Št. 235 (15.679) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% 34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 La Combustibile 1331 -I • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja Sil O H • les in premog za kurjavo pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino peči in Štedilniki na drva NEDEUA, 27. OKTOBRA 1996 Močiti nemoč pri kriti TKB Sergij Premru Niti sami organizatorji, uslužbenci Tržaške kreditne banke, niso pričakovali, da bo včerajšnja manifestacija tako množična. Namesto peščice prestrašenih in potrtih se je zbralo skoraj dvatisoč odločnih ljudi, sicer tudi iz neslovenskih krogov, ki so glasno zahtevah, naj slovenska banka ne propade, naj odmrznejo prihranke, plače in pokojnine, naj podjetja lahko spet redno poslujejo, naj vladi v Rimu in v Ljubljani, ukreneta vse, kar je potrebno za premostitev krize, ki ogroža skoraj tisoč delovnih mest in eno osrednjih ustanov slovenske manjšine. Včerajšnja manifestacija bo nedvomno zapisana med najpomembnejše shode v javnosti, kar jih beleži naša novejša zgodovina. Toda v kakšnih katastrofel-nih okoliščinah se je odvila! Tokratnji cilj niso bili napredek, boljše življenje, uveljavljanje pravic, pač pa obramba na robu prepada, da bi obranili nekaj, kar je bilo do včeraj danost, samoumeven del našega življenja! Prav malo ljudi je zapustilo sprevod pred koncem manifestacije; tudi dijaki, ki niso šli v šolo, so zares prišli na Trg Oberdan in do zadnjega bili v sprevodu. In tudi prisotnost ljudi iz različnih političnih in gospodarskih krogov in someščanov obeh narodnosti zgovorno dokazuje, da se vsa javnost zaveda obsega tragedije, ki je prizadela TKB, slovensko manjšino, ves Trst in njegovo gospodarstvo. Pokazalo se je tudi, kako je široka zaskrbljenost med predstavniki javnih ustanov, strank in organizacij: na včerajšnjem sestanku na prefekturi so se izvoljeni predstavniki in sindikati, zastopniki strank, občine in prefekture strinjali, da je treba čimprej najti izhod iz krize. Posegli bodo pri Prodijevi vladi, pri Banki Italije, apelirali, pri-govarjah... Srečanje je sicer pokazalo veliko skupne zavzetosti in pripravljenosti, da bi pomagali banki, pa tudi precejšnjo praktično nemoč pri reševanju krize TKB, ker so očitno vzvodi mehanizmov za razplet dogajanj prešh v roke struktur, ki nimajo posluha za socialne, gospodarske in tudi narod-nostne posledice te finančne katastrofe. Ko se porušijo nekatera ravnovesja in prevladajo strategije raznih birokracij in nekaterih aparatov in služb, pa mora politika spet prevzeti v svoje roke potek dogodkov injihusmeijati. KRIZA TKB / IZREDNA UDELEŽBA NA MANIFESTACIJI ZA OBSTOJ IN PREPOROD ZAVODA Odločno in glasno: banka mora živeti Prefekt, politiki in sindikalisti soglašajo, da je problem prerasel v politično vprašanje TRST - Skoraj dvatisočglava množica je včeraj dopoldne krenila po tržaških ulicah v obrambo Tržaške kreditne banke, za njen obstoj in preporod, za rešitev krize, ki je zajela zavod in ga spravila na rob propada. Kaj vsega bi za seboj potegnila taka katastrofalna izbira onih, ki so prevzeli usodo banke potem, ko niso pravočasno ugotovili nepravilnosti in izgub, je jasno že iz posledic same začasne zamrznitve izplačil, ki že spravlja na kolena nebroj podjetij s stotinami, če že ne tisoči uslužbencev. Sprevod se je odvil skozi središče in so se ga udeležili uslužbenci banke, podjetniki, upokojenci, delničarji, tisti, ki imajo v banki prihranke in tekoče račune, pa tudi veliko takih, ki so zaskrbljeni zaradi dramatičnega dogajanja, ki bi lahko katastrofalno prizadel vso manjšino. Tudi veliko dijakov se je pridružilo sprevodu, in nepričakovano veliko italijanskih someščanov, saj je jasno, da gre za problem, ki presega meje slovenske narodnostne skupnosti. Vprašanje Tržaške kreditne banke je preraslo v politični problem, ki ga mora Rim v doglednem času rešiti, v nasprotnem primeru bo vse to povzročilo (novo) katastrofo za krajevno gospodarstvo. S to oceno soglašajo sindikalisti, politiki in predstavniki javnih uprav ter tudi sam prefekt Mario Mo-scatelli, ki že nekaj dni pošilja vladi zelo vznemirljive pozive, na katere žal še ni dobil odgovora. To velja tudi za apele Narodni banki in izrednima komisarjema TKB, ki, kljub zagotovilom prefektu, do včeraj zvečer sploh še nista rešila kočljivega vprašanja izplačevanja pokojnin in osebnih dohodkov. Na 2., 3.,4. In 11.strani RAF B6RjmRRK& fT1AX! | Ulica Spilimbergo 209 Martignacco s Tel. 0432/678850, fax 657005 PEČI IN ŠTEDILNIKI NA DRVA IN PREMOG □ Najnovejša tehnologija z visokim donosom toplote. □ Izdelava po vaši meri in okusu. □ Široka izbira kaminov. □ Štedilniki za centralno gretje. PRODAJA V TRSTU: LA COMBUSTIBILE DOMJO 28 - Tel. 820331 - 810252 Nova mnenja o krizi TRST - Afera Tržaške kreditne banke še dalje močno odmeva v naši javnosti. Slovenski tržaški duhovniki pravijo, da bi z dodatnimi polemikami samo poglobili brazdo, ki nas ločuje, kar bo imelo hude posledice v politiki, kulturi in sploh v našem življenju. Zveza slovenskih kulturnih društev pa pričakuje politični odgovor manjšinskih komponent, ker so trenutni problemi pomembnejši od razhajanj. Deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Martin Brecelj je glede hude krize Kreditne banke pisal predsedniku vlade Romanu Prodiju in predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku. SSk meni, da bi se morali za krizo TKB skupno angažirati Rim in Ljubljana v dogovoru s slovensko manjšino. Oglasila se je tudi Forza Italia, ki se zavzema za okrani-tev TKB kot pomembnega gospodarskega dejavnika na Tržaškem. Na 2. in 4.strani Od danes zopet sončna Danes ponoči /e začela ponovno veljati sončna ura. Kdor tega še ni naredil, mora kazalce pomakniti za uro nazaj. florgiulki Široka izbira KRIZANTEM v posodah in odrezanih. • LASTNA PROIZVODNJA« STARANCAN - Ulica Acacie 5 - Tel. 0491-481715 TERME PALAČE Portorož Novo Termalno rekreacijski center doživetje v vseh letnih časih Promocijski paketi za 2, 5 in 7 dni od 98.000 lir Informacije: Tel. 003861661747-380, 747-041 Danes v Primorskem dnevniku Gorica: neodgovorna užaljenost Goriška občinska uprava še ni prebolela črtanja fi-nancarske šole, njena užaljena zaprtost pa utegne ogroziti alternativne načrte, ki jih ponuja vlada. Stran 9 Slaba igra in poraz Jadrana Košarkarji Jadrana so na gostovanju v Bergamu doživeli visok poraz, ob tem pa tudi prikazali slabo 181°' Stran 21 Poraz Koimpexa, zmaga Imse Letošnja odbojkarska prvenstva so se za nase ekipe začela s spremenljivo srečo. Odbojkarice združene ekipe Koimpex so izgubile v Coneglianu, zelo gladko zmago v moški B2 ligi pa je dosegla šesterka Imse Kmečke banke. Stran 22 SREČANJE NA PREFEKTURI / SKUPNA GLEDANJA SINDIKALISTOV IN POLITIKOV Trst vse več pritiska na rimsko vlado Velika zaskrbljenost, a tudi nemoč Zavzeto prizadevanje prefekta Moscatellija - Pomisleki nad zadržanjem izrednih komisarjev Vprašanje Tržaške kreditne banke je preraslo v politični problem, ki ga mora Rim v doglednem času rešiti, v nasprotnem primeru bo vse to povzročilo (novo) katastrofo krajevnemu gospodarstvu. S to oceno soglašajo sindikalisti, politiki in predstavniki javnih uprav ter tudi sam prefekt Mario Mosca-telli, ki že nekaj dni pošilja vladi zelo vznemirljive pozive, na katere žal še ni dobil odgovora. To velja tudi za apele Banki Italije in izrednima komisarjema TKB, ki, kljub zagotovilom prefektu, do včeraj zvečer sploh še nista rešila kočljivega vprašanja izplačevanja pokojnin in osebnih dohodkov. Včerajšnje srečanje na Prefekturi je bilo koristno le v kolikor so se vsi udeleženci sporazumeh za dodaten in vsestranski pritisk na vlado, ki je vso pobudo doslej prepustila Narodni banki. Na izredno negativne posledice stanja v TKB za celotno tukajšnje gospodarsko in družbeno tkivo so opozorih sindikalisti (pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech, tajnik bančnih uslužbencev CGIL Giorgio Uboni in zastopnik uslužbencev TKB David Blažina) ter politiki oziroma upravitelji podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, podpredsednik Dežele Cristiano Degano in senatorja Darko Bratina ter Fulvio Cameri-ni. Uslužbence banke sta na sestanku zastopala še Živa Cunja in Ljubo Košuta. Prefekt je bil glede usode TKB zelo jasen. Pravica mora seveda svojo pot, v interesu vseh - tudi komisarjev - pa je, da ostane banka pri življenju, kar ima za Italijo tudi mednarodno razsežnost. Mosca-telli je »med vrsticami« namignil na vladne napore za reševanje Banco di Napoli, iz njegovih besed pa smo zaznali tudi določeno nemoč nad dogajanji. Pritiski se bodo vsekakor nadaljevali, saj je prefekt praktično v stalnem stiku zBanko Italije, z zakladnim ministrstvom in z Famesino, kjer afero TKB osebno spremlja podtajnik Piero Fassino. »Mi torej pritiskamo, odločitev pa pripada le Rimu«, je še dodal Moscatelh, ki je dal razumeti,,da po njegovem komisarja zelo birokratsko izvajata zakonska določila. Da ima Trst slabe izkušnje z izrednimi komisarji je poudaril Zvech, ki je navedel primer škedenjske železarne, morebitno zaprtje TKB pa bi imelo negativne posledice ne samo za Trst, ampak za vso državo. Budin je prepričan, da obstaja politična volja Rima za rešitev TKB, Degano pa je ob težavah banke izpostavil tudi finančno krizo Primorskega dnevnika. Senator Bratina ni postavil v dvom ogromne proračunske luknje banke, izrazil pa je velike pomisleke nad načinom, s katerim skušajo pristojne oblasti rešiti problem TKB. Dal je primer človeka, ki so mu zaradi udarca v koleno kar odrezali nogo. Bratina si ne razlaga prekinitve poslovanja banke v trenutku, ko si država prizadeva za premostitev katastrofe Banco di Napoli. Priča smo dvojnim merilom in nejasnemu početju, ki slovenskega senatorja zelo skrbi. S.T. Na Prefekturi so vsi soglašali, da je vprašanje TKB preraslo v politični problem (f.KROMA) Braniti interese, ki so 20 manjšino skupni Razplet dogodkov v Tržaški kreditni banki pomeni za manjšino finančni in psihološki udarec. Obstaja nevarnost, da konkretne napake in krivde prerastejo v zlom gospodarskega in kulturnega življenja manjšine. Zato je sedaj trenutek, da trezno reagiramo ter določimo kaj je najpomembnejše. Stopiti moramo v obrambo tistih interesov, ki so za manjšino skupni, in splesti med ljudmi solidarnostno mrežo. Solidarnost naj gre v prvi vrsti vsem prizadetim, začenši z uslužbenci banke, ki naj privede do nekaterih potrebnih dejanj. Pričakujemo si skupen politični odgovor slovenskih komponent, saj so trenutni problemi pomembnejši od razhajanj. Zato naj se komponente sestanejo in prevzamejo koordinacijo političnega ukrepanja. Apeliramo naj vladi Republike Slo- venije in Italije preučita nastali položaj in ukrepata v prid slovenske manjšine in vsega Trsta. Pričakujemo si pozornost in bližino demokratičnega Trsta. Opozoriti želimo na nevarnost, da bi se na zatožni klopi znašla ob konkretnih obtožencih zgodovina manjšine iz vseh naših krajev. To bi poglobilo prekate med dvema skupnostima in zaustavilo procese sodelovanja in sožitja. Naj bo pravica pravična in z namenom, da odstrani konkretne napake. Naj torej ne bo povod za posploševanje in negativno oceno celokupnega življenja naše skupnosti. Sedanje stiske naj bodo prehod v normalno življenje, ki se bo za manjšino pričelo z uzakonitvijo njenih osnovnih pravic. Zveza slovenskih kulturnih društev Bratina: Na potezi sedaj Rim To, kar se je zgodilo upravičeno vzbuja veliko zaskrbljenost. Ne samo, ker smo priča pravi finančni katastrofi za slovensko manjšini, ampak tudi, ker vse to presega ozke manjšinske dimenzije, ampak zadeva mesto Trst in je stvar, ki ima mednarodne razsežnosti, ob katerih Italija ne more več stati križem rok. Ge bi imel formulo za premostitev krize TKB bi jo seveda takoj ponudil. Mislim, da se vsi zavedamo, da je to sedaj postal politični problem, to se pravi, da se za rešitev mora zavzeti italijanska vlada v tesnem dogovarjanju s slovensko vlado. Drugih rešitev v tem trenutku ne vidim na obzorju. Kriza TKB in z njo povezane zelo negativne posledice vsekakor pričajo, da je slovensko vprašanje življenjsko povezano in integrirano v italijanski sistem. Župan llly: Sklepi, da ne bo pozno Manifestacije za rešitev TKB sem se udeležil kot občan in kot župan. Kot občan, ki mu je pri srcu gospodarska in družbena usoda Trsta, kot župan pa sem se že aktiviral tako pri Banki Italije (o tem sem se pogovarjal z direktorjem tržaške podružnice dr. Celentanom), kot pri rimski vladi. V četrtek sem po podpisu »Tržaškega protokola« na to osebno opozoril ministrskega predsednika Prodija, v načrtu pa imam nove posege pri osrednji banki. Mislim, da obstajajo možnosti za rešitev Kreditne banke, nujni pa so takojšnji ukrepi, ki so žal do tega trenutka se vprašljivi. Problem je torej čim hitrejše ukrepanje, da ne bo kriza povzročila še dodatno škodo tržaškemu in obmejnemu gospodarstvu ter da ne bo banka v nekaj dneh dokončno razpršila svojga velikega bogastva. IZJAVA ODBORA PUHOVSKE ZVEZE Zavzet poziv k soglasju Zaskrbljenost zaradi usode številnih slovenskih družin Slovenski tržaški duhovniki ne Predvsem v to je usmerjen naš po- moremo mimo perečih problemov, ki so se pojavili v naši sredi in ki so težko prizadeli našega človeka, naše družine, podjetja in celotno manjšinsko skupnost. Z vso silovitostjo je izbruhnila kriza Tržaške kreditne banke, ki predstavlja pravo grožnjo za tiste, ki so ji zaupali prihranke, za upokojence in za delavce. Hude probleme preživlja tudi Primorski dnevnik. Polemike, ki spremljajo to dogajanje, pa vnašajo med nas zmedo in zbeganost. Nimamo namena iskati krivcev in kazati nanje, to tudi ni naša naloga. Pred božjo sodbo bo imelo besedo sodišče civilne družbe, ki preverja vlogo in odgovornost posameznikov, če niso znali ali hoteli pravilno voditi denarnih interesov skupnosti, zaradi česar obstaja resnična nevarnost, da izgubimo to, kar je bilo več ali manj naše. Slovenski tržaški duhovniki dvigamo svoj glas, ker gre tu predvsem za usodo naših družin, ki so vezane na službe delavcev, uradnikov, časnikarjev. Nestalni materialni dohodki spravljajo v nevarnost ekonomsko trdnost družin, ki se morajo izpostavljati dolgovom, se čutijo krhke in morajo odlagati svoje načrte. gled. Čeprav so argumenti še tako utemeljeni, s polemikami ne bomo prišli daleč, poleg tega pa bomo dali slab zgled mlajšim generacijam in se drugim pokazali v slabi luči. S polemikami se lahko samo oddaljujemo in poglabljamo brazdo, ki nas ločuje, kar bo imelo hude posledice v politiki, kulturi in sploh v vsem našem življu. Čeprav je bila storjena velika škoda, je še čas, da najdemo ustrezni dogovor, ki bi ga zaman iskali v Rimu ali Ljubljani. Od tam bo lahko prišla materialna pomoč, ampak soglasje moramo iskati najprej in predvsem tu, med sabo, ker je odgovornost naša. Duhovniki nismo poklicani iskat pot, kako priti do tega soglasja. To naj naredijo strokovno podkovani in odgovorni ljudje, ki imajo dobre namene in katerim moramo dati instrumente, da uveljavijo načela, ki morajo voditi laike in katoličane v to, da delajo za skupno dobro. To je obenem želja našega zdravega, preprostega ljudstva, ki si želi mir in napredek, a tudi resnice in pravičnosti. Dušan Jakomin v imenu odbora Duhovske zveze Uslužbenci banke s transparenti v sprevodu po mestnih ulicah (Foto KROMA) SPOROČILO SDGZ Člani, ki imajo račune in kreditne linije zamrznjene na Tržaški kreditni banki, naj se čimprej obrnejo na tajništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Združenje je namreč stopilo v stik s konzorciji CONGAFI, ki so izrazili pripravljenost, da priskočijo na pomoč prizadetim podjetjem. Možne so tudi druge intervencije, za kar so pa potrebne informacije o posameznih primerih. NA POBUDO USLUŽBENCEV / PRIBLIŽNO 2.000 LJUDI V POVORKI PO MESTNEM SREDISCU Mogočna manifestacija za obstoj in preporod TKB Nepričakovano velika množica se je včeraj udeležila manifestacije »za obstoj in preporod Tržaške kreditne banke«, ki jo je oklical sindikat uslužbencev. Na Trgu Oberdan so se ljudje zaceli zbirati že pred napovedano 10. uro, preden je sprevod krenil proti Ul. Ghega jih je že bilo vec kot tisoč, po Ul. Roma in pred pošto se jim je pridružilo še veliko zamudnikov, tako da je Celo-sprevoda že obrnilo iz Ul. Valdirivo po Korzu Cavour proti Nabrežju, zadnji udeleženci pa so se še pomikali po Trgu Vittorio Vene-to: verjetno je v tistem trenutku bilo v sprevodu dva-tisoCglava množica. V zadnjih letih se je samo na eni sindikalni manifestaciji zbralo'več ljudi: predlanskim jeseni proti nameravanemu klestenju pokojnin Berlusconijeve vlade, ocenjuje tajnik Cgil Zvedi, in to daje jasno sliko, kako pomembna je bila včerajšnja pobuda, kakšno dramatične probleme je izražala. Včerajšnje zborovanje je v petek popoldne na vrat na nos sklical sindikat bančnih uslužbencev Cgil, ki na TKB imal80 vpisanih. Zaradi tega najbrž ni bilo drugih sindikatov bančnikov, pa tudi zelo malo kolegov z drugih bank: naj omenimo skupino goriške Kmečke banke (»Vračamo jim solidarnost, ki so nam jo izrazili, ko smo biti mi v težavah«), in nekaj prijateljev z italijanskih bank (»Morda nas je malo tudi, ker so nas obvestiti včeraj popoldne«), Neglede na vse to, za velikim transparentom s slovenskim in italijanskim imenom banke se je vila Množica manifestantov v sprevodu po tržaških ulicah (Foto KROMA) ogromna množica: med njimi so bili uslužbenci banke, Id se borijo za delovno mesto, za obnovitev banke »na zdravih temeljih«, bili so številni slovenski dijaki predvsem z liceja in s trgovske, nekateri delničarji banke, ki so ob svoje investicije, upokojenci in delovni ljudje, ki čakajo na mesečne prejemke, varčevalci, ki ne morejo do lastnega denarja, pa tudi veliko predstavnikov in uslužbencev podjetij, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino, in so, milo rečeno, na prepihu. V nevarnosti niso namreč samo mesta v banki, ki jih je približno 200, pac pa vec tisoC mest v podjetjih, ki bi jih kriza TKB lahko spravila na kolena. Gre za socialni in gospodarski problem vsega mesta, ki zadobiva iz dneva v dan širši obseg in sega prek meje tudi v Slovenijo in Hrvaško in še dlje. Ko je sprevod prišel do Borznega bga, se je skupina predstavniki uslužbencev banke podala na prefekturo, kjer je bil sestanek, o katerem poročamo na drugi strani Ostati pa so kreniti naprej, po Korzu do Goldonijevega trga in po Ul. Carducci. Med vso manifestacijo so delili mimoidočim letak o razlogih prote- sta: le nekaj starejših ljudi ga je zavrnilo (»Za slovensko banko pa me res ne briga...«), največ ljudi pa je mladim uradnicam, ki so delile letake, izražalo svojo razumevanje, obenem pa svoje dvome (»Ne vem, Ce vam bo kdo pomagal, saj nismo v Neaplju...«). Ko so prispeti do Trga Oberdan, sta zbranim spregovorila uslužbenec TKB Edvin Bernetic (daljši izvleček govora objavljamo na tej strani) in deželni tajnik bančnih uslužbencev Cgil Giorgio Uboni. Bila je že 13. ura in veliko ljudi se je še zaklepetalo: manifestacija, sestanek na prefekturi, razne pobude teh dni - bo vse to lahko še kaj zaleglo? Odgovora seveda ni, še najbolj trdna volja po vztrajanju, po obnovitvi in preporodu banke na zdravih temeljih pa trCi v dramatične dimenzije »Cme luknje« primanjkljaja, katerega realne razsežnosti in odgovornosti bo ugotovilo sodstvo, že tako hudemu stanju pa se je še pridružila ogromna škoda komisarske uprave z dekretom o zamrznitvi in vprašljivim vodenjem krize, ki je banki še odvzel že tako načeto zaupanje strank. S.P. Solidarnostne izjave dijakov višjih srednjih šol Včerajšnje množičnega protestnega shoda se je udeležilo veliko mladih, med temi dijaki znanstvenega in klasičnega liceja »Prešeren«, tehničnega zavoda »Zois« in pedagoškega liceja »Slomšek«, ki so v posebnih notah tudi utemeljili pomen in namen njihove prisotnosti. Tako so predstavniki dijakov zavodov »Prešeren« in »Zois« zapisali, da se udeležujejo manifestacije v znak solidarnosti do uslužbencev banke in vseh, ki jih je dramatičen razplet dogodkov v TKB zelo prizadel. Ob tem pa pripominjajo, da s svojo udeležbo nikakor nočejo opravičevati odgovornih za sedanjo situacijo. Celotna zadeva, pravijo mladi, je tudi njih izredno prizadela, "in so na protestni shod prišli kot zavestni pripadniki slovenske manjšine. Posebno noto so medijem poslati tudi dijaki pedagoškega liceja »Slomšek«. V njej sporočajo, »da se udeležujejo manifestacije iz protesta proti pritisku na slovensko manjšino in proti ravnanju pristojnih oblasti, ki niso pravočasno ukrepale, Čeprav so po periodičnih pregledih do potankosti poznale stanje«. Obenem pa poudarjajo, »da ne nameravajo nuditi nobene podpore brezvestnim upraviteljem banke in da ne podpirajo sistema sprejemanja v službo v to banko«. Ob koncu so še pripisali, da so se manifestacije udeležili, čeprav bodo imeli neopravičene ure, ker se zavedajo, da je za dosego vzvišenih ciljev potrebno tudi žrtvovanje. Uslužbenci TKB: čista vest in jeza Banka Italije: kakšno nadzorstvo si izvajala? Poiskati je treba odgovornosti! ZaCeli bomo znova, s Čistimi rokami. TKB mora živeti, za tržaško gospodarstvo, za slovensko manjšino. Prodi, Ci-ampi, Fazio: Banco di Napoti da, Kreditna ne... Koliko nezaposlenih hočete? Kje bodo delati naši otroci? TKB = premoženje vsega mesta. Je res samo finančno vprašanje? KuCan, Drnovšek, Kračun, Arhar: po volitvah bo prepozno! To in še marsikaj je pisalo na transparentih, ki so jih nosili na včerajšnji manifestaciji. Uslužbenci TKB se zahvaljujejo se vsem za solidarnost, težko pa je našteti vse predstavnike, ki so spremljali manifestacijo, saj bi prav gotovo koga spregledali; kdo vse se je včeraj zavzel za usodo banke pa je razvidno tako iz poročanja o sestanku na prefekturi kot iz številnih stališč, ki smo jih včeraj prejeli. Uslužbenci so nam omenili nepričakovani poseg nekdanje poslanke Forze Italie Mameči Vascon in deželnega svetovalca Antonione-ja kot dokaz, kako široko občutena je kriza TKB. Predvsem pa so bili zadovoljni, ker so jim številne stare in nove stranke banke izrazile solidarnost, zaupanje in prepričanje, da med uslužbenci TKB ni bilo primerov nesposobnosti in da so delali s Cisto vestjo. Govor uslužbenca Edvina Bemetiča na Trgu Oberdan ...Te dni mediji večkrat poudarjajo, da je TKB nastala na podlagi znamenitega Londonskega sporazuma iz leta 1954... radi pa zamolčijo, da segajo korenine naše banke globlje v preteklost, v obdobje na prelomu prejšnjega stoletja, ko so bili naši predniki v mestu sposobni, kljub objektivno težkim razmeram in nelahkim Časom, postaviti na noge mogočni Narodni dom in še marsikaj, kar je nato pogorelo v ognju nasilja in sovraštva do nas... Ko je banka začela redno poslovati pred 37 leti, prav v teh oktobrskih dneh, je bila majhna in nepomembna. Prav delu in začetniški zagnanosti naših najstarejših kolegov se gre zahvaliti za poznejši vzpon. Dovolite mi samo nekaj podatkov: število zaposlenih je včasih celo preseglo 200 oseb, uveljaviti smo se doma in po svetu, o Čemer pričajo partnerske vezi z veC kot 100 bankami iz 19 evropskih in drugih držav. V Italiji smo imeti stike z vec kot 40 bankami. Banka, ki je Živo vraščena v tukajšnje gospodarsko in družbeno tkivo, šteje med svojimi komitenti do 800 podjetij iz. sektorja zunanje trgovine z vec kot 5.000 zaposlenimi. Nadalje je z našim poslovanjem trdno povezana tukajšnja mala trgovina, gostinstvo, obrt in druge dejavnosti. Glede poslovanja s strankami bi omenili do 44.000 vlog in drugih depozitov. Te skope, a pomenljive številke same po sebi pričajo o obsegu katastrofe, ki nas je prizadela s popolno blokado poslovanja. V resni nevarnosti in socialni ogroženosti, se je Cez noC znašlo ne le 190-200 družin neposredno zaposlenih, ampak mnogo, mnogo vec ljudi. Težko je opisati občutke, ko smo zvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Kar naenkrat smo se znašli v absurdnem položaju popolne blokade, brez osnovnih sredstev za preživetje. Osuplo smo se spogledovati in vsak je Ze opravljal miselni obračun drobiža v žepu... in Ze v naslednjem hipu pomislil na dolgoletne stranke: nerodno nam je bilo, a nihče se ni prepustil malodušju, vrgli smo se v delo, da bi vsaj omilili posledice stanja, za katerega nismo krivi in ki predstavlja za naše kraje absolutni pre-cedens. Novejša zgodovina italijanskega bančništva sicer beleži primere strašnih bankrotov, kot sta Calvijev Banco Ambrosi-ano ati Banco di Napoti. Vsakič pa je bila prikrajšana naša kalvarija blokade računov. Umirjeno, a najbolj odločno zahtevamo, da pristojne oblasti poiščejo rešitve. Obračamo se na vladi v Rimu in Ljubljani, na deželno vlado F-Jk, na tržaško občino, Banko Italije in na vse, ki lahko pomagajo, naj rešijo banko in s tem zagotovijo Slovencem v Trstu, pa tudi vsemu mestu temelje za nadaljnji razvoj. Ni v naši navadi, da bi moledovati in prosjačili, hočemo pa nazaj to, kar je del neodtujljivega premoženja vseh nas. Želeli bi spomniti, da je v težkih Časih vojne za Slovenijo leta 1991 in poznje za Hrvaško ravno TKB kot edina italijanska banka jamčila za operaterje iz sosednjih držav in jim omogočila Zivljensko važen stik s tržišči Italije in zahodne Evrope. Danes pa z grenkobo ugotavljamo, da se prav nekateri od tistih, ki smo jim takrat pomagati, nakako šakalsko protika-jo okoli naše banke... V našem prostoru smo si kot najvecja slovenska banka stalno prizadevati za plodne, rekli bi vec kot prijateljske odnose z drugimi slovenskimi bankami. Naj spomnimo le na izredno pomembno področje poslovanja z tujino, za katero niso biti usposobljeni. Dovolite pa mi pripombo: ko smo pred nekaj dnevi na dnevniku prebrali uokvirjeno izjavo zadružnih bank, verjemite, da nam ni bilo prijetno; meni se je od žalosti orosilo oko... dobro vemo, da izjava ni bila naperjena proti nam uslužbencem, kljub temu pa bi jo lahko drugače zasnovali... Zdrave sile v banki so omogočile, da je zavod posloval s pozitivnim pribitkom prav do zadnjega. Tudi zadnje, dramatične dni ni bilo pri nas nikakršne gneče, nihče se ni prepustil paniki. Mislimo, da predstavljajo zdrave sile dragocen potencial, ki ga je treba ovrednotiti in s katerim je treba postaviti temelje za bodoči razvoj. Mi želimo zdravi v leto 2000: komisarji in birokrati bodo odšli, mi pa bomo tu ostati. Kakorkoli se bodo stvari zasukale, vam zagotavljamo, da bomo nadaljevali z bojem za bodočnost, za nove rodove - postaviti bomo novo banko, lepšo in močnejšo kot prej! SSK DRNOVŠKU IN PRODIJU »Rim in ljubljana naj poiščeta rešitev za TKB« Vsi ukrepi v sodelovanju s slovensko manjšino v Italiji Deželni Tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je premieroma Janezu Drnovšku in Romanu Prodiju naslovil pismi, v katerih se zavzema za rešitev TKB. V nadaljevanju obljavljamo pismo Drnovšku, pismo Prodiju pa je imelo slično vsebino. »Kot Vam je gotovo znano, je Tržaška kreditna banka v zadnjih časih zabredla v hudo krizo, ki bi lahko postala zanjo usodna. TKB je bila ustanovljena na osnovi Londonskega memoranduma, ki so ga leta 1954 sklenile Italija, Jugo-slavija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. 2e dolga leta opravlja funkcijo življenjske važnosti za slovensko manjšino v Italiji, za tržaško in Širše deželno gospodarstvo, pa tudi na področju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo ter drugimi državami srednje in vzhodne Evrope. Gotovo Vam je tudi znano, da je italijanska narodna banka Banca dTtalia zaradi velikih izgub in hudih napak managementa odredila uvedbo komisarske uprave v TKB, pred nekaj dnevi pa celo zaporo vseh plačil, hranilnih vlog in sploh tekočega poslovanja. Vse to je že povzročilo hudo škodo in težave ne samo slovenski manjšini, ampak tudi Širšemu tržaškemu gospodarstvu in mednarodnim izmenjavam, v katerih je le-to soudeleženo. S pričujočim dopisom Vam želimo posredovati našo veliko zaskrbljenost zaradi navedenih dogodkov. Slovenska skupnost meni, da bi morali storiti vse, kar je potrebno, da bi ohranili ta denarni zavod Slovencev v Italiji. V tem smislu izražamo potrebo, da bi vladi Italije in Slovenije našli ustrezno rešitev, in to v sodelovanju s slovensko manjšino v Italiji. V podobnem dopisu predsedniku italijanske vlade Romanu Prodiju smo izrazili tudi nujnost, da bi slovenskemu denarnemu zavodu takoj omogočili obnovitev rednega poslovanja.« Otroci sprašujejo o svoji prihodnosti Dolina o krizi Glede na dramatičen položaj, v katerem se nahaja Tržaška kreditna banka in kateri vsak trenutek grozi zaprtje zaradi možnega stečaja, uprava Občine Dolina izraža svojo globoko zaskrbljenost z ozirom na negativne posledice, ki bi jih utrpelo krajevno in vsedržavno gospodarstvo,-slovenska narodnostna skupnost v Italiji in celotno mesto Trst. Uprava Občine Dolina izraža uslužbencem Tržaške kreditne banke in vsem tistim, ki jim zaradi posledic nastalega položaja grozi brezposelnost, iskreno solidarnost. Uprava Občine Dolina se obvezuje, da se bo - v mejah svojih pristojnosti - zavzemala za po-zitvno rešitev dramatičnega položaja, ki je prizadel celotno tržaško stvarnost. MARUCCI VASCON Tudi »Foiza Halia« hoče takojšnjo rešitev banke Pokrajinska koordinatorka stranke »Forza Ita-lia« Marucci Vascon je prepričana, da prizadene kriza TKB ne samo en del, ampak celotno tržaško skupnost. Gre predvsem za negativne posledice za tukajšnje gospodarsko tkivo, ki je upravičeno uprto v sodelovanje z Vzhodno Evropo. Ge se zadeva ne bo čim-prej ugodno rešila, bo kriza TKB prizadela uslužbence banke, a hkrati tudi zaposlene v z njo povezanih gospodarskih in trgovskih sektorjih, kar bi še dodatno zaostrilo problem brezposelnosti na Tržaškem. Priča smo klasičnemu primeru, je še poudarila bivša poslanka Berlusconijeve stranke, ko morajo politične sile delovati premišljeno in se ne podrejati logiki zaprek, ki še posebno v predvolilnem obdobju navadno prevladuje nad racionalnimi razmišljanji. Res je, da mora pravica svojo pot, kar velja tudi za knjigovodske in administrativne preiskave, s katerimi bo treba ugotoviti odgovornosti za to izredno hudo situacijo, treba pa je tudi istočasno poiskati politične poti za premostitev te hude krize. Forza Italia se je kot največja tržaška stranka že aktivirala na vsedržavni ravni in v parlamentu za rešitev vprašanja, ki, kot, rečeno ni samo tehnične narave. Zato Vasconova pričakuje, da bo ohranjena dosedanja vloga TKB v tržaškem gospodarstvu in izraža upanje, da bo italijanski bančni sistem pozorno ocenil dogajanja in tudi preveril možnosti za tudi delno soudeležbo, ki bi omogočila rešitev TKB. »Forza Italia« pričakuje hitre posege, da ne bo sedanja situacija še hujše prejudicirala itak že načeto podobo in prihodnost TKB. Sindikalna zveza UIL izraža solidarnost uslužbencem TKB-ja in podčrtuje hude težave, s katerimi se s prekinitvijo začasnega poslovanja soočajo varčevalci, upokojenci in delavci. Ob upoštevanju legitimnosti in primernosti vseh znanih ukrepov, UIL izraža upanje, da bodo vsi pristojni organi, vključno s tržaškimi institucijami, znali čimprej najti primerno rešitev o bodočnosti TKB. Solidarnost prizadetim uslužbencem Kreditne banke so izrazila tudi konzularna predstavništva Slovenije, Hrvaške in ZR Jugoslavije. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Ob 50-letnici ustanovitve se Slovensko deželno gospodarsko združenje iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu pobud ob teni pomembnem jubileju in seveda predvsem članom, ki so z uspešnim delom v svojih podjetjih ter v okviru same organizacije in njenih odborov pripomogli k dejstvu, da se lahko organizirano povojno slovensko gospodarstvo v Furlaniji-Julijski krajini ponaša s polstoletno uspešno dejavnostjo v prid celotne naše skupnosti. Posebna zahvala gre najvišjim predstavnikom Republike Italije in Republike Slovenije, predsednikoma Oscarju Luigiju Scalfaru in Milanu Kučanu ter predsedniku vlade Romanu Prodiju, ki so nam ob 50-letnici poslali svoje čestitke, ministru za drobno gospodarstvo Republike Slovenije Metodu Dragonji, podpredsedniku deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Cristianu Deganu, tržaškemu županu Riccardu Illyju in vsem ostalim gostom, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo na osrednji proslavi. Trst, 27. oktobra 1996 DOLINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Odobrili proračunsko dokumentacijo Razpravo o proračunu pa bo čez mesec dni Načrt za ureditev pokopališča v Gročani Cez mesec dni bo dolinski občinski svet razpravljal o proračunu za prihodnje finančno leto: zaenkrat so svetovalci na petkovi seji vzeli na znanje predlog poslovanja v letu 1997, osnutek večletnega proračuna in planskega ter programskega poročila. Predvidevanja so lahko že sedaj dobra, saj izraža poročilo pregledovalcev občinskih računov, ki ga je na seji prebral župan Pangerc, ugodno mnenje glede dosedanjega in tudi v bodoče načrtovanega poslovanja krajevne uprave. Proračunske postavke slonijo po ugotovitvah strokovnjakov na stvarnih predvidevanjih rednega delovanja, so uravnovešene in v pravi meri previdne, tako da se bo načrtovano izneverilo le v primeru izrednih dogodkov. Poleg soglasnega sprejetja proračunske dokumentacije, o kateri bosta večina in opozicija odločali predvidoma konec novembra, je petkov dolinski občinski svet odobril tudi predhodni načrt za ureditev pokopališča v Gročani. Odbor je pri tem osvojil priporočilo svetovalca opozicije Schettinija, da b'o še pred začetkom preu-reditvenih del pazljivo preveril »obliko« načrtovanega vaškega objekta. V uvodnem posegu je župan poročal o občinskih pobudah zadnjega meseca dni, ko je bila dolinska uprava prisotna na svečanosti ob 52-letnici pokola v Marzabottu, na drugem Memorialu za mir v Foglianu, kjer so se srečali številni župani F-JK in konzularna predstavništva Slovenije, Hrvatske in Madžarske, in še v sosednji občini Hrpelje-Kozina, ki jo je pred nekaj dnevi, ob izteku svoje delovne dobe v Trstu, uradno obiskal tržaški prefekt Moscatelli. Zupan je poročal o skorajšnjem začetku letošnjih tečajev slovenščine, ki bodo od ponedeljka dalje v občinski knjižnici v Boljuncu in so letos naleteli na zelo širok odmev: pouk bo namreč obiskovalo 55 italijansko govorečih soobčanov. Dnevni red se seveda ni mogel izogniti velikemu problemu, s katerim se v teh dneh sooča vsa naša družbena stvarnost: župan je tako seznanil občinski svet z ukrepi, po katerih je uprava morala seči, da je ob zamrznitvi tekočih računov v TKB omogočila nadaljnje poslovanje Občine. Potres v TKB je spravil na kolena dober del tržaškega italijanskega gospodarstva, Se posebno pa slovenske gospodarske, kulturne, Športne in družbene dejavnike. Na predlog načelnika večinske svetovalske skupine Sandija Kluna so vsi prisotni izrazili solidarnost dramatičnemu položaju TKB: postopek, ki ga bančni zavod doživlja, kot dolgi val sproža vrsto posledic, ki jim ne vidimo konca. Ob tem je Klun posebej omenil vse hujše stanje našega dnevnika, nad katerim se zdi kot bi visel Damoklejev meč. S strani opozicije se je oglasil svetovalec Renato Schettini, ki je županu priporočil, da bi Občina nastopila ne le z načelnimi izjavami, temveč prav v bran najšibjeksih slojev, ki po navadi plačujejo najtežji davek, (dam) VOLITVE Zeleni predstavili kandidate in program za Pokrajino Tudi Zeleni so včeraj predstavili kandidate in program za bližnje volitve za obnovo Tržaške pokrajine. To so storili s tiskovno konferenco na čolnu, ki je časnikarje popeljal pred terminal Adria starega pristanišča: na tem območju naj bi namreč po predlogu Zelenih nastala turistični pristan in servisni center v alternativi propadlemu načrtu Tergesteo a mare. Zeleni bodo skupaj z drugimi komponentami Oljke podprli predsedniško kandidaturo Adele Pino, v svoj program pa so vključili tudi nujnost mesničitve deželnega parka na Krasu v mednarodni perspektivi in boj proti načrtom, da bi Tržaški zaliv spremenili v energetski terminal. Ena od nosilnih točk programa je tudi krepitev kulture in politike medet-ničnega sožitja. Veliko važnost pa polagajo Zeleni tudi na razpravo, ki naj se razvije tudi znotraj Oljke, o vlogi Pokrajine oziroma o njenih pristojnostih. Zeleni se sprašujejo, ah ima sploh smisel obstoj ustanove, ki je dejansko brez pristojnosti in nima niti koordinacijske funkcije. Prav zato so v svoj tradicionalni simbol golobice s Stirijezič-nim napisom »Verdi-Verts-Zeleni-Griine« vključili Se geslo »Premostiti Pokrajino«. Kdo vse ima pravico do socialne doklade V Trstu je veliko upokojencev in vedno več osiromašenih družin, zato ne bo napak, če obnovimo pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za prejem socialne doklade (assegno sociale). Do nje ima pravico vsakdo, čigar dohodki ne presegajo določenega viška, ki ga zakon določi vsako leto posebej, imeti pa mora več kot 65 let in biti italijanski državljan (lahko je tudi političen begunec) s stalnim bivališčem v tej državi - če se odseli na tuje, doklado izgubi. Pri izračunu letnega dohodka prihaja v poštev tudi dohodek zakonske družice ali druga. Socialna doklada ni obdavčljiva, a niti ne prenosljiva na svojca. Za leto 1996 znaša 6.240.000 lir. Upokojenec, ki nima nobenega vira dohodkov, ima pravico do polne doklade. Tisti, ki razpolaga z dohodki, a so ti nižji od 6.240.000 lir, prejme temu ustrezno znižano doklado. Kdor ima več kot 6.240.000 lir dohodka na leto, doklade ne dobi. Oženjen upokojenec (ali omože-na upokojenka), ki ima največ 6.240.000 lir letnega dohodka, prejme polno doklado. Ce je dohodek večji, a ne preseže 12.480.000 lir, pride v poštev znižana doklada. Primer: če znaša dohodek 10 milijonov lir, gre dotični osebi doklada v višini 2.480.000 lir ne glede na to, kdo od zakoncev je naslovnik dohodka (ta se izračuna s seštetjem dohodkov obeh zakoncev v letu, za katerega velja socialna doklada). Ce imata zakonca več kot 12.480.000 lir dohodka, ne prejmeta doklade. V prošnji za socialno doklado je treba navesti dohodek za leto, v kate- rem vložiš prošnjo. Ker pa ne moreš že vnaprej vedeti, kolikšen bo celoletni dohodek, moraš zavodu Inps izročiti prijavo domnevnega dohodka na podlagi prijave za prejšnje leto. Zavod bo v tem primeru nakazal začasno doklado, naslednje leto - na podlagi nove dohodninske prijave - pa poravnal razliko. Kateri dohodki pridejo v poštev pri odmeri socialne doklade? Praktično vsi: dohodki, ki jih bremeni davek Irpef (plača, pokojnina, nepremičninske rente, zaslužki od podjetniškega dela oziroma avtonomnega poklica, vzdrževalnina za ločenega zakonca idr.); dohodki, ki niso podvrženi davku Irpef (izplačila zavoda Inail, vojne pokojnine, pokojnine za civilne invalide, slepe in gluhoneme, podpore, ki jih dajejo državne in krajevne ustanove, dohodki, ki so bili ustvarjeni v tujini ali pri mednarodnih organizacijah v Italiji idr.); dohodki, ki so že ob izvom podvrženi davčnim odtegljajem, in prihodki od obresti na bančne in postne depozite, na vrednostne papirje idr.). Med dohodke pa ne spadajo: odpravnina ali predujem na odpravnino; zaostala izplačila, ki so podvržena ločeni obdavčitvi; socialna doklada; stanovanje ali hiša, last užit-nika socialne doklade, ki tod tudi biva; tretjina pokojnine, izplačane po prispevnem sistemu, in vsekakor znesek, ki ne presega tretjine socialne doklade. Ce koristnika doklade sprejmejo v zavod ali skupnost, kjer oskrbovalnino plačuje javna ustanova, mu socialno doklado zmanjšajo za polovico. POBUDA OBČINE / V UL. LOCCHI ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA / 15 LET DELOVANJA NOVICE Brezplačno parkiranje za odjemalce izza meje Sklep praznovanj ob jubileju Pohod miru iz Devina do Trga Unita, nato pa vrsta nastopov Tržaška občinska uprava je sprejela pomemben ukrep v prid trgovcev, saj nej bi omogočil večji dotok kupcev izza meje, posebno še z istrskega območja. V skladu z novim statusom "turističnega mesta", ki ga je Trstu pred nedavnim priznala deželna vlada, so mestni možje podpisali z družbo Sege-park sporazum, po katerem bodo imeli gostje pravico do posebnih olajšav na parkirišču bivše Tovarne strojev (Fabbrica Macchine) v Ul. Locchi. Od jutrišnjega dne, 28. oktobra, pa vse do petka, 6. decembra, bo smeh šti- ri ure svoj avtomobil parkirati brezplačno (za vsako uro več bodo morali seveda plačati redno parkirnino), poleg tega pa bodo imeli Se brezplačen prevoz v mestno središče, in sicer s kombijem, ki jim ga bo dala na razpolago družba Segepark. Na parkirišču bodo sicer lahko kupih vozovnice medobčinskega kon-zorcialnega podjetja ACT za vožnjo v mesto z avtobusi, ki naj bi v tem predelu vozili pogosteje kot običajno. Po opravljenih nakupih bo treba za prevzem vozila pokazati osebju, ki upravlja parkirišče, potrdilo o nabavi blaga. VČERAJ / NA GOLDONIJEVEM TRGU IN PRI SV. ANI Prometni nesreči terjali sedem ranjenih Fant kije upravljal motorno kolo, leži s pridržano prognozo v katinarski bolnišnici Sinoči se je zgodila ob pokopališču pri Sv. Ani prometna nesreča, v kateri so se ranile štiri osebe. V trčenje so bili vpleteni dva avtomobila in dva mopeda. Giacomo Sergas, ki je upravljal enega od mopedov, ima več zlomov in lezi s pridržano prognozo v ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice. Vanjo so sprejeli še drugega mopedista, Mat-tea Tommasinija in avtomobilista Lio-nella Scipionija, ki bosta okrevala v 20 dneh, medtem ko bo drugi šofer, Felice Galante, ozdravel v tednu dni. Malo prej je prišlo na Goldonijevem trgu (foto Balbi/KROMA) do trka med osebnim in policijskim avtomobilom, v katerem so bili lažje ranjeni trije potniki peugeota. V obeh primerih so posegli mestni redarji in rešilci službe za hitro pomoč 118. Devinski Zavod združenega sveta je včeraj sklenil niz manifestacij, s katerimi je obeležil 15. obletnico prisotnosti mednarodne ustanove v Italiji. Obeležil jo je s tremi pobudami, ki so jih dijaki pripravili skupno s profesorji: najprej s pohodom miru za begunce bivše Jugoslavije, ki so v Cervinjanu, ki je krenil iz Devina ter po kraških poteh dosegel najprej Obelisk in od tod Rojan ter se nato zaključil na Trgu Unita. Pred občinsko palačo pa je na sklepni manifestaciji najprej zapel zbor Zavoda, pozdravila sta predsednik Corrado Belci in rektor David Sutcliffe, tržaška profesorica Viviana Pace ter predstavniki oblasti, za tem pa je sledil nastop telovadcev in folklorne skupine ob sodelovanju drugih združenj, med katerimi tudi ZSSDI. Kongres krožka Pescatori V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (Ul. Peco 7) bo danes ob 16. uri kongres krožka D. Pescatori za območje Valmaure in Naselja sv. Sergija Zaključni poseg bo imel pokrajinski tajnik SKP Canciani. Vozita na električni pogon na Borznem trgu V okvira tridnevne pobude »Zelena kolesa, Cista kolesa«, ki obravnava vprašanje onesnaževanja, ki ga v mestu povzročajo motoma vozila, so na Borznem trgu še danes razstavljena vozila (od avtobusa pa do avtomobilov in mopedov) na električni pogon. V avditoriju muzeja Revoltella pa se je včeraj nadaljevalo zasedanje, na katerem so razpravljalni spregovorih o Številnih aspektih uporabe vozil na električni pogon v mestnem prometu. Nadaljujejo se posvetovanja o zdravstvenih službah Pred razpravo, ki bo v občinskem svetu namenjena drugačni porazdelitvi pristojnosti v Podjetju za zdravstvene storitve, sta komisiji načelnikov svetovalskih skupin in 5. komisija v dogovoru z odbornikom Pecol Cominottom imela vrsto avdicij in se soočah z zdravniškimi združenji, sindikalnimi pokrajinskimi tajništvi Cgil, Cisl in Uil, z rektorjem Bonusom in predstavniki zdravstvenih služb. Glede na važnost vprašanja bosta komisiji imeh še vrsto srečanj z zainteresiranimi dejavniki, da bi ob koncu izdelah enotno stališče, ki ga bodo nato predstavih konferenci županov in Deželi. Vstopnice za koncert ob patronu Na uradu za stike z javnostjo Tržaške občine se nadaljuje razdeljevanje brezplačnih vstopnic za koncert, la bo od prazniku patrona sv. Justa v nedeljo, 3. novembra ob 18. uri v dvorani Tripcovich. Nastopila bo mestna godba Giuseppe Verdi. Le še do jutri čas za vpis na tečaj za zborovodje V četrtek, 31. oktobra bo na Glasbeni matici prvo srečanje med pedagogi in gojenci zborovodske sole, ki jo prirejata ZSKD in GM. Tečaj, ki se bo odvijal enkrat tedensko od novembra do maja, bo izredno zanimiv, saj ga bosta vodila priznana pedagoga in dirigenta Hilarij Lavrenčič in Walter La Nigro. Poleg rednih učnih ur se bodo vrstili tudi tematski seminarji. Cas za vpis je samo Se jutri, 28. oktobra, interesenti pa se lahko javijo na urad ZSKD ul. Sv. Frančiška 20, telefon 635626 ali pa na sedežu GM, ulica Ruggero Manna 29, telefon 418605.(pan) ______GOSTOVANJE PRAŠKIH GLEDALIŠČNIKOV_ Molierov »Don Juan« v torek na odm SSG Teater Pod Palmovkou lani proglašen za gledališče leta V zgodovini svetovne književnosti bi le stežka našli junaka ali pripoved, ki bi se bolj razbohotila v neštetih različicah, kot se je zgodba o don Juanu, liku človeka, ki je postal simbol veselja do življenja, zemskih radosti, lahkotne in nenasitne ljubezni in celo brezbožne objestnost duha. Izvor legedne o don Juanu je zgodovinsko vprašljiv, večina strokovnjakov pa ob ugotovitvah, da sloni na nekem skupnem evropskem folklornem temelju, ji le priznava rojstvo v Španiji, kjer sta motiv in junak predmet ljudskih romanc in kronik. Moliere je okvirno zgodbo za svojo komedijo »Don Juan ali Kamniti gost« povzel po raznih francoskih in italijanskih posrednikih. Napisal jo je leta 1665, takoj po »Tartuffu« in pred »Ljudomrznikom«. Ta neobičajna komedija pomeni vrhunec Molie-rovega umetniškega opusa, obenem pa je tudi eden od vrhunskih izrazov njegove stiske. Na- padi in vsakrSne obtožbe, ki so se začeli že po »Tartuffu« so se po »Don Juanu« še stopnjevali in so avtorja nazadnje prisilili, da jo je po štirinajstih ponovitvah umaknil, nekar je za stoletja utonila v pozabo. Verjetno je tudi v tem skrivnost, zakaj je avtor prav s tem delom tako živo prisoten v našem času. O tem se lahko prepričate v torek, ko bo v Kulturnem domu v Trstu gostovalo češko gledališče Pod Palmovkou. Gre za eno najbolj priljubljenih praških gledališč, lani nagrajeno na mednarodnem tekmovanju za gledališče leta revije The Theatre and the World. Nastop ansambla pod rezijskim vodstvom Petra Kracika bo za ljubitelje gledališke umetnosti gotovo posebno doživetje. Na sliki (foto Našic) prizor iz igre. 11. FESTIVAL LATINSKOAMERIŠKEGA FILMA Žirija in občinstvo za Argentinca Juareza Zmagal je s filmom Historias de amor, de locura y de muerte - Nagrade podelili sinoči Za ponovno odkrivanje kreativnega sveta domišljije Likovno ustvarjanje ugodno vpliva na počutje odraslega človeka, ga sprosti in popelje v brezčasni svet domišljije. Kot otroci smo se vsi spontano predali tej dimenziji in uživali v njej. Z likovno govorico smo spoznavali svet okrog sebe in brez zadržkov svoje čustveno doživljanje prikazali odraslim. Sedaj se nam pa zdi, da tega ne znamo več, kot da bi se nam za vedno zapahnila vrata tega čudežnega sveta. Ali je še sploh mogoče, odraslemu vstopiti spet, v to magično dimenzijo? Pogledati v ogledalo svoje notranjosti in ponovno izraziti podobo svojih čustev? Kakšno vlogo ima likovno ustvarjanje za odraslega človeka in zakaj se človek še vedno tudi likovno izraža? Kdor je radoveden in ga mika, da bi ponovno odkril kreativni svet domišlije, naj pride jutri, v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 na informativno srečanje, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah. Tečaj bo potekal enkrat tedensko od novembra do maja, vodila ga bo akademska slikarka Ani Tretjak. Število mest je omejeno. Žirija in občinstvo sta tokrat povsem soglašala: po oceni obeh je bilo na 11. festivalu latinskoameriškega filma najboljše predstavljeno delo argentinski film Historias de amor, de locura y de muerte (Zgodbe ljubezni, blaznosti in smrti) režiserja Nemesia Juareza (na sliki prizor iz nagrajenega filma). Omenjeni in vse ostale nagrade so podelili sinoči na zaključnem veCeru festivala v gledališču Miela. Filmska žirija, ki jo je vodil režiser Jorge Sanjines, je podelila še nagrade za najboljšo režijo, prejel jo je argentinski režiser Eduardo Mi-gnogna za film Sol de oto-no (Jesensko sonce), za scenarij, prejela sta jo David Ne ves in Onezio Pai-va, scenarista brazilskega filma As meninas (Dekleta), ki ga je režiral Emilia-no Ribeiro, slednjemu pa so tudi dali posebno priznanje žirije. Za vrsto nagrad se je odločila tudi žirija za video filme in kratkome-tražne filme, največ nagrad, vključno s prvo in posebno, so dobili venezuelski kratki filmi. Nagrade je podelil tudi organizator festivala, Združenje za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji - Apclai, ki je nagradil argentinskega režiserja Davida Blausteina in Guilerma Escalona, ki pripravil tokratno sekcijo o »plemenitosti politike«. ^1 PRIREDITVE GALERIJA TK obvešča, da bo v torek, 29. t.m., ob 18. uri predstavitev za mesto domačih pesmi ATILIJA KRALJA »Pogruntane na risalne mize«. Večer bo predstavil dr. Danilo Sedmak. Na ogled bo tudi razstava njegovih slik. KD LIPA iz Bazovice vabi v sredo, 30. t.m., v Bazovski dom na predavanje Časnikarja Lojzeta Abrama na temo »Ognjeno ledena Islandija«. ZaCetek ob 20.30. V PETERLINOVI DVORANI v Trstu razstavlja svoje ilustracije v knjigi Brune Marije Pertot PESMI IZ PIPE slikarka Jasna Merku. Ogled razstave od 9. do 17. ure vsak dan, razen sobote in nedelje. FOTOKROZEK TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave “E' LTTALIA” (Dogodki na Tržaškem v letu ’96) v sklopu vsedržavne zveze fotografskih društev FIAF do 30. t. m. ob uradnih urah v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20/11. nadstr.) SKD VIGRED vabi na razstavo ročnih del in izdelkov tečaja šivanja in vezenja-Stikanja, ki bo v društvenih prostorih danes, 27. t. m. od 11.30 do 12.30 ter popoldne od 14. do 19. ure. SKD TABOR OpCine-Pro-svetni dom vabi na ogled razstave 15 LET UMETNE OBRTI GABRIJELE OSBIC. Razstava je odprta do 5. novembra po sledečem urniku : ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Novi glas in Mladika vabijo na izobraževalni dan MESTO IN VLOGA LAIKOV V CERKVI za katoliške časnikarje in sodelavce, ki bo danes, 27. t. m. na Mirenskem gradu pri Gorici. Izobraževalno in družabno srečanje, kjer naj bi se bolje spoznali in drug drugega obogatili s svojimi delovnimi izkušnjami, bo potekalo po sledeCem programu: ob 9. uri dr. Zvone Strubelj: Teološka utemeljitev poslanstva laikov v Cerkvi - predavanje in pogovor; ob 10.30 dr. Jože Baj-zek (Rim): Laiki in laičnost v krščanski religiji - sociološki pregled - predavanje in pogovor; ob 12.30 skupno kosilo; ob 14.30 okrogla miza: Laiki, mediji in cerkev, voditelj: Ivo Jevnikar. Sodelujejo predavatelja in Časnikarji: Jurij Paljk (Novi glas), Marko Tavčar (Goriška Mohorjeva), Dušan Jakomin (Naš Vestnik), Gior-gio Banchig (Dom), Franci Stanonik (Radio Ognjišče), Primož Krečič (Ognjišče), JoCe Pavlic (Družina); ob 16.30 evharistično slavje. Srečanje je namenjeno predvsem zamejskim Časnikarjem in sodelavcem ter pozornejšim bralcem verskega tiska, ki jih ta tema zanima. Veseli bomo tudi udeležencev iz Slovenije! KD LIPA iz Bazovice vabi na ogled razstave BAZOVICA V SLIKAH MARIA MAGAJNE v torek, 29. in sredo, 30. t. m. od 20. do 22. ure v Bazov-skem domu. SZ SLOGA prireja PROSLAVO 25-LETNICE DELO- VANJA, ki bo v Četrtek, 31. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Spored zajema nastop TRŽAŠKEGA OKTETA, slavnostnega nagovora in podeljevanje priznanj. Vabljeni! GLASBENA MATICA TR- ST vpisuje abonmaje za 25. koncertno sezono 96/97 vsak dan, razen sobote med 10. in 14. uro (tel. št. 418605). Prvi koncert bo v torek, 5. novembra 1996, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - Komorni orkester Camerata labacensis iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev; solist Davor Busic, flavta. a SPISKE VESTI RAVNATELJ DRŽAVNEGA POKLICNEGA ZVODA J. STEFAN sporoča staršem, da bodo jutri, 28. t. m., ob 17. uri na sedežu šole roditeljski sestanki vseh I. razredov. Po sestanku bodo sledile volitve v razredne svete.Za II., III., IV. in V. razrede vseh oddelkov bodo ob 18. uri razredna zborovanja in volitve v razredne svete ob prisotnosti profe-sorjev-razrednikov. Vabim Vas, da se sestanka in volitev udeležite polnoštevilno! □ OBVESTILA SVETOIVANCANI IN PODLONJERCI bomo počastili spomin naših padlih v petek, 1. novembra, ob 11. uri ob spominski ploSCi na Narodnem domu. SEKCIJA VZPI-ANPI Opci-ne-Bani-Ferlugi-PišCanci. V petek, 1. novembra bomo pri openskih spomenikih počastili padle v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeluje MoPZ Tabor. KROŽEK BRIN iz Križa prireja tečaja angleščine in slovenščine. Informacije nudijo na tel. 220638. SREČANJE bivših pevk in pevcev Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice bo danes, 27. t. m. od 17. ure dalje v baru Kulturnega doma. Pevke naj poskrbijo za prigrizek, pevci pa za pijačo! Vabljeni tudi starši. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu sporoča, da bo jutri, 28. t. m., ob 19.30 v stari šoli v Camporah in dne 29. t. m, ob 19.30 v dvorani F. Venturini pri Domju srečanje z oljkarji ob pričetku sezone. Vsi, ki se bodo posluževali torkle, so toplo vabljeni! SKD TABOR prireja tudi letos likovni tečaj za odrasle, ki ga bo vodila akad. slikarka Ani Tretjak. TeCaj za začetnike bo potekal od novembra do maja. Zainteresirani naj se zglasijo na informativnem večeru v mali dvorani Posvetnega doma jutri, 28. t. m., ob 20.30. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “DR. FRANE TONČIČ", ki ima namen vzpodbuditi vi-sokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akad. leta 1994/95. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1996 Narodni in študijski knjižnici v Trst, Ul. sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoča, da je že v teku vpisovanje za zimovanje v Kranjski gori, ki bo potekalo od 27. decembra 1996 do 3. januarja 1997. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Po-drobnješe informacije lahko dobite na tel. St. 040/573141. SKD VIGRED naproša lastnike starih fotografij naših okoliških vasi (iz Sempolaja, S livnega, Praprota, Prečnika in Trnovce) iz takratnega življenja, da jih prinesejo v društvene prostore ob urniku razstave ročnih idelkov ali pa se zglasijo pri odbornikih društva. Slike bomo uporabili ob izdaji društvenega koledarja in za priložnostno razstavo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov. SK BRDINA obvešča vse zainteresirane, da bo 3-dnev-na šola smučanja na Kaprunu. Odhod bo v četrtek, 31. t. m., ob 14. uri. Prijave sprejemamo najkasneje do jutri, 28. t. m. na sedežu kluba od 19. do 20.30. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Pernarčiča se iskreno zahvaljujejo g. župniku dr. J. Markuži, zdravniku Sardagni in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin Svojci Vižovlje, 27. 10. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Svojci Viktorja Miliča se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Repnic, 27. 10. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Po kratki bolezni je mirno odšla naša draga mama Alberta Re por. Protti Žalostno vest sporočajo mož, sinovi, snahe, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo. Pogreb bo v torek, 29. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Trst, 27. 10. 1996 (Pogrebno podjetje Ul. Torrebianca 34) t Vrnila se je v Gospodovo hišo moja ljubljena mama Amelia Krede vd. Škerl Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.uri iz mrtvašnice barkovljanskega pokopališča. Žalostno vest sporočajo hčerka Silvana z Giordanom, vnuk Daniele, sestra Stefania ter ostalo sorodstvo Trst, 27.10.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Globoko ganjeni ob tako množičnih, nepričakovanih izrazih sožalja se iz srca toplo zahvaljujeva prijateljem, znancem, kolegom in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin najinega ljubega, nepozabnega Egona Floridana in ga pospremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala devinskemu g. župniku Gianni-niju in vsem prijateljem iz Devina za občuten spomin pri nedeljski sv. masi. g.župniku Breclju, ki ga j® med hudo boleznijo tudi obiskal, za ganljive besede ob pogrebnem obredu. NajlepSa hvala tudi cerkvenim pevkam, nosilcem krste ter gospem On-dini, Manici, Rinci in Eli' de, ki so mu nosile sveče. Toplo se nadalje zahvaljujeva kolegom in prijateljem: dr. Dragu Le-gisi, odv. Dragu Stoki, odv. Janu Godniču ter Marku Udoviču, ki so ob odprtem grobu tako občuteno počastili njegov spomin. Poseba zahvala princu in princesi Turn und Taxis. Anica in Katerina Sesljan, 27. 10. 1996 _ SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 27.oktobra 1996 SABINA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.17 - Dolžina dneva 10.23 - Luna vzide ob 18.04 in zatone ob 7.37. Jutri, PONEDELJEK, 27. oktobra 1996 SIMON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,3 stopinje, zraCni tlak 1028,5 mb narašča, veter 10,4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gabriele Crisman, Chiara Franzosini, Davide Carratil, Florjan Goiza, Elsa Favento. UMRLI SO: 88-letna Ce-sarina Bugane, 84-letni Ger-mano Venutti, 70-letna Miranda Hauser, 97-letna Mar-gherita Coelli, 84-letna Albina Sternad, 81-letna Neri-na Suzzi, 83-letna Natalia S tram in 87-letni Ezio Scu-bogna. ; J LEKARNE NEDELJA, 27. OKTOBRA 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginna-stica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 211001) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginna-stica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel.764943. Od PONEDELJKA, 28. OKTOBRA do SOBOTE, 2. NOVEMBRA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3- Milje (tel. 274998. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO Strastna in ganljiva Nicole Kidman v filmu Ritratto Dl SlGNORA režija JANE CAMPION Kino ARISTON Trst Drevored Gessi 14 - Tel. 304222 ARISTON - 16.00, 18.45, 21.45 »Ritratto di signora«, r. Jane Campion, i. Nicole Kidman, John Malkovich. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Twi-ster«, r. Jan De Bont. EXCELSIOR AZZURRA -14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »In-dependence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman. AMBASCIATORI 15.45, 17.35, 20.00, 22.30 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Du-stin Hoffman, Robert De Ni-ro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Squil-lo«, i. Raz Degan. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pheno-menon«, i. John Travolta. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tin Cup« i. Kevin Costner. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Trainspotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 22.00 »Palestra atrezzi per signora«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Qualcosa di personale«, i. Robert Redford. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Scomodi omi-cidi«, r. Lee Tamahori, i. Nick Nolte, Melanie Grif-fith. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »I racconti del cusci-no«, r. Peter Greenaway. H ČESTITKE Jutri, 28. t.m., praznuje 5. rojstni dan LARA BRANA. Da bi bila vedno tako pridna in simpatična, ji želi sestra Katerina. Nona Darina in nono Rudi Čestitata nečakinji KAREN ob uspešni diplomi iz klavirja. Na Ferlugih danes NEVA slavi okrogli rojstni dan. Se na mnoga leta ji kličemo in voščimo vsi mi: Renato, Marcela, Branko in Rejko. Danes naSa NEVA 50 let slavi. Vse najboljše ji Piero s Tanjo, Igorjem, Aleksom in Omarjem Zeli. MALI OGLASI tel. 040-361888 NA KONTOVELU prodajamo enonadstropno hiSo, 80 kv. m: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, Immobilare Riviera, tel. St. 040/224426. PRODAM fiat Tipo 1400 digit, letnik 1989 sive meta-lizirane barve. Tel. St. 327035 (med 13. in 14. uro) ali 364212 (urad). PRODAM akvarel A. Černigoja 1943,30x23 cm. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, CP 568, 34100 Trst, pod geslo “Akvarel". UGODNO prodam 65 kv. m irokovega parketa. Tel. St. 0481/32033. PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel. St. 0481/884161 ob uri obedov. PRODAJAMO kmetijsko zemljišče. Tel. 231868 PRODAM pomivalni stroj za kozarce, cena 500.000 lir. Tel. St. 228117. HARMONIKO Bompez- zo, 160 basov, profesionalno ugodno prodam. Tel. St. 040/414815 ali 411512. ZELJE primerno za kisanje ugodno prodam. Tel. St. 0038667/85689. TELETA sivo-rajve pasme prodajam po 7.000 lir kg žive teže. Preskrbim tudi mleko v prahu, vrečka 25 kg po 65.000 lir. Tel. št. 040/228932 ob uri obedov, Draga 31. TRGOVINA isce osebo z izkušnjo v prodaji tehničnih artikov. Tel. od torka dalje na St. 040/577750. RESTAVRACIJA na Obalni cesti iSCe natakarico in pomočnico v kuhinji. Tel.št. 224214. SLOVENSKA pisarna isce zamejsko Slovenko srednjih let za čiščenje urada v jutranjih urah. Pisne ponudbe na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod šifro “Slovenska pisarna". ISCEM vajenca-elek-tricarja. Pisne ponude poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo St. 36, 34132 Trst, pod geslo “Električar". UVOZNO/IZVOZNO podjetje isce osebje s pisnim in ustnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in/ali nemščine. Tel. St. 0481/532186 od 17.30 do 19. ure. UČITELJICO na dom, za lekcije klavirja 10-letni deklici eno uro tedensko, želim kontaktirati (urnik in plačilo po dogovoru). Tel. st. 040/828251. UNIVERZITETNI študent z diplomo Trinity Col-lege London z delovno prakso v ZDA in v Londonu nudi lekcije iz angleščine. Tel. St. 040/225603. TORKLA PAROVEL v MaCkoljah bo na ogled za prijatelje, znance in zainteresirane od 31. t. m. dalje, ob 18. uri. Ob priliki bomo razstavljali slike M. Magajne na temo “Oljka". FARMA Kraljic - Prebe-neg 99 prodaja kokosi po 3.000 lir vsako. Urnik od 16. do 17. ure. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. JADRAN je v Ricmanjih odprl osmico. Vabljeni! V PIVNICI m.GENERA-ZIONE v Boljuncu, tel. St. 040/228117 vam nudimo raznovrstna kosila, ob petkih točimo pivo “a naduta".Ob torkih popoldne in sredah zaprto. Loterija DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana SLOVENSKO GOSPODARSTVO V LUCI KRIZE TRŽAŠKE KREDITNE BANKE Javna razprava bo jutri, 28. t. m., ob 20.30 ^ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ARTHUR MILLER RAZBITO STEKLO Režija DUŠAN MLAKAR Jutri, 28. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H Pokrajinski svet Slovenske skupnosti prireja v torek, 29. t. m. z začetkom ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah JAVNO DEBATO o stanju Tržaške kreditne banke, o zamejskem gospodarstvu in o slovenskih kulturnih domovih. Vljudno vabljeni! Ob bližnjih volitvah v pokrajinski šolski svet SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - vabi v torek, 29. oktobra 1996, ob 18.00, na osnovno šolo O. Župančič, ul. Caravaggio 4, na Predstavitev programa in kandidatov Liste Starši Sodelovali bodo tudi kandidati učnega osebja šol vseh stopenj. Med naravnimi lepotami Krasa si danes obljubita vedno ljubezen Furio in Laura potomca visoke finance banCno-zavarovalnih rodbin. Veliko sreCe in ....moških potomcev jima želi »uprava osmic» Na tržaški univerzi je diplomiral iz elektronskega inženirstva dr. Andrej Carli Ob visokem življenjskem uspehu mu Čestitajo mama Zdenka, oCe Gilberto in brat Dimitrij Novemu elektronskemu inženirju dr. Andreju Carli Čestitata žena Tamara in sinček Thomas POGREBNO PODJETJE Srl - ul. Torrebianca St. 34 -TRST Obveščamo stranke, da je v naših uradih raz-pložljivo plačilo storitev s sistemom PRESTITO AMICO bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Trieste MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 26. oktober 1996 BARI 44 34 78 84 59 CAGLIARI 50 7 27 59 82 FIRENCE 82 79 12 36 71 GENOVA 90 69 42 11 63 MILANO 83 7 27 29 15 NEAPELJ 26 47 53 70 8 PALERMO 52 75 85 87 61 RIM 37 52 51 29 36 TURIN 13 33 18 7 37 BENETKE 83 44 ENALOHO 84 86 45 X X 2 2 2 1 X X 1 2 X X 12 11 10 KVOTE 133.815.300,- 2.034.400,- 185.900,- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABREZINA drž.c. 14 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in GLASBENA MATICA vabita v ZBOROVO DS KO SOLO predavanja, seminarsko delo, tematski tečaji s priznanimi mentorji in predavatelji Informacije in vpisovanje na ZSKD (vsak delovnik, razen sobote od 10. do 17. ure, tel. St. 040/635626) in na GM (vsak delovnik, razen sobote od 10. do 14. ure, tel. St. 040/418605) do vključno ponedeljka, 28. oktobra 1996 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje DIVADLO POD POLMOVKOU iz Prage MOLIERE DOM JUAN V torek, 29.t . m., ob 20.30 v Kulturnem domu! NE ZAMUDITE! RADIJSKI ODER, SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu vabijo na ogled igre ALOJZA REBULE v izvedbi KUD Selce nad Škofjo Loko Režija MARJAN KOKALJ. Danes, 27. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 ZEHA DENIS SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +7 +2+3 | STIVAN § Tel. 040/208912 DtaisitU A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-Drž. cesta 202 - III. km Rocol (Callala) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 IZPOSOJEVALNI CENTER ČISTILNIH STROJEV ZA SAMOSTOJNO ČIŠČENJE 1 •**J$Tt* V Ugir S 'V SOBOTA ZJUTRAJ za Bdnevno izposojanje - plačaš H dni SOBOTA OD 17. URE DALJE za Hdnevno izposojanje - plačaš 1 dan Trst - Ul. Luciani \7 [vogal ul. Petrunio pri Kulturnem domu], tel. 7500099 od torka da sabate 3.30 -10.30 in 13.00 - 19.00. Zaprta ab ponedeljkih. DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 ob sredah in petkih 9.30 -12.30 NOVICE ŠTEVERJAN / OBČNI ZBOR KD BRIŠKI GRIČ Knjiga Iskre in iskrice Časopis Iskra že nekaj Časa ne izhaja zaradi pomanjkanja sredstev. To Se ne pomeni, da je vsa dejavnost zamrla. Dokaz je izid knjige Iskre in iskrice, ki sta jo napisala Aldo Rupel in Viljem Gergo-let. Tiskovna konferenca o izidu bo v torek v Trstu, prva predstavitev z naslovom veCer povezane slovenske levice pa bo v sredo ob 20.30 v Gorici v mali dvorani Kulturnega doma. O knjigi bo spregovoril Miran KoSuta, ki je napisal spremno besedo, prisotna pa bosta tudi avtorja in odgovorni Iskr. V knjigi so zbrani prispevki, ki jih je Časopis objavljal od leta 1992 do leta 1995 in obravnavajo silno razgiban Cas v našem in Širšem prostoru. Zatrditi smemo, da so nekateri bili prav preroški. Razstava fotografij v Sovodnjah V Kulturnem domu v Sovodnjah je še danes do 12. ure na ogled razstava osmih elanov fotokluba Skupina 75, ki jo prirejajo sočasno s 150 razstavami krožkov zveze FIAT po vsej državi. Letošnje teme so obrtništvo, razne manifestacije in ljudski običaji. V Sovodnjah razstavljajo Silvan Pittoli, Flavio Mosetti, Valter Nanut, Zdenko Vogrič, Vilko Fajt, Dimitri Florenin, Igor Pahor in Marko Butkovic. Koncert zbora Tone Tomšič Kulturni dom Nova Gorica prireja jutri ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici 2. koncert za abonma in izven. Nastopata Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane in Komorni orkester Ars Nova, dirigent Stojan Kuret. Akademski zbor študentov ljubljanske Univerze obhaja letos 50-obletnico svojega uspešnega poslanstva. Koncertni program zajema skladbe sledečih avtorjev: Gallus, Part, Marolt, Čopi. Včeraj ponoči prva slana Ze nekaj dni je bilo v naših krajih občutiti vdor hladnih zračnih tokov s severa, ki so sicer zagoto-vili sončno vreme, toda občutno znižali temperaturo zlasti v nočnih urah. Včeraj ponoči pa se je mraz še zaostril, tako da se je ponekod na bolj izpostavljenih legah prvič v sezoni pojavila slana, znanilka že bližnje zime. Poskus samomora pri Fari Poseg helikopterja reševalne centrale 118, ki jo je obvestil očividec, je včeraj popoldne iztrgal smrti 40-letnika (imena niso javih), ki je ustavil avto ob jezercih pri Fari in vanj napeljal pline iz izpušne cevi. Prepeljah so ga v bolnišnico na Katinaro, kjer so si zdravniki pri držah prognozo. Nezgoda na delu v pristanišču V tržiškem pristanišču se je včeraj ponesrečil na delu približno 40 let star Franco Cotič iz Ronk. Raztovarjal je tovor lepenke z ladje Afamia star, ko se mu je zdrasnilo in je padel v znak z višine dveh metrov. Dobil je moCan udarec v križ, zaradi katerega se bo zdravila vsaj dva tedna. | ■ H ■ ■ ■ Odborniki želijo več sodelovanja članov Finančne težave bremenijo kulturno delovanje, ki po je kljub temu bilo dokaj raznoliko Člani Kulturnega društva Briški grič v Steverjanu so se v sredo zbrali na 19. obenem zboru, ocenili dejavnost društva v zadnjih štirih letih ter izvolili nov odbor. Zasedanje je bilo v dvorani na Bukovju, ki pa je, kakor izhaja iz poročil, v zadnjem Času nekoliko samevala, saj je bila zadnja prireditev 30. aprila ob proslavi petdesetletnice društva in predstavitvi publikacije. Splošno oceno o dejavnosti društva v obdobju od marca 1992 je podal dosedanji predsednik Silvan Pittoh. Ugotovil je, da je bilo delovanje precej nihajoče in da bi se dalo z nekoliko več sodelovanja med odborniki in elani društva zagotovo narediti vec. Čeprav je bilo v tem obdobju uresničenih kar nekaj pobud, o katerih je v nadaljevanju občnega zbora spregovorila tajnica Maja Humar. Društvena dejavnost se je odvijala na različnih področjih: največ je bilo fotografskih in likovnih razstav, prireditev z izrazitim etnografskim značajem, pevskih večerov, izletništva, predavanj in predvajanja diapozitivov, poleg nekaterih že utečenih prireditev, zlasti ob prvem maju. Pomemben dogodek za celotno skupnost je bil izid knjige o Krajevnih, ledinskih in vodnih imenih, kar so mesnicili v sodelovanju s planinskim društvom. ZaCeh so tudi z rekreacijsko telovadbo. Ob 50-letnici delovanja društva so oživih pevski zbor. Seveda tudi težav ni manjkalo. Zaškripalo je zlasti na področju financ, saj se je izkazalo, da se s poletnimi prireditvami običajno "pridela” le primanjkljaj. In kako naprej? Po besedah dosedanjega predsednika društva Silvana Pittolija, nihče nima čarobne palice, vendar pa bi veliko pripomoglo Ze nekaj vec sodelovanja med elani odbora in članstvom nasploh. Udeležence zbora so pozdravili Slavko Tomšič, v imenu ZSKD, Marko Tercic v imenu SKPD Sedej in Bernard Florenin v imenu KD Skala. Občni zbor se je sklenil z volitvami novega odbora in zahvalo elanu društva Mirku Maražu, ki je društvu poklonil kompozicijo iz rezljanega lesa. Na sliki (foto Bumbaca) predsedstvo občnega zbora društva Briški grič Od jutri zimski umik trgovin Združenje trgovcev ASCOM sporoča, da stopa jutri v veljavo zimski umik trgovin. Čeprav so deželni predpisi dokaj prožni in omogočajo, da trgovci sami določijo uro odpiranja in zapiranja lokalov v Času med 7. in 21. uro (tedensko sicer ne smejo biti odprti vec kakor 44 m), se največ trgovcev še zmeraj drži tradicionalnega umika, ki je za zimsko obdobje sledeči: - trgovine z jestvinami, sadjem in zelenjavo, samopostrežne trgovine s prehrambenimi artikli: od 8.20 do 13.00 in od 16.00 do 19.00; - mesnice: od 7.30 do 13.00, ob sobotah in pred prazniki tudi popoldne od 16.00 do 19.00; - pekarne in mlekarne: od 7.30 do 10.30 in od 16.00 do 18.30; - trgovine s konfekcijo, knjigarne, semenarne, trgovine z igračami itd.: od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00; - trgovine s tehničnim blagom, avtode-li, trgovine koles itd.: od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00; - krošnjarji: od 8. do 14. ure Trgovci morajo na vidnem mestu izpostaviti umik odpiranja in zapiranja trgovine in dan tedenske zapore. Okvirni umik za javne lokale je od 7. do 21. ure. Združenje trgovcev sporoča tudi spremembe v umiku trgovin v prihodnjem tednu zaradi praznikov ob dnevu mrtvih. Jutri, 28. oktobra, ne bo veljala obvezna ponedeljkova tedenska zapora in bodo vse trgovine redno poslovale. V sredo, 30., bodo jestviske trgovine in cvetličarne poslovale tudi v popoldanskih urah. V petek, 1. novembra, bodo vse trgovine zaprte z izjemo cvetlicam, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. V soboto, 2. novembra, bodo lahko orpte tudi trgovine z uporabnim blagom (železnina, gradbeni material, avtomobilski deli itd.), ki imajo navadno dan počitka ob sobotah. Zaradi petkovega praznika bodo pekarne pripravile dvojno petko v četrtek, 31. oktobra, in seveda, kot vedno, v soboto, 2. novembra. STMAVER / POSLOVILNO SREČANJE Prisrčna zahvala zborovodji prof. Gabrijelu Devetaku Stmavrski pevci in vaščani so se pred kratkim poslovili od svojega zborovodje, organista in sovaščana profesorja Gabrijela Devetaka. Po petdesetih letih aktivnega delovanja namreč odhaja v pokoj, Čeprav se od glasbe in petja ne poslavlja. Rodil se je pred 72 leti. Z glasbo se je zaCel ukvarjati že v mladih letih. Študiral je v Ljubljani in Benetkah in si pridobil diplomo učitelja klavirja in kompozicije. Veliko let je poučeval glasbo na nižjih in višjih srednjih šolah tako slovenskih kakor italijanskih. Udejst- CESCHIA BRUNO & EDDA vam predstavljata rkrojenje in strokovno' nameščanje zaves, navtično opremo, prešite odeje, blazin^ pregrinjala, preproge. Ronke - Ulica D Annunzio - Tel. 0481/777149 Podjetje s sedežem v GORICI, ki se ukvarja z inženiringom in opremo gostinskih in hotelskih objektov — munjiEKD aS(E(B resnega fanta z dokončano višjo srednjo šolo oz. arhitekturo, znanjem slovenščine in hrvaščine, za opravljanje uradniškega dela ter tehničnih pregledov doma in v tujini. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36 -Trst CP 568 pod šifro »PODJETJE V GO« voval se je, zmeraj brezplačno, na pevskem in prosvetnem področju. Učil je kar nekaj generacij pevcev, zadnja tri desetletja pa se je posebej posvetil moškemu pevskemu zboru Stmaver. Trud je bil poplačan z uspešnimi nastopi zbora na pevskih revijah in radijskih snemanjih in ne nazadnje na raznih prireditvah v domačem kraju kakor drugod. Profesor Gabrijel Devetak je dolgo in vestno skrbel tudi za orglanje in petje v domači cerkvi, dokler se je bogoslužje redno odvijalo. Člani pevskega zbora iz Stmavra so ob odhodu dolgoletnega zborovodje skupaj s soprogami pripravili lepo družabnost. Prof. Devetaku so izročili posebno priznanje v obliki plakete in kipec Mozarta. Zahvalili pa so se tudi soprogi g. Ivanki, ki je vedno z najveejim razumevanjem sodelovala pri pevski dejavnosti, predvsem pa so potrdili, da se bo delo zbora nadaljevalo, Čeprav z drugim dirigentom oziroma dirigentko. J PRIREDITVE MARTINOVANJE SPDG bo 10. novembra v Novi Gorici. Prijave na sedežu društva v sredo od 11. do 12. ure in Četrtek od 19. do 20. ure. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj pohitijo. KD OTON ZUPANČIČ prireja v soboto, 9. novembra, ob 20.30 v kulturnem domu A. Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje z glasbo, domačo jedačo in domačo kapljico vina. Vpisovanja pri g. Marti tel. 21407. KD BRIŠKI GRIČ prireja za elane in prijatelje veselo martinovanje v prostorih na Bukovju. Prireditev bo 16. novembra ob 20.30. Poskrbeli bodo za smeh in dobro voljo. Prijave pri Maji (tel. 884187) in Emanueli (tel. 81163). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi elane na martinovanje z večerjo in glasbo v nedeljo, 10. novembra, v restavraciji “Al Fogo-lar” v Gaglianu pri Čedadu. Vpisovanje do 30. oktobra na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) in pri poverjenikih. 73 OBVESTILA SD SOVODNJE obvešča, da je rekreacijska telovadba v telovadnici v Sovodnjah ob torkih in petkih od 21. do 22.30. SPDG - Smučarski odsek obvešča, da sprejemajo prijave za zimovanje v Cerknem, ki bo od 31.12.1996 do 5.1.1997. Prijave in informacije na sedežu društva ul. Malta 2 (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure. OBČINA DOBERDOB je razpisala natečaj za mesto uslužbenca v knjigovodskem uradu (7. stopnja kv. lestvice). KD BRIŠKI GRIČ organizira teCaj rekreacijske telovadbe. Informacije pri Maji (tel. 884187). ZSKD prireja teCaj “show dance” za mlade med 9. in 18. letom. Srečanja so ob Četrtkih ob 17. uri v baletni sobi v Kulturnem domu. Vpisovanje in informacije v uradu ZSKD v Gorici (tel. 531495). DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ organizira teCaj angleščine za otroke od 3. do 6. leta starosti. Vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, tel. 533495. S________________IZLETI UPOKOJENO IZ DOBERDOBA prirejajo 9. novembra "Martinov izlet” v Caorle. Prijave in informacije v trgovini Pri Mih. O ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Trg Mu-nicipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRZIC AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. Novembra STARANCAN ERG - Tig Repubblica KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia POLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. m Armata 58 _____________KINO GORICA CORSO 15.00-17.30-19.45-22.00 »Tvvister«. Števen Spielberg. PRISPEVKI V počastitev spomina Pepija Murenca darujeta Ludvik Cotič in Cilka 50 ti-soC lir za balinarski odsek SKD Danica. Družine Murenec, Zotti in Berlot so za MpZ Skala -Gabrje darovale 200 tisoč lir. Ob obletnici smrti staršev Zimce in Andreja Brajnika darujeta Ema in Pepi Zavadlav 50 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Stan-dreža. Nadja in Marko Lutman darujeta namesto cvetja na grob Marcele Fajt 50 tisoč lir za SD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Adrijane Dornik daruje Mi' lena Dornik 50 tisoč lir za Sklad Mitja Cuk. Društvo krvodajalcev iz Sovodenj je prejelo naslednje prispevke: namesto cvetja na grob Milke Cijan darujeta Ivo Gulin 100 tisoč lir in Rajko 100 tisoC lir; namesto cvetja na grob Danila Cavdka daruje Vera Cotič z družino 50 tisoč lir; namesto cvetja na grob Ivana Cijana darujejo Vilko in Danica 100 tisoC lir ter družine Flamio, Lorenzut in Sedli 200 tisoč lir. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 19. do 25. oktobra. RODILI SO SE: Sara Bu-se, Gianluca Grussu, Ric-cardo Chiafele, Martina Folla, Sophia Francesca Le-stan, Miryam Varoni, Chia-ra Mukerli. UMRLI SO: 84-letni upokojenec Bruno Trobini. 62-letni kmet Antonio Leban, 74-letna gospodinja Emilia Blasin por. Bernik, 52-letni arhitekt Fathollah Fathi, 92-letni upokojenec Giuseppe Zotti, 78-letna gospodinja Antonia Lozar vd-Zomer, 81-letna upokojenka Nerina Albank si vd. Semitz, 75-letni upokojenec Gino Leban, 88-letna upokojenka Argia Pausin vd. Costantini, 8/' letna gospodinja Giacoma Pitton vd. Taverna. POROČILI SO SE: pek Fabio Blasco in delavka Roberta Coletta, podjetnik Marco Moise in uslužbenka Graziamaria Galletta, podjetnik Diego Cadamuro in natakarica Tania Bertolj, delavec Giovanni Nunziati' no in gospodinja Anna Giallorenzi. i; LEKAR*N§ DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Maggi° 94, tel. 790338. POGREgj Jutri: 9.00, Aida De Pan-filis, vd. Marangon iz doma in cerkve sv. Justa na glavno pokopališče; 10.00, Gnido De Rocco iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv-Ane in na glavno pokopališče; 12.00, Nicolb Tavella iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče. GORICA / PO ČRTANJU NAČRTA ZA FINANCARSKO SOLO SOVODNJE / SE NEKAJ DNI ZA PRIZIVE Neodgovorna užaljenost občinskih upraviteljev Povsem so prezrli alternative, ki jih ponuja vlada Kaj vsebuje novi regulacijski načrt Občinska uprava napoveduje tudi srečanja s krajani - V četrtek odprtje fotorazstave Goriška občinska uprava se nikakor ne more sprijazniti s Črtanjem fi-nancarske šole. Občinski odbor je na petkovi seji (mimogrede: tiskovno sporočilo s seje so posredovali krajevnima italijanskima dnevnikoma, ne pa Primorskemu dnevniku, kar ni prvi primer diskriminacije sedanje občinske uprave proti slovenskemu dnevniku, op. ur.) zavzel tako ostro kakor tudi skrajno neproduktivno stališče. Iz njega namreč prevevajo užaljenost, strupene obtožbe na račun vlade, zlasti podtajnika Mattiolija, pa tudi na» določene krajevne politične kroge, katerih načrt, da bi ošibili Gorico, je že prozoren«. Ge so bili o^tri toni in žolčno nasprotovanje ukrepu vlade razumljivi v prvih reakcijah, ki smo jih pred nekaj dnevi poslušah v občinskem svetu, je po nekaj dneh treznega premisleka neodgovorno, da občinska upaava ne najde boljših argumentov od običajnega vitimizma. Pri tem gre tako daleC, da prezira Ce ze ne potvarja nekatera očitna dejstva. Prvo zadeva izgubo stotih milijard, ki so za ganske mestne upravitelje že dokončno odpisane. To je v nasprotjus kar trikratnim zagotovilom podtajnika Mattiolija v torkovem pismu goriškemu županu, da bodo denar, ki je bil dodeljen financarski šoli, vsekakor namenili Gorici. Milijarde torej ne bodo izgubljene, le drugače jih bodo uporabili. Ker po vsaki trezni ekonomski oceni razmerje med stroškom za financarsko šolo in koristjo, ki bi jo od tega imelo mesto, ni sodilo ihed naj- bolj rentabilne investicije, lahko pričakujemo, da bodo alternativni posegi zagotovili Gorici vsaj enake Ce ne večje koristi. Predstavniki goriške večinske koalicije (in z njimi predsednik trgovcev Bisesi, ki v sporočilu za tisk tudi sam pretaka solze za izgubljeno flnancarkso vojašnico) omalovažujejo Mattiolijev in Di Pietrov predlog, naj bi v Gorici namesto financarske šole rea-lizirali center za posege na področju zaščite teritorija: »Gorica teh problemov nima«, »Kaj naj bo arhivckek za zbiranje podatkov?«, »To bi bil dvojnik tržaškega geofizikalnega inštituta«. Take in podobne so izjave, ki smo jih o predlogu slišali s strani predstavnikov koalicije. Zdi se, kot da goriški upravitelji sploh ne razumejo italijanščine. V Mat-tiolijevem pismu namreC Cmo na belem piše, da novi center ne bi bil “ar-hivCek”, temveč raziskovalno in operativno središče za posege na področju varstva tal in sanacije teritorija. Podtajnik jasno pravi, da bi center deloval za celo severovzhodno Italijo in daje razumeti, da je to pravzaprav novost za Itahjo, ki na razliko od drugih evropskih držav doslej sploh ni investirala v to smer (kar se boleCe pozna s poplavami in plazovi ob vsaki večji povodnji). Goriški center bi torej lahko postal vir številnih, tudi visoko kvalificiranih delovnih mest in dejavnik proti demografskemu nazadovanju, saj bi privabil tudi strokovnjake od drugod. Za goriške upravitelje, pa vse to nic ne pomeni, kakor tudi nic ne pomeni Mattiolijeva obveza, da bo prišel v Gorico na razgovor o tem, kako uporabiti denar od financarske šole, pri Čemer je podtajnik v pogovoru s sen. Bratino omenil tudi možnost razvoja univerze. Užaljeni župan in odborniki samo jočejo za vojašnico in prezirajo enkratno razvojno možnost, ki jim jo ponuja vlada. S takim neodgovornim početjem mesto zares tvega, da bo denar ubral drugo pot. Valentijeva uprava, ki v prvi polovici mandata doslej res ni zapustila vidnejših sledov svojega upravnega dela, bi tako zapustila neizbrisno sled. Gorici v škodo, seveda, (mm) Komisarska uprava na Tržaški kreditni banki, aretacije, zasliševanja in preiskave na sedežih in domovih predsednikov Slovenske kulturno gospodarske zveze in SDGZ predstavljajo zmes, ki bi znala imeti izredno hude posledice v našem manjšinskem življenju. Z veC krajev je slišati opozorila in zahteve, naj se tudi znotraj naše manjšinske skupnosti postavijo nova pravila igre, ki bodo odraz Časa in okolja, v katerem živimo. V teh Cmih dneh zamejskega življenja pa je tudi svetla točka: 50-letnica de- Na tajništvu in v tehničnem uradu sovodenj-skega županstva je v teh dneh na ogled novi regulacijski naCrt, ki ga je občinski svet prvič odobril 28. junija letos. Kasneje so sklep o odobritvi pregledali pristojni deželni organi, ki so ga nato po predvidenem zakonskem postopku objavili v deželnem uradnem listu 14. oktobra. V naslednjih tridesetih dneh, se pravi do vključno 13. novembra, imajo zasebniki in ustanove pravico da vložijo prizive in pripombe. Občinska uprava se priporoča, naj bodo ugovori jasni, natančni in seveda utemeljeni. Pri pripravi regulacijskega načrta se je pristojna komisija znašla namreč la in aktivne prisotnosti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. O vseh teh problematikah bo tekla beseda na televizijski oddaji TV Primorka “Med Sočo in Nadižo” (nocoj po prenosu nogometne tekme, ponovitev jutri ob 18.30). Gost voditelja Rudija Pavšiča bo deželni predsednik SDGZ Marino PeCenik. V današnji oddaji bomo lahko gledali tudi daljši prispevek o nedeljski svečanosti v Doberdobu ob podelitvi priznanja za zasluge doberdobske občine v odporniškem gibanju. pred celo serijo težav, ker v nekaterih prošnjah niso bili navedeni podatki za točno identificiranje zemljišča. Vsekakor je uprava v mejah možnosti skušala ugoditi vsem prošnjam, ki so dospele v občinske urade; najbolj številčne so bile s strani prebivalcev z Vrha, kar je popolnoma razumljivo, saj je veliko let bila gradnja tam prepovedana zaradi izrednih omejitev, ki jih je predpisoval Kraški park. Upravitelji so to upoštevali in odobrili skoraj vse prošnje z izjemo tistih, ki so bile objektivno nesprejemljive. V glavnih obrisih vsebuje novi regulacijski naCrt pomembne spremembe, ki naj bi znatno izboljšale prometne in življenske razmere v občini. Poleg reorganizacije vaškega središča okrog trga pri cerkvi v So-vodnjah (novo županstvo bi bilo urejeno na prostoru kjer danes stoji otroški vrtec) in zaščite starih stavb v tako imenovani “Gasi”, so predvidene tudi nekatere nove poti, ki bi razbremenile promet na že obstoječih cestah in ga porazdelile bolj enakomerno. Znatno omejeno bo tudi naravno zaščiteno območje ob SoCi. O teh in drugih novostih bo občinska uprava poročala na srečanjih z občani, ki se bodo odvijala prve dni novembra. Upravitelji vsekakor pozivajo prebivalce vseh vasi, naj za vsak slučaj preverijo v tehničnem uradu klasifikacijo svojih parcel, ker je možno, da so bile v naCrt vnešene določene spremembe, ki jih občani niso zaprosili. V tej fazi se namreč lahko še marsikaj popravi in spremeni, zato nikakor ne gre zamudili te priložnosti. Uprava nadalje sporoča, da je končno dospelo še zadnje dovoljenje, ki ga zahteva postopek oddajanja del za ojačitev javne razsvetljave v Ga-brjah in na Vrhu. Glede vprašanja kulturno športnega centra na Peci, pa je Kraška gorska skupnost pred nekaj tedni dodelila prispevek, s katerim bo uprava krila stroške za načrtovanje in izvedbo zaključnih del. Sovodenjska občinska uprava prireja v kratkem tudi dve zanimivi kulturni pobudi. V Četrtek, 31. t.m., ob 19. uri bodo v občinski sejni dvorani odprli fotografsko razstavo z naslovom Neizbrisni so sledovi naše rasti, ki jo pripravja fotoklub Skupina 75. Uprava želi nadaljevati po poti, ki jo je začrtala lani z razstavo o spomenikih padlim sovo-denjske občine: cilj je Cimboljše medsebojno poznavanje in sodelovanje. Letošnja razstava prikazuje najpomembnejše dosežke društev in organiziranih skupin, ki delujejo na občinskem območju od konca druge svetovne vojne do danes. Druga pobuda pa je pravzaprav gostovanje, ki je sad večmesečnega dogovarjanja in tkanja prijateljskih vezi z občino Rezija. Tako bosta v soboto, 30. novembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah nastopili pevska skupina Rože majave in folklorna skupina. Spored svečanosti ob dnevu mrtvih Ob koncu prihodnjega tedna se bodo kot vsako leto na pokopališčih in pred spomeniki zvrstile spominske svečanosti in verski obredi ob dnevu mrtvih. Poleg zasebnih obiskov grobov pokojnih svojcev bodo tudi javne svečanosti, ki jih prirejajo občinske uprave, društva in borčevske organizacije. Zaenkrat smo prejeli obvestila o sledečih spominskih slovesnostih: v sovodenjski občini bo polaganje vencev 1. novembra k spomenikom na Peci (9.30), v Ru-pi (9.45), v Gabrjah (10.00), na Vrhu (10.25) in v Sovodnjah (10.40). V Standrežu bo isti dan ob 11.15 polaganje venca k obeležju v Budalo-vem domu, ob 11.30 pa komemoracija pred spomenikom padlim v NOB. V Podgori bo svečanost pri spomeniku prav tako 1. novembra s polaganjem vencev rajonskega sveta, društev in borčevskih združenj, recitacijami otrok mladinskega zbora Podgora in nastopom domačih pevskih zborov. TV PRIMORKA / DANES Oddaja o aferi TKB A/a sporedu tudi posnetki iz Doberdoba GLASBA / ABONMAJSKA SEZONA LIPIZER V sporedu izstopajo pianisti in violinisti Večerni koncerti letos v Bratuževem centru Na županstvu so v petek predstavili spored 17. abonmajske koncertne sezone združenja Rodolfo Lipizer. ZaCela se bo v petek, 8. novembra, s štiri-rocnim nastopom klavirskega dua Christa Biitzber-ger - Pier Narciso Masi. Sezona bo ponudila dvajset večernih koncertov in Štiri nedeljske matineje. Večerni koncerti se letos selijo v novo dvorano centra Lojze Bratuž (matineje bodo v Fogarjevi dvorani na Korzu) v pričakovanju, da občina zagotovi za naslednje sezone kako cenejšo varinato. Strošek za najem zasebnih dvoran kljub financiranju predsedstva vlade, Dežele in Goriške hranilnice danes niocno bremeni organizatorje, kot se je potožil prof. Lorenzo Qualli. Občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag je napovedal, da bi se že v naslednji sezoni tako glasbena kot italijanska gledališka sezona utegnili preseliti v dvorano UGG, ki jo nameravajo obnoviti v ta namen. Spored sezone je raznolik, četudi izstopajo nastopi pianistov in violinistov. Kar pet bo sofističnih klavirskih večerov (Boris Pe-trušanski, Alexander Sh-tarkman, Sijavuš Gadžijev, Roberto Cappello, Mario Delli Ponti), tri koncerte bodo imeli violinisti zmagovalci goriškega natečaja Lipizer: letošnja zmagovalka Tanja Becker-Ben-der bo igrala 30. decembra na silvestrskem koncertu ob spremljavi romunskega orkestra P. Costantinescu, Alexandre Dubach (zmagovalec 1986) in Maximi- lian Schdner (1987) pa bosta nastopila ob klavirski spremljavi, tako kot Marco Fomaciari (viola, 3. nagrada Lipizer 1984). Spored sezone dopolnjujejo že tradicionalna gostovanja romunskih orkestrov, ciganskega ansambla iz Budimpešte, komornega orkestra FJk, dveh triov in kvarteta ter solistov. Posebno omembo zasluži gostovanje Wie-ner glasharmonika dua (15. no vembra) z nenavadnimi kristalnimi glasbili. Cene vstopnic (15 tisoč lir) in abonmajev (150 tisoč) so enake lanskim, za mladino, študente in elane pa so predvideni popusti. Za štiri nedeljske matineje velja vstopnica 8 tisoč, abonma pa 20 tisoč lir. Kraški 65-letniki praznovali z izletom v Idrijo in Čedad Letošnji 65-letniki s Krasa in sicer specialitetami. Popoldne jih je pot iz doberdobske občine ter z Vrha so peljala še v Kobarid, Čedad, kjer so si se pred kratkim zbrali, da bi skupaj ogledali arheološko razstavo o Lon- proslavili letošnji jubilej. Priredili so gobardih, praznovanje pa so sklenili izlet, ki jih je najprej popeljal v Idrijo z družabnim večerom na kmečkem na ogled rudnika, razstave in nakup turizmu. Na sliki: družba pred spo-Cipk ter na kosilo z žlikrofi in drugmi menikom NOB v Doberdobu REVMA Zadnja pot Adrijane Dornik Številni prijatelji in znanci, ne samo iz domačega kraja temveč iz širše goriške okolice so vCeraj v Pevmi pospremili na prerani zadnji poti Adrijano Dornik. Se posebno številni so bili šolniki in uCenci najmlajše ter prejšnjih generacij, ki jim je pokojna Adrijana bila vzorna in ljubezniva vzgojiteljica. Po verskem obredu v župnijski cerkvi je sledilo še zadnje slovo pri odprtem grobu na pevm-skem pokopališču. V imenu kolegov je nekaj poslovilnih besed izrekla didaktična ravnateljica za doberdobsko in so-vodenjsko območje Nataša Paulin, ganljivo slovo od učiteljice pa je tudi v imenu vseh vrstnikov izrekel eden od njenih uCencev. Pri obredu v cerkvi in ob položitvi žare v sveži grob je pel domači mešani pevski zbor. CAPRI / VELTRONI NAPOVEDAL PREUSTROJ SOCIALNE DR2AVE VČERAJ V ČEDADU Napetost med induslrijci in vlado včeraj popustila V ponedeljek bo odločilno srečanje med vlado in sindikati Z odobritvijo resolucije končan posvet o manjšinah Sklepne misli posveta je povzela deželna odbornica A. Guerra RIM - Po ostrih kritikah, ki jih je bila v petek in včeraj deležna Prodijeva vlada iz vrst Confindu-strie, je njen podpredsednik VValter Veltroni včeraj udeležencem zasedanja mladih podjetnikov na Capriju ponudil oljeno vejico. »Prihodnje leto bomo sprožili debato o preu-stroju socialne države,« je zatrdil in na mah ublažil dotedanjo napetost v dvorani. Ko pa je omenil, da bi se dalo že leta 1997 tudi preveriti veljavnost novega pokojninskega sistema, seveda soglasno s sindikati, so industrijci začasno pokopali bojno sekiro. Koliko Časa bo ostala pod zemljo, pa ni odvisno samo od sindikata, ki je že izrazil nasprotovanje ponovni okrnitvi pokojnin in bo to menda potrdil na ponedeljkovem sestanku z vlado, temveč tudi od vladne večine same; odgovorni za pobtiko dela pri vodstvu DSL Alfiero Grandi je namreč vCeraj izrecno potegnil s Coffera-tijem (Cgil), D’Antonijem (Cisl) in Larizzo (Uil). Potem ko sta predsednica mladih industrijcev Erama Marcegaglia (v petek) in vodja Confindu-strie Giorgio Fossa (vCeraj) odloCno kritizirala finančni zakon in socialno državo, je Veltroni poleg gornje obljube izjavil, da zakon ne bo prizadel »tistih, ki so že veliko plačati« in da bo vlada v okviru razvojne politike, ki mora popeljati Italijo v Evropo, temeljito preo-snovala javnoupravne mehanizme (to je obljubil tudi minister za javne službe Franco Bassanini). 2e letos naj bi po Veltronije-vem zatrdilu stopnja inflacije padla pod 3%, uradna obrestna mera pa še za 1, 5%, a lira naj bi se povrnila v Evropski denarni sistem. Zdrs inflacije je v poslanski proračunski komisiji potrdil zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi. Napovedal je, da se bo prihodnji mesec znižala na 2, 8%, ponovne pocenitve denarja pa tudi ni izključil. Polemike o odnosu sodstvo CAPRI - Napovedi so se uresničile: med temami, ki so jih mladi industrij-ci izbrati za tokratno srečanje, je sodstvo pritegnilo največ pozornosti. Burne aplavze odobravanja pa je požel elan tima »Ciste roke« iz Milana Pier-camillo Davigo. Po oceni industrijca Diega Della Valleja si je sicer Davigo triminutni zaključni aplavz pridobil na zelo lahek način, z izzivanjem, češ ustavijo nas lahko, samo če nam rečejo, da podkupovanje ni veC kaznivo dejanje. Vsekakor pa je Davigo precej obširno govoril o trenutnem stanju boja proti korupciji in opomnil, da je danes težji kot na začetku. Veliko odbra-vanje publike je tudi požel s trditvijo, da niso odstraniti s položajev skorum-piranih funkcionarjev. Glede odnosa med sodniki in politiki pa je Davigo rekel, da se pogovarjajo samo preko medijev. O boju proti korupciji je na srečanju govoril tudi pravosodni minister Giovanni Maria Flick. Po njegovi oceni so se zatiranja pojava lotiti samo s - politika sodne plati, medtem ko je popolnoma odmanjkal okvirni načrt vsestranskih posegov. Pri tem je predvsem mislil na upravne ukrepe, ki bi lahko biti v marsikaterem primeru učinkovitejši in predvsem hitrejši. Posledica tega je lahko vse večje splošno nezaupanje v državne organe in upravo. Minister Flick pa je kasneje reagiral na Davigo-ve izjave o nesposobnosti komuniciranja med politiki in sodniki, po njegovem mnenju lahko do pravega soočanja pride le v parlamentu. V razpravo o vlogi sodstva, ki je v teh dneh še posebej vroCa, pa je poseglo veC politikov. Tako je predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, ki je tudi bil na srečanju v Capriju, dejal, da mora politika spet pridobiti glavno vlogo in prevzeti vso odgovornost glede javnega upravljanja. Tajnik DSL Massimo D’Alema pa je z izjavami o funkciji sodnikov, ki naj v popolni avtonomiji aplicirajo kazenski zakonik in se ne morejo iti avantgarde revolucije, spodbudil nove polemike, tako v vrstah politikov kot tudi sodnikov. ČEDAD - Včeraj se je v Čedadu končalo tridnevno zasedanje o federalizmu, manjšinah in krajevnih upravah, ki ga je priredila dežela Furlanija-Ju-lijska krajina v sodelovanju s Svetom Evrope. Zasedanje je sklenila deželna odbornica za kulturo Alessandra Guerra, ki je povzela tridnevno razpravo in predstavila sklepni dokument, ki so ga udeleženci soglasno odobriti. V dokumentu je poudarjeno, da si morajo dežele prizadevati za resnično vrednotenje manjšinskih jezikov in kultur, Guerrova pa je ob tem naglasila, da si Furlanija-Julijska krajina prizadeva za »korektno zaščito slovenske manjšine« ter da se ima na tem področju še mnogo naučiti od drugih evropskih dežel ter bo morala opraviti še veliko dela. Guerrova je tudi spregovorila o prizadevanjih za uveljavljanje furlanskega jezika ter pri tem navedla nedavno sprejeti novi deželni zakon, ki namenja vrednotenju in zaščiti Furlanščine tudi precejšnja finančna sredstva. Ob koncu se je deželna odbornica za kulturo zahvalila vsem udeležencem, ki so zastopali 39 držav Sveta Evrope, v naj-veCjem številu primerov pa so biti to predstavniki dežel in krajevnih uprav. Ocenila je, da je bilo to zasedanje zelo pomembno ter je še zlasti poudarila pomen dejstva, da so se o manjšinah na tako visoki ravni pogovarjati prav v Čedadu, kjer so manjšine tudi dejansko prisotne. Pred sklepnim posegom Guerrove in odobritvijo dokumenta je včeraj govoril tržaški profesor Claudio Magris, ki je nakazal, da prehod od »majhnih domovin do velikega sveta« ne vsebuje notranjih kontradikcij, ampak gre za dva pojma, ki se med seboj dopolnjujeta. Tako Magris, kot tudi drugi poročevalci, ki so se zvrstiti v treh dneh zasedanja, je bil deležen velikega odobravanja, predvsem zaradi odprtosti, s katero je obravnaval problematiko manjšin. ODLOČILNI TRENUTKI SLOVENSKEGA OSAMOSVAJANJA / PROSLAVA NA STAREM KOPRSKEM POMOLU Pet let po odhodu... Slovenska vojska se lahko primerja s sodobnejšimi armadami zahodnih držav Slovenci smo v pravem času znali izkoristiti zgodovinsko minuto (Foto: Tadej Černe) KOPER - Na včerajšnji dan pred petimi leti so še zadnji vojaki jugoslovan-ke armade zapustiti ozemlje Slovenije. Na starem koprskem pomolu, kjer se je po dolgotrajnih in napornih pogajanjih takrat vse skupaj tudi odigralo, so dogodek včeraj počastili z državno proslavo, ki so se je poleg njegovih takratnih udeležencev, pripadnikov Slovenske vojske in slovenske policije, udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, minister za notranje zadeve Andrej Ster, minister za obrambo Jelko Kacin, predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, koprski župan Aurelio Jurij ter nekateri poslanci Državnega zbora. Potem ko je predsednik KuCan najprej pregledal vojaško Častno Četo, je zbrane nagovoril dr. Janez Drnovšek. Dejal je, da se je z odhodom zadnjih pripadnikov JA pred petimi leti zaključil proces osamosvajanja Slovenije, ki se je dejansko začel že veliko prej. Se pred tem sta slovenska teritorialna obramba in takratna milica namreč uspeti odbiti agresijo JA. Slovenci smo takrat pokazati veliko odločnost in enotnost. Hiter razvoj takratnih dogodkov je marsikoga, tudi v mednarodni skupnosti presenetil. Dejanska suverenost, vzpostavljanja na ta dan pred petimi leti, je bila ključni argument za postopno mednarodno priznanje Slovenije in njene enakopravne vključitve v najpomembnejše mednarodne organizacije. Slovenci smo na ta način uspeli izkoristiti tisto zgodovinsko minuto, ko je bilo možno vzpostaviti lastno samostojnost. Proces bi sicer najbrž terjal veliko več žrtev. V zadnjih petih letih pa smo tako uspeli izgraditi svoje državne institucije, utrditi svoj položaj v svetu in svoje gospodarstvo. Uspeti smo obrniti v prvih treh letih še negativne gospodarske trende in zagotoviti visoko rast družbenega proizvoda. Notranji minister Andrej Ster je zatem v svojem nagovoru prav tako poudaril, da se je 26. oktobra pred petimi leti začelo obdobje uveljavljanja naše lastne in popolne suvere- nosti nad celotnim slovenskim ozemljem. Opomnil je, da se je takrat komu morda zdelo, da gre za preprosto in le simbolično akcijo zoper poraženo JA, v resnici pa je šlo za strokovno zahtevno, nevarno in tudi obsežno akcijo, ki jo je slovenska policija v sodelovanju s pripadniki TO in ob veliki podpori prebivalstva nedvomno opravila strokovno in modro. Prevečkrat pa na to resnico radi pozabljamo. Nanjo hote ati nehote pozabljajo tudi tisti, ki neprestano širijo dvome o strokovnosti, profesionalnosti in uspešnosti slovenske policije, kar ji priznavajo tudi v tujini. Uspehi policijskega dela so hitro zapisani pozabi, ker so za javnost očitno manj odmevni. Ker se sejalci in vzpo-dbujevalci dvomov oglašajo kar naprej, je vse bolj upravičen občutek, da ima njihovo početje določen namen in da je vse prej kot dobronamerno, je med drugim še poudaril minister Ster. Tudi obramni minister Jelko Kacin je poudaril, da ima v prelomnih zgodovinskih dogodkih vsake države odhod tuje vojske posebno vlogo in pomen. Morda bodo potrebna leta, da se bomo šele prav zavedati zgodovinskosti dogodka, ki se je pred petimi leti odigral v koprskem pristanišču. Vzporedno z razvojem neodvisne Slovenije se je v zadnjih petih letih razvijala tudi Slovenska vojska. Danes nam gre za razvijanje takšne vojske, ki bo znala podpirati, braniti in ubraniti slovensko samostojnost in suverenost, sposobna pa bo delovati tudi izven naše domovine in tako prispevati k ohranjanju stabilnosti in miru v svetu. Ze danes se SV postopoma lahko primerja z modernimi armadami zahodnih držav. Ne po velikosti, paC pa v kvaliteti in učinkovitosti. To že dokazujejo vojaki in Častniki, ki se uspešno urijo v tujini ati s pripadniki tujih vojsk izvajajo skupne naloge urjenja. Pred začetkom krajšega kulturnega programa, v ka- LJUBLJANA (STA) - Na hišo predsednika Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD, elana sveta Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in občinskega svetnika Janeza Šušteršiča v Seni-Cici pri Medvodah so včeraj okoli ene ure zjutraj še neznani storilci izvedli napad, so sporočili iz SKD. Storilci so se do poslopja omenjenega visokega funkcionarja SKD pripeljali z dvema avtomobiloma, od katerih je eden imel ljubljansko registracijo, prerezali električne napeljave, ki vodijo do hiše ter z opekami obmetavali hišo in pri tem uničili pet oken. Policija storilcev zaenkrat še ni našla. V SKD so resno zaskrbljeni nad zadnjimi dogodki, saj so tudi nekateri drugi strankini funkcionarji prejeti grožnje za fizično obračunavanje, terem sta sodelovala orkestra SV in slovenske policije ter igralec Tone Kuntner, je prisotne pozdravil tudi koprski župan Aurelio Jurij in se zahvalil vsem, ki so pred petimi leti sodelovali v akciji, s katero smo si po njegovih besedah zagotovili to, kar danes imamo in kar nam priznava ves svet. RoK kljub temu pa v tem pre' dvolilnem Času pozivajo k treznemu razmišljanju. Ob tem je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle v izjavi za javnost ostro obsodil nočni napad na lastnino predsednika Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD in elana sveta stranke Janeza Šušteršiča. Lojze Peterle je poudaril, da pojmuje napad na elana vodstva stranke kot napad na celotno SKD, vendar se stranka ne bo pustila ustrahovati, saj velika večina Slovenk in Slovencev ostro obsoja tak vandalizem, ki kvari ugled Slovenije in demokracije. Prepričani smo, je dejal Peterle, da bo policija in postajen minister Andrej Ster storil vse, da Cimprej odkrijejo storilce. Osrednjo proslavo v počastitev dogodkov, ko je naše ozemlje moral zapustiti še zadnji vojak jugoslovanske armade pa je v Cankarjevem domu sinoči pripravilo Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Prireditev z naslovom Pet let samostojni in zmagovalci se je udeležil tudi generalni sekretar Svetovne veteranske federacije Serge VVourgaft. PREDVOLILNI NAPAD Neznani storilci napadli hišo člana sveta SKD V erjetno veliko število tržaških Slovencev še ni v celoti dojelo dometa in posledic zadnjih dogodkov v Tržaški kreditni banki, Ti dogodki so sicer povz-rotili veliko zaskrbljenost in veliko razburjenja, klientom banke -pa naj bodo zasebniki ah podjetja -tudi ogromno nevšečnosti, vendar je od ukrepa o zapori minil prekratek Cas, da bi v celoti zaznali razsežnosti nenadne odločitve komisarjev. Vse se pravzaprav zaCenja pri komisarjih. Ko sta prišla v Tret, sta uslužbencem zagotovila, da nameravata sanirati banko v Cim krajšem Času, obenem pa sta dejala, da mora banka ohraniti svojo slovensko identiteto. Poldrugi teden kasneje sta ista komisarja poklicala fun-kcionarje banke in jim sporočila prekinitev vseh izplačil. Ob tej priložnosti sta ponovila trditev, da mora banka ostati slovenska, istočasno pa sta govorila o likvidaciji TKB. Vse ostalo so dogodki zadnjih dni in jih ni treba posebej obnavljati. Tu bomo skušah raje ugotoviti, katere so že zdajšnje posledice ukrepa komisarjev in kaj bi se zgodilo, Ce bi Banka Italije res šla do konca, to je do likvidacije TKB. Najbolj opazne zdajšnje posledice zadevajo vsakodnevno poslovanje banke. Navadni državljani, odvisni delavci in upokojenci, so to obCutih že prvi dan. Blokada izplačil je prizadela vse, ki so imeh svoje račune v TKB, ki so v banko prejemali plaCo ah pokojnino in katerim je banka izplačevala razne raCune. Nekatere družine so se tako Cez noC znašle v škripcih, saj so imeh ljudje v žepu le nekaj desettisočakov, kajti danes marsikdo ne uporablja več gotovine, am-• pak pretežno čeke in ': -iIgfefcfefc kreditne kar- tiče. Med bančništvom in politiko mm ■ Komisarja pa sta z blokado izplačil blokirala tudi kreditne kartice, ki jih je izdala TKB. Novega tekočega raCuna pa ne odpreš v enem dnevu, pa tudi sicer tega ne moreš štorih, Ce nimaš v žepu niti ficka. O sitnostih, Id bodo nastale pri prenašanju plačilnih nalogov na druge banke pa zaenkrat še nima smisla govorih. Za podjetja so težave znatno večje, še zlasti za tista podjetja, ki poslujejo s tujino. NihCe namreč ne sprejema veC jamstev, ki so osnova mednarodnega poslovanja. Tako tovornjaki stojijo na meji, podjetja ne morejo izpolniti obveznosti in kaj lahko si mislimo, da bo marsikateri tuji partner sedaj izbral drugega sogovornika. K temu moramo dodah še vsa izplačila, med drugim izplačila osebnih dohodkov uslužbencem, socialne dajatve, pa še menice, davčne obveznosti in vse kar sodi zraven, nenazadnje telefonske raCune. Ukrep komisarjev torej resno ogorža na desetine podjetij in najmanj kakih 2.000 delovnih mest Vsekakor pa medbančni solidarnostni sklad tako zasebnikom kot podjetjem jamči povračilo vlog do 200 milijonov lir in 75-odstotno povračilo vlog za nadaljnih 800 milijonov lir. Gre za tokaj visoke zneske, tako da lahko reCemo, da bo večina vlagateljev v kratkem lahko razpolagala z denarjem, Id je bil vložen v TKB. Se hujša je posledica za delničarje: h so praktično izgu-bili vse, kar so investirali v Bojan Brezigar nakup delnic. Čeprav nekateri še vedno upajo, da bodo od delnic nekaj iztržili, je verjetnost, da bi se to zgodilo, kar zapisah, da te možnosh dejansko ni. Številke o izgubah TKB, ki so bile objavljene v teh dneh, so namreč tako negativne, da si ni mogoCe pred-stavljah, da bi lahko imele delnice še kako vrednost, pa naj bo naslednji korak vstop novega partnerja ah pa likvidacija. Potem so tu še banke. Teh je precej in njihove vloge naj bi znašale najmanj 200 milijard lir. Solidarnostni sklad ne jamCi teh vlog, zato bodo te vloge predstavljale izgubo za te banke. Med temi je menda veC slovenskih in hrvaških bank in njihove vloge znašajo kar 150 milijard lir. Sliši se, da nekatere hrvaške banke tvegajo steCaj, Ce teh sredstev ne rešijo; tako tudi lahko razumemo od-loCen poseg hrvaških oblasti in sklicevanje na mednarodni znaCaj banke. Sicer pa si Italija mednarodnega bančnega škandala ne more privoščiti, saj v mednarodnem bančnem svetu že namigujejo, da se take stvari dogajajo samo v Latinski Ameriki. Vsaj ta mednarodni delež bo morala torej sanirati država. Baje je Banka Italije skušala premo-shh krizo tako, da je prepričevala slovenske in hrvaške banke, naj vloge spremenijo v dokapitalizacijo. Ko je prejela odklonilen odgovor, se je odločila za blokado računov. Končno pa obstaja še posredna posledica: to so stečaji podjetij, ki ne bodo sposobna vrniti svojih dolgov novim lastnikom ah likvidatorjem Tržaške kre-d i t banke. Mnoga podjetja so kredite jamčila s hipotekami na nepremičnine in v zadnjih dneh so se zaCele širiti govorice, da so hipotekirana tudi nekatera poslopja, v katerih so sedeži slovenskih kulturnih ustanov. Resničnost teh govoric bo treba ugotoviti timprej in najbolje bi bilo, Ce bi jih sama lastništva posredovala javnosti; v stanju, v kakršnem se naša skupnost nahaja, res ne kaže, da bi karkoli skri-vah, kajti itak bo vse znano še prej, kot bi to lahko pričakovati. Tako bomo vsaj vedeti, pri Cem smo in se bomo lahko odločati, kaj in kako je treba reševati. V prihodnjih dneh bo torej padla ključna odločitev o usodi banke: vstop novega partnerja ati likvidacija Žal so verjetno utvare odveC, kajti delo, ki sta ga opravila komisarja (in kar se ni zgodilo niti pri najveCjih povojnih italijanskih bančnih škandalih, kot sta bila Banco Ambrosiano in Banco di Napoti), je povzročilo ogromno, verjetno nepopravljivo škodo. Z blokado računov sta namreč banko dokončno diskreditirala in, ko bi ponovno odprli okenca, bi bil edini rezultat naval klientov, ki bi v gotovini dvignili vse prihranke oziroma vloge. V takih pogojih bo težko, Ce ne nemogoče najti novega partnerja, pa tudi v primeru likvidacije bo vrednost banke znatno nižja. S tem sta, objektivno gledano, komisarja povzročila banki in torej predvsem delničarjem ogromno materialno škodo; skratka, utrla sta pot kupcu, ki bo poceni dobil banko, njene nepremičnine in njene uslužbence z velikim znanjem, zlasti v zunanjetrgovinskem poslovanju, kar je najveCji kapital TKB. Morda to ni bil njun namen, saj nimamo pravice nikogar pavšalno dolžiti slabe vere, zagotovo pa bo to rezultat njunega dela. Seveda se je treba spraševati, kam sedaj. Prvo, kar je treba poudariti, je, da je ta banka nastala na osnovi mednarodnega sporazuma in je zato ne bo mogoCe kar tako ukiniti. Konec koncev obstajajo tudi mednarodna pravna določila, na katera se manjšina lahko sklicuje tudi po pravni poti. Zato je treba banko, morda s spremenjenim imenom in z zmanjšano dimenzijo, ohraniti kor referenčno banko, ki je nastala na osnovi Londonskega memoranduma. Odgovornost za to si mora prevzeti tudi Banka Italije, ki je tri leta pošiljala inšpekcije v Trst in je bila torej seznanjena s stanjem v TKB, vendar ni pravočasno ukrepala. Posredno si mora to odgovornost prevzeti tudi italijanska država Povsem jasno pa je, da mora nova bančna inštitucija nastati na povsem novih temeljih, ki jih bo označevala velika transparentnost, da bi se stvari, ki so se dogajale v razkošno opremljeni direktorjevi pisarni, ne mogle nikoli več ponavljati. Poleg tega bi morala ta banka delovati predvsem v korist slovenske manjšine v Italiji in bi morala biti možnost njenih posegov tudi ozemeljsko omejena; Čeprav je morda šlo za pomembno investicijo (revizija je sicer pokazala, da ni bilo tako), res ni znano, Čemu mora manjšinska banka sodelovati pri gradnji nebotičnika v Varšavi, pri kateri ni soudeleženo prav nobeno slovensko podjetje. Na tej osnovi bi banka lahko ponovno zaživela; v začetku brez velikih pretenzij, nato pa bi se lahko razvijala v skladu s svojimi sposobnostmi in s potrebami slovenske manjšine. Za tako banko je potreben dvojni kapital, denar in ljudje. Uslužbenci so, kadri so sposobni in v glavnem zdravi, saj je za Čistko že poskrbelo sodstvo; manjka torej kapital. Vsi strokovnjaki pa vedo povedati, da je likvidacija banke zaradi mednarodnih medbančnih obveznosti znatno dražja od njene sanacije. Likvidacija naj bi državo stala od 500 do 600 milijard lir, sanacija največ 200. Banka Italije mora zato izbrati drugo pot in omogočiti novi banki, ki bo nastala na razvalinah TKB, da polno zaživi in še opravlja svoje poslanstvo. To je bila tudi dosedanja praksa, od Am-brosiana do neapeljske banke. Ce se bodo v Rimu odločili drugače, bomo vedeli, da je odločitev politična. To pa bi vso zadevo prestavilo na drugo raven, podobno tisti, ki smo jo Slovenci doživljali v dvajsetih letih. »Nekoč je bil kraj, Id se je imenoval Hope (Upanje)...« VVASHINGTON - Hope, rojstni kraj Billa Clintona, v angleščini pomeni upanje. Ta kraj pa s svojimi nevzdržanimi lesenimi hišami in otipljivo revščino pa spominja na vse, a ne na upanje. Za Ameriko pa je posebna reklama, da je nekdo, ki se je rodil v tem zakontnem kraju Arkan-sasa, postal predsednik ZDA. Clinton se tega dobro zaveda in izkoristi vsako priložnost, da se s tem pohvali. Njegov uradni življenjepis je prava pravljica: »NekoC je bil kraj, ki se je imenoval Upanje...« Bržkone bo 5. novembra pravljica za Clintona srečno končala. Po tolikih zapletih bodo »fanta iz arkansaške vasi Hope« potrdili na Čelu Bele hiše za druga štiri leta. O njegovih predsedniških sposobnostih so mnenja deljena, vsi pa se strinjajo, da je kot kandidat nepremagljiv. V pogovoru z navadnimi ljudmi nima tekmeca, saj se je tega naučil že kot otrok. OdraSCal je brez staršev in brez denarja. Na matičnem uradu občine Hope bomo zaman iskali njegovo ime. 19. avgusta 1946 se je namreč rodil Wil-liam Blythe, ki mu je mati dala ime po svojem tri mesece prej v prometni nesreči umrlem možu. Nekaj let kasneje se je Virginia Cassidy ponovno poročila in je svojemu sinu dala priimek novega moža: Clinton. Po zaslugi študentskih štipendij je mladi Wil-liam študiral v najbolj prestižnih univerzah ZDA in sveta: George-town, Oxford in Vale. A to ni nic v primerjavi s šolo življenja, ki jo je obiskoval v dedovi trgovini s sadjem in zelenjavo. Mati ga je namreč prepustila svojim staršem, ko je odšla v New Orleans v Solo za bolničarke. Takrat je v Akansasu še vladalo rasno razlikovanje, a ded Cassidy je vsem prodajal na up, za vse je imel dobro besedo in ni gledal ne na barvo kože in ne na družbeni razvoj, zanimalo ga je le postenje. Za trgovca kot za politika je priljubljenost kljuC uspeha. Bill Clinton je bil priljubljen študent. Igral je saksofon v licejskem bendu, pobiral je prostovoljne prispevke za župnijo, bil je najboljši v razredu, a je vedno pomagal manj uspešnim sošolcem. Doma pa je imel vse prej kot lahko življenje. Njegov očim je bil pijanec, ki je Billovo mater pretepal, nekega večera pa je vanjo celo streljal, a jo je k sreCi zgrešil. Šolski uspehi so Billa Clintona poplačali za vse grenkobe. Leta 1992 so ga za nagrado poslali v Belo hišo, kjer je lahko stisnil roko predsedniku Johnu Ken-nedyju. Bilo je kot strela z jasnega in od tedaj revni fant iz Arkansasa ni veC skrival svoje ambicije, da bo nekoč postal predsednik ZDA. Po tem dogodku se je vse odvijalo z neverjetno naglico. Po končanem univerzitetnem študiju se je z zaročenko Hillary vrnil v Akansas in jo poročil leta 1975. Leto kasneje je bil izvoljen za republiškega generalnega pravdnika, leta 1978 pa je s svojimi 32. leti postal najmlajši guverner ZDA. Štiri leta kasneje je bil poražen, a se je leta 1982 revanširal in od takrat ga ni nihče več porazil. Arkansas pa je mala zvezna državica, njeno glavno mesto Little pa je morda edino mesto Zahoda, kjer ni niti ene picerije. Guverner Clinton je pogosto kosil v Mc-Donaldovih restavracijah, na ulicah se je pogovarjal z navadnimi ljudmi, a je istočasno sklepal zavezništva s krajevnimi veljaki. S kraljem piščančjih farm Donaldom Tysonom, z jurišnim finančnikom Jamesom Mc-Dougalom. Žena Hillary je medtem na lastno pest skrbela za svojo kariero v neki odvetniški pisarni. Skrbela je za interese Mc-Dougala in moža prepričala, da se je z njim podal v nepremičninsko špekulacijo VVhitevvater, ki je prinesla malo denarja a ogromno sodnih pozivov. Velika priložnost se je Clintonu ponudila leta 1992, ko je bil George Bush, zmagovalec zalivske vojne prepričan, da bo ponovno izvoljen. Američani pa mu niso odpustili, da je prelomil dano obljubo in zvišal davke. Raje so izbrali fotogeničnega arkansaškega guvernerja, ki se je predstavil z enostavnim, a uspešnim geslom: »Neumnež, to je ekonomija.« Na sedanjih volitvah bo tako kot leta 1992 prav gospodarstvo odločilnega pomena. Amerika je prebrodila recesijo, tako da je Clinton sedaj trdno v sedlu. Po poti se je'znebil preidealistiC-nih svetovalcev in tudi prerealisticnih, propadel je ambiciozni naCrt o zdravstveni reformi, spremenila se je Hillary-na vloga, fant iz vasi Hope je dopolnil petdeset let in ne bo zlahka zapu' stil VVashingtona. Po štiri letih njenega bivanja v Beti hiši se Američani še vedno sprašujejo, kdo je njihova First Lady NEW YORK - Svetnica ali hudič, Lady Macbeth ameriške politike ali goreča zagovornica pravic najsibkejših? Po Štiri letih bivanja v Beli hiši se Američani še vedno sprašujejo, kdo je njihova First Lady. Leta 1992 so v Čast prve hčerke »baby booma« (rodila se je leta 1947), ki je kdaj prestopila prag Bele hiše, ameriški časopisi dobesedno tekmovali s hvalnicami na njen raCun. Višek je bila naslovnica New York Times Magazina, ki je gospo Clintnovo prikazal z avreolo in z naslovom »Sveta Hillary«. Nepremičninski škandal VVhitevvater, zapleti Travelgateja in skuhana kaša zaradi dosjejev FBI o rivalskih voditeljih, ki se jih je polastila Bela hiša, so le nekateri dogodki, zaradi katerih je njen svetniški sij izginil, ali vsaj zbledel. Do sedaj niso našli še nič otipljivega, kar bi bilo lahko za Hillary usodno. Ameriški volilci pa bržkone niso pozabili, kako je nekega hladnega jutra zavita v debel zimski plašč Hillary Clinton šla mimo televizijskih kamer na prvo zaslišanje neke First Lady v ameriški zgodovini. Prav v tistih dneh se je Hillary Američanom in svetu poskušala predstaviti kot zagovornica pravic otrok, ko je svoje materinske in vzgojne izkušnje spravila v knjigo »Potrebujemo vas«, ki naj bi postala spodbudna politična platforma za bodočo volilno kampanjo. Namesto »vasi« pa se je pozornost osredotočila na zasliševanje, tako da so Američani ponovno ostali brez odgovora na vprašanje, kdo je Hillary. Že res, da je mati najstnice, hci Chelsea ima 16 let in bo prihodnje leto šla v kolidž, a je tudi borzna špekulantka. Je morda razumevajoča in zvesta žena, ki pred televizijskimi kamerami možu oprošča skakanje cez plot, ali pa uspešna metalka namiznih luči in Svetih pisem, ko se za štirimi zidovi pošteno razjezi, kot to pravijo njeni sodelavci. Hillary je protislovna osebnost, ki zna v jav- nosti skrbno prilagoditi svoja Čustva političnim situacijam, a deluje preveč prefinjeno in zvito. »Z izvolitvijo enega, boste dobili dva,« je Clinton navajal leta 1992 svoje skoraj vele-blagovniško geslo, ko je volilcem ponujal sebe in svojo ženo. Po neuspehu z zdravstveno reformo, zapletih s finančnimi operacijami, pa se je tokrat Hillary raje potulmila in ni silila v ospredje kot pred Štirimi leti. Seveda jo to drago stane, ker je bila od malih nog navajena, da sili v ospredje, da visoko leta, da sama rešuje zaplete in da o njej vedno vsi govorijo. Ko jo je kak deček v otroštvu na domačem vrtu mahnil, so jo starši prisilili, da mu je z obrestmi vrnila milo za drago. To ji je ostalo skoraj prirojeno, tako da se je v Beli hiši obnašala kot carica, ki se -precenjuje in ne dovoli nobene kritike na svoj raCun, tako da so ji zaradi pomanjkanja človeške topline nadeli ime »nuna hladilnik«. Al Grore je postal model namestnika VVASHINGTON - Nedvomno je lesen in dolgočasen, a kaj, ko je Al Gore uresničil nov model podpredsednika, o katerem bodo morali voditi račune vsi bodoči podpredsedniki, tako demokratski kot republikanski. Za zidovi Bele hiše je »neiztirljivi« Gore neke vrste Clintonov starejši brat kljub svojim 48. letom in mladostniškemu izgledu. Bivši senator iz Tennesseeja, ki mu je uspelo s svojo politično zavzetostjo za okolje, tehnologijo in zunanjo politiko spremeniti do njegovega podpredsedniko-vanja votlo funkcijo, pa je ostal dosledno zvest svojemu šefu. Nekateri že trdijo, da bo bodoči kandidat demokratov leta 2000. V odgovor na te trditve pa Gore omenja anekdoto o psu, ki je imel v gobcu kost in jo je izgubil, ko se je polakomnil kosti sosedovega psa. Ceni in spoštuje Clintona, ki mu zvestobo dosledno vrača. Za Clintona je namreč Al Gore najboljši podpredsednik v zgodovini ZDA. Zanj politika ni samo obsesija, temveč predvsem rešilno sidro VVASHINGTON Življenje je bilo do njega nehvaležno in Se sedaj Bob Dole nosi na svojem telesu znamenja krute usode. Z njo se spoprijema vsak dan: ko se bori z gumbi svoje srajce, ko se muči z jedilnim priborom, ko vzame v roko nalivno pero in ko se neuspešno bori, da bi omilil svoje napete poteze, da bi odpravil notranji srd in hladni pogled. »Ne omenjaj prepogosto vojne,« mu svetujejo strokovnjaki za imidž. »Govori o upanju za bodočnost in ne o travmah preteklosti«. To kar lepo zveni, a za Dola se je vse začelo in vse končalo s tisto prekleto vojno, s tisto nemško granato, ki mu je aprila 1945 na nekem italijanskem griču spremenila njegovo atletsko postavo v pravo človeško razvalino in ga za vedno zaznamovala. Prava vojna se je torej za dvaindvajsetletnega poveljnikovega namestnika, ki so ga umirajočega poslali v njegov rodni Rus-sell,- začela šele tistega dne pod italijanskim soncem. Po 39 mesecih bolnišnice, sedmih operacijah, dveh krizah, med katerimi je bil že skoraj v grobu, potem ko je ponovno shodil, se naučil jesti in skrbeti zase, se je Dole vrnil v življenje. S paralizirano desno roko in s prizadeto levo roko pa je Dole zaživel s trmo obupanca in sklenil, da se v življenju ne bo nikoli podal. Njegovo življenje je bilo navsezadnje en sam boj proti revščiti, proti depresiji, ki je njegov rodni Kansas spremenila v oblak prahu. Mati mu je predelovala ponošene obleke odraslih, podplate mu je krpala z lepenko... Kot deček je najprej hotel postati športnik, nato zdravnik. Neki armenski kirurg, ki je postal njegov duhovni vodja pa mu je po tragediji v Italiji dal pravi nasvet: pravna fakulteta in politična kariera. Za Dola politika ni postala samo obsesija temveč tudi rešilno sidro. »Ni mislil na denar in ne na družino. V mislih je imel samo eno: biti izvoljen,« pripoveduje neki prijatelj. Leta 1950 se mu je ponudila prva priložnost na krajevnih volitvah v rodnem Kansasu. Kljub temu da so bili njegovi starši kot potomci kmetov in mesarjev od vedno demokrati, je Dole izbral republikanski tabor, ker je bil prepričan, da bo lažje izvoljen. Od tedaj se Dole ni nikoli odpovedal temu pragmatizmu. Naslednjih 26 let ni bil Bob Dole na volitvah nikoli poražen. Leta 1961 je bil izvoljen v poslansko zbornico, osem let kasneje v senat. Pri svojem političnem vzponu je Dole pokazal izredne maneverske sposobnosti, saj se je vedno spretno izognil čerem in razburkanim vodam ameriškega kongresa. Se bolj mojstrsko pa je krmaril, ko so bili v Beli hiši njegovi strankini voditelji od Nixona do Forda in od Reagana do Busha. Bob Dole pa se ni nikoli odpovedal svojemu končnemu in najvišjemu cilju, prestopiti prag Bele hiše kot predsednik ZDA. Leta 1976 ga je Ford izbral za podpredsednika, a republikansko navezo je porazil Carter. Iz tega ob- dobja je v spominu ameriških političnih kronistov ostal Dolov spodrsljaj med volilno kampanjo, ko je med nekim televizijskim dvobojem navedel, da so Ameriko v vojne od prve do vietnamske vedno zapletli demokrati. V naslednjih letih je kar trikrat poskušal, da bi ga s traka imenovala za predsedniškega kandidata. Leta 1980 ga je porazil Reagan, leta 1988 pa Bush. Končno mu je letos uspelo. Stranko in njene volilce je prepričal, da je najboljši kandidat. V to pa dvomi marsikdo, ker ima Dole preveč oster slog, slabe govorniške sposobnosti, v javnosti se slabo počuti, kar pa je najhujše: pred televizijskimi kamerami je nespontan, okoren in neprepričljiv. Njegov pragmatizem in taktiziranje med dolgo kongresno kariero je demokratom dal prepričljive argumente, tako da ga lahko predstavijo kot nenačelnega politika. Nič čudnega torej, da demokrati z velikim poudarkom navajajo njegove nenadne zasuke, pravi slalom ob ključnih vprašanjih od splava do davkov. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah bo vse te značajske značilnosti Dole drago plačal, ker so vsi"prepričani, da ga bo Clinton z lahkoto porazil. V svojem življenju pa se Dole ni nikoli podal, nikoli ni vrgel puške v koruzo in ob vseh neušečnostih dobil še večji zagon. Premostil je ovire, ki bi strle vsakega človeka, a ne njega, tako da njegovi privrženci do onemoglosti ponavljajo, da mu bo tudi tokrat uspelo. Naveza z Dolom le odskočna deska VVASHINGTON - Lagodno nosi na poškrobljeni srajci monogram JFK, saj ima Jack French Kemp, republikanski podpredsedniški kandidat, precej skupnega s pokojnim demokratskim predsednikom J.F. Kennedyjem. Ima mladostniške energije, populisticno-aristokratske poteze in karizmatične značilnosti. Ko bi Kennedy živel do Kempovih 61 let, bi bržkone imel podobne srebrne lase. Kennedyjevemu slogu pa je Kemp dodal Reaganov konservatizem, saj je vnet zagovornik teorije klestenja davkov, ki naj bi povečala proizvodnjo. Bivši zvezdnik ameriškega footballa je bil poslanec zvezne države New York od leta 1971 do leta 1989, ko je postal minister za gradbeništvo v Bushevi administraciji. Od vedno je bil pes brez gospodarja republikanske stranke. Konservativec v davčni politiki, a zmeren v sociali, tako da je priljubljen ženskam, manjšin-cem in delavcem. V navezi z Gorom pa nima izgledov, tako da nekateri že trdijo, da je pristal, ker cilja na leto 2000. »Južnjaško lepotico« je mati že v otroštvu naučila, da leti nizko, pod dometom novinarskih radarjev IM KflnCkTPOa nron corlmčl^orro Von ril _ trn -7 0 m or-l i n 1 • r TI rv-i V ,-vt-» n /-it»t r o 1- J T rt-« -I Ti-« A . 1/-^, ; ^ . „ l, „1 • 1 ■ 1 _ 1 _ Ženi republikanskega predsedniškega kandi data Elizabeth Dole gre zasluga, da je v ZDA manj trkov in prometnih nesreč, ker je kot ministrica za prevoze uvedla dodatne zavorne luči na zadnjih avtomobilskih steklih. Sedaj šestdesetletna Elizabeth iz severnoka-rolinskega Salsburyja je bila v svoji mladosti klasična »južnjaška lepotica«. Njen oče je bil industrij ec, njena mati Mary pa dedič ene od dobrostojecih južnjaških družin. Liddy, kot ji pravijo najintimnejši prijatelji, je odraščala med hišnimi zabavami, igranjem klavirja in konji. Obiskovala je najboljše šole in univerze, tako da je leta 1950 diplomirala iz prava na Havardu in je bila ena redkih žensk med 550 študenti. Wa-shington pa jo je pritegoval kot magnet, tako da se je leta 1968 zaposlila pri Betty Furness, ki je skrbela za pravice potrošnikov pod demokratsko upravo predsednika Lyndona Johnsona. Elizabeth Dole je bila torej do konca šestdesetih let prepričana demokratka. Ko pa je republikanski predsednik Richard Nixon Furnesso- vo zamenjal z nekim konservativnim funkcionarjem, se je Elizabeth iz prepričane levičarke prelevila v prav tako prepričano desničarko. Ko ji je leta 1973 neka prijateljica predstavila komaj razvezanega senatorja Dola, je bila njena ideološka metamorfoza že končana. Dve leti kasneje sta se v VVashingtonu Bob in Liddy poročila. »Čakala sem moža, ki sem ga ljubila,« je takrat izjavila še vedno lepa 39-letna Elizabeth, ki je šest let kasneje vstopila v Belo hišo kot odgovorna za odnose z javnostjo med Reaganovo administracijo. Leta 1983 je bila povišana in dobila ministrski resor za prevoze. Sledila je bleščeča kariera, za katero je Elizabeth Dole žrtvovala družino in zasebno življenje. Bila je ministrica za delo med Bushevo administracijo in nato predsednica Rdečega križa ZDA. Z možen Bobom pogosto komunicira le s pomočjo faksa, ker sta oba do skrajnosti zasedena. Ker nimata otrok, si je Elizabeth poskrbela psa, a še zanj skrbi neka soseda. Za Elizabeth Dole sta kariera in politični uspeh glavna cilja, tako da je že napovedala, da bo po moževi izvolitvi spet prevzela predsedstvo Rdečega križa in da bo Dolovim svetovalcem prepustila skrb za hišni red in življenje v Beli hiši, saj ji bo ta funkcija prinesla 200 tisoč dolarjev. Prav denar je nekaj, kar Elizabeth obožuje od rane mladosti, tako da je po poroki z Dolom uresničila več nepremičninskih in finančnih podvigov s pomočjo kan-saškega mogotca Davida Owena, ki je zaradi špekulacij končal za zapahi. O vsem tem je skoraj čudno, da Elizabeth ni in ni bila v zobeh novinarjev. Njena najboljša prijateljica, 95-letna mati, jo je že od malega naučila, da leti nizko, pod dometom novinarskih radarjev. To je s pridom uporabila tako v svojem zasebnem življenju kot kasneje v politiki, ne da bi se o njej kaj šušljalo. Le kongresniki so ji nadeli vzdevek »sladka usta«, a še ta ni bil negativen, ker ga je dobila zaradi svoje sposobnosti, da so kongresniki pristajali na njene kompromise. ~r----- Manjšinski mediji: nekaj evropskih primerov Pred kratkim je pri valižanski založbi Univer-sity of VVales Press izšla druga knjiga o položaju manjšinskih medijev na ozemlju Evropske unije, ki je nastala na podlagi dela raziskovalnega projekta Mercator. Knjiga predstavlja tudi v drugem delu izčrpna poročila o televizijskih, radijskih, Časopisnih in založniških dejavnosti desetih manjšin. Kot ugotavlja direktor medijskega programa projekta Mercator Ned Thomas, je v knjigi zbran le izbor iz širše baze podatkov, ki nastaja že nekaj let v Aberystwythu v VValesu (dosegljiva je po internetu na naslovu http://www,-ihi. aber.ac.uk./DILS/merca-tor). Definicija ”media”, ki so jo izbrali za ta raziskovalni projekt obsega zelo veliko različnih načinov informiranja, ki pa so za življenje posamezne skupnosti ne samo značilne, ampak tudi potrebne za nadaljni obstoj skupnosti in jezika. Zbiranje gradiva za podatkovno bazo poteka na podlagi izpolnjenih anketnih pol, obiskov pri posamezni skupnosti in preko dela študentov, ki prihajajo v VVales iz različnih narodnih skupnosti prav z namenom, da bi raziskovali medijsko produkcijo manjšin. Med sodelavci druge knjige lahko zasledimo kar nekaj manjšincev iz Italije, in sicer Anno Fuca-rino iz albanske manjšine na Sicilji, Fabia Chiocchettija iz ladinske, Claudia Magnabo-sca iz provansalske manjšine, Maxa Maura, predstavnika furlanske manjšine ter tržaško Slovenko Vido Valenčič, ki je pri drugi knjigi pomagala pri zbiranju gradiva o medijski dejavnosti furlanske skupnost v naši deželi. V drugi knjigi so opisane, iz medijskega zornega kota, sledeče manjšine: asturijska in galicijska v Španiji, kor-ziška in alzaška v Franciji, nemška v Belgiji in Italiji, francosko- provansalska, furlanska in ladinska v Italiji in lužiška v Nemčiji. Seznam različnih medijskih stvarnosti predstavlja ne samo zgolj informacijo o sredstvih javnega obveščanja, ampak lahko prav s pomočjo teh podatkov dobimo neko novo, živo sliko o položaju manjšine same oz. o jezikovnem položaju na področju, ki omogoča tako produkcijo kot reprodukcijo v manjšinskem jeziku, in to v neposredni konkurenci z večinskimi sredstvi javnega obveščanja. Asturijski jezik Asturijski jezik govorijo v španski pokrajini Asturija in v severo-vzhodni portugalski pokrajini Miranda, kjer ga imenujejo Mirandes. V tej španski pokrajini ne izhaja noben dnevnik ali tednik pisan v asturijskem jeziku, sicer pa vsi štiri kastil-ski časopisi, ki izhajajo v deželi objavljajo članke v asturijskem jeziku. Nedvomno boljša je situacija na po- dročju revijalnega tiska in knjig. Revije pokrivajo tudi področje izobraževanja. Nekaj tovrstnih publikacij je izvirnih, druge pa prevajajo iz drugih jezikov. V asturiščini izide vsako leto okoli 70 knjig. Knjižnica Biblioteca d’ Asturies je bila ustanovljena leta 1981 z namenom, da hrani kopije različnega gradiva (časopise, revije, filme, videoposnetke itd.), ki so nastali na ozemlju .Asturije. Dosedaj se lahko knjižnica pohvali s kompletno zbirko vsega materiala, ki je bil produciran v tej deželi od leta 1956 in z obsežno zbirko starejših virov. V Asturiji deluje tudi pestra radio-televizijska ponudba, ki deluje zlasti na zasebni ravni. Producentska hiša Pro-ductora de Programas del Principado de Asturias proizvaja letno 1703 ur radijskega in 24 ur televizijskega programa. Dvajset odstotkov omenjenega programskega časa jih proizvede v asturijskem jeziku. Prrograme oddaja španska državna televizija preko deželnega sedeža. Za zamejskega bralca je nedvomno najzanimivejši Radio Kras, ki pa z našim Krašem nima, razen imena nič skupnega. Kras je akronim za Kolektivu Radiofoniku Astu-rianu (asturijski radijski kolektiv), ki omogoča radijski' dostop različnim manjšinam. Oddaja tudi v asturijskem jeziku, sicer pa je 75% oddajanja v španščini. Korziški jezik Medijska podoba Korzičanov je zelo raznolika, sicer pa malokateri časopis ali radijska postaja poroča o vsakodnevnem dogajanju izključno v korziščini. Dnevnikov v korzišči ni, bralec pa lahko tu pa tam zasledi kak članek v korziščini v lokalnih francoskih dnevnikih. Nacionalistični časopis U Rimbombu je dosegljiv tudi preko francoskega omrežja minitela. Nemška manjšina v Belgiji Nemška manjšina v Belgiji razpolaga s svojim dnevnikom Grenz Echo, z državno radijsko postajo, ki oddaja dnevno šestnajst ur nemškega programa, ob kateri deluje še devet privatnih postaj, ki oddajajo tudi ves dan programe v nemškem jeziku. Me-dienzenter v mestu Eupen je glavna knjižnica nemške narodne skupnosti v Belgiji in skrbi tudi za koordinacijo nemških programov na regio- nalni kabelski televiziji Tele-vesdre, pri kateri je soudeležena tudi nemška skupnost v Belgiji. V Bruslju izdala založništvo dnevnika Grenz Echo tudi mesečnik v nemškem jeziku Der Kontakt, ki je namenjen tako pripadnikom nemške narodne skupnosti v Belgiji, ki živijo v Bruslju in Antwer-pnu, kot tudi Nemcem in Avstrijcem, ki delajo v evropski prestolnici. Alzaška manjšina Alzaška dnevnika L’Alsace in Derniere Nouvelle d’Alsa-ce izhajata dnevno v dveh verzijah, in sicer v izključno francoski in v dvojezični, ki objavlja tudi nekatere prispevke z nemškim prevodom. Nekatere radijske postaje oddajajo tudi v nemščini oz. v nemškem dialektu. Nemška manjšina na Južnem Tirolskem Večjezičnost je na Južnem Tirolskem doma tudi v dnevnem časopisju: nemški dnev- nik Dolomiten objavlja tudi kolumno v ladinskem jeziku, v italijanskem Alto Adige pa se pojavljajo tudi članki v nemščini. Revijalni tisk pokrivajo številne publikacije. Med tedniki velja omeniti Siidtirol Profil, ki proizvaja južnotirolsko izdajo enega najuglednejših avstrijskih tednikov (Profil). RAI oddaja v nemščini 550 ur televizijke-ga in 4700 ur radijskega programa letno. Privatna postaja TeleSudti-rol oddaja cel dan, in sicer pretežno oddaje, ki jih predvaja nemška satelitska postaja Pr07, s lastnim programom pa pokriva zlasti lokalno kroniko. Francoska in provansalska skupnost v Dolini Aoste Kljub dejstvu, da se Dolina Aosta nahaja v neposredni bližini s Francijo in s franco-skogovorečimi kantoni Švice, je skoraj celotna medijska produkcija v francoščini v Dolini Aosta pretežno proizvod medijev iz Doline Aosta. Radijsko in televizijsko ponudbo prispeva oddajanje deželnega sedeža RAI, vendar je oddajni čas v fran- coščini omejen na uro programa na teden za televizijske oddaje in na tri polurne radijske oddaje. Ob sorazmerno majhnem lokalnem oddajanju velja omeniti, da je RAI omogočil tehnično pokrivanje Doline Aosta s strani dveh francoskih kanalov iz Francije in Švice, ki omogočata ogled francoskih programov ves dan. Boljša situacija je na področju tiskanih medijev, in to zlasti zaradi deželnih podpor. Brez deželne podpore, ugotavlja študija, bi v Dolini Aoste komajda izšla kaka knjiga. Furlanski jezik Časopisi, ki izhajajo izključno v furlanščini, so predvsem listi kulturnih organizacij, ki jih organizacije same razpošljejo članom. Pomanjkanje lastne distribucijske mreže tako na področju časopisja kot knjig je ena večjih pomanjkljivosti sicer pestre ponudbe furlanskih sredstev javnega obveščanja. Radio Onde Furlane je privatna radijska postaja, ki oddaja 14 ur dnevno, in to skoraj izključno v furlanščini, medtem ko je po televizijski postaji Telefriuli možno slediti le slabi uri furlanskega programa. Med opisanimi revijami velja omeniti mesečnik La Patrie dal Friul, katoliški list La vita cattolica in mladinski večjezični list Usmis. Galicijski jezik Galicijska televizija Tele-vision de Galicia je javna televizija, ki oddajallS ur programa v galicijskem jeziku na teden. Tudi druga španska mreža TVE2 oddaja dve uri tedensko v tem jeziku. V Galiciji obstaja tudi enajst lokalnih televizij, ki jih upravljajo ali lokalne oblasti ali zasebniki. Zasebne televizijske postaje oddajajo skoraj izključno v španščini, medtem ko tiste, ki jih uprabljajo krajevne oblasti, proizvajajo tudi program vv galicijskem jeziku. Podobno se dogaja na radijskem področju. Radio Autonomica Galega oddaja ves dan v galicijskem jeziku, tako kot občinske radijske postaje. Založništvo ima v Galiciji dobro tradicijo. Leta 1993 je izšlo 1058 knjig v galicijskem jeziku. Pestra je tudi publicistična ponudba, s številnimi tedniki in mesečniki. Prvi dnevnik v galicijskem jeziku O Correo Gale-go je izšel leta 1994. Ladinski jezik V sklopu bocenskega deželnega studia RAI oddajajo tudi v ladinskem jeziku radijski in televizijski program. Prvi traja dvajset minut dnevno, medtem ko so televizijske oddaje v ladinskem jeziku dvakrat tedensko po deset minut, vsake tri tedne pa oddajajo daljšo polurno oddajo za Ladince. Slednji izdajajo tudi lastne časopise. Mesečnik La Use di Ladins izhaja v različnih narečnih izdajah za posamezne doline, tedenske kolumne v ladinskem jeziku pa objavljajo časopisi Dolomiten, Alto Adige in Das Katoliscbe Sonntagsblatt. Lužiška srbščina V povojnem obdobju je lužiška kultura zaživela tudi s pomočjo ad boe zakonov iz časa Nemške demokratične republike, ki so med drugim predvidevali radijske postaje, ustanovitev knjigarne, knjižnice in kultumo-politočne revije Rozhlad (Razgled). Trenutna letna knjižna produkcija ne presega osemdesetih knjig. LuZiški Srbi imajo tudi svoj dnevnik, in sicer Serb-ske Nowiny. Od leta 1992 oddaja bra-denburška regionalna televizija tedensko polurno oddajo v lužiscini. Peter Rustja NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. oktobra 1996 Dvojezični krožek Ob pečini - La Rupe, ki deluje na Opčinah z namenom, da bi v duhu sožitja vzpostavil kulturne stike in sodelovanje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, je tudi letos priredil fotografski natečaj z naslovom »Doživljanje OpCin: vas, ljudje in Cas«, da bi zbudil zanimanje za značilnosti in zanimivosti vasi, v kateri živijo ljudje dveh različnih narodnosti, a se med sabo ne poznajo dovolj. Natečaj je lepo uspel in njegove sadove so 22. septembra razstavih v domu Brdina, ko so tudi nagradili najboljše posnetke, ki jih vidimo na gornjih slikah. SPOMIN NA SALVATOREJA VENOSIJA »Delo z manjšino« v Kanalski dolini Nedavno tega, 18. septembra, je slovensko govoreča skupnost v Kanalski dolini utrpela hudo izgubo: umrl je dolgoletni pedagog, raziskovalec, javni delavec, domačin Salvatore Venosi. O njegovem življenju in delu posebej je bil in bo govor drugod; na tem mestu bi radi, čeravno s tako tragičnim povodom, izrekli nekaj misli o slovenskem zamejstvu, o slovenskih etničnih študijah in o Kanalski dolini kot specifičnem delcu obojega. Slovensko narodno vprašanje je bilo dolga desetletja eden osrednjih predmetov slovenskega družboslovja, pa tudi politike. Kot področje raziskovanja in političnega delovanja je bilo utemeljeno že v poznih časih stare avstrijske države, ko so Slovenci, tako kot toliko drugih evropskih narodov v času velikih političnih sprememb, iskali poti za svoje kolektivno preživetje. V razmerah, kakršne so tedaj v Evropi bile, je bilo mogoče tako preživetje zagotavljati le v okviru države; Slovenci so zavetje našli v stari Jugoslaviji, mnogi slovensko govoreči ljudje, cela strnjeno poseljena ozemlja, pa so ostala zunaj te nove države. Tako ali podobno se sliši malone vsak povzetek zgodovine našega stoletja, ki je oblikovala obstoječe državne meje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. V slovenski tradiciji preučevanja tega položaja, v slovenskih etničnih študijah kot tudi v slovenski politiki, je tak razvoj za dolga desetletja ostal razumljen kot velika zgodovinska krivica. V posebni govorici nacionalne ideologije se je o tem položaju slovensko govorečih ljudi zunaj meja Slovenije govorilo kot o »odrezanem udu« »narodnega telesa« in se pričakovalo »rast slovenske nacionalne zavesti« v zamejstvu, ki da bo »zmagala ob pomoči matice in zavednih elementov v manjšini«. Manjšinsko »gorje«, »manjšinska stvarnost« je bila tema študij in političnih dogodkov. Posebej se je poudarjalo, da slovenstvo v zamejstvu vode-nijo »mešani zakoni«; da materni jezik dramatično izginja; da je na zmagovitem pohodu »asimilacija«. Množili so se klici po zaščiti in ohranitvi, oživitvi zamejskega slovenstva. V resnici je zgodovina slovenskih zamejskih območij kaj pestra in prav gotovo polna tudi nenavadnih, včasih tragičnih človeških usod. Vzemimo le Kanalsko dolino: v letu 1919 so bili domačini, do tedaj Slovenci in Nemci, nenadoma vstavljeni v drugo državo, z drugačnim, tujim uradnim jezikom, ki je domači jezik kratkomalo ukinila v javnosti: prav gotovo je izguba funkcionalne pismenosti pomenila tragično odrinjenost na rob družbenega dogajanja za mnoge ljudi. Dve desetletji kasneje so bili dolinci prisiljeni izbirati med italijanskim in nemškim državljanstvom; državne razmejitve se za njihovo mnenje nikoli niso menile. Gospodarska podoba doline se je načrtno in hitro spreminjala na škodo domačinov. Lastno domače okolje jim je bilo odtujeno. Toda ljudje imajo tudi silne zmožnosti prilagajanja. Slovenski jezik je preživel in je še danes pogovorni jezik tako v domačem krogu kot v nekaterih delih javnosti. Preživela in družbeno funkcionalna ostaja dolinska značilna domačinska običajskost. To je bilo, preprosto rečeno, mogoče zato, ker se resnični ljudje, ki si ustvarjajo svoja življenja, ne menijo več kot se morajo za državne ideologije in meddržavne spore, posebej še, če so kot skupina odrinjeni od centrov politične moči. V Kanalski dolini, kot tudi drugod v italijanskem zamejstvu, so ljudje razvili lastne načine kolektivnega življenja, včasih takega, ki matičnim ideologom, najsibo levim ali desnim, nikakor ni bil po srcu: vzemimo le Rezijo, pa Benečijo, kjer specifičnega »Slovenja«, prav mogoče enega najbolj zanimivih pojavov v zamejstvu našega časa, še vedno najraje kar spregledujejo. Desetletje nazaj je bilo »delo z manjšino« v Kanalski dolini zastavljeno na nov način. Predvsem smo se v vsem odrekli vsakršnemu ideologiziranju; spoznali smo, da kategorije, kot so »narodna zavest«, »slovenstvo«, »asimilacija« zunaj političnega in ideološkega govora kratkomalo nič ne pomenijo - vsekakor z njimi ni mogoče presojati resničnih ljudi in resničnih situacij, in na podlagi takih gledanj ni mogoče nič ukreniti. Odrekli smo se predstavi, da je »delo z manjšino« nekakšen Cedermacov posel, prosvetljevanje, in popolnoma odrekli preproščini narodobudnih ciljev. Lotili smo se drugih reči: predvsem temeljitega terenskega študija in informiranja. Naš cilj je bil izvedeti, kako ljudje svojo se- stavljeno kulturno in jezikovno situacijo sami dojemajo, kakšne zveze, naj rečem tako, s formaliziranim slovenstvom, jezikom, kulturo si želijo in kakšno mesto želijo tem znanjem najti v svojem vsakdanjiku. Takšno delo v Kanalski dolini je potekalo predvsem v okviru lokalnega sedeža SLORI, ki ga je vodil pokojni Salvatore Venosi, in v okviru Slovenskega kulturnega društva Planika, ki je bilo ustanovljeno leta 1993. Raziskovalno delo je obrodilo pomembne sadove: dobro desetletje nazaj je svoja pomembna terenska preučevanja v socialni antropologiji začel ameriški kolega Robert Minnich; intenzivno se je preučevalo dolinski dialekt, zgodovino cerkvenih ustanov in slovenskega šolstva; slednji tematiki smo lahko strnili tudi v nedavno knjižno publikacijo, ki jo je izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček v Trstu. Sedež SLORI je koordiniral tudi pomembni mednarodni dogodek v lanskem oktobru, ko so se sešli predstavniki vseh treh manjšinskih skupnosti v dolini, furlanske, nemške in slovenske, raziskovalci doline iz Avstrije, Italije, Slovenije in ZDA, in ugledni tuji gostje, preučevalci etničnosti. S pravico torej lahko trdimo, da je sedež SLORI v Kanalski dolini vzpostavil pomembno raziskovalno tradicijo znotraj zamejskih študij in primer doline na najboljši način internacionaliziral. Danes situacijo v Kanalski dolini, ki je vsekakor drobna evropska posebnost, poznajo širom strokovne javnosti v Evropi. V tem smislu je bil sedež SLORI v Kanalski dolini izrazito uspešen v uresničevanju enega temeljnih vodil te ustanove, da mora namreč raziskovanje temeljiti v intimnem poznavanju regije. Prav gotovo bo sedež uspešno delal še naprej na podlagi tako zastavljenih projektov, ki jih ni malo. Vse to pa je bilo mogoče zaradi že orisanega, drugačnega načina »dela z manjšino«, ki je iskal predvsem avtentičnih stališč in potreb domačinov brez kake nacionalistične teleologije. V dolini zdaj že deveto leto potekajo tečaji slovenskega jezika za otroke in mladino; na več mestih, nazadnje prav na lanskem mednarodnem srečanju na Trbižu in v publikaciji s tega srečanja, smo lahko poročali o metodah dela in rezultatih. V tekočem letu bomo tečaje še razširili tako, da jim bomo v obstoječem okviru namenili več ur in dodatne, specializirane pedagoge, priredili pa bomo tudi tečaje za odrasle. Naše delo v jezikovnem tečaju je vseskozi temeljilo v misli, da slovensko govoreči ljudje v dolini ne potrebujejo take »nacionalne vzgoje«, temveč organizirano možnost, da razširijo in obogatijo tudi ta del svoje jezikovne in kulturne dediščine; ta izhodišča vsa leta uspešno potrjuje tudi delo v Glasbeni šoli Tomaž Holmar. V tem smislu lahko rečemo, da smo bili uspešni tudi pri premagovanju vsakovrstnih ideoloških predsodkov: v dolini kot celoti je danes izrazito zanimanje za znanje slovenščine, ki presega meje slovensko govoreče skupnosti. Društvo Planika, ki vseskozi vztraja na nevtralnosti do v zamejstvu sicer trdno profiliranega razdvajanja le-vo-desno in ki se prvenstveno obrača k dolincem kot celoti, je na občutljiv način zastavilo svoje delo, informiranje o slovenski kulturi: letne Prešernove proslave in drugi kulturni dogodki uspešno presegajo model kvazipolitičnih manifestacij ali demonstracij konkurenčnega nacionalizma. Poseben uspeh pa je nemara vzpostavitev trdnih in prijateljskih stikov s predstavniki drugih jezikovnih skupnosti v dolini, in uspešno in naklonjeno sodelovanje lokalnih oblasti. V skladu s svojo filozofijo, da demarginaliza-cija ni v »nacionalni zavesti«, temveč v znanju (tudi o njej), je društvo pobudilo tudi ustanovitev posebnega sklada za šolanje mladine. Kljub vrzeli, ki jo za seboj pušča Salvatore Venosi kot dolgoletni ključni člen v vseh opisanih prizadevanjih, delo v Kanalski dolini poteka naprej in se širi -na naše zadoščenje gotovo tako, kot bi si pokojni kolega in prijatelj želel. Irena Šumi Na sliki zgoraj Salvatore Venosi, spodaj pogled na Ukve v Kanalski dolini. S strnjenimi vrstami bomo lahko premostili težave V petek je bila v Kulturnem domu v Trstu proslava 50.obletnice ustanovitve Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Zaradi izredne aktualnosti, tudi v povezavi z zadnjimi dogodki v Tržaški kreditni banki, v celoti objavljamo govor predsednika SDGZ Marina PeCenika. Letošnje leto je za Združenje posebno praznično, saj proslavljamo prav v tem Času pomembno obletnico: 50 let obstoja naSe Organizacije in s tem 50 let zgodovine slovenskega organiziranega gospodarstva v Italiji pod skupno streho našega stanovskega združenja, ki povezuje in združuje slovenska podjetja in gospodarstvenike v okviru slovenske narodne skupnosti. Slovenski podjetniki iz Trsta, ka so se pred petdesetimi leti sestajali, da bi po 5 letih vojne in dvajsetih fašizma ponovno postavili temelje organizirane prisotnosti slovenskega gospodarstva v teh krajih, si verjetno niso mislili, da Čaka organizacijo »Slovensko gospodarsko udruženje« tako strma in težavna pot. Cilji, ki so si jih naši predniki zastavih so bili isti, ki so jih pred prvo svetovno vojno imela slovenska trgovska in obrtna združenja v Trstu in drugod po Primorskem: gospodarski napredek elanov in gospodarski razcvet vsega področja, kjer žive Slovenci. V tem duhu so pričeli delati posamezni strokovni odbori veletrgovcev, jestvinčarjev, gostincev, obrtnikov, pekov, finančnih operaterjev, trgovcev na drobno in trgovcev z gorivom. Bili so prehodniki današnjih sekcij. Vseh teh petdeset let je minilo torej v prizadevanjih za uveljavitev slovenske stanovske organizacije, ki je iskala in še išCe pravno in moralno zadoščenje za dragoceno delo, ki ga opravlja za svoje Članstvo in to kljub razsodbi Deželnega upravnega sodišCa iz leta 1976, ki je bilo mnenja, da je treba Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju priznati status sindikalne organizacije ne glede na številčnost, temveč glede na 3. člen deželnega statuta in 6. Člen Ustave. Kljub temu, da so elani naše organizacije, ki predstavlja pomembno gospodarsko stvarnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini, prisotni v številnih komisijah, ustanovah in strokovnih organizmih, je to predvsem sad dobre volje številnih ustanov in ugleda, ki si ga je organizacija pridobila, ni pa stvar pravnih določil. Zaradi tega je sindikalno delo našega Združenja bilo in je še okrnjeno, ker se potroši veliko Časa za pridobivanje informacij in ga nato zmanjka za operativno delo. Kljub temu se z nesebičnim delom odbornikov in drugih elanov vsakodnevno pre-mošCa vse težave in je organizacija vselej prisotna s konkretnimi predlogi in konstruktivnim pristopom pri vseh pomembnih iniciativah posameznih strok, kar nam tudi nenaklonjeni sogovorniki priznavajo. S takim pristopom in z vztrajnim delom je bistveno pripomogla k premošCanju povojnih težav v gospodarskih odnosih med Italijo, Zavezniško vojaško upravo in takratno Jugoslavijo. Ce smo lahko o tej meji govorili kot o najbolj odprti meji v Evropi, gre del zasluge našemu Združenju, ki je s svojim pozna- vanjem različnih sistemov in različnih kultur znalo iznesti rešitve, ki so bile sprejemljive za vse. Številna srečanja z ministri obeh držav, množična prisotnost naših elanov na sejmih, posvetih in gospodarsko političnih srečanjih je doprinesla k dejstvu, da se je aktivna vloga Trsta, Gorice in na splošno Furlanije-Julij-ske krajine v mednarodni trgovini z Vzhodom močno okrepila in dosegla višek za Časa avtonomnih računov. Naše Združenje je bilo namreč pobudnik ustanovitve mešane zbornice Ital-Jug in naši mednarodni trgovci so odigrali v tem procesu vidno vlogo in ustvarili veliko delavnih mest ter se uveljavili v celotni Vzhodni Evropi. Ti časi so sedaj mimo. Združenje pa lahko v novih okoliščinah še veliko naredi za celotno skupnost, zlasti pri ohranjanju trgovske vloge Trsta in Furlanije-Julijke krajine v mednarodni trgovini. Obrtniška sekcija je s svojo dinamičnostjo skušala prerasti tradicionalne servisne dejavnosti v tržaški in goriški pokrajini. Z ustanavljanjem konzorcijev na najrazličnejših področjih in povezovanjem elanov so obrtniki dosegli pomembne rezultate. Razvoj mednarodnega prevozništva, kjer so bile krepko presežene obrtne dimenzije, in izgradnja obrtne cone v Dolini so lepi dosežki, nad katerimi smo lahko upravičeno ponosni. Obrtniki so tudi navezali zelo lepe stike s sorodnimi organizacijami pri nas in v Sloveniji, ter skupno z njimi skušali izboriti svoji kategoriji prostor, ki ji pripada. Gostinci so znali kljubovati konkurenci s kakovostno ponudbo in s privlačnimi obrati ter s sistematičnim iskanjem poklicne rasti in novih prijemov, kot so bile pobude za ovrednotenje ponudbe na teritoriju, od realizacije Vinske poti terana do Vabila na kosilo v Nadiške doline, zlasti, pa z dolgoročnim potrpežljivim delom poklicnega usposabljanja in strokovne izobrazbe, brez katerega ne morejo gostin-sko-turistiCne ponudbe biti uspešne. Trgovci na drobno so bili žrtve modemizaieje distribucijskega sistema; čeprav imamo veliko elanov s sodobnimi trgovinami, nismo uspeli v naši sredi izoblikovati podjetnikov, ki bi prerasli krajevne dimenzije in bi se lahko sedaj vključil v novi prostor srednje in vzhodne Evrope. Ta prostor bodo zapolnile multinacionalke in velike distribucijske mreže. Pred kratkim je prišlo do ustanovitve sekcije samostojnih pok-licev-profesionalcev, kar predstavlja najlepši dokaz preobrazbe nekdanjih poklicev. Cigar orodje ste si lahko ogledali v preddverju. Veliko naših mladih se odloča za samostojen poklic, tudi kot posledica večje šolske izobrazbe naše mladine. Njihov doprinos naši organizaciji bo dokajšen, zlasti pri snovanju novih idej in tehnični integraciji z obstoječimi sekcijami. Naša skrb je bila posvečena tudi utrjevanju prisotnosti slovenskega gospodarstva v Benečiji. Obubožane in izpraznjene doline so s poslovanjem slovenskih tovarn Hobles in Kro-nos pridobile na samozavesti in pričelo se je razmišljati o novih pobudah, posebno na področju turizma. Slovenskim tovarnam grozi izginotje, ker so podkapita-lizirane in ne zaradi negativnega poslovanja. Dosedanji poskusi reševanja niso še dah zadovoljivih rezultatov. Upamo, da ne bo s tem v kali zatrt tudi poskus obujanja ostalih dejavnosti. Na koncu tega kratkega pregleda bi se ustavil pri prodorni rasti naših denarnih zavodov, ki niso leta 1946 imeli niti enega zaposlenega in manj kot 1% hranilnih vlog, zbranih na področju, kjer živimo Slovenci v Italiji. Lani je bilo v naših petih bančnih zavodih zaposlenih več kot 400 ljudi, z veC kot 10-od- stotno bazo hranilnih vlog. Prav tako, kot smo od 270 jestvinčarjev iz leta 1946 padli na sedanjih 30, smo na podoben način na žalost v zadnjih dveh letih doživeli krepko zmanjšanje prisotiuh tudi v bančnem sistemu. Zadružne kreditne banke sicer za sreCo še vztrajno napredujejo, Kmečka banka je po komisarski upravi precej okrnjena, a še vedno večinsko slovenska. Tržaška kreditna banka pa prav te dni doživlja epilog svoje kratkotrajne a neustavljive krize. Sama predstavlja nad 50% naše prisotnosti na bančnem področju in je s strokovno usposobljenostjo svojih kadrov zlasti na mednarodnem področju gonilna sila za številna uspešna trgovska, prevozna, špediterska in druga podjetja. Danes so ta podjetja in številni privatniki, ki so svoje bančne posle opravljali v Tržaški kreditni banki, zaradi požara, ki so ga zanetili nekateri vodilni kadri same banke pred dramatičnim dejstvom, da ne morejo do svojih prihrankov in kreditnih linij ter da je ogrožen njihov obstoj, poleg obstoja same banke. Dragoceni potencial znanja in izkušenj je ogrožen, ker je zaupanje v Zavod moCno naCeto in bodo posledice prizadele Trst, našo Deželo, njeno mednarodno vlogo, da o naši skupnosti sploh ne govorimo. Ogrožena so številna delovna mesta, izgubljen je vloženi kapital delničarjev. Ob tem naj gre naša najgloblja solidarnost vsem tistim, ki tvegajo delovno mesto. Želimo pa si tudi, da bi bilo v najkrajšem Času razčiščeno vprašanje odgovornosti za nastati položaj, kot zahteva celotna naša skupnost. Sad Čudnih ponavljajočih se okoliščin je prinesel danes posledice te krize tudi na naš sedež, ki je doživel pregled finančne straže. Predmet preiskave je bilo iskanje povezav med Združenjem in Tržaško kreditno banko. Čudno se nam zdi, da se po tolikih preiskavah najrazličnejših organov v TKB, pri delničarjih, urpaviteljih in raznih podjetjih, preiskuje sedež sindikalne organizacije prav na dan praznovanja naše petdesetletnice. Tržaška kreditna banka je Članica Združenja, številni člani so delničarji Tržaške kreditne banke, naša stališča sproti objavljamo v medijih kot to veleva sindikalno poslanstvo naše organizacije. Nimamo kaj skriva- ti, zato nas, Ce dovolite, tako zadržanje resnično čudi. Dosedanji ukrepi državne banke niso bili uspešni ne pri preventivnih kot tudi ne pri upravnih sklepih. Dosedanje delo vodi le v tivkidacijo, ne pa v rešitev banke same. Kako so bili torej zaščiteni interesi varčevalcev in delničarjev? Se odgovorni zavedajo, da je bila tako ustanovitev, kot tudi celotno delovanje banke, vezana na mednarodne dogovore in meddržavni prostor in da je treba posledice nastalega položaja gledati ne le lokalno ampak s širšega vidika. Ker je ta grenki pelin kapnil v čašo, s katero smo želeti nazdraviti ob našem slavju, dovolite, da s tega mesta pošljemo nas poziv političnim silam, ustanovam, italijanski in slovenski vladi ter državnima bankama, da se poišCe ustrezne rešitve in se prepreči, da se ne bi nastala škoda sprevrgla v katastrofo. SDGZ si je in si bo prizadevalo, da se škodo ublaži in da se Cimprej obnovi poslovanje, ki bi prav sedaj moralo ob novih prilikah - odpiranja Italije na Vzhod, zaključenemu embargu do Jugoslavije in začetku obnove v Bosni - po petih letih ponovno zaživeti in prinesti nekaj oddiha v krizno stanje naših pokrajin. Gospodarska kriza pesti namreč naše kraje, brezposelnost se veča, vsi skupaj pa ne znamo izdelati linearnih razvojnih strategij. Obstaja nevarnost, da bomo popolnoma nepripravljeni dočakali postopno odpravljanje meja na Vzhodu, ki bo privedlo do novih razmer in novih pravil igre na gospodarskem področju. Vprašati se moramo, Ce bo znala naša Dežela, zlasti pa Trst, v nekaj letih obuditi podjetniški duh, nadoknaditi zamude pri pomanjkajočih infrastrukturah, sprožiti dinamičnost javnih ustanov in ustvariti novo miselnost, s katero se bomo znali uveljaviti v prostoru v katerem so pred prvo svetovno vojno naši predniki in Trst sploh imeli vodilno vlogo. Člani SDGZ in organizacija sama bomo dali svoj doprinos, ker se zavedamo, da je bodočnost samo v odpiranju, v zapiranju pa hiranje in propad. Zavedamo se, da so za ta projekt potrebni novi, mladi ljudje, ki ne bodo miselno obremenjeni. Zato smo naše proslave zaceli s srečanjem z mladimi. Skoraj 200 se jih je zbralo v tej dvorani. Zavedajo se. da gotovih delovnih mest ni veC in da si morajo poiskati novih poti. Od vseh nas je odvisno, Ce bo ta pot vodila v emigracijo ali v novo podjetništvo pri nas. Veliko pa bo odvisno od vladnih ukrepov. Neusmiljeno navijanje davčnega vijaka, višanje življenskih stroškov in povsod prisotna birokracija niso prav v nobeno spodbudo, da se mlad človek loti podjetniške dejavnosti. Tudi zadnji vladni ukrepi ne vzbujajo v našem Članstvu veliko zadovoljstva. Dejstvo je, da so še vedno strelja na tistega, ki že plačuje in da se ne klesti dovolj neupravičenih izdatkov in zapravljanja. Prav tako niso navdušujoči zametki novega davčnega federalizma, ki so precej zapleteni in ne kažejo na poenostavljanje. Upamo, da se varamo in da bo vlada pravilno začrtava-la novo pot, začenši s sprejetjem globalnega zaščitnega zakona. Leta 1989 smo bili priča epohalnih sprememb v Evropi: tudi mi, Slovenci in Italiani, ki živimo v teh obmejnih krajih, smo se soočali in se soočamo z velikimi spremembami, ki so nastale. Spremembe še posebno Čutimo in se jih zavedamo pripadniki slovenske manjšine v Italiji. Z razpadom Federativne Jugoslavije, so nastale nove suverene države. Slovenija je postala samostojna in demokratična država, ki se je znala vključiti in se vključuje v novi evropski in svetovni integracijski proces. Z velikim upanjem in ponosom smo kot pripadniki slovenskega naroda pozdraviti proces samoo-svojitve Slovenije. Želeli smo si, da bo nova Slovenija postavila prave državniške odnose tudi glede zadržanja do svojih manjšin v sosednjih državah. Na žalost pa ugotavljamo, da kot manjšina nismo bili do sedaj deležni vse tiste pozornosti, ki jo upravičeno zahtevamo z ozirom na težko stanje temeljnih družbenih kulturnih in gospodarksih ustanov, ki so bistvenega pomena za sam obstoj manjšinske skupnosti. Vtis imamo, da je bil zaželjeni državniški pristop večkrat zasenčen zaradi strankarskih razprtij v Sloveniji: marsikdo si je hotel graditi lastno politično sreCo na ramenih manjšine, saj imamo občutek, da so se slovenski politiki navzeli slabosti nam dobro poznane italijanske politike. Upamo, da bo vlada, ki bo izšla iz november-skih volitev znala primemo prisluhniti potrebam in upravičenim zahtevam tistega dela slovenskega naroda, ki živi v tem obmejnem prostora, ter začela izvajati določila resolucije, ki jo je letos odobril državni zbor. Preden zaključim, bi podal še misel o slovenski narodni skupnosti v Italiji. Gospodarstveniki z zaprepašCenjem gledamo na politične zdrahe in razprtije našega vsakdana. Nekateri se obnašajo, kot da gospodarsko stanje ne ogroža našega obstoja, kot da hiranje kulturnih ustanov in demografski padec ne ogrožajo naše skupnosti. Dozdeva se nam, da so za nekatere bolj vazni partikularni kot skupni interesi. Kot se mi trudimo, da bi našli z goriškim združenjem skupni jezik in s Slovensko gospodarsko zvezo na Koroškem enotno platformo, vabimo naše pohtiCne sile in krovne organizacije, da opustijo jalovo pravdanje in poiščejo izbod iz teme v katero nezadržno padamo. Danes bomo izročili priznanja nekaterim strokovnim organizacijam in ustanovam, ki z nami že dolga leta tvorno sodelujejo pri prizadevanjih za gospodarsko rast in sožitje. Vsem prisrčna hvala z željo, da bi se skupno delo nadaljevalo in obrodilo zaželjene sadove. Na koncu mi dragi člani dovolite, da se zahvalim Vsem za zaupanje, ki ga petdeset let izkazujete svoji organizaciji. Pred nekaj dnevi smo v tej dvorani nagradili članstvo za zvestobo in za dosežke s katerimi se lahko naša podjetja ponašajo. 63 priznanj za izredne gospodarske dosežke, za 50-letno in 35-letno članstvo ter za 70-letno delovanje so dokaz o naši razvejanosti, zaupanju, ki ga uživamo, kontinuiteti in dejstvu, da ima kljub sedanjih težkim trenutkom naše gospodarstvo še dovolj moči, elana in ponosa, da ne bo podleglo! Zvestim sodelavcem in uslužbencem, ki s svojim strokovnim delom širijo ugled našega Združenja tudi med italijanske someščane, od katerih se jih veliko obrača na našo organizacijo za najrazličnejše storitve, da se prisrčno zahvaljujemo za trud in potrpežljivost. Naša želja je, da bi lahko naslednji jubilej praznovali v drugačnem vzdušju, trdnejši in slož-nejši kot danes. Naša skupnst in gospodarstvo sta znala prebroditi še hujše" trenutke, zato strnimo vrste in enotni dočakajmo Evropo narodov in narodnosti, skupno z ostalimi, ki si tega želijo. r--- Celih 50 let je Anton Klančič županoval v slovenski Podgori »Krasna nedelja rožnika, vsa narava v bujni rašči, vinogradi v najlepšem cvetju, lipe duhte svoj prijeten miriš, kostanji po hribu se razcve-tajo, vse vabi v Čarobno naravo.« Tako piše v dopisu iz Podgore, ki ga je GarbšCkova SoCa objavila 26. junija 1896, v katerem je kratko poročilo o slavnosti oprtja šolske stavbe, ki je bila 21. junija istega leta. »Vse to je povzdignilo tudi naš trojni praznik,« nadaljuje dopisnik. »Obhajali smo namreč sv. Alojzija, zaščitnika uCeCe se mladine, blagoslovljene šolske zastave in blagoslovljene nove šolske hiše«. Tistega dne je že ob 8. uri zjutraj v domači cerkvi bila zbrana mladina in veliko staršev. Ob blagoslovitvi zastave je govoril domači kurat, sledila je maša, šolski otroci so prepevali. Po obredu v domači cerkvi je dolg sprevod šel do 400 metrov oddaljenega šolskega poslopja. Sodelovali so 4 duhovniki. Tako na cerkvenem zvoniku kot na hišah ob cesti do šole so vihrale češarke in narodne zastave. Postavljenih je bilo nekaj mlajev. Novo šolo so najprej blagoslovili pred stavbo, zatem še v najveCjem prostoru v njej. Tudi v imenu predsednika deželnega šolskega sveta Al. Bosizia je spregovoril okrajni šolski nadzornik Fran Vodopivec. Zatem je voditelju šole izročil njen kljuC. Županstvo, ki je bilo poskrbelo za izgradnjo stavbe je tistega jutra vsem šolskim otrokom ponudilo tudi kolače. »Ta šola je menda največja v slovenskem delu goriške dežele«, piše še v Soči. V njej je bilo 5 velikih šolskih sob, poleg teh pa še tri stanovanja za učitleje. Šolsko leto je takrat bilo že končano, poldrug sto podgorskih učencev in učenk je se s štirimi učitelji vanjo vselilo na jesen, v novem šolskem letu 1896 - 97. Da je bila nova šola zgrajena se je bilo treba zahvaliti predvsem takratnemu podgorskemu županu Antonu Klančiču in njegovim 23 sodelavcem, članom podgorskega občinskega sveta. Podgorska občina je bila ustanovljena v letu 1850. V tistih letih je tudi na Goriškem kot drugod v Avstriji, prišlo do nove upravne porazdelitve. Podgo-ra je do svoje samostojnosti spadala pod ločniško občino. Ob ustanovitvi so ji priključili tudi Pevmo (z Oslavjem), Stmaver in Podsabotin. Podgorska občina je segala daleč ob Soči čez današnji železniški nadvoz in skoro do današnjega kočnika. Meja je bil Potok, potoček, ki ga tudi furlanski prebivalci kočnika še danes imenujejo s tem slovenskim imenom: »Potok«. Prvi župan nove občine je bil Andrej Vogrič, iz Pevme. keta 1864 je za župana bil izvoljen Andrej Kocijančič, iz Podgore, ki je na tem položaju ostal 7 let. keta 1871 je spet prišlo do zamenjave. Izvoljen je bil Anton Klančič, takrat komaj 26 let Star, ki je na tem položaju ostal točno pol stoletja, tja do leta 1921. Cetrstoletno Klancičevo županovanje so počastili na izredni seji občinskega sveta v septembru 1896, le nekaj mesecev po odprtju nove šolske stavbe. Slavnostni govor je imel prejšnji župan Andrej Kocijančič, ki je takrat ze 32 let bil v občinskem zastopst- vu. Med drugim je na tej slavnostni seji Kocijančič v ospredje postavil dejstvo, da je bil Anton Klančič od cesarja leta 1894 odlikovam z zlatim zaslužnim križcem s krono. Petnajst let kasneje, 1911, je na županstvu, ki je takrat bilo pri pevskem mostu, spet bila slavnostna seja občinskega sveta. Počastili so 40-letnico Klančičevega županovanja. Anton Klančič se ni omejil na skrb za sovje občane, pa čeprav je doma imel kar veliko opravka. V Podgori je namreč bila tovarna, papirnica, ki jo je bil zgradil baron Ritter von Zahony, nemški industrijalec, ki je v Gorico prišel iz Frankfurta. Ta je zgradil tudi tovarno v Straži-cah, postal je predsednik Trgovinske zbornice. Leta 1876 je Ritter podgorsko papirnico prodal dunajskemu koncernu Leykam. Tovarna pa je bila razlog, da je v občini bilo veliko dodatnih problemov. Vsak dan so v vas prihajali delavci iz Furlanije, Gorice in iz slovenskih Brd. Zaradi tega je v vasi bilo veliko gostiln. Problem pa ni bil le v tem. Delovna sila je bila predvsem drugače govoreča, furlanska oz. italijanska. Nekateri so se naseljevali v dotlej čisto slovenski vasi in to je seveda povzročalo dodatne probleme. Tudi na šolskem področju. Anton Klančič je šel v politiko tudi izven svoje občine. Že leta 1868 je bil med organizatorji prvega slovenskega tabora pri Šempasu. Leta 1894 je bil izvoljen v goriški deželni svet kot pristaš kato- liške struje dr. Antona Gregorčiča, ponovno izvoljen še nekajkrat, leta 1902 je bil tudi deželni odbornik. V voliv-nem oziru je zastopal vsa Brda. Imel je srednje-veliko kmetijo (po takratni logiki je bil veleposestnik), ob glavni cesti v Podgori si je zgradil večjo hišo, ki ji še danes pravijo »Pri županovih«. Bil je zelo razgledan mož. Zaradi svoje aktivnosti je bil izvoljen za predsednika okrajnega cestnega odbora. V tem odboru so bili župani vseh občin v okraju, sklepali so o vseh vprašanjih v zvezah s cestami. Postal je tudi član okrajnega šolskega sveta. Podgorski župan se je dobro zavedal važnosti, ki jo ima šolska vzgoja, še zlasti če jo v takšnem obmejnem kraju, kot je bila in je Podgo-ra, nudiš v domačem jeziku. Podgorci so bili v celoti Slovenci. Zaradi tega so se na županstvu zavestno odločili vaško mladino učiti v slovenskem jeziku, kar jim je bilo omogočeno z avstrijskim zakonom iz leta 1869, ki je županom dajal možnost, da se v obveznih ljudskih šolah pouk vrši v domačem jeziku, ne pa v nemščini. Po tem zakonu so občine bile obvezane zgraditi šolske stavbe, otroci ne bi smeli od doma do šole hoditi več kot 4 kilometre. Zaradi tega so v Podgori šolsko stavbo zgradili leta 1896, kasneje pa še stavbi v Pevmi in Stmavru. Pred tem je pouk v Podgori bil v drugih prostorih, ki so iz leta v leto postajali pretesni, saj je šolskih otrok bilo vedno več. V Podgori je bila šola ustanovljena leta 1851. Kasneje, z uvedbo novega zakona, je stvar postala bolj važna. V letu 1877 so v vasi imeli dvorazredno občinsko ljudsko šolo, otrok pa je bilo že toliko, da bi lahko imei pouk v štirih razredih. Zakaj omenjam leto 1877 in ne kakšnega drugega? V tem letu je namreč italijansko društvo Pro Patria (kasneje preimenovano v Lega Nazionale), s sedežem v Trstu odprlo italijansko šolo in vrtec v Podgori. Obe ustanovi sta bili zasebni (enako kot slovenske šole društva Sloga, kasneje Šolski dom v Gorici), župan- stvo pri tem ni hotelo imeti nič skupnega. Industrijalec Ritter je društvu Pro Patria takrat dal na razpolago sobe v tovarniških prostorih. Sicer pa je taisti Ritter leta 1872 v Stražicah, na nasprotnem, go-riškem bregu Soče že leta 1872 odprl šolo za otroke delavcev, v kateri so poučevali tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku. Italijanski učiteljici (pravzaprav sta obe imeli slovenski priimek) v Podgori sta tudi slovenske otroke vabili v vrtec in šolo Pro Patrie tudi s tem, da sta jim nudili brezplačno hrano in celo obleke. Za marsikoga je to takrat pomenili veliko. V vrtec sta zvabili 33 otrok, v ljudsko šolo pa 15. V slovenski ljudski šoli je takrat bilo že več kot 150 otrok. V tistem letu je podgorski župan od deželne šolske oblasti dobil dovoljenje za odprtje tretjega razreda. Občina je takrat ustanovila tudi slovenski vrtec, v katerega so starši vpiali 85 otrok. Občina je dala 300 kron za odprtje in vzdrževanje vrtca. Na vrtu šri Zupanovih je 9. oktobra bila veselica, nanjo je prišlo 600 ljudi. Zbrali so 40 goldinarjev za slovenski vrtec. Se nekaj kasnejših podatkov o Podgori v njeni šoli. V letu 1903 so v slovenski podgorski šoli bili 4 učitelji: Josip Budal, Ernest Širca, Milka Klančič in Marija Urbančič. Imeli so opravka s skoro 200 učenci. V letu 1923, že pod italijansko upravo, preden je nastopil fašizem, je v Podgori v slovenski šoli bilo 172 orok, v italijanski pa 62. V slovenskih razredih so poučevali Josip Budal, Milka Klančič, Zora Cuk in Roza Novinc. Z Gentilijevo reformo so slovenske šole bile odpravljene. Da je bila Podgora v avstrijskih časih slovenska so nam v dokaz podatki ljudskega štetja. Na začetku stoletja so v Podgori imeli 3.209 prebivalcev, med katerimi je le peš Čiča bila neslovenske narodnosti. Na ljudskem štetju 1. 1910 je bil rezultat v občini kot sledi. Vseh stalnih nestalnih prebivalcev je bilo 4.249. Od teh je Slovencev bilo 3.717, Italijanov 270, Nemcev 60, drugih narodnosti pa 17. Tem je bilo dodati še 185 tujih državljanov, ki so večinoma bili iz sosedne Italije. Gornji podatki veljajo za vso podgorsko občino. V sami Podgori pa so na ljudskem štetju leta 1921, ko je tu bila že italijanska uprava, našteli 1.300 Slovencev in 138 Italijanov. Se kratka omemba trgovcev in obrtnikov v Podgori v letu 1903. Trgovine jestvin so imeli Janez Gregorič, Josip Kogoj, Franc Kulot, Anton Trpin, Franc Brešan, Josip Basker, Josip Nemec, Katarina Pavletič, Ana Skočir in Ivan Vogrič. Mesnico pri pevskem mostu je imel Luigi Fogar, v Podgomi pa so mesarji bili Anton Juch, Terezija Se-rok in Stanko Bergant. Peki so bili Franc Brešan, Ivan Gregorič, Josip Kogoj in Josip Nemec. Gostilne pa so upravljali Stefan Bregant, Bliža Juch, Angelo Cargnel, Josip Klančič, Marija Nemec, Katarina Pavletič, Ivan Perko, Frančiška Rosolen, Ana Skočir, Terezija Serok in Anton Terpin. Kot je iz tega seznama razvidno so nekateri imeli gostilno, trgovino jestvin in tudi pekarno. Janez Je-retic, Celso Isidoro in Josip Legiša so bili čevljarji, Anton Lutman je bil krojač, Blaž Trpin pa mizar, zidarja sta bila Anton Kocijančič in Josip Vižintin. Začeli smo s šolo, z njo pa bomo tudi zaključili ta naš prispevek zgodovinskemu spominu še pred sto leti skoro čisto slovenske Podgore. Z Gentilijevo reformo so fašisti tudi v Podgori ukinili slovensko šolo. Od župana Klančiča zgrajeno šolsko poslopje so takrat poimenovali po savojski kraljici Margeriti. Po osvoboditvi se je v njej spet odprla slovenska, šola. V šolskem letu 1948 - 49 je slovensko šolo, v kateri so bili 4 učitelji, obiskovalo 89 otrok, 43 dečkov in 46 deklic. V kasnejših letih sta v tej stavbi složno delovali tako italijanska kot slovenska ljudska šola. V njej danes sploh ni več otroškega vriskanja. Otrok v Podgori je tako malo, da šolski avtobus vsak dan slovenske popelje v šoli v Pevmo ali na Livado, italijanske pa v solo pri Madonnini. Marko VValtritscb Na slikah: zgoraj župan Anton Klančič slikan s svojo družino; levo: 22. septembra 1911 so se podgorski občinski možje sešli na sedežu županstva pri pevmskem mostu in počastili 40-letnico županovanja Antona Klančiča. Pred poslopjem županstva so se fotografirali. Od leve proti desni so, v prvi vrsti: Jožef Klanjšček -Matijevec z Oslavja, Anton Trpin iz Podgore, Franc Kocijančič iz Podgore, dr. Vilko Ballič, vladni zastopnik iz Gorice, župan Anton Klančič iz Podgore, LuviŽ Fogar z Mosta, Jožef Ra-dikon iz Podsabotina, Franc Mikluš z Oslavja. V drugi vrsti: Stefan Klavčič iz Podgore, Jožef Klanjšček z Oslavja, Stefan Krajnik iz Pevme, Anton Bandelj iz Podgore, Anton Terpin iz Podgore, Stefan Klanjšček iz Stmavra, Jožef Nemec iz Podgore. V tretji vrsti: Jožef Terčič iz Podsabotina, Ivan Bensa iz Stmavra, Franc Mermolja iz Podgore, Stefan Bregant iz Podgore, Jožef Figelj z Oslavja, Anton Gravner z Oslavja, Jožef Šuligoj iz Pevme. Odsotna ta bila dva občinska moža in sicer Jožel Klanjšček - Matijevec z Oslavja št. 2 in Stefan Bregant iz Podgore. KMETIJSTVO Nedelja, 27. oktobra 1996 OLJKARSTVO / STROKOVNA EKSKURZIJA KMETIJSKE ZADRUGE IN KMEČKE ZVEZE Umbrijsko oljkarstvo zbudilo zasluženo občudovanje Slovenski pridelovalci so z dvodnevnega izleta odnesli koristne vtise Kmetijska zadruga Trst je v sodelovanju s Kmečko zvezo priredila preteklega 16. in 18. oktobra strokovni izlet svojih članov v Umbrijo. Izleta sta se udeležila predsednika obeh organizacij, Boris Mihalič iz Zadruge, ki je bil tudi vodja izleta, in Alojz Debeliš za Kmečko zvezo, ter strokovnjaka Mario Gregorič in Paolo Parmerggiani, izvedenec za oljkarstvo pri Kmetijski zadrugi. Izlet je bil namenjen v prvi vrsti oljkarjem, saj ima Umbrija v italijanskem oljkar-stvu vidno mesto s povprečno proizvodnjo 400 tisoč stotov oljk letno in okrog 80 tisoč stotov olja, kar predstavlja od 14 do 15 odstotkov .vse italijanske proizvodnje, ki je v sezoni 1995/96 znašal 580 tisoč stotov olja. To postavlja Italijo na prvo mesto v Evropi, daleč pred drugimi državami, po kakovosti pa gotovo med najboljša olja. Prvi dan so si naši izletniki, vseh je bilo za dva avtobusa, ogledali kmetijsko posestvo Palombaro ob jezeru Trasimeno v kraju Monte del Lago. Kmetija ima 130 hektarjev oljčnih nasadov, od teh 60 ha s čisto kulturo, 70 ha pa z drugimi kulturami s skupno 16 tisoč drevesi. Njena proizvodnja znaša 8.000 stotov olja, ima lastno oljarno in tudi neposredno prodajo. V torkli z najsodobnejšo tehnologijo predelujejo v glavnem sorte lecino in frantoio, ki jih pozmamo tudi pri nas, in še tipično sorto tamkajšnjega območja - Dolce agogia, ki daje visoko kakovostno olje, a je žal slabo odpor- na proti oljčni muhi. Izletniki so si lahko ogledali seveda oljarno in prodajni center in se seznanili z značilnostmi strukture podjetja in kraja samega. ' Popoldne istega dne so se izletniki udeležili sestanka na deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ARUSIA) v Perugii, ki ustreza naši Ersi. Tu so jih domači strokovnjaki seznanili v prvi vrsti z usmerjenim varstvom oljk, ki zadeva 5.000 ha, kar predstavlja približno petino vseh oljčnih površin v deželi. Rezultat varstva je, da je umbrijsko olje biološko skoraj čisto, saj posegov proti škodljivcem in boleznim praviloma ne izvajajo. Izjema je le oljčna muha, za katero pa podnebni pogoji niso ugodni in se zato po navadi tudi ne razvije in je proti njej potreben kvečjemu en sam poseg. S tega vidika je stanje pravzaprav precej podobno našemu. Raziskave v ustanovi so poleg tega usmerjene tudi v pravilno gnojenje, posebej pa še v preizkušanje mehanizacije obiranja oljk, saj predstavlja ročno obiranje kar polovico vseh proizvodnih stroškov. Predstavniki ustanove so našim izletnikom prikazali razne načine mehaniziranega obiranja oljk s pomočjo filmov. Seveda pa se spričo drage mehanizacije mehanizirano obiranje izplača le pri velikih količinah in površinah. Drugega dne so si tržaški olj kar ji ogledali zadružno oljarno v kraju Spello. Spoznali so predvsem sodobno tehnolo- gijo v oljarni, s katero pridelajo od 70 do 80 odstotkov olja extra-vergine s hladno proizvodnjo, ostalih 20 do 30 odstotkov pa s toplo vodo, tako kot pri nas. Pridelava s hladnim stiskanjem daje olje najvišje kakovosti. Člani zadruge, ki jih je okrog 450, pridelajo skupaj 9.000 stotov olja, to je kar petkrat več kot znaša naša povprečna proizvodnja. Zmogljivost oljarne je 650 stotov v 24 urah, kar pomeni, da se ves pridelek iztisne v 20 dneh po koledarju, ki ga določi zadruga in po pravilu, da morajo oljke priti v oljarno najkasneje 24 ur po obiranju, kar je optimalno za kakovost olja. Povprečen strošek za iz-plev je 300 lir na kilogram, torej približno toliko kot pri nas. Popoldanski čas je bil namenjen ogledu eksperimentalnega nasada ustanove Arusia, kjer preizkušajo vzgojne oblike in razporeditev dreves v nasadu, katere so najprimernejše oblike mehanizacije za zmanjšanje stroškov, izbiro sort in prilagajanje sadik glede na to, ali so primernejši divjaki ali cepljenke. Izkazalo se je, so povedali predstavniki utanove, da so na boljši zemlji primernejše cepljenke, na slabši pa divjaki, ker rav-zijejo boljši koreninski sistem. Nazadnje so si izletniki ogledali še oljarno v Tre-viju, ki ima približno enake značilnosti kot tiste v Spellu in kjer prav tako predstavlja večino pridelka olje extra-vergine. Tukaj je bila tudi možnost za nakup olja. Med poučnimi ogledi je bil čas tudi za nočni sprehod po Perugii in za kosilo na značilni turistični kmetiji na nadmorski višini 1.100 metrov sredi obsežnih oljčnih nasadov. Izletniki so bili z izletom in z gostoljubnostjo gostiteljev zelo zadovoljni in čeprav vse to, kar so videli ni prenosljivo v naše razmere, je vendarle pomenilo zanje pomembno obogatitev, (jk) Kmetje v goratih predelih lahko prevzemajo zakupe Pred dvema letoma (31. 1.1994} je izšel zakon St. 97, ki v svojem 17. členu o »novih odredbah za gorata območja« predvideva, da lahko neposredni obdelovalci - kot posamezniki ah v zadrugi -ki imajo svoje kmetije v goratih občinah (torej tudi velik del tržaške pokrajine) vzamejo v zakup od javnih ustanov ah zasebnikov dela za ureditev in vzdrževanje ozemlja (pogozdovanje, gradnja poti, vzdrževanje obstoječega, ureditev voda, obramba pred vremenskimi ujmami, požari itd.}. Zakup predvideva, da morajo biti ta dela opravljena izključno z delovno silo, s katero razpolaga kmetija in ne smejo presegati vrednosti 30 milijonov Mr lemo. Zakup omenjenih del predvideva še naslednje značilnosti: - vrednost vsakega posameznega zakupa s strani neposrednega obdelovalca: 5 do 6 milijonov lir; - stroji: motorne žage in po potrebi traktorji in vozila: - priznano plačilo: okrog 35.000 lir (+IVA) na uro za ročno delo, k čemur se lahko dodata strošek za uporabo strojev; - vrsta dela: žaganje dreves in malih rastlin ob bregovih hudournikov in potokov, kopičenje debel na kraju samem ah prevoz na zbirno mesto (če je delovišče dostopno); - roki: potreben čas (v urah) za opravilo določi ustanova za gorsko urejevanje; kmetu bo na kraju samem opisano delo, ki ga je treba opraviti in maksimalni čas, v katerem mora biti opravljeno oz. predano; izvedba del bo v popolni pristojnosti kmetovalca; - kje: posegi so predvideni v vseh dolinah v pokrajini, za prvo leto pa naj bi bili omejeni na okrog 50 kmetovalcev. Ta zakon so v nekterih goratih predelih v državi že začeli izvajati, prav pa bi bilo, da bi ga tudi pri nas in da bi KGS za to zainteresirala občine in druge ustanove. Informacije pri KZ. (- en) NOVICE Srečanje med deželnimi in slovenskimi predstavniki oblasti, ki so pristojne za kmetijstvo Pred kratkim sta se na goriškem sejmišču srečali delegaciji dežele Furlanije-Julijske krajine in ministrstva za kmetijstvo Reublike Slovenije. Deželno delegacijo je vodil odbornik za kmetijstvo Zoppolato, v njej pa so bili Se deželni ravnatelj za kmetijstvo Enzo Bevilacqua in odgovoren za vinogradništvo Lamino, slovensko delegacijo je vodil Sef protokla Tomaž Kunstelj, sestavljali pa so jo še inž. Spela Terpin, odgovorna za vinogradništvo in inž. Vodopivec, tehnolog za vinarstvo. Srečanje se je udeležil tudi tjanik Kmečke zveze Edi Bukavec. Razen udeležbe pri odprtju goriškega sejma »Vite 96-Poma 96«, je bilo srečanje namenjeno obravnavi nekaterih specifičnih problemov, ki zadevajo predvsem kmetijstvo, in sicer: mednarodni geografski zaščiti terana na obeh straneh italijansko-slovenske meje na Krasu, problem slovenskih vinogadnikov-dvolastnikov, ki so zasadili vinograde v Italiji in za katere bi bilo treba v okviru zakonodaje Evropske unije dobiti ustrezne rešitve, ter obnovitev stikov na področju strokovnega in gospodarskega sodelovanja med državama v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Srečanje je obrodilo dogovor, da se ustanovi paritetni odbor, ki bo analiziral in predlagal rešitve in pobude, (-en) Članarina APROLACCA APROLACCA razpošilja v teh dneh svojim čla-nom-govedorejcem na dom obvestilo za poravnavo članske kvote. Kvoto sestavlja članarina, ki znaša 20.000 lir letno za proizvajalce, ki ne presežejo 600 stotov mleka letno. Za tiste, ki proizvedejo več, pa znaša članarina 30.000 lir. K temu je treba dodati še 0, 50 lire za vsak kilogram mleka. Obvestilo Kmetijske zadruge Kmetijska zadruga v Trstu bo tudi letos kupila sadike oljk sorte belice, vendar le po naročilu. Vsi tisti, ki jih nakup zanima, naj to takoj sporočijo vodstvu Kmetjske zadruge v tržaški industrijski coni. VINARSTVO / POZIV KMEČKE ZVEZE VINARJEM, NAJ SKRBNO SLEDIJO DOGAJANJU V KLETI Navodila za ravnanje z mladim vinom Cilj vsakega vinarja je proizvodnja kakovostnega vina. Kakovost vina pa je odvisna od številnih posegov, ki jih zahteva pravilna nega vina. V dobri meri pa je odivsno od tega, kako ravnamo z mladim vinom. Zato moramo v tem obdobju posvetiti vinu veliko pozornosti in pravilno ter pravočasno opraviti potrebne ukrepe. Prvo kontrolo v mladem vinu opravimo kemijsko in organoleptično. S kemijsko analizo ugotovimo skupno kislost, vsebnost skupnega in prostega žveplovega dvokisa (S02), količino etilnega alkohola ter po potrebi hlapno kislino. Podatki analize so potrebni za morebitne posege v vinu, še posebej s kalijevim metalsulfi-tom, če je vsebnost prostega žveplovega dvokisa pod minimalno količino, ki je potrebna za obstojnost vina. Ta količina je okvirno 12-15 gramov na fiter. Da jo dosežemo, žveplamo vino z 8-10 grami kalijevega meta-bisulfita na hi vina. Pri tem se sprosti 4 do 5 gr skupnega žveplovega dvokisa na M. Del tega, približno 1/4 (1, 2 do 1, 5 gr na hi ali kot smo prej navedli 12-15 mg na hter) pa je v prosti obliki. Te doze so seveda okvirne, točno dozo pa je priporočljivo, da določi strokovnjak, ker je odvisna od raznih faktorjev, kot npr. od materia- la, iz katerega je izdelana posoda (v ppsodi iz plemenitega jekla so npr. potrebne nižje doze kot v leseni) in predvsem kislosti (skupne kisline) vina. Ob visoki kislosti (kot je letošnji primer) je učinek prostega 302 večji. Nič manj važna ni organoleptična kontrola, na podlagi katere preverjamo zdravstveno stanje vina. Ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ciku, vlečljivosti, ocetnemu ciku, oksi-diranosti, bekserju itd. Vse te morebitne bolezni in napake lahko močno poslabšajo kakovost vina, če jih ne ugotovimo in pravočasno ne ukrepamo. Organoleptična kontrola naj bo tedenska ali dvakrat na teden. Spremlja naj jo preskus na zrak zaradi porjavit-ve in počmitve vina. V prisotnosti ene ah druge napake vino pravočasno zavarujemo z žveplom, ki ga določimo na podlagi analize in ne približno. Skrbno tudi pazimo, da je vinska posoda polna. Spoštovati moramo pravilo, da mora biti vino vedno na polnem. Ne glede na vrsto posode moramo preprečiti, da pride vino v dotik z zrakom (kisikom). V nasprotnem primeru pride do nezaželenih mikrobioloških procesov, ki povzročajo razne bolezni (n.pr. vinski cvet, ocetni cik). V tem obdobju opravimo, če tega nismo štorih, prvi pretok, ki naj bo za naša vina praviloma zračen. Zračni pretok ima dvojni učinek: ločimo vino od razpadajočih snovi, ki bi lahko povzročile napake in bolezni vina ter odstranimo nečist vonj in okus, ki sta posledica razpada droži. Z brezzračnim pretokom pretakamo vino samo, če se močno nagiba k porjavitvi. Značilna za letošnja vina je visoka skupna kislina. Ta pa se znižuje zaradi izločanja vinskega kamna. To izločanje je odvisno od količine alkohola v vinu, temperature in pH vrednosti. Cim manj je alkohola in čim višja je temperatura, tem manj se izloči vinskega kamna. Ob sedanjih nizkih temperaturah je zaradi izločanja vinskega kamna opazen tudi upad kislin, ki si ga po navadi ne žehmo, ker na našem območju, še posebej v Bregu, vsebnost kislin ni previsoka. Letos pa bo v mnogih vinih zaželen, ker se bo tako skupna kislina znižala na ustrezno količino. K upadanju kislin bo pripomogel tudi biološki razkis, kjer se jabolčna kislina spremeni v mlečno ob sproščanju C02. To vrenje, ki mu pravimo mlečnokislinsko, povzročajo mlečnokislinske bakterije. Delimo jih na koristne, ki spreminjajo jabolčno kislino v mlečno (kar je značilno pri teranu), in škodljive, ki razkrajajo sladkor in alkohol in povzročajo bolezni vina. Boleznim in napakam vina bomo v prihodnjih številkah posvetili potrebno pozornost. Primerno pa se nam zdi, da že zdaj spregovorimo o dveh napakah, ki se večkrat pojavljata pri mladih vinih: žveplovodikov bekser (H2S) in porjavitev. Žveplovodikov bekser je nevšečna napaka, ki se najpogosteje pojavi v mladem vinu. To dobi neprijeten, odvraten vonj in okus, ki nas spominja na gnila jajca. Vzrok je plin žveplovo-dik - H2S, sestavljen iz žvepla in vodika. Ta plin nastaja med alkoholnim vrenjem mošta ah ob razkroju droži. Koliko tega neprijetnega plina se bo razvilo med vrenjem in ostalo v vinu, je odvisno od vrste kvasovk in od prisotnosti žveplovih spojin. S posameznimi ukrepi lahko zmanjšamo možnost pojava in količine tega plina v vinu. Ti ukrepi so: - pravočasno prenehanje škropljenja vinograda z žveplovimi pripravki; - nepretiravanje z žveplanjem grozdja, drozge in mošta; - dodajanje vrelnega nastavka selekcioniranih kvasovk moštu; - pravočasna izvedba pretoka. Bekser je preprosto opraviti, če storimo to pravočasno. Vino je treba nujno prezračiti, ne glede na to, ali še vre. Pretok mora biti zračen, spremlja naj ga žveplanje. Druga pogosta napaka je porjavitev, kateri so podvržena v manjši ah večji meri vsa vina. Napaka je odvisna od stanja in ravnanja z grozdjem, moštom ali vinom. Povzročitelji napake so encimi oksidaze, ki ob stiku z zrakom povzročajo porjavitev. Vino dobi rjavkasto do rjavo barvo, hkrati se pojavi tudi motnost. Izgubi cvetico in svežino, vonj in okus sta spremenjena. Pri rdečih sortah pride tudi do razgradnje barvnih snovi, ki se izločijo v obliki umazano rjave usedline. Napako preprečimo le tako, da vino ustrezno zavarujemo z žveplom v dozah, ki smo jih že navedli. Ce je vino pridelano iz gnilega grozdja, te doze primemo povečamo. Kot smo v uvodu poudarih, je pravilno razmerje z mladim vinom odločilnega pomena za kakovost tega proizvoda, zato še enkrat vabimo vinarje, naj skrbno sledijo dogajanju v kleti. Ob vsakem dvomu pa naj se obrnejo na strokovno službo, ker bi sicer z morebitnimi nepravilnimi posegi vinu prej škodili kot koristih. Strokovna služba Kmečke zveze ZAIRSKA VLADA RAZGLASILA IZREDNO STANJE Tirfsiji ogrožajo osrednjo Afriko Na begu več kot pol milijono Hutujcev BUKAVU (Reuter, B.2.) - Tutsijski uporniki so včeraj v vzhodnem Zairu zasedli mesti Uvira na severnem bregu Tanganjiskega jezera in Rutshuru, ki leži približno petdeset kilometrov stran od Gome, prestolnice province Severni Kivu. Siloviti boji so iz omenjenih dveh mest v beg pognali več sto tisoC ruandskih beguncev, zairska vlada pa je razglasila izredno stanje. Pripadniki človekoljubnih lijon hutujskih beguncev iz organizacij so povedali, da v Ruande. Samo v taborišču, ki Uviri in Rutshuru vlada pra- leži v neposredni bližini Rut-vo vojno stanje, zaradi kate- shura je nastanjenih okoli se-rega je ogroženih več kot mi- demsto tisoC Hutujcev in Hutujskim beguncem vnovič grozi krvavo kalvarija (Reuter) skoraj vsi so že zbežali proti Gomi. Uporni Tutsiji so pravi eksodus povzročili tudi v provinci Južni Kivu, prvič pa so zaceli obstreljevati tudi zelo pomebno mesto Buka-vu, kjer ima svoje urade večina mednarodnih človekoljubnih organizacij. Združeni narodi so se zato že odločili za evakuacijo, tako da je z dvema letaloma iz Bukavuja v Ugando poletelo 128 pripadnikov Združenih narodov in ostalih tujcev. Tutsiji so napadli tudi področje Panzi, kjer je nastanjenih okoli dva tisoC hutujskih veteranov ruandske državljanske vojne in pet tisoč njihovih družinskih elanov. Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je ob tem pozval, naj v Zair odpotuje posebna misija, Cimprej pa naj se sklica tudi mednarodna konferenca o preprečevanju širjenja bojev v osrednji Afriki. Tutsijski uporniki, ki pripadajo plemenu Banyamulenge, trdijo, da so ze vojaški pohod nad zairske oborožene sile odločili zaradi odločitve oblasti v Kinša-si, da jih izžene iz države. Banyamulengi so na ozemlje Zaira prišli pred približno dvesto leti, vendar so mede-tnicni odnosi zaceli zaostrovati šele leta 1994 po genocidni državljanski vojni v Ruandi. Olje na ogenj pa je prililo še dejstvo, da zairski predsednik Mobutu Sese Se-ko zaradi hude bolezni, zaradi katere se zdravi v Švici, že dva meseca ne more voditi države. TALIBANI SO NAPADU DOSTUMOVE POLOŽAJE NA SEVEROZAHODU AFGANISTANA KABUL (Reuter, L.S.) - Talibanska milica, Id ji je v zadnjih dneh na kabulskem bojišču uspelo povsem ustaviti napredovanje nekdanjih vladnih sil pod vodstvom generala Masuda, je včeraj odprla novo fronto na severozahodu države, ki ga nadzoruje uzbeški poveljnik Dostum. Tako so Talibani predrzno vrgli rokavico v obraz frakcijskemu poglavarju, ki ima pod orožjem najmočnejšo vojaško silo v Aiganistanu. »Islamisti so potegnili zelo samozavestno potezo, ki pa se jim utegne - razen Ce so v resnici mnogo močnejši, kot mislimo, da so - krepko maščevati,« je povedal neki zahodni opazovalec v Kabulu. Čeprav so Talibani prejšnji teden z Dostumom sklenili dogovor o nenapadanju, so včeraj udarili po njegovih položajih v Badgisu na severozahodu Afganistana, eni od 33 pokrajin, ki so v rokah enot uzbeškega poveljnika. Se pred tem je islamistični režim v Kabulu svojega novega sovražnika označil kot »komunističnega zločinca« in mu obljubil uničenje. Vendar pa je izkušeni general Dostum talibanski napad pričakal pripravljen. Ze nekaj ur kasneje je njegovo letalstvo napadlo kabulsko vojaško in civilno letališče. Dva miga sta odvrgla veC bomb na pristajalno stezo in raketirala obrambne položaje okrog objekta. Pri tem naj bi bil uničen en talibanski oklepnik. »Očitno je Dostum komaj Čakal, da mu nasprotnik da povod za začetek akcije,« je pojasnil omenjeni opazovalec. »Napadli so ga tam, kjer je najmočnejši, in enostransko prekršili premirje. Dobesedno poklonili so mu izgovor, da lahko pošlje svoje sile na bojišče. Dejstvo, da glavna bojna Črta severovzhodno od prestolnice še zdaleč ni stabilizirana, saj je bil umik Masudove vojske predvsem taktične narave, in dejstvo, da so Dostumove sile sposobne izvesti silovit povračilni udarec, napovedujeta hude čase za Talibane.« Uzbeški poveljnik je že pred dvema tednoma, ko je sklenil zavezniš- tvo z Masudom, napotil svoje tanke, topništvo in pehoto proti kabulskemu bojišču, kjer so se združili z enotami nekdanje vlade. Vendar pa se doslej Dostumovi vojaki niso neposredno vključili v spopade na prvi bojni Črti, Čeprav je njihov topniški ogenj podprl (doslej neuspešna) prizadevanja Masudovih cet za preboj talibanske obrambe. »Vse kaže, da je islamisticne bojevnike spričo uspešne protiofenzive na strateških točkah pred prestolnico zajela euforija, kar so njihovi voditelji želeli izkoristiti za hiter prodor tudi na drugem koncu države. Nobena skrivnost namreč ni, da hočejo Talibani postopno prevzeti nadzor nad celotnim afganistanskim ozemljem. Ali s tem sami sebi kopljejo jamo, bo jasno zelo kmalu - takoj, ko bo dan odgovor na vprašanji, ali so se Talibani sposobni boriti na dveh frontah hkrati in ali se bo Dostum zdaj pognal v boj z vsemi razpoložljivimi silami,« je včeraj povedal neki vojaški analitik. NOVICE BOSANSKA VLADA NI IZPOLNILA AMERIŠKIH ZAHTEV ZRJ / OPOZICIJA GROZI Z BOJKOTOM VOLITEV Na Kosovu še en incident s smrtnim izidom PRIŠTINA (STA/AFP) - Radio Priština je včeraj sporočil, da so v noCi s petka na soboto neznanci blizu Podujeva na Kosovu ubili dva srbska policista. V vasi Surkis so neznanci s strelnim orožjem ubili policijskega inšpektorja iz Prištine in poheista, ko sta ravno izstopala iz ariomobila. Na Kosovu so doslej od začetka leta ubili šest srbskih policistov. Islamski uporniki ugrabili tadžiške policiste MOSKVA (STA/dpa) - Uporniki islamske opozicije so v srednjeazijski republiki Tadžikistan ugrabili najmanj 36 policistov, za katerimi je že od Četrtka izginila vsaka sled, kot poroča agencija Interibc, ki se sklicuje na var- :: nostne kroge v glavnem mestu Dušanbe. V omenjeni srednjeazijski republiki se proti vladi bori islamska opozicija, ki deluje predvsem iz Afganistana. V napadu na potniški vlak osem mrtvih Al ,7,IR (STA/AFP) - Alžirski dnevnik Liberte je vCeraj poročal, da je bilo v Četrtek zvečer v atentatu na potniški vlak blizu alžirske prestolnice Alzir ubitih osem ljudi, najmanj 30 pa jih je bilo ranjenih. Časnik, ki je navedel vire bolnišnice, je tudi poročal, da je nekaj ljudi huje ranjenih in da bi lahko bilo smrtnih žrtev še več. Razstrelivo je bilo podtaknjeno na tirih, v ekploziji pa je bilo uničenih osem zadnjih vagonov vlaka, ki je vozil na progi Oran-Alžir, in sicer, ko je bil vlak od Alžira oddaljen približno petnajst kilometrov. Iran izpustil 150 iraških vojnih ujetnikov TEHERAN (STA/AFP) - Iran je iraškim oblastem včeraj izročil 150 iraških vojnih ujetnikov, ki so bili izpuščeni v znak dobre volje. Iranska tiskovna agencija Ima poro- " Ca, da so ujetnike v navzočnosti predstavnikov Mednarodnega komiteja Rdečega križa izročili na mejnem pre- g hodu Kosravi.V Iraku pa so medtem boji med sprtimi kurdskimi frakcijami ponehali in vse kaže, da bo pred nedavnim podpisano premirje vzdržalo. Ladja z orožjem zapustila Moče Namesto da bi odstopil, je Hasan čengič sprejel delegacijo turške vojske SARAJEVO, VVASHINGTON (Reu- ter, B.Z.) - Potem ko namestnik bosanskega obrambnega ministra Hasan Cengič vCeraj kljub ameriškim zahtevam po njegovem odstopu ni zapustil svojega položaja, je ameriška tovorna ladja zjutraj, ne da bi razložila tovor - vojaško opremo, namenjeno Federaciji BiH - zapustila hrvaško pristanišče Ploce. Kot je povedal neki predstavnik ameriškega veleposlaništva na Hrvaškem, se je ladja iz varnostnih razlogov zasidrala stran od hrvaške obale. Ameriški uradniki so tudi povedali, da tovora ne bodo razložili, dokler sarajevska vlada zaradi pretesnih vezi z Iranom ne bo razrešila Cengi-ča. Ta je vCeraj sprejel turško vojaško delegacijo pod vodstvom generala Ersina Vilmaza, ki je pri turškem vrhovnem poveljstvu zadolžen za vodenje logistike. Vodja ameriškega programa »Usposobi in opremi« James Pardevv je optimistično napove- dal, da bodo kljub vsemu problem hitro razrešili. Je pa Pardevv tudi nakazal, da Cengič ni edini problem. Dejal je, da podrobnosti sicer ne bo našteval, je pa izpostavil predvsem dve vprašanji. Prvo je problem skladiščenja vojaške tehnike, drugo pa problemi, ki nastajajo ob oblikovanju skupnega muslimansko-hrvaškega obrambnega zakona. Sarajevski muslimanski dnevnik Dnevni Avaz pa je zapisal, da so sporni tudi dvostranski sporazumi, ki jih je bosanska vlada podpisala s »prijatelj- skimi državami«, ki Združenim državam niso ravno pri srcu. V VVashingtonu je predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns dejal, da petkovo uspešno zasedanje predsedstva BiH predstavlja veliko prelomnico, ki kaže, da so se dogodki zaceli odvijati v pravo smer in da je bila ameriška politika do Bosne pravilno zastavljena. Vodja misije OVSE v BIH Robert Frovvick pa je izrazil upanje, da bodo lokalne volitve izvedli v prvi polovici prihodnjega leta. Miloševič naj bi z blagoslovom ZDA pripravljal volilno prevaro BEOGRAD - Srbska opozicijska koalicija Skupaj je na izredni tiskovni konferenci sporočila, da bo 3. novembra bojkotirala jugoslovanske zvezne volitve, ce v naslednjem tednu ne bo rešeno vprašanje nadzora nad štetjem glasovnic. »Slobodan Miloševič je ukazal, da je treba iz volilnih odborov izločiti Cim veC predstavnikov naše koalicije, medtem ko je šef socialistov iz Niša Mile Ilič izjavil, da je od Miloševiča prejel zagotovilo, da se je o tej potezi dogovoril z VVashingtonom, ki je očitno pripravljen podpreti volilno prevaro v korist socialistov,« je povedal novinarjem Vuk Draško-vič, Sef Srbskega gibanja obnove, ki poleg Demokratske stranke, Demokratske stranke Srbije in Državljanske zveze sestavlja koalicijo Skupaj. Draškovič je javnost obvestil, da je šefu ameriške diplomatske misije v Beogradu Richardu Mile-su poslal pismo, v katerem je zahteval, da ZDA javno izrazijo mnenje o volitvah v ZRJ in se opredelijo do Iličeve izjave. Voditelji srbske opozi- cije so poudarili, da se predvolilna kampanja že od samega začetka odvija v povsem nedemokratičnih pogojih, odsotnost opozicijskih aktivistov pri preštevanju glasovnic pa bi omogočilo popolno krajo glasov s strani vladajočega režima in dokončno diskreditirala volitve. Ce predstavniki nevladnih strank do ponedeljka ne bodo uvrščeni na večino seznamov članov volilnih odborov -do česar imajo po zakonu vso pravico -, bodo voditelji Skupaj napovedali bojkot volitev in protestirali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Predstavniki ameriškega veleposlaništva so že izdali sporočilo za javnost, v katerem so izrazili »globoko razočaranje spričo lažnih in neutemeljenih obtožb« ter poudarili, da so bile ZDA vselej naklonjene jugoslovanski demokratični opoziciji im da so celo pozvale OVSE, naj nadzoruje volitve v ZRJ. Na žalost pa Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi ne bo poslala opazovalcev, ker naj bi »prepozno prejela vabilo jugoslovanskih oblasti«. Maja Maršičevih ŠPORT Nedelja, 27. oktobra 1996 21 KOŠARKA / SINOČI V B LIGI r- POBUDA ZSŠDI / SODELUJEJO TUDI ZADRUŽNE BANKE -i Slaba igra in zaslužen poraz Jadranove ekipe Jadranovci odpovedali predvsem v napadu (le 51 točk) Sojenje pod vsako kritiko - D. Oberdan najboljši strelec V torek v Trstu že šestič podelitev priznanj športnikomodličnjakom Nagrade bo letos prejelo 20 športnikov Scame Bergamo - Jadran TKB 76:51 (39:23) SCAME: Angeletti 4 (0:2), Marrone 16 (2:6), Baraldi 4, Manzini 10 (2:2), Calvo 9 (6:8), Botti 9 (3:4), Mazzotti 22 (1:2), Gibellini 2, Trecorvi n.v., Villa n.d., trener Abate. SON: 20. TRI TOČKE: Mazzotti 3, Marrone 2, Calvo 1. JADRAN: Arena 11 (3:4 prosti meti, 4:7 met za dva, 0:2 met za tri), Oberdan 13 ( -, 5:5, 1:2), Požar ( -, - 0:1), Pregare 10 (4:5, 3:9, 0:3), Umek, Rebula 2 (1:3, -), Rustja ( -, -, 0:1), Samec 4 ( -, 2:3, -), Rauber 5 (3:4, 1:4, 0:3), Hmeljak 6 (2:5, 2:2, 0:1), trener Čehovin. SON: 25. PON: (26), Oberdan (,39). TRI TOČKE: Oberdan 1. SODNIKA: Vecchio in Bernhard (oba Treviso). BERGAMO - Jadranovci so sinoči v Bergamu zašli v Cm dan in so tudi zasluženo visoko izgubili z domačim moštvom Scame. Naši so igrali slabo v obrambi, saj niso zapirali prostora pod košem, še slabši so bili v napadu, saj so dosegli pičlih 51 točk. V slabo voljo sta naše košarkarje spravljala tudi sodnika, ki sta opravila svoje delo pod vsako kritiko. Dosodila sta namreč naši ekipi kar štiri tehnične in eno namerno napako. Ce dodamo še, da si je v 32. minuti zvil gleženj Marko Hmeljak, potem je jasno, da bo treba na to tekmo Cimprej pozabiti. Po spodbudnem začetku, saj so jadranovci povsem držali korak z gostitelji (v 5. min. 11:11), je domače moštvo izkoristilo nekatere napake naših in v 10. min. najprej povedlo na 22:13, da bi v 15. min. vodilo že z 21 točkami razlike (36:15). Že tedaj je bilo jasno, da bo jadranovcem zelo trda predla. V drugem polčasu so naši sicer v 25. min. zmanjšali zaostanek na 10 točk (31:41), to pa je bilo tudi vse, kar so zmogli. Nato sta stopila na sceno sodnika, ki sta povsem izgubila glavo in kot za stavo našim do-sojevala tehnične napake. Gostitelji so si v 32. min. nabrali 21 točk prednosti (58:37) in tekme je bilo dejansko konec. Od posameznikov naj omenimo požrtvovalnega Hmeljaka, dobro igro v drugem polčasu Deana Oberdana in krstni nastop Jana Umka. (Kaf) Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo letos že šestič podelilo nagrade »Šport in sola«, ki so namenjene tistim našim športnikom in športnicam, ki ob uveljavitvi na športnih prizoriščih dosegajo tudi zelo dobre rezultate v šoli. Gro za izredno hvalevredno pobudo, razmeroma visoko število nagrajencev pa potrjuje, da gresta lahko šport in šola mirno z roko v roki. Pobudnik nagrade je bil pred leti prof. Franco Drasic, ki še vedno sodeluje pri tej akciji. Skupno z ZSSDI so se letošnji pobudi pridružile tudi Zadružna kraška banka, Zadružna kreditna banka Sovodnje in Zadružna kreditna banka Doberdob. Uradna svečanost bo v torek, 29. oktobra ob 16.30 v fizikalnem kabinetu Državnega tehničnega trgovskega zavoda Žiga Zois v Trstu. Izbira prizorišča pomeni še dodatno pozornost, ki jo naš šport posveča šoli. Letos bo nagrajenih 20 odličnjakov -športnikov, skupno z letošnjimi pa je doslej to priznanje prejelo 60 dijakinj in dijakov slovenskih višjih srednjih sol. Od 20 nagrajencev je letos 13 deklet in 7 fantov, teritorial no pa je 17 nagrajencev iz Trsta, trije pa iz Gorice. Kar se šol tiče, ima naj vec nagrajencev licej Franceta Prešerna iz Trsta. Na znanstvenem S je 10 nagrajencev (7 deklet), na kla sicnem pa eden. DTTZ Žiga Zois iz Trsta ima 2 nagrajenki, Strokovn zavod Josef Stefan enega, s Peda goškega liceja Martina Slomška pa so tri nagrajenke. Na Goriškem ima DTTZ Žiga Zoisa 2 nagrajenca (1 fant in 1 dekle), s klasičnega liceja ‘ Primoža Trubarja pa je tretji nagrajenec z Goriškega. Zastopanih je osem športnih panog, pri Čemer je »najuspešnejša« odbojka, kjer bo nagrajenih kar 8 odbojkaric in odbojkarjev. Nogomet ima 4 nagrajence, namizni tenis in ritmična gimnastika po 2, po enega pa jahanje, atletika, rolkanje in jadranje. __________________KOŠARKA / VČERAJ V D LIGI_________________ Dobra igra in zanesljiva zmaga Bora Radenske Borovci premagali Infoter - Sodnika oškodovala cibonaše v Gorici - Kontovelci doma ostali praznih rok Bar Radenska - Infoter 74:58 (41:30) BOR: FiilipCič 2 (- prosti meti, 1:4 met za dve, 0:1 met za tri), Susani 12 (2:2, 2:4, 0:1), PerCiC 9 (3:4, 3:5, -), Debeljuh 8 (3:4,1:4,1:2), Barini (1:2, 2:5, -), M. Simonič 17 (3:4, 7:11, -), Tomšič 8 (5:6, -, 1:2), Klabjan 3 (3:4, 0:2, -), Grbec 10 (2:2, 4:5, -), Gaburro 2 (2:2, -, -), trener KreCiC. SON: 17. PON : PerCiC. Borovci so se povsem oddolžili za slab start v tem prvenstvu in zasluženo v 2. kolu te lige pre-magah ekipo Infoter.Tokrat so igrah zelo požrtvovalno v obrambi (posebno se je izkazal PerCiC) in premišljeno v napadu. Vsi si zaslužijo tudi pohvalo zaradi dobre skupinske igre. Po izenačenem začetku so borovci povedli na 31:15. Gostje pa se niso dali in z delnim izidom 14:0 nadoknadili ves zaostanek. KreCiCevi varovanci so nato bolje zaigrali v obrambi in ob polčasu vodili za 11 točk. V drugem delu tekme so gostitelji vseskozi vodili za 7-11 točk prednosti, razliko ob koncu še povečali. Krstni nastop je tako opravil mladi Gaburro (letnik 1982), ki se je tudi vpisal med strelce. Arte - Citibona Preff. Marsich 69:68 (31:32) □GIBONA: Persi 16 (4:5, 6:8, -), Giacomini 7 (3:4, 2:4, -), Volk, Zuzppin 14 (4:6, 5:8, 0:1), Bat-tialana 10 (2:3,4:7, -), D. Stokelj, M. UršiC 10 (4:4, 3:5, -), P. Furlan 5 (3:4,1:6, -), KrižmanCiC 6 (0:2, 3:4, -), Jankovič n.v., trener L. Furlan. PM 20:28. Met za dva 24:42, met za tri 0:1, skupno 24:43. SON: 25. PON: Persi (36), Giacomini (39). SONDIRA: Lorenzone in Vincenzotti (oba Pordenon). Naši košarkarji si poraza niso zaslužili, saj so bili boljši tekmec od gostiteljev. Sodnika sta si namreč 4 sekunde pred koncem tekme, ko je naše moštvo vodilo s točko prednosti, izmislila osebno napako Qciboninega igralca nad Sapiom, ki je uspešno izvedel dva prosta meta in tako je Arte zmagal. Sami domači košarkarji so po tekmi priznah »sodnikov poklon«. Po slabem začetku so cicibonaši, ki so nastopi-li brez Pierija in Kovačiča, ujeli pravi ritem, stal- no vodili, ob koncu pa grenka pilula za naše košarkarje. Krstni nastop je opravil David Stokelj, po več letih pa je spet nastopil Pavel Volk. (VJ) Kontovel - Adi Ronchi 62:71 (25:41) KONTOVEL: Kralj 13, Spadoni 3 (0:2), Turk 11 (3:4), I. Emili 8 (4:4), Starec 2, Gulič 11 (1:2), Civardi 10 (2:2), Čeme 4, M.Emili, Godnič, trener Meden. SON 32. PON: Kralj, Čeme. TRI TOČKE: Kralj 1, Spadoni 1. Kontovelci so spodbudno zaceli in takoj povedli s 6:0. Minimalno vodstvo so obdržah še do 5. minute (10:9), nato pa so povsem popustih. Gostje so, z Borsettijem na Čelu (kar pet trojk), polnih Kontovelov koš kot za stavo in v hipu povedli z 10 točkami razlike (24:14), da bi nato to prednost ob polčasu še povecah. V nadaljevanju so se naši dvakrat približah gostom, vec pa niso zmogli in košarkarji iz Ronk so tako zasluženo zmagah. Vsi Kontovelovi košarkarji so igrali pod svojimi sposobnostmi, zelo pa se je poznala odsotnost Claudia Starca. Namizni tenis: sinoči uspešnih vseh šest Krasovih ekip Včeraj je bilo vseh šest Krasovih namiznoteniških ekip uspešnih, danes pa bi morala ta uspeh dopolniti še ekipi v ženski Al in moški D ligi. ZENSKA BUGA Kras Corium - San Marco Verona3:2, Kras Achva - Modena 3:2. ZENSKA C1UGA Kras - Latisana 5:0 MOŠKA C2UGA Kras - S. Giovanni 5:2 ZENSKA C2 LIGA Cus Videm - Kras A 2:3, Selena - Kras B 1:4. SMUČANJE / VELESLALOM ZA SP Nemka Katja Seizinger za 12 sotink pred Italijanko Deborah Compagnoni Najboljša Slovenka: Urška Hrovat osma SOLDEN (AVSTRIJA) - Na uvodni tekmi za smučarski svetovni pokal na ledeniku Rettenbach v avstrijskem Soldnu je v veleslalomu zmagala Nemka Katja Seizinger, ki je za pičlih 12 stotink sekunde prehitela odlično Italijanko Deborah Compagnoni. Italijanska smučarka pa je bila v prvem spustu boljša od Nemke. Slovenske predstavnice so tokrat nekoliko razočarale. Najboljša je bila Urška Hrovat, ki je osvojila 8. mesto, Spela Pretnar se je uvrstila na 19. mesto s skoraj 7 sekundami zaostanka, Mojca Suhadolc je v drugem teku odstopila.. VRSTNI RED: 1. Katja Seizinger (Nem) 2:11.81 (1:04.73+1:07.08) 2. Deborah Compagnoni (Ita) 2:11.93 (1:04.59+1:07.34); 3. Hilde Gerg (Nem) 2:13.84 (1:05.83+1:08.01); 4. Ana Galindo-Santolaria (Spa) 2:13.96; 5. Karin Roten (Svi) 2:14.19 6. Ylva Nowen (Sve) 2:14.95; 7. Andrine Flemmen (Nor) 2:14.96; 8. Urška Hrovat (Slo) 2:15.11 (1:07.04+1:08.07); 9. Birgit Heeb (Liecht) 2:15.64; 10. Alexandra Meisnitzer (Av) 2:16.00; 11. Michaela Dorfmeister (Av) 2:16.24; 12. Ma-rianne Kjorstad (Nor) 2:16.55; 13. Heidi Zurbriggen (Svi) 2:17.29; 14. Marlies Oster (Svi) 2:17.64; 15. Martina Fortkord (Sve) 2:17.76. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Katja Seizinger (Nem) 100; 2. Deborah Compagnoni (Ita) 80; 3. Hilde Gerg (Nem) 60 4. Ana Galindo-Santolaria (Sp) 50; 5. Karin Roten (Svi) 45. Danes bo v tem kraju moški veleslalom. Favoriti so Švicarji in Avstrijci, Italijan Alberto Tomba pa zaradi poškodbe ne bo nastopil. ■H KOŠARKA / 7. KOLO Al LIGE h Genertel bo skušal danes v Trstu presenetiti Slefanel TRST - Po nesrečnem in spornem cetrkovem porazu v Veroni (le za eno točko) bo danes tržaški Genertel v 7. kolu košarkarske Al fige igral doma proti milanskemu Stefanelu. To srečanje bo predvsem za tržaško moštvo še kako pomembno, saj je dosedanji prvenstveni obračun vse prej kot spodbuden. Zato Tržačani krvavo potrebujejo točke. Tržaški navijači pa tudi še vedno niso pozabili Stefanelovih časov in »svojih fantov«, kot so Fučka, De Pol, Cantarello, Gentile itd. Obe ekipi bosta danes nastopili okrnjeni: pri Ge-nertelu bo skoraj gotovo odsoten center Robinson, ki si je poškodoval gleženj na cetrkovi tekmi v Veroni, pri Stefanelu pa Gentile, ki'je izključen. DANAŠNJI SPORED (18.00): Kinder Bologna -Montana Forli, Cagiva Varese - Mash Verona, Sca-volini Pesaro - Benetton Treviso, Fontanafredda Siena - Olimpia Pistoia, Polti Cantu - Teamsystem Bologna, Genertel Trst - Stefanel Milan. Goričani v Sassariju Goriško moštvo bo danes v 7. kolu A2 lige pred dokaj težko nalogo, saj bo gostovalo v Sassariju, kjer se bo spoprijelo z domačim moštvom Banco di Sar-degna, ki ima 4 točke na lestvici. OSTALI DANAŠNJI SPORED (18.00): CFM Reg-gio Emilia - Livorno, Juve Caserta - Koncret Rimini, Montecatini - Floor Padova, Casetti Imola - Faber Fabrinao, Serapide Pozzuoli - Jcoplastic Neapelj. ROKOMET Spet lahka zmaga (+14) tržaškega Principa Principe - Mazara 27:13 (10:5) TRST - Tržaški Principe nadaljuje v italijanskem rokometnem prvenstvu Al lige svojo zmagovito pot. Včeraj je brez večjih težav, kar s 14 zadetki razlike-premagal Mazaro in seveda ohranili prvo mesto na lestvici. Bojazen trenerja Lo Duce, da bi se njegovi varovanci preveč zadovoljili s pokalno zmago, je bilo očitno odveč. Le v začetku je bilo srečanje nekoliko izenačeno; nakar so gostitelji prejeli pobudo v svoje roke in polčas sklenili s petimi goli razlike. V nadaljevanju so gostje le v prvih minutah držali enak zaostanek v golih, nato pa so se Tržačani razigrali in z Massottijem (6 zadetkov) in z Voscom (5) povsem strli odpor Mazare. NOVICE Atalanta presenetila Lazio Neodločeno v Rimu RIM - V sinočnji anticipirani tekmi nogometne A lige sta Roma in Juventus igrala neodločeno 1:1 (0:0). Strelca sta bila Padovano in Del Vecchio. V Bergamu pa je Atalanta presenetljivo premagala Lazio z 2:1 (strelca: Inzaghi 2 in Negro). DANAŠNJI SPORED: Fiorentina - Milan, Inter -Parma, Napoli - Bologna, Perugia - Udinese, Piacenza - Verona, Reggiana - Sampdoria, Vicenza -Cagliari. VRSTNI RED: Juventus 14, Milan 12, Inter in Roma 11, Vicenza, Parma in Bologna 10, Sampdoria, Udinese in Perugia 9, Fiorentina, Piacenza, Lazio in Napoh 8, Verona in Atalanta 5, Cagliari 4, Reggiana 3. Daytona pregazila Sisley V vnaprej odigranem sreCanuju 5. kola moška odbojkarske Al lige je Las Daytona v Modeni s 3:0 (15:9, 15:1, 15:10) premagala državnega prvaka Si-sley. DANAŠNJI SPORED: Catania - Alpitour, Ga-beca - Com Cavi, Mta - Jeans Hatil, Auseida Rim -Colmark, Ravenna - Lube Banca; VRSTNI RED: Daytona 10, Sisley 8, Lube, Mta 6, Colmark, Ravenna, Gabeca, Alpitour, Jeans Hatu 4, Auseida, Com Cavi, Catania 0. Jutri Športe! po koprski TV Jutri ob 22.30 bo kot vsak ponedeljek po koprski TV na sporedu Sportel. V studiu bo gost bivši košarkar Boris Vitez, ki bo s seboj pripeljal ekipi, ki jih trenira pri Jadranu. Na sporedu bo tudi prispevek z nogometne tekme pa-driške Gaje. Na posebno željo gledalcev pa bodo ponovili prispevek z lanskega športnega srečanja med zamejskimi in slovenskimi športniki v organizaciji SoCe Rafting. Kot vedno pa bo tudi tokrat na sporedu popularni škrtoc. V MOŠKI B2 LIGI POLOVIČEN USPEH NAŠIH PREDSTAVNIKOV Imsa Kmečka banka pregazila Mogliano Na gostovanju v Trentu je Koimpex pokopal slab sprejem Pri Imsi povratek Marchesinija - Za Koimpex tudi Buttieli Imsa Kmečka banka -Mogliano Veneto 3:0 (15:5, 15:4, 15:4) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 4+4, Suli-na 10+10, Matej Černič 6+12, Cola 4+7, Beltrame 2+5, Florenin 0+0, Simon Černič 4+1, Devetak, Mania, Buzzinel-li, Marchesini, Radetti. Servis (točke/napake): Imsa Kmečka banka 9/13, Mogliano 1/12; napake: Imsa K. banka 8, Mogliano 15, blok: Imsa 11, Mogliano 1; trajanje setov: 20, 20 in 21 minut. Kdor je sledil tekmam Imse Kmečke banke v zveznem pokalu, je lahko ugotovil, da je v ekipi veliko novih obrazov. V zadnjem trenutku pa se je moštvu pridružil še stari znanec goriških navijačev, to je podajač Fabrizio Marchesini, ki je že dve leti igral v Gorici in je lani treniral mladinsko vrsto Vala. Letos naj bi se Marchesini preselil v Tržič, toda ostal je namesto Rigonata, ki je zaradi delovnih obveznosti v zadnjem trenutku zapustil ekipo in se bo preselil v Tržič. Marchesini proti Mo-glianu seveda ni zaigral v začetni postavi. Trener plavordečih je na Startu letošnjega prvenstva v B2 ligi poslal na igrišče Simona Černiča v režiji, Sulino v diagonali, Ferija in Mateja Černiča na krilih, mesta na centru pa sta zasedla Cola in Beltrame. Ze takoj je bilo razvidno, da je razlika med ekipama prevelika in da zmaga domačinov sploh ni vprašljiva. Tekma je bi- la vseskozi v rokah domačinov. Od gostov pa je samo Rossato pokazal, česa je zmožen. Samo en dober igralec v ekipi pa je v B ligi premalo. V nekaj več kot uri igre je Mogliano osvojil le 13 točk, Imsa Kmečka banka je tako brez težav vnovčila prvi prvenstveni točki. Težko je oceniti igro goriških posameznikov, saj so plavordeči z veliko lahkoto dosegali menjave in točke. Ce pa moramo koga pohvaliti, gre brez dvoma tokrat pohvala podajaču Simonu Černiču. Od začetka je zaigral zelo solidno in zelo raznovrstno, tako so napadalci večkrat napadali samo z enim igralcem v bloku. S servisom je dosegel tri ase, z zadnjim pa je zapečatil usodo gostov. (A & D) Argentario Trento -Koimpex 3:0 (1511, 15:10, 15:7) KOIMPEK: A. Kralj 2+6, Riolino 1+2, Stabi-le 1+7, Bosich 0+7, Ro-vere 0+0, Princi 3 + 1, Strajn 0 + 1, De Cecco 12+15, Buttieli 1+1 Krstni nastop Koim-pexa v moški B2 ligi se je končal s porazom. Ekipa iz Trenta je zmagala predvsem po zaslugi zelo dobrih servisov, saj so Bosich in ostali odpovedali v sprejemu. Na splošno noben igralec Koimpex ni izstopal. Prva dva seta sta se pričela podobno. V prvem setu so gostje pri izidu 11:8 za domačine dosegli kar osem menjav, vendar niso prišli do točke. Povedati Fabrizio Marchesini presenetljivo ostal v Gorici V KRSTNEM NASTOPU V ŽENSKI B2 LIGI Koimpex praznih rok iz Conegliana Vendar pa združena ekipa Bora in Sloge ni razočarala - Raziika zgolj v servisu Conegliano - Koimpex 3:1 (15:9, 14:16,15:6,15:11) KOIMPEK: P. Gregori 0+2, Vodopivec 9+12, B. Gregori 2+2, Mamillo 3+5, Srichia 1+10, Benevol 7+11, Gruden, Fabrizi 0+0, Pertot, Cok 0+0, Ciocchi 0+0, Piccoli. Servis (točke? napake): Conegliano 10/26, Koimpex 4/12 Združena ekipa Bora in Sloge je v krstnem nastopu v B2 ligi v Cone-glianu doživela poraz, toda z igro ni razočarala. Razlika med nasprotnikoma je bila dejansko samo v servisu, ki je bil pri domačinkah veliko bolj prodoren in učinkovit. Drugače sta si bili ekipi enakovredni in ob boljšem serviranju bi se tehtnica prav lahko nagnila na stran Koimpexa. V igri se sicer še vedno pozna nekaj neuigra-nosti, včasih pa igralkam zmanjka tudi nekaj moči, kar se še posebej opazi po daljših akcijah. Toda te pomanjkljivosti naj bi se sčasoma s treningom odpravile in potem je pričakovati tudi več zadoščenja. Prvi set se je začel v znamenju izenačenosti, nato pa so po stanju 7:7 domačinke, ki igrajo v bistvo z enako postavo kot lani, prevzele pobudo in set dobile. Zelo izenačen je bil drugi set. Ekipi sta bili do stanja 11:11 povsem poravnani, nato pa so se domačinke odlepile in povedle s 14:11. Ko je kazalo, da bodo dobile tudi ta set, pa so igralke Koimpexa odločno reagirale in z blokom in protinapadom dosegle pet zaporednih točk ter izenačile stanje v nizih. Ko je bilo pričakovati, da bodo z dobro igro nadaljevale, pa so v tretjem setu pobudo v celoti prepustile Coneglianu, ki je takoj povedel z 10:1 in nato brez težav zaključil set v svojo korist. V četrtem setu smo spet gledali dobro odbojko, ekipa Koimpexa pa se je do 8:8 zelo dobro borila in skušala izsiliti igranje petega niza. Toda v končnici so bile igralke Conegliana prisebnejše in so z zanesljivo igro dobile tudi ta set in s tem tudi srečanje. pa je treba, da je bilo celotno srečanje Koimpexa obarvano z mnogimi menjavami in z nizkim številom točk. V drugem setu je bila igra izenačena do 10 točke za Koim-pex, v končnici pa so bili boljši domačini. Tretji set se je pričel z vodstvom 4:0 za igralce iz Trenta. Vse štiri točke pa so domačini dosegli neposredno s servisom.To je seveda nekoliko potrlo varovance trenerja De Wal-dersteina, ki so nato zbrali le sedem točk in tako prepustili tretji set in končno zmago domačinom. Naj omenimo, da je za Koimpex opravil svoj prvi nastop Buttieli, ki prihaja iz ekipe Pallavolo Trieste in je prestopil k Koim-pexu šele v petek. NA ŠTARTU V C1 MOŠKI IN ŽENSKI LIGI V treh nastopih trije gladki porazi naših tretjeligašev Soča Sobema je v Padovi naletela na povsem prenovljeni Nova Gens Kmečka banka in La Goriziana takoj plačali davek neizkušenosti MOŠKA Gl LIGA Nova Gens - Soča Sobema 3:0 (15:6, 15:5, 15:8) SOČA SOBEMA: D. Petejan 1+4, Feri 4+19, Soban 0+4, R. Petejan 0+5, Mučič 1+4, Tomšič 1+1, Makuc 0+1, Brisco 1+2, Braini 1+3, Battisti 0+0, Uršič, Cotič. Sočani so v Padovi doživeli gladek poraz, toda tokrat so naleteli na nepričakovano močnega V DEŽELNI C2 IN D LIGI / DVE ZMAGI IN TRIJE PORAZI Olympia Cdr in Espego rešila čast Bor Fortrade precej gladko izgubil s Torriano, Sokol s Farro in Sloga s Casaccom MOŠKA C2UGA Oljmpia Cdr - Mossa Candolini 3:2 (4:15,15:8,10:15,15:12,15:11) OLYMPIA CDR: J. Terpin 10+9, A. Terpin 0+0, B. Sfiligoj 7+12, G. Sfiligoj, Bensa 8+5, Maraž 8+8, Pintar 0+1 V izenačenem srečanju je 01ympia, kjub temu, da je morala stalno zasledovati nasprotnika, zmagala. Ce pogledamo statistične podatke ugotovimo, da so domačini dosegli kar 11 točk iz bloka (čeprav je ekipa nizka), gostje pa so podarili kar 19 točk. V odločilnem petem setu pa so domačini prevzeli iniciativo (delni izidi 5:1, 8:7, 12:7, 14:10), Boris Sfiligoj je dosegel kar šest točk in zmaga je ostala doma. Toniana - Bor Fortrade 3:0 (15:12, 15:4,15:13) BOR FORTRADE: Pavlica, Marega, Coloni, Danieli, Ruttar, I. in D. Furla-nič, Tabemi, Ceha, Cutuli. Za borovce se je letošnje prvenstvo žal pričelo s porazom. Varovanci trenerja Celle so stopih na igrišče premalo koncentrirani in zato zelo slabo pričeli prvi set, tako da je Tomana povedla kar z 12:4. Borovci so odpovedali predvsem pri sprejemu in tudi servis ni šel od rok. Nato so le reagirali in se približali na 13:12, kaj več pa niso zmogli. V drugem setu so domačini brez težav prišli do petnajstice, saj so borovci popolnoma odpovedali. V tretjem setu pa je bila igra bolj izenačena. Borovci so dober del seta vodili, sprva 7:2 in nato 10:5. Nato je Toniana zaigrala odločneje in povedla s 13:12. Pri gostih je padla koncentracija in domačini so zasluženo zmagali tretji set in tekmo. (Dejan) ZENSKA C2 LIGA Sokol - Farra 0:3 (12:15,8:15,3:15) SOKOL: L. Masten, Maja in Martina Kosmina, Spacal, Zadnik, Visintin, Semec, Švara, Tensi, Perini, Milič Slab sprejem in premalo borbenosti sta bila glavna razloga za poraz soko-lovk. V prvem setu so domačinke igrale zadovoljivo in vodile 8:5 nato pa se je nekaj zataknilo. Igra je bila izenačena ob koncu pa je set pripadal gostom. V drugem in tretjem setu pa so soko-lovke popolnoma odpovedale. Ekipa iz Fare je v obeh slučajih visoko povedla z 10:0 in za domačinke ni bilo več pomoči. MOŠKA D LIGA Espego - Acli Ronchi 3:1 (12:15, 15:7,16:14,16:14) ESPEGO: Castagner, Mania, Devetak, Mucci, Braione, Plesničar, Poletto, Makuc, Brisco, Nicottero, Jelen, Sergo. Ekipa Espega je z zanesljivo zmago začela letošnje nastope v D figi. V pri- merjavi z zadnjimi nastopi je bil tokrat sprejem veliko boljši, pa tudi pri servisu so espegovci zelo malo grešili. Tekma je bila na splošno zanimiva in dokaj izenačena, za zmago pa imata največ zaslug Matteo castagner in Lo-ris Mania. Ob koncu prvega seta si je precej močno zvil gleženj Plesničar, katerega je uspešno zamenjal Jelen. ZENSKA D UGA Cassacco - Sloga 3:0 (15:5, 17:16, 15:13) SLOGA: Babudri, Blazina 3+6, Kauter, Furlan 0+2, Kobal 0+0, Kocjančič 0+0, Kufersin, Mauro 4+1, Mijot 8+2, Molassi 4+6, Obad 1+0, Sosič 4+1. Krstni nastop v D figi se je za Slogo zaključil z gladkim porazom. Cassacco spada vsekakor med boljše ekipa v figi, njihov glavni adut pa je izkušena igralka Chiapolina, ki je precej let nastopala v višji figi za Kennedy in ekipo izHumina. Kljub temu pa razlika med domačinkami in Slogo ni tako velika kot daje slutiti gladek poraz. Ce izvzamemo prvi set, v katerem je bil Cassacco odločno boljši, sta si bili v ostalih dveh ekipi izenačeni, vendar so bile naše igralke preveč statične v obrambi, v ključnih trenutkih pa so zagrešile nekaj usodnih banalnih napak. (Inka) nasprotnika. Nova Gens je namreč v primerjavi z lansko ekipo nekaj povsem drugega. Od lanskega moštva so namreč ostali samo trije igralci, dobili pa so celo vrsto okrepitev iz Petrarce Padova in še nekaterih klubov iz višje lige. Tako prenovljeno moštvo odločno cilja na napredovanje in s sinočnjo igro je tudi potrdilo, da so njihove ambicije povsem upravičene. Zato so bili sočani sinoči praktično brez pravih možnosti, da bi pripravili presenečenje. Nasprotnik je bil precej boljši, tako da je tudi težko ocenjevati igro naše ekipe. Domačini so v vseh treh setih takoj hitro povedli. Soča Sobema je imela precej težav v bloku in pa pri obrambi udarcev iz druge linije, pa tudi sprejem je bil dokaj negotov in zato prepričljiv poraz ni presenetljiv. ŽENSKA Gl UGA Volley 93 - Kmečka banka K2 Šport 3:0 (15:9, 15:6,15:8) KMEČKA BANKA: H. Corsi 2+6, Braini 0+2, Brisco 0+4, Bulfoni 0+0, M. Cemic 1+0, V. Černič 0+4, Pascolat, Pitacco 2+5, Princi 0+3, Trapuz-zano 1+4, Zotti 9+3. Goričanke so proti izredno izkušenemu in zelo dobremu Volleyu 93 plačale davek neizkušenosti, čemur je treba predvsem pripisati prepričljiv poraz. Trener Kalc je po prvem setu namesto Bulfonijeve na po-dajaško mesto postavil Eriko Brisco, da bi na ta način zvišal postavo. V napad je vključil tudi Vi-viano Zotti, kar je sicer Hadrijana Corsi sinodi 2+4 (Foto Balbi/Kroma) povečalo prodornost na mreži, toda nasprotnik, ki se bo nedvomno boril za napredovanje, je bil tokrat vseeno premočan. Za igralke Kmečke banke mora sinočnji poraz predstavljati predvsem dobro šolo, na-daljenje trdno delo na treningih pa bi moralo čez nekaj časa prinesti tudi rezultate. Cordenons - La Goriziana Zadružna kreditna banka Sovodnje 3:0 (15:3, 15:5,15:9) LA GORIZIANA: Mo. Tomasin 4+0, Mi. Toma-sin 4+4, Tomšič 1+1, Orel 0+0, Ambrosi 1+3, Zucca-rino 0+0, Uršič 0+2, Braini, Tosorati, Humar. Krstni nastop valovk v Gl ligi se je končal s pričakovanim porazom proti Cordenonsu, toda vodstvo goriske sesterke kljub vsemu pozitvno ocenjuje sinočnji nastop-Varovankam Zorana Jerončiča se je v začetku seveda videlo, da se nekoliko bojijo nasprotnika in da je trema precejšnja, toda v tretjem setu so se sprostile in zaigrale veliko bolje. Tako so v začetku zadnjega seta celo povedle s 7:3, toda domačinke so nato počasi spet prevzele pobudo in zanesljivo zmagale. Povedati je treba, da je Cordenons celotno srečanje odigral s prvo Se-sterko, ki je izredno solidna. Ima zelo dober sprejem in obrambo, tak° da je bila naloga podajači-ce precej olajšana, igra v napadu pa zato precej hitra in raznovrstna. POKAL V ELITNI IN PROMOCIJSKI LIGI Obvestila TriesHna igrala brez golov s Cittadello Gostje so imeli več od igre Triestina - Cittadella 0:0 TRST - Na prvi tekmi italijanskega nogometnega pokala za tretjeligaše je včeraj Triestina po dokaj bledi predstavi igrala le neodločeno brez gola s Cittadello iz bližine Padove. Gostje so imeli celo več od igre, medtem ko so Tržačani, ki so nastopili v precej okrnjeni postavi, igrali nezbrano in lagodno. Naj omenimo, da je v drugem polčasu za Triestino igral tudi Slovenec Alen Carli. Tekma je bila vseh 90 minut zelo dolgočasna. Med domačimi navijači je vladalo pričakovanje za nastop Gabonca Zbambe, ki pa z igro ni zadovoljil. -Povratno srečanje bo 24. novembra v Cittadelli. Popravni izpit Juventine Derbi zarje s Ponziano Primorje bi se tokrat zadovoljilo tudi s točko - Sovodnje po spodbudni a nesrečni tekmi z Zarjo upajo na poln uspeh ELITNA LIGA Sangiorgina - Juventina Si bo Juventina opomogla po nedejski domači katastrofi proti Gradeseju? To je seveda vprašanje, ki si jo zastavljajo Številni navijači Standreskega moštva. Juventina namreč danes igra proti vodilni San-giorgini in to je seveda tudi najboljši test, da se preveri reakcijo standreskega moštva. Kajti Juventina gotovo ni tista ekipa, ki je v nedeljo v StandreZu dobila kar 7 zadetkov. Verjetno bo trener Zuppic-chini uvedel nekaj sprememb v moštvu (se vedno sta odsotna poškodovana Ta-baj in Trampuš), predvsem pa bo moral psihološko pripraviti ekipo za to tekmo, ki bo seveda izredno težka. Sangiorgina je namreč piva na lestvici in povrhu je prav v nedeljo v Ogleju izgubila svoje prvo prvenstveno srečanje, Franco Zuppicchini tako da je pričakovati še močnejšo reakcijo. PROMOCIJSKA UGA Sovodnje - Maranese Po nedeljski spodbudni predstavi na slovenskem derbiju v Bazovici proti Zarji bodo Sovodnje danes gostile solidno ekipo Maraneseja, ki je prav sredi tedna igrala zaostalo tekmo z Aiellom. Ekipa iz Marana je v Aiellu zasluženo igrala neodločeno in se je tako Se za mesto vise pomaknila na lestvici. Sedaj je z 11 točkami na 4. mestu. V sovodenjskem tabom pa so prepričani, da bodo ob podpori svojih Številnih in zvestih navijačev lahko osvojili celoten izkupiček, seveda če bodo igrali tako kot v drugem polčasu proti Zarji. Sovodenjci so s prikazano igro povsem zadovoljili in le zaradi smole niso osvojili vsaj točke, (n.n.) Staranzano - Primorje Primorje v nedeljo, zaradi izredno slabega stanja pro-seškeiga igrišča, ki je potrebno nujnih popravil in ga bodo zato v kratkem zaprli, ni igralo. Prav zaradi tega si odborniki prizadevajo, da bi za nekaj tekem dobili na razpolago drugo igrišče. Prvenstve- ______V PRVI, DRUGI IN TRETJI AMATERSKI LIGI_ Vesna gosti vodilni Torreanese Breg na četrto zaporedno zmago Na ostalih srečanjih zamejske enajsterice niso brez možnosti za uspeh 1. AMATERSKA LIGA Vesna - Torreanese Križanom prihaja v goste prvouvrSčeni Torreanese, ki je Se nepremagan. Doslej je izbojeval štiri zmage in en neodločen rezultat, na delitev točk pa ga je prisilil Rea-nese, s katerim je Vesna igrala prejšnjo nedeljo. Gostje so lani igrali povprečno in pristali na 10. mestu z 39. točkami. Letos pa so začeli s polno paro. V petih tekmah so dali 13, prejeli pa le tri gole in s tem pokazali, da si zaslužijo vrh lestvice. Plavi pa so doslej igrali s spremenljivo srečo, doma so zmagali obe tekmi, na treh gostovanjih pa so jih sodniki močno oškodovali. Upoštevajoč, da tokrat igrajo doma in da trener Nonis ne bi smel imeti problemov s postavo (za dvbe koli je izključen le Sannini), vlada v taboru Vesne optimizem. Bo Križanom uspelo spraviti na kolena leaderja lestvice? 2. AMATERSKA UGA Kras - Villanova Gostje, ki so lani izpadli iz 1. AL, Se niso preboleh krize. Po pičli zmagi v prvi tekmi proti CGS so doživeli dva zaporedna poraza in zato je težko predvidevati, kako bo reagirala ekipa. Dejstvo je, da danes v Repnu na klopi ne bo sedel trener Mami, ki je izključen, obenem ne bo na igrišču Pizzamiglia (izključen), ki je pravi leader ekipe. Upamo, da bodo krasovci znali izkoristiti trenutno sicer nekoliko napeto stanje v vrstah gostov, kljub temu, da ima trener Valdevit velike probleme s postavo. Vatta, Surec, Macor in Suc so poškodovani in zato niso trenirali, kar pomeni, da je postava Krasa prava neznanka. CGS-Primorec Trebenci igrajo proti ekipi, ki Se ni osvojila točke, čeprav je lani končala prvenstvo na sohdnem osmem mestu s 30. točkami. Ekipa potrjenega trenerja Vatte pred- stavlja pravo razočaranje tega začetnega dela prvenstva in niti največji pesimisti niso pričakovali tako slabih rezultatov. V vrstah Primorca pa vseeno vlada zaskrbljenost, saj se vsi zavedajo, da bodo prej ah slej Tržačani reagira-li. Trebenci, ki so osvojih že Sest točk, bi se verjetno tokrat sprijaznili tudi z neodločenim rezultatom, ker bodo domačini gotovo igrali na vse ah nič, saj bi četrti spodrsljaj lahko spravil ekipo v hudo krizo. Serenissima - Breg Prvouvrščena ekipa Brega igra v Pradamanu proti ekipi, ki je lani izpadla iz 1. AL skupina C (16. mesto, 18 točk), sezono prej pa je igrala Se v promocijski ligi, kjer pa je v 30 tekmah le dvakrat zmagala. Tudi letos Serenis-simi ne gre. Do edine točke je prišla v prvi tekmi s Sagra-dom kljub temu, da ima v svojih vrstah najboljšega strelca skupine Cancellija, ki je dal že Štiri gole. Ker je morala v taboru Brega po treh zaporednih zmagah visoka, bi se plavi morda zadovoljili z dehhvjo točk, ker bi s tem rezultatom vseeno ohranili vrh lestvice. Obenem bi tudi na najlepSi način nazdravili stotemu prvenstvenemu nastopu Švaba, ki ga je opravil prejšnjo nedeljo (Piedimonte). 3. AMATERSKA UGA Gaja - Servola Na Proseku bo Gaja gostila nevarno Servolo, ki je v treh tekmah dala osem golov, vendar jih je tudi dobila pet, kar dokazuje, da igrajo Skedenjci precej odprto brez strogih taktičnih razporeditev. Gajevci morajo tokrat popraviti nedeljski delni spodrsljaj, po katerem sta jih na vrhu lestvice dohitele Cam-panelle in S. Andrea, ki sodita v krog favoritov. Čeprav Skedenjci upajo na točko, pa je Gaja v tem dvoboju nesporen favorit. Cus-BregB Nasprotnik Brega, ki je že »veteran« hge, je po lanskem povprečnem prvenstvu (7. mesto, 31 točk) letos starta! z večjimi ambicijami. Dosedanji rezultati so pokazah, da bo ekipa trenerja Morellija tudi letos verjetno imela probleme v obrambi, saj so Tržačani v treh tekmah dobili osem golov, zato Brežani upajo, da bodo osvojih vsaj točko. (Bruno Rupel) Mladost - Azzurra Po zmagi v Foljanu je v doberdobskem taboru spet vedro vzdušje. 2e danes pa čaka Doberdobce nova težka naloga, domače srečanje z Azzurro, ki se je za to prvenstvo močno okrepila, seveda s ciljem, da prestopi v višjo ligo. Mladost je v nedeljos sicer zmagala v Foljanu, z igro pa ni povsem prepričala. Danes navijači, ki so v velikem Številu bodrih svoje moštvo tudi v Foljanu, pričakujejo nove točke in lepo igro. Glede postave naj omenimo, da se bo v ekipo spet vrnil Robert Devetta, odsoten pa bo David Geigolet, ki je bil diskvalifici- ne obveznosti pa se medtem nadaljujejo. Danes igrajo Pro-sečani proti močnemu Sta-ranzanu, ki je lani osvojil 3. mesto s 55 točkami. Ker pri domačinih ni prišlo do bistvenih sprememb, je ekipa startala med favoriti. Po pekočem porazu (3:0), ki ga je doživela v prvi tekmi z Zarjo, je izbojevala dve zmagi (Flumignano, S. Luigi) in dva neodločena rezultata (Maranese, Trivignano). Zato naloga Primorja danes ne bo lahka. Kljub temu, da so Prosečani doživeli en sam poraz, še niso prišli do zmage. Tokrat pa bo naloga morda še najzahtevnejša, če računamo, da trener Bidussi nima več na razpolago dveh mladih obetajočih nogometašev. Sardoč je namreč odsoten zaradi študijskih obveznosti, Štolfa pa je oblekel vojaško suknjo. Zaradi poškodbe je v dvomu prisotnost Auberja, in zato bi morda tudi točka za Primorje predstavljala že lep uspeh. Ponziana - Zarja Osrednja tekma kola bo gotovo na novem igrišču ob tržaški Športni palači, kjer bo presenetljiva Zarja gostovala pri drugouvrščeni Ponziani, ki je doslej klonila le močni Caprivi. Pri Tržačanih, ki so lani končali prvenstvo na osmem mestu s 43 osvojenim točkami, predstavljata novost le Prestifilippo in Momia in ker je ogrodje ekipe ostalo nespremenjeno, rezultati niso izostati. Ponziana je doslej izbojevala kar štiri zmage in pokazala dokaj zanesljivo obrambo, saj je dobila le dva gola. Zato se obeta napet in zanimiv dvoboj, saj na lestvici ekipi deli ena sama točka. Domačini seveda upajo na zmago, Bazovci, ki imajo Se vedno probleme s postavo zaradi številnih poškodb, pa v prvi vrsti upajo, da se ho pozitivna serija nadaljevala, saj so edini v tej skupini, ki še niso okusih grenkobe poraza. (B. R.) NOGOMET / MLADINSKO PRVENSTVO Primorju in Sovodnjam točka Kriška Vesna tesno izgubila - Visok poraz (0:7) Štandrežcev DEŽELNO PRVENSTVO San Seigio - Primorje 0:0 PRIMORJE: Murri, Cavanna, Lovrečič, Braini, Bukavec, Bianco, Ban, Kuk, Leghis-sa, Franzot, Miliani. Prosečani so včeraj v gosteh proti močnemu nasprotniku osvojili zlata vredno točko. Resnici na ljubo, gostitelji so imeti terensko premoč in tudi več priložnosti za zadetek, proseška obramba pa je bila vedno zelo zanesljiva in tako ohranila Murrijeva vrata nedotaknjena. Naj omenimo tudi, da doslej na vseh štirih tekmah neše moštvo Se ni prejlo gola. Za dragoceno točko je treba pohvaliti prav vso ekipo. Ponziana - Juventina 7:0 (6:0) JUVENTINA: Zagato, Tartaglia, Pibiri, Romano, Milotti, Federici, Prinčič, Franchi (Pahor), Sconamiglio, Bahaben, De Francisco. Standreška ekipa je doživela visok poraz proti močni Ponziani. Nastopila je brez štirih najboljših igralcev, kar se je seveda zelo poznalo. Ponziana je že po uvodnih minutah vodila s 3:0, ob koncu polčasa pa celo s 6:0. V drugem polčasu je štandreško moštvo nekoliko Bolje igralo v obrambi in dovolilo domačinom, da so le še enkrat, zatresli Ju-ventinino mrežo. POKRAJINSKO PRVENSTVO VIDEMSKA SKUPINA Fogliano - Sovodnje 0:0 SOVODNJE: Florenin, Pisk, Devetak, pe- teani, De Comelli, Miklus, Tomšič (Figelj), Gorjan, Fabjan, Ožbot, Cotič. Sovodenjci so, kljub zelo okrnjeni postavi, zasluženo izenačili v Foljanu proti domači ekipi. Naši nogometaši so z igro povsem zadovoljiti in bi si zaslužili tudi zmago, le ko bi biti prisebnejši pri streljanju na vrata. Za osvojeno točko, borbenost in požrtvovalnost je treba pohvalili vso sovodenjsko ekipo, posebno pohvalo si zasluži Marko Florenin, ki običajno igra v napadu, včeraj pa je Tommasija v vratih. Stefan Tommasi bo namreč danes igral s člansko ekipo, ker je standami vratar Sandi Gergolet poškodo- TRZASKA SKUPINA Vesna - Opidna 1:2 (0:1) VESNIN STRELEC: Polti. VESNA: De Rota, Cossutta, Zettina (Gla-vina), Toncich, Steffe, Pussini, Vascotto (Bulli), Castellana, Šušteršič, Beno, Polti. Kljub porazu so Križani tokrat zelo dobro igrali in proti močni Opicini le za las niso osvojili točke. Se pred Opicininim golom je Vesna imela zelo lepo priložnost, da bi povedla, toda ni imela sreče. V drugem polčasu je bilo srečanje se bolj živahno in zanimivo. Kiržani pa so dosegli gol po napaki gostujočega vratarja, saj mu je Gianluca Polti spretno izmaknil žogo in jo poslal v nezavoravoana vrata. Za prikazano igro in požrtvovalnost je treba pohvaliti vso kriško ekipo. SPDT - Mladinski odsek prireja v nedeljo, 27. t.m., 7. Zamejski orientiring (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče na Gročani ob 9. uri. Prijave pri ZSSDI (tel. 635627), informacije na tel. št. 229463 ali 55180. SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se odvija v Športno kulturnem centru v Zgoniku otroška telovadba in sicer: osnovna šola ob torkih od 16.30 do 17.30, ob petkih 17.30 do 18.30; vrtec ob petkih od 16.30 do 17.30. SK DEVIN obvešča, da se bo začel v torek, 29. t.m., smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Prijave sprejemajo vsak torek na sedežu v Cerovljah od 20.30, za informacije lahko telefonirate vsak večer na št.2916004. SK DEVIN obvešča, da se bo začela v šoti Marchesetti v Sesljanu pred-smucarska telovadba za otroke v sredo, 30. trn., ob 17.00, za odrasle pa v petek, 8. novembra, ob 20.30. SK BRDINA obvešCa vse zainteresirane, ki se bi radi udeležili letnega zi-movanja, naj se zglasijo na sedežu kluba na Opčinah ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30. SZ SLOGA obvešCa, da so abomnaji za tekme B2 hge ekip Koimpex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj - Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto - Opčine, Picerija Rino - Opčine, sedež ZSSDI, Tržaška knjigama. ŠD MLADINA - Baletni odsek obvešCa, da bodo treningi ob torkih in petkih v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu; za prvo skupino (mlajše) od 16. do 17. ure in za drugo skupino od 17.00 do 18.30. Vpisovanja potrdite na licu mesta. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešCa, da se je pričela telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in Četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na vadbeni mi ah pa po telefonu št. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Črnem vrhu. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul. Malta 2 ob sredah od 11. do 12. in ob Četrtkih od 19. do 20. ureftel. 0481/33029). ŠD MLADINA - smučarski odsek vabi elane in vse, ki bi se radi seznanih o sezonskem delovanju (telovadba, smučarski tečaji, sejem smučarske opreme, zimovanje in tekmovalno delovanje), naj se javijo na sedežu društva (Dom A. Sirk) vsak ponedeljek, sredo in petek od 19.30 do 21.00 do konca oktobra. SK DEVIN prireja novoletno zimovanje od 26. decembra tl. do 1. januarja 1997 ter od 1. do 6. januarja 1997 v smučarskem cen-tru Falcade (BL). Na razpolago 60 km smuCiSC. Tekaške proge v bližini hotela. Predvideni smučarski tečaji z lastnimi vaditelji.Prijave vsak torek do 29. t.m. na sedežu kluba v Cerovljah po 20.30. Informacije dobite v tajništvu na tel. St. 2916004. SK BRDINA obvešCa vse zainteresirane , da bo 3-dnevna šola smučanja na Kaprunu. Odhod bo v Četrtek, 31. trn. ob 14. uri. Prijave sprejemajo najkasneje do ponedeljka, 28. t.m. na sedežu kluba od 19.00 do 20.30. domači šport Danes Nedelja, 27. oktobra 1996 NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 14.30 v Zgoniku: Kras Generali - Al Ar Mesina MOŠKA D UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Azzurra Gorica NOGOMET ELITNA UGA 14.30 v San Giorgio di Nogam: Sangiorgina - Juventina PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje Zadružna kreditna banka - Maranese; 14.30 v Starancariu: Staranzano - Primorje Adriaker; 14.30 v Trstu, Ul. Camaro: Ponziana - Zarja 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Križu: Vesna - Torreanese 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Repnu: Kras - Villanova; 14.30 v Trstu, Sv. Sergij: Študenti - Primorec; 14.30 v Pradamanu, Serenissima - Breg A 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Azzurra; 14.30 na Proseku: Gaja - Servola; 14.30 na Opčinah: CUS Ts -BregB NARAŠČAJNIKI 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax S. Arma -Mladost NAJMLAJSI 10.30 v Trstu, Ul. Camaro: CGS - Gaja ZAČETNIKI 10.30 v Romansu: Pro Romans - Sovodnje KOŠARKA D UGA 10.30 v Trstu, Ul. Montecengio: Inter 1904 - Dom Agorest GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG ponovi jutri, 28. t.m., ob 16.00 ( abonma red H) Millerjevo dramo »Razbito steklo« v režiji Dušana Mlakarja. SSG gostuje danes, 27. t.m., ob 19.30 gostuje v Drami SNG v Ljubljani z dramo A. Millerja »Razbito steklo«, režija D. Mlakar. V torek, 29. t.m., ob 20.30 gostuje Divadlo pod Polovkou iz Prage z Molierovo igro »Don Juan«.Ne zamudite! SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Danes, 27. t.m., ob 18.00 (red B) - Koncert čelista Thomasa Demenga, dirigent Moche Atzmon. Na sporedu R. Schumann. Orkester gledališča Verdi. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. Jesenska simfonična sezona: do 31. t.m. je v teku potrditev starih abonmajev pri blagajni gledališča Dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra 1996. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 V torek, 5. do 10. novembra bo na sporedu predstava »A me gli occhi, please!« z Gi-gijem Projettijem .V abonmaju odrezek št. 11 (moder). V ponedeljek, 4.11. ob 20.30 izredna predstava za neabonentei Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, .16-19.30), blagajna v Pasaži Prodi (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v Šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Danes, 27. t.m., ob 16.30 -A. Cechelin »El mulo Carletto« Roberta Damianija. Nastopajo Orazio Bobbio, Ariella Reggio. Režija F. ma-cedonio. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. Gledališče Miela V četrtek, 31. t.m., ob 21.00 - M.J.B. Mieliere »Žlahtni meščan« v izvedbi Univerzitetne francoske skupine »Le Theatreux»- ki deluje v okviru filozofske fakultete ljubljanske univerze. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Zaradi obnovitvenih del bodo vse predstave gledališke sezone v dvorani 7 Celovškega sejma (Messehalle) vhod St. Ruprechter Strasse; jutri, 28., 29., 30., 31. t.m., ob 19.00 - VV.Shakespeare »Hamlet«. Dom glasbe: Danes, 27. t.m., ob 11.00 - »Alle meine Tieremachen heufMusik« - otroško gledališče s klovnom Enricom. DOBRLA VAS Rutar Lido - Posojilnica-Bank Podjuna: Jutri, 28. t.m., ob 19.00 - Predavanje F.M.Kobenter, vodje oddelka za tuje jezikovne trge »Turistična sezona 1996-». BILČOVS Pri Miklavžu: Danes, 27. t.m., ob 14.30 Pred- premiera 2. Petan »Obtoženi volk« in premiera bo ob 20.00. SELE Farna dvorana: Danes, 27. t.m., ob 18.00 - F. Metterer »Obiski« - tri enodejanke, gostuje gledališka skupšina SPD Radiše. ŠENTJAKOB V ROŽU Regionalni center: V torek, 29. t.m., ob 19.30 - Predavanje z diapozitivi »Škotska- Doživetja s kolesom«. OBIRSKO Gostilna KovaC: V soboto, 9. novembra, ob 20.00 - Martinovanje s kulturnim programom. GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 Otvoritveni koncert bo 5. novembra v Kulturnem domu. Nastopil bo Komorni orkester Camerata labacensis iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev, Davor BuciC - flavta. Na sporedu skladbe Goloba, Vivaldija, Stamitza in Suka. Dvorana Tripcovich V nedeljo, 3. novembra, ob 18. uri - bo na sporedu kon i ert ob praznovanju patrona sv. Justa«. Igra tržaško godbeno društvo »Giuseppe Verdi. Katedrala sv. Justa Jutri, 28. t.n,. ob 20.30 - Koncert ob 1000- letnici Avstrije posvečen Mozartu. Prirejajo ga Italijansko-avstrijski kulturni krožek, Združenje Italija-Avstrija, Inštitut za avstrijsko kulturo v Milanu in Zavod Assicurazio-ni Generali s pokroviteljstvom generalnega avstrijskega konzulata. Nastopila bosta zbor Tržaških madrigalistov ter Tržaški komorni orkester pod vodstvom dirigenta Fabia Nossala. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. V ponedeljek, 11. novembra 1996, ob 20.30 -Koncert baritona Hermanna Preya in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe. TRST 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Umik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Miram ar - Skulptura v parku V parku je na ogled razstava del slikarjev-ki-parjev A.Cavaliere, C.Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž.turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podk-roviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco Na ogled je fotografska razstava v crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese Na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Miramarski park V konjušnici je do »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. GORICA Kulturni dom: Do 31. t.m. bo na ogled razstava likovnih umetnikov iz območja uipe-Jadran z naslovom »Svet brez meja«, ki jo prireja Art ga-lery 2 iz Trsta v sodelovanju z Upravnim odborom KD v Gorici. Urnik: od 9. do 13.ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami. KOROŠKA CELOVEC Bau Holding Kunstforum: Do 16. novembra je na ogled razstava del Christine Zurfluh. Nova mestna galerija ;Na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. Galerija Torbandena Na ogled je razstava v poklon Filippu De Pi-sisu, dela od leta 1926 do 1950. Galerija ISIS - Ul. Corti 3/A Do 7. novembra je na ogled razstava slikarja L.Fattorella z naslovom »Pittura, tragitto creativo«., V isti galeriji »soba A» pa razstavlja tržaški slikar Fulvio Pisani . razstava nosi naslov »Suggestive vedute«. Gostilna »Stalletta«(Sv.Jakob) Do 30. novembra bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine. TRŽIČ »Sala antiche mura«: Na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Minchio. PASSARIANO Villa Manin: Do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava BEUAK Muzej mesta Beljak: Na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Na ogled je razstava del slikarja Klavdija Palčiča z naslovom »Slike«. Od 17.11. bo na ogled razstava Draga DruškoviCa »Grafike«. Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Na ogled je razstava 1 del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril). GLEDALIŠČA SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjevem. Liubliana $ifl n es 16 MIADMMIO 61 mt tf77 BUTTERENDFLV Režija Matjaž Pograjc: Torek, 29. oktobra, ob 19.30: za IZVEN Odprto mladinsko Emil Filipčič: VESELJA DOM. Režija: Nick Upper. Sreda, 30. oktobra, ob 19.30 uri: za IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunovo 14. Liublidhd Gledališče ANE MONRO: KABARET LUCYJORDAN Ponedeljek, 28. oktobra, ob 20.30. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 1 j E. Albee: TRI VISOKE ZENSKE Sreda, 30. oktobra, ob 19. 30: za abonma Študentski D in IZVEN T Partljič * POLITIKA, BOLEZEN MOJA Torek, 29. oktobra, ob 19.30: za IZVEN in KONTO (razprodano) Torek, 5. novembra, ob 19. 30: za IZVEN in KONTO Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 6. novembra, ob 20.30: za IZVEN in KONTO. Malo scena P. Shaffer: EQUUS Sreda, 30. oktobra, ob 21. uri: za IZVEN in KONTO Predstava za gledališke sladokusce. T. Dunham: LJUBEZEN&SEKS&TE RAFIJA Torek, 29. oktobra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljano F. Milčinski, P. Kozak, V. Konjar: PTIČKI BREZ GNEZDA (otroški muzikal) PREMIERA Danes, 27. oktobra, ob 17. uri: IZVEN SNG ČPERA IN BALET Župančičevo 1. Ljubljana R. K. Scedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) Torek, 29. oktobra, ob 19.30: abonma, TOREK, IZBEN, KONTO Sreda, 6. novembra, ob 19.30: abonma SREDA, IZVEN, KONTO Petek, 15. novembra, ob 16.30: abonma SREDA, IZVEN , KONTO SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Gledališki trg 5. Celje P. Shaffer: GORDONINDAR Režiser: Mile Korun Sobota, 9. novembra, ob 17. uri: abonma Študentski večerni in IZVEN E. Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK Režiser: Vito Taufer Torek, 29. oktobra, ob 16.30: abonma I, Gimnazija II Celje in Izven Z. Hočevar: SMEJCI Režiser: Franci Križaj Sreda, 6. novembra, ob 16.30: abonma I, Gimnazija III Celje in izven Četrtek, 7. novembra, ob 16.30: abonma I, Gimnazija III Celje in izven PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica !UMCHLSK< > 0#L\MSKl)OLEH.\LLiž(' Branko KriliC: JAJCE Režiserka: Katja Pegan Torek, 29. oktobra, ob 9., 10.15 in 12. uri: Gostovanje v Kopru Sreda, 30. oktobra, ob 9. uri in 10.15: Gostovanje v Kopru LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2. Maribor Jožicči Riš’ uganke! ZANKE, ZAVOZLANKE,... Za otroke od tri leta dalje Nedelja, 3. novembra, ob 11. uri. RAZSTAVE GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava KRAS - BARJE umetnika Georgija Božinova GLEDALIŠČE Uršula Cetinski: ALMA. Monodrama. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih; igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjev dom. Torek, 29. oktobra, ob 20 uri, v slovenščini VLADO REPNIK / GLEDALIŠČE VR: LAHNO DROBEN PTIC NA DROBNI VEJI. Avtor Vlado Repnik. Produkcija Exodos: Danes, 27. oktobra, ob 20. uri FILM SODOBNI POLJSKI FILM Danes, 27. oktobra, ob 20. uri: Poveljnikova sablja (foto), KUD FRANCE PREŠEREN Korunovo J4. Liubliana Četrtek, 31. oktobra, ob 20. uri: GARY FLOYD BAND, Gry Floyd, pevec izvrstne 'bluesrock' zasedbe Sister Double Happiness in pin-kovskih The Cicks bo s svojo skupino ponovno gostoval v Sloveniji. 'The Voice', kot mu tudi pravijo, obdarjen z najbolj ekspresivnim belim blue-sovskim vokalom, s svojim Jan Jakub Kolški; Ostali filmi: Glasba krožnikov, Jan Jakub Kolški Seznam prešuštnic, Jerzy Stuhr (KD) RAZSTAVE POZDRAVLJENI PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Galerija ČD in 30 zgodovinskih lokacij na področju našega mesta. Razstava bo na ogled do 1. decembra. GLASBA Ponedeljek, 28. oktobra, ob 20. uri: Večer chicaškega bluesa -JUNIOR VVELLS BLUES BAND 'divjim' country&blues bendom že od samega začetka leta 1994 širi meje ameriške tradicionalne glasbe. Kot predskupina bo nastopila ljubljanska zasedba SIK PACK. HUMANITARNO DRUŠTVO M&V NOVIMA Dobrodelni koncert Družinskega tria NOVINA: Danes, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani Kino -Gledališča Tolmin. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. KULTURNE PRIREDITVE. Rogaška Slatino Sreda, 30, oktobra: Veronique Thual-Chauvel-klavir, Francija MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu. MALA GALERIJA Nataša Prosenc: VZROK/REASON video ambient GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji je na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika. GALERIJA SKUC Stari tra 21. Liubliana Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarje. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Na ogled je razstava Edvarda Ravnikarja; arhitekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj in publicist, (do 3. novembra) VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. (do 5. novembra 1996) KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Na ogled je razstava fotografij Marka Radovana: 'Zabriši'. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Na ogled je razstava avtorja Romana Makšeta POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Na ogled je razstava fotografij avtorice Darje Pirkmajer FOTOKLUB MARIBOR. Židovska ul.. pd30 Ob 60-letnici fotokluba je na ogled skupinska razstava HIŠA GALERIJA Ob železnici 8. Maribor Na ogled je razstava umetnice Irene Rimih Galerija Kulturnega centra IVANA NAPOTNIKA. Velenje Na ogled je razstava slik Granca Novinca Rastavni salon POUK C. m. Tita 12. Jesenigg Na ogled je razstava likovnih del Janeza Mohoriča - MolmTka Galerija IVANA GROHARJA Na ogled je razstava slik Jureta Zadnikarja. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Nedelja, 27. oktobra 1996 Slavni manekenki podpirata akcijo proti raku na dojkah Supermanekenki Linda Evangelista in Elizabeth Hurley sta trenutno zelo zaposleni z aktivnostmi, povezanimi z zbiranjem prispevkov za boj proti raku na dojkah. Udeležili sta se tudi odprtja trgovine v New Yorku, ki s svojimi artikli podpira omenjeno akcijo. (Foto: Reuter) Je razstavljena črnska mumija znamenje rasizma? BANYOLES (STA/AP) - Muzej v mestecu Banyoles, ki leži 90 kilometrov severovzhodno od Barcelone, bo kljub protestom, ki prihajajo iz Senegala, obdržal 170 let staro afriško mumijo. Omenjenega moža, ki je bil najverjetneja plemenski poglavar, naj bi konzervirali okrog leta 1830, v katalonskem muzeju pa so ga razstavili pred približno osemdesetimi leti. Mumija sodi med najpomembnejše eksponate antropološkega oddelka muzeja. Senegalske oblasti pa so nedavno v protestnem pismu opozorile, da razstavljanje omenjenega Afričana predstavlja rasistično dejanje. »V muzeju so najrazličnejši ostanki ljudi najrazličnejših ras«, zavraCa oCtke Afričanov glavna kustosinja muzeja, župan Banyolesa pa je zavrnil vsa opozorila španskega zunanjega ministrstva, naj omenejeni primerek odstrani, saj meni, da gre za odločitev mesteca Banyoles in ne Španije kot države. Katalonska vlada se je iz zagate rešila z izgovorom, da muzej ne spada med njene pristojnosti. Kitajce skrbijo astronomski zdravniški računi in predraga stanovanja PEKING (STA/AFP) - Najbolj pereči tegobi današnjega kitajskega delavca sta zdravje in stanovanje, kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je objavilo kitajsko Časopisje. 47 odstotkov vprašanih, zlasti tiste z nizkimi dohodki (od 36 do 60 dolarjev), najbolj skrbi vrtoglava rast cen zdravniških uslug in zdravil. 45 odstotkov vprašanih, med njimi tudi tiste z visokimi dohodki, pa najbolj skrbi reforma stanovanjskega vprašanja, ki se prilagaja tržni ponudbi in povpraševanju. Doslej so namreč javna podjetja skrbela tako za zdravniško oskrbo kot stanovanjska vprašanja svojih zaposlenih, zdaj pa se tega vedno bolj otepajo. Francoski šampanjec za praznovanje novega leta 2000 je že ustekleničen Najboljši francoski šampanjec, s katerim si bodo premožnejši ljudje po vsem svetu nazdravljali ob prihodu leta 2000, je že več kot leto dni ustekleničen in varno spravljen v kleteh francoskih proizvajalcev, šampanjec namreč dobi pravi okus šele po petih do sedmih letih staranja. Posebna polnitev za novo leto 2000 bo nekaj posebnega tudi zaradi cene, saj bo kozarec šampanjca stal 90 ameriških dolarjev. (Foto: Reuter) KRIŽANKA Vodoravno: 1. ime turškega državnika Atatuerka, 6. rimski bog Sonca, 9. ime slovenskega pisatelja Rebule, 10. germanski bogovi, 11. grmičaste rastline z igliCastimi listi in rdečkastimi cveti, 12. postava, 13. uradni spis, 14. nekdanja ameriška teniška igralka (Chris), 15. avtomobilska oznaka italijanskega Viterba, 16. edina hci, 17. glavno mesto Velike Britanije, 19. reka, ki teče skozi Firence, 20. angleška dolžinska mera, 24. ime libijskega voditelja Gadafija, 26. slovenska alpska smučarka (Andreja), 29. mesto in reka v Kazahstanu, 30. izbrana družba, 31. žitarica, 32. ime slovenske pesnice Novy, 33. rusko letovišče ob Črnem morju, 34. ljudstvo v Gani, Evre, 35. prebivalec Loža, 36. ime Češkega verskega reformatorja Husa, 37. prevara. Navpično: 1. vojaška obmejna postojanka, 2. volivec, 3. prometni objekt, 4. otok grške mitološke Čarovnice Kirke, 5. avtomobilska oznaka avstrijskega Lienza, 6. tkanina s svileno, leskotno površino, 7. planota v osrednjem delu ZDA, 8. spisek, seznam, 12. prostor za svinje, 14. ime slovenskega arhitekta Mihevca, 16. prebivalci svetopisemske dežele Edom, 18. kratica za neznanca, 21. kemijski znak za americij, 22. prebivalec ReCice, 23. familija, 25. nadležna žuželka, ki boleče pici, 26. vladar Mirmidonov in Ahilov oce v grški mitologiji, 27. plod oljke, 28. Egidij, lij, 31. vrtnica, 33. brezalkoholna pijaCa, 35. kemijski znak za lutecij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •Eirejpi e( ‘irezoT ‘9A3 ‘peg i[iq ‘?u ‘sjija ‘ng ‘^spoj ‘laureojAj ‘prej ‘ouiy ‘uopuop ‘e;pnpa ‘p9Ag ‘pp ‘SB}S ‘BS9I ‘TZV ‘Z(0]V ‘[Og ‘fBUia)} :0UABJ0p0y\ :OUABJOpOy\ AH.I.ISITH X NEKDANJA POSODICA ZA MAZILO IN DIŠAVE NESREČNA ZENSKA IGRALEC V TEATRU PRIPAD. NEKDANJE JUDOVSKE LOČINE SUP PRI IZVIRU SAVINJE VZDEVEK HINKA BRATUŽA JAVNO PREZIRANJE, IZOBČENJE BUGAJEV VOLČIN ORANJE MESARSKO OPRAVILO NEZMOŽNOST GOVORENJA AVTOR: MARKO DRESCEK PRVA PUST MEZOZOIKA RENU SLOV. PESNIK (JOŽE) POSUSEN PLOD PIMENTOVCA SLOV. PESNIK GRUDEN VEDAO PSIH VZDEVEK FR. PESNIKA GARV ROMAINA FRANC SKUD. (EDOURD) PRIDOBIV. 2IVUENSKE ENERGIJE BRE KISIKA LAHKA VOLNENA TKANINA SESTAV- UALEC LEKSIKONA VERA, VEROVANJE MANJŠI KOSBUGA TELESNA SLABOST ZUTO JABOLKO MOČNO RAZSTRELIVO SLOV. GUSB. (BORIS) SLOV. FILMSKI PUBLICIST (FRANCE) KARL UGERFELD ZRAČNA PLAST KIOBD.ZEMUO ALŽIR. POLIT. (FERHAT) MAKEDON. KOLO PAVEL SIVK GOVORNIK ZRAK (UT.) SKRIVNO RAZODETEJE KAMBOSKI GENERAL (LON) SPEVNA MELODIJA VRSTA AZIJSKE PALME AMER. SKLAD. COPLAND SANDI ČOLNIK SVIC. PISATEU (CLUDE) »ARIANA« OBLIKA SOCVETJA VOJAŠKO POVELJSTVO JOHN ADAMS STAREJŠA ZENSKA ODPRTINA V STENI VAS PRI LJUBLJANI FILM. ZVEZDA V ZDA PANJ ZA SEKANJE INDUSTRIJ- RASTLINA KRAJ PRI OPATUI VELIKA NE-STRUP, KAČA BELGUSKO ZDRAVILSCE ZEUTINA IZ MORSKIH ALG KRAJ PRI ZADRU DALMATINSKO ZIME NEKD. MINISTRICA ZA DELO IN DRUŽINO GL MESTO PROVIN. ADAR TISKARSKE ČRKE IVAN GROHAR PRITR- DILNO ORGANSKA KISLINA (CH3C00H) PRASISEK, KISE SESA NADZEMNI DEL REPE JUDOV SIN VKRSC. MITOLOG. UUBLIAN. TISK. DRUŽINA PRIRODA 'VAVHVN ‘aaoa ‘NVNO ‘1VN ‘Moao ‘VNTISDt VN15DO ‘3dLL ‘HVIV ‘avNravNra ‘HVOV ‘VdS ‘voa 'OTVNl ‘VNtmVM ‘vi ‘avis ‘DS ‘ION ‘vsdrrvnodv ‘H3V ‘OHO ‘alovazo ‘Ti ‘)iN3Ha ‘TVNONV ‘EiVH ‘VllNRLSV ‘vlionaa ‘3VHOOHISH31 ‘TVHMOai ‘VZOiaOHHVNV :onABJopoA :A3LUSHH Nedelja, 27. oktobra 1996 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski wP RAI 2 program RETE 4 ITALIA 1 $T Slovenija 1 ® Koper Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) ■ in 40 (Milje) ■ 7.00 Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh I 7.05 Sv. Mihaela) Kotiček: Kljukčeve dogo- j divSCine TV dnevnik Športna tribuna Pri nas doma: Stanje tiskane informacije v zamejstvu e RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet (vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino. vmes risanke in nan. Harry in Madi-son Aktualno: Linea verde orizzonti - Zelena črta Masa Nabožna odd. Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G,P. Ga-leazzi, don Mazzi), vmes (15.20) športni odd. Cambio di campo, (16.20) Solo per i finali Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Variete: Domenica in Dnevnik Športne vesti Nan.: Uno di noi (i. Gioe-le Dbc, H. Von Stetten, C. Ponzoni) Dnevnik Film: Festa^di laurea (kom.. It. '85, i. C. Delle Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00. 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Nedeljski Disney Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi in Barbara D’ Uršo) Dnevnik, 13.25 oddaja o motorjih Tg2 Motori Aktualna odd.: Teleca-mere e salute (vodi Anna La Rosa) Film: II ritorno del pisto-lero (vestem, ZDA ’66, i. R. Tavlor, A. Martin) Koncert proti lakoti v svetu Tgs Domenica sprint - IP v košarki Dnevnik Tg2 TV film: Caccia mortale (dram., ZDA ’92, i. C. Clarke, N. Quiltera) KOncert proti lakoti v svetu Dnevnik in vreme Zidovska kultura Variete: Tenera e la notte - Nežna je noC Film: Le vie del destino (dram., VB '47, i. A. Nea-gle, Michael VVilding) RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek, 12.55 2. tek Maraton v Benetkah Šport: Quelli che aspeta-no... Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che il cal-cio... (vodi F. Fazio) Športna odd.: Stadio sprint Nan.: La legge di Brid Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja <5] Dnevnik, deželne vesti | Športna nedelja, 2. del Nan.: Giudoce di notte, 6.30 A cuore aperto, 7.30 Giuste sentenze Night Line Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Chi mi ha vi-sto? (vodi E. Folliero) Dnevnik Tg4 Variete: Game Boat Dokumentarec Nan.: Havvaii - Missione speciale Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke Calimero, Puffi Film: Nessuna pieta (krim., ZDA '86, i. R. Cere, Kirn Basinger) Film: Priselila la regina del deserto (kom., Av-stral. '94, i. T. Stamp) C ANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Aktualna odd. o potovanjih in turističnih zanimivostih: Paese che vai (vodita Corrado Tedeschi in Luana Colussi) Nan.: Robinsonovi - Theo v San Franciscu Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Co-stanzo, Claudio Lippi, Paola Barale) Nan.: Časa Vianello -Osem minut v dvigalu Dnevnik TG 5 in vreme Film: II ritorno di San-dokan (pust., It. ’96, i. Kabir Bedi, Romina Power, Fabio Testi, Franco Nero, M. Tayde, 4.) Aktualna odd.:Target (vodi Gaia De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam in Magazine Variete za najmlajše: La nostra inviata Manuela Risanke, 10.55 variete Bim Bum Bam Nan.: Highlander Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva, 13.15 Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Film: Airtport ’75 (dram., ZDA ’75, i. C. Heston) Film: La storia infmita 2 (fant.. ZDA ’90, i. ]o-nathan Brandis) Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: College Variete: Nedeljski «Mai dire gol» Nan.: X-Files - Prepričevalen (i. David Du-chovnv, Gillian Anderson) Šport: Pressing (vodi Rai-mondo Vianello) Italija 1 šport Film: 002 agenti segretis- simi (kom.. It. '64, i. Franchi-Ingrassia) Aktualno: 8 mm # TELE 4 Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Potihoma - NoCni pogo- Nogomet A lige Variete: Fuori orario Nad.: Piccolo mondo an- (dram., ZDA '95. i. Carol Alt, D. Pfeiffer), vmes (0.30) nočni dnevnik vori (vodi G. Marzullo) Lirika tico (’89, i. A. Valli) Film: Fiamme del deser- Pregled tiska Aktualna odd.: Nonsolo- Nočni dnevnik to (dram., VB '49) moda Sredi galaksije zavij levo, Svetovni pokal v alpskem 23. del avstralske nan. smučanju, veleslalom (Z), L. Bernstein - koncerti za prenos mlade, pon. 1. oddaje Euronevvs njjrcn Vsi smo ena družina, List in cvet, 6. del doku- ||p 6. del jap.-kan. dokumen- mentarne oddaje tarne serije Peter Pan club g Obzorja duha Huckleberry Firm, risanke g Ljudje in zemlja Program v slovenskem je- n Naša pesem '95 ziku Nedeljska reportaža TV dnevnik g Dlan v dlani Nočni sodnik, tv serija j$K Tatic, nizozemski film Vesolje je... g TV dnevnik 1 Žrebanje loto In Zavrtimo stare kolute BB Istra in ... g? Po domače jjB Zdravniki s perutmi, nad. TV dnevnik 2, vreme, šport TV dnevnik jg Stranke se predstavljajo Nedeljski športni dnevnik In Zoom Tenis, finale turnirja ATP g Očetje in sinovi TV dnevnik, pon. TV dnevnik 3, vreme fr* Slovenija 2 SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos 1. teka Tedenski izbor: 4x4, oddaja o ljudeh in živalih Sova: Kvantni skok 7. del OtO Hrvaška 1 81] 22.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano ^ SPort: košarka lige A2, 17.00 rokomet lige Al Risanke: Mrs. Pepperpot 23.10 Športna oddaja Film: Tom in Huck (pust., i. A.M. Hall) Personaggi e opinioni ® MONTECARLO 23 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.55 Šport Nan.: Quincy 12.55 SP v smučanju M Papežev blagoslov ^ Šport: Ferrari Day 33 Cartoon Netvvork Šport: TMC Race Športna odd.; Crono Film: Miracolo italiano (kom., It. ’94) Film: E Dio čred la donna (kom., ZDA ’82) ameriške nanizanke SP v alpskem smučanju, ve- leslalom (M), prenos 2. teka Tenis, finale turnirja ATP, prenos iz Stuttgarta Košarka NBA - Action Gimnastika: posnetek iz Maribora SP v alpskem smučanju, M veleslalom (M), posn. Mednarodno tekmovanje v športno ritmični gimnastiki V območju somraka, 55. del ameriške nanizanke Prevzetnost in pristranost, 1. del angleške nad. Kronika Borštnikovega srečanja Živalski svet, 10. del Otroški program «i!il Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Videosmešnice Stik, glasbena oddaja Zadnja afera, film, Poročila Skrita kamera Gettysburg, 2. del ameriške nadaljevanke Otok z zakladom, 2. del ameriške nadaljevanke TV fortuna Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Zadarfest '96. Opazovalnica Policijska akademija 2, ameriška komedija OVEN 21.3.-20.4.: Srečali boste nekoga, ki vam bo v prihodnje v veliko pomoč, ne le pri vzpenjanju navkreber, ampak tudi pri vasem osebnostnem napredovanju. Držite se ga kot samih sebe. BIK 21.4.-20.5.: Notranji hrup vas bo motil malone pri vsem, zato se boste na želje bližnjih odzivali z odporom. Ne prilagajajte se jim, kajti potrebe imajo prednost pred željami. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Svojeglavi boste, zato bo vas partner odšel po svoje. Medtem boste v mini razkadili notranjo nevihto in ga pričakali kot prerojeni. Se večkrat si privoščite samoto. RAK 22. 6. - 22. 7.: Čutih se boste osamljene, zato boste brezglavo riniti v dmzbo. Zaupajte se raje bližnjemu ter se mu razgalite v vseh svojih slabostih, pa se boste izogniti razočaranju. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute za ples; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes nogomet, zimzelene melodije; 15,00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevka tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock underground, vmes (22.00) Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00, 14.00,18.00 PoročP la; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Masa; 10.05 Nedeljsko dopoldne; 10,40 Izbrana proza; 11.00 Koncert; 13,05 Zbori; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20,00 Sedmi dan; 20.15 Iz opernega in komornega opusa ; 22.05 Literarni portret; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKC obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za »Nedelo«; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 DIO; 17.30 Poročila, osmrtnice; 19,30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30. 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7,50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12,30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8,00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Romeo in Jullija (r. B. Kobal); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Tragedija človeka - V Egiptu (prir. in r. A. Jurc); 14.35 Zabavna glasba; 14.45 Iz krajevnih stvarnosti, nato Potpuri; 16.30 šport in glasba; 17.00 Iz Krajevnih stvarnosti, nato Revival; 18.00 50-letnica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (Posnetek s proslave, ki je bila 25. oktobra v Kulturnem domu v Trstu) 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10,17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Kdrnten - Duhovna misel (Hanzi Rosenzopf); 18.00-18.30 6 X 6 - Domače uspešnice. te m LEV 23.7. - 23.8.: V partnerjevi želji po večji bližini boste videli njegovo težnjo po dominaciji, zato se mu boste na vse hipije upirali - vse dokler ne boste spoznali, da rešuje ladjo, DEVICA 24. 8, - 22. 9.: Partner danes žal ne bo imel posluha za vaše načrte, zato boste malce potrti -vse dotlej, dokler se ne boste odkriti za svojega, veliko boljšega od partnerjevega TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Okolica bo vseskozi brenkala na vase občutljive strune. Ne branite se, kajti spoznanja, do katerih se boste ob tem dokopati, bodo neprecenljive vrednosti. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. n.: Svojo podobo o sebi ljubile vse bolj, zato pa jo imajo vse manj radi tisti, zaradi katerih jo gojite. Slabosti, ki jih z njo prikrivate. e, e, so namreč vse bolj očitne. STRELEC 23. TT.-2T. T2.: Nekdo vam bo odkritosrčno zaupal svoje težave in vas poprosil za pomoč. A ko bo zaznal, da trenutno ne zmorete prisluhniti niti sebi, si bo poiskal drugega tolažnika. KOZOROG 22.12. - 20. T.: Mučila vas bo notranja stiska, zato boste nadvse vsiljivi. Imeli boste sreCo; partner vas bo razumel, zato bo obšel vaše muhe in vam pomagal narediti red v gnezdu. VODNAR 21. T. - 19. 2.: Današnji dan boste izkoristili za iskanje poti k lagodnejšem življenju brez dela, s polno radosti in jela. Ce vam uspe, brž objavite svoj recept; povpraševanje je izjemno. RIBI 20. 2. - 20. 3z Nikar se ne vznemirjajte, ko bo partner začel težiti zaradi neke skupne zadeve, ki je že lep čas ne moreta in ne moreta prignati h konca Strpno počakajta na pravi trenutek. , TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. oktobra 1996 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Lo zar deli’ Alaska (dram., ZDA ’60, i. R. Burton, Robert Ryan) Dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Sedem dni v parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Anna Falchi) Vreme, dnevnik in šport Variete: Le torri della zingara (vodita Anna Falchi, Cloris Bosca) Film: In fuga a quattro zampe - Homevvard Bound (pust, ZDA ’92, i. R. Hays, Kirn Greist) Dnevnik Aktualno: Enzo Biagi -Srečanje z M. Mastroian-nijem Nanizanka Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok.: Piro Gobetti Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Jesuit Joe (pust., Kan.-Fr. ’92, i. P. Tarter) Glasba: Non stop RAI 2 7.00 8.10 8.40 11.00 11.30 13.00 14.00 15.00 16.15 16.20 18.10 18.30 18.45 19.55 20.30 Variete za najmlajše Protestantizem Film: L’ ingenua malizio- sa (kom., ZDA ’51, i. J. Allison, V. Johnson), 10.05 nanizanka Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Komisar Kres s Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta- Italija pripoveduje Šport in dnevnik Sereno variabile Nan.: Un caso per due -Primer za dva Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik 20.50 22.00 23.35 0.40 TV film: Inšpektor Der-rick (i. Horst Tappert) TV film: Fiore selvaggio (kom., ZDA '91, i. Beau Bridges, S. Blakely) Dnevnik, vreme, 0.10 Danes v parlamentu, šport Film: Gli scocciatori (kom., Fr. '48, i. B. Blier) M RAI 3 6.00 9.05 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 15.10 15.30 17.00 18.20 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.45 0.30 1.10 Jutranji dnevnik Film: Le baccanti (It.-Fr. ’67, i. Alberto Lupo) Videosapere: Vstop prost, Kinematografija, Skrivnosti glasbe, dok. o živalih, itd. Dnevnik Nan.: ENG - V živo Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik, 15.00 Eurozoom Nan.: Blue Jeans Športno popoldne: nogomet B lige, košarka, itd. Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole (i. I. Di Benedetto), vreme Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-donna (vodi P. Villoresi) Dnevnik, deželne vesti Ponedeljkov proces Variete: Pubblimania Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario RETE 4 6.00 6.40 9.00 12.25 13.30 14.00 14.15 15.30 17.45 18.55 19.25 20.40 23.00 2.25 Nad,: Večna ljubezen TV film: New York New York (’94, i. S. Geers) Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafš, 11.45 Cuore selvaggio, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Rubrika o lepoti in zdravju Nad.: Sentieri Film: Toth e Marcellino (kom., It. '58, i. P. Calvo) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke I Puffi Variete: Campioni di bal-lo (vodi Amadeus) Fihmjl sole a mezzanot-j te (dram., ZDA ’85, i. G. Hines), 2.05 Night Line j Rubrika o lepoti 8 CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.25 18.00 18.45 20.00 20.25 20.50 22.45 23.15 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i, Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme v oddaji: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Sisters (i. Sela Ward, W. Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. R. Ceriotti) Aktualno: Verissimo, tut-ti i colori della cronaca -Dnevna kronika Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: Nel centro del mi-rino (dram., ZDA ’93, i. Clinf Eastvvood, J. Malko-vich, Rene Russo) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik # ITALIA 1 TVS 1 / SREDA, 30. OKTOBRA, OB 20.35 6.10 9.15 9.45 10.20 12.25 13.00 14.25 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.30 22.30 0.00 0.10 1.10 2.05 2.30 3.30 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Superboy Planeta bambino Nan.: Hercules, 11.30 Hi-ghlander Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajše Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Willy, princ iz Bel aira, 15.30 Sweet Valley High Variete: Planet Nan.: Cinque in famiglia, 17.30 Renegade Odprti studio, vreme, 18.55 Spori studio Nan.: Kung Fu, 20.00 La donna esplosiva Film: Scuola di ladri (kom., It. ’86, i. L. Banfi, P. Villaggio, Enrico M. i Salerno, M. Boldi) I Variete: Ponedeljkov j «Mai dire gob Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Goals - angleški nogomet, 0.40 predstavitev pkala prvakov Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: Forever Knight Film: Paolo il freddo S TELE 4 19.30 13.40 15.00 17.00 20.30 21.30 22.00, 23.45 Dogodki in odmevi Nan.: Beverly Hillibillies Rokomet lige Al Film: Morire d’ amore (dram., ’ i. A. Girardot) Športna oddaja Košarka lige Al: Pallaca-nestro Trieste-Stefanel (•) MONTECARLO 13.00 11.00 14.00 15.00 17.00 17.50 20.30 23.30 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15,19.50 Spori Film Nad.: La voce del Signore Variete: Tappeto Volante Variete: Ko bi bili Sherlock Holmes Varieteja: Zap Zap, 19.55 Sei forte! Variete: Roxy Bar Film: Serpico (krim., ZDA ’73, r. Sidney Lu-met, i. Al Padno) Kraljica Margot Francoski film, 1993 Režija: Patrice Chereau. Igrajo: Isabelle Adjani, Daniel Auteuil, Jean-Hughes Anglande, Vincent Perez, Virna Lisi in drugi. Avgusta 1572 sta se poročila Margareta Valoiška in Henrik Navarski. Oba sta imela 19 let. Ona je bila katoličanka, on protestant -hugenot kot so protestantom rekli v Franciji. Film govori o dogodkih in ljudeh pred in po poroki tega para s poudarkom na Margareti Valoiški, znani kot kraljici Margo. Poroka je bila seveda »politična«. Velika intri- gantska in resnična voditeljica države mati Katarina MediCejska je hotela s to poroko »spraviti« katoličane in protestante, predvsem pa obnoviti enotnost države, ki bi jo naj v prihodnje ne razjedali verski spori. Toda stvari so ji ušle iz rok. Namesto »sprave« je sledila znamenita »šentjernejska noe«, ko je šest dni po poročni maši v cerkvi Notre-Da-me prišlo do pokola, v katerem so pobili veC tisoC protestantov - hugenotov, najprej v Parizu, kasneje tudi v drugih mestih. TVS 1 / PETEK, 1. NOVEMBRA, OB 0.20 Lesen ja kova nevesta Tajvanski film, 1994 Režija: Huang Jianxin. Igrajo: Chang Shih, Wang Lan, Ku Paoming in drugi. Preprost kmet Kvi ima nalogo, da pripelje nevesto, toda poti napade srevod tolpa razbojnikov, ki hoče ugrabiti ljubko nevesto. Kvi tvega zanjo svoje življenje, zato se nevesta odloči, da prostovoljno odide z napadalci. Ko pride novica do ženina, sklene, da jo bo šel rešit, pri tem pa se z orožjem smrtno ponesreči. Kasneje se Kvi vrne k razbojnikom in prepriča vodjo, da se dekletu odpove. In tako v družini pokojnega ženina, pripravijo poroko z leseno lutko... Prizor iz filma Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8,05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 18.00 študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22,00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 \Cas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Borštnikovo srečanje; 20.30 S tuijih koncertnih odrov; 22.15 Dvignjena zavesai; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Povver play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13,55 Lo-candina; 16.00 E., State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; Tigrova duša; 8.40 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 32.); 9.40 Zenski ustvarjalnosti na rob; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Simf. orkester R1V Slovenija; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Kultura interkulturnosti; 18.20 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78. tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Nedelja, 27. oktobra 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI f CDEr SREDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6^6 VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se umika iznad naših krajev, za njo pa doteka v višinah nekoliko hladnejši in spet bolj suh zrak. 6 6/1 £59 ^ 1010 ,020 ' - ■: fcsa ^9R9 6 ^ UZBONA -/- .° MADRID 8/20 o Temperaturo zraka so bile izmoljene včeraj ob 7 in 13 url. A ^ -s; n/14 v' - X SPLIT 7/-°SOFUA 7/11 -0IM ,-<2K DANES GRADEC 2/13 1 ZV> M CELOVEC TRBIŽ O 0,12 O o KRANJSKA GORA „ -1/11 O „ TRŽIČ 0/12 CEDADT^ ^ OVIDEM 1™- -‘I. GORICA M.SOBOTA O 4/12 .MARIBOR o KRANJ GORICA o 4,16 4/16 O V POSTOJNA O 0/12 'j-6_V020 CELJE O 3/13 N. MESTO ° O Slovenija: Sprva bo se zmerno do pretežno oblačno, a se bo od zahoda postopno zjasnilo. Najnizje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvi-8je dnevne od 10 do 15. na Prinuir-skem okoli 18 stopinj Celzija. Sosednje pokraime: V krajih zahodno in južno od nas bo večinoma sončno. Drugod bo sprva se zmerno do pretežno oblačno, Cez dan pa se o delno zjasnilo._____________ DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 06.35 in zašlo ob 16.55. Dan bo dolg 10 ur in 20 minut V. JV LUNINE MENE Luna bo vzšla ob 17.45 in zašla ob 07.16. PLIMOVANJE Danes: ob 4.11 najnizje -33 cm. ob 10.15 najvišje 55 cm, ob 16.51 najnizje -59 cm, ob 23.09 najvišje 36. jutri: ob 4.41 najnižje -27 cm, ob 10.41 najvišje 51 cm, ob 17.22 najnižje -58 cm, ob 23.46 najvišje 32 cm. TEMPERATURE REK POSTAJA st C Mura Gornja Radgona 7,1 Sava Radovljica 7,6 Sava Hrastnik 9,1 Sora Suha 7,1 Ljubljanica Moste 9,9 BIOPROGNOZA ^ Vpliv vremena bo dopldne ugoden. popldne in ponoči pa se pri najbolj občutljivih ljudeh lahko pojavijo manjše vremensko pogojene težave Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS ■s# POSTAJA Iška Iška Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja 11,3 9,2 9,6 TEMPERATURE MORJA Portorož Poreč Rovinj Zadar Komiža °C 17.0 18.0 18,0 18,0 18,0 TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m °c 9 7 5 3 1 NHK3 H TRBIŽ O -2,13 ° o KRANJSKA GORA ^ k 2/12 TR2.C -2/13 GRADEC 0/13 9 GRADEC -1/13 sm MARIBOR O 0/15 M. SOBOTA o i/i4 •! j ČEDAD— O KRANJ ©VIDEM rN < 3/16 ^N. GORICA CjS goricaF^o 3/17 ° POSTOJNA 6^X3 o -2'13 CELJE O o/is O PTUJ „__________^ 1 N. MESTO o °'15^ KOČEVJE IA©R(B „„ oim.1 ‘4 Slovenija: V ponedeljek bo sprva delno jasno, po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Cez dan se bo postopno pooblačilo. V torek bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. 0,0 J ^ J ^ *UW**II v J k |- Rally v znamenju sončne energije Internet odslej povezuje tudi pogrebce, kot priča primer avstralske »Hegire« Oblak pepela nad Filipini SYDNEY - Tehnološke iznajdbe prinašajo nove navade na vseh področjih, tudi glede pogrebnih svečanosti. Odslej bo internet združeval tudi pogrebce: v Avstraliji je zaradi infarkta umrla 42-letna Wendy Ingram, ki je bila povezana kot Hegira. Živela je v Melbournu, kjer so jo tudi pokopali, vendar njeni prijatelji z vsega sveta bi se seveda ne mogli udeležili pogrebne svečanosti. Zato sta se njena otroka, 16-letni Luke in 14-letna Heidi odločila za rešitev, ki se je jima žela najprimernejša. Svečanost po inter- SYDNEY - Danes se bo v Darwinu v severni Avstraliji začel četrti rally za avtomobile na sonCni pogon - World Solar Challenge. Približno 55 tekmovalcev iz trinajstih držav z Italijo vred bo prevozilo 3.000 kilometrov dolgo progo do Adelaideja na jugu celine. Glavni avstralski konkurent bo konzorcij Aurora iz Melbourna, katerega vozilo je stalo 3, 5 milijarde lir. Italijana Alessandro Scorcio-ni in Luigi Parmegiani bosta upravljala nekakšno štirikolesno torpedo s sončnimi panoji, a tudi pedali. Na fotografiji (Ap) eden od tekmovalcev Med večerjo je gostiteljev sin gostu ukradel avtomobil NAEPELJ - Oče ga je povabil na-večerjo, sin pa mu je ukradel avtomobil-, ki je bil parkiran pred poslopjem. Tatinski sin, 29-letni Francesco Rossi je naknadno zahteval od očetovega povabljenca, naj mu za »varno spravljeno« lancio prismo plaCa 800 tisoC lir in avtomobil bo spet v njegovih rokah. Vendar pa je okradeni rajši telefoniral karabinjerjem, jih obvestil o vsem in tako so na dogovorjeno srečanje prišli tudi možje postave, ki so Francesca Rossija in njegovega pajdaša, 25-letnega Guida Coppolo aretirali. Ukradeni avtomobil je bil parkiran nedaleč stran in so ga takoj vrnili zakonitemu lastniku. Vzkipljiva miss Kanade na sodišču zaradi prelepa ST. JOHN’S (Kanada) - Lepa, vendar hitre jeze: 20-letna Dani-elle House je bila šele pred tednom dni proglašena za najlepšo med kanadskimi lepoticami, ko se je že znašla na sodišču zaradi pretepa. V nekem lokalu naj bi napadla spremljevalko svojega bivšega zaročenca, po policijskem zapisniku, naj bi jo razjarjena miss tako močno udarila po obrazu, da ji je zlomila zob in ji zadala veC ran. Ce bo priznana za krivo, se kanadska miss ne bo mogla udeležiti mednarodnega lepotnega tekmovanja na Jamajki. netu je trajala kar Štiri ure, preko pogovorne linije, ki je navadno posvečena filozofiji, pa je sodelovalo okoli 50 ljudi. Vsak je sedel pred svojim računalnikom, posamezni računalniki so bili povezani z modemom. Udeleženci pogrebne svečanosti so brali odlomke iz Svetega pisma, otroka umrle pa sta tekste prepisala, ostali so se vključili naknadno in'napisali svoja mnenja. Ena izmed prijateljic je tudi ustvarila posebno spominsko stran, ki jo lahko poiščejo vsi, ki so povezani s sistemom. Če je desno uho daljše od levega si humanist MOSKVA - Skupina ruskih znanstvenikov je prišla do zaključka, da se ustvarjalne sposobnosti človeka odražajo v dolžini ušes, ki ni pri nikomer enaka, ampak je eno za dva milimetra daljše od drugega. Vprašanje je samo, katero. Ce je daljše levo uho, si nagnjen k znanstvenim, če pa je daljše desno, potem ti bolj ležijo humanistične vede, zatrjujejo ruski raziskovalci. FILIPINI - Oblak pepela je skorajda prekril mednarodno letališče Clark v predelu Papanga, ki je severno, nedaleč stran od glavnega mesta Manile. Bila je posledica petkove erupcije vulkana Pinatubo, do eksplozije pa je prišlo, ko je doloCena količina deževnice - v petek je namreč na tistem področju deževalo - prišla v kontakt z vulkanovo lavo (foto AP).