I $l8>* ri$ka Domovina I 09 'ON »»..‘SSEEOCa ^ y-"1' p-- //fr»%fttCAN iN SPIRIT fORfei^l IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 21, 1979 LETO LXXXI — Vol. LXXXI Turčija pripravljena dali IM rabe oporišč za nadziranje SALT!! Turški zunanji minister je dejal, da je Turčija pripravljena dovoliti rabo svojega ozemlja za polete U-2 letal, če Sovjeti]a to odobri. WASHINGTON, D.C. — Turčija je članica NATO, torej zaveznica ZDA, ki dobiva že skozi vsa leta po drugi svetovni vojni obsežno gospodarsko in vojaško pomoč iz ZDA. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali, odkar je Turčija zasedla s svojimi oboroženimi silami del otoka Cipra in ga drži zasedenega kljub vsem protestom ciprskih Grkov in Grčije. Od lani so se odnosi začeli popravljati, toda še vedno niso posebno “zavezniški”. To je pokazala izjava turškega zunanjega ministrstva, da je Turčija pripravljena dovoliti ZDA. rabo svojega ozemlja za polete izvidniških letal U-2 za nadziranje izvajanja določil dogovora SALT II od strani Sovjetske zveze, če to odobri — Sovjetska zveza. V Washingtonu so bili ob tej izjavi iznenadeni in zaprepašče-ni. Le kakšna zaveznica je Turčija, če stavi take pogoje? Carterjeva vlada se je znašla y novi; zadregi, ker so opazovališča in oporišča ZDA v Turčiji posebno važna, ko so izgubile svoji pomembni opazovališči v Iranu. ■Ttoez uporabe oporišč in opazo-Vališč v Turčiji je učinkovito in zanesljivo nadziranje izvajanja sporazuma SALT II od strani Sovjetske zveze komaj mogoče. Brez. takega nadziranja Senat sporazuma ne bo odobril, kot so njegovi vodilni člani jasno povedali. Ker je odobritev SALT II pomembna in važna tako za ZDA °t za Sovjetsko zvezo, ta verjetno ne bo ugovarjala rabi turskega ozemlja za njegovo nadziranje. Po drugi strani je zelo ^verjetno, da skuša Ankara s ta-°m stališčem pritisniti na ashington, da bi ji povečal gospodarsko in vojaško pomoč, be hudo potrebuje, ko se na-aja v težki gospodarski in po-bticni krizi. Papež molil za mir na Pokopališču padlih , Pf/ Monte Cassino MONTE CASSINO, It. — Papež Janez Pavel II. je pretekli ■j e e^ebl na pokopališču pre-0 isoč padlih poljskih in za-ozniških vojakov v bližini zna-. eni^ega samostana Monte Cas-_ ho. Med množico preko 10.000 kov jVbil° kakih 6’000 Polia' sv + Vecanoma veteranov druge ■ er>vne vojne, ki so se pod gen. no ,ersonom borili v Italiji in CassinaVerri zasec^ Monte V, °^e je Pozval k molitvi za iedrst-o1" bl bodoča vojna z rabo • " !=a or°žja pomenila uni-e sedanjega sveta. ki je1" o>l množica je sv. očetu, M bha-ial Pfav ta dan svoj “Na L81? dan’ Vheto klicala Na sto ieti» vreme Peratu-o^r^110 2 najvišJ° tem" F (2° C)‘ Ver-toj nič jutj!* anes 20 % in sk°- mmnm-mmm POSVET MEl USPEHA TOKIO, Jap. — Japonska in ! Sovjetska zveza sta dvodnevni posvet o medsebojnih odnosih tu končali brez kakega sporazuma. Pri pogajanjih je zastopal Sovjetsko zvezo namestnik zunanjega ministra Nikolaj Firju-bin. Njihov cilj je bil omiliti spore in pripraviti pot k ustvaritvi prijateljskih odnosov med obema sosednjima državama. Japonci vidijo glavno oviro temu v sovjetski zasedbi štirih otočij severno .od otoka Jesp, ki jih v Tokiu- smatrajo za stari sestavni del države. Moskva se trdovratno upira japonski zahtevi po izročitvi teh otočij. Pogajanja so se tako končala brez kakega sporazuma. Obe strani sta izjavili le, da želita razgovore nadaljevati. Prihodnji sestanek naj bi bil v Moskvo, niso pa se sporazumeli za datum. Odarec jedrski sili Zvezno sodišče priznalo 10.5 mili ionov d o 1 a r j ev odškodnine za izpostavo radiaciji. OKLAHOMA CITY, Okla. — Porota zveznega sodišča je pretekli petek priznala pokojni Karen Silkwood, 28 let stari la-hratoriiski tehničarki, za okužb-nje z radiacijo leta 1974 med zaposlitvijo pri Kerr-McGee Corporation tovarni 10.5 milijonov dolarjev odškodnine, ki morajo biti izplačani njeni zapuščini. Sodba utegne imeti velik vpliv na bodočnost jedrske energije, ker nalaga odgovornost za oku-ženje z radiacijo na podjetja tudi tedaj, če so izpolnjevala vse vladne predpise o varnosti. Doslej je prevladovalo pravno stališče, da podjetja niso odgovorna za morebitne zle posledice, če so izpolnjevala točno in dosledno v polnosti vse varnostne predpise. Tovarna, kjer je bila Karen Silkwood zaposlena, je bila leta 1975 zaprta. Družba, največje podjetje za kopanje in predelavo urana, je trdila, da je Karen Silkwood, ki je bila ubita v avtomobilski nesreči, ko je bila na poti na razgovor s sodelavcem The New York Timesa, kateremu je hotela razložiti in podkrepiti obtožbo tovarne, ki da ni bila dovolj zavzeta za varnost delavstva, radioaktivni material nezaknito na skrivaj odnesla iz tovarne.'Pokojna Karen je bila unijska aktivistka, trdijo odvetniki podjetja. Odvetniki Karen Silkwood so dokazovali, da podjetje ni bilo dovolj skrbno v izvajanju predpisov o varnosti zaposlenih, pa tudi v pogledu varnosti hranjenja radioaktivnega materiala. Kennedy — Connally? DALLAS, Tek- — Oni, ki podpirajo Johna Connallija za predsedniškega kandidata republikanske stranke, upajo, da bodo demokrati leta 1980 zbrali za svojega predsedniškega kandidata sen. E. M. Kennedyja in ne sedanj ega predsednika J. Carterja. V takem slučaju sodijo, da bi imel njihov kandidat John Connally veliko boljše izglede za dosego republikanskega imenovanja kot njegovi tekmeci. Connally je priljubljen govornik in ji.; svojim nastopom privlači. Novi grobovi Mary Mausar V. Slovenskem starostnem domu je umrla 85 let stara Mary Mausar, rojena Smrdel v Trnjuj pri Pivki (Št. Peter) na Krasu od koder je prišla v ZDA leta 19.10 nreje živeča na 1230 E. 170 St., vdova po leta 1964 umrlem možu Josephu, mati Josepha Mary Sladovic, Zofie (Jose plime) Okorn, Edwarda in pok. Eleanor ZaJlar, 7-krat.stara ir S-krat prastara mati, sestra pok Luke Smrdela. Pokojna je bila članica S2Z št. 41, The Maccabees No. 110 W.o.W. in bivša članica pevskega zbora Zarja Pogreb je iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. VSAK AVTOMOBIL EN DAN V TEDNU DOMA Zvezni primanjkljaj prihodnje finančno leto omejen na 23 bilijonov WASHINGTON, D.C. — V prihodnjem finančnem letu, ki se bo začelo 1. oktobra 1979, naj bi zvezna vlada imela.23 bilijonov dolarjev več izdatkov kot dohodkov. Ko je vlada svoj proračun predložila, je predvidela 28.4 bilijone dolarjev primanjkljaja. Proračunska odbora! Senata in Predstavniškega doma sta se zedinila v svojih predvidevanjih za prihodnje finančno leto na približno iste izdatke, kot jih je predvidela Carterjeva vlada, pa na okoli 5 bilijonov dolarjev več dohodkov. Izdatki so predvideni na skupno 532 bilijonov. Konferenca za-, stopnikov obeh domov Kongresa je sprejela višji Senatov predlog za narodno obrambo in Domove predvidevanje višjih dohodkov. Trgovina z Ugando obnovljena WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je ukinil prepoved trgovanja z Ugando, ki je pila uvedena zaradi kršenja človekovih pravic v času 8-letne vlade Idija Amina. Predsednik ZDA je dejal, da odstranitev A-mina pomeni “jasnejše dni” za Ugando. Ko je stiska za gazolin, naj bi stal vsak avtomobil en dan v tednu doma, je dejal zastopnik zvezne vlade pred kongresnim od borom. WASHINGTON, D.C. — A-merikanci se še nismo zavedi; resničnih težav v oskrbi z gazo-linom, zato tudi z njim ne varčujemo, kot to delajo drugod po svetu. Varčevanje je edino sredstvo, ki bo omililo stisko in preprečilo dolge kače pred gazolin-skimi postajami, kot jih je pretekle tedne doživljala Kalifornija. Odgovorni pravijo, da moramo računati s težavami v o-skrbi ne le letošnje poletje, ampak tudi še prihodnje. Za pozno jesen in zimo ne predvidevajo kakih večjih sitnosti. David J. Bardin, direktor Gospodarske urejevalne uprave v zveznem tajništvu za energetiko, je pred kongresnim odborom dejal, da so možnosti zvezne vlade za omiljenje stiske v o-skrbi z gazolinom omejene. Motoristi lahko storijo veliko, če omejijo svoje vožnje. “Pustite vaš avto doma en dan v tednu in mi bomo prišli skozi,” je označil Bardin položaj. Priporočil je tudi večjo uporabo javnih prevoznih sredstev in združitev več o;;eb v enem vozilu na istih potih. o------ Oazolin iz rezerve za Spominski dan v Ohiu COLUMBUS, O. — Državni energetski oddelek je objavil, da bo za konec tedna in za Spominski dan, ki ga obhajamo v ponedeljek, 28. maja, dal na razpolago gazolin iz rezerve, da bi olajšal pomanjkanje, ki se je ponekod pojavilo. V maju je bilo dobavljenega oskrbovalcem v Ohiu okoli 400 milijonov galonov gazolina. Posamezne gazolinske postaje so ga dobile v obsegu 80-100% lanske prodaje. Letošnja majska dobava je 10% manjša od tonske. Po predpisih morajo razdeljevalci gazolina pridržati v^rezef-vi 3% celotne dobave državi za izredne potrebe. Ob koncu meseca običajno to rezervo sproste za prodajo. Majsko rezervo bodo sprostili že ta teden, da jo bo- SOVJETSKA ZVEZA RABI CAM RANH BAY OPORIŠČE i Iz Clevelanda in okolice Oporišče Cam Ranh Bay so zgradile ZDA v času vietnamske vojne, sedaj ga uporablja Sovjetska zveza na nejevoljo ZDA in Kitajske. Ogroženo se čuti tudi Kitajska. TOKIO, Jap. — Tekom dvodnevnih razgovorov tu je namestnik sovjetskega zunanjega ministra Nikolaj Pirjubin povedal japonskim zastopnikom, da Sovjetska zveza uporablja pristanišče Cam Ranh Bay v Vietnamu za svoje vojne ladje v skladu z obveznostmi prijateljske in zavezniške pogodbe z Vietnamom. Že preje je bilo u-gotovljeno, da Sovjeti uporabljajo tudi tamkajšnje letališče za svoja izvidniška letala. V Washingtonu so to že dalj časa sumili, prepričali pa so se o tem šele nedavno. Cam Ranh Bay so zgradile ZDA v času vojne v Vietnamu v najboljše pomorsko in letolsko oporišče v tem delu sveta. V celoti so ga prepustile Južnemu Vietnamu, ko so se od tam umaknile, po porazu Južnega Vietnama pa je popolnoma nepoškodovano padlo v roke Severnemu Vietnamu. ZDA so upale, da Vietnam tega oporišča ne bo dal ha; razpolago Sovjetski zvezi. To je storil, ko je LR Kitajska v letošnjem februarju vpadla v Vietnam. Vprašanje je sedaj, ali bodo sovjetske vojne ladje in letala ostala v Cam Ranh Bay oporišču ali se bodo od tam umaknila, ko je LR Kitajska umaknila svoje čete iz Vietnama. Nekatere vesti trdijo, da bodo ZDA dale LR Kitajski obrambne vodljive izstrelke in drugo moderno orožje, če bo Sovjetska zveza Cam Ranh Bay spremenila v svoje stalno pomorsko in letalsko oporišče v jugovzhodni Aziji. To bi namreč postalo za Sovjetsko zvezo v tem delu sveta to. kar sta za ZDA Subic Bay in letalsko oporišče Clark na Filipinih. LR Kitajska bo videla v sovjetskem oporišču Cam Ranh Bay stalno ogrožanje svoje varnosti, prav tako pa tudi Japonska, saj bo Sovjetski zvezi z njega mogoče stalno nadzirati pomorska pota, po katerih pri- za konec tedna, ko bo prvi letošnji dolgi konec tedna pognal na !do prodajalci na drobno imeli ceste večje števlo ljudi. _ 7 .tototoos ' ‘ V. ji-: , • T i šOM A p ■■ p£ M C h .. /nf !Ni^PrM vr.R%>N SLOVENIANS.... mm m „?vrv ; vtusvra that tw& L;,rrl Vu tuf l 1 l - fiOl-IE. Cf AIL THE I'EOriE. THEY BELIEVED jiUT ^ Up TRyr- •OBAUTttS OF THOSE IN OOVER.NWE..NT SHOULD TiE H 4 I EOMmf.;,CV' AND CONCERN. THEY BELIEVED THAT T H Liti :• ' -*>1 1 TfADTF.s (UL> A SOLEMN DUTY TO THE PEOPLE TO SE. A N O V E A M £ iUC A N* S BELIEVE (N THESE A AML : ; ‘i & B“-,N0 I .........At-aKUV"1 »tNJALMsčHf. : k ts r <*n r« v v bicentennial 19? 6 SEN. FRANK J. LAUSCHE na Malhi sredi Clevelanda pred ploščo z napisom “Slovenci, Thomas Jefferson in Izjava o neodvisnosti ZDA”. — Več v sestavku na 2. strani. haja iz Perzijskega zaliva večji del petroleja na Japonsko. Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit. — Ameri ški državni tajnik C. R. Vance je priletel danes sem na prvi razgovor z novim britanskim zunanjim ministrom Carrig tonom. Govorila bosta o Ro deziji, o Srednjem Vzhodu, o SALT 2 in o drugih medna rodnih vprašanjih. Iz Londona bo Vance odletel na Srednji vzhod, kjer bo navzoč pri začetku razgovorov med Izraelom in Egiptom o bodočnosti Zahodnega brega Jordana in Gaze. HONG KONG. — LR Kitajska je preko Mednarodnega Rdečega križa izpustila 120 vietnamskih vojnih ujetnikov, ranjencev in bolnikov. Vietnam je izpustil enako število kitajskih vojnih ujetnikov. PARIZ, Fr. — Tu sc je danes začela konferenca med ZDA in 19 drugimi državami o povečani rabi premoga kot nadomestila za petrolej. Rsurgnvori se bodo nadaljevali jutri. ZDA so predložile Mednarodni energetski agenciji, v okviru katere se konferenca vrši, po seben program uporabe pre moga. SAN SALVADOR, El Sni. -Venezuelski poslanik je uše ugrabiteljem, ki so pred K dnevi zasedli poslaništvo. Le vičarski nasprotniki vlade imajo še vedno zasedeno tudi francosko poslaništvo, mest no stolnico in še neko drugo cerkev. Trdijo, da se varnost ne sile pripravljajo na zavze tje obeh poslaništev. V seda njem soočenju med vlado in njenimi levičarskimi nasprot niki je bilo že preko dva du cata mrtvih, še več pa ranje nih. CARACAS, Venez. — Venezue la je prekinila diplomatski stike z Nikaraguo zaradi krše nja človekovih pravic vladf A. Somoze. TEHERAN, Iran. — Ajatolah Homeini je jezen zaradi ob- ■ sodbe razmer v Iranu po Senatu ZDA pozval Washington, naj odloži pošiljatev novega poslanika ZDA v Teheran. Že tako slabi odnosi so se še hofj žategnili. MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Spvjetzke KP “Pravda” ,je včeraj zapisalo, da je * SALT 2 “pameten kompro miš, da pa tudi Sovjetsk zvezi ne daje vsega, kar bi rada. Balinarska tekma— “Klub društev” Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue v Euclidu sponzorira balinarsko tekmovanje v dneh 8., 9. in 10. junija t.l. Teami, ki žele tekmovati, naj se prijavijo do 30. maja 1979. Vstopninska pristojbina znaša 16 dolarjev za team. Prijave pošljite na Slovenian Society Home, 20713 Reeder Ave., Euclid, Ohio 44119. Pridite pogledat— Slovenski dom na Holmes Avenue je prenovil svojo Klubsko soho. Praznovanje otvoritve tega prijaznega prostora bo v soboto, 26. maja po peti uri popoldne z veselo domačo zabavo. Pridite pogledat prenovljeno “klubsko sobo” in spoznat nova upravnika Johna in Albino Flutt! Službo dobi— Broadview Savings and Loan Co., 6235 St. Clair Avenue, išče bančnega blagajnika - blagajničarko. Nastop službe 23. maja t.l. Znanje obeh jezikov, angleščine in slovenščine, daje prednost. Za sestanek kličite 431-5670. — Več v oglasu! Se priporočamo— Rojaki in rojakinje! Oglašujte v Ameriški Domovini, kadar prodajate ali kupujete karkoli že,.iščete stanovanje ali ga oddajate. Mali oglasi v našem listu so uspešni! St. Clair-Superior koalicija je zborovala— Sobotne konvencije v dvorani pri Sv. Filipu Neri ju se je udeležilo preko 300 delagatov, ki so zastopali 60 klubov in skupin. Znorovalem so govoril škof James Hickey, sen. H. Metzen-baum in kong. Mary Rose Dakar. Sprejetih je bilo 6 resolucij in izvoljen je bit nov odbor, ki mu zopet načeluje Bernice Krumhansl. Izvršni podpredsednik je Ron Jaksic, zapisnikarica Vicky Peterlin, finančna tajnica Kathryn Jaksic, krajevna podpredsednika za E. 55-E. 71 St. pa Cirila Kermavner in Richard Jaksic. Obsojen zaradi davčne goljufije napravil samomor— Hans F. Fischer, 60 let star milijonar industrialist, ki je pribežal v ZDA pred drugo svetovno vojno iz po nacistih zasedene Avstrije, je bil pretekli petek obsojen zaradi zatajitve dohodka v davčnih prijavah za 1973 in 1974 na eno leto zapora in $10,000 globe. V soboto je napravil v svojem domu v Palm Beach, Fla., samomor. Kot inženir je po vrnitvi iz vojaške službe ZDA v drugi svetovni vojni bil zaposlen pri Republic Steel v Clevelandu, živel pa v Kirt-landu. Po nekaj letih je ustanovil lastno podjetje Fischer Industries postopno priključil druga in postal milijonar. Odvetnik NAACP imenovan v zvezno prizivno sodišče WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je imenoval za sodnika zveznega prizivnega sodišča v Cincinnatiju v Ohio 51 let starega Nahaniela R. Jonesa iz Youngstowna, enega najbolj znanih odvetnikov NA-APC, organizacije, ki se bori za civilne pravice črncev. Švedski kraljevski par dobil sina STOCKHOLM, Šved. — Kraljica Silvia je rodila preteklo nedeljo sina, svojega drugega o-troka. Prvi je bil deklica princesa Viktoria. gači j e v šolah. Imenovanje, ki je bilo objavljeno pretekli teden, na dan 25-letnice znane odločitve Vrhov- ,N. R. Jones je bil zastopnik nega sodišča ZDA, ki je končala NAACP v njeni tožbi Šolskega J segregacijo v javnih šolah. Ime-odbora Clevelanda zaradi segre- novanje mora potrditi Senat. k AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 21. 1979 /IMERISKA POMOMIW m \.~t ■ «*» aii €117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Jamej V. Debevec — Owner, Publisher Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two Week* in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 ra 3 mesec« Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 60 Monday, May .21, 1979 Drugačna podoba slovanstva Moskva in Slovenci. Drugi, vendar manj opazen pritisk na Jugoslavijo, se izvaja prek Avstrije, ki igra pri tem vlogo nekakšnega trojanskega osla. Po zadnji vojni je bila Avstrija razdeljena na štiri zasedbene cone, ena od teh je bila tudi sovjetska. In samo po milosti Moskve je bila leta 1955 podpisana državna pogodba, v skladu s katero so se zasedbene sile iz Avstrije umaknile. S to pogodbo se je Avstrija obvezala ostati nevtralna. Obenem pa tudi s po sebnimi zakoni zaščititi koroške Slovence in gradiščanske Hrvate. In poleg vsega, prepovedati delovanje nem-škonacionalnih in novonacističnih organizacij na svojem ozemlju.' Toda Avstrija tega ni storila. Nasprotno! Samo dve leti po podpisu pogodbe je na Koroškem odpravila dvo jezično šolstvo, na katerega se je poprej sklicevala kot vzor narodnega sožitja na Koroškem. In v istih dveh letih so se zakonito obnovile nekdanje nemškonacionalne organizacije kot Heimatdienst s svojimi včlanjenimi društvi ter šolsko društvo Suedmark na Koroškem ter po dobne organizacije na Zg. Štajerskem. In te so nemoteno začele z gonjo proti Slovencem, proti Jugoslaviji. Sovjetska zveza pa ni rekla nič. Niti tedaj, ko so se na Koroškem večkrat sestali nekdanji pripadniki oddelka Waf-fen-SS tj. neke esesovske organizacije. Danes bi v jugoslovanski republiki Sloveniji našli komaj koga, ki bi si želel priti pod “zaščito” Rusov. V zamejstvu pa ni tako. Na Koroškem se v šestdesetih letih pojavi^ sicer maloštevilna, toda izredno udarna skupina slovenskih študentov in izobražencev, ki se kmalu pove že z avstrijsko komunistično stranko, dejansko sovjet sko podružnico. Na Koroškem naj bi ta skupina prido bila komunistom na volitvah slovenske glasove. Izdaja udarni list “Kladivo” in res prinese nekaj svežega duha v tradicionalno koroškoslovensko domačijsko vzdušje in zaradi svoje kritičnosti pridobi določen odmev tudi mec slovensko koroško mladino. Lansko leto se pojavi tudi slovenska mesečna izdaja avstrijskega komunističnega lista “Razredni boj” (Klas-senkampf). Oba omenjena lista nastopata ostro proti sa mostojnemu nastopu koroških Slovencev na volitvah in jih pozivata naj volijo komuniste. Samostojno slovensko nastopanje je namreč “meščansko” in “reakcionarno” Nemškonacionalni pritisk na Slovence na Koroškem po ganja pač svoje prve sadove, z upanjem na prihajajoče mlajše rodove. Razmere so Dunaju znane in si njih posledic ne želi. Toda nasproti sovjetski zakulisni igri ne more ničesar u kreniti, zakaj njegova “nevtralnost” ga spravlja v po polno odvisnost od Moskve. Brez moči je celo pred koro škim Heimatdienstom, ki usmerja nacionalno politiko strank, vsemogočen in nadstrankarski. In kljub temu, da bi moral biti po določilih državne pogodbe prepovedan izziva in izvaja pritisk, zavedajoč se, da je njegovo delo vanje v skladu z daljnosežnimi sovjetskimi načrti. Poe tem okriljem se čuti ne le popolnoma varnega tako proti Dunaju kot Ljubljani ali Beogradu, ampak celo nadmoč-nega. _ • Heimatdienstu niti ne zadostuje več Koroška. Tipa tudi v Kanalsko dolino in v Trst. Pred časom je del slo venskega tiska na Primorskem poskrbel za poročila srečanju Heimatdiensta in tržaške srednje-evropske or ganizacije, kar je sprožilo med slovensko javnostjo raz burjenje. Ta koroška organizacija pa naj bi bila v dobrih odnosih tudi z Listo za Trst. Zagrizeno protislovenstvo in protislovanstvo jima je skupno. Pa tudi pojav protiosimske Liste za Trst utegne imeli svoja zakulisja. Nastala je sicer iz nasprotovanja uničenju Krasa, a njen tihi namen je spodbiti sam Osimski sporazum, pri katerem uradni razlagalci odločno žago tavljajo, kako “neločljiv” del le-tega je omenjena indu strijska cona. Od demokristjanov do komunistov nam dopovedujejo, kako sta Osimo in cona “nedeljiva”. Potemtakem so si sestavljale! Osima napravili med vedjo uslugo, ko so s cono spravili v negotovost tudi sam sporazum in s tem priznanje ustaljene meje. Javnost nasprotuje coni, ki bo uničila kraške površine in tamkajšnje slovenstvo, ker se bo na ta prostor naselilo na obeh straneh meje nad sto tisoč neslovenskih ljudi. Odpor pro to temu in tako tudi proti Osimu bo tudi potem še trajp Sovjetska politika jugoslovanskega obrdževhnja bo zo . pet zabeležila uspeh. In ogroženi slovenski človek, v ka terem tli v podzavesti še zmeraj slovanski duh, se utegne celo znova ozirati po rešitvi k edini slovanski velesili. K. G. Slovb Slovenci, Thomas Jefferson in Izjava o ameriški neodvisnosti CLEVELAND, O. — Prejšnji teden so potekla tri leta, odkar so na Mallu, enem najlepših delov mesta Clevelanda, odkrili Slovensko ploščo. Amerika je takrat slavila 200-letnico svoje neodvisnosti, Slovenci pa so prikazali, kako je Thomas Jefferson misli, ki so se mu porodile ob čitanju starodavne zgodbe o stoličenju koroških vojvod, vklesal v nesmrtni tekst Izjave ameriški neodvisnosti. Tekst na Slovenski plošči je vzet iz govora, katerega je imel ameriškem Senatu naš veliki rojak senator Prank Lausche. Pred nekaj tedni so se ob Slovenski plošči zbrali naši goriški rojaki na obisku v Ameriki. Pred tem pa je ugledna ameriška revija “Officers Review”, glasilo ameriških častnikov, objavila razpravo; “Slovenci, Thomas Jefferson in Izjava o ameriški neodivnosti”. Razpravo je napisal višji častnik Ameriške Vojne mornarice, Commander Ernest A. Ryavec (Ret.). Ob tej prilki objavljamo v slovenščini nekaj bistvenih poglavij te lepe in obširne razprave. Thomas Jefferson je bral in razmišljal o delih učenjakov, ki so se bavili s problemom ljudske suverenosti in civilne oblasti, kakor Plato, Aristotel, Bo-din, Pufendorf, Rousseau in Locke. Med 17. majem in 28. junijem je Thomas Jefferson napisal dvoje najvažnejših političnih dokumentov: Ustavo Virginije in Izjavo o neodvisnosti. Senator Frank J. Lausche je 28. novembra 1967 v svojem govoru pred ameriškim senatom opozoril na knjigo: “The Genesis of Contractual Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia” — O nastanku pogodbene teorije v zvezi z ustoličenjem koroških vojvod. Knjigo je napisal dr. Jože Felicijan, izšla je v Avstriji leta 1967, pri Mohorjevi družbi v Celovcu. V tem delu je dr. Felicijan proučeval vpliv, katerega je imelo Bo-dinovo delo “Republique” na nastanek Pogodbene teorije, še posbeno pa njen vpliv na Thomasa Jeffersona in na Izjavo o ameriški neodvisnosti. Dr. Felicijan trdi na strani 13, da se je potom Bodinovega dela Jefferson seznanil s starodavnim obredom o ustoličenju koroških vojvod . Obred je opisan na strani 129 Bodinove Republike in začenja z besedami: “Ničesar ni, kar bi se lahko primerjalo s tem običajem, katerega se drže na Koroškem, kjer še celo danes vidimo v bližini mesta Sv. Vid marmornat kamen sredi travnika. Obdan od ljudstva/držeč črno kravo z desno roko in suho kobilo z levico, se kmet povzpne na kamen. Ta pravica je dedna v njegovem rodu. Bodoči vojvoda se mu bliža, spremljan od številnih plemičev, ki vsi oblečeni v škrlatna oblačila hodijo pred vojvodo in nosijo prapore. Vsi so oblečeni stanu primerno, izvzemši vojvodo, ki prihaja oblečen kot ubog pastir, s pastirsko palico v roki. Kmet sedeč na kamnu, je zaklical v slovenskem jeziku: “Kdo je ta. ki prihaja!” Ljudstvo je odgovorilo, da je to njihov vojvoda. Tedaj je kmet ponovno vprašal; “Ali je pravičen sodnik? Ali mu je mar blaginja dežele? Ali je svobodnega rodu in ali. se drži Na spodnjem robu strani 289 je Jefferson lastnoročno papisal začetnico svojega imena, črko “J”, stran 290 pa občrtal. Izredna podobnost in sorod- j NEW YORK, N nost je med tekstom v Bodino- jeva družba v Čelov vi Republiki na straneh 289 in s sodelovanjem Lige Slovensk. 290 in Izjavo o ameriški neod- Amerikancev, Inc., v New Yor-visnosti. Poglavje o tiranu je ku drugi tečaj na slovenski zgo-nedvomno služilo Jeffersonu kot devinski zemlji. Namen tečaja vzorec pri pisanju izjave o ne- je, da se naša mladina poveže z bo pravičen sodnik. Se vedno o- locjvisnosti. rodno grudo svojih staršev, spo- blečen v ista oblačila, je vojvo- godin — “Značilnosti tirana” zna njeno lepoto in si ukrepi poda prisostvoval maši. Nato si je I “Najbolj plemenita razlika nos na svoje slovensko poreklo, nadel vojvodska oblačila in se med kraijem in tiranom je ta, Enake važnosti je prilika, da se vrnil h kamnu, kjer so se mu po- da kralj Sp0gtuje naravni zakon, mladi slovenski ljudje iz mno-klonili in mu prisegli zvestobo.” tiran ga pa prezira. ■Kralj goji gib naselij Amerike med seboj Thomas Jefferson je cm* J spoštovanj e do pobožnosti, pra- spoznajo in si ustvarijo trajne kjer je ustoličenje opisano, ob- jvice in vere; tirail pa nima Sp0. prijateljske odnose. Tako bodo črtal. Na spodnjem robu strani gtbvanja ne do Boga, ne do vere morda imeli moč, da se ne zgu-pa je zacbtnica njegovega ime- dg zakonov. Kralj podreja bijo v materialističnem morju na, črka T . Jefferson je oči- |svoja dejanja zakonom, tiran pa drugih narodnosti na tem konti- podreja. zakone svojim koristim, nentu. Ti tečaji gotovo ne bodo “Deklaracija o neodvisnosti — vsega in vsakega rešili v narod-“On je odrekel svoj pristanek nem pogledu, bodo pa odločilna na zakone, ki so najbolj korist- opora slovenskim staršem, so-ni in potrebni za javno blagi- botnim šolam, faram, društvom. Noben od teh stebrov sloven- vidno videl v starem obredu u-stoličenja koroških vojvod dodatno potrdilo o pogodbenem značaju dednih monarhij.” Kako je Bodin zvedel za ta slovenski običaj? Zgodba o usto- |nj0 » ličenju koroških vojvod je po- “Prepovedal je svojim guver- Istva v novi domovini ne bo sam stala znana v zahodni Evropi po uzakoniti najbolj nujne Izagotovil trajne slovenske za- prizadevanju humanista Aeneas jpotrebne zakone, razen pod vesti bodočih generacij. Tudi Silvius Piccolominija, ki je po- pogojem, da se njih izvajanje koroški počitniški tečaji ne. To-stal papež Pij II (1405-1464). On odloži) dokler ne dobijo njego- da kakor je za razvoj mladega je opisal ta starodavni sloven- vega pristanka. Nato pa je vse človeka vedno potrebna motiva-ski običaj kot nekaj edinstvene- da se mu ne bilo treba cija, odgovarjajoča novim pri- ga in nepoznanega v drugih de- ravnati po njih>» likam, tako je ta tečaj zlata želah. Piccolomini je bd tesno “Odklonil je uzakoniti druge priložnost za okrepitev volje o-povezan s slovenskimi deželami. Lakone v blaginjo številnim pre- stati Slovenec, in to ravno v do-Preživel je dve leti v Trstu, več- bivalcem dežele, razen pod po- j bi razvoja, ko družinsko okolje krat obiskal slovenske dežele in |gQjemj ba se državljani sami od- začne izgubljati na svoji moči, mnogokrat živel na Koroškem. |pQyebo pravici do zakonodaje, in ko so nove motivacije in nova Piccolomini je opisal ta sloven‘jpravica državljanov do zakono- bobra prijateljstva tako potreb daje je strah tiranom, njim sa-|na_ Koroški slovenski počitniški tečaji so bili ustvarjeni, da se ta ški običaj ustoličenja koroških vojvod, v svojem delu De Eu- |mjm pa je neprecenljive vred-ropa”, katerega je napisal leta nosti. I” ai bi prijavili, pa so druge važne stvari, ki morajo biti poskrbljene to leto.. Morda morda pa je tudi res, DA PRILIKA ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA. Ali bi ne bilo škoda, če bi ta dragocena edinstvena prilika odšla neizrabljena? Da se olajša in skrajša postopek za nadaljne prijave, so naslednji požrtvovalni rojaki pristali, da bodo prevzeli lokalno organizacijsko delo, sprejemali prijave in bodo na razpolago za informacije: CLEVELAND: Mr. Frank Gorensek (216) 481-3768 Mrs. Marica Lavriša (216) 944-5922 CHICAGO: Mrs. Corinne Leskovar (312) 847-6679 Mr. Andrej Remec (312) 968-6093 TORONTO: \ ' 1 Mr, Frank Osredkar (416) 255-2928 Mr. Frank Cerar (416) 251-2041 WASHINGTON, D.C.: Mr. Ciril Mejač (301) 585-7405. ,. Princ, čigar značaj ima vse lastnosti tirana, je neprimeren, da bi vladal svobodnemu ljudstvu.” Dne 15. maja 1976, ob dvestoletnici ameriške neodvisnosti, je senator Lovše, s številnimi A-merikanci slovenskega rodu od- (Dalje na 3. strani) naravna vrzel izpolni. So tu, LEAGUE OF SLOVENIAN AMERICANS, INC. P.O. Box 604 Farmingdale, N.Y. 11735 PRIJAVNICA ZA KOROŠKI POČITNIŠKI TEČAJ MOHORJEVE DRUŽBE LETA 1979 Ime dijaka (dijakinje) ............................... Starost prave vere?” Vsi odgovore: “Jč in bode.” Nato udari kmet Vojvodo rahlo na lice. Potem, ko je vojvoda obljubil kmetu, da bo prost davkov, se vojvoda povzpne na karn^n, zamahne z mečem in obljubi ljudstvu, da mu Slovenski Spominski dan CLEVELAND, O. — Amerika sicer ni militaristična država in je bila v primeri z evropskimi Ime in naslov staršev Ulica........................... Mesto ................ Država — Provinca . ^............................ Eip Telefon: Area .................. Številka ............. vojakov — Slovencev, ki so padli na Koreji in v Vietnamu ter pri slovenskih vodilnih možeh, vojnah |ki počivajo na tem pokopališču, do- Družine in posamezniki še potem pohitijo na grobove svojih J dragih. Na pokopališču je očitno, da I Slovenci nismo edini, ki se na ta dan spominjamo svojih mrtvih rojakov. Tudi drugi narodi izkažejo to lepo spoštljivost dd 1458. Druga izdaja “De Europa je bila objavljena v Parizu leta 1509. Po tem delu se je seznanil s tem običajem Jean Bodin. Ta običaj, ki je bil še živ ob času ameriške revolucije, je bil živ dokaz, da je socialni kontrakt (pogodba) res obstajal (-a) vsaj med Slovenci. Profesorica Fawn M. Prodie poroča v svoji knjigi: “Thomas Jefferson, an Intimate History’ da je Jefferson v stiski za denar prodal svoje knjige Kongresni knjižnici. Millicent Sowerby, knjižničarka Kongresne knjižnice v Wa- [državami zapletena le v malo shingtonu, je v svojem pismu iz vojn, vendar je Amerika bila leta 1966 izjavila dr. Felicjanu: najbrž med prvimi, ki je dolo-“Inicijalke v Bodinovi knjigi, o čila en dan v letu kot državni katerih pišete, so nedvomno praznik v časten spomin vseh Thomasa Jeffersona. Jefferso- Amerikancev, ki so v nov način označevanja svojih darovali svoja življenja za knjig je bil ta, da je dodal črko movino. Sčasoma pa je postal T pred tiskano črko I (ali pa ma- Spominski dan praznik, ko se 11 “i”), kakor na primer na stra- ljudje spominjajo vseh mrtvih ni 129 Bodinove knjige, v kateri Ameriški Spominski dan , praz-je tiskana mala črka “i”, ali pa nujemo sedaj vsako leto na zad-dodal “J” k črki “T”, kakor na nji ponedeljek v mesecu maju strani 289. Obe strani sta pona- Slovenci v Clevelandu in oko-tisnjeni v dr. Felicijanovi knji- ijci se že več kot 20 let sporni- j svoj ih rojakov, kajti na neštetih gi z dovoljenjem Kongresne jnjamo slovenskih žrtev zadnje §r°bovih so zataknjene zastavi-knjižnice. j voj ne in komunistične revoluci- ce raznih narodnosti. Društvo Mnogi voditelji ameriške re- je, kakor tudi slovenskih fantov, ISPB bo za to nedeljo tudi po-volucije so trdili, da je pogodbe- kj so kot ameriški vojaki padli skrbelo za slovenske zastavice, na teorija sicer zanimiva, dru- v Koreji in Vietnamu, s sv. ma- bi jih bo vsak lahko po želji za-gače pa spada ta teorija v svet |go pri Luršk’ kapeli na Chardon taknil na grob svojih dragih, domišljije, v katerem živijo filo- Road, ILovidence Heights, za V zadnjih letih je na pokopa-zofi. Jeffersonovi konservativni kar poskrbi Društvo SPB Cleve- lišču vsako leto nekaj novih nasprotniki so bili mnenja, da še land. Običajno je to v nedeljo grobov, v katerih počivajo tisti, nikdar in v nobeni družbi ni bi- | pred ameriškim Spominskim ki so še lansko leto z nami tam dnevom. molili. Ko stojiš ob grobu svoje Letos bo ta spominska sv. ma- ga prijatelja in ga še v duhu ša v nedeljo, 27. maja, ob pol vidiš, kako je še nedavno stopal dvanajstih. Sv. mašo bo daroval po tem pokopališču, pač živo ob-č. g. dr. Pavel Krajnik, župnik v čutiš resničnost nagrobnega na-Lorainu, Ohio. Med sv. mašo bo piša na nekem grobu: Jaz sem pel Mladinski pevski zbor pod bil nekoč, kar si Ti, nekoč boš vodstvom g. Miha Vrenka, ob Ti, kar sem jaz!” Oh, kako kma-polaganju venca pa bo zapel lu bo prišel čas, ki nas bo na po-moški zbor. Zaradi molitev na kopališču vse združil in bo o-pokopališču odpadejo pete lita- stalo vse tako malenkostno, kar ni j e popoldne. nas je v življenju ločevalo. Spominske svečanosti za žrtve Za sv. mašo v nedeljo, 27 vojne in revolucije so to nedeljo maja, ob pol dvanajstih se na-zAružene tudi z molitvami na rodne noše zberejo pred kapelo pokopališču Vernih duš (Ali |na poti k Lurški kapeli, odko-Souls) za slovenske rojake, ki so der spremljajo duhovnika k ol nekoč z nami živeli, a je sedaj tarju v Lurški kapeli, kjer bo že njih večni domek na tem po- sv. maša. Lepo prosimo vse, ki kopališču. Zbrali se bomo popol- imajo narodne noše, da pridejo dne ob pol štirih (3.30J pri velikem križu na pokopališču, kjer bomo skupno z duhovniki molili za vse' slovenske rojake, ki so pokopani ria tem pokopališču, in tudi za tiste, ki so pokopani na Kalvarija pokopališču. .Po skupni molitvi se bomo ustavili na grobovih ameriških Direktne prijave pošljite sledeči naslov: na la sklenjena pogodba s tistimi, ki vladajo. Tako je mogoče nekoč mislil tudi Jefferson. Toda končno se je Jefferson prepričal o nasprotnem. Ustoličenje koroških vojvod mu je služilo kol zgodovinski dokaz za obstoj in veljavnost pogodbene teorije. V Bodino vem delu pa je Jefferson odkril tudi opis tirana, ki mu je služil kot vzorec pri pisanju Izjave o neodvisnosti. Dr. Felicijan trdi na straneh 38 in 39 svoje knjige sledeče: “Če moremo sploh govoriti o vzorcu, kateremu je Jefferson sledil pri pisanju Izjave o ameriški neodvisnosti, je to nedvomno poglavje na straneh 289 in 290, kjer Bodin razpravlja o problemu monarhične tiranije in mašteva značilnosti tirana.; i Prvi med znaki tirana je njegov prezir do naravnega prava, katerega tudi Jefferson navaja med prvimi v Izjavi o ameriški neodvisnosti. Druga očivid-na podobnost pa je uporaba tujih najemnikov v vojski. v nošah. Doslej nam je Bog vedno naklonil lepo vreme, vendar slabo vreme naj nikogar ne zadrži, ker so vse verske svečanosti pre-nešene v tamkajšnjo cerkev, ki je dovolj prostorna, da sprejme vse pod streho. Jože Melaher Na fiočilnicel CLEVELAND, O. — Hinko Medič je dobro poznal dušo šo-larčka, ko je napisal sledeče vrstice: O moja knjiga zlata, 1 za letos bo zadosti — A, me kliče sonce, kliče trata, me kličejo še drugi gosti. In koliko otrok bo to pesmico na tiho ali pa na glas recitiralo v soboto, 26. maja tl., ko se bo končal pouk na Slovenski šoli pri Sv. Vidu! Letošnje šolsko leto 1978/79 je obiskalo šolo 148 otrok. Skupno z učitelji in starši se tbodo zahvalili Bogu za vse prejete dobrote in milosti z zahvalno sv. mašo ob 9. uri dooldne. Po sv. maši bo novi gospod župnik č. g. Jože Božnar po razredih delil spričevala, nato bo pa vsak razred po svoje slavil, oziroma se veselil dokončanega dela. U-čenči bodo šli domov kot vedno ob 11.30. Absolventi letošnjega 8. razreda so: Benedejčič Rudi, Cen-dol Marjetka, Cimperman Marija, Cugelj Ivan, Ilc Metod, Jakopič Gregor, Kogovšek Lojzka, Kolarič Tomaž, Lekšan Peter, Lončar Matej, Mauser Irena, Rot Franci, Rus Ivan, Selan Mi' chele, Vidmar Robert, Zaper Jackie, Zgoznik Robert in Žakelj Janko. Vsem želimo veliko uspeha v bodoče in upamo, da bodo znanje, ki so si ga pridobili v slovenski šoli, uporabljali na vseh poljih v prid slovenstva! Vabilu staršem otrok Slovenske šole pridružujemo tudi vabilo vsem sorodnikom in prijateljem, da se udeleže naše sv-maše v soboto, 26. maja, dopoldne ob 9. uri v cerkvi sv. Vida-u Silva Savernik ■M' mmmtm, may 21, im 0 k'* editev / »»»»»»»» & MAJ 20. — SKD Triglav v Milwaukee,] u, Wis., pripravi MATERINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne. 27. — Otvoritev Slovenske pri. stave za letošnjo sezono. 27. — SKD Triglav v Milwau keeju, Wis., pripravi Spominski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. maša, kateri sledi spominski program, nato kosilo. 27. — Društvo SPB, Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški Mariji, Providence Heights na Chardon Road, ob 11.30 dopoldne. JUNIJ 17, — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom. 17. — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski proslavi. 30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno, romanje v Lemont. JULIJ 1. V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. 8. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slo venski pristavi. 13.-15. — Fara sv. Vida prired farni festival na šolskem dvorišču in v. farni dvorani. 22___Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava. 29, —. Slovenska šola fare Mari je Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi. AVGUST o.— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. Tl—Balincarski krožek Sloven ske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 19. __ ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. 19. __ žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. Avgust 2—KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St. Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve. 23, — Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v .Frank, Ohio. 29. — Slovenian-American Heritage pripravi Slovenski večer na CSU. OKTOBER * — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. J J. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 21. — Občni zbor Slovenske ALOJZIJ BREZNIK: \ , -1. f Študiral sem v mariborskem bogoslovju pristave. 21. — Slovenski narodni dom na čevo razlago. Najbolj so nas za- IX. 5) Dr. Josip Plohnjec je predaval dogmatiko. V latinščini; pa njegova latinščina ni . tekla tako gladko kot Močnikova., Rabil je silno praktičnega in v lahki latinščini pisanega Tanqurey-ja; v poglavjih o milosti smo črtali cele strani in smo ]si ob robu strani zapisovali Hohnje- 5050 Stanley Avenue na Ma pie Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne. 27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 28. — Pevski zbor Planina poda v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave. 3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St, Clair Ave. Začetek ob 3.30 < popoldne. 10. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”., 10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slo-l venskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne. 18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od . 2. popoldne do 9. zvečer. november 24. — Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road. 25. — Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4-popoldne. december 9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 1(5. — Društvo sv, Jožefa št. 169 KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Hol mes Avenue božičnico za svo- Triticale - nova vrsta žita Ni še ponehalo vpitje o “eksploziji prebivalstva , ko so pri šla poročila o eksploziji pridel kov. Indija in druge azijske dežele, ki so prej uvažale riž in pogosto trpele lakoto, pridčlajo se daj same več riža, kot ga morejo porabiti, ker so uvedle pridelovanje nove vrste riža, ki so ga vzgojili in preizkusili v Ameri ki. Že pred več leti so vzgojili novo vrsto koruze “Opaque 2 ki da večji pridelek in ima 50% več beljakovin kot navadna koruza. Kasneje se je posrečilo ameri škim znanstvenikom pod vodstvom Nobelovega nagrajenca Normana E. Borlauga vzgojiti novo vrsto žita, ki so mu dali ime “triticale”. Pridobili so ga s križanjem neke vrste pšenice in rži, Triticale je podobna navadni krušni pšenici, vendar so njeni klasi dvakrat tako veliki, vsebina proteina v zrnju je pa mnogo večja. nimala kratka “cdrollaria” ob koncu poglavij: razlaga kakšnih obrobnih problemov, kakšna pojasnila, kakšna zavračanja. Poglavje o Cerkvi je predaval v slovenščini in smo rabili Griv-čevo “Cerkev”, ki je za tiste čase bila zelo “moderna”, ker je vključevala razlago Cerkve kot Kristusovo skrivnostno telo. V tretjem in četrtem letniku . (6 semestrov). V četrem letniku (en semester) nam je prikazal pravoslavje. Imel je svoj tekst (skripta); pravoslavna teologij a glavne razlike med pravoslavno in katoliško teologijo; liturgično življenje v pravoslav-Cerkvi, posebno še v srbski; sodelovanje s pravoslavnimi po tedanjih cerkvenih predpisih. Ta predavanja so prav prišla, ker stiki med pravoslavci in katoličani v predvojni Jugoslaviji rastli v vojski in zaradi nastavljanja katoliških uradnikov v pravoslavnih predelih. Ni pa bilo predavanj o islamizmu in nam je ta vera, čeprav precej močna v Jugoslaviji, ostala bolj nepoznana. Hohnjec ni bil živa-nen predavatelj. Smo pa vedno opazovali njegovo glavo, namreč lase na njegovi glavi, ker so nam povedali, kdaj je bil pri brivcu, ki mu je pri vsakem striženju počrnil njegove sive lase in sčasoma so sivi deli las postajali daljši in črni deli so postajali krajši. Vedeli smo, da je nekoč bil zelo delaven v Slovenski ljudski stranki in da je celo bil poslanec; a pri predavanjih ni poiitike nikoli omenjal. 6) Dr. Josip Jeraj je predaval moralno teologijo. V četrtem in petem letniku (4 semestre). Rabili smo znanega Nol-dina, ki je bil pisan v prijetni latinščini. Predavanje je navadno začel v latinščini, ki je ni tekoče govoril; pa je kmalu, menda kar podzavestno, rabil slovenščino. Njegov glas je bil me-bak in ne ravno močan in se je smehljal. Bil je zanimiv in živahen predavatelj; a moram priznati, da nas ni dobro vpeljal v podrobnosti moralne teologije. Bil je res razgledan v problemih modernega človeka, vedno dovzeten za nove ideje in dostopen za naša vprašanja. Vedeli smo, da bo porabil čas, določen za predavanje, za odgovarjanje naših vprašanj, ako se nam je posrečilo ob začetku predavanja usmeriti njegovo pozornost na vprašanje. Ravno tiste čase je izšla Vebrova “Knjiga o Bogu ki je nudila veliko snovi za vprašanja, ki so ga kmalu razživela. Bil je skromen in se ni postavljal s svojim znanjem. Za kazuistiko ni bil navdušen; pa enkrat je menda bil zapleten v veliki debati z ljubljanskimi moralisti o vprašanju, ali so bile športne tekme v košenj u ob nedeljskih popoldnevih šport ali pa prekršitev nedeljskega počitka. Za cerkveno pravo se ni navduševal. Da sicer spada v krog teologije, pa je na skrajni meji kroga. V nekaterih krogih je veljal za “mladinca”, kar ga pa nam ni delalo manj priljubljenega. — Predaval je tudi etiko. V tretjem letniku (2 semestra) Cathreinova “Philosophia mo-ralis”, ki smo. jo rabili, je bila pisana v težki latinščini.' Zopet j e začel’ v: latinščini, biku; ali je rabil učbenik ali svoj tekst, se ne spominjam.. 7) Dr. Josip Somrek ,je predaval pastirno., V. četrtem innpe-tem letniku (4 semestre) spomin j am se, ali nam, j e pasti r-no razlagal obe leti. ker še'je pripravljal na pokoj..' Kozar v da nam jc Vavi.” Jaz se tega dogodka ne spominjaih. Pri homiletiki je vsak bogoslovec imel dolžnost, da je sam sestavil svojo pridigo. Ko se je je naučil, jo je moral ! pridigati v obedhici med obedom ob petkih; njegovi sošolci Š6'!pal^|yrb poslušali pridigo, in opazovali “pridigarja”, ker so ,. ‘Ne *? vNi - svojem pismu trdi, pastirno razlagal tudi dr. Meško, ki je nasledil Somreka. Somrek je bil slikovita .osebnost. Dobričina. 'Včasih se ni strinjal z mnenji /Franceta Ušeničnika v svoji “Pqstirni”, ki nam je služila kot učbenik. Npr. v vrednotenju moralnosti tedaj modernih plesov; ni jih popolnoma odklonilno vrednotil. Med jutranjo učno uro smo ga večkrat opazovali iz naših učilnic, kako si je ogledoval in kupoval sadje in zelenjavo na tržnici pred bogoslovjem in klepetal z zgovornimi branjevkami. Dajal nam je praktične nasvete za delovanje župnijah. Npr. nasvet glede klepetulj; “ako boste poslani na novo postojanko, vprašajte ali prednika ali župnika za imena klepetulj, napišite si imena na košček papirja in ga imejte na pisalni mizi ali kakšnem drugem lahko dosegljivem prostoru; ko bodo v prvih tednih prihajale ženske v vašo sobo na razgovor, jih seveda še ne boste poznali; vprašajte za. ime in potem poškilite na tisti papirček in ako bo njeno ime na njem, bodite previdni.” Drugi nasvet: kaj stoli ti, ako se dekleta skušajo preveč približevati kaplanu? “Veste, gospodje, pred leti me je prišel obiskat mlad kaplan, ki je pozneje postal veliki slovenski politik, in me je vprašal, kaj naj stori, ker da ga dekleta čakajo po maši pred vrati v zakristijo, da mu hočejo pnljobtii. ro-ko in si pri tem drgnejo njegovo roko ob svoja prša; dal. sem tale nasvet: dragi prjiatelj, raztegni svojo zahvalo po maši na pol janje pridige, pri kateri kolegi nayadno niso prizanašali s kritiko.;-Kozar se zopet spominja: ‘*pb:Tri'bji 'pridigi so mi vsi pri mizah, -kazali s. prstom na čelo. j^raš^o*)# bilo) ker sem ves čas mislil; da sem zinil strašansko neumnost, pa sem le pozabil bi-ret povezniti na glavo med pridigo in so me hoteli na to opozoriti.” Pri teh vajah smo morali rabiti biret: ga imeti na glavi med pridigo in ga rabi o dvig-nti ob izgovorjavi imena Jezus. Opomba: Imeli smo predavanja o katehetiki. Kdo je predaval, se ne spominjam; verjetno ali Somrek ali pa Meško ali pa oba; tudi se ne spominjam, v katerem letniku in koliko semestrov. Pod Meškovim vodstvom šmo hodili v neko ljudsko šolo, da smo dejansko videli, kako poučevati katekizem v šoli; vsak bogoslovec je moral pripraviti katehezo za eno uro in poučevati katekizem v šoli; vsak bogoslovec je moral pripraviti katehezo za eno uro in poučevati; za pripomoček smo rabili Spirago-vo razlago Kanizijevega katekizma (v nemščini). Te vaje smo imenovali hospitacija. Ne. spo minjam, se, v katerem letniku smo td delali in kolikokrat smo šli v tisto šolo; verjetno v četrti::.! lotnikUj enkrat na teden. (Dalje prihodrijič) Slovenci, Jefferson in lipiva o ameriški neodvisnosti (Nadaljevanje s 2. strani) v Clevelandu Slovensko spominsko ploščo, v pričevanje, da je slovenski običaj ustoličenja koroških vojvod služil Thomasu Jeffersonu pri oblikova- krasnega slovenskega običaja, H se je ohranil nad tisoč let. Morda je ameriški način vladanja dobil ponovno potrdilo, ko je Jefferson bral zgodbo o ustoličenju koroških vojvod.” Knjigo dr. Felicijana je ugodno ocenil pokojni profesor Crape Brinton, slavni . zgodovinar harvardske univerze. Odlična o-cena knjige je bila objavljena v Franciji. Napisal jo je francoski zgodovinar Rene Philorget. Vatikanski dnevnik Osservato-re Rmano je maja 1977 prinesel poročilo o knjigi. Poročilo, katerega je napisal Franco Geo Gotti, prihaja do zaključka, da je. bila staroslovenska družba zgrajena na istih principih kot Združene države, naj večja demokracija našega časa. Zanimivo bi bilo omeniti, da je bil naš bojni tovariš, polkovnik Alfred C. Bowman, častnik ameriške armade in član štaba maršala Alexandra, v povojni dobi guverner Svobodnega Tržaškega Ozemlja. Ko je zapuščal guvernersko mesto, ga je italijanska vlada odlikovala z redom Velikega oficirja reda sv. Jurija Koroškega”, Zares, ideja osebne svobode, ljudskih pravic in družabne pogodbe se je v resnici rodila v slovenski deželi, ki je danes v južni Avstriji. Slovenci jo imenujejo Koroška. Hvaležni smo velikemu ameriškemu državniku slovenskega rodu Franku Lovšetu in dr. Jožetu Felicijanu za njuno delo. No, Je zastokala, sedaj mf; je pa že nekoliko odleglo od strahu. Kaj je bilo, jo je vprašala gospodinja. — Oh, vašo drago kitajsko'vazo sem razbila. . MALI OGLASI Help Wanted General office position available. Must type at least 50 words per minute. Full time after June 1. Will train. Call for appointment. 881-5158. (x) 1 BLAGAJNIKI (BLAGAJNIČARKE) Stalno, polno zaposlitev od ponedeljka do petka dobijo blagajniki, blagajničarke (tellers) v našem uradu na oglu E. 63 St. in St. Clair Avenue. Morajo znati nekaj tipkati, biti spretni v računanju in imeti prijetno osebnost. Skušnja dobrodošla, pa jih izučimo. Za sestanek kličite Kathy v personalnem oddelku. The Broadview Savings & Loan 351-2200 Enakopravni delodajalec M.F.H. (58-60) Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. ' (x) ZA SMEH Razburjenje Služkinja Mica je planila vsa razburjena v sobo. — Za božjo voljo, za božjo voljo! — Kaj pa se je zgodilo? — Hitro mi dajte konjaka, je dejala in se zgrudila na divan. Hitro mi dajte konjaka! Natočili so ji kozarček. — Še en konjak. Dali so ji še en konjak. Po četrti čašici se je končno pomirila. House for Sale by Owner Room brick Colonial. 3 bedrooms, iy2 baths, new carpeting, central air, finished basement. Low 50’s. 585-0890. (56-60) ure in dekleta* gotovo ne bodo [nju tok:-ta Izjave o neodvisno- Govor senatorja Lovšeta V A-meriškem Senatu: “Rad bi opozoril na dejstvo, da prihajata v tem običaju koroških Slovencev do izraza njih demokratična miselnost kakor tudi tipično a-meriški odnos do vlade in oblasti. Bodoči vojvoda ni bil oblečen v razkošna oblačila, nasprotno, bil je oblečen kot človek ljudstva. Kmet, sedeč na-kamnh, se je delal ravnodušnega napram bodočemu voditelju vse do tedaj, da je prišlo do sporazuma med obema strankama. Želel bi tudi opozoriti na vprašanja namenjena vojvodi: Ali more biti sodnik? Ali mu je mar blaginja dežele? Niso ga vprašali, ali je plemič, ali je bogat in slaven, niti ga niso povpraševali, ali bo posvečal posebno pozornost raznim interes nim skupinam. Rad bi Vas opozoril, gospod Prezident, kdo je bil prvi, ki je dal obljubo. To je bil vojvoda. Predno'mu je ljudstvo priseglo zvestobo, je moral obljubiti, da bo pravičen sodnik. Slovenci so verovali, da je ljudstvo vir oblasti in ne vladarji. Slovenci so verovali, da mo- čakala tako dolgo; je pomagalo.” Seveda smo ga takoj vprašali, če je tisti kaplan, poznejši veliki politik, bil dr. Anton Korošec. Ni nam dal odgovora in je trdil, da ni nič kaj takega, namignil, Tudi tale nasvet: “Ko boste prestavljeni in se boste mogoče vračali v svojo prejšnjo faro, ne obiskujte družin brez spremstva ali vsaj vednosti svojega naslednika.” Glede spovedovanja nam je priporočal, da v spovednici ne smemo biti radovedni, in je povedal sledečo zgodbo: “Eden prejšnjih ravnateljev je hotel praktično učiti svoje bogoslovce, kako spovedovati; bogoslovec je igral vlogo spovednika, ravnatelj pa vlogo spovedanca; ravnatelj je začel praviti, da je spolno občeval z neko žensko; bogoslovec ga je takoj vprašal, če je ženska bila lepa; ravnatelj je kar poskočil in je zarjul: To pa vas nič ne Driga, gospod.” Tudi se ni strinjal s predlogom našega sošolca Nemca, ki je — pač hudomušno — vprašal, če bi bilo prav, se najprej spovedati enega velikega greha (ako bi to bil slučaj) in potem našteti celo kopico malih grehov za nameček; “ne, ne, je bolje, da učite ljudi, se spovedovati svojih grehov po tabeli božjih in cerkvenih zapovedi.” Predaval nam je tudi homile tiko in govorništvo. Menda eno uro tedensko; koliko semestrov, se ne spominjam. Tako piše Kozar v svojem pismu: “Pri Som reku smo imeli slovite govore v prvem letniku, pri katerih se je najbolj. odlikcival Janez Rajner z govorom ob blagoslovitvi briz galne.: ali nekaj takega. Takrat je soba bila premajhna, saj vsi letpiki pustili predavanja in ga prišli poslušat, mi pa šmo delali medklice; bil je pravi te atef. Govoril je ob prižganih Na Grovewoodu Prodaja lastnik hišo za 2 družini. Tel. 531-3976. (59-62) isto: Jeraj pa je po nekaj minutah preskočil na slovenščino. — Predaval je tudi pedagogiko; dva semestra, v tretjem ali četrtem let- svečah, menda s cilindrom na For Rent 3 unfurnished rooms & bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Garage available. Call 361-0989 after 5 p.m. (56-65) MALI OGLASI FOR SALE 1969 Pontiac Catalina 2 Dr. Good condition. Reasonable offer. Call 4:30 to 5:30 pun. 431-7341. 1 (58-62) Otroke v varstvo Sprejemam otroke v varstvo čez dan od 5.30 zjutraj do 4.30 popoldne. Kličite 881-9359. (59,60) VARiLGi, NAMEŠČEVALCI, IZDELOVALCI Skušeni, poln delovni čas, plačani prazniki, počitnice i. dr stalno delo. Prijavire se pri: GRADER 1ETAL WORKS INC. 9664 Akins Rd., N. RoyaltOn, O (57-64) For Sale Owner Euclid Brick bungalow A-l. 3 bedrooms with 2 wood burning fireplaces and many extras. 731-8942 after 4:00 p.m. (59-60) rajo njihovi vladarji priti iz ljudstva in da mora ves narod imeti pravico voliti svoje vladarje. Slovenci so verovali, da naj tiste, ki jim bodo vladali, odlikujeta dve lastnosti, sposobnost in skrb za občo blaginjo. Slovenci so verovali, da imajo njihovi voditelji svečano obveznost do svojega ljudstva: biti pravični. ,Mi Amerikanci verujemo danes v ista načela. In v času revolucije je v ista načela veroval Thomas Jefferson. , Mogoče je bil Jefferson potrjen v. svojem prepričanju, ko je v Bodinovi knjigi bral opis Stanovanje išče Starejša Slovenka išče sobe v okolici Sv. Vida. 431-0410 SHIPPING DEPT. Underwear distributor Kas opening for experienced order seller. Must be high school graduate with good references. 5 day week. Downtown. Call: for appointment - Klopper Biros., Inc. 621-1793 (58-60) ‘55-letni vdovec v Dorontu se želi spoznati s primerno žensko, en ali dva otroka nista ovira. Zadet od kapi pred letom dni-desne roke še ne more pravilno uporabljati. Finančno preskrbljen. Odgovor na upravo Domovine pod šifro TORONTO-OKOLI-' CA.” (57-60) Za vsa popravila 'pri hiši, zu-raj in znotraj, za strehe in razširitve se obrnite z. zaupanjem na BUILDING & REMODELING Roofing * Siding- * Painting Marijan Puhalj 486-1152 j (M-X). Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI IbRŽAVE OHIO. ■ HELP US SERVE YOU BETTER Broadview Savings and Loan Co. will be interviewing for permanent, full time teller positions at our office at 6235 St. Clair Ave. on Wednesday, May 23, from 9: Ob a.m. until 3:00 p.m. Experience helpful, but will train. Knowledge of both English and Slovenian preferred. Excellent benefits. Please call 431-5670 for an appointment. | YTTTYittxyrtTYTTmrgrtxxxjAAxxxxXI AME MuirJ!’' ' . SISKA DOMOVINA, MAY 21, 1979 Vaclav Beneš-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Na vseh straneh je vstajalo ljudstvo, -hoteč se oprostiti nemškega jarma,/naj velja, kar hoče. Za orožje so prijemale celo starke, med uporniki ni manjkalo niti mlečnozobih mladeničev ... In 'ko je Stargrajski škof Vice-lin potoval po svoji škofiji, so bila kristjanska svetišča prazna, povsodi je prišla v nje samo grajska družina s svojimi gospodi... Nato je prihrumel v deželo Henrik, s priimkom Lev, z neštevilno vojsko. Pri Nemcih se je bojevala premoč, Slovanom pa je navdajala pogum o-bupnost, katere ni mogoče popisati ... Niklotu je padal grad za gradom, in Nemci so stopali hitreje in hitreje naprej. Niklot je že bil zaprt v edinem gradu, ki mu je še ostal. V današnjem dimu so se mu zbudili spomini, kakor bi bil šele včeraj napravljal svoje izlete k Rarogu. Njegovo obličje je bilo resno, obrvi grozeče na-mrščene, desnica oprta ob težak meč, poln krvavih srag.. . Starosta Gnjevoš je stal kaka dva koraka dalje, tudi molče.... Plameni, ki so lizali grajska poslopja, so se izlvali v ognjeno morje, .j T'W! “Jasnil gospod, kje je pa tvoj brat?” . > . Starosta Gnjevoš je prerUšil: molk. , “Na vaju mislim leto za letom, ko vstajam in ko legam!” “Pokopal sem ga pod lipami blizu starega gradu v zemlji mi-šenski!” “Ti si ga pokopal gospod?” “S temi rokami!” “Torej je bil še živ?” “V grobu!” “In kako si ga našel, gospod moj?” “Za take pogovore ni časa ... Ko bomo za svojimi mizami... In sedeti moramo za njimi kar najpreje ... Hitro — bratje — naj ne ostane kamen na kame-nu ■ i Wifi Starec je pritisnil k ustnicam rog, in zdelo se je, da se mora prebuditi pri teh zategnjenih glasovih v grobu, kjerkoli leži kak Nemec, obrniti in poslušati, da bije rojakom vrinjencem ura plačila, — da Bodrci vstajajo k poslednjemu boju, predno ležejo na veke v rodno svojo zemljo, da jo hočejo še namočiti, da se še enkrat odpre in vrže iz se- TONY KRISTAVNIK i PAINTING AND DECORATING Telephone 944-8436 Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove. • t> f v J rrr c ^ j ^ be deveterbglavega zmaja, ki bi ščuval vrinjence, čeprav' že v desetem kolenu, proti Sami, sebi na življenje in smrt za — yero, in da' trobi k maščevanju stari Niklot — ta, katerega so na bregu reke Varnove obstopili, ubi-mu odsekali že tedaj sivo glavo in jo z glasnim ,vriskanjem nosili po celem taboru... Zaklinjali sp se pri nebu in pri peklu, da je to zmaj Niklot, _kb:' terega je vendar enkrat zaseglo kopje svetega Jurija. : IV. ' "' Komaj so dozvonili zvonovi po bodrškb deželi s stolpov kristjanskih svetišč najradost-nejši hymnus, ki so ga nebeški duhovi zapeli bedni zemlji: “Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje,” so pričeli povsodi zvoniti vnovič in slišati je bilo, kakor bi se združevali njihovi glasovi v grozno prerokovanje: “Le v grobu — le v grobu — miru prej ne bo!” Oče Dobrogost se je vračal od slavnostne božične maše, šel je s povešeno glavo, skoraj niti vedel ni, da je že na planem in da tu ni žive duše... V cerkvi je stopil v kot, in ljudem se je zdelo, če so ga pogledali, da je to' kamenit kip; niti zganil se ni. Roke je imel neprestano sklenjene, pogled uprt v oltar, ustnice tesno zaprte ... Le zdaj in zdaj se je razlil po njegovem bledem obrazu izraz, o katerem ni bilo; mogoče povedati, kaj znači. Toda vselej je takoj izginil in kakod da so mu mišice v obrazu zopet otrpno]e vsled di ha Morane. In tako se je zdelo, kakor da odseva z. vsake poteze v njegovm obrazu duša, ki je bila prenapolnjena z neizmerno ljutostjo, s pravičnim gnjevom in zopet s tako kipečo ljubeznijo, ki premaga tudi naj večje težave ... Prepoved je bila v nemškem jeziku ... Oče Dobrogost je nekoliko razumel jezik, toda pri- povednik je govoril s tako čud-nim/\rff$a^cm, da ga skoraj ni bilo mogočb razumeti. Po sveti-ščuj .se.i j g. .razlegalo samo nekako mrmratijb, . ki se je le zdaj in zdaj spjrpui^nilo v mogočnejši glas . L ’'Vendar šd imeli ljudje oči nepremično uprte v oznanjevalca božje besede, kakor iz na-vad^;,glk pa prisiljeni. - Nikdo ni ganil niti z obrvmi, in ko je svečenik dokončal in pokimal z glavo, sp, vsi rekli po nemško kakor iz enega grla: “Daj to naš nebeški Gospod! ” - Nato je stopilo nekoliko duhovnikov pred oltar. Na njih se je vse lesketalo zlata. Obroba na bogoslužnih oblačilih je bila /eč prstov široka in oblačila sama so bila napravljena iz naj- mmm težje svile. Na koru so se oglasi- ni nih Naen?*' li rbgpyi, gosli, bobni, piščali v naj popolnejšem fortu, da se je. vse; 'treslo ... Oče Dobrogost je stal nepre- £.Tisr^'-( L: m •m:' V BLAG SPOMIN JP. ČETRTI OBLETNICI, ODKAR jr, v rKuMimn ~~ MOJ DRAGI SOPROG OČE, STARI IN PRASTARI OČE JOHN KOSEC n.i 22. maja 1975 Gospod daruj mu mir, »rw.-w- *»r •• * -*-*"«.1* | naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, ; uživa raj naj sveti! I j Žalujoči: i Agn.es, rojena Leskovec, žena Agnm poročena Koporc in _ j "IV r j o. na Plavan, hčeri, ■ ■ ^ vnuki in vnukinje ter ! ostali sorodniki. i Cie " Ohio ji, maja 1979. neboma 5'v "koti gled na o.. t dvigali iz m. trio razlivali v s sklenjenimi meglo, ki se je razj. rokami, s pogleddm, uprtim pro-: ti oltarju.,''ih-'z ustnicami tesno sklenjenimi, kakor bi mu bile o-; 'drevenele. In zdelo se je, da se je zavedet šele, ko so se pričele množice; ljudi riniti iz cerkve. Nato se je' zravnal ih zapustil svetišče kakor po nagonu' ter prišel na neobljudeno ravnino, nad katero V BLAG SPOMIN TRIINDVAJSETE OBLETNICE, OD KAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI SOPROG JOŽE KOVAČ Svojo blago dušo je izdihnil na Binkoštno nedeljo, 20. maja 1956. Kar je črna zemlja dala, vzame črna zemlja spet. Duša je iz ječe vstala, vzpela se nad zvezdni svet. Daleč grob je Tvoj od nas, pa na Te mislimo vsak čas. Žalujoča soproga JOSEPHINE Cleveland, O., dne 21. maja 1979. ra- sivi, cčli pokrajini. V tem treh, so mu zadoneli na uho tudi iu ,e prihodnjič) M ^ Ut#; ^ I itsaim,;,. Naznanilo in zahvala Z žalostjo sporočamo, da je po dolgi bolezni umrl 29. marca 1979 v starosti 69 let, ljubljeni mož, oče, stari oče, brat JOSEPH PFEIFER Rojen je bil v Zgornji Sorici nad Železniki. V Ameriko je prišel po drugi svetovni vojni. Od leta 1949 je bil zaposlen kot klobasičar. Prav lepo se 'zahvaljujemo vsem, ki so se od umrlega prišli poslavit v pogrebni zavod posebej naj omenimo družino Petra Gerkmana, g. Miklavčiča in g. Kobilico s zetom. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogrebne maše in pogreba, še posebej g. Mirku Javorniku, ki je prišel iz Washingtona, D.C., družini Karla Klesina iz New Yorka, družini Petra Gerkmana in Vanči Wilson iz Ro-chesterja. Zelo smo hvaležni za poslane sožahie kartice in osebno izraženo sožalje, za darove za maše in druge dobre namene. Vsem iskreni Bog plačaj! Razposlali smo zahvalne kartice, če je kdo pomotoma ni ctobil, prosimo oproščenja, naj sprejme to zahvalo kot njemu namenjeno. Ti predragi mož, oče, stari oče, brat, počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Naj Te ljubi Bog nagradi za vsa Tvoja dobra dela! Žalujoči: ANICA, roj. ULE — žena, sin ZDRAVKO s ženo ALENKO in sestri MARIJA in AMALIJA v Evropi. Catskill, N.Y., 21. maja 1979. J mmmm \n zahvala! Sporočamo žalostno vest, da je v bolnici North West Community, Arlington His., Illinois, po kratki in hudj bolezni 28, iprila umrl naš nepozabni mož, oče in stari oče ANTON PRISTOV Pokojni je bil rojen leta 1914 v Spodnjih Gorjah na Gorenjskem, v Ameriko je prišel leta 1950; živel je v Chicagu, pozneje v Ciceru, zadnji dve leti, ko je bil v pokoju, pa v Haegers Bendu, 111. V sredo, 2. maja smo ga iz Žefranovega pogrebnega zavoda v Chicago prenesli v cerkev sv. Štefana, kjer je pater Kalist Langerholc opravil pogrebno mašo za pokojnega, nato pa na pokopališče Cary, 111., kjer smo ga položili k večnemu počitku. Prav lepa zahvala vsem, ki ste pokojnega obiskali v bolnici, vsem, ki sta ga prišli kropit, vsem darovalcem vencev in sv. maš za pokojnega, nosilcem krste in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti na pokopališče. Prav lepa zahvala vsem, ki ste nam tiste težke dni pomagali in stali ob strani. Prav posebna zahvala patru Kalistu Langerholcu za opravljene molitve v pogrebnem zavodu, za opravljeno šv. mašo, lepe tolažilne besede med mašo ter za pogrebne molitve na pokopališču. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Louis Žefranu in sinu za vso sočutno postrežbo kakor poslovilni govor na pokopališču. Žalujoči: žena Rezka, hčeri Margaret in Ana Marija, sin Anton, nečak Frank Dolinar trije vnuki, dve sestri v Sloveniji, nečak Janez Dijak v Kanadi IT c '3*1* g’ ... * ' LJ&3 - .s, Haegers Bend, 111., 21. maja 1979