacije našega življa ob severni meji in to z najbolj zverinskimi metodami, ki so jih bili zmožni le največji sovražniki vsega, kar je lastno našemu narodu.
POMURSKI VESTNIK. 2. APR. 1959
2
Kmetijska Tribuna
Na zanemarjenih travnikih
Do sedaj so bili travniki zapostavljeni, čeprav bi morali biti v ospredju naše pozornosti, ker je od sodobne travniške proizvodnje odvisna sodobna živinoreja. že družbeni plan gospodarskega razvoja okraja Morska Sobota za razdobje 1957—1961 predvideva, da je za Izboljšanje krmne osnove potrebno izvesti niz akcij. Realizacija plana v kmetijstvu v letu 1957 in 1958 ugotavlja, da je pridelek sena nezadovoljiv. Planirano je bilo 33 mtc. na ha. dosežemo pa le 29,5 mtc. na ha. Nizkim pridelkom je vzrok nezadostna uporaba umetnih gnojil in pomanjkljivo gnojenje s hlevskim gnojem na močvirnatih, nemelioriranih travniških površinah.
Na negnojenih im slabo oskrbovanih travnikih (n. pr. Lendava in okolica) ne moremo pridelati niti mnogo krme niti krme dobre kakovosti. Redno oskrbovanje in gnojenje travnikov s hlevskim gnojem (150 do 200 mtc. gnoja aa ha jeseni ali zgodaj spomladi) in umetnimi gnojili (400 kg Thomasove žlindre jeseni ali spomladi, 200 kg kalijeve soli — zgodaj spomladi ali jeseni, 100 kg nitramonikala — spomladi in 100 kg nitramonkala na ha po prvi košnji), izvršitev vodnih melioracij večjega obsega in apnenje travnatega sveta, pravočasna košnja in sodobno sušenje nam zagotovijo velike in kakovostne pridelke krme. Če imamo gnojnično jamo, damo na travnike in pašnike tudi večino gnojnice — 200 hl gnojnice spomladi in 200 hl razredčene gnojnice na ha po prvi košnji.
Ali se potemtakem smemo čuditi triletnemu sodelovanju v proizvodnji sena? Ne, nikakor ne. Če bomo izvršili vse agrotehnične ukrepe po programu, se bo povečal sedanji pridelek za 30 do 40 mte. na ha, njegova hranilna vrednost pa za okoli 50 %.
Kmetijska zadruga in proizvajalec se bosta sporazumela tudi za izvedbo malih melioracij (čiščenje jarkov, posek grmovja, ki ovira odtok vode) in kalcifikacije zemllje. Kmetijski zadrugi ne bo težko dovažati in trositi umetna gnojila, valjati travnati svet ter kositi seno in otavo, naročili ustrezno seme im analizo tal ter se pobrigati za strokovno službo, če bo proizvajalec prevzel dovoz in trošenje gnoja (komposta), polivanje gnojnice, spomladansko čiščenje travnika, sušenje, nakladanje in vskladiščenje sena.
S ciljem, da bi bilo delo zares kakovostno in tudi uspešno, smo se odločili ,za sodelovanje na travniških in pašniških površinah. Ing. L. J.
ČAS OBRAČUNA
Kmetijstvo v radgonski občini je letos pred pomembnimi malogami. Kakor znano, je v občini 25 % kmetijskih površin in 35 % skupnih površin (z gozdovi vred) v družbenem sektorju, ki se dobro razvija. Težave so le pri KG Črnci in na obratu Videm radgonskega vinogradniškega gospodarstva. Tu gre za posestva z ogromnimi, več ali manj slabo obdelanimi zemljišči, (izkoriščena zemlja), raztresenimi parcelami in nizkim staležem živine. Tudi stanovanj za delavce primanjkuje. Pri Vidmu se sicer pripravljajo na komasacijo, ki bo v obratih Žihlava im Videm, kot vse kaže, letos končana, v Črncih pa so se odločili za obsežnejšo arondacijo.
Pridelovalno sodelovanje s kmetijskimi zadrugami ne napreduje tako, kot bi bilo treba. Trditev, da je v nevarnosti predvideno povečanje proizvodnje in narodnega dohodka v kmetijstvu, je povsem upra-
vičena. S kontrahažo bodo obdelali več zemlje, kot je spočetka kazalo, lep napredek pa beleži sodelovanje v živinoreji, čeprav bo treba povečali krmno bazo.
Nič ni tudi spodbudno dejstvo, da je v občini 80 % vinogradov izčrpanih in z izredno nizkimi donosi. Podobno je tudi pri sadovnjakih. Spričo vinskega pridelka družbeni sektor dobro izhaja navzlic nizkim cenam lanskega vinskega pridelka. To pa ne velja za zasebne vinogradnike. Morda jih bo prav to privedlo do tega, da se bodo odločili za skupno obnovo. Če bodo hoteli, da jim družba pomaga, bodo morali to vsekakor čimprej storili. To velja predvsem za tiste zasebne vinograde, kjer ne dosegajo minimalnega pridelka.
Za kmetijstvo radgonske občine je prav gotovo zelo važno vprašanje regulacije in melioracije Apaške in Ščavniške doline. V Apaški dolini je pereče vprašanje regulacije Plitvice, ki je pretežno že opravljena in ureditev 11-mlinskega kanala, v Ščavniški dolini pa je, kot znano, spričo kislih zemljišč nezadovoljivo stanlje v živinoreji, navzlic velikim travniškim površinam. Zato sodijo v občinskem ljudskem odboru v Radgoni, da naj bi se vodna skupnost Ščavniške in Apaške kotline združila v okviru okraja, če ne celo z vodno skupnostjo mariborskega okraja. Trditev, da bi bilo mogoče z večjimi sredstvi in ob večjih možnostih za investicijske kredite hitreje in bolje opravliti potrebna dela, je povsem točna. Vsekakor kaže, da merodajlni o tem razmislijo, razpravljajo in nekaj ukrenejo.
Važna naloga v kmetijstvu radgonske občine je tudi združitev gospodarsko šibkih in teritorialno majhnih kmetijskih zadrug. Ta gre za združitev območja Negove in Ivanje v eno zadrugo, G. Radgone in Sp. Ščavnice prav tako v eno zadrugo, predel Stare gore in Sovjaka, ki je sedaj priključen Bučkovcem (sedež zadruge je povsem na periferiji), pa naj bi se združil s KZ Videm. Morda bo do omenjenih združitev prišlo že po letnih občnih zborih kmetijskih zadrug.
Kakor povsod, v radgonski občini predvidevajo, da z izkoriščenimi in razdrobljenimi zemljišči ni poti naprej. To velja tudi v primerih, kjer gre za drobljenje sredstev, saj omogočajo osredotočena in večja sredstva hitrejši in učinkovitejši napredek. Tudi zaostala miselnost je — kot povsod — velika ovira. Vendar vse kaže, da čas obračuna ni več daleč, saj je moderno kmetovanje na družbenih posestvih v občini dovolj prepričljiv vzgled.
B. Š.
Beležka ob skupščini socialnega zavarovanja
Politična
občutljivost
Poročilo o delu in problemih okrajnega zavoda za socialno zavarovanje kot tudi razprava na skupščini je pokazala, da je potrebna pri obravnavanju posameznih vprašanj s področja socialnega zavarovanja dokajšnja politična občutljivost, med drugim tudi pri invalidskem in pokojninskem zavarovanju, še prav posebej, kadar gre za uveljavljanje teh pravic s strani bivših viničarjev, le priznane invalidske in starostne pokojnine so se uveljavile po različnih načelih. Dosledna reoi-zija teh pokojnin bi marsikateremu upokojencu odvzela pokojnino. Tudi nova zakona o inoalidskem in pokojninskem zavarovanju tega problema nista odpravila. Omeniti pa je še treba, da bi se vinogradniška posestna rada znebila oseh starejših, a še zaposlenih ljudi, bioših viničar jev, ki pa še ne izpolnjujejo oseh pogojev za upokojitev. Znano je, da je bil nosilec viničarske pogodbe glavar družine, četudi je bil že star. Kot viničar ni niti več delal, mameč so delali njegovi otroci, ki pa so kasneje prav tako že priletni postali viničarji oziroma pogodbeniki. Zato imajo po sedanjih predpisih zelo malo službenih let.
Drugi problem invalidsko pokojninskega zavarovanja je ugotavljanje delovne dobe, ki je posebno starejši delavci nimajo urejene tako, da bi bilo mogoče na podlagi dokumentacije o zaposlitvi odločati o pokojnini. Gre predvsem za kmetijske delavce, ki pred vojno niso bili zavarovani in nimajo nobenih dokazil o zaposlitvi. Več kot dve tretjini take delovne dobe je treba ugotavljati na podlagi izpovedi prič. So pa tudi primeri, da kmetjski delavci niso bili niti zaposleni o območju sedanjega okraja, marveč o ostalih krajih po Slooeniji ali celo o inozemstvu.
Da zadovolji zavod za socialno zavarovanje našim splošnim družbeno-nolitičnim težnjam, je potrebno odločati o oseh podobnih primerih z dokajšnjo politično občutljivostjo.
Zborovanje učiteljev in profesorjev
občine Murska Sobota ne bo 4. aprila, kot je bilo sprva določeno, ampak 11. aprila ob 9. uri v dvorani hotela »Zvezda«. Poleg običajnega dnevnega reda v zvezi z društvenimi zadevami bo tudi zanimivo predavanje.
POZDRAV NAŠIH VOJAKOV
Pomurski fantje — Franc Horvat s Tišine, Jože Flegar iz Sobote in Drago Jurič iz Črešnjevec —, ki služijo vojaški rok v Kruševcu (VP 2270/9), pozdravljajo tovariše na uredništvu, bralce »Pomurskega vestnika« in sploh vse delovne ljudi v pokrajini. — Njihovega prispevka z zgodovinsko vsebino pa žal ne moremo objaviti, ker bi v našem listu zavzel preveč prostora, zato upamo, da nas bodo tovariši pravilno razumeli.
Iz razprave na skupščini zavoda za socialno zavarovanje
Gospodarnost ni odveč tudi v zdravstvu
Člani skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje so v razpravi nakazali nekatere najbolj značilne probleme, ki se pojavljajo v odnosu do zavarovanca.
Ugotovili so, da bi bilo primarno, če bi imel zavod za socialno zavarovanje nastavljenega posebnega strokovnega uslužbenca, ki bi skrbel za pravilno organizacijo higienskotermične zaščite v podjetjih. Posamezniki so mnenja, da v nekaterih podjetjih niti, ne vedo, kdo je odgovoren za HTZ, ali pa se ukvarjajo s to službo ljudje, ki zanjo nimajo dovolj smisla ali znanja. Z nazornim prikazovanjem števila nesreč pri delu s stroški, ki bi tem nastanejo, se je pokazalo, da bo maral tudi zavod v tem pogledu nekaj ukreniti.
Prisotni so tudi kritizirali naraščanje števila hišnih obiskov. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je na primer v lendavski občini povprečno največ hišnih obiskov v sami Lendavi. Razen tega se dogaja, da zahtevajo hišne obiske tudi taki bedniki, ki bi lahko sami šli v ambulanto na zdravniški pregled. V Lendavi so med drugim ugotovili, da lani v zdravstvenem domu ni bilo doseženo predvideno število zdravniških pregledov, hšni obiski pa so znatno narastili. Kljub temu, da ni mogoče hišnih obiskov preprečiti, saj so v določenih primerih nadomestilo za zdravljenje v bolnici, so vendar zdravniški pregledi v zdravstvenih domovih in ambulantah bolje zvedeni, zato bi po mnenju
članov skupščine naj opravljali
hišne obiske samo v takih primerih, ko bolnik res ne more ali ne sme sam v ambulanto. Nepotrebnih hišnih obiskov naj zavod ne plačuje.
DOPUST NAJ BO RES
ODDIH
Vsa leta doslej je bilo opaziti, da zaposleni, predvsem delavci, tki imajo doma nekaj zemlje, koristijo redne letne dopuste v sezoni največjega dela na polju. To so sicer problemi, ki se odražajo tako v produktivnosti lin splošni prizadevnosti zaposlenih, s stališča zavoda za socialno zavarovanje pa povzročajo še stroške zavarovanja, ker je mogoče prisoditi tudi temu dejstvu povede za večkratna obolenja zaposlenih. Da bi, v bodoče to prakso zaposlenih, ki imajo zemljo, vsaj nekoliko zmanjšali, maj bi pomagale med drugimi tudi sindikalne organizacije v gospodarskih organizacijah, tako da bi uveljavljale pravilno politiko letnih dopustov.
DELAVCI IN USLUŽBENCI
Precejšen, del razprave se je nanašal na klimatsko zdravljenje zaposlenih. Kljub temu. da je v delovnem odnosni mnogo več delavcev kot uslužbencev,, se je lani zdravilo v klimatskih zdraviliščih 104 delavcev in 104 uslužbenci. Na zdravljenju pa so prebili) uslužbenci nekoliko več časa kot delavci. Člani skupščine so kritizirali tak način določanja klimatskih zdravljenj. Vendar
se je pokazalo, da v mnogih primerih delavci sami, čeprav jim zdravnik priporoča klimatsko zdravljenje, niso pripravljeni poslužiti se te ugodnosti, ki jim jo nudi socialno zavarovanje. Tudi glede na to naj bi v podjetjih zaposlene delavce seznanjali s pravicami, ki jih imajo do klimatskega zdravljenja. Vsekakor pa ni prav, če lečeči zdravnik ali komisija, ki odreja, ali naj zavarovanec gre na klimatsko zdravljenje, pošlje tja tudi take zavarovance, ki tega niso nujno potrebni.
Razen tega so navzoči omenjali, da imajo zavarovanci mnogo nevšečnosti ob ugotavljanju delovne dobe za pridobitev pokojnine. Podjetja, ki bi morala taka potrdila izdajati, ali nimajo za to potrebne dokumentacije, ali pa kažejo do zavarovancev kaj neprimeren odnos.
PAVŠALNI OBRAČUN —
NAJBOLJŠA OSNOVA ZA
DOBRO DELO
Kot kaže, bo že v kratkem uvedeno socialno zavarovanje kmečkega prebivalstva. Da bo zdravstvena služba zmogla vso to breme, ki bo pri nas zaradi
velikega števila kmečkega prebivalstva še posebej občutno, bo potrebno izvesti nekatere naloge in tako zavodu za socialno zavarovanje omogočiti nemoteno izvajanje njegovih dolžnosti.
Med glavnimi nalogami, ki pa ne sme biti kratkotrajna akcija, marveč namen zdravstvene službe, je preventiva. Še bolj kot doslej bo potrebno gledani na to tudi v prihodnje.
Glavno, kar bo potrebno doseči) in urediti, pa je pavšalno obračunavanje  zdravstvenih uslug med zdravstvenimi domovi in zavodom za socialno zavarovanje. Kot kaže, doslej glede na ta predlog na območju našega zavoda za socialno zavarovanje ni bilo dovolj, zanimanja. Pojavljali so se tudi različni ugovori, ki pa vendarle niso toliko tehtni, da te naloge ne bi bilo moč izvesti. Z uvedbo pavšalnega obračunavanja storitev bo lažje prispevati več sredstev tudi za preventivno zdravljenje, razen tega bodo zdravstveni domovi nekako prisiljeni, da bodo ugotavljali zdravstveno stanje zavarovanih oseb v težnji, da se to iz leta v leto izboljšuje.
Slaba higiensko-tehnična zaščita
Lani je bilo na območju okrajnega zavoda za socialno zavarovanje nekaj, čez 15 tisoč aktivnih zavarovancev, vseh zavarovancev pa 50 tisoč, kar je za 7 odstotkov več kot predlani. Lani je bila urejena v Martjamcih zdravstvena postaja, ta-
ko da je danes na območju okraja 14 zdravstvenih domov in postaj. Glede na trenutno stanje v zdravstveni,službi je število zdravstvenih ustanov zadovoljivo, te v videmskem, beltinskem, marijanskem in bodonskem območju so potrebe po stalnih zobozdravstvenih ambulantah.
Na celotnem območju okrajnega zavoda ni nobene obratne ambulante. Pogoje glede na število zaposlenih ima te lendavska Nafta, vendar tudi tukaj ne bi bilo mogoče urediti obratne ambulante, ker so delovišča podjetja razširjena širom po severovzhodni Sloveniji. Pri manjših podjetjih bi bil edini izhod ta, da bi se v tem pogledu združilo več podjetij, kar pa po mnenju okrajnega zavoda ni najboljša rešitev.
Pač pa bi morala poskrbeti posamezna podjetja za boljšo higiensko tehnično zaščito zaposlenih. Okrajni zavod je lani priporočil podjetjem, naj ustanavtljajo za potrebo HTZ posebne sklade, vendar to delo lani ni bilo dovolj uspešno.
Stalež bolnikov se je v lanskem letu nekoliko znižal v primerjavi s prejšnjimi let in je pod republiškim povprečjem, pač par je porastlo število ambulantnih pregledov. Vsega je bilo lani zabeleženih 520 nesreč pni delu, kar je terjalo čez 7 milijonov dinarjev stroškov. Prav iz tega razloga bo potrebno v bodoče posvečati nekoliko več pozornosti tudi higiensko tehnični zaščiti zaposlenih.
Moderno poslopje infekcijskega paviljona — prvi del nove in sodobne bolnišnice, ki se bo. v prihodnjih letih gradila v bližini Rakičana za potrebe prebivalstva pomurskih krajev
Novost na domačem trgu so —
Praktične ročne apoteke
Narodna apoteka v Kučevu je v naši državi prvo podjetje, ki je začelo seriji ko izdelovati terenske ročne apoteke za potrebe naših transportnih in drugih podjetij, ustanov, šol itd.
Terenska ročna apoteka, ki stane 6500 din, je zelo praktična, saj jo lahko nosimo, obesimo., damo pod sedeže ali kamorkoli drugam, iz močnega metala in hermetično zaprta, vsebuje pa jod v stekleničicah, hermetično zaprtih s posebnim zapiračem iz polivinila in gume, kakor tudi vse druge potrebščine za prvo pomoč ob prometnih in dTugih nesrečah. Terenske ročne apoteke so primerne za vsa podjetja avtobuse, kamione, traktorje, terensko službo itd. Šolske ročne apoteke so v kartonskih škatlah, porezanih s plat-
nom, vsebujejo 40 različnih zdravil in ves potreben sanitetni material, stanejo pa 5000 dinarjev.
Kot so nam sporočili, je mogoče praktične domače ročne apoteke naročiti neposredno pri Narodni apoteki v Kučevu, prodajajo pa jih tudi podjetja »Zaščita rada«, »Vatrosprema«, »Antilopa« itd.
Pomanjkanje poslovnih prostorov
Na območja okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Murska Sobota delujejo tri podružnice zavoda: Lendava, Ljutomer in Radgona. Podružnica v Lendavi ima glede zavarovancev še najboljše področje. Slabše je v Ljutomeru, kjer predstavljajo enega glavnih problemov bivši viničarji, je pa ljutomerska podružnica v
finančnem pogledu najmočnejša. Nič boljše kot v Ljutomeru ni v Radgoni, kjer je večina zavarovancev s kmetijskega področja, torej kmetijski delavci, glede katerih se predpisi o socialnem zavarovanjih še vedno največkrat spreminjajo.
Podobno kot pri okrajnem zavodu pa imajo vse tri podružnice velike težave glede poslovnih prostorov. V Lendavi bodo že letos uredili nove prostore. Sedaj gostujejo v poslopja okrajnega sodišča. Tudi v Ljutomeru se pripravljajo na gradnjo in kot kaže, bodo zapustili do-
sedanje pisarniške prostom na občinskem ljudskem odbora v letu 1960. Vsekakor najslabše je v Radgoni, kjer je podružnica zavoda za socialno zavarovanje v bivšem trgovskem lokala. Vendar trenutno ni nobenih izgledov, da bi se stanje v Radgoni izboljšalo.
Na zadnjem zasedanju skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje so med drugim odobrili nekaj sredstev za gradnjo omenjenih delovnih prostorov pri podružnicah ter za dograditev stanovanjskega bloka v Murski Sobota
Ne 7, ampak 8 knjig
zanimivega branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Prešernove družbe in plača 600 din članarine.
DO 1. MAJA
je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vpis čim večjemu številu novih članov, smo letošnji čas vpisovanja izjemoma podaljšali za 1 mesec.
MILIJON DINARJEV
pa so vredni dobitki, ki bodo izžrebani med člani Prešernove družbe.
ZATO POHITITE
s vpisom v članstvo Prešernove družbe. Člane vpisujejo poverjeniki, ki so skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v šoli ali pa se vpišete v bližnji knjigarni ali pa pri upravi v Ljubljani, Erjavčeva c. 14/a, telefon 21-048.
UGODNE POSLEDICE
Zakon o ureditvi zasebne zdravniške prakse bi moral biti glede na stanje v naši zdravstveni službi najboljši izhod. Prvi ukrepi za uveljavljanje tega zakona pa so vzbudili čisto drugačne težnje. Namesto, da bi postala s tem tudi zdravstvena služba bolj družbeno ekonomična in bi se organizacijsko utrdila. se ta namera dolgo ni premaknila z mrtve točke. Niso bili osamljeni primeri, da so posamezniki še Dedno na razne načine iskali nadomestilo dohodkov iz prejšnje zasebne zdravniške prakse. Obširne razprave o teh vprašanjih, ki so bile tu in tam tudi preveč enostranske ali posplošene, pa so vendarle napotile svete za zdravstvo pri občinskih ljudskih odborih in organe samoupravljanja pri zdravstvenih domovih do tega, da so pričeli dosledneje kot prej preprečevati še nadaljnjo podražitev zdravstvenih uslug o škodo skupnosti. Vse to kaže, da se bo tudi o zdravstveni službi razvila in okrepila ekonomičnost, ki ne bo le sama sebi namen, marveč lastna smotrom zdravstvene službe, ki jih mora ta doseči po načelih naše družbene ureditve. Končno ob tem ni šlo samo za sredstva, ki so se trošila za potrebe zdravstva, mameč tudi za ugled zdravstvene službe same.
Povezano z zdravstvenim zavarovanjem so bila dana še priporočila o pavšalnem obračunavanju o ambulantni zdravstveni dejavnosti. Za uvedbo takega obračunavanja je bilo sprva čutiti odpor, dočim so merodajni činitelji v zdravstveni službi zadnje čase mnenja, da je treba zadevo prvotno dobro proučiti. Z uveljavitvijo pavšalnega obračuna bi bile odpravljene marsikatere pomanjkljivosti, ki so doslej hromile zdravstveno službo. Torej se vendarle kažejo ugodne posledice.
POMURSKI VESTNIK, 2. APR. 1959
3
PREDAVANJA NA TEKOČEM TRAKU
V zadnjih šestih tednih je bilo v Radencih 6 kvalitetnih predavanj iz zdravstvene zakonodaje, eno vzgojno in eno predavanje o prometu. Predavanja, ki so bila redno vsako sredo v zdraviški dvorani, so organizirali Socialistična zveza, Rdeči križ, DPD »Svoboda« in društvo šoferjev.
Zdravstvena predavanja, in to o prehranili, maku, in gripi je imel zdravnik dr. Zorko iz M. Sobote, sodnik tovariš Novak iz Radgone je predaval o zakonski zvezi in enakopravnosti žena, profesor Gustav Šdih iz Maribora o prizrojenost; otrok, ki vzgojo podpirajo ali jo ovijajo, tovariš Rakuša iz nadenete pa o prometu. Predavatelji so se posluževali tudi filmov in diapozitivov. Vsa predavanja so bila zanimiva in zato tudi dobro obiskana. Sklenili so, da bodo v jesenskem času s predavanji nadaljevali.
Ika
RADGONA
Tudi letos bo v radgonski občini elektrifikacija še nadalje napredovala. Tako bodo elektrificirali Mahovce in dokomčali elektrifikacijo Janševega vrha. Seveda bo še naprej na dnevnem redu vprašanje elektrifikacije Pogleda in Grab nad Stogovci.
Tu pa je tudi vprašanje nadaljnje izgradnje centra za širjenje elektrifikacije na podeželju. Pričakujejo, da bo ELES kol ustanovitelj centra letos nadaljeval z izgradnjo. Glede eksploatacije mineralne vode v Očeslavcih kaže, da bodo najprej dokončali obrat v Boračevu, v Očeslavcih pa se bodo za zdaj omejili le na analize, meritve in pripravili načrte.
»RAZVALINA ŽIVLJENJA«
PRI VIDMU
Predzadnjo nedeljo nas je prijetno presenetilo izobraževalno-umetniško društvo Stara gora s Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Reči moramo, da že dolgo nismo videli na našem odru tako uspešne igralske skupine in itako pridno naštudirane Igre. V prvi vrsti je potrebno izreči priznanje režiserju Anteju Kotarju. Sicer pa so bili tudi vsi igralci na svojem mestu, posebno še oče Urh, hčerka Lenčka. Martin in Tomo.
Takih iger si želimo še več! Sedeži v dvorani so bili razprodani. V prihodnosti bi le želeli, da bi bilo občinstvo ob takih priložnostih bolj mirno, posebno še pri resnih momentih, ko niso umestne neprimerne pripombe, še manj pa smeh. Ta igra je namreč globok odraz kmečkega življenja in delo našega odličnega pisatelja, talko da bi nas morala samo prevzeti in nikakor ne pripraviti do smeha.
Sobota — mesto kolesarjev.
Igralcem IZUD Stara gora prisrčna zahvala, domačemu društvu pa v vzgled! Saj Videmčanov že par let nismo videli na odru . .
In še to: nova zavesa bi mnogo pripomogla k lepšemu izgledu odra, saj je že kupljena itn bi jo bilo treba samo še namestili.
ot-
VIDEMSKE BODICE
Naš trg je v zadnjem času precej zanemarjen. Treba ga bo očistiti — okrog spomenika NOB :in topolov. Ni namreč dovolj, če smo očistili topole, vse druge pa pustili ležati na tleh. Vsak tujec, ki je še doslej pršel k nam, je rekel da je očaran nad lepoto kraja. Toda če bi prišel k Vidmu te dni, bi nam takšnega priznanja ne mogel dati.
In kaj še želimo: da bi navozili na avtobusno postajo pr; stari pošli vsaj nekaj gramoza, da bi ob domu »Partizana« postavili vsaj dve klopi za čakalce avtobusa in da šolska mladina ne bo več odmetavala papirja in drugih odpadkov na cesto, v trgovine in pekarno. Poučimo jo, da se to ne spodobi!
-ot
Problem št, 1 na relaciji: radgonska KPZ — kmetijske zadruge
Medsebojno sodelovanje
V tem je zaobsežen tudi nadaljnji obstoj zveze kot gospodarskoposlovnega združenja KZ — Večjo koncentracijo sredstev zahtevajo nudi nekatere skupne potrebe po odločnejšem napredku kmetijstva v vsej občini.
KPZ v Gor. Radgoni si je v lanskem poslovnem programu določila, da bo odkupila po kmetijskih zadrugah za okrog 174 milijonov din kmetijskih pridelkov, toda svoja predvidevanja je uresničila komaj s 104 milijoni din (59 odst.). Ta neuspeh pripisujejo delno opustitvi odkupa živine po zvezi, slabi letini pri krompirju, nižjim cenam pri sadju in vinu, kot so predvidevali itd., toda glavni vzrok je vendarle v tem, da ni bilo dovolj trdno in trajno zasnovanega sodelovanja med zvezo in kmetijskimi zadrugami na področju odkupa. Odklonilen odnos nekaterih zadrug do sodelovanja z zvezo pri odkupu živine in drugih pridelkov nazorno kaže tudi razmerje v ustvarjenem prometu pri kmetijskih pridelkih: medtem ko so zadruge same imele za okrog 250 milijonov din prometa, ga je imela zveza komaj 73 milijonov din, kar očitno kaže na to. da so posamezne
zadruge odkupovale in tudi naprej prodajale odkupljeno blago mimo zveze. Nekatere zadruge so tudi slabe plačnice im še sedaj dolgujejo zvezi zneske, za katere so bile že večkrat opominjane (Sp. Ščavnica).
Ob dejstvu, da nastopa zveza v imenu svojih članic samo kot komisionar v blagovnem prometu, je
takšen odnos kmetijskih zadrug vse prej kot vzdržen, čeprav niti ne kaže prezreti tega, da bo treba zvezo kadrovsko in tehnično še bolj okrepili za uspešnejše delovanje na področju blagovnega prometa, zlasti s strokovno usposobljenim kadrom na prevzem blaga. To pa bo moč doseči le tako, da bo zveza ustvarjala več prometa. Že dosedaj se je v nekaterih primerih izkazalo, da bi zadruge dosegle precej ugodnejšo razliko, če bi odkupljeno blago vnovčevale po zvezi, kjer bi s koncentracijo dosegli večjo izbiro odkupljenega blaga in ugodnejše vnovčevanje (mladi prašiči, med katerimi bi lahko izbrali tudi precej bekomov, ki imajo boljšo ceno na tržišču). Zveza je letos vrnila zadrugam nad 700 tisoč din komisijske razlike ali skupno s priznanimi 5 dim marže po litru odkupljenega vina nekaj nad 1 in pol milijona din, to vsoto pa bi bilo moč z večjim sodelovanjem tudi podvojiti ali celo potrojiti, ob tem seveda, da bi se pri večjem poslovnem prometu občutno zmanjšali tudi poslovni stroški zveze.
Večjo koncentracijo sredstev v občinskem merilu — pa četudi s komisijskimi razlikami, ki pripadajo zadrugam	narekujejo zlasti vse
bolj očitne potrebe po skupnem finansiranju v objekte in naprave, ki
so odločilno povezane z bodočim smelejšim napredkom kmetijstva kut celote v vsem poslovnem okolišu, česar pa posamezne zadruge z razdrobljenimi sredstvi ne bodo mogle uresničiti. Zveza ima n. pr. sedaj na zalogi okrog 3 vagone starega vina im domala ves lanski odkupljeni pridelek, ki pa po kako-
vosti precej zaostaja, ker je mešanica raznih sort, nekateri pridelovalci pa so v vino mešali tudi šmarnico. Že samo to dejstvo in pa izrazito vinogradniški okoliš narekujeta zgraditev manjšega moderno opremljenega obrata za predelavo grozdja im ustrezne kletk s čimer bo omogočeno sortiranje vin že pri predelavi grozdja in poznejše šolanje v kakovostuo blago za tržišče. Poslovnemu okolišu je potreben tudi lesnopredelovalni obrat. Dalje kaže proučiti in sprejeti dolgoročnejši načrt za mehanizacijo kmetijstva s tem, da bi nabavili vsaj en kombajn za skupne potrebe zadrug. Podobnih stičnih točk je še precej, te pa ne narekujejo boljše sodelovanje samo pri odkupu, marveč tudi pri skupnem vlaganju sredstev, ne da bi pri tem kakorkoli okrnjevali vlogo kmetijskih zadrug kot samostojinih gospodarskih organizacij tudi v blagovnem prometu.
S. K.
Z medžimurske strani: poglej na Štrigovo.
V RADGONSKI ZADRUGI:
NAD MILIJON V SKLADE
Zadružni svet KZ »Sadjar« v Radoslavcih je pred kratkim potrdil zaključni račun zadruge in razdelil v oljene sklade 1,200.000 din čistega dohodka. Tako zbrana sredstva bodo služila predvsem za okrepitev strojnega parka, da bodo člani lahko hitreje in boljše obdelovali svojo zemljo.
Tudi mladina Radoslavec in okoliških vasi se je prebudila.
Na pobudo SZDL so Jani ustanovili aktiv mladih zadružnikov, ki je uspešno deloval tudi v zimskem času. Naštudirali so dramo v štirih dejanjih »Amerikanec« in z njo gostovali na bučkovskem in žeravtoskem odru.
Dekleta so uspešno zaključila kuharski tečaj in na zaključno proslavo povabila najugledinejše občinske voditelje in predstavnike domače zadru. ge. Razstava, ki so jo priredile mlade kuharice, je bila zelo dobro obiskana. Dekleta so v domačem gasilskem domu uprizorili tudi enodejanko »Lep fant«.
Delovanje aktiva mladih zadružnikov lepo napreduje. Zadruga je mladim odstopila kos zemljišča, na katerem bodo opravljali razne poskuse s spomladanskimi zelo donosnimi kulturami. Tako bo mladini omogočeno tisto, kar ji večkrat starši doma ne pustijo. Čisti dohodek od pridelka bodo mladi zadružniki porabili za poučno ekskurzijo po domovin. Luf
IZ KZ TIŠINA:
UGODNO ZMANJŠANJE STROŠKOV
Na letnem občnem zboru KZ Tišina, bil je predzadnjo nedeljo, so navzoči, člani z velikim zanimanjem (poslušali poslovno poročilo.
Lani je zadruga dobro gospodarila, saj je imela nad 2 miljona din čistega dohodka, ki ga je pridobila pretežno z odkupom kmetijskih pridelkov in živine. Pri tem dohodku ima lep delež tudi kolektiv, saj je zmanjšal stroške za 15 odst. Na splošno se je v kraju močno povečal-o zanimanje za gospo-
darsko krepitev zadrugo, ki ima sedaj že tri traktorje z vsemi priključki, tako da ji je že mogoče opraviti pravočasno vsa kmetijska dela v okolišu.
Na zboru so živahno razpravljali tudi o novi varianti zadružnega pridelovalnega sodelovanja, ki je kmetovalcem bolj dostopna, kar so povedali tudi v razpravi. Največje zanimanje je za sodelovanje pri hibrdni koruzi, v travništvu in pri semenih, ki so se lani prav dobro obnesla.
V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU:
LETOS NOVI KOMBAJN
Na tretji redni seji zadružnega sveta so sprejeli zaključni račun za leto 1958 in novi načrt za letos. Vsega prometa je bilo lani za 123 milijonov din. Največ so ga ustvarili z odkupom. Zelo aktivna je bila tudi trgovina z reprodukcijskim materialom. Sredstva skladov so bila v glavnem dobro izkoriščena. Največje gospodarske uspehe so dosegli v živinoreji,
pri pogodbenem sodelovanju s člani in pri strojni obdelavi zemlje.
Značilnost novega načrta je v tem, da je povsem realen. Pri sprejemanju tega načrta pa bi morali bolj razpravljati o povečaaju kmetijske proizvodnje pri čemer bi morali člani sveta pokazati več smelosti. Med drugim so tudi sklenili, da bodo letos nabavili nov kombajn.	(nb)
Po zadnjih podatkih so v zadružnem okolišu sklenili pogodbe za kooperativno obdelovanje 28 ha zemlje — 18 ha travnikov, 7 ha hibridne koruze itd. Za pogodbeno pitanje živine je sklenjenih še več pogodb kar za 700 bekonov in čez 200 bikov. Nekateri zadružniki bodo zredili celo od 10 do 15 glav te živine. Ugodno je tudi to, da kmetje že močno zaupajo svoji zadrugi, saj ji prodajajo vse kmetijske pridelke. Pri, pitanju živine ,pa imajio težave zaradi pomanjkanja tropin in ostalih krmil, ki jih ni mogoče dobiti v zadostnih količinah.
Uspešno je začela delovat: valilna postaja z inkubatorjem Te dni so že dobili prve piščance. Tedenska zmogljivost valilnice je 2000 piščancev. Do slej so razmnoževali le kokoši štajerske pasme, med kmetovalci pa je veliko zanimanje tudi za Khaki race in druge pasme. Za te pasme so že dobiti prva jajca iz Dobelskega pri Ljubljani.
Že dobro uveljavljena sekcija žena — zadružnic je pozimi priredila gospodinjski tečaj. Pred dnevi pa so žene začele zbirati les in ostali material, da bi si tako zagotovile potrebna sredstva za ureditev nove kuhinje v zadružnem domu. V tej kuhinji bodo v prihodnosti imele gospodinjske tečaje in druge prireditve. Križevske žene pričakujejo pomoč tudi od OZZ, da bi lahko svoje načrte čimprej uresničile. Za uspešno delovanje sekcije imata največ zaslug Ela Farkaš iz Stare nove vasi in Cvetka Žunič iz Borec.
»slav«
V Ljutomeru: pozornost Muropolju
Lansko poslovanje KZ »Kmetovalec« jo bilo dokaj uspešmo, zlasti na področju odkupa, precej manj pa pri uveljavljanju zadružnega pridelovalnega sodelovanja. Na letnem občnem zboru, ki je bil pretekli ponedeljek ob udeležbi nad 100 članov, so ugotovili, da je imela zadruga lani 131 milijomov din prometa, od tega nad 90 milijonov din pri odkupu kmetijskih pridelkov, vina in živine. V letošnjem gospodarskem načrtu so predvideli, da se bo promet zmanjšal za okrog 21 milijonov din zaradi opustitve trgovine v Rademerju in slabše sadne letine, računajoč na to, da bodo zmanjšali tudi poslovne stroške in tako ustvarili sorazmerno večji poslovni dohodek kot lani. Zadruga ima dva traktorja in več kmetijskih strojev, s katerimi že močno posega v kmetijsko proizvodnjo. Lani so vložili nekaj nad 4 milijone din v prepotrebno skladišče in kmetijske stroje. Strojni odsek je bil rentabilen, čeprav tega ni moč trditi za traktorske storitve pri oranju, predvidevaje pa, da bodo tudi pri teh storitvah dosegli rentabilnost z racionalnejšim izkoriščanjem traktorskih zmogljivosti.
V poročilih in razpravi je bila zlasti poudarjena potreba po smelejšem uveljavljanju zadružnega pridelovalnega sodelovanja, zlasti še v travništvu zaradi kvantitativnega in kakovostnega napredka v živinoreji im pri sladkorni pesi glede na predvidevano gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu, da bi se tako bolj približali uresničenju obveznosti po občinskem perspektivnem načrtu, obveznosti, ki so zastavljene zelo realno in jih bo mogoče uresničiti že s srednjo prizadevnostjo. Dosledneje se bodo morali zavzeti tudi za škropljenje sadnega drevja in sploh za sodobno vzdrževanje sadovnjakov, saj ugotavljajo, da bo ostalo sedaj precej sadnega drevja nepoškropljenega. Zadružniki z Murskega polja so se zavzeli zn ustanovitev zadružne traktorske postaje na Cvenu in za to da bi zadruga prevzela v lastništvo cvenski zadružni dom, ki je že več let muroponski problem in je šele sedaj začel služiti v namene, zaradi katerih je bil zgrajen, sicer prvi v Jugoslaviji. Do  bo treba popraviti in v njem uvesti nekatere izboljšave, kar bo terjalo od zadruge precej sredstev, ki pa jih sedaj
še nima na razpolago. Prosvetno dvorano bo zadruga, ko bo dom prevzela, izročila v upravljanje cvenskim društvom in organizacijam, ki so bile dosedaj glede prostora takorekoč brez vsake možnosti za večje uveljuvljanje na področju kultrno-prosvetnega in telesno-vzgojnega delovanja.
Zadruga ima sedaj lepo zaokrožen gospodarski okoliš in si je, čeprav še ni dosegla potrebne stabilnosti, že ustvarila solidne temelje za bodoče, še uspešnejše uveljavljanje v kmetijstvu.
S. K.
Rogašovski drobiž
Predstavnik mladinskih organizacij rogašovskega okoliša so na nedavnem posvetovanju razpostavljali o bližnji proslavi 40. obletnice KPJ 1. maja, zlasti pa o letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Vpraševali so tuidi, zakaj letos v Rogašovcih ne posluje knjižnica, ko pa je v njej na razpolago okrog 1500 knjig.
*
Akitiv mladih zadružnikov je na občnem zboru sklenili, da bodo njegovi člani tudi letos opravljali razne posle vendar jim bo zadruga morala izročiti v ta namen vsaj manjšo parcelo.
*
Novoizvoljeni šolski odbor bo v glavnem moral poskrbeti za dokončno ureditev stranišča in inštalacije v vsem šolskem poslopju.
*
Zbori volivcev so za nami. Volivci pa se ponekod upravičeno sprašujejo, kako to, da niso bili obveščeni na svojih zborih o občinskem načrtu in proračunu, zato se je zgodilo, da sta bila oba važna dokument« sprejeta brez njihove vednosti.
Obrtniki rogašo skega sektorja so že ocenili delov nje svoje zbornice v preteklem letu. Ugotovili so, da je v uku premalo vajencev in je le tretjina vseh obrtnikov zavarovanih pri skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov. Glede šušmarstva so menili, da bi bilo treba v bodoče kaznovati tudi stranko, ki da delati pri šušmarju.
*
Gasilski predstavniki so se strinjali s predlogom ObGZ, da je potrebno vpeljati nočno službo v vsaki vasi. To službo bosta izmenoma opravljala vsako noč po dva vaščana — nočna čuvaja.
FOTOKLUB V KRIŽEVCIH
V	Križevcih pri Ljutomera so odprli tečaj za fotoamaterje. Tečaj vodi tov. Janko Koren. Prireditelj pričakuje, da bo tečaj dobro uspel, saj imajo že aparat za povečavanje slik in za razvijanje, pa tudi prostor, v katerem se bodo praktično urili, so našli z veliko težavo.
V	kraju pa je še več drugih te-
čajev, med njimi tudi radioamaterski.	L. J,
Pridelovalno sodelovanje v Pomurju pred pomladansko setvijo
Vlak, imenova zadnja priložnost
(Nadaljevanje s 1. strani) jesenski setvi, priča pa nam c tem. da kmetijski proizvajalci odločitvijo vse do zadnjega trenutka. Po podatkih okrajne zadružne zveze je v tek sklenjenih pogodb za pridelovalno sodelovanje pri hibridni koruzi za nad 300 ha (ali 17 % plana), pri krompirju za 166 ha (55% plana), pri sladkorni pesi za 25 ha (8 odst.), pri travnikih za 460 ha (30 %), k čemur je treba dodati 430 ha travnikov splošnoljudskega premoženja. Naposled so doslej sklenili ustrezne pogodbe tudi za 11.000 prašičev in 2400 glav goveje živine.
NEZORANA LEDINA
ZA SLADKORNO PESO
Na terenu ugotavljajo, da so največje težave pri hibridni koruzi in sladkorni pesi. Za mnoge pridelovalce hibridna koruza ni tržni artikel, ker ne cenijo dovolj njene krmne vrednosti, ki se tržno izrazi šele pri prodaji živine. Objektivna težava je sicer v tem, da raztresene parcele onemogočajo obdelavo s pomočjo mehanizacije, hkrati pa pridelovalci v takoimenovanih koruznih rajonih napak sodijo, da dosegajo že dovolj visoke donose, kar pa ne drži. Neugodno vplivajo tudi znane lanske slabe izkušnje s sladkorno peso. Zadruge dolgo niso dobile za prideloval-
ce sladkorja (rezancev še niti doslej niso dobile), a tudi sama cena zaradi oddaljenosti tovarne (Osijek) glede na k romnir ni sorazmerna, mera pa pridelovanje krompirja mnogo manj delovne sile. Ne glede na to pa je že zdaj treba misliti na zelo verjetno gradnjo tovarne sladkorja v naši neposredni bližini — v Ormožu — in na to. da bo do gradnje prišlo le. če bodo zagotovljene v mariborskem in našem okraju zadostne količine sladkorne pese s pomočjo pridelovalnega sodelovanja. Računica bo v tem primeru mnogo ugodnejša, toda že danes kaže opozoriti na to, da zamujene priložnosti ne bo več mogoče nadomestiti.
Spričo dejstva,da predstavila krompir dobršen del kmetijske blagovne proizvodnje v Pomurju, v zadružnih krogih pričakujejo. da bomo pri krompirju prav gotovo dosegli ali celo presegli postavljeni plan. Tudi pri travnikih pričakujejo, da se bomo močno približali planu, medtem ko se bodo dokonča leta pri prašičih in goveji živini številke nedvomno podvojile.
POMOČ STROKOVNJAKOV
Za jesenske posevke v sklopu pridelovalnega sodelovanja so — kot poudarjalo na OZZ — vse pogodbe sklenjene, kme-
tijske zadruge so dobile potrebne kredite, a tudi posevki do zdaj dobro kažejo. Ugotavljajo pa. da se kmetijski slro-kovniaki ne zavzemajo za stvar tako kot so pričakovali. Medlem ko so se jeseni pri sklepanju pogodb kmetijski strokovnjaki resno zavzeli za uspeh, tega ni moč trditi za sklepanje pogodb pri pomladanskih kulturah. Znano je tudi, da so posamezni strokovnjaki zadolženi za določene kmetijske zadruge, nekaterih izmed njih pa že od jeseni ni več blizu. Seveda je del krivde — kot že rečeno — tudi na kmetijskih zadrugah, ker niso sklenile z njimi ustreznih pogodb.
Ne glede na to pa kmetijski proizvajalci v Pomurju danes vedno bolj uvidevajo, da je primitivni proizvodnji odbila zadnja ura. Bogate rezerve v živinoreji, s katerimi se marsikje drugod ne morejo pohvaliti. nudijo izredne perspektive že v bližnji prihodnosti.
lovalno sodelovanje pa kmetijskim proizvajalcem nudi zadnjo priložnost, da ne bodo ostali — prav tako že v bližnji prihodnosti — praznih rok. To pa bi bila nenadomestljiva in neprecenljiva škoda tako za kmeti iške proizvajalce, za našo pokrajino in za skupnost.
B. S.
J
POMURSKI VESTNIK, 2. APR. 1959
4
VSELJIVO HIŠO, enostanovanjsko, visokopritlično v Mlajtincih št. 44 pri Murski Soboti, ugodno prodam. Vprašati: A. Benko, Slatina Radenci 82.	M-288
OTROŠKI VOZIČEK, kombinirani, skoraj nov, prodam. Jeran, Lendavska 8, Morska Sobota.
M-289
NOVO POSLOPJE, hleve in hišo s 4 ha zemlje Križevcih pri Ljutomeru, prodam. Ana Vrbnjak. Križevci pri Ljutomeru 64.
M-290
KMEČKEGA FANTA, veščega dela s konji na manjše posestvo v bližini mesta sprejmemo. Sršen — Limbuš.	M-307
ARONDIRANO POSESTVO, 2,74 ha. zidana hiša, elektrika, blizu ceste pri Radgoni s preužitkom poceni prodam. Naslov v upravi lista.
M-293
3 ha POSESTVA s poslopjem, električna napeljava, lep sadovnjak, prodam. Vprašati pri Jullijani Anžel, Bučečovci, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-278
88 a TRAVNIKA, dobra lega, v bližini Murske Sobote prodam zaradi starosti. Naslov v upravi lista.
M-295
HIŠO z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom prodam. Cena ugodno (po dogovoru). Vprašati pri Sever, Puconci 58.	M-296
VRTNARSKO VAJENKO za takoj iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Horvat, Ormoška c. 48, p. Ljutomer.	M-308
47 a GOZDA prodani v Bučečovcih po ugodni ceni. Informacije pri Vlado Kozar, Rožički vrh 24, p. Videm ob Ščavnici.	M-311
ČESTITKA
Miodragu Raduloviču in Tereziji Rožman želi vse najboljše na njuni novi življenjski poti
kolektiv ČZ P »Pomurski tisk«
LESENA BARAKA, trdokrita, dvostenska z dvemi okni, primerna za delavnico, velika 4,7 x 3,5 m ter razni čebelarski inventar prodam. Vprašati pri Majcen, Križevci pri Ljutomeru 22.	M-297
DENARNICA Z DOKUMENTI je bila Izgubljena 26. marca od trgovine »Borovo« do Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Pošten najditelj naj vrne dokumente v trgovino »Borovo«, denar pa obdrži.
M-29S
SVINJSKI HLEV v dobrem stanju, prodam. Ogled:	Vrtna ulica 3,
Murska Sobota.	M-292
VINOGRAD Z GOZDOM. 1 ha 5 arov prodam. Informacije: Mestni trg 13, p. Ormož.	M-300
ZAHVALA
Iskreno se zahvaijujemo g. primariju dir. VRBNJAKU za vso požrtvovalnost, da bi ohranil našega dragega ateka Jožeta VRBANČIČA pri življenju. Iskrena hvala tudi zdravnikom dr. Borcuvšaku, dir. Palančaju in dir. Lakatnju za vso pomoč v njegovih zadnjih urah.
Družina VRBANČIČ Radomerje
VABIMO
vodstva sindikalnih organizacij, vseh vrst šol, internatov ter organizacij SZDL, da postavijo v svojih organizacijah
enega ali več poverjenikov Prešernove družbe,
obstoječim pa nudijo čim več pomoči. Naslove novih poverjenikov pa javljajte svojim občinskim odborom Prešernove družbe ail pa upravi v Ljubljani, Erjavčeva 14a, telefon 21-048.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA M. SOBOTA obvešča:
Predlogi za priznanja:
Čeprav smo že neštetokrat objavili in pozvali, da je rok za predložitev predlogov za priznanja GZ LRS 15. marec, do danes še teh nismo prejeli, čeprav je še mnogo primerov, kjer bi jih zaslužnim članom morali podeliti. Prosimo vsa društva, da preko svojih občinskih gasilskih zvez resne predloge dostavijo napozneje do 10. aprila 1959.
Strojniški tečaj:
Ker še vsa društva, ki posedujejo mot. brizgalne, nimajo dovoljnega števila strojnikov t. j. najmanj dva, pozivamo operativna vodstva, da poskrbe za tovariše, ki imajo voljo in smisel za strojniško službo ter jih takoj prijavijo na OGZ, ki bo s tečajem začela predvidoma dne 6. aprila 1959.
Občinska gas. zveza Murska Sobota poziva vsa ona društva, katera še niso dostavila zapisnikov občnega zbora, zapisnika I. seje UO in tromesečnega poročila, da vse dostavijo takoj, ker sicer onemogočajo redno poslovanje ObGZ.
Iz pisarne OGZ
OBJAVE
REDNI LETNI TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL IN AVTOMOBILSKIH PRIKLOPNIKOV ZA LETO 1959
Po čl. 8 pravilnika o registraciji motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov ter navodil Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS se bodo redni letni tehnični pregledi motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov v okraju Murska Sobota opravljali od 20. do vključno 28. aprila 1959.
Komisija za tehnični pregled motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov bo opravljala preglede za vsa vozila z območja občinskega ljudskega odbora M. Sobota, Beltinci in Petrovci — Šalovci v prostorih gasilskega doma v Murski Soboti, dne 24., 25., 27. in 28. aprila od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
Za motorna vozila z območja občinskega ljudskega odbora Lendava bo komisija opravljala tehnični pregled v prostorih podjetja »Nafte« — vozni park, dne 21. 4. 1959, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
Za motorna vozila z območja občinskega ljudskega odbora Ljutomer v prostorih »Agroservis«, dne 22. 4. 1959, od 7. do 12. in od 13. do 17. ure.
Za motorna vozila z območja občinskega ljudskega odbora Gor. Radgona v prostorih »Avtoremont«, dne 23. 4. 1959, od 7. do 12. in od 13. do 17. nre.
Na tehnični pregled naj pripeljejo lastniki motorna vozila očiščena in podmazana, ter v brezhibnem stanju. Številka na motorju in šasiji mora biti obkrožena z belo ali rdečo barvo.
Za vsa motorna vozila, ki so last gospodarskih organizacij, morajo njih upravitelji poleg prijave predložita tudi potrdilo o zavarovanju motornega vozila po odredbi o nevarnosti (rizikik), za katere je gospodarska organizacija dolžna zavarovati osnovna sredstva in sredstva skupne uporabe (Ur. list FLRJ, štev. 14/58).
Poznejši tehnični pregledi motornih vozni bodo v Murski Soboti vsak petek do 31. maja 1959 od 8. do 12. ure. Poznejši tehnični pregledi pa bodo 14-dnevni, s pričetkom od 12. junija 1959 od 10. do 12. ure.
Navodila in tiskovine dobijo lastniki motornih vozil na Tajništvu za notranje zadeve v Murski Soboti.
Po 9. maju 1959 ne bodo smela voziti v javnem cestnem prometu vozila, katerim ni podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja za leto 1959. Lastniki neregistriranih motornih vozil morajo evidenčne tablice oddati najbližnji postaji LM.
Iz pisarne
Tajništva za notranje zadeve Murska Sobota
RADIO M. SOBOTA
202.1 m — 1484 kHz (1 KW)
Četrtek: 17.00 Oddaja v madžarskem jeziku in obvestila;
17.15	Želeli ste, poslušajte. Nedelja: 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila;
12.15	Želeli ste, poslušajte;
13.00 Oddaja v madžarskem jeziku.
Torek: 17.00 Lokalna poročila in obvestila:
17.10 Oddaja v madžarskem jeziku.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljane od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00.
Cenjene poslušalce in poslušalke obveščamo, da bomo v nedeljo, dne 5. aprila po naši redni oddaji ob 13.15 prenašali magnetofonski posnetek s prve javne oddaje »Pokaži, kaj znaš«, ki je bila v nedeljo, dne 29. t. m. v kinodvorani v Murski Soboti.
Radijski svet soboške relejne radijske postaje razpisuje honorarno službeno mesto akviziterja in organizatorja propagandne službe. Interesenti naj vložijo pismene prošnje.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo:	Murska
Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138	— Uprava: M.
Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1-365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomurske tiskarne ▼
Murski Soboti
DEŽURNI ZDRAVNIK
V	SPLOSNI AMBULANTI
Dne 5. aprila 1959 — Dr. Talanji
— Phajfer Lea. Krekova ul. 2.
NOČNI DEŽURNI ZDRAVNIK NA DOMU
Od 6. do 12. aprila 1959 — Dr.
Gregorc — Kastelic Anica.
KRVODAJALCI
NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI
MURSKA SOBOTA od 23. III. do
28. III. 1959
Sever Štefan, Pečarovci, (prvič); Gostan Marija, Lipa, (tretjič); Lendvaj Frančiška, Melinci, (drugič); Pucko Jožef, Vel. Polana, (tretjič); Smolko Marija, Beltinci, (prvič); Podlesek Kalman, Šalamenci, (četrtič); Fordan Jožef, Pince, (prvič); Bagladi Jožef, Pince, (prvič); Krajčič Pavel, Pince, (prvič); Perčič Irena, Pince, (prvič); Dijak Rozalija, Pince, (prvič); Tot Rozalija, Pince, (prvič); Gal Helena, Pince, (prvič); Čandar Rozalija, Pince, (prvič); Fordan Stefan, Pince, (prvič); Fordan Ana, Pince, (prvič); Koša Marija, Pince, (prvič); Kepe Terezija, Pince, (prvič); Lorinc Marija, Pince, (prvič).
V	imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Transfuzijska postaja v Murski Soboti.
PREKLIC
Mirko Šmalc iz Ljutomera preklicujem žaljive besede, izrečene 14. 12. 1958 Pintarič Ljudmili: iz Noršinec ter se ji zahvaljujem, da je umaknila zasebno tožbo.	D-291
Splošno kmetijsko gospodarstvo Nova Gorica — Ajševica ZAPOSLI 15—20 DELAVCEV — SEZONCEV
za razna kmetijska dela. Nastop na delu takoj. D-302
Petek, 5. aprila — Žarko Sobota, 4. aprila — Izidor Nedelja, 5. aprila — Vinko Ponedeljek, 6. aprila — Ivo Torek, 7. aprila — Rado Sreda, 8. aprila — Albert Četrtek, 9. aprila — Ljubo
MURSKA SOBOTA — od 1. do 2. aprila francoski film: »Heroji so utrujeni«; od 3. do 5. aprila ameriški barvni cinemascope film: »Vrt zla«; od 6. do 7. aprila ameriški film: »Modri pajčolan«; od
8.	do 9. aprila ameriški vistavision film: »Ure obupa«.
GORNJA RADGONA — od 4. do 5. aprila angleški barvni film: »Lepo je biti mlad«; 8. aprila francoski film: »Moški so taki«.
LJUTOMER — od 4. do 5. aprila angleški barvni film: »Semenj želja«; od 8. do 9. aprila slovenski film: »Ne čakaj na maj«.
SL. RADENCI — 2. aprila italijanski barvni film: »Scampolo 53«; 4. in 5. aprila poljski barvni film: »Petorica iz ulice Barske«;
9.	aprila jugoslovanski film: »Naša se pota razidejo«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - 4. in 5. aprila amer. barvni film: »Tajinstveno močvirje«; 8. aprila italijanski film: »Zvesta Šenka«. VIDEM OB ŠČAVNICI - 4. in 5. aprila francoski film:	»Stopnice
za služinčad«.
VELIKA POLANA — 5. aprila jugoslovanski film: »Ob času«.
VERŽEJ — od 4. do 5. aprila ameriški film: »Tujec je poklical«; 8. aprila madžarski film: »Dvanajst zadetkov«.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, ateka, dedeka. pradedeka, brata in štrka
JOŽEFA VRBANČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti in ga posuli z venci cvetja. Iskreno se zahvaljujemo govornikom gasilskega društva Radomerje in Občinske gasilske zveze za poslovilne besede, vaškim gasilcem za vso pomoč in spremstvo do groba, pevskemu društvu »Svoboda« Ljutomer za žalostinke, mestni godbi Ljutomer, kolektiva Bolnice in Zdravstvenega doma Murska Sobota za poklonjeno cvetje in številno udeležbo, vsem znancem in prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so ga tako številno spremljal i na njegovi za dinji poti. Lepa hvala častiti duhovščini..
Žalujoči:
Družina Vrbančič, Gabron, Košak, O-310	Nemec in Stulhofer
Komisja za razpis delovnih mest pri Komunalni banki v Murski Soboti razpisuje sledeča delovna mesta:
za poslovno enoto v Murski Soboti
1 KREDITNEGA REFERENTA
1	REFERENTA ZA PLAČILNI PROMET
2	PRIPRAVNIKA ZA BANČNE USLUŽBENCE
za poslovno enoto v Gornji Radgoni 1 KREDITNEGA REFERENTA 1 REFERENTA ZA DOLGOROČNI SEKTOR
1	SEKRETARJA
za poslovno enoto v Lendavi
2	PRIPRAVNIKA ZA BANČNE USLUŽBENCE
za poslovno enoto v Ljutomeru 1 KNJIGOVODJA
Pogoji: Kandidati morajo imeti dovršeno srednjo šolo in izpolnjevati pogoje iz 31. čl. Zakona o javnih uslužbencih. Prednost imajo kandidati z bančno prakso ali prakso v knjigovodstvu gospodarskih organizaciji
Osnovna in položajna plača po Zakonu o javmih uslužbencih,
Prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjega stažbovispta je vložiti v roku 20 dni pri Komunalni banki v Murski Soboti. Rolk za vložitev prošenj za pripravnike je 30. junij 1959. Kandidati morajo k prošnji predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju.	0-299
PRODAJA TRAVE
Vodna skupnosit v Murski Soboti obvešča vse interesente, da se bo vršila prodaja trave na nasipih kanala Ledava — Mura dne 4. aprila 1959; na nasipih potoka Ledave in njenih pritokih pa v dneh 6., 7. in 8. aprila 1959.
Točnejše informacije se dobijo pri upravi Vodne skupnosti in pri ObLO v Murski Soboti, Beltincih in Lendavi.
0-305	Uprava
KVALIFICIRANE IN PRIUČENE
ZIDARJE
sprejmemo v stalno zaposlitev.
Hrana in samsko stanovanje zasigurana. Stanovanje je v zidani
stavbi. Nastop službe možen takoj.
GRADBENO PODJETJE
GRADITELJ
LJUBLJANA, Šmartinska 64b 0-305	Telefon 31-077
Obvestilo staršem!
Te dni se vaši v Murski Soboti cepljenje proti davici in kozam. Cepljeni morajo biti vsi predšolski otroci.
Starši, ki niso dobili vabila, naj pripeljejo otroke na cepljenje 9. 4. 1959. ob 14. uri v grad.
Občinski ljudski odbor MURSKA SOBOTA odsek za zdravstvo
VREMENSKA NAPOVED za čas od 2. do 12. aprila
Nestalno s pogostimi, mnogokrat močnimi padavinami, obenem pričakujemo prej ali slej močna ohladitev s snegom do nižin, kasneje pa v prvi jasni noči slano.
OBVESTILO BRALCEM!
Cenjene bralce obveščamo, da je v tej številki zaradi pomanjkanja prostora izostalo nadaljevanje romana »Mrlič v avtu.« Prosimo cenj. bralce, da nam to oprostijo.
SLUŽBENA OBJAVA PRP
II. KOLO - 5. APRIL 1959 M. SOBOTA, igrišče TVD »Partizan« ob 10. uri — TVD »Partizan« Murska Sobota : SAG. Sodnik:Cigan, službujoči delegat: Kovs.
BELTINCI, igrišče TVD »Partizan« ob 10. uri — TVD »Partizan« Beltinci: TVD »Partizan« Lendava. Sodnik: Obal (obenem tudi službujoči delegat).
ESS — prosta.
REZULTAT I. KOLA TVD »Partizan« LENDAVA: TVD »Partizan« M. Sobota 5:28 (1:12)
NAFTA — RAKIČAN 1:5 (0:1)
V Lendavi sta se v nedeljo srečali moštvi domače »Nafte« in gostujočega »Rakičana«. Odigrali sta živo in tehnično lepo prijateljsko igro, ki so jo zbrani gledalci spremljali z velikim zanimanjem.
Gostje so kljub velikemu prizadevanju domačega moštvu že v 5. minuti dosegli prvi gol. Zadnja dva gola gostov sta padla proti koncu igre. Za Nafto je dal edini in časten gol Vajda 5 minut pred koncem, za Rakičan pa Daje 2 in Jani Horvat 1. Sodil je Gerenčer — objektivno.
Komisija za sprejem in odpust delavcev v podjetju: »Panonija«, industrija kovinske galanterije v Murski Soboti razpisuje sprejem uslužbenca na delovno mesto:
OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV, BLAGAJNA IN ZADEVE S PODROČJA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Potrebna strokovna izobrazba: dokončana srednja šola ali nedokončana srednja šola z nekaj let prakse.
Nastop službe takoj!	0-313
KMETIJSKE ZADRUGE IN KMETOVALCI!
V drevesnic: pri Gradu imamo na razpolago za prodajo še večje količine SADNEGA DREVJA. Prvorazredno za 180 din komad, drugorazredno pa 140 din za komad.
Ker je spomladansko sajenje v teku, pohitite z nakupom!
Kmetijsko-gozdno gospodarstvo RAKIČAN
0-312	MURSKA SOBOTA
KZ LIPA — ODRANCI, razpisuje delovno mesto	O -315
BLAGAJNIKA
Pogoj: srednja ali nižja šolska izobrazba in nekaj let prakso v blagajniškem poslovanju. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na upravo KZ Lipa — Odranci pošta BeRi.no:.
Splošno gradbeno podjetje »KONSTRUKTOR« v Mariboru sprejme večje število
ZIDARJEV
ZA SVOJA GRADBIŠČA V MARIBORU
Nastop službe 1. aprila in pozneje. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in terenski dodatki po tarifnem pravilniku.
Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure.
Večje sknpine naj predhodno pismeno javijo svoj prihod.
0-261
Trgovsko podjetje na veliko »POTROŠNIK« v Murski Soboti, Titova cesta 1
OBVEŠČAMO VSE CENJENE ODJEMALCE TRGOVSKIH PODJETIJ, POSLOVALNICE IN KMETIJSKE ZADRUGE, da podjetje s 1. aprilom 1959 uvaja noVi delovni čas od 6. ure zjutraj do 14. ure popoldan.
0-301	Kolektiv podjetja!
Na podlagi 9. odstavka 16. člena pravdi sklada občinskega ljudskega odbora Murska Sobota za zidanje stanovanjskih hiš objavlja upravni odbor sklada
3. razpis
za dodelitev posojil iz sredstev sklada občinskega ljudskega odbora za zidanje stanovanjskih hiš v letu 1959
Posojila se bodo dodeljevala za zidanje, dozidavo ali dovršitev novih in za popravilo obstoječih stanovanjskih hiš. Prošnje za dodelitev lahko vlagajo: gospodarske organizacije, hišni sveti, zavodi, politično teritorialne enote, delavci, uslužbenci in druge osebe, za katere se plačuje stanovanjski prispevek, naslednji samo za dograditev stavb.
Interesenti vložijo prošnje za dodelitev posojila iz sklada v Komunalno banko Murska Sobota. Del lastnih sredstev, izračunan na podlagi predračunske vrednosti objekta mora znašati: za politično teritorialne enote 5 % gospodarske organizacije 25 % za delavce in uslužbence najmanj 50% in za zavode, ustanove in vse druge interesente 20 %.
Prošnja mora vsebovati: svrho posojila, višino, rok odplačila in jamstvo za posojilo, vrednost lastne udeležbe v objekt. K prošnji se prilaga revidirani glavni projekt zgradbe (načrt, tehnični opis in predračun) dokazilu o lastništvu zemljišča, oziroma pravici koriščenja zemljišča, (zemljiškoknjižni izvleček). Razen navedenih dokazil prilagajo: Gospodarske organizacije: sklep delavskega sveta oziroma najvišjega organa o graditvi. Hišni sveti: sklep hišnega sveta o popravila, dograditvi ali dovršitev stanovanjskih hiš. Zavodi: sklep upravnega odbora o gradnji objekta. Politično teritorialne enote: sklep predstavniškega telesa o gradnji. Delavci in uslužbenci in druge osebe, za katere se plačuje stanovanjski prispevek: dokaz o višini mesečnih prejemkov (plače, pokojnine) in uradno potrdilo o premoženjskem stanju. Komunalna banka lahko od posameznih prosilcev zahteva še druga dokazila, ki so potrebna za oceno njihove kreditne sposobnosti.
Prošnje je treba vložiti do 15. 4. 1959.
OBČINSKI KREDITNI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ PRI OBČINSKEM LJUDSKEM 0-306	ODBORU MURSKA SOBOTA
POMURSKI VESTNIK, 2. APR. 1959
5
Neprivlačno kulturno razvedrilo — gledalcev več doma kot v dvorani.
DRUŽABNO ŽIVLJENJE V MURSKI SOBOTI POD DROBNOGLEDOM
Vrtiljak predlogov in pobud
V zadnji številki našega tednika smo obljubili bralcem majhen sprehod po Pomurju. Vmesne postaje našega sprehoda naj bi bili vsi štirje večji centri Pomurja: Murska Sobota, Radgona* Lendava in Ljutomer. Naš reporter je prejel nalogo, naj postavi pod drobnogled družabno življenje v teh krajih. Pri tem ne gre toliko za analizo sedanjega stanja, ki nam je vsem dobro znano, temveč predvsem za to, kaj bi bilo mogoče ukreniti za poživitev in popestritev družabnega življenja v naših krajih. Ti se iz leta v leto bolj razvijajo, v družabnem življenju pa se poslužujemo oblik, ki smo jih podedovali od svojih pradedov.
POSLUH ZA UTRLP ČASA Naša prva postaja: Murska Sobota. V razgovoru z uglednim soboškim kulturnoprosvetnim delavcem je naš reporter zabeležil naslednjo zelo zgovorno pripombo: »Za nastop pevskega zbora je naravnost nemogoče privabiti zadovoljivo število poslušalcev.« Temu se ne smemo čuditi. Danes, ko si utira v naših krajih pot tudi že televizija, »klasični« nastopi domačih pevskih zborov niso več tako privlačni kot pred časom, ko tehnika še ni imela tako pomembnega mesta v našem življenju. Dalje je danes skoraj v vsaki hiši radijski sprejemnik. Človek le zavrti gumb in že lahko posluša slovite pevce iz vseh kontinentov. Če torej hočemo nuditi ljudem kulturno zabavo iz »domačih virov«, bomo morali nedvomno bolj prisluhniti utripu časa, za katerega naši ljudje nikakor niso nedovzetni.
O tem nam priča tudi nedavno uspelo gostovanje dalmatinskih pevcev zagrebške televizije, še bolj pa uspela nedeljska oddaja soboške rarijske relejne postaje: »Pokaži, kaj znaš!« Tu ni bilo vprašanje, kako pritegniti gledalce oziroma poslušalce, ampak narobe: kje dobiti sedeže oziroma kako razširiti dvorano. Pobudnike prve im druge prireditve lahko javno pohvalimo z željo, da si želimo posnemanja!
KULTURNA ZABAVA JE POTREBA Vendar: pustimo ob strani ugotovitve, značilne za današnje stanje, ki mu botrujemo prav vsi. Na dan s predlogi, ki jih je zbral naš reporter v razgovora z našimi delovnimi ljudmi na temo:	DRUŽABNO
ŽIVLJENJE V SOBOTI. Se prej kaže omeniti predvideno gostovanje mariborske Opere, ki ga bo s svo-
jimi sredstvi omogočil kolektiv »Pomurskega tiska« v zvezi z desetletnim jubilejem »Pomurskega vestnika« in petletnim jubilejem Pomurske tiskarne. Soboška javnost nedvomno pozdravlja tudi to pobudo, k temu pa velja dodati le to: v kolikor bi imeli v Soboti organizirano načrtno skrb za gostovanja priznanih kulturnih, zabavnih in drugih ansamblov, nam prav gotovo ne bi bil dolgčas skoraj nobeno nedeljo.
In že lahko preidemo k prvemu konkretnemu predlogu. Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev, ki ga bodo v Murski Soboti bržčas spričo potrebe ustanovili že v kratkem, nedvomno kaže razširiti s predstavniki kulturnoprosvetnih institucij (Ljudska univerza itd) in tovrstnih ustanov in podjetij (n. pr. »Pomurski tisk«)* kakor tudi drugih činiteljev, ki so na ta ali oni način v posredni ali neposredni zvezi s kulturnoprosvetno dejavnostjo (torej tudi z družabnim življenjem v našem mestu). Tako bi dobili, neke vrste koordinacijski organ, ki bo lahko prevzel nase skrb za načrtno organizacijo raznih kakovostnih gostovanj v M. Soboti, vendar s tem pridržkom, da bela vrana še ne pomeni pomladi. Leto ima namreč 12 mesecev in to bi moral ta organ tudi upoštevati.
LOKALNE MOŽNOSTI IN KLUBSKO ŽIVLJENJE
Seveda nikakor ne smemo pozabiti na lokalne možnosti. Zabavni spored bi vsaj dvakrat na leto lahko pripravili z domačimi močmi din niti zabavnega orkestra ne bi bilo treba vabiti od drugod, saj imamo priznan orkester J. Baranja kar v svoji sredi (kadar ne gostuje drugje). Poživitev dejavnosti dramske skupine domače »Svobode« s sodobnim repertoarjem je tudi pomemben prispevek, ki ga lahko obogatijo še občasna gostovanja dramskih (in zabavnih) skupin iz ostalih krajev Pomurja s svojimi najuspešnejšimi odrskimi uprizoritvami in nastopi. Seveda je tudi tn skrb, brez katere ne bo uspeha.
Sodobna oblika družabnega življenja so nedvomno tudi klubi: Številni delovni ljudje v Soboti sodijo, da bi v našem mestu potrebovali vsaj en tak klub. To, kar namerava urediti soboška »Svoboda« v svoji čitalnici (o tem smo poročali v prejšnji številki), naj bi bil nekak začetek. Nekateri tudi predlagajo preureditev kavarnice poleg Glasbene šole v klubske prostore. Tu naj bi našli svoj življenjski prostor ta-
ko ljubitelji televizije, časnikov in revij, šaha, biljarda in drugi. Tudi na prijatelje kvari ne bi pozabili. Seveda bi imel klub tudi primerno okrepčevalnico. Sredstva, pravijo mnogi izmed predlagateljev, bi bilo treba nekje dobiti, saj se je klasično kavarniško življenje že preživelo.
IZLETI NISO RAZKOŠJE Izletniška dejavnost naj ne bi bila na zadnjem mestu. Sedaj, ko se je v Soboti in Pomurju razmahnil avtobusni promet in ob bližnjih obetih za boljše cestne zveze z ostalimi kraji Slovenije bi bilo mogoče
Nogometna tekma — za gledalce pogosto edino nedeljsko razvedrilo.
ostreči tudi prijateljem izletov. Tu niso mišljeni zaključeni izleti posameznih kolektivov. Izletov na morje, na Pohorje, v Logarsko dolino im številne druge letoviščarske točke naše domovine naj bi se udeleževali interesenti, ki jih je prav gotovo dovolj. Z avtobusi bi kazalo tudi organizirati obiske gledaliških predstav v Mariboru. Omenjajo še organizirano skrb za weekende ob Muri im izletništvo po Pomuirju, ki mu ne primanjkuje prirodmih lepot im kulturnih ter zgodovimskih znamenitosti. Za vse to bi bila potrebna potovalna pisarna (imenovali bi
jo lahko tudi drugače), ki bi ob današnjih potrebah in možnostih nedvomno uspevala.
PROMENADNI KONCERTI
Promenadni koncerti so oblika družabnega življenja, ki s« do danes še ni preživela. Kaže, da jih letos v Soboti ne bomo pogrešali ob nedeljskih dopoldnevih, ne bi pa bilo napak, če bi jih povezali tudi s pionirskimi nastopi in tekmovanji, kolesarskimi in avto-tekmovanji odraslih im podobnim. Ob takih priložnostih, v kolikor bomo redno im organizirano skrbeli zanje, bi se naši delovni ljudje kaj radi zbirali im zbliževali. Kakšnih posebnih »investicij« take in podobne prireditve ne zahtevajo, stroške pa je pogosto mogoče krili s prostovoljnimi prispevka in vstopnino.
MLADINA LJUBI PLES
Ne pozabimo tudi na to, da naša mladima (kot mi vsi nekoč in nekateri še danes) rada pleše. Ni nobena uganka, da se mladina ne počuti ugodno na raznih veselicah (beri: vinskih poskušnjah), ki so povezane z večjimi denarnimi izdatki in s tem, da si nekako prisiljen uživati po preživelem nenapisanem »družabnem« zakonu za istim mestom za mizo kulinarične in druge dobrote in plesati, kadar se godcem zazdi. Žal nimamo v Soboti dvorane, da bi mladim plesalcem ustregli že letos. Ko pa bodo za to možnosti, ne smemo pozabiti na našo mladino in ji omogočiti redne plesne prireditve z majhnimi, a solidnim sodobnim plesnim orkestrom in skromno brezalkoholno okrepčevalnico. To je sicer želja mladih, skrb za mladino in njeno družabno življenje ter nadzor pa je stvar odraslih.
B. Šinko
To je le nekaj predlogov in sugestij, ki jih je zbral naš reporter med delovnimi ljudmi Sobote. Seveda to še ni vse, kar bi bilo moč v bližnji prihodnosti storiti za poživitev in popestritev družabnega življenja v našem mestu, zato pozivamo bralce in prebivalce Sobote, da se oglasijo z lastnimi prispevki o tem vprašanju.
Uredništvo
Za pet kovačev — kino najcenejše in običajno edino kulturno razvedrilo. Posnetek, ki ga je »ujel« naš fotograf pri blagajni sicer ne pove toliko kot pogosta gneča pri blagajniški linici. Kavbojski filmi so Še zmeraj najbolj privlačni, zato je blagajna kina verodostojen barometer okusa občinstva.
Prazni kavarniški prostori z nezasedenimi mizami — veren prikaz dejstva, da se je »klasično« kavarniško življenje preživelo. Ob sobotnih večerih je slika sicer drugačna, toda to ne zmanjšuje vrednosti prejšnje trditve.
Nadaljevanje
Na poti do Lune
Zgodil se je ; ČUDEŽ
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
Po mnenja nekaterih vojakov, pa tudi politikov naj bi bila stalna nedosegljiva baza za raketne napade ___Luna, seveda tedaj, ko jo človek doseže.
Toda pomislimo samo na to,. kakšna ogromna raketa bi morala biti, ki bi ponesla na Luno serijo raket za obstreljevanje Zemlje in dovolj goriva za izstreljevanje teh raket nazaj na Zemljo! Takšna raketa nikdar ne bo poletela v vesolje, ker je prevelika, pretežka in za letenje nima sposobnosti ter je tudi ne bo imela zlahka, pa naj človek iznajde še takšna pogonska goriva.
S takšnimi možnostmi, ki so zasnovane le na prestižu, ni mogoče računati. Ostane torej le še prvotna možnost medcelinskega obstreljevanja, katerega vrednost pa smo že pregledali. Prav zato, ker je vsak podoben napad že zdaj skoraj povsem nesmiseln, je v političnih in državniških krogih, postopoma sicer, toda vse bolj, vedno več razumevanja za razgovore o razoroževanju, kar je tudi edini način za zmanjševanje nasprotij med obema svetovnima blokoma, kajti tehtanje oborožene moči obeh strani je tisto, kar povečuje napetost v svetu in zaostruje hladno vojno, od katere ima človeštvo le izgubo dragocenega časa, ki bi ga bilo mogoče bolj koristno in donosno uporabiti.
Še preden so prišle v javnost podrobnosti o raketnem dvoboju z atomskimi frontami so torej ameriški strategi že verjeli v sovjetsko premoč v konstrukciji in proizvodnji! vodenih izstrelkov. Od tod tudi opisani alarmni sistem. Povprečni Američani pa so bili povsem uspavani z ameriško tehnično premočjo in so zviška gledali na vse izza »železne zavese«.
Tedaj pa se je zgodili »čudež«. Svet je presenetil« objava sovjetskih radijskih postaj, v petek 4. oktobra 1957. leta, da so spustili na pot okrog zemlje prvi umetni satelit, ki se je gibal 900 km nad zemljo s hitrostjo 28.000 km na uro in je obkrožili zemljo v 95. minutah. Ta satelit je bil kovinska krogla s premerom 58 cm, težak 83 kg.
V Sovjetski zvezi so torej brez napovedovanja naredili tisto, kar so Američani z veliko samozavestjo in ponosom že dolgo napovedovali. Po ameriškem projektu »Vanguard« (po imenu rakete) je potrebno za dviganje, uravnavanje in pospeševanje imeti tristopenjsko raketo težko 10.000 kg, če hočemo poslati na pot okoli Zemlje v višini 500 km samo 10 kg težak satelit. To pomeni, da je za prenos 1 kilograma teže v vsemirje bila potrebna raketa težka 1000 kg. Po istem projektu bi sprožili prvo stopnjo rakete navpično z gorivom iz tekočega kisika in kerozina, ki bi dvignil raketo v dveh minu'ah do 60 kmvisoko, kjer bi raketa dosegla hitrost 1200 metrov v sekundi. V tej višini odpade prva stopnja rakete in prevzame pogon druga stopajta z mešanico solitrne kisline in dimetilnega hidrazima, ki poveča hitrost na 4.250 metrov v sekundi in dvigne raketo do končne višine 500 km. Druga stopnja, s krilnimi napravami naravna raketo v vodoravno smer, nato pa nastopi tretja stopnja s trdnim gorivom, ki da satelitu hitrost nekaj nad 7,5 km v sekundi. Potem se raketa in satelit ločita.
Primerjava s tem ameriškim projektom pove, da je bil prvi sovjetski umetni satelit izstreljen z raketo, ki je tehtalo vsaj 83 ton. To seveda tedaj,
če Sovjeti niso iznašli učinkovitejše gorivo, ce, ce, čo . . . Torej mnogo ugibanja in negotovosti.
Po prvi osuplosti je Ameriko preplavila grmada očitkov, naslovljenih vsem tistim forumom, od katerih so največ pričakovali. Na dan so prišla nesoglasja v armadi, saj so gradili zase mornarica, letalstvo in pehota in si medsebojno skrivali dosežke, da bi se uveljavili eden pred drugim. Znanstveniki so imeli priložnost na ves glas spregovoriti o žaljivem odnosu do znanstvenega dela in do znanstvenika, ki ga smatrajo za čudaka, med tem ko ga v Sovjetski zvezi visoko cenijo im ga tudi dobro, primerno plačajo, saj ima znanstvenik v SZ desetkratno plačo napram povprečnemu proizvajalca ... in tako naprej . . .
Še se niso opomogli od nenadnega šoka, ko je c počastitev velike Oktobrske revolucije poletel nad Zemljo drugi umetni! satelit, težak kar 508,3 kg s psičko Lajko. Ta satelit je obkrožil Zemljo v 102 minutah s hitrostjo 8000 m v sek. v povprečni višini 900 km. Kakšna raketa je ponesla v višave takšno nezaslišano težo? Ali je bila ta raketa res čez 508.000 kg težka?
Nastopila je mučna zadrega. Američani so sicer Še vedno z velikim zaupanjem govorili o množini svojih raket, toda o izrednih lastnostih (če so bile res izredne lastnosti) sovjetskih raket pa so lahko le ugibali. Zato so pa tem vztrajneje govorili o svojih raketah »Snairk«, »Jupiter«, »Corporal«, »Sergeant«, »Honest John«, »Little John« in »Lachrose«, pa še o drugih. To so večinoma balistični izstrelki v času obeh Sputnikov. Pozneje so se pojavili še drugi.
Po letnem občnem zboru soboškega TVD
Lani: uspešno!
Soboškega »Partizana« lahko po lanskih uspehih uvrstimo med najboljša slovenska telesno-vzgojma društva, čeprav sicer uradno takšnega priznanja ni dobil. Nekateri nje-
govi dosežki, zlasti še na športnem področju, presegajo daleč celo meje Pomurja — udeležba na Teku Republike Ln drugo mesto domačega atleta Kovača v tem tekmovanj«, nastop orodne reprezentance Slovenije v Soboti, udeležba na pohodu »Ob žici okupiraine Ljubljane«, že drugič osvojeno prvenstvo LRS v hokeju na travi in udeležba hokejskega moštva na tekmovanju za državno prvenstvo, udeležba na tekmova-vanju za državno prvenstvo v perjanici, organizacija dvoboja Hrvat-ska — Sloveniija v Soboti z lepo udeležbo domačih igralcev v slovenski hokejski reprezentanci itd. — in dajejo skupno z nekaterimi vidnejšimi uspehi v lokalnem merilu (množična udeležba članov na zletu telesme vzgoje v Ljutomeru in ugodni rezultati atletov na tej prireditvi, ustanovitev Rokometne podzveze za Pomurje, organizacija javne prireditve »Šport v besedi in sliki« z udeležbo najuglednejših slovenskih Športnikov, na kateri so nosilcu srebra — olimpijcu Stanku Lorgerju izročili v znak priznanja »zlato olimpijsko medaljo« itd.), zaključeno podobo najvažnejšega dogajanja v društvu, čeprav je ob tem še cela kopica manjših, a vendar pomembnih uspehov, ki jih tokrat niti ne navajamo. Vse to priča o požrtvovalnem in na povsem amaterski osnovi zasnovanem delovanju društvenih funkcionarjev, vaditeljev im aktivnih članov, ki so žrtvovali mmogo časa Ln osebnega ugodja, da je lahko društvena bilanca tako ugodna.
Ob vseh teh uspehih pa niti ne kaže spregledati težav in problemov,
na katere so zadevali pri uresničevanju svojega poslanstva, ki vsekakor zasluži večje družbeno vrednotenje. V društvu ugotavljajo, da se je lani rahlo zmanjšalo število aktivnih članov (od 643 na 532), če-prav mail telovadečimi povsem prevladuje mladina in pionirji, kar je pojav, ki ga lahko zasledimo tndi v večini drugih tovrstnih društev. Omnožičenje društvenih vrst, saj so pogoji, da bi društvo lahko imelo najmanj tisoč članov, je poleg vključevanja starejših telovadcev in telovadk v aktvino delo letošnja najaktualnejša naloga. Lanske izkušnje tudi kažejo, da je društveno delovanje bolj prevladovalo na športnem kot na splošnem telesno-vzgojnem področju, kar bo treba letos popraviti, saj je tudi vsestranost v športu pogojena v mnogočem z osnovno šolo telesne vzgoje — telovadbo. Društvo ima po starostnem sestavu zelo mlad vadniški kader in vodnikov še tudi primankuje, saj jih je komaj 9 za 12 oddelkov. Pomanjkanje vadniškega kadra bodo tudi letos reševali s tečaju. Kot vse kaže, bo letos tudi manj finančnih težav, ki so lani močno pretresale društvo, tako da je moralo pristati celo na prirejanje večjega števila zabavnih prireditev v domu — čeprav v očitno škodo rednega vadbenega dela v telovadnici.
Na občnem zboru so sprejeli zelo pester delovni program. Kot najbližujo nalogo so predvideli udeležbo na letošnjem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«. V moštvu bo sodelovalo tudi šest članov novega UO.	-sk
Na Tišini urejajo telovadišče
S prvim; toplimi spomladanskimi dnevi je oživelo tud: igrišče našega teleeno-vzgojnega društva. Delovanje »Partizana« je v zadnjem času zelo pestro. Poleg rednih vaj za okrajmi zlet v Radgoni in zvezni festival v Beogradu je najvažnejše urejevanje telovadišča. Načrt, ki ga je sestavil odbor, bo kmalu, uresničen. Delo na odbojkarskem igrišču se že približuje uspešnemu zaključku. Tokrat je pomagala tudi zadruga z brezplačnimi prevozi leša. Tudi nogometno igrišče je vsak dan napolnjeno. Mladi nogometaši pridno treni-
rajo za bližnja prijateljska srečanja s sosednjimi društvi. Ta tekmovanja bodo aprila v počastitev 40. obletnice ZKJ.
Mimo urejevanja jame za skoke in drugih športnih objektov mislijo tudi na estetski izgled igrišča. Okrog telovadišča so zasadili mlada drevesca, ki so jih nabavili v drevesnici.
Društvo se bori s finančnimi težavama, vendar pa je letos pokazalo, da je moč marsikaj narediti tudi s požrtvovalnim in dobro organiziranim dedom svojih članov.
V. B.
PO TRETJI TEKMI
PET TOČK za BELO-PLAVE
SOBOTA : GRANIČAR
6:1 (3:1)
Nad 1300 gledalcev je v nedeljo na domačem igrišču doživelo pravcato točo golov, ki so jíh povrhu vsega realizirali — domačini Torej je zbrano občinstvo tudi tokrat prišlo na svoj račun!
Zmaga domače enajstorice je prepričljiva in zaslužena.
Ze v 13. minuti igre je Matjašec s prisebno akcijo zatresel mrežo gostov in tedaj je nastal na igrišču pravi preobrat. Od sprva izenačene igre obeh moštev Prihaja sedaj do vedno pogostejših napadov Sobote. V 29., 36., 46. in 47. minuti je Maučec kar štirikrat zadel v polno. S stadiona je bilo slišati vzklike: .Beli, beli...« v znak bodrenja, kajti občinstvo je zahtevalo nove gole. Uspeh Maučeca je tolikanj pomembnejši, če upoštevamo, da je bili v prvem polčasu lažje poškodovan na kolenu in je moral nekaj časa samo statiratli. Ob nekem trenutka je že bilo videti,, da zapušča igrišče in da ga bo zamenjal drug igralec. In vendar je ostal! V 38. minuti je dosegel častni gol ža go-
goste Drmuš. V drugem delo drugega polčasa so bili domačini stalno v premoči, vendar so bili vsi njihovi napadi neuspešni. Končni rezultat tekme je v 70. minuti določil Potočnik z lepim strelom v vrata.
Moštvo Sobote je prikazalo dobro igro, za uspeh pa so enako zaslužni vsi igralci, saj so tokrat pokazali smisel za lepo podajanje žoge in kolektivnost pri gradnji učinkovite igre. V obrambi se je uspešno predstavil tudi Šarotar. Kaže tudi, da je Milenkovič v vlogi povlečenega srednjega napadalca Da-šel pravo mesto.
Takšne tekme še nismo videli
ESS - »PARTIZAN« 17:12 (3:8)
V	nedeljo se je pričelo spomladansko tekmovanje za prvenstvo v RPP. V Soboti je bila tekma med TVD »Partizan« iz Bellinec in ESS, v Lendavi pa med domačim »Partizanom in soimenjakom iz Sobote.
V	Soboti se je zbralo na igrišču »Partizana« mnogo navijačev, ki so bili tokrat močno potešeni, saj se je tekma končala z neverjetnim rezultatom.
Začetne minute so pripadale igralcem ESS, saj so že vodili 1:0. To pa je bilo tudi vse, kar so dali od sebe do konca prvega polčasa, kajiti od tega trenutka jih skorajda ni bilo več videti na igrišču, pač pa so zato zaigrali Beltinčani kot »veliki«. Zadetki so padali eden za drugim in
V	drugem polčasu preobrat na igrišču, preobrat, kakršnega navijači bržda niso pričakovali. Rezultat iz I. polčasa se je manjšal vse bolj im bolj, dokler niso ekonomci izenačili. Vzpodbujeni s klici »Bravo, bravo . . .« so zaigrali kol prerojeni, kar dokazuje tudi končni rezultat. Polovico zmage lahko nedvomno pripišemo odličnemu vratarju Puškariču, ki je v 40 minutah prejel samo 4 gole. S kopico zadetkov — sedem -pa se je odlikoval Janez Kovač, ki jo bil hkrati tudi najboljši strelec na igrišču. Tekmo je vodil Janez Cigan.
V	moštvu ESS so igrali: Jože Kovač, Janez Kovač, Franc Kous. Anton Puškarič, Vlado Roškar, Mirko Unger (Anton Serec) in Karel Sukič.
je  dobro iz Maribora.		vodil			Božičev	
LESTVICA	SCL PO		XIV.		KOLU:	
Branik	14	10	2	2	47:15	22
Rudar	14	9	3	2	36:18	21
Maribor	14	7	7	Z	29:24	19
Ljubljana	14	7	3	K	26:20	17
Kladivar	14	7	3	K	30:26	17
Sobota	14	6	2	6	53:40	14
Krim	14	6	2	6	27:24	14
Izola	14	4	5	5	19:24	13
Grafičar	14	3	5	6	21:32	11
Triglav	14	3	4	7	20:28	to
Jesenice	14	2	1	U	17:47	5
Slovan	14	e	5	9	14:40	5
polčas se je končal z rezultatom 8:3 v njihovo korist. Velik delež pri tem	»Partizam«	LESTVICA (Sob.) 5 5 0			o	107:40 10	
katastrofalnem rezultatu za ekonom-	SAG	4	3	O	1	46:42	6
ce Ima vratar Serec, ki svojega po-	ESS	5	2	O	3	58:61	4
sla ni zadovoljivo opravil, zato so	»Partizan«	(Belt.) 5	2	o	3	69:73	4
ga zamenjali z odličnim Puškaričem.	»Part.« (Lend.) 5		o	O	5	27:91	O
POMURSKI VESTNIK, 2. APR. 1959
6