Stev. 17 Posamezna številka 20 siotink V Trstu, v Četrtek 20. januarja 1921 — izvzemSi ponedeljek — v»ak dan »Jutra]. — Uredništvo: ulica sv. Purtfilka AslSteg* ?tev. 20, I. nadstropje. — i)or>?si naj se poitijajo ureifc tiiStvo. — Netankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi 9e ne vr»Stjo. — "'davatelj (n odgovorni urednik Štefan Godina. — T.asimb konsorclf tista , Fi!no?*l. _ Ttsk tiaktrne Edirrosr. — Naročnina zna^a na mesec L 7.—, pol 'efa L 3?.— ta cei» leto L 60.—* — Telefon uredništva In uprave štev. U-57. EDINOST Posamezna številka 20 slotink letnik xlvi Posamezne Številke v Trstu fn oko|c! po 20 shfi.nk, — Ogla«! računajo v iirokostl ene kolone (72 nt m). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 atot.. osmrtnice, zahvale, poslanice i.i vabila on T. 1,—, oglasi denarnih zavodov mm po L ?. — Mali ogla?! po 20 *tot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, ; naroCnir;« !n reklamacije ne pošiljajo izkljn&io upravi Edinost!, v Trstu, ulica sv,} FrančiSki AsiSkega Stev. 20,1, nadstropje. — Telffon uredništva in »prave 11-57. j Jugosloueni, sprejmimo aneksijo dostojno! v«,ako zborovanje v vojaškili edinicaK.. terijal, frgovlnska mornarica. poljedelski I neobhodni predpogoj m zaloti končne a ti« je vojno povelje, stroji, zdravil« in barvila. 'zmage. »Vojak mora ubogati* ki se ne sme kritizirati. (Iz Notranjske) MonarhUtiČno gibanje na Bavarskem zmage. španski socialisti proti IIf. internacionali MADRID, 18. Odbor socialistično Rusko 3 poljska mirovna pogajanja . BEROLIN, 17. »Fraakfurter Zeinmg«j MADRII 18. »Journal de« Dčbats«; je ponatisnila neko vest iz bavarskega i stranke, ki se je sestal te dni, se je Iz* kateri je rečeno, I rekel proti pristopu k tretji internaeio* začela zveza Mlado* nali z 10 glasovi proti 3. Enaindvajset ^boko bolest nad to krivično priklo? j čujejo po nekaterih kotih novih lahkih pitvijo. Neizbrisno so se nam vtisnili v j dežel, spomin prizori, ki so sc tedaj odigravali Res, da so mnogi naši ljudje, zlasti de* j med hudo zadetim nemškim ljudstvom.1 lavci, železničarji, trgovci, državni na* i Ponekod so laško aneksijo počastili s j stavljenci, učitelji, nižji in višji uradniki črnimi zastavami, drugod so narodno j v marsičem odvisni od novih oblastni* zastavo ovili s črnim pajčolanom ter jo j kov, ali to nikakor ne zahteva, da bi mo? slovesno pokopali. Živelo jim je pa v i rali naši ljudje v tem odvisnem raz« srcu živo upanje, da se koJo sreče vrti}merju sami sebe poniževati. Nasprotno, in da zasijejo tudi njihovi zastavi zopet solnčni dnevi zlate svobode. Naša srca so bila polna živega sočustvovanja s tem ljudstvom, ktfjti vedeli ali vsaj slutili smo, da se tudi večjemu delu našega ju? aoslo .Jcega naroda obeta enaka uso? propagando. monarhije, lanov. ki ima Zveza Saj ie tudi med Italijani nekaj takih, ki kolikor toliko skušajo vpoštevati dej* stvo, da ne naša čutstva ne morejo in daje preobraziti z novo državo. Taki resnejši Italijani nam govore, da Italija zahteva od nas samo lojalnosti in spo« da. smo sicer nesrečo, a na to, ker štovanja njenih zakonov. Kot država Vesti o bolgarsko * romunsko * poljski vojaški konvenciji so izmišljene * SOFIJA, 18. Bolgarski tiskovni urad javlja: Nekateri inozemski listi so ob j a* vili vest, katera pravi, da se je govorilo povodom bivanja bolgarskega ministra skega predsednika Stambulinskega v Bu? kareštu o sklenitvi vojaškega sporazuma med Poljsko, Bolgarsko in Romunsko in da je temu načrtu pritrjeval poljski ge> neral Haller. Ta vest je brez vsake pod* lage in se zato odločno ženika. FRANCIJA IN VATIKAN Raiberti — francoski poslanik pri Vatikanu moskovskih točk je odbor odklonil z 7 glasovi proti 6. Ravno tako jc bilo odklonjeno sodelovanje stranke ua dunajskem shodu, ki mu ie namen ustanovi i i j novo intcrnacionalo. Odgovor iz >lo>kvo ugovarja resoluciji, ki jo je shod sprejel, ? z živahnimi tupatam predrznimi izrazi PARIZ, 18. »Gaulois« piše: V zbornici j *er j^l^^l11^0}110 pokoi1čil se govori, da bo bivši —i ^sproti odboru tretje mternacmnale. Raiberti imenovan za francoskega poslan Posvetovanja o avstro * o nika pri Vatikanu. Imenovanje se izvrši,! DUNAJ, 18. Avstrijski čim senat potrdi zakonski načrt za ob* j imel posvetovanje s francoski novitev diplomatskih stikov z Vatika? kim in italijanskim poslaniko je prišlo, vendar nismo bili pripravljeni. Nismo si mogli misliti, da bo ona Italija ki je izšla iz borbe za narodno osvobo? i en je, zahtevala od jugoslovenskega na* roda strašno, neizmerno žrtev 600.000 Jugoslovenov, češ da drugače ne more osvoboditi svojih 400.000 Italijanov, ki so še ječali pod avstrijskim jarmom. Tudi našim krajem se zdaj obeta slo* vesna aneksija. Će hočemo vedeti, kako ie treba gledati temu dejstvu v obraz, zadostuje, da pogledamo v svojo notra? njost. Ta mu bo prav nezmotno nare* kovala, kakšne poti naj ubiramo. Na? rod, ki čuti kaj ponosa in časti v sebi, ve, kako se ima obnašati. Trdtui in od? ločno izjavljamo, da nas nihče ne bo prisilil, da hlinimo veselje, ko nam krva? i vsa naša notranjost. Sprejmimo novega gospodarja tako, da mu izsilimo spoštovanje do naše na? odne bolesti, da se ne bo drznil omalo? važevati naših narodnih čustev, da, ne bo niti poskušal zapletati nas v more? bitne aneksijske parade. ima to pravico, (n tega ji tudi ne more? rao in ne smemo odrekati. Ce bi pa kaj več zahtevala ali tudi samo Želela, naj zadene povsod na naš nepopustljiv od* por, naj jo naše neomahljivo in vstrajno odklanjanje vedno znova opominja, da je s svojimi aneksijami prekoračila okvir čisto narodne države ter postala večna? rodna državna tvorba, da mora spošto« vati narodna čustva neitalijanskega pre* bivalstva, če noče zaiti na kriva pota onega narodnega zatiranja, ki je pred njo upropastilo prokleto Avstrijo. Zato, Jugosloveni, kvišku srca in kvišku glave! Jugosloveni smo in Jugo« sloveni ostanemo! Na svoji zemlji smo in na svoji zemlji ostanemo! Pravic, ka= tere branimo in s katerimi se branimo, nam ni podelila katerakoli mirovna po? godba, temveč dala nam jih ie narava sama. Narava nam je vcepila v duše globoko prepričanje, da tudi v Italiji ne postanemo nikoli Italijani. Narava nam narekuje, da se izognemo vsakemu so? delovanju pri morebitnih aneksijskih vojni minister ? ogrski banki kancelar oskim, angh r . . -------------.-.j..,____.... j__„.„nikom. Posve? nom. i o imenovanje se sprejme z za?|tovanja sta se udeležila tudi finančni doscenjem v vseh krogih — zaključujej minister in ravnatelj avstro ? ogrske ban __omenjeni Ust.___• Kancelar je predočil zastopnikom Glasovi 0 srskem neuspehu V Muli Azili I Izključeni francoski socialisti ustanovijo sporazl!ma' da je trcba pomagati avstro _ „ . novo stranko Zmagoslavja v Angori in Carigradu PARIZ. 18. Listi poročajo, da namera? va petdesetorica poslancev socialistične- skupine izdati proglas. V tem proglasu Banco di Napoli napravi nove bankovce bodo naznanili, da se ie morala ustano? Privoščamo mu le tista ^ malovredna j s]avnostih, in se vedemo tako, kakor se /ijala,ki se povsod brz s pečajo z »osvo. vedejo vsi pc,nosni in zaVedni narodi boditeljem«. Naj ima tistih par histe?jite,,a 3veta ričnih hl a stavk, ki so ponekod pred ra?i pallskim mirom obetale, da odstrižejo kite vsem dekletom, ki bi si upale plesati x »osvoboditelji«, a so se že par dni po sklepu miru same spustile v najbolj div? jo »alto mosso«. Pustimo mu tudi tisto >eščico omahljivcev, oportunistov in niz? kotnih elementov, ki jih vsaka sapica drugam obrača. Take prikazni ima vsak zdrav organizem, in tako tudi naš narod. Le tako bomo vredni sinovi svojega naroda, le tako bomo vredni člani člo? veške družbe. Ni dvoma, da si le tako izsilimo tudi spoštovanje naših novih gospodarjev. Vidijo naj, da kakor oni tudi mi ljubimo svoj narod. Da dostojno sprejmemo novo aneksi? jo, za to so nam porok — naša krvaveča srca. Anaro Budni. PARIZ, 18. Agencija Havas ima iz Carigrada sledeče poročilo z dne 17. t. m.: Ze dva dni prihajajo protislovne vesti o resnih neuspehih, ki so jih imele grške čete v Anatoliji. Danes je prišel v Carigrad neki Grk iz Bruse, ki je pri? povedoval, da so kemalisti napadli Grke in jim prizadjali hude izgube na višavju pri Eskišehru in Keuplu. Grki so se mo? rali umekniri do prvotnih položajev. Grš< ke izgube znašajo 500 ranjenih, ki so bili spravljeni v Mudanijo. Turški krogi in turški listi dajajo Še natančnejše podat; j ke. Ti krogi potrjujejo zmago kemsli? stov ter javljajo, da se Grki umikajo v t popolnem neredu. Listi poročajo, da ste bili v Angori dve veliki manifestaciji vsled zmage kemalistov nad Grki. V j Štambulu je bilo včeraj veliko veselje. Druge vesti pa pravijo, da so se i^rške I ogrski banki iz njenega sedanjega :->o1<,m žaja, ker zahtevajo to življenske koristi avstrijske republike. RIM, »Gazzetta Ufficialc« objav - ----.. . .-----u. JV. latuunvr, Urt. lit L;1 Ail UU tionale Uuvncre) m socialistični p rop a? j emisijo bankovcev, temveč se banki lo gandi. Vztrajali bodo pri tem, da se de? dovoljuje, da si lahko izdela novo baip lavsko edinstvo ima obnoviti ne le v kovce, da zamenja z njimi stare in po? r ranci ji, temveč povsod po svetu. To ieikvarjene. Načela socialno-gospodarskega programa „Kmetskih in delavskih zvez" Poroča: Virgilij Sček 1. Zemlja 1. Nasnrnri lihfrnlivinn tri nT-i rla Ia lil. Plačilo za delo Človek, ki socialno koristno dela, ima Iz Češkoslovaške Češkoslovaške trgovinske pogodbe _ . . w . , - , , PRAGA, 18. Minister za trgovino Ho? Za določitev mej med Ceskoslovas co Uovec je izjavil »Češkemu Slovu«, da j vsebuje trgovinska pogodba z Anglijo enako kakor pogodba s Francijo spora? in Avstrijo PRAGA, 18. Semkaj je prispelo av? Htrijsko odposlanstvo, ki se bo pogajalo s češkoslovaško vlado o vprašanju raz? mej it ve. Masaryk se zahvaljuje zaveznikom PF 4 GA, 18. Predsednik Masaryk je nasl na kongres vseh legijonarjev, ki ima namen, združiti tri obstoječe organi? zaeije v eno samo, poslanico, v kateri se zahvaljuje zaveznikom, da so pospešili repatriacijo češkoslovaških čet iz Sibi? rije. Masarvk šteje tudi Rusijo med za^ veznike in izjavlja, da Češkoslovaška nikdar ne bo intervenirala proti Rusiji. Masaryk o evropskih vprašanjih PRAGA, 19. Predsednik Masaryk je sprejel delegacijo zagrebškega vseuči? Kšča, ki je prišla v Prago, da se mu po kloni in inu izroči istočasno častno dok? torsko diplomo zagrebškega vseučilišča. V svojem odgovoru je Masaryk opozar? jal na sodelovanje obeh slovanskih naro? dov pred in med svetovno vojno. Med drugim jc predsednik tudi izjavil; da kdor hoče rešiti srednjeevropska vpraša? nja, mora upoštevati evropsko politiko prošlih stoletij, zlasti politiko Nemčije, Avstrije, Rusije in Turčije, politiko, ki je slonela na tlačenju narodov, ki so tvorili del imenovanih držav in ki so se morali vsled tega skupno boriti za osvo? boditev, ki so jo tudi dosegli. Plebiscit v Zgornji Šleziji PRAGA, 19. List »Čas« piše, da so v borbi za Zgornjo Slezijo češkoslovaške simpatije na strani Poljske in da bi možnost, da podleže Poljska, globoko u žalosti! a celokupni slovanski narod. Nemški socialisti v Češkoslovaški proti komunistom PRAGA, 19. Zbor nemških socialno? demokratičnih delegatov je odobril s 50 oroti 7 glasovom predlog, naj se pretr? žejo vse vezi z vsemi komunističnimi organizacijami, ki so se bile pred nekaj dnevi ustanovile v Libercu. Pristanišče v Bratislavi PRAGA, 19. Gradnja velikega in mo? dernega pristanišča na Donavi v Brati? slavi tako naglo napreduje, da so tri ve? lika skladišča že dozidana in da bo v najkrajšem času gotovo tudi skladišče za žito. Zgradba celega j">ristanišča bo do? vršena v letu 192p. Skujjaj s komorn? skim pristaniščem bo to pristanišče za? dostovalo za približno 1 milijon ton robe. vamo nacemo upravičenost zasebne last? shicaj bolezni, nezgode, onemoglosti, line; kdor je prišel do posestva po na? j starosti in brezposelnosti po načelu troj? nupu, po dedščini aH po drugi zakoniti nega prispevanja: delodajalca, deloje? ?oti, ima načeloma pravico do lasti do? mavca in države. Krt \ _________ 1 . t . ;__*• _ T Rhallvs o grških operacijah pri Smirni socializirati, tako da bo kmet le navaden času, ko dela ni zmožen. Zato zahteva? delavec m dninar v službi države, je. na - mo splošno zavarovalno dolžnost, to je še stališče sledeče: brez ovinkov prizna? j enorno, splošno socialno zavarovanje za vamo načelno upravičenost zasebne last? j slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, nine; kdor i^'-^i ^^ -- ------1-----------__ . kupu, Poti, tične zemlje. Vendar pa ta lastninska 1 • - • 1 pravica ni absolutna, marveč ie omejena. ,V Maksimalna premoženjska meja En primer: Dokler je bil svet malo oblju? Da se onemogoči na eni strani brez? den in je vsakdo imel zemlie, kolikor jclmejno kopičenje bogastva, na drugi pa je poželel, tedaj veleposestva niso bila j brezmejno širjenje uboštva, -^c določi nikomur vt škodo. \r času pa, ko se je' niaksimalna premoženjska meja. Če sije človek razmnožil, ko nekateri posedu?|^° nakopičil in nagromadil bogastva, jejo brezmejna posestva, drugi pa nima? da ne ve kam z njim. tedaj je družba zum za uvažanje določenih količin an gleške robe. V kratkem se bodo vršila pogajanja za sklenitev trgovinskih po? godeb z Italijo, Romunsko, Ogrsko in Avstrijo. V načrtu je tudi trgovinska po* godba z Nizozemsko. Pogodbi z Nemci* jo H Francijo se predložite v kratkem zbornici v ratifikacijo. Preuredba carin? skih tarif — je zaključil minister —« bo dovolila, da se nadzorovanje trgovine z inozemstvom kmalu popolnoma odpravi Brzojavna konferenca v Pragi PRAGA, 18. Včeraj se je začela med« narodna brzojavna konferenca, ki ji je namen, da zboljša mednarodni brzojav* ni obrat in uredi vprašanje tarif. Vse države Srednje Evrope so poslale svoje zastopnike. Češkoslovaški minister za po* šte in brzojav je otvoril konferenco in nato je izročil predsedništvo enemu i t a* iijanskih odposlancev, in sicer kom. An? geliniju, načelniku italijanske brzojavne službe. Ta izvolitev je bila sprejeta z zadoščenjem. G. Angelini je prevzel predsedništvo ter se je zahvalil za čast, ki je bila na način izkazani upravi itali? janskega brzojava. Nato je konferenca prešla na dnevni red. Stavka natakarjev v Pragi PRAGA, 18. Vsi uslužbcnci kav-aren in gostilen so stopili v stavko. Kavarne in gostilne so vsled tega zaprte. Misli se, da pride v kratkem do sporazuma. Gratz — ogrski minister za zunanje zadeve BUDIMPEŠTA, 18. Gustav Gratz je imenovan za ministra zunanjih zadev. Iz stare in nove Rusije Ruski vojaki morajo ubogati PARIZ. 18. (Zakasnela.) Listu »L' In? transigeant« poroča njegov dopisnik-iz Annovasse: Trocki je izdal na rdečo vojsko dnevno povelje, ki zopet enkrat razodeva vojevito razpoloženje moskov* ske vlade: Evo nekaj odstavkov: Jaz, vrhovni poveljnik rdeče vojske, ki me je imenovala vlada in potrdilo zaupanje naroda, zahtevam slepo in brezpogojno pokorščino. Moja naporna prizadeva? nja imajo.edini cilj, da se reši domovina izpod jarma, v katerega jo hočeti vpreči Anglija in Francija. Dovolj je besedi! Kadar je čas, da se kaj naredi, se ne sme govoriti in zabavljati brez konca m kra? j a. Zato pa najstrožje prepovedujem RIM, 18. Grški ministrski predsednik je brzojavil agenciji Štefani: Vesti iz Pariza, ki javljajo, da je grška ofenziva propadla vsled močnega odpora s strani kemalistov, so brez vsake podlage. Za? nikamo jih formalno in vam pošiljamo sledeče uradno poročilo: V zmislu na? črta za operacije armadnega zbora v Inone v Mali Aziji, je imela ofenziva sledeče cilje: 1. Armadni zbor izvrši pro* ti turškim četam, ki so razpoložene na? sproti Smirni in ki nameravajo napasti mesto, napad z vsemi razpoložljiv, moč? mi; 2. Prodiranje bo segalo do želez? niške proge Bozojuk ? Dilodjih in, če bo treba, do Inone. Ko dosežejo čete svoj cilj, ostanejo na položajih samo. dokler zberejo in prepeljejo v ozadje uplenjeni vojni materijal. Nato se povrnejo zopet na sedanje položaje prt Smirni. Ta ope? racija je bila izvršena do pičice in cilj se ie dosegel popolnoma. 2t. armadni zbor Kemalove vojske, ki je stal nasproti na? šim smirnskim četam, je bil potoleen in se je umeknll v neredu proti Bozojuku, pustivši na licu mesta veliko količino vojnega materijal«. Naše čete so se po? vrnile v Smirno rv navadnih pohodih, ne da bi jih bil sovražnik dražil. Venizelos v Montecarlu PARIZ, 18. Vcnizelos je odpotoval iz Niče v Montecarlo, kjer bo gost Vasilija Zaharova. Pred zavezniškim sestankom Nesoglasje med Francijo ?n Anglijo PARIZ, 18. »Liberte« komentira noto Reuterjeve agencije o prihodnjem se? stanku v Parizu. Ta nota — pravi list —-je zelo jasna in ne dopušča nobenega dvoma glede namenov angleške vlade. S to noto se hoče vplivati na sklepe pa? riške konference in obenem doseči, da bi ostale izjave francoske vlade brez vsakega vpliva na te sklepe. Ni dvorna, da se doseže sporazum glede vprašanja o razorožitvi. Glede povračil pa je nota temna in nejasna. Dočim javljajo an? gleški listi, da prinese Bergmann stvar? ne predloge 111 da se je sporazum med Parizom in Londonom že dosegel, se Reuterjeva nota nekako umiče in naspro? tuje tem vestem s tem, da odlaga reši? tev na poznejši čas. O vzhodnem vpra? šanju govori nota jasno: Konstantinova povrnitev se priznava kot gotovo dej? stvo in ni treba izpremeniti politike na? sproti Grški. Zato tudi revizija sevreske pogodbe ne prihaja v poštev. Briand in angleški narod LONDON, 18. Novi francoski mini? s trski predsednik Briand je nekemu so? trudniku lista »Dailv Mail« izjavil, da so sijajni odnošaji, ki so obstojali med njim in angleško vlado med vojno, najboljše znamenje zaupanja in prijateljstva, s ka< terim je prežeto njegovo zadržanje na? sproti angleškemu narodu. Nemčija izročila zaveznikom 18 milijard v zlatu BEROLIN, 18. Neška vlada javlja, da je izročila zaveznikom dosedaj 18 mili? jard in 5 milijonov mark v zlatu. To vrednost predstavlja izročeni vojni ma#, jo ne posestva ne dela, sta družba ali no? sitelj njene oblasti, upravičena, razlastiti veleposestnike z ozirora na splošne ko? risti človeške družbe. Kadar je torej veleposestvo v škodo celokupnostt. naj se razdeli in se da v obdelovanje tistim, ki nimajo nič (Notranjska, Istra). — Zemlja, ki i o krnet obdeluje, mora biti njegova List. Dokazano je, da je kolon? stvo v občo škodo, zato moramo stre? meti za tem, da kolonstvo izgine celo? ma: kolon postani gospodar zemje, ki jo obdeluje (Brda na Goriškem). Koristi celote so nad koristjo poedinea. 2. Pravtako pa tirja socialna blagmja, da se mala posestva ne cepijo (neclo? taki j i vos t, stalni domovi I), marveč želeti je, da se posestva še zaokrožijo (aron? diraio). Kmetovo posestvo bodi čimbolj skupaj. Iz narodno ? gospodarskega sta? lišča je obžalovati, da imajo kmetje do 30 leh 111 njivic, mesto nekaterih lepih, večjih zemljišč. Konsacija posestev bo? di naš cilj. II. Dolžnost in važnost dela 1. Vsak človek je dolžan delati. Člo? vek, ki ne dela, nima pravice do življe? nja, nima pravice do uživanja dobrin, ki so jih drugi z delom ustvarili. Nc sma? tramo pa vsakega dela za pravo delo. Samo produktivno ali sicer socialno ko? ristno delo je delo. Kmet, ki orje, dela. Mizar, ki izdeluje omaro. dela. Učitelj, ki v šoli vzgaja mladino, dela. Duhov? nik, ki mu je življenski cilj moralna povzdiga človeštva, dela. Uslužbenec, ki | samo nadzoruje delavce, dela. Vse to je delo, zakaj vse to delo je socialno ko? ristno. Nasprotno pa človek, ki živi ocl obresti podedovanih kapitalo>\ ne dela. Človek, ki ob času pomanjkanja nabira zaloge živil ter jih skriva z namenom, da jih bo ob času lakote drago prodal, ml dela. Verižnikovo delo ni delo. ker ni soc. koristno, ampak škodljivo. Zato zahte? vamo, da se uveljavi veliki socialni za? kon dolžnosti do dela. Kdor ne dela, naj ne je. Zato treba izločiti posredovalce špekulante, odpraviti nepotrebno vmes? no trgovino, omejiti trgovino na potreb? no izmeno blaga, omejiti borze na ne? obhodno potrebne naloge. • 2. Delavski sloj se zaveda, da se jc doslej po krivici smatral kapital za naj? važnejši činitelj v produkciji in se je delo preveč zapostavljalo. Zato se bomo borili z vso odločnostjo, da bo priznana delu v proizvajanju tista važnost, ki mu po pravici gre. Delo ni blago, ki se pro? daj a po splošnih tržnih zakonih, marvefl je sestaven del človekove osebnosti. upravičena in dolžna, da mu del tega bogastva odvzame in obrne v splošni blagor. Vsi ljudje imajo pravico do pri? mernega blagostanja, vsem je treba omo? gočiti človeka vredno življenje. Kopice? nje denarja in bogastva, ki gre skoro vedno na račun biižnika, ne sme biti brezmejno in mora, čim nasprotuje ob? čemu blagru. brezpogojno nehati. Maksih malna premoženjska meja je zahteva socialne pravičnosti. V. Za varčnost in ljudsko zdravje Ker vemo, da je pijančevanje naj j hujša rana na telesu našega naroda, ki ga tira v zapravljivost in bolezen, strej mimo za zakonom, ki bo preuredil ukrepe za izdajanje koncesij za točenje alkoholnih pijač in omejil zapravljanje in pijančevanje. VI. Socializacija Obča korist družbe zahteva, da se mnoga podjetja, ki se nahajajo v rokah posameznikov, podružabijo ali da pre* idejo v roke delavcev. Živimo v času in razmerah, ki so dozorele, da se sociali* zirajo premogokopi (Istra), rudokopi (Idrija), in mno-gc tovarne ter vse ban« ke in zavarovalnice. Težimo za tem. da bodi delavec so udeležen na upravi, na dobičku In la>ti podjetij. Delavcc nc bodi več mezdnik. ampak sogospodar. VII. Produkcija 1. Cilj industrijske produkcije ne sine biti dobiček posameznikov, temveč.kritje potrebščin. Industrijska produkcija, ki sc ne vrši pod nadzorstvom družbe ter služi predvsem dobičku podjetnikov, ni urejena po načelih, ki jih mi zahte vamo. Taka produkcija ie neurejena, protivi sc potrebam časa. Taka pro? dukcija rodi razbrzdano konkurenco, tira v boj posamezne kapitaliste in njih države, rodj nove vojne. Zahtevamo, da sc vrši vsa industrijska produkcija po velikem, splošnem družabnem načrtu, iz? virajočem iz potreb delavnega ljudstva. Organizirani delavci in konsumentje naj im;lio 11:lrl7rtrtK'<1 jliirl inrliicfftS.Ulmi imajo nadzorstvo nad industrijskimi podjetji, ki se jim omeji dobiček. 2. Dvigniti pa moramo kar najbolj mogoče proizvajalno silo naše zemlje. Država, dežela, občina in zadruga po* spesni melioracijo naše zemlje. (Dalje prih.) KMETJE IN DELAVCI, ORGANIZIRAJTE SE V NAŠIH ZADRUGAH, KI VAS BODO OSVOBODILE M! Stran H. mtAHh OST« mv. H- V TIMU. dg£ januarja 1»2I. * Politične vesti Zborovanje ▼ Litotbu. Po BaraUmovi izjavi, ki jo je bil poda! v imenu edini aške akuponc koncem pcnedelfske seje, [v kazalo, da pride do enotnega ttomunifctičnega bloka- Zvečer so imeli edinjaSi sejo, na kateri se Je »prejela nova resolucija; v nekaterih točkah znatno popuščajo napram »čistini« komuniitom. Resolucija, ki bo predložena iboro-vanju, pravi, da siopi stranka v III. Interna cijo- nalo in sprejme 21 točk; izvajali 70 pa hočejo po krajevnih in zgodovinskih razmerah dežele, v kolikor to dovoljujeta 18. in 20. točka. Glede 17. točke, ki zahteva izprem*mbo strankinega imena, predlaga stranka izvrsevalnemu odboru III. interna-viomaJe, da bi smela obdržati začasno še svoje sedanje ime, vendar pa naj se ta izjema ne smatra kot načelni pogoj za vstop v III. internacionalo. — Toda, kakor kale, je dvomljivo, čc bo ta nova rcsolucrja zadovoljila nasprotnike. Razpravljanje na torkovih sejah je bojno razpoloženje zberovavcev bolj razvnelo, nego kdaj prej. Vsa prizadevanja cdinjaLke struje, ki se nagiba zdaj na desno, zdaj na levo, le da bi resiLa enotnost stranke, ne bodo nič pomagala- Dvoumno kolebanje edinjašev je ozlcvcljila reformiste in čiste komuniste tako, da pojdejo oboji svojo pot, če se ne izvrši razkol le na desno ali le na levo. Ccn-trumaSka struja je na svojem ponedeljkovem večernem resianku določila svoje končno stališče v resoluciji, ki se ima predložiti zborovanju. Glavne točke so eledeče: ohrani naf se staro ime stranke; fkupina priznava sicer, da se mnenja o tekoči zgodovinski dobi križajo, vendar ne smatra, da bi bii to zadosten vzrok za razkol; vsled tega je proti rtrc&ovnft Sol pa Je naravnost knfičao za Cafce, ki so vendar gospodarji v deZdL Nemci imafD namreč' 25 str okornih šol, dočim fe Čeških le 16. Te številke nam jasno izpričujejo, koliko netočnosti je v nemških trditvah, da jih Cehi zatirajo na šobkem polju. Zanimivo bi bilo ugotoviti po odstotkih razmerje med slovanskimi in italijanskimi šolami vseh vrst na Primorskem. Ne pa rajši pustimo, saj vemo vsi in tudi naši novi gospodarji, kakšni so p»: nas to- kft, m tfcsr f faffliarfa, T, aprfU, frEJa £n f. okto4ra; e.) rentni davek ee mara poravnati v dveh Mikih obrokih, in micer 1, jisrifa te 1. decembra, v kolikor ee ne plačuje polom oJUtka v smislu 9 234 zakona od 39. okt. 1996, dr*. za*. It. 220, In doloCbe ceaarske naredhe z dne f. julija 1898, dri. zak. št. 120. Na podUgi teh določb so namreč izplače vatel ji dohodkov, o katerih govorita paragrafa 167 in 168 omenjenega zakona, dolžni, da zadevni odstotki kakor tudi to, v katerem zmislu odtegujejo prejemnikom od izplačanih dohodkov je prekoračila italijanska vlada mero pravičnosti.^ Domače vesti predpisani dohodninski davek in davek od plače. Kolika ta davka znaSata, frplačiteljem vsako leto naznani. To pa velja samo za dehedke, ki niso poijubno spremenljivi; g.) vse vojne dckfade se morajo vplačati v smi-j s!u § 3 cesarske naredbe z dne 28. avg. 1916, đrz. C ' zak. 280, obenem z rednim davkom} h.) davki na vojne dobičke se imajo plačati v ' smislu § 17 cesarske naredbe od 16. apr. 1916, drž. zak. št. 103, vselej v dveh enakih obrokih, od katerih zapade prvi 30 drii po dostavi plačilnega na-log?, drugi po preteku nadaljnih šestih mesecev. I Smrtna kosa. Predsinočnjim, 16. t. m., je umrla v Velikem dolu na Krasu Antonija Rebula, vdo pc Avgustu, v 33 letu starosti. Pokojnica zapušča 1 otroka. N. v. m. p.! Italijanska politika napram Jugoslaviji. Pod na-' slovom »Nasa politika napram Jugoslaviji-* prinaša »Piccolca poročilo iz Belgrada o izjavah tamošnjega italijanskega pesi. grofa Manzonija v razgovoru z nekim časnikarjem. Minister ' J 1 J 1. v. i * *-* pu pieicitu it-aa, ivi /c uu-, aiiuu uiiov; v riegeievi trgovini. se ni moglo se zeli, da bi med obema državama vladah najtes-l Uen za poravnanje vsakega teh davkov, mora,I preceniti. Agentje niso našli v trgovinah nobenega nej! odnosa,1, iker tako zahtevajo oboje; trans si J prescga letni 2nesek pc>sameznega rednega j vlomilnega orodja razen železnega droga. Tvrdka interesi. Italijanska vlada bo izvedla rapallski do- davj,a 100 L piaeali 2amudne obresti. — Za-J Haas in Fiegele je zavarovana preti tatvini. Oblast govor do skrajne meje; s tem poda najboljši de*ax mudne 0brc£ti se zaračunajo za čas od dneva, ki o svojem resničnem prijateljstvu z Jugoslavijo. J H sledi onemu, ko zapade rok, do dneva plačila, in Včeraj rjtftnj okoli 9. are so odp'rafi H««*ovi uslnlbenci trgovko, ki «e nahaja ca Carmi V3tfo-zdo CntnutU OL Št 2. Ko so stopili v trgovino, «0 videli vae razmetano; na tleh *> ležale preproge, gumijeve cevi, površniki itd. Enemu izmed oslidtbencev {e prišlo v misel, da gre gledat, če niso mogoče prevrtali tatovi Železno blagajno. Zelo se je začudil, ko ni videl več blagajne na svojem mestu. Pol ure pc odkritju tatvtee, je stopil v trgovino uriuibencc tvrdke Fiegele ter povedal Haa-sijevem uslužbencem, da so prevrtali tatovi v Fiegele vi trgovini železno blagajno. »Kaj ti«to, Če so jo prevrtali, ali pri nas so jo kar odnesli* — se je oglasila Haaseva u&luibenka. Kmalu nato je vstopil v trgovino lastnik in telefoniral na kve-sturo po policijske agente. Policijski agentje so začeli izsledovati po trgovini, da bi se prepričali, kod da so prišli tatovi v obe trgovini. Ugotoviti so megli, da sc vdrii tatovi najprvo v Haasovo trgovino in cd tam v Fiegelevo. Agentje so našli Haasovo blagajno daleč pre-č od mesta, kjer je pred stala. Bila je vsa prevrtana. Lastnik Haas je ugotovil, da so mu odnesli tatovi iz blagajne 5000 KUPUJEM vreče ve*ke vrate. Uf. Selita*!© 1% M. Bobnič. 69 SPREJMEM takoj trgovskega pomočnika v trg o* vkio jest vin. Prednost imajo nekoliko iručenl Alojz Svagel, Via Ginnastica 10. KROJAČNICA Avguat štular, ul S. Francesco D'Assisi flt. 34. III. nad. j« edfoa dobroznana krojačnica v Trstu. 395 KRONE plača vedno par cent. več nego vsak dre-* gi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazz t Garibaldi fit. 3, telet 3-29 fpn»j trg Bari«raJ. geslavija je bogata na naravnih pridelkih in bo mogla dobavljati Italiji žito in živino; v zaiacno bo dobila industrijske izdelke in. če bc potrebno, ročno delo. Treba je ustanoviti v Belfjradu trgovinsko zbornico in italijansko-srbsko (zakaj »srb- " « m 1 sko?«) banko v poancEcvacje trgovskega iiine-vfakemu cepljenju stranke. Stranka pristopi k 11» j njavanja. Conte Manzoni je pritrdil pripombi Čas- sicer tako, da pr!de na vsakih 100 lir vsak dan po 1*3 stot. obresti. Zamudne obresti se iztirjajo obenem z dolžnim davkom. Davki se plačujejo pri pristojnem davčnem u-radu. PlačevaJci se opozarjajo še na nastopno določbo § 5 zakona z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23: ^Ako bi se ob začetku novega davčnega leta še iiu mogel predpisati posameznim davkoplačevalcem iaternacicnaii pod pogoiem, da se ji dovoli gotova 1 ^^^ da ^^ Juftosloveni in Italijani skunnega samostojnost; izvedba 21ih točk sc mora prilaga-■ Bog vedi, ali ne bodo kedaj prisiljeni, dW položaju v,,,ke dežele, Joda ^^ ^ ^ skupno braniti Trst in Reka?! Manzoni je še pri- «talni davek, ki ga dolgujejo za tekoče leto, se pomni!, da so imeli tudi v miuolosti skupnega so- davki ^ ustaVno dovoljeni čas, dokler se ne cd- vraitOka! Na vprašanje časnikarja, ali hoče dati merijo nDvi, plačujejo v znesku, kakor je bil pred- Italija tisočem priklopljeiiih Jugoslovenov možnost p^an za preteklo leto. Izvržena plačila te morajo j&a ohranitev svoje narodnosti i* za razvoj narod- potem v nove davke všteti« nega duha, jo odgovoril conte Manzoni: -Gospod, Trstf i, jan. — Finančni ravnatelj za Privi .ste bili v Italiji. Mogli ste se prepričati, da v moTAjtc _ Vidulich. sindakalisti in anarhisti. Skupina je sicer za začasno diktaturo, vendar se diktatura ne sme izvaiati po onem vzorcu za vse dežele. Centrumaška struja je mnenja, da svetovni revolucionarni razvoj ni 3je dozorel. Udejstvitev komunističnega družabnega reda je danes v Italiji nemogoča. Iz teh stav- ^ ^^ ^^ ^ ^ „ kov je razvidno, da so desničarji precej daleč od^f^JT vIada" brez^g^jna svoboda in da je Italija moskovskih zahtev. . . | gostoljubna. Hrvatje in Slovenci bodo užival! v Na torkovi jutranji s^i je govoril najpre, cen- ^^ nagih zako?cv popoIoo svobodo! Mogli se trumaš Gino Badcs:. Polemizira proti Terracci-, bodo razvijati v papolnoirH narodnem duhu, ohra-mpi in njegovi skupini, povdarjajoč, da se edmjaft nJati &voj ^ ^ ysa nar,idnM _ Kon- bolj zavedajo svoje idejne sile in svoje zmagovi-, ča£> jc ^^ confc Mailzoni da bo Itaiija ^pra2. tosti, ker se no boje sprejeti v svoje vrsto refor- ^ za,.edcna czeruIja v Dalmaciji takoj po «me-mistov. Brant kovinarsko gibanje ki je Tconcalo z avi ratifikacLj rap^l^e pogodbe., — Izjave g. zmago delavstva. Ni res, da je bd proletarijat neo- Maazonij'a zvene lepC in vabljivo, a bodo ravno borožen, zakaj italijanska vojska sestoji po ve-, ^ dobUe ^^ od na5e strajj?. črni iz proletarcev. Tudi njegova skujnna je za dik- .. , faturo, vendar le v skrajni rili. Povdarja pa, da bi! gimnazija v - A,Pravic, kot nam jih ,e »mela navado dehti 1 . *t , - tudi rajna avstrijska vlada, le s to razliko, da nam stranki: ustvarila se je preora, da se nahajamo] ^ ^ ^^^ ^^ ^ ^ d(>j5r0sr-i soboto, 22, 1 m., ob 4 pop., v društvenih prostorih, str o rr.o 1 f*o ^t? emn. imeli takrat Ker je seja važna, vabljeni so vsi od- DruStvM« vesti Pevsko drultvo »A dri j a v Barkovljah ponovi na spIoSno željo svojo prireditev v nedeljo, 23. t. m. Velik del občinstva, ki sta ga zvabila bogat spored in ime društva preteklo nedeljo v Barkovlj®, je naše! dvorano že pred določeno uro popolnoma natlačeno. Zato pa bo druStvo koncert ponovilo. V »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu bo v nedeljo, dne 23. t. m., lep, zabavni čajev večer v korist tamošnjemu otroikemu vrtcu. Pevske točke bo proizvajal pevski zbor »Vrdtdj&kega Sokola« pod I spretnim vodstvom našega g. Venturinija. domači veseloigro v dveh dejanjih; po sporedu bo ples. — Poleg pleme-itega namena, ki ga ima prireditev, nudil bo ta večer tudi obilo zabave. — Zato prijatelji naše mladine, nasvidenjc v nedeljo V svetoivanakem »Nar. domu!« Odborova seja Tržaške kmetijske družbe bo to zasleduje predrzne \'lomi!ce. Doslej ni o njih ne duha ne sluha Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Marije Schiavon v ulici delle Scuole israe-litiche 5t. 3. V stanovanju so si sami postregli s skodelico kave. Ko so zavžili kavo, so začeli razmetavati po predalih in odnesli za 1000 lir raznovrstnega perila. Schiavonijevi ni kazale drugega, kot naznaniti tatvino kvesturi. Ukradena suknja. Včeraj popoldne je vstopil v gostilno »Citta di Macarsca« v ulici Androna S. Lorenzo Žt. 3 Ivan Vittorelli ter se vsedel za gostilniško mizo. Ker je bilo v zakajeni gostilni pre-gerko, je fjekel Vittorelli suknjo^n jo obesil na obešalnik. Kakcr da bi trenil, se jc nabralo okoli mladeniča veliko število »fakinov« ter mu ponujali pijačo. Ali Vittorelli je plačal zelo drago pijačo. Ko si je hotel obleči suknjo, je ni bilo več. Tatvino je javil kvesturi. Ponesrečena tatvina. Preteklo noč sc skušali vdreti-neznani tatovi v mornariško skladišče, ki se nahaja v prosti lukl, S sekirami so zbivali po vratih, da bi prišli v skladišče. Toda ves njihov trud je bil zaman, kajti ropot, ki so ga bili povzročili tatovi, f« slišal nočni čuvaj ter razgnal tatove. pred revolucijo. Živeli smo v neprestanem priča . . . . . , kovanju, ki je »M | , «» da Se ie .delci. »Glasbena Matica , Danes ob 19'30 bo odborova slučajni, kajti preveč so je govorilo o nasilju. Na te besede vzklikne Bombacci: Vi ste strahopetni fašist! Pri teh besedah so nekateri komunisti skočili pričakovanje nas je razočaralo. V Bclonji se je pri-. . poznalo nasipe za dopustno sredstvo v razred-, dchit] ^ «tan^nja m so se v vodnem stiku s nem boju. Take je stranka pridigala nasilje, ne da ^ tujnm elementi m navezam sami nase. težje ^ ^j*. bi se zanj pripravila. Izzvala je ie narilje pri so- brazib' Isto 3C z A,do vse mo m z vsemi dnigival Šentjakobski pevski zbor priredi v s.oboto, dne vražnikih. Bclcnjski in Ferarski dogodki niso bili takozva^mi slovenskimi središč, ki jih italijancka 22. januarja, v dvorani Del. konsumnega društva viada iztika na našem zemljevidu. Je pač Čas, da prv4 damski plesni venček s ketilijoni. Začetek ob mora naš dijak imeti miru, da «e uči, toda, življenja 20., konec? Svira orkester »Viktor Parma«. Pleso-izven šole je pogosteje odločilneje in poučneje vodja gosp. Josip Pertot. — Obenem naznanja vsem za vte življenje kot šola sama. Tam, kjer se *te- pevkam in pevcem, da sc bodo vršila izjemoma na oder in 'prišlTfe do to^^ap^fa tekom | v« 8/ovenski živt^' kje,r središče njegove ( prvaka vaja danes, v četrtek točno ob 20 uri. -katerega je Bombacci potegnil revolver iz žepa. k^ture- ^ morajo biti lolef In to mesto je še; Odbor . Razburjenj« se je Je a težavo poleglo. Toliko da! vedno Pa naf s,e f gotovi ljudje ogibljejo I Bralno m druStvo Ladja, ▼ Devinu vabi ie mogel Vacirca svoj govor končati. Povdaril jej ^^Ijevidu semrntja kakor hočejo se bodo ma-;^, na redni IctBi občni zbor, ki se še, da je proti vsakemu nasilju. Proletariat naj se ™h kJančno venoarle povrniti nanjo Ćudno se nam ^ ^ dne 23. ro. Y pnortorih gosp. Ivana Pe- brani z organizaciio. Prepričan je, da bi morebitna!^' da mere teko moderna vlada hoditi pot sta.....- - - •• U-1M...1.- _____„ j.u; „„i____ii. rih avstrijskih jrohtikov, ki «o s sJepomiJlenjem privedli svojo državo do propada. italijanska revolucija v tej dobi u&tvarila mednarodni kapitalističen blok. Vaclrcov govor je razdražil vse komuniste. Vstal fe Schiavello (levičar edinjaške struje) ter govoril za edinstvo vseh komunistov. Končno je izjavil, da pristej-i njegova skupina k skrajnežem, akc se ne bc mogla ustvariti enotna komunistična stranka. Šolski položaj nemške manj&ine na Češkoslovaškem. Po avstrijskem ljudskem štetju iz 1. 1910. je bilo v deželah češke krone 34'5% Nemcev. Volitve v občinske in deželne zastope pa so dokazale, da je pravo število 30%, torej nekaj manj kot ena tretjina cclokupncga prebivalstva. Mera 30% bi mer ila bili potemtakem mera pravičnosti v vsakem cziru, tako tudi tedaj, ko gre za ustanovitev šol, ki bi jih morali imeti Češki Nemci po »božji in. človeški pravici«. Akc pa pogledamo, kakšno mero pravičnosti daja češkos'ovaška država svojim nemškim pripadnikom, vidimo, da je češkoslovaška republika v tem o-ziru pravična. V vsej republiki so tri vseučilišča, med temi eno nemško; dve češki tehniki in dve! Uradne vesti Pl^T-evanje davkov. Finačno ravnateljstvo za Primorsko razglaša v smislu zakona od 9. marca 1870, drž. zak. šL 23: Neposredni davki -se morajo plačevati Ikakor sledi: a.) zemljiški davek v mesečnih obrokih, in sicer prrvtga vsakega meseca vnaprej; b.) razredni hišni in najemninski hišni davek cikar ob 10. uri predpoidne. Iz triaškega iivlienla Predrzna tatvina v sredici mesta. Zadnje čase mrgoli v našem mestu veliko fttevilo sumljivih elementov, ki obočja, kjer so počivali dubrovaški miru, ali čutil je, kako mu ie sedaj s tcir vzduhom, vonjem in svetlobo vhaja v dušo nekaj, kar jc sveto, ganljivo in otožno. Opajala ga je in vznašala ta obal, kakor to de-lafo samo tiste zemlje, ki so po&veče od ljudske krvi ali vzhičiae ljudske duše. Alf, s takimi čutstvi ee mu -je začelo vtihotapi jati tudi nekaj grenkega v srce, ker je vsa ta milina in čudna poezija tamo njihova, dubrovačka, pak donese dusi njegovi novega trpljenja in nemira, kl ga doslej ni poznal. S tužnimi in nejasnimi slutnjami ga je napolnjevala ta nenavadna lepota: — Pridem, videl bom, pak naj ostanem: ali idem, mi bo vse to obenem milo in tuje — in zagrne otežje, k! se niti s solzami ne more iz jok a ti: na-sehjo se mi v dušo hrepenenja, ki se ne morejo izpolniti, ker se ne more živeti v vseh vekih, niti uživati vsega tistega, kar je sediuj. A novih hrepenenj se je jela bati njegova duša, ker jih je bila itak *e polna. Po vi cm potu do grada je sel kakor v sanjah, do- hajajoč gručice deklic in dečkov 2 knjigami, notami in pripravami za risanje; čebmjaU so iii »o šalili v svojem ljubkem narečju. Ta so bila gružka in lapadska dekletca £a njihovi tovariši na potu v Solo V mesto. Ti vakliki in smeh mladosti so se mu zdeli pesem tiste ljubavi, ki cvete le «a pečinah, ki jih oplaka visoko morje ia obseva juvna aoince, ravno tako, kakor morejo tiste trave edino le na takih pečinah razvi peti tisti ojstri vonj.,, 3 a nikoli ni videl morske gladine, ki se dotika neba, pak ga je srh Bo-ainova omamila neizmerno&i prostora in c bil jo svetlobe, da «il vede!, kani na i bi pogledal poprej. Tisto strmo skalovje, ki 5« fe navpično rušilo v temno morsko povrti&o, uaam$ene cerkvice med borovjem., pek zeleni bregovi rnfmo katerih je bU dopluf, a je zagleda! v kaiuemt križ, ki sc dvigal pred njtm na skalovju «r?ega morja, pak je naslonil na nizek zklič aad propadom čn ravno pri plošči, na kateri so tudi vdolbili znamenje križa. Gospodarstvo Izvrsten ječmen za krmo po 190 L kvintui franko zaloga se dobiva pri Tržaški kmetijski družbi, Via Fabio Filzi 10. Treba ga je vzeti takoj 10 vago* |_v, ali najmanj po 1 vagon, plačilo takoj. Ker jw ječmen iz južnih krajev, ni za seme. Srbska industrija. »Jugoslovenski Lloyd« prinaša statistiko industrijskih podjetij v Srbiji med vojno in po vojni. Po prevratu je bilo v Srbiji leta 1919 ustanovljenih 5, leta 1920 pa 9 industrijskih podjetij, dočim je bilo v iatem času v bivših avstrijskih pokrajinah ustanovljenih 140 novih industrijskih podjetij. Potpisano ravnateljstvo novčane zadrege „Istarska Posujilnica u Puli, registrevana zadiu^a na ograničeno jamčenje" u Puli saziva za tlan 23. januara t. g. u 10 sati pr podne ti prostorijama kuće Turak u Sijani — vla degli Operai br. 10 u Puli, izvanrednu na kojoj će se raspravljati sledeči DNEVNI RED: 1) Zaključak o eventualnoj lik\i-daciji zadruge i eventualni izbor ii-kvidatora; 2) izbor 7 članova start'instva (ravnateljstva ; 3) izbor 5 „ nadzornog odbora; 4) „ 3 „ društvenog suda; 5) eventualia. Pošto su zaključci, koji se imaju stvoriti na toj skupštini, od osobite važnosti za zadrugare, pozivaju se svi na istu. Svaki zadrugar treba da se is*aže< sa zadružnom knjižicom ili drugom ispravom, iz koje će razvidno biti da je u istinu član zadruge. l56) RAVNATELJSTVO. Borzna poročila. Tečajii V Trstu. 19. januarja 1921. Jadranska banka 390 Cosulich 470 Dalmatia 350 Gerclimich 2149 Libera Trieetina 605 Lloyd 1825 Lusslno 2100 Martini oich 302 Oceania 458 Prem ud a 470 Tripcovich 500 Ampelea 696 Cement Dalmatia 373 Cement Spalato 417 Taja valuti: na tri alke m trgu: V Trstu, 19. januarja 1921. Nepre pečat ene krone 4'50— 6"— avstrijsko-nemike krone 4'- 4*25 češkoslovaške krono 34'50— 35 — dinarji 76'- 77'— lefi 37'- 37 50 Trgovec, ki se mudi samo začasno v Trstu, kupuje srebro, krone, goldinarje, in plačuje na j višje cene. Vla Madonnlna it 10, I. BELLELI marke 43'- 44'— | dolarji 28*10— 28'20 francoski franki 179'-179^50 ( žvicarski franki 446--448'— angleški funti, papirnati 107'- angleški funti, zlati 118'- rubli 15'- napoleoni 93- Švicarski tečaji ŽENEVA, 18. Lira 2T35, nem. marka 10'675, avstr. krona 1'20, angl. funt 24'12, SREBRNE KRONE kupujem samo nekoliko dni po najvišjih cenah Via Ponclares št« 6, I. (33) 107'50' 119*— 16*— 94*— MALI OGLASI MLADENIČ v dobri službi, želi znanja z gospodično od 18 -22 let staro, če motfoče iz bližnjega Krasa. I Ponudbe po