' ■ 1 :'•( -

J


nedelj in praznikov.
GLAS
delavcev v AmerikL
The only* Slovenje drtr*
in the United States Issued every day* eaceg* Sundays and HoBdayfc.
KBLXFON PISARNE: 4607 OOITLAIDT.		Smo Mani September 21, 1001, at the M QCtae at HMr Tmk, V. T, mader tke Aet ef tenj	press of March S, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT
NO. 134. — ŠTEV. 134.		NEW* YORK, WEDNESDAY, JUNE i, 1909. — SREDA, 9. ROŽNIKA, 1909.		VOLUME XV3X — LETNIK XVXL
Ni Ellis Islandu. V prid pitne vodne.
VSAKA PIJAČA, KI JE HUJ&A, KAKOR VODA, JE SEDAJ HA NASELNI&KEM OTOKU PREPOVEDANA.
JU »Mrtniit-wn otoka je »vladal* prohibicija in deer v prid
TIMrijOTOT.
MEDNARODNA ZBIRKA JERU-6A.
Končno je prišlo vendar tako da-leč, da je prohibicija v Ameriki saj ▼ nekem pogleda koristna, — kajti zavladala je na našem naselniškem otoku Ellis Islandu, kjer je v prid •lažbe in tudi v prid naseljencev samih nad vse koristna. Novodošleci, ki si t Ameriki iščejo novo domovino sedaj ae dobe niti jedne kapljice kake opojne pijače, kajti na otoka prevladuje le voda. Vse pa, kar je hujše, kakor voda in kar se je našlo pri naseljencih, jim je hilo jedno-s ta v no odvzeto in konfiscirano. Steklenice in sodčke v kterih so imeli naseljenci svoje krepilne pijače, so ■pravili ▼ posebne omare in na nje •o prilepili listke z imeni lastnikov. Tekom pol ure so bile razne omare napolnjene in so izgledale tako, kakor da so pripravljene za otvoritev kake velike gostilne, v kterej se toči vsakovrstni evropski jeruš.
Pri Madjarih se je dobilo mnogo vina in Mad j ari so žalostno gledali za svojimi čutaricami, ktere so morale v omaro. Hrvatje in Srbi so se »orali ločiti od svojega slivovca, zopet dragi od navadnega jeruša itd. V omari je kmalo nastala velika zbirka vseh evropskih opojnih pijač, le šampanjca in nemškega jabolčni ka ni bilo med temi pijačami. Tu je sedaj tudi videti vsakovrstne evropske fteklenice in celo steklenice, ka-koršnje so tudi na Slovenskem znane pod imenom "sauerbrunarce" na otoku ne manjkajo.
Vsled tega je sedaj na naselniškem otoku videti vse polno žalostnih obrazov, kajti med naseljenci, zlasti pa med onimi, ki prihajajo iz ma-djarske pnste je mnogo takih, ki do-sedaj Se niso čutili vode riti v želod en, niti na svojej koži.
Prohibicija je na otoka zavladala valed tega, ker so naseljenci premar-ljivo pili in se krepčali. Ko so pa to storili, so poe-tali preveč navdušeni in v takem navdušenju bi se prav lahko pripetilo, da bi kak naseljenec ostavil gostoljuben otok in odplaval na bližnje newjerseysko obrežje. To se pa mora po zakonu preprečiti. Na otoku se zatrjuje tudi, da so poleg pijače zaplenili nekoliko orožja, tako da bi končno lahko pri-šlo do naselniške revolte, proti kterej bi nradniki in tolmači na otoka ničesar ne opravili, kajti tudi uradniki in tolmači so dobri prijatelji kapljiee, ki je močnejša od vode. Ker je pa previdnost boljša, kako* junaštvo, je na otoka zavladala sedaj prohibieija.
V minolem tedna se je na otoka izkrealo 21.000 naseljencev, od kterih so jih 1900 pridržali za inkvizicijo. Od teh jih bodo 257 poslali domov.
-o-
TROJNA RAZ8TRELBA V BROOKLYNU.
Kaj je whiskey pe mnenju vladinih zastopnikov.
TOZADEVNA IZJAVA ZVEZINE-GA GLAVNEGA SOLICI-TORJA LLOYD W. BOWESA.
Pobarvan alkohol, ki je namešan z raznimi dišavami, še ni whiskey.
URADNA IZJAVA.
Washington, 8. junija. Zvezia glavni solicitor Lloyd W. Bowes je predložil predsednika Taftu izjavo, kaj pomen j a beseda "whiskey" v onem smislu, kakor določa zakon. Solicitor je bil skrajno natančen pri svojej preiskavi in je prišel tem povodom do mnenja in prepričanja, da naše ljudstvo tedaj, ko je bil sprejet zakon v varstvo jestvin in pijač, ni mislilo na to, da whiskey, ki ni izdelan iz one tvarine iz ktere se izdeluje taka pijača, ni pravi whiskey, Ljudje so se pred vsem ravnali po tem, da ima whiskey poseben okus in svoje posebne lastnosti, in da je toraj le ona pijača pravi whiskey, ki ima te lastnosti.
Vendar pa ne more nihče trditi, da je kaka pijača whiskey ali brandy, akc ima ravno tako barvo in tak okus, kakor pravi whiskey in pravi brandy. Toda takega "whiskeya" in "brandyja" se pri nas več proda in povžije, kakor pravega in vsled tega je tudi pravilno, ako se tako pijačo označuje pod imenom pravega whiskey a in brandyja.
Solicitor je tudi mnenja, da whiskey nima kakega posebnega namena, in di se ga vsled tega lahko rabi kot navadno pijačo ali pa zdravilo. Poljedelski oddelek naše vlade pa zavzema povsem drugačno stališče in želi, da bi se pri nas prodajalo le pravo blago, ki je znano pod imenom whiskey. Predsednik Taft o tem vprašanju še ni izrazil svojegn mnenja.
je sledil požar, ki je na-pravil sa f200,000 škode.
T petnadstropnem poslopja 56—64 Garden St. v Brooklyn borough v New Torka, ki je last Mslt Diatose Co., so se včeraj pripetile tri raz-strelbe, ktere so sledile jed na dru-pj, tako, da je med prebivalstvom Bosh wick Avenue in Gsrden Street velika panika. Pkoraj vsa v soseščini so so razbila. Bas-stretbi je sledil velik požar, ki je ▼ razdejal vse poslopje ime-tvrdke in napravil ss 200 ti-Ekode. Na lies mesta m prihitele tri eotaMe gasileev. Ka-
kajti takoj nato je poriopje je MJo hi-
ANARHISTIČNA PROPAGANDA.
Njej so prišli na sled v vojski in mornarici.
Washington, 8. junija. Mornarični tajnik je predsedniku in članom kabineta doprinesel razne dokaze, iz kterih je razvidno, da se med mož-tvom naše vojne mornarice, kakor tudi med vojaštvom agituje v prid anarhizma.. Vsled teh dokazov je sedaj vlada v velikih skrbeh, kajti taka propaganda zamorc izdatno škodovati službovanju in zanesljivosti vojske in mornarice. Mornarični tajnik bode sedaj naprosil, da se mu dovoli proti odgovornim osobam kar najstrožje nastopiti.
Tozadevna preiskava se je vršila tajno in tako se je tudi dognalo, ke-do je izdelal anarhistične pozive in okrožnice, ktere so potem po poŠti razpošiljali vsem mornarjem in vojakom. O vspehih preiskave se dose-daj javnosti ni poročalo, kajti ako bi vlada prestrogo nastopila, potem bi se jej lahko očitalo, da ne spoštuje svobode govora in pisave. Agitacija je pa med mornarji in vojaki sedaj tako napredovala, da je vlada prisiljena nekaj storiti, da stori temu konec. Več vojakov je že vsled te propagande ušlo in dosedaj ni-jednega niso zamogli najti.
"In dear Old Kentucky". Krvna osveta.
NA BIVŠEGA ŠERIFA OOUNTY-JA BREATHITT, EDWARD CALLAHANA SO ZA-VRATNI MORILCI STRELJALI.
Šerif je bil najboljši zaveznik po lastnem sinu ustreljenega Hargisa.
PREPREČENA POMOO.
Jackson, Ky., 8. junija. Včeraj zjutraj med 4. in 5. uro so nepoznani zavratni morilci streljali na bivšega šerifa countyja Breathitt, Edw. Callahana. ki je bil najboljši pristaš pred par meseci po svojem lastnem sinu ustreljenega Hargisa. Šerifa je pogodila krogi j a, ko je prišel zjutraj na vrata svoje hiše, ki se nahaja v Crockettsville. Medtem, ko nekteri trdijo, da so Hargisovi nasprotniki streljali na njegovega prijatelja, trdijo drugi, da so morilci ki so napadli Callahana, ljudje, ki se prepirajo radi uprave neke cerkve v Long Creeku, kjer je ranjenec diakon. Callahan je dokaj nevarno ranjen.
Napadalci so se pri napadu uprav živinsko obnašali Ko je prišla Calla-hanova žena, ali pa kak drug član njegove rodbine k vratim, da odnese ranjenca na varno, so napadalci streljali tudi na njo. Mogoče je tudi, da >o napadalci nameravali pomoriti vso rodbino, kajti tedaj, ko je Callahana pogodila kroglja, je nekdo ustrelil tudi na njegovega sina, ki je prišel iz očetovega hleva, ki se nahaja v neposrednej bližini hiše, Kroglja mu je prodrla le klobuk, ne da bi ga ranila.
Sledeči parmki cd A u»tro-Americana proge od plujejo iz New Torka v Trst in Reko:
LAURA odpluje dne 9. junija.
OCEANIA •dpšeje dne 1«. jmaija.
MARTHA WASHINGTON odplnje dne 23 junija.
8 temi parniki dodajo Slovenci in Hrvati	v svoj mjotui
to*
fc
Ponarejen denar v prometu.
Washington, 8. junija. Uradniki yvezinega urada detektivov so prišli -.»a sled izvrstno ponarejenim bankovcem po deset dolarjev, kteri krožijo v raznih delih republike. Kakor trdijo zvedene i, so desetaki izvrs-tno ponarejeni. Bankovci, k; so ponarejeni, so certifikati desetakov Citizens Nacijonalne banke v New Yor ku, na kterih je slika pokojnega predsednika M«K3nleya. Der.ar je izr-.ielan na dvojnem papirju med kte-rim so posute svilene niti, kakor na pravem denarju. Le številke so pomanjkljivo izdelane, ker niso jedna-ko velike. Rudeči pečat je tako dobro ponarejen, da ni ločiti od pravega.
Samomor v Niagari.
Niagara Falls> N. Y., 8. junija. Štiriindvajsetletna Mrs. Sara Cohen iz Buffalo, N. Y., je včeraj popolud-ne skočila v vodopade in sicer iz oragega otoka, ki spada k takozva-nim Sisters Islands. Njen mož i o-troci so bili v njenej neposrednej bližini, ko je izvršila samomor. Ne da bi premišljal, je tudi njen mož skočil za njo, da jo reši, toda deroča voda je takoj oba odnesla. Zeno je voda kmalo odnesla v vodopade, dočim se je možu posrečilo prijeti se za neko skalo, kjer se je v pričo velike množice držal pol ure, dokler niso prišli možje, kteri so mu podali vrvi in ga potem srečno potegnili na kopno. Truplo njegove žene so zvečer našli.
Požigalci v New Jerseyu.
V klobnčarni, Prove, Quinlan & Moore v Orange, N. J., je nastal velik požar, ki je napravil za $20,000 Škode. Med imenovano tvrdko in njenimi delavci traja prepir radi pripoznanja unije že od januarja dalje in vsled tega so člani ivrdke mnenja, da je najbrže kedo nalašč za-Žgal njihovo tovarno.
V zrakoplovu preko Atlantika
Chicago, I1L, 8. junija. Bivši urednik Jos. Brucker naznanja, da bode \ prihodnjej spomladi skušal v zrakoplova poleteti preko Atlantika, kajti potovanje v zrakoplovu, ki je pravilno izdelan, ne bode niti malo nevarno. Potoval bode is Evrope v Ameriko in upa, da bo prišel na zem-Ijo na Cabi ali pa v Bredn jej
Teritorij Alaska dobi svojo postavodajo.
V	ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI JE DELEGAT TERITORIJA A-
LASKA VLOŽIL TOZADEVNI PREDLOG.
V	vsakem sodnem okraja naj ae iz-
volita po dva senatorja.
V GLAVNEM MESTU JUNEAU.
Washington, 8. junija. Delegat teritorija Alaska^ Wickersham, je v zastopniške j zbornici vložil predlog, vsled kterega naj imenovani teritorij dobi svojo lastno postavodajo, ktera naj šteje 24 članov. Glasom tega predloga naj ima nova postavoda-ja senat, ki bode štel osem senatorjev in zastopniško zborni^ ki bode imela 16 članov. Alaska je razdeljena v štiri sodne okraje in v vsakem okraju naj se izvolijo po dva senatorja in po štirje zastopniki. Volitve naj ee vrše vedno prvega torka po prvem ponedeljku v novembru. Prve volitve naj se vrše v novembru prihodnjega leta.
Predlog tudi določa, naj bode sedež postavodaje mesto Juneau in tam naj se postavodaja v prvič snide v drugem ponedeljku meseca januarja leta 1911. Zasedanje postavo-daje naj ne traja dalj, kakor šestdeset dni v dveh letih. Vsi ruski podaniki, kteri so bili leta 1867 naseljeni v Alaski, naj se proglase za državljane teritorija Alaska in vsem naj se podeli volilna pravica.
Predlog so izročili teritorijalnemu odseku in je upati, da bode sprejet in kmalo postal za"kon.
Poslovanje kongresa. Puerto Rico-Bill.
ZASTOPNIŠKA ZBORNICA JE SPREJELA IN POTRDILA ZAKON ZA PUERTO RICO.
Predlog je bil eprejet v svojej prvotne j obliki brez amendmentev.
RESOLUCIJE.

Kradla je, da bi se dopadala svojemu moža.
Ker je hotela biti l«jpa, da bi svojemu soprogu bolj dopadala, je poslala May D. <iill iz 448 Clinton St., Lrooklvn Borough, New York, tatica.
Ko so predvčerajšnjim detektivi njeno stanovanje preiskali, so našli v vrednosti za več sto dolarjev plena. "Kradla sem zjutraj, popoldan in zvečer", je izpovedala mlada žena.
"Kradla sem, ker sem videla, da se me je moj soprog naveličal, ko sem izgubila naravni kras. Da bi si <ra obdržala, sem se morala elegantno oblačiti in sredstva za to sem si pridobivala potom kraje", je pristavila.
Po Miss Grace Berg, ki je nastavljena v neki veliki trgovini kot de-tektivinja, je bila Gill predvčerajšnjim zasačena, ko je poskušala ukrasti celo partijo rokavic, žepnih robcev, nogavic in drugo.
Kriminalni uradnik Lynch jo je prepeljal v glavni policijski stan in ko je zasačeno tatico vizitirala policijska žena, so dobili pri tatici blaga v vrednosti do $50. Kasneje jo je spremil detektiv na stanovanje in tam je izročila krasno spomladno obleko, ktero je ukradla. Tudi lep svetlorujav solnčnik je zmaknila.
Izjavila je, da je ukradla pomladno obleko, da bi prisostvovala nekemu bazarju Country kluba v Morris-tuwnu, N. J. Celo panama-slamnik so našli v njenem stanovanja, kterega je tudi ukradla.
Kradljivo srako so prepeljali na policijsko sodišče na Adams Street in jo obdržali pod $500 varščine. Aretovanka zagotavlja, da njen soprog, ki je baje dekoracijski slikar, o njeni tatvini ni ničesar vedet Tudi je povedala, da je njen brat Jos. Lyons v katoliških cerkvah v Brooklyn Borough) nastavljen kot organist. Kljub pridnemu iskanja ae do sedaj Še ni posrečilo najti soproga ali brata. Čudno je, da so našli v obleki dolgopretnioe najbrže od nje pisano pismo, na kterem je podpisana neka M. E. Page.
$10,000 poneverfl
New Haven, Conn., 8. jnnija. Tukaj so zaprli knjigovodjo Frederick H. Brighama, ki je delal pri Merchants National tenki, kajti ohdol-ien je, da je poneveril $10,000 banš-
Washington, 8. junija. V zastop-niškej zbornici so sprejeli zakon za našo kolonijo Puerto Rico in sicer v prvotnej obliki, kajti nihče ni predlagal kake spremenitve prvotnega predloga. Novi zakon določa, da je vedno, kadar puertoriška postavodaja neče privoliti v proračun za prihodnje leto, smatrati proračun sedanjega leta veljavnim tudi za prihodnje leto. Vsako bodoče poročilo ki je uradnega značaja naj se v nadalje pošlje direktno posebnej po predsedniku imenovanej eksekutiv-nej oblasti, ki je del vlade Zjed. držav in ki naj ima jurisdikcijo nad vsemi inzularnimi posesti Zjedinje-nih držav.
Prihodnja zbornična seja se vrši v četrtek.
Zastopnik Hull iz države Tennessee, je vložil tudi resolucijo, s ktero se naprosi predsednika Tafta, naj ukaže državnemu tajniku, naj pošlje kongresu vsa poročila, ktera je dobil iz raznih republik, o južnej obrti in trgovini.
Tudi zastopnik Rodenberg iz države Illinois je vložil resolucijo, vsled ktere naj se dovoli svota 300 tisoč dol. za vdeležitev in uradno za stopstvo pri razstavi v Brnselju, ktera se bode vršila v imenovanem evropskem mestu prihodnje leto.
Zjed. države in poslan, zbornica v Rimu.
DOSEDANJE POGODBE MED ZJED. DRŽAVAMI IN ITALIJO SO BAJE NE-DOSTATNE.
V zbornici se je razpravljalo o nekem ubitem Italijana, čegar vdova ni dobila odškodnine.
IZSELJEVANJE.
Iz Avstro-Ogrske. Kriza na Ogrskem.
OGRSKI MINISTRI SO PREDLOŽILI FRAN JOSIPU NAČRT ZA REŠITEV SEDANJE KRIZE.
Fran Josip je na Dunaju sprejel v avdijenco ministra Andras-syja in Košuta.
SKUPNA BANKA.
EMA GOLDMAN PRI MILIJONARJIH.
Govorila je v Orange, N. J.
Polieija v Orange, N. J., ni zmogla preprečiti, da bi znana anarlii-stinja v imenovanem mestu ne priredila predavanje "o modernei drami". Predavanje se je vršilo vče-laj zvečer v hlevu milijonarja Joel F. Freemana na Central Ave. Policijski šef je stal v neposrednej bližini govornice, toda miru ni kalil in je ves čas molčal.
Tudi drugi agent je countyja se niso upali motiti predavanja, dasirav-no so še pred par dnevi zagotovili, da Ema ne bode smela v imenovanem mestu govoriti. Ker je pa bila v varstvu milijonarjev, se jej ni nič zalega zgodilo. Govornica je govorila skoraj jedno uro. Z njo zajedno je dospel v Orange tudi znani anarhist Aleksander Berkman in še šest drugih, kteri vsi bivajo inaee v New Yorku.
Predavanje bi se moralo vršiti v Englisbevej dvorani, ktero so milijonarji najeli, toda policija je ea-branila vhod in potem se je vršilo predavanje, kakor rečeno, v hlevu milijonarja Freemana. Hlev je velik, toda množica, ki se nabrala na ulici, ni zamogla v poslopje, v ktero je prišlo jedva kakih 1000 ljudi. Na ulici so bili tudi vsi policaji, da so vzdrževali red. Ko je Ema prenehala s svojim govorom, so jej vsi navzoči ploskali in podali desnico.
Slovenske novice.
Iz Colombo na indijskem otoku C'eylonn nam je pripoelal rojak Fran Petek, ki je na pota v Adelaide, Avstralija, krasne razglednice, ki predstavljajo znamenite kraje in razvali-ne starega indijskega mesta Anura-dahapura, kakor tudi prekrasne tro-pične scenerije obrežja Bambalapi-tya. Brina hvala in srečno potovanje !
Sto hii sgorelo.
Presque Isle, Me., 8. junija. Včeraj zvečer je skoraj petina tukajšnjega kraja sgorelo. Požar je razdejal sto hii. Zgorelo je tudi lopo avetiiče prostozidarjev in neka eer-kev, kakor tudi tovorni koMm Canadian Pacifte
Rim, 8. junija. V italijanski poslanski zbornici je včeraj poslanec Luciani opozoril italijansko vlaao na razsodbo nekega pennsylvanskega sodišča, ktero je odreklo vdovi italijanskega delavca Majorano, ki je bil na B. & O. železnici ubit, vsako odškodnino. Luciano je povdarjal, da je dotična razsodba v protislovju > pogodbami, ktere so sklenile Zjed. države z Italijo. Vsled tega naj se o tej zadevi še v nadalje preiskuje in jo dožene tako dalee, da končno najvišje ameriško sodišče, ali pa celo haaški tribunal izda razsodbo in da pride vdova pokojnega delavca do svoje praviee, za ktero jej jamčijo pogodbe med Zjed. državami in Italijo.
Na tozadevni Lucianov govor je odgovoril italijanski minister ino-stranih del Tittoni, ki je zatrdil, da
se po načinu, kterega je poslanec predlagal ne bode zamoglo postopati, ker je od delavčeve smrti naprej poteklo že precej časa. Obljubil pa je, da bode skrbel, da se sedanje pogodbe z Zjed. državami preinačijo, tako da bodo za delavce, ki prihajajo iz Italije v Ameriko ugodnejše.
Italija namerava v Ameriki reor-ganizovati svoje konzulate. Tudi bode zbornici predložil posebne izsel-niške zakone, kteri se bodo nanašali tudi na ponesrečene izseljence.

Nesreča na železnici.
Tarrytovvn, N. Y., 7. junija. Neki Frank Morran je včeraj prišel na progo New York Central železnice in v tem trenotku je pridirjal na lice mesta tudi ekspresni vlak, ki ga je na mestu povozil. Njegovo truplo je bilo tako razmesarjeno, da so morali posamezne komade zaviti v platno. Pri pokojniku so našli pismo, ktero mu je pisala neka Josie Hill-singer iz Oneonte, N. Y.
Gozdni požar v Coloradu.
McCloud, Colo., 8. junija. V bližini tukajšnjega mesta divja gozdni požar, ki se približuje velikej zalogi stavbinskega lesa, ki je last neke tukajšnje tvrdke. Od tu so poslali večje število delavcev, ki bodo skušali požar omejiti ali pa pogasiti. Nevarnost je zelo velika, kajti požar je le še dobro miljo oddaljen od velikega skladišča smodnika, v kterem je več nego jeden vagon raznega razstreljiva. Drvarji v vsej ukolici že dalj časa štrajkajo m sedaj čuva milica imenovano skladišče. Prebivalci okolice so se že pripravili na beg.
Vsenčilišče v nevarnosti.
Norman, Okla., 8. junija. V mino-lej noči je stražilo nad sto dijakov tukajšnje državno vseučilišče, kajti vodstvo vseučilišča je zvedelo, da nameravajo zločinci požgati razna poslopja imenovanega zavoda. Takoj zvečer so nepoznani ljudje z dinami-tem razstrelili vodovodne eevi, po kterih prihaja voda v vseučilišče, tako da bi bilo v slučaju požara vsako gašenje nemogoče. Ker je pričakovati, da pridejo danes po noči požigalci, morajo dijaki zopet skrbno čuvati vsa vseučiliščna poslopja.
Najstarejši penzijonist.
Middletown, N. Y., 8. junija. Najstarejši človek, ki dobiva v Zjedinje-nih državah pokojnino, je Mieaja Wise iz Beaver Brooka, Sullivan eo. Imenovani penxijoniBt je sedaj star 108 1st in vlada ga je ravnokar dala po posebnih zdravnikih preiskati
Wise je svoječasno shaSil pri She-ridanovej konjiči in ae je udeležil bitke v doimi
Dunaj, 9. junija. Cesar Fran Josip je včeraj sprejel v avdijenco dva ogrska ministra, in sicer ministra Lotra jUi zadev "grofa"' A^drassy-ja in trgovins-kega ministra Fran Košuta. Ministra sta prinesla na Dunaj razne načrt-e s kterimi bi bilo mogoče rešiti sedanjo krizo na Oirr-skem. Načrte sta izdelala oba ministra zajedno z naučnim ministrom Apponyijem. Dosedaj so nameravali ustanoviti novo ministerstvo, kterega člani naj bi bili pristaši stranke neodvisnosti, toda ta načrt so sedaj definitivno opustili.
Omenjena dva ministra sta predložila Fran Josipu načrte, glasom kterih naj zavzame mesto koalicije v '.jadalje takozvana fuzija, ktera naj izdela skupen program, kterega naj potem kralj odobri. Ta program naj določa spravo z Avstrijo in med strankami, kar naj se pa zgodi šele po preteku mnogih let. Do leta 1917 naj estaneta Avstrija in Ogrska v gospodarskej skupnosti in potem naj se nvedo carine med obema državnima polovicama. Ogrska naj glede vojaštva dobi zopet nove koncesije, toda skupna avstro - ogrska banka, naj obstoji še v nadalje.
Kako je vspela avdijenca, dosedaj še ni znauoi vendar se pa zatrjuje, da se s takim načrtom Fran Josip ne bode zadovoljil in da bodo ideje glede fuzije splavale po vodi.
Nevarna igrača.
Atlanta, Ga., 8. junija. Brata Williams, ki sta stara 6 oz. S let, sta zajedno z nekim drugim dečkom sklenila obnoviti neko obešanje, koje sta videla v kinematografu. Vsled tega so potem dečki prijeli 61etnega dečka Girarda in so ga za hdšo obesili. Ko so pa videli, kaj so storili, so prišli k sta rišem in jim jokaje naznanili, da je Girard mrtev. Ko so prišli stariši na lice mesta, je bil deček že ves črn in zdravnik je moral dve uri delati, predno ga je obudil. Kljub temu je pa še dvomljivo, bode li deček ostal pri življenju.
Morilec pri sodišču ustreljen.
St. Louis, Mo., 8. junija. William Kane je včeraj na mostovžu tukajšnjega sodišča ustrelil Frederick Mohtrleja, ki je pred par tedni umoril konštablerja Sam Younga. Kane je bil preje deputy pri Youngu. Ro so včeraj dovedli jetnika k sodišču, da se prične proti njemu obravnava, je pričel nanj streljati.
$260,000 škode.
Presque Isle, Me., 8. junija. Vmi-nolej noči je tu nastal požar, ki je uničil 126 hiš in druzih poslopij in napravil za $250,000 škode.
Oenarje v staro (temniRo
® 9 li^i..............M
•	............ 1M
•	............ Mi
•	1*1.7»............ m
............
« 1W0.00 ............ 6090
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma ae nakazaue vsote popolnoma splačajo brez vinarja odbitka.
Naša denarne poiiljatve igpiahjja 9. kr. poštni hranilni nad v U. do JL M.
Deaaarj* nam poslati j« najprilič-do OH.OO v gotovini v
m mm
m m

wm.
m'
"GLAS NARODA"
(Stovsnic Dally.;
Owned and published by the Slov*nlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAK8ER, President
VICTOR V ALJ AVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
- pol leta.........1.50
" leto za mesto New York . . . 4.00 M pol leta za mesto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto . . . . 4.50
" " pol leta.....2.60
" " četrt leta . . „ . 1.75
•GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") tamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advartiaementa on agr««mant.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ee ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri Bpremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tu<li prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-
rfov :
"GLAS NARODA"
#S Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Za Perzijo.
nosti od perzijskega Šaha, sta sedaj za bodočnost sklenili, v Perziji vedno soglasno in sknpno nastopiti. Za obe državi je namreč ugodnejše, da
nastopata po skupnem programu/ ^ }*>) z Napoleonom. Tudi v
Ako naši čitatelji ogledujejo zemljevid, na kterem je med drugim tudi veliko ozemlje, ktero ima sedaj ime "Perzija", potem lahko vidijo, da meji slednje na severu na Trans-kavkazijo, oziroma na Rusijo, dočim meji na iztoku na Afganistan, oziroma indirektn" na ozemlje angleške sfere. Za naš današnji članek je pa najvažnejše dejstvo, da se nahaja Perzija ob istoimenskem zalivu, kte-ri jo spaja na ta način z Indijskim oceanom ali svetovnim morjem.
Za staro zgodovino Perzije, oziroma onega velikanskega cesarstva, ktero je imelo v starih časih tako ime in ki je bilo petkrat večje, kakor je danes, se danes nihče več mnogo ne zmeni. Imena Kiros (na Slovenskem so nam pravili v šolah, da se je dotičnik imenoval "Cirus") in Kambisus (558—522 pred Kri-stom) zvene le še kot kak ne baš prijeten spomin na šolsko dobo. Od razpada starega perzijskega cesarstva do onega časa, ko je azijska "šiba božja" imenom Timur prišel s svojo vojsko v Perzijo ter v letu jLHh" po Kristu v lspahanu dal napraviti velikansko piramido iz 70 tisoč ijlav ubitih njegovih sovražnikov, je pa bila Perzija središče skoraj neprestanega groznega klanja in v tej dobi se je z mečem in ognjem zatrlo cele narode. V tej dobi se je tudi vse vladarje odstranilo potom za-vratnih umorov, dočim so bile verske vojne, klanja, osvajanja tujih dežel in slični pojavi tedaj na dnevnem redu. Ko so potem leta 1500 ustanovili novo Perzijo, so se razmere le malo spremenile, dokler ni končno prišla Perzija z Rusijo in Anglijo v sovražno dotiko, tako, da sta po raznih bojih Rusija in Anglija določili Perziji njene sedanje meje.
Perzija ima sedaj devet milijonov prebivalcev, med kterimi je mnogo Arabcev, Turkov in Kurdov. Z ozi-rom na vero so vsi ti skoraj izključno mobamedanei, dočim se o pravih Perzijcih piše v Websterjevem Dictionary (mi še nismo bili tam) sledeče:
"Glede na njihov značaj in oliko, imenuje kulturni svet Perzijce azijske Francoze. Njihfcvi običaji so prijetni in ljudje so spretni ter živahni in skrajno vljudni; blišč in dostojnost jim nad vse ugajata in oni so za višjo vzgojo mnogo bolj pristopni, kakor Turki. Poleg tega pa niso iskreni, temveč uezaupni, ne«-zvesti, samohvalni, skopi, tatinski in prvi lažnjivci na svetu. Prott ljudem, ki so njim jednaki, so vljudni, napram predpostavljenim hlapčevski in proti podložnim velikodušni."
Ni le dolgo temu, ko je Perzijo vladal šah, in sicer povsem despotič-no, dokler niso dogodki na svetov-nej pozornici, kteri so se dovršili tekom zadnjih let, tudi na Perzijce v toliko vplivali, da so se probudili in poskrbeli za dogodke, o kteri h smo tudi v O lasu Naroda redno poročali. —
Od onega trenotka nadalje, ko so v Perziji despotizem pregnali in ko je tudi Perzija postala takozvana ustavna država, sta pa Rusija in An glija spremenili svojo taktiko na pram Perziji, kajti obe državi sta nverjeni, da postane Perzija prej ali alej njuna latft. Medtem, ko sta do-sedaj vsaka posebej in vsaka sama ca-se, potem intrig in pritiska, skušali dobiti razne prednosti in ugod
kteri je seveda tajen, toda vendarle tak, da jima kontrola nad Perzijo
ne more uiti.
Da je pt prišlo do skupnega programa, je pa morala Anglija dati Rusiji razne koncesije, ker le na ta način je zamogla Anglija pridobiti Rusijo za skupno nastopanje in postopanje. V kolikor pride namreč vojaška osvojitev Perzije v poštev, Rusija Anglije prav gotovo ne potrebuje, toda Anglija zamore s svojo veliko mornarico rusko napredovanje do morja vendarle preprečiti. Perzijsko obrežje je pa ono, ktero si mora Rusija prisvojiti, ako hoče priti do svetovnega morja, kajti tu se nahajajo ledu proste azijske luke, za ktere se je Rusija v vojni z Japonsko zaman borila. Od tu zamore Rusija svoja nova bojna brodovja pošiljati v vse kraje sveta, ne da bi jej to zamogel kedo preprečiti, kakor se to lahko zgodi ob Bosporu in Baltiku. In poleg tega moramo še nekaj uvaževati. Ako si čitatelji zemljevid Perzije Še enkrat natančno ogledajo, morajo opaziti, da se izliva reka Evfrat s svojimi pritoki v severni del Perzijskega zaliva. Mo« goČe se tudi kedo spominja, da se tam nahaja tudi evfratska železnica, ktero je zgradila in ktero kontrolira — Nemčija. Ta država pa je ona, proti kterej nastopata sedaj Rusija in Anglija tudi v Aziji ravno tako solidarno, kakor v Evropi. Anglija stori to iz gospodarskih ozirov, kajti Nemčija lahko škoduje angleškej trgovini.
Vsled tega je pa tudi neobhodno potrebno, da si Rusiju in Anglija pridobiti v Perziji kontrolo, kajti medsebojna vzajemnost zagotovi ko-nečno Rusiji tudi odprto luko ob Perzijskem zalivu. Vsled tega sta sedaj tudi obe državi skrbeli za to, da dobi perzijsko ljudstvo ustavo in da sta se zavezali skrbeti za varnost šaha.
Ljubljana leta 1809.
Že leta 1808 se je Avstrija priprav-
il j ubij ani so pod nadzorstvom majorja Jakardorfskega utrjevali Rožnikov greben, Golovec in posebno Grad. Še niso bila vsa dela dovršena, ko se je spomladi leta 1809 začela vojna. Sprva je nadvojvoda Ivan uspešno prodiral po Gorenji Italiji; a ko je koncem aprila Napoleon pridobil več zmag na Bavarskem, se je nadvojvoda Ivan mtiilr*1 v Avstrijo, da pripelje svoje vojake še o pravem času pred Dunaj; zakaj tukaj je moralo priti do odločilne bitke.
Obrambo Kranjske je prevzel hrvatski ban Giulay z 9. armadnim ko-rom. Na ljubljanskem Gradu je pustil malo posadko, največ domačih vojakov in hrvatskih graničarjev; vsega skupaj komaj 1200 mož. Poveljnik jim je bil 801etni feldmaršal-lujtnant Moitelle, ki se je bil 1. 1793 v boju proti Francozom odlikoval, a sedaj ni bil več sposoben za odločilno akcijo; 'ein alter, abgelebter Mann' ga imenuje nadvojvoda Ivan v svojih "Spominih na leto 1809".
Na Kranjsko je prodiral maršal Macdonald, ki je imel 12,000 pešcev in 1100 konjikov. Po dveh cestah so prihajali Francozje; en oddelek preko Cola nad Vipavo in Hrušice, drugi mimo Razdrtega in Postojne. Prvi so našli malo odpora, drugim pa so se Avstrijci junaško ustavljali pri Razdrtem, dokler so se udali premoči; 2000 kranjskih in tržaških bram-bovcev je kapituliralo; odvedli so jih kot jetnike. Pri Logatcu se združita obe cesti; odtod so korali Fran-tozje na Vrhniko in pred Ljubljano.
Položaj Ljubljane je bil zelo nevaren: Vsa Notranjska je bila v francoskih rokaht, Giulay pa ni niti poizkusil boja pri Ljubljani, ampak j«? zapustil dne 18 maja mesto in se umaknil preko Šmarja v Novo mesto, dalje je nameraval iti na Hrvatsko, da tu pomnoži svojo vojsko s takozvano hrvatsko insurekcijo. In toliko denarja so bili zazidali v ljubljanske utrdbe! Od Moitelleja ni bilo dosti pričakovati.
Dne 19. maja zvečer med 7. in 8. uro so prišli Francozje pred Ljubljano; bilo jih je 4000. Dne 20. maja Samo iz jednega članka nekega so streljali okrog Viča, dasi ni bilo nemškega časopisa vzamemo sledeče | Avstrijca blizu. Dne 21. maja — na bisere nemškega hlapčevstva in pod-1 binkoštno nedeljo — zjutraj med 4.
in 5. uro se je prikradla v Ljubljano
Iz nemških časopisov.
repnistva:
"Cesar se je danes vrnil"; "veliko vznemirjajoče poročilo, da je naša mala princezinja... "; "prin-cezinja je šibka deklica"; "najpreje se je peljal prestolonaslednik s šestimi konji in z njim zajedno krasna žena"; "Eitel Fritz je vozil sam v lepej kočiji in kraj njega krasotica princezinja"; "sladka August Vi-ljemova postaja vedno lepša in izgleda ljubeznivo"; "ko je prišla cesarica, so jej udano poljubili roko"; "princezinja, ki je spremljala svojo vzvišeno mater"; "povsem sam je prišel cesar v svojem avtomobilu, resnega in zarjuvelega obraza; izgledal je majhen kraj svojih velikib sinov. S pozdravom svojega ljudstva je bil lahko zadovoljen, kajti vladalo je veselje..."
In je li ta članek izšel v kakem berolinskem dvornem listu, ki se tiska le radi tega, da objavlja komplimente prismojenemu Viljemu? Na svetu menda ni časopisa, ki bi se upal take neumnosti objavljati — in tudi v Nemčiji bi se čitatelji ne zadovoljili s takim čtivom. Kaj tacega se zamore nuditi le "prostim" Američanom, ki so poleg tega še Nemci in ki žive ter se preživljajo v — New Yorku. — Toda nemška vlada mora že vedeti, čemu subvencijonira tukajšnji nemški list in sedaj so se odprle oči tudi "hrvatski vladi", kte-ra pošilja baje subvencije v Ameriko, da se jo potem proslavlja kot "hrvatsko" vlado...
Kneginja Hohenberg postane cesarica? Pariški "Figaro" poroča, aa se je na nekem banketu, prirejenem povodom poseta nemškega prestolonaslednika na Dunaju, močno opažalo dejstvo, da jo kneginja Hohenberg, soproga nadvojvode in prestolonaslednika Ferdinanda, sedela med nemškim prestolonaslednikom in eesarjem, tako da je bila na ta način kršena etiketa, po kteri bi na onem mestu morala sedeti kaka nad-vojvodinja. Pariški dnevnik povdar-ja, da ta in druge indicije dokazujejo, da je možno, da se nadvojvodo Frana Ferdinanda reši njegovega reversa. podpi.anega ob njegovi poroki, da ne bo njegova soproga nikdar imela naslova cesarica, in da bi kneginja postala cesarica. To da želi tudi avstrijsko plemstvo, in sieer toliko bolj, ker bo kneginja proglašena za ogrsko kraljico; potem takem, ako bi omenjeni revers ostal v veljavi, bi bila kneginja kraljica na Ogrskem, a navadna kneginja v Avstriji.
francoska patrulja, 18 mož; Avstrijci na Gradu so jo zapazili in trikrat ustrelili. Streli so se ponavljali, ko se je bližala francoska kavalerija od Vrhnike sem, medtem ko so francoski pešci obšli Šišenski hrib. A že ob sedmih zjutraj se jj začel Moitelle pogajati radi izročitve Gradu. Pogajanja so trajala do večera, potem so je nadaljevalo streljanje.
V Ljubljani je bila ztneia velika. Najvišji dostojanstvenik v deželi, governer grof Brandis. je bil z vsemi svojimi uradniki pobegnil iz Ljubljane! Meščanstvo pa ni si znalo pomagati; v onih časih absolutizma in birokratične premoči niso imela mesta avtonomije in kdo ni bil uradnik, navadno ni imel vpogleda v upravne posle; vsi so stali pod državnim jerobstvom. Edini mož, ki je mogel tedaj v Ljubljani svetovati, je bil Vodnikov prijatelj, baron Ži-<ra Zois, pospeševatel j umetnosti, odličen prirodoslovec, podjeten tvor-ničair in duhovit družabnik^ bil je daleč znan, tudi zunaj Kranjske. Imel je gradip "Rosebueckl" pod Rožnikom in v bližini tvornico za lončenino. Njega so vprašali mestni očetje v onih burnih časih dostikrat za svet.
Vedno več Francozov je prihajalo dne 22. majji v Ljubljano: kar po ulicah so se utaborili in kuhali. Opoldne se je zglasil pri Zoisu francoski častnik in napovedal za drugi dan prihod Macdonalda s spremstvom. A kako se je prestrašil Zois, ko je že ob 11. uri zvečer dospel Macdonald 7. vsem generalnim štabom in služabniki. Bilo je 150 lačnih.1 vojakov, -kterim je moral pripraviti pojedino! Ne dolgo potem je prišel z Gradu stotnik Morak in naznanil Macdo-naldu, da se je podala posadka. To se zgodilo na večer tistega dneva, ko je bil pri Aspernu prvič premagan do slej neužugani Napoleon! — Drugega dne, 23. maja, je izročila posadka 65 topov, 4 zastave in 8000 pušk. Vjetih je bilo 22 častnikov in 1167 mož. Vojaki so bili radi nepričakovano hitre kapitulacije ogorčeni; z orožjem so se upirali, dokler jih niso Francozje in Italijani ukrotili. Javno mnenje je sploh obsojalo Moitelleja, ker ni branil trdnjatte do zadnjega. Jakardorfsky je bil proti kapitulaciji, a major Lefebvre, rojen Francoz, je svetoval poveljniku, naj se poda! Zato so imeli Lefebvreja na sumu izdajstva. Najbrž se je Moitelle radi tega hitro podal,'da ne bi mesto pri naskoku sovražnikov preveč trpelo. — Ko je padla Ljubljana, so bili Francozje tudi gospodarji na Gorenjskem; le Dolenjsko
so le imeli Avstrija v svojih rokah. Macdonald je šel na Štajersko in 25. maja se je polastil Celja.
Dan na dan so ili Francozje skozi Ljubljano. Vse hiše so bile prenapolnjene z vojaštvom. Tako so bili 8. junija v Trnovem in Krakovem ukvartirani štiri polki; vsaka hiša je imela po 30 do 40 mož pod streho. Za živež je šla trda. Že 22. maja so Francozje zahtevali. od Ljubljančanov 50,000 porcij kruha, mesa in vina, za vsak delež po pol funta kruha, pol funta mesa in polič vina! f*o kapitulaciji so naložili Ljubljani 2 in pol milijona frankov davka; frank je bil takrat dvakrat toliko vreden kakor danes. Nadalje so zahtevali 10,000 parov čevljev. Stroški za nje se bodo odšteli pri vojnem davku. Čevljarji pa so na magistratu izjavili, da vsi skupaj, kar jih je v Ljubljani, z vsemi svojimi pomočniki ne vzmorejo več nego 50 do 60 parov. Minilo bi torej leto, predno bi dovršili delo. Naročila ni mogoče izvršiti, razen če se pokličejo v Ljubljano vsi čevljarji iz Loke, Kranja in Tržiča.
Polagoma so vojaki odhajali proti Dunaju; ostalo je na Gradu le 1200 pešcev in 200 konjenikov. Grad so Francozje še bolje utrdili. Vsaka hiša v mestu je morala poslati po enega ali dva človeka na delo.
Francozje so imeli vzroka dovolj, da so utrjevali Grad. Dolenjska je bila še dolgo v avstrijskih rokah; od te strani so še pričakovali napadov na francosko posadko. In tako se je tudi zgodilo. Major Du Montet je zbral dve kompaniji domačega polka Simbsehien, šest kompanij hrvatskih brambovcev in en eskadron huzarjev ter z njimi naskočil 27. junija zvečer Ljubljano. Razdelil je svoje ljudi v štiri oddelke; eden je udri po šent-peterskem predmestju in čez Špital-/ ski most v mesto, drugi je prihajal po Poljanah, tret ji je korakal po Dolenjski cesti, da bi hitro zasedel Flo-rijanske ulice in Reber ter zajel Francoze na Gradu. Četrti je prihajal od Iga na čolnih in stopil na Bregu iz čolnov, da dobi v oblast Trnovo in Krakovo. Vjeli so generala Guetarda, ki je stanoval na Mestnem trgu, in dosegli večje uspehe, ako bi r.e bi oddelek na Dolenjski cesti po nepotrebnem streljal. Tako se je francoski general še o pravem času zbudil, zbežal čez dvorišče naravnost na Grad in dal sklicati svoje ljudi na noge. Razvil se je boj po ljubljanskih ulicah; Du Montet je zmagal in vjel 23 častnikov in 225 vojakov; kar ni bilo vjetib, je zbežalo na Gorenjsko. Tedaj so gradili po ljubljanskih ulicah barikade iz lesa, sodov in vreč. Francozje so jih delali, da bi Avstrijcem zapirali pot proti Gradu, na primer ob ulici, ki drži mimo sv. Flo-rijana na Grad. A tudi Avstrijci so se utaborili po Velikem in Starem trgu. Z Gradu pa so merili s topovi na avstrijske vojake; Du Monter je bil večkrat v smrtni nevarnosti.
Dne 28. junija zvečer se je raznesla po mestu novica, da prihaja 3000 Francozov z Gorenjskega na pomoč. Toda ni jih bilo. Proti 11. uri je potihnilo streljanje; noč je bila mirna, z jasnega neba je sijal mesec. Drugi dan zjutraj, na praznik sv. Petra in Pavla, ni bilo več Du Monteta v Ljubljarr. Po noči jo je bil popihal svojimi vojaki, menda se je zbal enih 3000 Francozov. Zopet so bili Francozje gospodarji bele Ljubljane. A spomin na drznost Du Monteta in njegovih htrabrih vojakov je še dolgo živel med Ljubljančani.
Dne 14. oktobra istega leta je sklenil cesar Fran I. z Napoleonom "dunajski mir; poleg družili dežel mu je odstopil tudi Kranjsko. M. P.
Z bombami za svobodo.
fa mwtmd—sk»«» IMjoji
Pile Nik* Niai4
Slovensko katoliško
IŠČE SE GOSPODINJA!
Vdovec v starosti 38 let, kteri ima pet otrok in najstarejši je star 9 let, išče gospodinjo v starosti od 30 do 10 let. Ne oziraje na to, če je samica ali vdova z enim otrokom in tudi na premoženje se ne gleda. Plača je dobra in če se razumeva, tudi zakon ni izključen.
Pišite na upravništvo Glas Nahoda, 82 Cortlandt St., New York. (7-9—6)
LEPA PRILIKA se nudi dobremu učitelju, kteri razume poučevati godbo in petje. Več
icladih fantov je tu, ki se želijo učiti. Pišite na:
J. H. R., P. O. St. A.,	Pueblo, Colo.
(8-14r-6)
Kje biva moj brat JURIJ LEBARf Pred par leti je bil nekje v severnih krajih Z jed. držav. Koncem maja letos prišel sem tndi jas sem in bi rad zvedel sa naslov mojega brata. Zato prosim eenj. rojake, še kdo re, da mi naznani njegov naslov, aH p« naj ae aam oglasi. Valentine Lebar, P. O. Bos 196, Cherokee, Kansas.	(7-10—41)
(Nadaljevanje.)
XXII.
Čitatelji so gotovo že pogodili, da je bilo to, kar je pripovedoval ha-džija Hajrudim o svojem hadžiluku (romanju) v ^veto Meko, le bajka. Gotovo so tudi cenjene čitateljice že radovedne, kaj še pravo skriva za ta-jinstveno osobo hadžije Hajrudima?
Pravo ime tega moža jc bilo Niko Spasovic. In kakor kaže to ime, ni bil mohamedan in torej niti ni mogel potovati na Mohamedov grob.
A kdo bi naštel vsa sredstva, kise jih je posluževala revolucijonarna organizacija, da preslepi turške ob-lastnije in druge sovražnike srbskega imena! Tako je bil tudi pretvez-ni hadžija Hajrudim, ali za pravo Niko Spasovic, Član in zaupnik re-volucijske organizacije.
Potom umora pravega badžije Hajrudima je prišel revolucijski odbor do njega spisov in potnih listov, in ker je Niko Spasovic temeljito poznal turški in arabski jezik, je bil on odbran, da nadaljuje na zunaj ulogo hadžije Hajrudima, dočim je bil v resnici le zaupnik revolucijo-narne organizacije.
In videli smo, da je svojo ulogo jako dobro igral.
Dan potem, ko so bili prinesli v njegovo kočo vojvodo Trajkoviča, se je oglasil pri njem turški častnik ter mu izročil pismo majorja Hakim-beja.
Pismo se je glasilo:
" Pozdrav bimbaše Hakiin-beja služabniku božjemu hadžiji Hajru-dimu!
Dragi hadžija! Znam, da se Ti v svoji koči pečaš edino le z molitvijo in spolnje-vanjem zapovedi božjih ter da do Tebe ne prihaja glas o tem, kar se godi med drugimi grešnimi ljudmi. Vendar se nadejam, da ne bodeš štel v zlo svojemu služabniku, ako Te za nekoliko časa odtegne premišljevanju besede božje.
Pred kratkim je bil vplenil Hu-sejn-beg neko krščansko deklico in je potem Trajkovic (ker Ti bržkone ni znano to ime, opomnim, da je to vodja srbskih vstašev) bržkone iz maščevanja od\el Husejn-begovo hči Fatimo. Da bi se maščeval za prizadeto mu sramoto, je hotel Husejn-bcg požgati več vasi, v kterih) je nastanjena raja. Ker se mi zdi, da je po naši deželi že poteklo preveč krvi, sem Husejn-bega pregovoril, da se je s svojimi ljudmi vrnil, a obljubil sem mu. da mu privedem nazaj hčerko Fatimo. Obljubil sem mu ro. ker sem se spomnil na Te, da mi pojdeš pri tem na roko. Znam, da si na dobrem glasu pri raji in radi tega ni nikdo pripravnejši nego Ti, da bi pomagal na iskanju one deklice. Prosim Te torej, hadžija, poizveduj, kje se deklica nahaja in poskrbi, da bode meni možno izpolniti dano obljubo. Ako se bode zahtevalo kako odkupnino, sporoči mi, ali mi pošlji kakega sela.
Dadejam se, da ne jemlješ za zlo, ker senr Te za trenotek odtegnil premišljevanju svetih resnic, ampak da ustrežeš svojemu ponižnemu služabniku
Hakim-beju, bimbaša padišahove vojske."
Ko je hadžija Hajrudim — v resnici Niko Spasovic — prečital pismo, je isto zložil, vtaknil za pas ter rekel:
—	Allah je velik in njegovo ime naj bode češčeno!
—	Amen! je odvrnil častnik. Niko, kakor bodemo odslej imenovali hadžijo Hajrudima, je za par trenotkov molčal, a potem je zopet spregovoril:
—	Le nevreden služabnik božji sem. a če gre za ilobro svojega bližnjega, storim rad, kar je v mojih slabih močeh. Allah mi bode pomagal, da najdemo Husejn-begovo hčerko. Sporoči svojemu bimbaši, da ga cbvestim Čimpreje možno.
—	Hvala ti, hadžija! je odvrnil častnik.
Niko je nato priredil neizogibno kavo, pogostil z njo častnika in mu ponudil smotčic; potem pa se je so-
pet zamislil v premišljevanje svetih besed, ne da bi se bil dalje brigal za svojega gosta.
Častnik je ostal še nekoliko, a potem je vstal, pozdravil svetega moža in odšel.
Ko je ostal Niko sam v kuhinji, za ognjiščem — kjer je bil vsprejel svojega gosta — je sedel še nekaj časa povsem mirno, zamišljen v svoje sveto premišljevanje, a potem je odšel v klet, kjer je takrat še' posebno previdno zaklenil vrata za seboj, in iz kleti je šel dalje v jamo, ki jo že poznamo, po isti, nam že poznani poti. Našel je v jami Danico in Fatimo, ki
podp.društvo
Cf
sveteBarbais
VJ
Za 2jediiyene države Severne Amerike, Sedež: Forest City, Pa. fakorporlrano doe 31. januarja 1902 v državi PennsytraagL
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVEEL, P. O. Box 374, Fowst City, Podpredsednik: MARTIN OBEEZAN, Box 51, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, 4 Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kansas KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Toxmk CMfc fk FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 900 Braddoek Kn, dock, Pa.
FRAN SUNK, m. nadzornik, 60 Mill Street,
POROTNI IN PRTZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega edbora, Weir, 1 JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. Box M, Will**, Vi IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box «22, T*rest Gttjr,
Dopisi naj m pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. v.
Forest City, Pa.
ClasOs is "GLA4 NARODA."
sta sedeli poleg Trajkoviča, ki je le-	SMBŠNIOE.
žal še vedno v nezavesti. Govoril je vsakovrstne zmedene reči, a naj-gosteje je ponavljal besedo Fatima. Postelji se je poznalo, da so imele okolo nje posla ženske roke. V jami je izgledalo že nekoliko prijazneje, kolikor je bilo to sploh možno ob danih razmerahl
—	Ali je vedno jednakoT je vprašal Niko, samo da bi nekaj spregovoril, ker je sicer znal, da se tako hitro ne more obrniti na bolje.
—	Vedno jednako, je odvrnila Danica, dočim je Fatima pristavila:
—	Ubogi vojvoda! Čez nekaj časa je vprašala Danica:
—	Kaj misliš. Niko, ali še ozdravi?
Niko je zmignil z rameni ter menil:
—	Možno je. Narava njegova je y medaljon!" močna, morda zmaga njegova močna1 narava. A gotovega ni še nič.
Fatima je vzdihnila. Niko jo je pogledal. Na ustnih se mu je prikazal čuden smeldjaj.
Ustavil se je še nekoliko ter se potem vrnil po isti poti, kakor je bil prišel.
Dva dni potem je pisal Niko majorju Hakim-beju sledeče pismo:
"Ponižni in nevredni sluga božji hadžija Hajrudim bimbaši padišahove vojske Hakim-beju!
Pozdrav in blagoslov božji bodi s Teboj!
Dragi Hakim-bej!
Doznal sem, da je Husejn-bego-va hči Fatima zdrava in da se nahaja v dobrih rokah. Husejn-beg jo gotovo dobi nazaj tako, kakor-šna je bila odvedena iz harema. Glede cene odkupnine nisem še nič doznal, a poskrbel sem, da to do-znam čimpreje. Potem Ti sporočim.
Tvoj ponižni in pokorni sluga hadžija Hajrudim."
To pismo je Niko zaprl in potem poslal Hakim-bejn, ki je od svoje strani takoj obvestil Husejn-bega o vsebini.
Pet dni kasneje je Niko Spasovič pisal Hakim-beju pismo, v kterem je tega obvestil, da se Fatima nahaja v rokah vstaškega vodje Trajkoviča. Ker je pa Trajkovič ranjen in hoče Fatimo sam izročiti pooblaščencu Husejn-bega, treba, da ta počaka,
A.	(v razstavi slik pred sliSe "Požar v Rimu"): "Kako mnenje imate vi o tej krasnej sliki t"
B.:	"Gasilci so bili takrat prav
slabo organizirani!"
* * *
Lovec: "Povejte mi, gospod gos-dar, zakaj me vaš pes tako čudne gleda?"
Gozdar: "Nikakor ne mora v«^
jeti, da bi vi zajca ustrelili!" * • 4
Natakar (ko je juhto prinesel na mizo) : "Izgleda po dežju."
Gest: "Da, ima tudi tak okus;
prinesite mi saj zakuhano juho!" # • •
Gost: "Gospa kremarica, ako morajo že lasje biti o juhi, dajte jih saj
Bankar (prosilcu): 1 'Obžalujem zelo, ne morem vam dati nikake podpori*. imam sam zelo potrebne sorodnike.
Prosilec: '"Znano je vsem, da ne daste nikake podpore sorodnikom!"
Bankar: "No, sedaj vidite, ako nič ne dam sorodnikom, kako naj
pridem do tega, da bi vas podpiral t" * * *
Vodja zverinrkega parka je bil na dopustu. Necega dne je dobil pismo od njegovega uradnika, ktero se je končalo: "Opica Šampas boleha. Najbrže se mu toži po tovarišu. Kaj naj storimo, dokler se vi ne vrnete t"
NA PRODAJ.
Radi odhoda v staro domovino ss takoj proda lepa in prostorna hiša, ktera obstoji nasproti slovenske šole in poleg železne tovarne. Slovensko šolo obiskuje nad 200 otrok ia v tovarni dela nad 15,000 ljudi, od teh je čez 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, gtoeerijs ia trgovina oblek. Zgoraj je 15 sob ia sicer za stanovanje treh družin, as vsako po pet sob.
Vsa pisma glede natančnih pojasnil pošljite na naslov:
Jolrn T^T^tk.
2038 W. 105th St., N. W., (39-5—19-6)	Cleveland, Ohio.
dokler vojvoda ozdravi.
Hakim-bej je tudi o vsebini tega pisma takoj obvestil Husejn-bega, ki se je medtem pripravljal za gradnjo novega konaka.
(Dalje prihodajU.)
Kje je moj stric FRAN KUS, od moje matere brat T Doma je iz Poštene vasi, fara Sv. Križ na Dolenjskem. V Zjedinjenih državah biva že kacih 15 let. Poročati mu imam nekaj iz starega kraja, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — Jos. Sršen, 1037 Perry St., Pittsburg, Pa.	(9-11—6)
Kje se nahaja moj brat FRANK ROBNIK t Pred dvema leti bival je v MinnesotL Prosim eenj. vojske, Se kdo ve sa njegov naslov, da mi javi, stroške in trud doU poplačan. — Lucie Robnik, No. 54, Erie St., Milwaukee, Wis. (7-9-6)
Kje sta moja prijatelja IVAN KRA-ŠOVEC in FRAN VIRANTt Prvi je doma iz vasi Vrhnika pri Lošn, drugi pa is Žlebiča pri Ribniei. Prosim eenj. rojake, če kdo ve za njun naslov, da mi ttnimani, ali naj se pa sama javita. — Joseph' Pucelj, Box 63, E. Helena, Mont.
(S-9—6)
Kje je FRAN JAKLIČ, po domaše Bawaf Dema je is Rašiee (VeL Lašee*. Rojake širom Amerike prosim, ako ve kedo sa njegov sail ov, naj mi ga blagovoli una-niti, ali naj as pa sam javi. — Joe Perko, P. O. Box 755,	/
Canyon, Utah.	(96-5—UMI)
NASTANILO.
Kdor šeE imeti rmšnadd vHjdlJ Mestne hranilnice ljubljanske m L 1906, naj nam nssnani svoj saslsv.
Frank Sakaar O*, 82 Cortlaadt 9L, New Tovk, V. H
i
________________________________________
igoslovansk
dne 24. jannaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
mi KKDOfi, MtS Ml( Am, In OMw|i, ITA» OXKM, iUmlniift, P. O. BOX «7, BradMc, Pa. iam tajnik: JUBIJ L BlOŽlti. F. O. Bok 4*4, »f*w rtiftftlfry. L. Bas StS, c: IVAH GOVŽB, P. O. Ba 1M.
trn. 10. Av«. ft
STAV ntncoClO, XL aatenlk, P. O. 1m Ml, KIX>BUdAE, Mjl Mtonik U* — Tih
POROTNI ODBOR:
m
Dr. MARTIN J. ITBO, TU »ertfc
4M.
Krajevna drnStva aaj blagovolijo poiOjatl rm dopis«, trafo IMm aa glavnega tajnika: QBOROB L. BBOCOK, W siojoi tajnikn in noboam dragom. poUjatve aaj poiOjaJe krajema Indtn MO OOUŽB, P. O. Box 106. Ely, Mhis, »a svojem
Zastopniki krajevnih droitev aaj poiljoje tail na davmaga tajnika Jaiaote. Tss pritožbe od strani krajevnih droitev Marts sil •sj so pošiljale aa predsednika porotnega odbora: IVAN KTtRŽTŽNli, ISt, Bardiaa, Pa. PrMoJaal morajo hiti vsaki natančni podatki vsako
KOROŠKE NOVICE.
Nesreča na železnici. Železniški mojster Holovirek v Celovcu je stal na vstopilni deski nekega tovornega voza, ko je potegnil vlak. Veled nenadnega sunka je omahnil in padel na tir. Odrtrgalo mu je obe nogi pri stegnu. Odnesli so ga v bolnieo, kjer bo po izreku zdravnikov bri-kotne grozni poškodbi podlegel.
HRVATSKE NOVICE.
- Drugi veleizdaj niški proces v Zagrebu. Iz Zagreba se poroča, da se vrši še letos drugi veleizahjniški proces proti dijakoma Drago Lijavi-ču in Kokanovicu iz Krsteuiee in proti odvetniku MiladinoviČu iz Ru-me. Dolie jih, da so dobili iz Kra-gujevca bombe.
BALKANSKE NOVICE.
Bosanski ubežniki v Črni gorL Sarajevo, 25. maja. Iz Gacka v Hercegovini je prišla semkaj deputacija, ki bo prosila vlado, da odpusti kazen onim Gačanom, ki so za časa konflikta s Srbijo utekli preko meje v Črno goro. Teh beguncev je več sto. V Črno goro so namreč utekli
stojneje pa je okrasila svoj salon neka bogata ameriška umetnica bivša operna pevka. Naročila fei je iz Arije in Afrike ličinke različnih najlepših metuljev. V kratkem čaan so frfotali zlatokrilci in drugi metuljčki v krasnih najbujnejše sestavljenih barvah prijetno prilagodeč svoja krila krasnemu prevlečku v vrt spremenjenega salona. — Bilo je življenje, ljubimkanje in nežno vrvenje, da se ti je zdelo, da si v čarovni jami v metulje spremenjenih duhov tisoč in ene noči. — Toda kmalo ji ^e poginilo več kot polovico metuljev radi neprimerne hrane. — Znala pa si je pomagati. Pomočila je prste v tanko razredčeni čisti med in nanj so se lovili lačni metulji. — S tem si jih je ne samo ohranila, marveč jih tudi tako vdomačila, da so jo natanko spoznali, ko je vstopila v salon, pričali k njej, se nanjo vseda-ii in je niso prej pustili, dokler jim ni dala medu. — Seveda se je *to bliskoma razneslo, in ženske zopet strastno in drago kupujejo ličinke in metulje.
Demonstracije ob aspernakem slaviju v Kraljevem Gradcu. Kralje-vograški bataljon 18. pešpolka je vsi možki iz vasi, ki so sposobni no- » slavil nedavno na dvorišču vojašnice*:	ce aspernsko sla vije. Najeta je bila
civilna kapela, ki je zaigrala tudi
Društveno glaaOo j« "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 28. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v
Ljubljani v Ameriko 9 Slovencev, 25 Maoedoncev in 40 Hrvatov.
Iz Vipavskega. Letos trta zopet lepo kaže in upati je mnogo dobre vinske kapljice, ako nas ne zadene kaka nesreča. Za seno bo pa zopet slaba. Silno redko je. Sedaj preti pa Se suša.
Zažgana cesarska zastava. Mnogo razburjenja je bilo v Ljubljani, ker so našli na Zoisovi cesti, v hiši, v kteri stanuje "grof" Kinigl. zažgano cesarsko zastavo. Bilo je očivid-no. da zastava ni bila zažgana od spodaj, ampak pri sredi ter je spod-konec zastave pal na zemljo. Sedaj ao dognali, da je zastavo pri sredi zažgala električna žica.
Iz Sasitpotra pri Novem mestu.
Prejšnjemu dacarju v Sentpetru J. Piškurju so metali ljudje polena pod noge, pa tudi sedanjemu daearju J.
Blanču se ne <rodi bolje. Ko je prišel na velikonočni ponedeljek zadacat k Antonu Teropčiču pod vejico, so ga napadli Anton in Jurij Teropčič, Gašpar Košljar in Janez Jerman, ga snvali, mu preobrnili sod, na kterem je imel knjige in zaznamke in ga iz-suvsli iz kleti. Sodišče bo baje odločevalo o tem, Če je tako početje dopustno ali ne.
Kdo pomaga nemčurski '' Kranj-skl hranilnici" v Ljubljani. Opeto-
vano smo pisali, da so tuji zavodi pomagali nemčurski "Kranjski hranilnici", ko je bila v hudih stiskah. Konštatovali smo na podlagi računskega zaključka, da se v njem nahajajo posamezne vloge po 200.000, 150.000 in 100.000 kron in da teh vlog ni napravil kak domačin, ampak kak tuji zavod. In nismo se motili. Nemčm>ka "Kranjska hranilnica" ae je v smrtni stiski obrnila do drugih nemških hranilnic, naj ji začasne pušljejo vloge. To se je tudi zgodilo. Nemške hranilnice so poslala velike zneske po 250.000 K in tako si je razlagati postanek tistih o-gromoih vlog, izkazanih v račun-
preveč vinske kapljice, so odšli vsak zase, oziroma v gručah. V Moč-rfikovem jarku so pa naletele nekte-re gruče slučajno druga na drugo. Pri tej priliki je vprašal Janez Ho-stnik iz Gaja Jureta Žerliča, kako je kaj. To se je pa Zerliču tako za-
siti orožje
"Srbska republika". Pod tem naslovom je začel v Belgradu izhajati nov list, ki namerava postati sredo-točje vseh republikanskih stremljenj v srbskih deželah. Zato namerava vlada predložiti skupščini v bodočem zasedanju načrt novega tiskovnega zakona, ki bi dovoljeval brezobzirno zatiranje vseh protidinasti-čnih časopisov in bi določal visoke kazni za protidinastično propagando.
Sultanovo potovanje v Makedonijo.' Carigrad, 24. maja. V vladnih krogih potrjujejo vest, da bo sultan Mohamed potoval v Makedonijo. Kakor je sedaj določeno, bo sultan odpotoval iz Carigrada v drugi polovici meseca julija. Mudil se bo dlje časa v Solunu in bo pri tej priliki posetil v vili Aladini svojega brata odstavljenega sultana Abdul Samici a. Mohameda bo spremljal na njegovem potovanju veliki vezir Hilmi paša.
RAZNOTEROSTL
Vdomačeni metulji. Za spremem-
"Hej Slovani". Poročnik Rindt je ustavil godbo, nakar so nastali izgredi. Posredovalo je orožništvo in vojaštvo. Zaprtih je več oseb.
POZOR!
Prosim cenjene rojake, Še kdo re, kje je
MARIJA MUC,
rojena Žugelj, po domače Hesova, a Podzemlja pri Metliki Dne 90. maja pustila je hčerko 5 let staro in pobegnila z
malo zdelo, da je priložil Hostniku bo in kratek *as si dovolijo bogate
tri gorke zaušnice, ktere je Hostnik mirno pretrpel in se je okušal še >mejati. Ko je pa koj nato pritekel s palico v roki zraven še Martin Ci-glar, je odprl Hostnik svoj žepni nož, pa ga zopet zaprl in spravil, ko je vrgel Ciglar palico od sebe. Hostnik je odšel lepo naprej, da bi »e izognil pretepu ali vsaj besedičenju. toda priskočil je za njun Miko Ciglar in začel pretepati Hostnika,
ženske skrbno in nežno gojitev naj različnejših živali. — Ne strašijo se stroškov, ki presegajo večkrat odgo-jevalne stroške otrok, samo. da imajo novo zanimivost in moderno zabavo. — Pretirana gojitev in negovanje psov in mačk in opic, je prešla polagoma tudi na živali, ki nas ne inalo presenečijo v modernim salonu bogatih žensk. Spenjajo se po naslonjačih udomačene
NA PRODAJ.
Lepo posestvo z vsem premičnim in nepremičnim blagom ae takoj proda proti jako ugodnim pogojem! Posestvo obsega 56 johov sveta, na kterem je lepa zidana hiša s štirimi ao-bami, zidana kašca, prostoren hlev za lu glav živine, 4 hlevi, velnak, kozolec z 8 Stan ti. Letos je vaejano 18 mimikov žita, 36 mimikov krompirja in še druge stvari. Sadnega drevja je veliko; jabolk je čestokrat do 150 mimikov, hrušek do 100, črešenj d_- 50, breskev do 40, cibar do 20, kostanja je do 100 mirnikov in še veliko druži h vrst. Hrastovega lesa je za 25 do 30 tisoč nr.alih švelarjev, kakor tudi nekaj smrekovega, bukovega in druzih vrst lesa. Vse skupaj cenim 6000 goldinarjev z vsem premičnim blagom in živino, ki je v vrednosti 1500 goldinarjev. Polovico je treba takoj odšteti. Vae natančnosti dobite pri lastniku:
Frank Bere«, L P. D. No. 1, Box 80, Golden, Colo.
(5-11—6)
ANTONOM BARBIČEM,
kteri je doma iz Črnil pri Metliki. Odnesla mi je $175. Kdot izmed rojakov ve za njih naslov, naj mi naznani.
John Muc,
318 Frederick Si., Steelton, Pa (8-16-0)
yakaj naj peremo perilo, da postane belo, ^ nakar zadobi sivo barvo vsled slabega škroba (šterke) kakoršnega je dobiti raztresenega po groeerijah? Argo je najboljši škrob za vsakovrstno perilo in se rabi pri pranju z vročo in mrzlo vodo. Kupujte prave Argo zavoje, 5 centov.
HARMONIKE
ki je prestregel vse udarce z levo ro- in raznobarvne kače, po tleh

ko, da ni dobil udarcev po glavi. Medtem so ol> topili Hostnika tudi >e Martin Ciglar, Jure Zerlič in Fr. Xovoselc. Jeden izmed teh je sunil Hostnika z roko- v hrbet, da je padel naprej in se oprl na roke, ko je hotel vstati, je dobil drugi sunek v hrbet, da je padel zopet na roke. Medtem je zadobil na levi roki tudi nekoliko vbodljajev z nožem, drugi pa so <ra tepli in bili vsenavprek. Ko je toča udarcev nekoliko ponehala, potegnil Hostnik iz žepa svoj noz, < sa odprl in zamahnil proti svojim napadalcem, ki so ga še vedno bili. Takrat je prišel zraven France Skvarc, ki je priskočil Hostniku na pomoč in pregnal napadalce, toda tudi on je dobil par vbodljajev z nožem. Z napadalci vred je zbežal tudi Martin Ciglar, ki se je pa zavlekel le s težavo kakih 50 korakov daleč, ter obležal in umrl vsled izkrvavitve, ker mu je bila prerezana je dna glavnih žil.
PRIMORSKE NOVICE.
Novo vojno ladjo "Radečki" izpuste v morje v Trstu dne 3. julija
v navzočnosti več članov vladarske rodbine.
Nenadoma umrl je v Trstu 56 let stari A. Gorjup.
Požar v Trstu. Pod Skednjem pri Trstu so se užgali nedavno neznano kako, odkrite in pokrite lope za o-peko in veliko leseno skladišče lesnih tvrdk E. Segre in Mosconi. skfltn zaključku. Da je to istina, po-'Kljub takojšnji pomoči so lope in trjuje nam to samo ravnateljstvo, j skladišče popolnoma zgorele. Poško-kUro v v bilančnem poro*i!n takole ! dovan je bil jeden ognjegasec. Sko-zahvaljuje: "Wir danken nicht da znaša najmanj pol milijona K, ki minder aueh den befreundeten pa je pokrita z zavarovalnino. Sehwesteranstalt'en und Bankinsti
xelve in krastače, v kotu pa čedno omit in opran, ovit z živo-barvnimi svilenimi in žametnimi trakovi morski in tudi navadni domači prešiček. — Lepše in vsekakor do-
Dodtsl ka.korSnek.oii vrste izaelujen. u popravljam po najnitjih, cenah, ■ delt trpeino in sanesl]ivo. V popravo sa
najrazličnejše S**1^*0 v«"0 pošlie, ker zzm ie os« 16 let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vsa« mem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delo kskortno ki?c zahteva brez nadalinih unralanj.
lazijo kruli
REBNIČANI, POZOR I Prošnja is domovine.
Dragi rojaki v Ameriki:—
V	Hrovači pri Ribniei na Dolenjskem zidamo novo cerkev av. Trojice. Velikonočni ponedeljek je bila v stari razpokani cerkvi zadnjič služba božja; na slovesen način smo sc poslovali od nje, ki je žalovala oh pogrebih za našimi dedi in pradedi Takoj drugi dan smo jo začeli podirati in na istem mestu še raste is tal novo, lepše, veličsstnejše svetišče sv. Trojice.
Tudi vi, rojaki, boste morda svoje zadnjo pot romali akozi novo pokopališko in podružno cerkev v Hrovači, če bo božja volja, da se vrnet« v domovino. Tudi vam, ribniški rojaki in rojakinje, bodo morda hro-vaški zvonovi peli zadnjo peaem ob smrti. Obračamo se toraj tudi do vas, da nam pomorete postaviti veličastno svetišče: sv. Trojica vam bo obilna plačnica! Darovi naj ae pošiljajo na župni urad v Ribniei.
V	Ribnici, dne 10. maja 1909.
Fran Dolinar, dekan.
Ivan Škrabec, Ivan Dejak, ključarja.
(26-5, 2&9-S 3x)
Darove sprejema tudi Glas Naroda in obvesti darovalce v znak prejema in odpošlje na župni urad.
Zdravju
najprimernejša pijača je
"»♦LE1SY F> IVO «£»«#»
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela fiad' naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno kori.-t, kakor tud» * « « svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vset j»id gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri deo. Travoikar-ju 6102 St. člatr »«■• *■ kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
Kretanje parnikov.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
t n tea, die uns eur Seite stan den." Te vloge, ki jih je "Kranj, hranilnica" dobila od nemških posestrim, pa ao le začasne, ker ae vloge obre-stujejs le po 4 odst. Potem bodo vloge pri nemčurski "Kranj, hranilni-ai" še bolj padle.
UWj v Ctrnlku pri VeKki dolini. Dna 1§. maja je bilo ▼ Cirniku eer-prošČenje. Radi tega se je voi ljudi pri Štefanu Galiču, U je tešil vino pod vejieo. Ko ao se iaatfe t* dekleta nabrali nekoliko
Štajerske novice.
v železniškem vozu je umrl med vožnjo v Gradec na progi med Feld-bachom in Gradcem 41etni sin vele-posestniee Ter. Pendl iz Feldbacha. — Deček se je doma opekel, vsled česar ga je domači zdravnik poslal v Gradec. Vsled hudih bolečin pa je umrl v vozu že med vožnjo.
Neznanega mrtveca,* ki pripada akoro gotovo "boljšim" slojem, eo potegnili pijonirji iz Drave pri Pta-jtt-
aTTSTRO - A1TBRTKANA PROGA.
V	Trst in Reko.
Laura .................. 9. junija
Oceania ................ 16. jnuja
Martha Washington .... 39. junija
Argentina .............. 7. julija
Aliee .................. %L jriaja
Lanra ......... ........ 38. j^ija
WHITE STAR PROGA
V	1—thaniptoa.
Teutonic................IS. jaaija
Adriaftie...............38. junija
Majestic................80. jnoij*
Oceani« ................7. juliji
Teutonic ................ 14. jidija
Adriatic ................ H_ julija
Majeotht................ 38. jatfja
FRANCOSKA PROGA. T Kavra
La Provonoe............18. junija
La Savcie............. 17. junija
Lt Provenee ............ 1_ julija
La Savoio .............. 8. j^ija
Ls*Toi-sij«...........lfi. jdtija
La Bretagne ............ 38. julija
r a Provenee ... ... . jnJij.
HAMBURG AMERICAN UNS. T Kamharg.
Pr^UmdUmmšm........ 8. j_dja
Cincinnati (novi)........18. jnija
BIhmImt	jviijt
Amerika................18. jvija
CUvsi—i .............. 81
SEVERONEMtKI UOTS.
Prinz Friedr. Wilhoim .... 10. junija Kronprinzeeain Ceediie .. 18. junija Friedrieh der flnin .... 17. junije
Barbaro—a..............18. juuija
Kaiser WUh. dar Qromm . .81 juuija
Grosser Kurfusut........84. junija
Ksšaor Wittelm H.......81
RED STAR UNR V Autverpon.
Kroonland ..............18. junija
Lapland................ 18. junija
Vaderiand ..............80. juaija
Zedand ................ 3. julija
Kroonland .............. 10. julija
Lapland ................ 17. jtflja
Vaderiand .............. 34. jriija
7ieelaud ................ XL. juttja
AMERICAN LEVI. ▼ IrilhUn
St. Paul................ 18. janija
New York..............18. junija
St. Louoo .............. at. junija
Philadelphia ............ 8. julija
8t. Paul................ 18. julija
New Toek .............. 17. julija
St. Loute................84. julija
HOLLAND - AMERICAN URI
Potsdam.............:.. 18. jmiijs
Neerdsui >.\••••....... 38. juuija
................ ^ J^J«
New A ......... ........18. juHja
ZA KADILCE!
Prodaism cigaretni tobak poštnine prost* po afedeSia cenah : Mittelfeiner Tur kiscaer 26 h (drajoaner) po 13 et. Feinei Hercegovina 34 n. (xipcener) po 17ct- Posebne ceno sa prodajalce. Zaloga avatrif. bocnS. in here, tobaka.
A. Logar, 26 E. 119. St., New York
■l jft - Vi " Vi 11 qfr w	■ ■f^i na.....
■Učitelja angleščine, francoščine in nemščine,
omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj 'na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bot'e le njim v korist, ijim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove
Uredništvo "Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York.
ffl^' ■«»W ■ >« Vb........... — ■ rfyw^^/--.
Brezplačno se odda 100 sloven, rodbinam. |
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poSljejo svoja prava j imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre- j pisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker telimo. ! da bi se na njih nastanili dobr< Slovenci, kteri biJ< lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jedneea \ leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiie. Skrbelo se bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opoatite lep« prilike.
Poiljite money order u $5.00 dane« in mi Vam polijemo listine. Pišite:
PRINCE REALTY CO., 99 IN a s« a u Street,	New York City.
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulichj
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Vsi spodaj navedeni novi parobro-41 na dva vijaka imajo brex-ži&ni brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V meaeeik majn in junijmse bo-data afforaj mavedenemn brodovjn pridraiila ie dva droga nova pot-miika paniika.
Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred so d»s
TRSTA............................................
LJUBLJANE..................................... 33.60
RRKE........i..................................... 3a03
ZAGREBA...................................1..... 34J0
KARLOVO A...................................... 84.25
II. RAZRED do TROTA ali REKE......................*56.00, 60.00 i 65.00
PHELPS BROS. & CO., Geo. Agents, 2 Washington St, New York.
v
Karal May.
ČETRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
o
je
(Nadaljovasia.)
"Navaden kavas je bi bil, ampak jeden izmed visokih zaptijev. In pri tek, kolikor mi je znano, niso nastavljeni kristjani."
"Kako pa to, da imaš tako veselje me držati za policaja t" "Imaš že tako postavo in govoriš, kakor tak, ki vse ve, kaj pove. Tndi tvoji spremljevalci izgledajo tako. Samo poglej ta dva!" — Pri tem pokaže na Oškota in Onaarja. — "Kako resno in tehtno gledata pred sat Važjoet njih poklica jim je zapisana na obraza. In tukaj ta mali!" — Obrne ee na hadžija. — "Ali ni poosobljen zaptijat Te zvite oči in to prebrisano smehljanje! Ali se ne dela tako, kakor bi hotel cel svet aretovati, samo če bi hotel f"
Imenovani se glasno zasmejejo. Jaz pa odgovorim resno: "Motiš se. Mi smo navadni popotniki, ki smo, kakor vsakdo, nave-—ni na varstvo policije. Toda prepotovali smno mnogo dežel in krajev in več smo videli in skusili, kakor tisoč drugih. Zato nam tudi ni težko razjasniti tvojo zadevo. Kdor vedno doma čepi, se ne zna obnašati, če se mn prigodi kaj nenavadnega."
"To je lahko mogoče, in — toda sedaj sem pa pozabil na jed. Kadar boste gotovi, govorimo nadalje o zadevi. Ali mogoče tudi želite, da dam vašim konjem krme in vodo T Imam prav dobro koruzo."
"Da, le daj nekoliko koruze in naroči hlapcu, da odveže in epravi sedla ter da potem živali oblije s hladno vodo. To jih bode okrepčalo. Nesli so nas iz Drinopolja do tnkaj, ne da bi se enkrat dobro spočili."
"Ne daleč za hišo imam lep ribnjak, kterega voda je čista in snažna. Ali naj naženo hlapci konje v vodof" "Prosim te, naroČi jim to."
Kakor vidim, je mož kljub nesnagi, ki leži na dvorišču, zelo podjeten in za tukajšnje razmere tudi razumen kmetovalec. Ukradenih sto fantov, po avstrijskem denarju skoraj dvatisoč krcn, je bilo le del kupnine njegovega lanskega tobačnega pridelka. Na vsak način je precej premožen. In da ima celo ribnjak, kaže, da zna izkoriščati zemljo in prostor.
Razun tega živi drugače, kakor večina tamošnjih prebivalcev, tem dobim dokaz, ki me prepriča, da nas nima za navadne popotnike.
Jed nam prineseta dva jako snažno oblečena dečka. Jajčja jed jako dobro pripravljena in nam izborno diši. Ravno tako v jesihu vležane in s poprom začinjene melone in drugo sveže sadje. Jedila nam prinesejo, kakor vidim v svoje največje začudenje, na snažnih, belih krožnikih in samo večja skleda za melone je žgana iz ilovice.
Gostilničar gleda, da se nam pripravi vse udobno in potem zapove, ko prinese sam košarico, v kteri so noži, vilige in žlice:
"Pojdi k gospodinji in red ji, naj da šiiri prtiče in ravno toliko obrisalk. Možje, ki tukaj obedujejo so veliko potovali in so visoki gospodje. Ne bodo mogli reči, da so bili pri konadžiju Ibareku slabo postrežeui."	i
Torej Ibarek se imenuje postrežljivi mož, ki poseduje celo prtiče! Prepričan sem. da ram bode vse jako dobro teknilo. Odstrani se, da bi dal hlapcem omenjena povelja. Kmalu nam prineso prtiče in obrisalke, ktere zadnje pa so, vsaj, kakor se meni zdi, popolnoma nepotrebne; obrisalke k prtičem ne dajo v večernih deželah niti v hotelih prve vrste.
Ko vzamem prtiče in podam vsakemu tovarišev jedno, opazim s tihim veseljem poglede, ki so v mene uprti. Ne vedo, kaj bi z malimi, snažnimi stvarmi počeli. Mali hadži je jedini, ki j-e opogumi z vprašanjem:
"Sidi, kaj naj počnemo s temi rutami T Saj je vendar že pogrnjen
mizni prt."	__
"Saj to niso namizni prtL"	"" " ^VflSlHB
"Mašalah, čudež božji! Ali so mogoče žepni robci T Saj vendar ni nobeden izmec nas obdarjen z nahodom!"
"Tudi to niso. Te rutice se tsko predveže, kakor bodete mene videli, da se ne omadežuje obleke."
"Alah akbar, Bog je velik! Toda imenitni ljudje morajo biti vendar tepci, Če rabijo posebne prte, da spravijo jedila v usta in da jih ne razlivajo po obleki. Jaz sem se naučil vljudno jesti in moja suknja zastonj pričakuje, da bi pila sok te okone melone."
Privežem si prtič nalašč jako nerodno, in drugi naredijo natanko tako, kakor vidijo mer.e. Tako sedimo, kakor otroci, ktere pita skrbna mati z mlečnim močnikom. To mi dela na tihem seveda veliko veselje.
Med jedjo opazim, da spravijo konje za hišo. Gostilničar, kot zvest moslem, ima za uljudnost, da nas pusti jesti brez prič. Vstopi šel«, ko smo gotovi in zapove hlapcem, da odneso posodo in da naj prinesejo umivalnik.
Med tem, ko si umivamo roke, mi zašepeče Halef:
"Sidi, ali nimaš strahf"
"Od kogaf"
"Slak račun bode to! Dobra jed, hladno pivo, noži, vilice in žlice, namizni prt, umivalnik, obrisalke in celo prsne zavese iz belega platna! In čeleba je sama kuhala! Jaz mislim, da bode pridni gostilničar ravno-toliko zahteval, kolikor je znašal račun policijskega prefekta."
"Le bodi brez skrbi, prepričan sem, da ne bode treba popolnoma nič plačati."
"Ali meniš, da pride gostilničar na tako krasno, človekoljubno miself"
"Prav gotovo. Samo hlapcem damo majhen bakšiš."
"Če je tako razumen, bodem s celim srcem danes, jutri in po ju trajen jem pred počitkom prosil preroka, da priporoči našega gostilničarja angelju smrti, da ga ne pride še tako kmalu iskat."
"Zakaj samo do pojutrajšnjemf"
"Trikrat je dovolj. Do takrat se pa zopet spoznamo z drugimi ljudmi, ki nas bodo dobro pogostili in bodo vredni moje priprošnje."
In mali hadži se smeje tiho in prebrisano pred se, kakor je večkrat njegova navada, če se je zopet skazal kot navihanec.
Ko je pospravljeno, nas povabi gostilničar zopet k mizi. Hoče pustiti že skoraj spraznjeni vrč zopet napolniti in nas pozove, naj preje .•••pijemo. Jaz pa mu odgovorim:
"Zadovoljil bi mene kakor tudi sebe, če nam pokažeš omarico, is ktere ti je bil ukraden denar. Ali nam hočeš storiti to vslugoT"
"Da. Pojdi in sledi mi!"
Halef gre tudi z nama. Prirojeni zasledovalni nagon mu ne dovoli, da bi ostal, kakor druga dva.
Gostilničarju je treba odmakniti samo dve pleteni steni, in že stojimo pred njegovo spalno sobo. Bila je nezaklenjena. Prepričam se, da je na vratih zatvora, s ktero se lahko od znotraj zaprejo vrata.
Postelj v sobi ni. Okolu sten je takozvani serir, nizko leseno ogrodje, na kterem so blazine. Tukaj ležijo hišni prebivalci samo v wmi pokriti. Da bi se slekli, jim ne pade v glavo.
Ta navada prebivalcev jutranjih dežel vzbuja le preveč bolezni in je tudi vzrok, da se nahaja toliko znanih krvoločnih živalic, ki se imenujejo latinsko Pulez in Pediculue, po domače pa tudi lazice in ekočice.
Stene so belo prebeljene in j edin okras je v arabskih črkah napisan
rek:
"Spanje pravičnega varujejo angelji; ob vznožju nepravičnega pa
stokajo predbacivanja svoje otožne obtožbe."
Soba ima samo jedno okensko odprtino. Tej nasproti visi omenjena omarica na steni.
"Tu notri je bil denar," pravi gostilničar in pokaže na njo. "Zaprl sem jo, kakor je bila, ko se je zvrŠila tatvina."
"Odpri jo!"
Potegne majhen ključek iz žepa in odpre omarico, ki je popolnoma prazna. Preiskujem ključ in ključavnico, ki nikakor ni navadno, lahko tovarniško delo. Na moje tozadevno vprašanje zvem, da je izdelovalec neki ključavničar v Ostromdži, in po mojem mnenju se s kakim žebljem ali zvito žico omarice ne bi moglo odpreti.
Nerazumljivo je tedaj, kako se je mogla tatvina izvršiti.
"Ali si gotov, da si omarico res zaprli" vprašam.
"Da, popolnoma gotov."
"Hm! Ali je bil samo denar notri f"
"Ne, tudi dragnlji moje žene in še nekaj druzih zlatih in srebrnih malenkosti."
"In so bile te tudi vkradenef"
"Da, vse je zginilo."
"To je dokaz, da tatovi niso imeli časa, izbirati. Tudi se je morala zgoditi tatvina v temi in tako lopovi niso mogli videti, kako vrednost so si prilastili."
"O, naglavni nakit in verižica moje žene je sestojala večjidel iz zlatih in srebrnih novcev v veliki vrednosti. To so morali tatovi kljub temi opaziti. Drugo so bile zapone, prsne igle in prstani, kar je ve« skupaj imelo precejšnjo vrednost."
(Dalje prihodnjič.)
NIKDAR VEC TAKE PRILIKE!
URA IN VERIŽICA s priveskom (medal jonom) 8 pismeno garancijo sa deset let, sa ktero morate povsod plaCati najmanj 917, stane sedaj pri nas
SAMOS94.75. Ura je naj no vej Se in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetnilko izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom plati ran i. Ura ima najbolje in naj točne je idoče kolesje na 7 dragih kamnov (rubinov. )
VERIŽICA s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejSe in najmodernejše vrste in platira-na s pravim zlatom. Privesek (medalion) v kterega lanko postavite dve sliki (fotografiji) je okrašen s tremi krasno in fino bruSenimi kameni. Za uro in verižice poSljite nam naprej samo $1 in mi ▼am poSljemo takoj uro in veriiico, kakor tudi
Cenike poSiljamo zastonj. Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov:
NEW YORK AUCTION CO.,
436 East 67th;street,	New York, IS. Y.
8aa FruwMO, CaL: Ii Za Denver, Colo, m
■ , _ 11 i oigauea, UTaekyiN,
Pmeblo, Golo.: Patar OdHg.
Iad.:
! Zvitanje obrestne mere. !
Hranilne vloge skepom leta 1907
3,165.025*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
| Glavna posojilnica
Zastrupi jen je krvi.
(SYPHILIS — SIFILIS.)
Ako ima U- rušeče ali bakrene madeže, ako vam spadajo lasje ali brke. ako vaa boli v k ms teh, ako imate rane v ustih, ktIu. na jeziku, ako imate bezgavke, srnojanice (čanker) in ako imate kake rane po telesu, pa če tudi so od temena do pet. ie če* 30 dni ste ozdravljeni
n zdravilnimi krufrljicanii "BERI.INO". Tekom 11 dni so va a u>ui poginoma zdrava. Onojanii-e an':« r) in li«*7»ravke oztlravimo koUivo v 21 dneh. Po jednem kurzu zdravljenja b «ieie preprironi <> I' kovitej moči naloga zdravljenja. T rije kurzi vas popolnoma ozdravijo. Tekom 'i ' l«-t smo ozdravili ;£>.(> u ljudi. Mi jam- i mu za po|M>lno ozdravljenje. Kdor pri nas ne ozdravi, mu vrnemo denar. Ako hočete, da vas rt- imo slepila, paralize ali blaznosti, nam pilite. Ak<> st4- >»- že pustili kje druirje zdraviti, a niste biii ozdravljeni, ter, ako vam je doti ni zdravnik ri. da je va-:a bolezen neozdravljiva, ne ztrubite radi t etra na-le. ampak obrnite se na na> in ni vai ho Vmo popolnoma ozdraviti. Zdravila po. iljam j tu ji p-j povzetju (C. O. D J. Pišite v slovenskem jeziku na:
BERLIN REMEDY CO.,
Broadway, cor. 37th St.,
Regal Bldg,
New York City.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
tS/Ju^ttt, c/n* 30. aprila 1909.
V pojasni lo.
NaSi ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši 1 j a denar (vloge) v Mestno hrani 1 ni co ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, kersepos 1 o vanje med Frankom Saks er jem in Mestno hrani 1nico ljubljansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši1j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, al i pa svoj nas lov tako netočno naznani , da se ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser je naš zaupnik v Združenih drŽavah že več let, jez nami v zvezi in zato j e najbolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, bi tro in zanes ljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hranilnica ljubljanska.
8
i «
N
reglstr. zadruga as n«om. zavezo
t LJUBLJANI,	Kongresni trg it 15.
obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloge po
4
H
Chieago, HL: Depoe, HL: Dam. L* Sol«, m.: Mat Bovih Chicago, HI.:
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistili K. 4*75. Po 4% <f0 naložen denar se sa celo leto preje podvoji nego po 4X in sa S leta preje nego naložen po 4%.
Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložit) naj ga polije v našo posojilnico.
Poiiljatve za Zjed. države posreduje tvrdka FB. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New T trk.
Upravni svet
I Zvišanje obrestne mere. I
—
Compagnie teple Tiansaliantipe.
[Francoska parobrodna družba.]
Waokegaa, DL: Freak Cahnnet, Hiah. Setaj.
Iron Mountain, Ifieh. ia Marko Badoviaae.
South Range, Mm*.: rift.
Chiaholm, Ifms.: K. ESy, Minn.: Ii Sveletk, Mina.: JarfJ Eveleth, Mina. Miletič.
Hibbing, Mina.: Ivaa Ftovfte. Tower, Mino.: Jota Majarie. Kansas City, Mo,: Ivw in Ivaa Rahija. St Lonie, Mo. ia oketiee: Skok.
Aldridge, Moat: Gregor Brooklyn, N. T.: Alojzij Little Fella, N. T.: gotka.
Wee Seneaa, N. T.: Jovaa MS«. Oeveland, Oi: Fieal Bakeer Ok
William Sitar ia Mat Pošjak Cleveland, 0.: Naeak rijiijibti Oregon City, Or.: M. Jmtim. Braddoek, Pa.: Ivan Germ im Ivm Varoga.
CoAemaogh, Pa.: Ivan Pajk. Canoosbnrg, Pau Goo. M Clazidge, Pa: Anton Jens Forest City, Pa.: Karl Zd Heilwood, Pa. in okoliao: JakoA
Johnstown, Pa: Fraa Pittsburg, Pa: Ignae Steeiton, Pa.: Masko Ksfah Josip A. Pribemik. Willoek, Pa.: Frrji Aam*. Vfeat Jordan, Utah: Ante* Btaek Diamond, Weak.: Or. renta Beamjol, W. Va-TVmom, W. Va.: Joop Mil wank e«, Wis.: Josip Be* Springe, Wye: in A.
Pozor! Slovenci Pozork VSALON^1
Zmod ernlm kogljl&flem
Svete pivo v sodičkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter unfafc-amodke. Potniki dobe pri "meni Jedfc prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vtem Slovencem is drugim SlovantK ee toplo priporoča
Martin Potokar
164 S«. Crater Ate, Chicago, tt'

Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni pamiki so:
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih moč:
• LaSavoie" " " " ..................12,000 " 2o 0«J0
4 La Lorraine" "	" ..................12.000 " 25 000 '«
"LaTonraine" " " " ..................lO.lKtO " 12 000
"LaBretagne"................................. 8.000 " 9.000 •«
"La Gascogne"................................ ».000 " 9.000 "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebroafh Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča itev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.:
AJojsU
Vsi naM zastopniki eo s nami h dalje iaaa v poslovni svasi, vsled sar jih rojakom nsjtopleje isaaa
KUKAIILO.
Začetkom meeeea maja je potovanje ob$e snani rojak
johk o&dika staraJU. trgovce in posestnik v CleveLandn, O.
Omenjeni obiftie svoje snease in prijatelje po rasnih krajih ▼ Ijsd. državah in objednem sastopa tvrdka Travnikarjevo v Clevelnndn, C^i*. Poeblatten je »obirati uhUm aa "Glas Nsreda" in ga rojakost tepka priporočamo.
Upravniitvo "Glasa Naroda".
POZOR ROJAKI!
Novoisnajdeno garantirano mašile si Dletaste ln gelobradce, od katerega tednih lepi lasje, brld ln brada aeaeV ejef k
noma zrastejo f kevmatiiem ali trganji v nogah, rokah in krilo Vam po polnoma odstranim. Petne nege, kat Je očesa, bradovlce in eubllao Vaa v S dneh popolnoma odstranim, da" )i to resnica se lamči 9600. Uprabftc s«
JAKOB VAHCIC,
P. 0. Box CLEVELAltD, 0
NARAVNA
KALIFORKIJSKA Y»A
NA PRODAJ.
Plin <rso risa po 60 do 00 et.
galea s posodo vred. Defere Mavtae od 00 do 70 et m s posodo wad. i*kaod$S.60dott e posoda vsed. Manj nago lO galon naj nihče ae naroča, kar

Nik.
mri
LA PROVENCE •LA SAVOEE •LA LORBAXNX •LA PBOVENCS •LA 8AVOIX
It. jnnija 1900.	*LA TOUBAINE
17. jnnija 1M0	La Bretsgne
94. jsaija 1900	'LA LORRAINE
1. jalija 1900	*LA TOURAINE
t. jalija 1900	*LA SAVOIE
IA Jyfija 1900 22. jalija 1900 20. jt^ija 1900 6. avgnsta 1900 12. avgnsta 1900
Paniki
I imajo po jra vijaka.
M. W. Kozminsld, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St., Chicago, I1L
. 1
Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj piS. po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelr nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik.
Dorgance, Widetich & Co.,
1*22 Arap
St..
Deaver, Cela
»lika zaloga vina ln žganja1^
Marija drill
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
m emo vino po.............50c. "
Droftnik 4 gmlone aa...................
Briajevec 12 sUklenic sa...............
ali 4 gaL (eod«ek) sa..................
Za obilno naročbo ee pripocoCa
MARIJA QRIUL,
S308
Glair Ave., N.
Glovolandi O«
V zalogi imamo sledeče knjige:
ctKOF MOirrz obuto,
svetovna knjitniea v dveh 9ae v nih knjigah, eena HM. grofica beraoioa. 190 svaakov, eena 90JC MALI VITKI, i svaski, eena $2Jk kodbufa polansikih, S xveski, esna 9SA0.
TUOd Dr SVA KOi, 61 sveskov, esna 00JO. TUJI MUiKXTXftJI,
Vae te knjige je dohiti a (jeno poštnine proste pri:
8lov2hio pubušiim 32 Cortlandt Bt^ Nov Tstk, V
T.
f?
Knajpova zdravila !
Sad a j am o priprav Ijeni vsako v r&tna naročila točno izvrševati- A-ko kašljas, ako a i prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "N«»-A ia eflrik Kmajporik zdravil". ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.

_____L trpsca . ____
alepariia, katerih je dandanes mnogo na anevnem reda. To je novi in pravi naelev:
AL AUSENIK & CO.,
82 COtTIANDTST., »VT9U.9.T.