Oar Write U« Today Advertising are REASONABLE. .. TELEPHONE: CHflsea 3-1242 No. I I I. — Stev. I II. GLAS NARODA iS List slovenskih delavcev v Ameriki. Filtered ms Second Class Mailer September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3rd. 187». NEW YORK, SATURDAY, MAY II, 1940 — SOBOTA, 1 1. MAJA, 1940 NA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA po poftn KAKA svoj dom (mi praznik**). MS6.-NALET0 MPjgjjI ESQ j Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. SE JE PRIČELA "Vojaki, Vaša ura je prišla!" CHAMBERLAIN JE RESIGNIRAL Miljon vojakov vztrajno zadržuje Nemce NEMŠKA ARMADA PRIHAJA IZ ZRAKA AMSTERDAM, Holandska, I I. maja: V jugozapadnem delu Holandske je nemško vojaštvo na več krajih pristailo s padali in zasedlo stra-tegične točke. Namen teh operacij je odrezati zvezo med Belgijo in Holandsko in zavzeti važno pristanišče Rotterdam. Takoj pri prvem vpadu je več sto nemških vojakov daleč za mejo "padlo iz zraka" in se polastilo važnih krajev. NEMŠKI VOJNI STROJ AMSTERDAM, Holandska, II. maja: Holandsko in belgijsko vrhovno poveljstvo naznanja, da je miljon belgijskih in bolandskih vojakov vstavilo nemški vojni stroj. Vojaški krogi pravijo, da je v zgodnjih jutranjih urah letelo nad Belgijo, Holandsko, Luksenbur-ško, Francijo in Anglij letelo okoli I 000 nemških aeroplanov. Vojaški krogi pa tudi pravijo, da je bilo v včerajšnjih bojih nad Begijo, Holandsko in Francijo uničenih 200 nemških aeroplanov. ZAVEZNIKI HITE NA POMOČ PARIZ, Francija, 11. maja: Dve uri po nemškem vpadu so francoski in angleški vojaki pričeli prihajati čez mejo, da pomagajo Belgijcem in Holandcem. Tekom dneva je že prišlo na več krajih do spopadov. Nemci imajo na tem kraju fronte okoli 29 divizij. Poleg tega so Angleži tudi prefieljali po morju »vojaštvo v severni del Holandske. Belgijci ill Holandci se hrabro bojujejo in trdno drže svojo obrambno Trto. Dalje proti jugu pa se bodo najbrže pričeli boji v velikem obsegu, zlasti ob reki Mozeli. Belgijski kralj Leopold 111. poveljuje belgijski armadi, kot je poveljeval njegov oee >\ svetovni vojni. V svojem razgla-u pravi kralj, da je bila Belgija v -5 letih že dvakrat napadena, četudi se je strogo držala svoje nevtralnosti, zato tudi on, kakor njegov oee, prevzame vrhovno poveljstvo nad belgijsko armado. * Svoj razglas končuje z besedami: "Stvar Belgije je čista in s božjo pomočjo bomo zmagali." Roosevelt ogorčen nad diktatorji WASHINGTON, I>. C., 11.;--•-- maja. — Predsednik Roosevelt ako bo potrebno, skupno de-je včeraj dvakrat obsodil nem- Jali, da branimo z vsemi sred-ški vpad na Holandsko in v s-tvi naše znanje, našo kulturo, Belgijo ter Luksenburško ter našo svobo in našo civilizaci-rekcl, da ta neopravičen vpad jo.'' v nevtralne države ogroža kul-j Nadalje je rekel, da je člo-turno in znanstveno civilizaei- vek že kar navajen slišati o jo sveta. i kakih nenavadnih dogodkih, V prvem govoru po radio na.toda glede napadenih držav je 8. Ameriški znanstveni kongres je Roosevelt rekel, da je pritsel čas, ko se je treba j>o-služiti zdrave pameti z ozironi na mednarodni položaj. Z jeznim in bojevitim gladom je predsednik Hitlerju in ostalim voditeljem totalitarnih drža«v v Evropi in Aziji zapre-til z združeno močjo Severne, Osrednje in Južne Amerike, ki so "varuhinje zapadne kulture in krščanske divilizacije." "Sem pacifist,'* je rekel Roosevelt, "toda prepričan sem, da bomo z velikansko ve čino vi in jaz po dolgem času, ... Hitlerjevo povelje BERLIN, Nemčija, 1. maja. — Veliki dan za zapadno Evropo je napočil včeraj, ko je Adlof Hitler oznanil, tla se je velikanska splošna vojna pričela. Takoj zatem, ko je na časnikarski konferenci vnanji minister Joachim von Ribbentrop naznanil, da je dobila nemška armada povelje zasesti Holandsko, Belgijo in Luksenburško, je Hiter izdal dnevno povelje na armado na za pad ni "fronti. Med drugim pravi dnevno povelje: "Vojaki zapadne fronte, sedaj je prišla ura za vas. Vojna, J:i se pričenja danes, bo odločila usodo Nemčije za prihodnjih 1900 let. Storite svojo dolžnost!" "Nenuški narod, želeč vam srečo, je z vami." Nemško vrhovno poveljstvo je naznanilo, da je Hitler odpotoval na zapadno fronto, kjer je postavil svoj glavni stan in od koder bo vodil vse operacije 12(H) milj dolge bojne fronte od švicarske meje do Narvika v severni Norveški. Kratke dnevne vesti rekel : " Veseli me, da *sino razočarani in ogorčeni nad tragičnimi poročili iz Belgije, Holandske in -Lukseiiburške." Svoje drugo ogorčenje je predsednik izrazil na običajni časnikarski konferenci, na kateri je l»ovedal skoro isto, kot v svojem govoru ]>o radio, toda je na 'vprašanje nekega novinarja, ako bo z ozironi na zadnje dogodke morala Amerika stopiti v vojno, odgovoril: "Upam, da bodo Združene države ostale izven te vojne. Prepričan sem o tem." CHURCHILL PREVZEL VODSTVO VLADE LONlHJN, Anglija, 11. maja. — Neville Chamberlain je sinoči odstopil kot ministrski predsednik in je njegovo mesto prevzel Winston Churchill, ki je bil prvi lord admiralitete fckoro od početka sedanje vojne. Nova vlada bo vlada narodnega edinstva in bodo v njej zastopani taboriti, li-beralci in konservativci. Njena naloga bo združiti vse «ile Anglije v boju proti Nemčiji. Takoj po Chamberlainovem odstopu so posamezne stranke sklicale svoje seje, na katerih so reševali vprašanje, ako stopijo v Churchillov*) vlado. Stranka laboritov je sklenila, da fctopi v novo vlado, ker je odstopil Chamberlain. Kake može bo Churchill povabil v svoj kabinet, še ni znano, toda skoro gotovo bo v njem »vključen stari liberalec in miniwtrski predsednik v svetovni vojni David Lloyd George. Najbrže pa bo izpustil iz svojega kabineta sira Hoareja in si BURNI PRIZORI PRED DIESOVIM ODBOROM Predsednika unije razvažalcev so policisti vrgli iz dvorane. — Diesu je očital, da se njegov odbor boji resnice in da skuša pahniti Ameriko v vojno. WASHINGTON, 1). C., *). maja. — Odbor kongresnika Diesa, ki preiskuje neameriške delavnosti je bil včeraj priča izredno burnih prizorov. Med drugimi je bil zaslišan tudi Michael J. Quill, predsednik Transport Workers unije, ki pripada CIO. Quill je tako rezko in preteče odgovarjal, da ga je dal Dies, vreči s iz dvorane. pomočjo i>olieije zaradi omalovaževanja oblasti. Thomasov predlog pa ni bil sprejet, ker ga drugi člani odbora niso podpirali. Quill je razburil Diesove odbornike z očitkom, da je nekdanji predsednik unije razvažalcev, Thomas H. 0*Shea Die-sov špijon. O'Sliea je bil prejšnji mesec zaslišan. Quill je na svojo lastno ponudbo prišel pričat pred odbor. Ko ga je Dies koj po pr- Takoj ko je sedel Quill na pričevalni stol, je bilo jasno, l vili besedah opozoril, naj se da ne bo šlo vse kakor po ma- [obnaša in govori kot se spodo-slu. Odgovarjal je rezko in za-[bi, mu je Quill s prstom zapre-smehljivo. Seinpatam tudi pre- til rekoč: — Zdi se mi, da Sloga med člani 26 narodov CHICAGO, 111., 7. maja. — V tukajšnji Dantejevi šoli je stopetdeset učencev, večinoma starejših ljudi, ki so pribežali zadnja leta iz Evrope. Uče se angleškega jezika, ameriške zgodovine in vsega, kar je za ameriško državljanstvo potrebno. — Če kdo trdi, da je mir med narodi nemogoč, — naj pride k nam pogledat, — je rekla ravnateljica. — Stopetdeset učencev pripada 26 različnim narodnostim. Med njimi so Nemci, Francozi, Italijani, Cehoslovaki, Poljaki, Židje, Rusi, Romuni itd. Med njimi ni nobenega nasprotstva, pač pa najlepša sloga. Pri učenju pomagajo drug drugemu. V šoli vlada popolna demokracija. Nadzorni odbor volijo u- Loterija v Pennsylvania i HARRJSBURG, Pa., 8. maja. — Demokratski poslanec Francis Falkenstein iz Phila-delphije predlaga ustanovitev državne loterije v Pennsvl-1bori v zadnjih zakopih, mi v vaniji. Dvajset odstotkov vseh Združenih državah pa igramo mora dati vsak teden osemnajst dolarjev. — Kar se pa tiče stikanja po žepih je dostavil modri sodnik, — imajo ženske že od nekdaj to pravico, katere jim ne smemo kratiti. Skozi rožnate naočnike . . . ATLANTIC CITY, N. J., 7. maja. — Na konferenci meto-distične cerkve je govorila E-vangelina Booth, načelnica Salvation Army. Po njene; mnenju je sedanja evropska vojna nekakšna nevihta, ki bo kaj kmalu minila. — Navzlic politični in gospodarski razburkanosti, — je rekla, — je svet dandanes dosti boljši kot je bil kdaj prej. Naj-plemenitejša čustva, ki so v zvezi s krščanskim duhom, stopajo v ospredje in zmagujejo. Povsem drugačnega mnenja je pa metodisticni škof Arthur .). Moore iz San Antonio, ki je rekel, da sta divjaštvo in ma-terializem dovedla svet na rob prepada. Demokracija so teče. Višek je bil dosežen, ko je Quill očital članom Diesove-ga odbora, da se boje resnice in da hočejo s svojim ravnanjem spraviti Ameriko "v vojno. Po tej obdolžitvi je bil žen iz dvorane. vr- Pozneje se je vršila tajna seja, pri kateri je poslanec Thomas iz države New Jersey predlagal, naj bo uvedeno pro- sploh nočete poslušati mojega poročila! Potemtakem se bojite resnice! Nato ga je kongresuik Tho mas vprašal, če bi nosil orožje. — Za obrambo Amerike vselej ! — je odvrnil delavski "voditelj. — Kaj pa če bi bilo treba iti ameriškim vojakom v Rusijo? — je hotel vedeti Thomas. — Preko morja pa ne grem, j a Simona, ki >ta 'bila vedno pnva Chamberlainova svetovalca, ti Quillu kazensko postopanje — se je glasil Quiilov odgovor. dohodkov naj bi bilo porabljenih za oskrbo starih in oslabelih. Svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da v sedanjem času potrošijo ljudje dosti denarja za stave, toda od teh stav nima država nobenega dobička. "In dana jim je vsa pravica . . . WALHAM, Mass., 5. maja. — 431etna Mary Reynolds je povedala sodniku Cuniffu, da njen 46 letni mož Walter ni tak kot se spodobi. — Prostovoljno mi nikdar ne da denarja, — je rekla. — Ampak ga moram z raznimi zvijačami dobiti od njega. Njen mož jo je obdolžil: — Ko zaspim, mi preišče vse že pe in mi pobere vse, kar i-mam. Sodnik je razsodil, da ji golf in bridge. Duhovniki proti vojni 40 duhovnikov, 30 iz New Vorka in okolice, je sklenile nekakšno mirovno zvezo. Za obljubili so se, da pod nobenim pogojem nočejo imeti kakšnega opravka z vojno. To je sporočil včeraj dr. Allan Kriight, «vodja Broadway Ta-bemacle cerkve v New Yorku. Norveško zlato na vernem »STOCKHOLM, Švedska, 7. maja. — Časopis "Tidningen" poroča, da je norveška zlata rezerva, vredna 132 milijonov dolarjev, v Angliji na "varnem. Bežeča norveška vlada jo je prevažala iz kraja v kraj, ter jo slednjič vkrcala na neki angleški parnik. Zadnja poročila MARIBOR, Jugoslavija, 11. maja. — V severozapadni del Jugoslavije (v Slovenijo) je bilo poslanega mnogo vojaštva. Meja proti Nemčiji in Italiji je zaprta. GIBRALTAR, 11. maja. — Španska vlada je vpoklicala šest mornariških letnikov v starosti 24 do 30 let. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 1. maja. — Nemške oblasti so zaprle nemško-madžarsko mejo. LONDON, Anglija, 11. maja. — Notranje ministrstvo je izdalo svarilo na angleške otoke, da naj vsakdo pazi, ako bi se nemški vojaki izkrcali s padali. RLM, Italija, 11. maja.—Italija, ki je zvezana z Belgijo s tesnimi vezmi kraljevske krvi, in z Nemčijo z "jekleno pogodbo", je trdna v svojem sklepu, da ostane izven vojne. BAZEL, Švica, 11. maja. — Ko so se včeraj tuji vojni ae-roplani borili nad švicarsko zemljo, je padlo na njo 27 bomb. Ena bomba je porušila železniško postajo v Delamontu. Železniška postaja v Bazelu je bila zaprta za promet med Švico in Nemčijo. PARIZ, Francija, 11. maja. — Nemški letalci so vrgli bombe na mesta Lyons, Calais in Dunkerjue. Tudi v Lille je bila povzročena velika škoda vsled bomb iz zraka. LONDON, Anglija, 11. maja. — Bombe so bile vržene iz letala v bližini Canterburyja. BERLIN, Nemčija, 11. maja. — Francosko letališče v Mctzu je bilo popolnoma uničeno, pravi Berlin. Finski dar Norveški STOCKHOLM, Švedska, 7. maja. — Dasi Finska ne bo tako kmalu prebolela ran, ki jih ji je zasekala vojna, je poslala zadnje tedne Norveški več kot pol milijona dolarjev. Denar je predvsem namenjen norveškim siromakom, katerim so nemške bombe razdejale domove. Amerika in Rusija naj pomagata LONDON, Anglija, 9. maja. — Col. Josiali C- Wedgwood, veteran galipolske kampanje in drugih kampanj svetovne vojne ter zastopnik delavvke stranke v angleškem parlamentu, je dejal sinoči v poslanski zbornici: — Mi potrebujemo vso pomoč, ki jo moremo dobiti. Čimprej dobimo rusko in ameriško pomoč, tem-bolje -za nas. V kakšni obliki naj bi "Rusija in Amerika f)omagali Angliji, Wedgwood ni povedal. Glede Anglije je rekel, da mora Čimprej dobiti ^vlado, katera bo smatrala vojno za nekaj resnega. ___ GLAS N A B O D A" — New Toik Saturday, May 11,1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 6* GLAS NARODA" cmm of rmk Ud P*MWk k tiee aa&a* H tj JSferepk PnMishing CoopBnj, (A Corporation), rident; J« T: CHelsem 3—1242 I POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. CaiopU mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cmt prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. TRIJE DRŽAVNIKI V teku enega tedna so se poslovili od javnega življenja trije državniki. Eden je umrl, drugi je bil odstavljen, tretji je pa več ali manj omlatil: L%nsbury, Vorošilov in Chamberlain. Najprefj par be«ed o Chamberlainu, ki je omlatil. Ko to pišemo, je še vedno angleški ministrski predsednik, toda mož prav dobro ve, da dotgo ne. Normalna večina, ki jo jo dobil v poslanski zbornici, je običajno znašala 195 glasov. Pri zadnjem glasovanju jih. je dobii komaj 81. To dokazuje, da je Chamberlainova vlada mrtva in da bo kmalu pokopana. Ka-valirski Anglež nikdar ne "zapodi" svojega javnega služabnika, pač ga pa "odpusti'' z nekaterimi uljudnimi besedami. Nesmiselno bi bilo domnevati, da bi bila usoda dežele poverjena vladi, ki so jo tako srdito kritizirali prijatelji in nasprotniki; da bi ji bila poverjena v času, ko gre Angliji za življenje in smrt. Doslej ni še nikdar noben voditelj odkrito priznal popolne nezmožnosti svoje vlade v tako resnem trenut-ku> kot je to storil Chamberlain, ki je rekel pred nekaj dnevi: — Nemška zračna sila, ki ji nismo kos, bi porazila Anglijo na morju, ee bi poslala svoje brodovje proti naeijein na Norveškem. Še dve poti ostajata Chamberlainu: popolnoma reformirati svoj kabinet ali pa razpustiti poslansko zbornico in razpisati nove volitve. Zbornice se ni upal razpustiti, kabinet bo pa moral reformirati. (Izbral si je pnvo pot in je med tem že odstopil. — Opomba ) V Rusiji je moral resignirati eden zadnjih članov stare boljševiške garde maršal Vorošilov, ljudski komisar za o-brambo- Podelili so mu par častnih naslovov, kar je pa seveda brez pomena. Litvinov in Kaganovič, ki sta bila nekoč izredno vplivna, sta izginila in se ne vrneta nikdar več. Vorošilov, ki je bil še nedavno voljno orodje v Stalinovih rokah, je igral žalostno vlogo v diktatorjevi4 'likvidaciji * * maršala Tuhačevskega in osmih vdanih tovarišev rdeče armade. Tuhačevskega, ki ni bil nikdar v politiki, pač pa vojak skozinskoz in organizator rdeče armade, je imenoval Leon Trooki, dočim je bil Voiošilov, aktiven boljševik, njegov pomočnik. Vorošilov je izdal maršala Tukačevskega, generala Jakirja in sedem drugih visokih »vojaških dostojanstvenikov. Vsi 60 bili usmreeni brez procesa. Nihče ne ve, čemu je bil pahnjen Vorošilov v pozablje-nje. Mogoče zato, ker kampanja proti Fincem ni bila tako pesna kot je želel Stalin, mogoče je pa tudi, da se stari >oiv evik Vorošilov ni strinjal z mešetarijo, ki jo uganjata Jlitl r in Stalin. Povsem drugačna osebnost je bil George Lansbury, dolgoletni »vioditelj angleške delavske stranke, ki je 7. maja umrl v Angliji. Lansbury je bil idealist in pacifist, 'povsem navaden norec" so ga v šali imenovali njegovi prijatelji. Kot Voditelj je odstopil leta 1935, ko je delavska stranka oficijelno priznala oboroževanje za narodno potrebo. Do zadnjega je glasoval proti »vsaki predlogi, čije namen je bil dovoliti kaj denarja za armado ali mornarico. Skušal je osebno vpivati na diktatorje ter je bil pri Hitlerju v Berlinu in pri Mussolini ju v Rimu. — Hitler je tako naglo govoril, — je pripovedoval po-zueje, — da sploh do besede nisem mogel. O Mussoliniju sem imel drugačno mnenje, dokler nisem bil pri njem. Mislil sem si, soeijalist je in si bo dal kaj dopovedati. — Toda tudi Mussolini je le govoril in me ni hotel dosti poslušati. Je pač težava s temi ljudmi: nočejo in nočejo jioslusati. George Lansbury je verjel vsako besedo, ki jo je kdaj spregovoril ali zapisal. Pri vsaki priliki se je zavzel za mir, pošten je bil in idealist. Nikakor se ni mogel vživeti v resničnost življenja. Pomapjkanje ribjega olja RICHMOND, Va, H. maja. Vsled nemške okupacije Norveški se. jc zmanjšal za sedem-dtSet odstotkov ameriški uvoz in na vitaminih bogatega ribjega olja. Tako poroča. '' Ameridift 'Pinnace ut ica 1 Association." Robert "W: Itodman, urednik lista "Drugists' Circular'' piše, da je bil uvoz prekinjen v najneugodnejšem trenutku, — kajti vsled splošnega povpraševanja po vitaminih so se v zadnjem /času zaloge ribjega olja v Ameriki zelo skrčile. Nekaj ribjega olja uvaža Amerika iz Islandije in Japonske. OTVORITEV NEWYOR5KE Svetovne Razstave za leto 1940 — 11. maja 1940 STRAHOTE VOJNE Času primerna knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri knjigarni slovenic PUBLISHING co. 216 W. 18 St., New York Ako niste imeli prilike obiskati razstavo lansko leto, če Vam je le mogoče obiščite jo letos. Iz Slovenije IGRA USODE NAD ŽIVLJE NJEM IN SMRTJO. !V sredo 17. aprila ji* bi i p<>-greib železni-earjeve soproge H. Sostarjeve i/ Žabljeka nad iPoljačanami Na* pogrob je prišla med dingmii tudi hčerka Elizabeta, ki je v siuŽbi v mariborski bolnišnici in brat Svegel Vincenc, rfslužben kot železničar v Ponikvi. Igra u-Hod«1 je kmalu na pogrelwi terjala še dve žrtvi. Žalostni hčerki so je vpričo vseh po-grelx'ov oniračil um, brat pa se je vračajoč od pogreba smrtno ponesrečil, ko je šel }m> železniški progi proti Poljanam 7, namenom, da tam stopi na vlak. (Njegovo smrt je res odločilo usodno naključje. Prvotno je 'bilo dogovorjeno, da se pelje Svegel do Poljčan z avtom zdravnika, ki se je ta čas mudil v hiši žalosti zaradi nečakinje, ki jo smrt matere tako pretresla, da se ji je omračil um. Prav v trenutku, ko bi se moral z zdravnikom po končani ordinaciji odpeljati v Poljčane, pa je nelcdo pristopil ZA NAROČNIKE IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki s« na razpolago našim naročnikom p« ugodni ceni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki narodnega praznika. OPIS KASTA VNK SKUPINE Zastava : 5 čevljev dolga in 3 čevlje široka: izdelana iz najboljšega blaga (cotton buting) in obroi>ljena ter ročno vezena, barve najbolj triiežne: vse zvezde ko šivane na obeh straneh. Drog: iz trdega lesa. pobarvan. 7 f^vljev dolg, in sestoji iz dveh delov. — Ročaj In vrv. Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA $2.50 (Vsi poSiljalnl stroški plačani.) k zdravniku - prošnjo, da bi se nujno odpeljal v SI. Bistrico k nekemu bolniku. Po prišleče-vi ponovni prošnji in zatrdilu, da v Bistrici ni nobenega zdravnika doma in da je pomor nujna, se je zdravnik odpeljal v SI. Bistrico. Svetel se je na to odločil, da pojde peš v Poljčane na vlak. Žena v. o-t rokoma se je odpeljala že s prejšnjim vlakom. Pot je nastopil o mraku. Šel je proti Poljčanan^ po progi in se je vlaku, ki je prihajal nar-proti premalo umaknil. Ponesrečenca je na progi opazil strojevodja in o ne-reč i obvestil prvo postajo. Ko so ga pripeljali pozno v noči v Paljčano k Kdravniku, je bil še pri življenju. Zdravnik je v njem takoj spoznal znanca z pogreba. Ko mu je nudil prvo pomoč, je odredil prevoz v bolnišnico v Celju. Svegel je imel razne notranje poškodlbe. Ne da bi se bil zavedel, je a* celjski bolnišnici izdihnil. POŽAR POVZROČIL 300,000 DIN ŠKODE. V noči 25. aprila je nastal v Hotni vasi ogromen požar, ki je uničil imetje štirim posestnikom. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Antona Brocela. Od tu se je j »o žar raaširil na hišo njegovega soseda Janeza Fingii-sta. Ker je bil hud veter, ni bilo mogoče ognja takoj omeji- RAD BI IZVEDEL kje se nahaja JOSEPH URBANO, ki je t Permetovih otrok. Ko so bili že vsi otroci bolni, sta oče in mati zavila deklico, ki je prva Zbolela, v odejo in sta jo nesla v dolino k zdravniku. Ta je ugotovil davico. Bolezen pa jo tako napredovala, da mali nesročnici že ni bilo več pomoči. Injekcija, ki jo je dobila, že ni vet; pomagala in mala bolnica je kmalu nato umrla. iZdaj so bili starši se bolj v skrbi za ostale otroke, zato so hitro presknbeli zdravnika. Vse je kazalo, da so že oteli ostale otroke, pa se jc njihov up izjalovil. Tudi najstarejši otrok. 13 letni sin France, ki je obiskoval javorsko šolo, je dobil tako liud napad davice, da ga niso mogli ve č reši t i. Frančck je Ibil domačim že v močno oporo. Z nesrečno Per-metovo družino sočustvuje vsa okolica. Sreča je vsaj v tem, da se davica ni razpasla se po drugih hišah. k Peter Zgaga Amerika je v vseh pogledih dovolj močna, da se ji že vsaj začasno ni bati od nikjer napada, ki bi ji povzročil kakšno resnejšo škodo. Kot edina njena uvazovan ja vredna nasprotnica pride vpo-štev Japonska, kateri je tako narasel greben, da bi najraje razširila nad vso Azijo svojo vlado in svoj vpliv. Japonska je »v splošnem siromašna dežela. Nima ne jekla ne premoga, pa tudi s petrolejem ni kaj prida preskrbljena. Pomaga si pač kakor ve in zna. Nekaj dobi tukaj, nekaj tam. S starim železjem jo naprimer preskrbuje Amerika. Sto in stotisoče ton ameriškega starega železa je vsako leto prodanih Japonski. UTONILA JE 18 MESECEV STARA DEKLICA. IKakor poročajo iz Kamnika. je 22. aprila doi>oldne u-tonila IS mesecev fctara deklica Marija ZemIjanova, ki je padla doma v Grodiču pri Kamniku v deročo Mlinšico. Oče in mati sta zaposlena v kamniški »-niodnišiiici. Morata že ob 4. zjutraj z doma in se še le [►opoldne vračata z dela. Doma jima vodi gospodinjstvo in nadzira nilajše bratce odno--iio s«jtrice 17 letna hčerka Ella. Ta je omenjeni dan imela mnogo opravka pri gospodinjstvu. Mati ji je, kakor navadno, še skrbno na l očevala, da naj posebno pazi na najmlajšo sestrico, ki rada zahaja k potoku. Okrog hiše v pesku so se igrali otroci. Ko je privozil mtimo neki voznik, so v*-i hiteli za vozom, in se obešali na soro. Malo deklico so pustili sarnio. Ta je nosila pesek z igrišča v potok. Najbrž se ji je (spodrsnilo da je izgubila ravnovesje. Padla je v potok inntonila. Šele čez do-bro uro je Zemljanova Ella pogrešila sestrico. Iskali ho jo okrog in naposled na
  • 5. — Vprašajte: Superin-tendci.t, Apt. fi, 403 W. 18th St, New York, N. Y. (6x) DARILNE POSILJATYE v Jugoslavijo 100 200 300 400 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. $ 2.30 $ 4.40 $ 6.50 $ 8.50 $10.25 $20.— $39.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati SLOVENIC PUBLISHING QO; : potniški oddelek $ 21« West lftth Street, New Y or k Jz starega železa pa ne izdelujejo Japonci pločevinastih vojakov za otrošike igrače, pač pa l>ojne ladje, topove in mu-nicijo. Vse to utegne biti ol> prvi ugodni priliki porabljeno proti Združenim državam. Zagovorniki povečane ameriške mornarice imajo neneho-uta na jezikn argument: — Če Amerika ne bo zgradila močne mornarice, ne bo kos japon skim ladjam. To je tehten argument, ki bi se pa moral končati z beseam ne vem česa še, navzlic temu je pa danes v Angliji nad en milijon zdravili fantov in mož nezaposlenih. Zato se lahko reče, da Anglija ni mobilizirana. Beseda "mobilizacija" pomeni dano vse nekaj drugega kot je pomenila leta 1!>14. Mobilizirati se pravi dandanes: porabiti vse odpadke, «vs« kosti, v^e stare kangle, vsako staro cunjo in vsak košček papirja. iMožje, ki danes vodijo Anglijo ter se bore s sovražnikom, ki je zares mobiliziran v pravem pomenu te besede, ne morejo i>orabiti za nobeno »telo en milijon dvestotisoč mladih fantov in krepkih mož. Samo pomislite, kaj se to to pravi: Sovražnik >e ne poslužuje le slehernega izmed «S0 milijonov Nemcev, pač se pa poslužuje slehernega tudi ml 1J do 14 ur na dan. Za najbolj nizka in naporna dela ima l>oleg tega še Cehe, Poljake in Žide. Kakorlitiro je dekle razvito, je poslano v delavsko kenipo, kjer že poskrbe, da začne pro-ducirati nezakonske otroke ter tako dobavlja delavske moči za bodočnost. To daje Nemčiji neverjetno moč 80 milijonskega naroda. Ako prav premislimo, Anglija ni tako v nojni, kakor je v vojni Nemčija. Nemčija je v vojni z žulji, potoni in krvjo, Anglija pa še zdavnaj ni. To pa zato, ker vlada Anglijo skupina nazadnjakov, ki so bili vedno proti vsakemu predlogu, čigar cilj jc bil, preskrbeti nezaposlenim delo in boren zaslužek. Angleška ja'vnost se čudi, da so mogli poslati Nemci na Norveško v tako kratkem času toliko vojakov in toliko vojne opreme. Kako jim venar ne bi bilo mogoče, saj je v »vojni vse — staro in mlado, moško in žensko; vse tovarne, vsa podjetja, vsi avtomobili; vse domače živali, domači zajci, mačke in psi. Vse se mora žrtvovati, >vse mora prispevati svoj delež. Anglija je pa v vojni komaj s stopalom ene noge in se od dne do dne pomišlja, če bi stopila še dalje ali ne. _ MG LAS NAROD A"-New York Saturday, May 11,1 940 STiOVESTE (YUGOSLAV) DAILY K. T.s \ O ČASTITLJIVOSTI VINA Ae Rimljani so vttlf!i, da je pitje vina umrtno*t in oni -o v pokrajino z močjo miru prinašali hkrati tudi viur«ko trto kot znak miru. V Galiji, Genuaniji in jkj bel vetskih }K>krajinali oo !e- Kinourji vadolž rek in |»o sončnih hi dih ]M>lagali korenine vinske trte v zasedeno zemljo, in tako so nastale pokrajine, ki jih moremo imenovati vin-ke pokrajine* ker je njih zunanji videz in notranja du-V-evfna obliloa z-ccnamovana /. zelenjem vinske trt«* in z aiir-nim lesketanjem gozdov. V teh pokrajinah, v teh mestih. ki jih je ustanovil Rim, po teh vi*eh -e je ohranila u-metnofit pitja vina, ki se je izročala od rodu do rodu, da je metala prava prareata filozofija tiliejra - v'selja in radoetne-g'a razmišljanja. o zmeraj sreča! težko, moško kulture, ki biva v pntrieij-kih poslopjih, v katedralah, cerkvah in v življenju prebivalcev. K.ier raste vinska tr4 , ondi živijo dobri ljudje. Njihovim tanjam se ni treba kakor l;te-nim vojakom zaganjati v daljave, saj ir.|K>ln,jnjejo ob jh>-glcdu na kozarec, čigsir vino j<* vzkliknilo iz njihove zemlje. Zakaj v tleh njihovih vinogra- dov jt. kri mnogih rodo»v. Maivikdo je umirajoč padel na njo in se imu je telo spojilo s sokovi vinske trte. IK rog teh blesteč i h lističev veje več kot samo veter. V njih veje zgodovinski duh naše kulture, da gojimo večno hrepenenje in ga ne uničujemo in pogled na vinograd ti more dati nauk o urejeni družini, občini in državi. Meer ics, stoji trta poleg trte. toda sleherna je na svoji grudi. Zmes jc v vinogradu razno!ičnost, kadar je tr trgatev. je sleherni grozd posebej in za>c utrgan. Tu ne vlad« kosa. ne dela srp, ki vse izenačita, kakor pri žitu, ]«<" pa deluje razumljiva. preizkušena roka. 'Ko »em prišel prvikrat v vi-noyradnc krajo, sem opazil, da vselmjejo vsa ta ozemlja svoj-. ko. značilno pot<*zo. Tu ne pnniaduje tMi zopemi indi-vidualizem. ki slehernega t>o-zove, naj stori, kar hoče marveč je tu tiha stalnost, pripadnost k zemlji, ljubezen do domačije. Zykaj vse, kar je golo vplivanje z zunan jostjo .zanika obliko. Vino. ki te opijani, je za SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FOMHiR AFSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MARSTCH, INC. 403 W. 42 Street New York rtiiiiiiiii||.-i|iolne veličastnosti in žalosti. tSaj ne pravi zaman ljudska govorica, da je človek "v rožicah, višnjih sferah". Take prispodobe ne ponknijo niče-Isar drugega, ko da vino. če ga (kklo - častjo uživvi, človeka povzdigne in dvigne nad navadno ufiiečo. * > Balzacu poročajo, da je na -»vetu najbolj ljubil vino. Znani' so nicgovc osamljene pojedine. Nekoč je bil pri njem prijatelj in pred njimia je st-jla steklenica najboljšega vina. Prijatelj, ki je bil radoveden. kakšno je to izredno vino. je hotel koj izpiti iz kozarca, pa je IVa zac planil kvi-šk u: "To vino, dragi moj, moraš najprej z očmi pobožati." Mhi potem?" •"Poleni daš kozarec spet lepo zbrano na mizo ne da bi le srknil." "Prav. jni |M>tem?" •"Potem >e o njem pogovarjaš. In sk-le čce dolgo, dol:go časa ga pokusiš in izpijeŠ," je končal pisatelj. |V tej mali anekdoti je ta resnica, da se izbrane in izvo-Ijencc ne -nie uporabljati kakor stvari za v.sak dan. Zakaj saj vino ne vsebuje samo dišave, nianvč tudi modrost in zgodovino. SPravo uživanje vina jc zmeraj tradicija. To uživanje prav tako zaničuje pijanost, kakor t i-to zdrarvstveno likanje, kjer gre fantazija brez dvom«a k vragu. Vsaka trta je slišala mnogo vzdihljajev, vzdihljajev ljubezni in gorja. Ostala je mi miših goricah. Vztrajala je in njena kri nas še dandarnušji vr<*dno »--prenyl ja -kozi velika pojrhaivja n:isega življenja. človek dviirne kozarec po kakem srečnem rojstvu. in se zahvali. Ko mladi človek pristopi kot služabnik oltarja v sd itžiIk) Stvarni kovo, zanžije vino — spremenjeno v najplo storili naši pradedje, uživajmo kri žlahtne vinske trte zmerno in s premislekom, s tiisto srečo uživanja, ki je pri vimi resnično zlata. \ PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo-venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Raznoterosti 5000 SRŠENOV OD ENE KRALJICE. Bilo jih je kakor sršenov — pravijo o napadalcih ,če je pa delal poskuse s toksinom dobljenim iz telesa kobre v državnem- Serološkem zavodu v Kodanju. t IDjartski učenjak je dosegeJ naravnost presenetljive uspe-he. V šestih primerih obrazne nervoze je nastalo trajno zboljšanje pri vseJi šestih bolnikih, pri osmih bolhikili, ki jih je mučil išias, se je stanje treh bolnikov po injekciji zelo K-boljšalo, ]>ri dveh se je pa bolezen ponovila in Icičenje je bilo treba ponoviti. Pri treh bolnikih pa kačji strup ni imel nobenega učinka. Lečenje s kačjim strupom sploh ni nevarno r,azen tega je pa tudi lahko. LETOŠNJI . NEBESNI POJAVI. Oiden izmed glavnih astro-nomičnih dogodkov letošnjega leta bo Merkurjev prehod, nebesni pojav, ki nastane v našem J-toletju samo dvaiia.Fst-krat. To bo v nov en kb m in. Merkur .se bo videl kot rdečkasta zvezda, premikajoča se čez solnčni koiolfcar. Ker bo pa velik sanyo 1 8CH) solnčne velikosti, ga bomo lahko videli samo z daljnogledom. Ta po- PEVSKIM ZBOROM POfSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KfiLIJE- Kmi / Adamič—lf» JUGOSLOVANSKIH /NAKODNIH PESMI 7% moški zbor..........................50 Š1£SJT NARODNIH PESMI za moški zbor .....................50 SKST NARODNIH PESMI za mešani /bor .................... Jtd Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za Klas s klavirjem ..........1.23 Ši:ST PESMI ZA CiLAS IN KLAVIR ........................ AUir.M SLOVENSKIH NAKOD- NIII PESMI /a slas in klavir 1 — NOTE ZA KI.AVIR All HAR- M0NIK0 1. slovenian dame van da polka -................. ro jezeru kolo ..................................... .35 '■i. rakCica mladi kapetane _________ A. ohio vali4ey svi.via 1'olka ___________________ J3S 3. tam na vrtni gredi MAKilSOR WALTZ ................ .3« (i. spa vaj milka moja ORl'iian waltz ............... 7. DEKLE n.1 vrtu oj, markka, pelimaj ... JU 8. ZIDANA MARELA (polka) veseli rratci (mazurka) siwvaj milka moja orl'iian wai.tz _________________ JUt 1JEKIJ0 NA vrtu «m marička, l'E(*L.\J ......... SSc ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)____ 3fc VA STAKE ZALOGE pa ima-mo naslednje pesmi, katerim isiiio znižali eene: i Ameriška slovenska lira, (Holmar) .50 WIKU lil 11(1 Iia ^ll.-'l-lll IlK-.-'H T. • . • 1 •! _ 1 1 •• v 1 , . /n 3 - 1 -i i i 1 .lav je bil na nebu zadnjic leta eni široko. Obod je bil debel '. .. , , . ... H)2<, pnliodnp bo pa 1. ID.m. 12 cm m gnezdo je imelo r. Henze je našt>! 221 de-| Iavk ,237 upadih kraljic in 2(Ui sainci'V. Razen tega je bilo v •rnezdn še .">4 zabubanih ličink, 918 kraljičnih ličink in '*:i celice in v vseh so se izlegli snš«*ni. A' nekatere celice je kraljica že drugič zleg--!,a jajčeca, da -c je zleglo v gnezdu v enem letu 27SJ) delavk 1572 mladih kraljic in 291» samice v. Vsi ti sršeni skupaj ti lita jo blizu 5 kg 111 vsi izvirajo od ene kraljice. Cc torej (Spomladi ubijem o sršenovo kraljico, preprečimo veliko škodo na drevju in čebelah, kajti iz ene .same kraljice se lahko v ugodnem' letu razvile do 5000 novih sršenov. nebesnega pojava in upajo, da j bodo ladko prekontrolirali nekatere Hvoje ugotovitve. Raise tiče solnčne zat^'innitve po luni, je bila najbližja 7. aprila, ki pa je bila daleč od zemlje, da ni pokrivala vsega solnč-! noga kolobarja. Popoln 111.1k bo tudi 1. oktobra in videl se bo v severnih krajih Južne A-inerikc in v Južni" Afriki. jraot Venturini—S EST MEŠANIH IN MOŠKHI ZCOROV ...... r'erdo Jnvanee—Ii. MLADIH LET, moški kbori ................. j Orlovske liimne (Voilopivec) _______ 1 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zlMiror (Kari Adamih) 1 Trije me&ani zl»uri (Glasbena Ma- Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. »I .50 .50 .75 .30 KAČJI STRUP PROTI ŽIVČNIM BOLEZNIM. (Danski zdravnik za živčne bolezni dr. Otto Xiel>en. ki erg v Kodanju, je delal zadnje čase zanimive in uspešne IMMskuse z lečenjem obrazne nervourtioi^ti in vnetja -edalnega živca (išiasa) s kačjim strupom. Strup indijske khv potare irponibljajo v medicini že skozi stoletja. Dr. Nelson pošiljatve Denarna nakazila iz-; vruijemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALUO $ 5.90..........Lir 100 11^0.......... " 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 5&00 .......... M 1000 KER SB CENB SEDAJ HITRO lfJQNJAJO SO NAVEDKNB CR-KV PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NPJNA ti hM UJMA mm&V. SJEMO PO CABLE LETTKR 5 IA S L O V E N I C Py BL ISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) Slfl W. IStk STU NEW XORK MORSKA KRAVA V JA-( VANSKIH VODAH. (Ribiči, ki so It^vili ribe v vodah blizu l»«»tavije, s(> se zaa ni imela plavuti. Ko so pripluli ribiči Ibližje, so zagledali tudi njeno glavo. Toda to ni 1>il morski i>es. Iz vode je zrla na rrbiče velika okrogla zavaljena, »skoro dobrodušna glava. Dva stara ribiča, ki sta se nekoč udeležila tudi ribolova v polarnih vodah, sta takoj spo-nala. da je to moi*ska krava. '^Torska krava je orjaški se-salec, ki še sedaj živi v morju ob -everni obali Sibirije in Kamčatke. Tam je morsko kravo prvi opazil naravoslovec Steller leta 1742. Morske krave se hranijo z morsko travo. Zaradi mesa in maščobe so jih pokončevali, tako da ^o l>ile Ob koncu 18. stoletja skoraj že iztrebi jene. Ker ta morska žival v javanskih vodah i>icer ne živi, je uprava otoka Java odredila, da bodo morsko kravo v Batavijskem zalivu ščitili. Ribiči miorajo zdaj na ribolovu rabiti posebne patrulne čolne, ki varujejo njihove mreže pred preveliko radovednostjo te čudne morske živali. Moški zbori OSKAIt DE V: Barčica: ni>>j Socol je ?ov; Kam mi. fantje, drev v vas p<-j-demo .......................20 T / OSKAIt I>EV: ^.Sreoiiu, ljulica moja; Ko ptičl-ca na luje sro; SfnT-i: Moj očka *ma konji«Ti'i tira; lioblv sem pl-semce; Slovo; Je voilmila luč .40 EMIL ADAMIČ: tira) ....................................... V pepelnirni noči, kantala za sole, zbor in orkester. (Sattner).... .50 Mladini, pesmi za mladino 3 klavirjem (E. .Adamič) .....................60 live pe»mi, (Prelovec) za moški zbor in solo .................................20 Naši himni, dvo^lasno .................... .25 (■orski mlmevl. (Laharitar), II. zvezek, moški zbori _____________ .30 ZA TA.MIil I5ICK: NA GOREXJSKEM JE FLDTXO, po«lpourl slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 .slovenske narodne pesmi za Uunbu- raškl zbor (llajtik) .................75 ISom šel na planinre, (Bajuk), podpori .................................. ZA CITKE: M««lrn dovojka (belokranjska... 20 I " . t . 0ll' Poduk za ntre. — 4 zvezki — Vso n«K- pri potocl ............20 Ju r jeva .......................2? Ilixli Mi<-k:i »bmio; Kaj »Iru^e-ga liopem; Zdravica .........2fl VASILIJ mikk in A. CUOHMINC: Vetrič; P« fjradiui ...........U0 FERDO JI* VAN EC: Zjutraj ............ Slovanska ........ _____a) PKTEIt JEUEB: Pelin roža; VASI LIJ MIItK: I 'cxloknica . ........20 ZOUKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi šli.....20 I a* enkrat še ......... ........^tl Slava delu .......... ........20 HU. VOLARlO: Rožmarin; JOS. PAVČ;fO: Potrkan plus .......35 2,— (Kozel jski) ....................... Z\ KLAVIR: liuri pridejo. — Koračnira —......20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) SI sli.v«'ii>kili narodnih pesmi za klavir ln z besedilom ........$1.33 PESMARICA (iLASRENE MATICE la's nio^ki zbori, uredil A. T'erin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovuik I. zvezek, 1^-': pesmi za moški ali žeh-ki zbor ............ 1.23 II. zvezek, 77 pesmi za moški in lui-šatii zbor ................1.23 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Minil Adamič ....1.— FANTJE NA VASI. 18 narodnih za iuo-ki zbor, Ciril Pregelj., J»| Naročilo |x>šljitt: na: 66 Glas Naroda 216 WEST 18th STREET 99 NEW YORK, N. Y. NA BARVNE SIMFONIJE OGNJIŠČU. lAim^riška i^raFka Helen ^feukenova, ki ima s svojimi radijskimi predavanji velik vpliv na ameriške jyos-podinje, je nastopila z zahtevo, da bi ?e morale jedi pripravljati ne samo z ozirom na oktus .temveč tudi po "optičnih načelih.'' "Najprvo jed pogledamo, potem jemo in okušarmo," pravi Menken ova. "Zato je za tečnost neke jedi nad vse važno, da so tudi očem prijetne. Za ta namen je potrebno v prvi vrsti, da so po barvi dobro sestavljene." IMisci Meukeuova misli, da •spi u a če z jajci m^inuri ljiulji sam-o zavoljo t»'oiiienik. Tudi med nnačka-Jiii naletimo na nekaj takih, ki ^o fee kakorkoli proslavile. Skoraj nesmrten je postal maček slavnega italijanskega pesnika Franco-ca Petrarka. Se zdaj ga vidimo kot mumijo za steklom vitrine v hiši pesniko-ve kraljice srtta Lame v Arqua. Slavs tega mačka se je po njegovi smrti celo povečala. Od leta 1300 ga neprestano proslavljajo. Malone v filo-zeftekem duhu poje o njem pesnik Ta^coni 4i. . . in grobove pono-nih kraljev je zasenčila fi »vojo slavo nepokopana mačka. . Najoriginalnejše ga o-peva latinski napis na pod-Btanlou vitrine, kjer je našel svoje zadnje bivališče. "Toskamski pevec je vzplam-tel v dvojnem plamenu ljubezni. Prva in največja sem bil jaz, .šele druga Laura. Xe posmehu j se temu ti, ki boš to čital. Laura je bila vredna njegove ljubezni zaradi svoje lepote, jaz pa zaradi svoje zvestobo. ( e je bila ona njegovemu pesniškemu geniju rvzmot, ►eni bil jaz tisti, ki je bdel nad tem, da bi njegovi posvečen i papirji ne ]xnstali mišja hrana dokler sem nam rtv živel, sem neumorno .-dražil sveti prag preti temi strahopetnimi glo-davci in tako sem ščitil spise svojega gosyxxlarja. da bi jih miši čez noč ne oglodale. Se zdaj, ko sem že mrtev, jim na-ganjftii strah. Tudi v mojem mrtvem telesu še vedno živi stara zvestoba." Viktor Hugo je imel zelo rad fivojc*ga mačka Chat noir. Svoje osebne odnose do zunanjega sveta je uravnaval po tem, kako je kdo ravnal z njegovim ljubljenim mačkom. Maček je čepel aedno v predsobi njegove eprojemnice in Viktor Hupo je skozi luknjico v ključavnici opazoval, kako gostje ravnajo ž njim. Kdor je odgovarjal na mačkovo dobrikanje, je bil prijazno sprejet. Gorje pa tistemu, ki se »a njegovega mačka ni zmenil ali ga je celo zapodil, ko se mu je jel dobri-kati. Pisatelj ni pogosto sploh ni hotel govoriti s takim človekom. * * Mačke so mi v najveeio Zabavo." je dejal francoski državnik in kardinal Riclieleu. "Nekaj podobnega je izjavil Baudeclaire. A najboljša prijatelja Marka Twaina sta bili njegovi mački **Satana" in ^Peccalo". Amipere, ki je bil med delom nedostopen za svojo okolico, je pogosto delo prekinil, če je prišla k njemu mačka in navdušeno i.*e je , igral ž njo. Igral se je pa samo, dokler mačka z zadnjo tačico ni pokazala, da je tega si-Jta. Sele potem je Amipere na-, dajeval svoje delo. J M;ček italijanskega skladatelja Domenica Scarlattija (1685 do 1747) si je po-ebno prizadeval pridobiti si naklonjenost za glasbo navdušenih ljudi hi potetal je "soskiada-telj." Ko je nekega dne stopal filozofskih korakov po tasta-turah klavirja svojega gospodarja ,jso zadoneli toni, ki jili je porabil Scarlatti kot motiv za novo skladbo. To je Scarlatti jeva Fuga do je rad pogovarjal za mizo. Ko je nekoč, ko je bil še kardinal, med živahno debato držal košček pečenke na vilicah med krožnikom in usti, je skočil rite ček "Toinhollo" na mizo in hlastnil po njem. Kardinal teiri niti opazil ni in v usta je vtaknil prazno A-ilice. "Tn to si dovoljuješ z Etmineneo." je dejal kardinal smeje, obrnjen k mačku, ki se je na tleh Gro-til z njegovo pečenko. { 'CLAS NARODA S Velika množica gledalcev se vsak dan ob lepem vremenu zbere na konjskem dirkališču v Jamaica na Long Islan-du v New Yorku. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uailora Je rasvidtio do kdaj imate plačano naročnino. Prva itevllka pomeni megec, druga dan in tretja pa lero. Da nam prihranite ne|Kttretm**gn dela in itrohkoT, Van prosimo, da skušate naročul-no pravočasno porarnitl. 1'ošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte nagemu zastopniku t Vafiem kraju ali pa kateremu Izmed •astopnlkoT, kojih Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upra'i-Cenl obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. Zaatopaik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CAUFOUNiA: Ban k'rauciaco. Jneab Laushln COLOKA1MJ: Pueblo, Peter Cul if. A. 8afU« Waiaenburg, M. J. Bftjofc INDIANA: lndlanapull*: Frank Zui«n£i£ ILLINOIS: Chicago, J. BeTČU Cicero, J. Fablaa bek linger. Jacob Ucanlk, Job- Siapnls Glrard, Anton Narode Lorain, Louis Balant. John Kumh Toungstown, An too KiknU OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conemtugh, J. Brezevee Coverdale La okoUcn. Mrs. Ivans OowaMt, Barf .Little Falls, Export, LanSa SopaatM Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Fr. Biodnlkar Greenaburg, r'rank Novak Homer City. Ft. Ferenchak Johnstown, John P si ants Krayn, Ant. TaulelJ Luuerne, Frank Balloch Midway. Jouil 2uSt Pittsburgh in okolica, Philip Praga/ Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee, Went Alila, Fr. Skafc Sheboygan, za svs SKUPNA SMRT OČETA IN SINA. V Jelšanali, reška pokrajina ž«' tii leta bolehal 79-letni Josip Frol. Nesreča pa je lio-t>e!a, da je <1ik* ">. jan. nenadno obolel na pljučnici njegov sin Josip, star 44 let. Med sinovo kratko a mučno boleznijo je oče, ki .se že dalj časa ni dvignil iz po-telje, nenadno vstal, odprl vrata v sinovo sobo in se ustavil ob .sinovi po-i-tel ji. Prizor je bil pretresljiv. Močno izčrpani oče, ki :ne 14. jan. popoldne je pričal skupni ]>ogr<-b, kako čislana sta bila draga pokojnika. Tz vseli v; us i jelšanske faro so je zbirala množica ljudi. Žalostno so zapeli zvonovi. V zadnji pozdrav so jo otožno o-dlasila "Viirred." Prikazali ■-ta se dve krsti pred hišo, blagoslovitev sta opravila duhovnika jrg. Perkan in Žgur. Vsa množica je sledila pokojnikoma do skupnega groba, kjoi* je bridko zadonola v slovo ža-lostinka "Blagor mu". ISin ,ie zapustil bolehno mater in ženo z dvoma nedoraslima otrokoma. Skupno umrlima, očetu in sinu bo trajno o-hranjen lop spon^in. Hudo prizadetim svojcem pa velja tudi naše odkritosrčno sožalje. bale, merjena na vzjKH'edniku 330 km, do zaliva Oslo pa imajo anglcwka letala iz severne obale Irske sikoraj 800 km. Razume se, da za moderna letala, ki »so zgrajena za dolge polete, te razdalje ne predstavljajo mnogo, toda upoštevati je treba, da mora biti v mnogih primerih letalstvo hitro pri roki in da morajo poleg tega letala stalno patruljirati nad obalo in morjem. Za borbena in lovska letala pa so te razdaljo le nekoliko prevelike nehote r e mora laik vprašati, kafco to. da je angleško letalstvo kljub temu prav tako aktivno, kakor nemlško. ki je z zasedbo Dmske pridobilo zelo prikladna oporišča za polete nad Norveško, poleg tega pa so Nemci na ozemlju Norveško že uredili zasilna letališča. Angleži se imajo za to zahvaliti svojim matičnim ladjam: za letala, ki so jih pripeliali v norveške vode. statične ladje so v bistvp ploveča letišča. Na njihovem krovu je urejen velik raven prostor, s katerega se letala dviurajo in na katerega pristajajo. Matične ladje za letala skrajšajo zračno razdalje in povečajo akcijski radij letal.. Prve matične ladje za letala so se pojavile proti koncu svetovne-vojne. Anglija je tedaj preuredila v no ilke letal tri težko kri žarke. Pozne io so A mrk kži preuredili tudi nekaj ve ikih potniških ladij v matične ladje za letala. ■Moderna nosilka letal ima prostore za letala v medkro-vju. Zgom.fi krov je preurejen v b»tali«šče, kar daje ladji s vojsko obliko. Zgornji krov je prav visoko nad površino. Da bi so povečalo letališče, jo zgornji krov vŠačih podaljšan čez krmo ladje. Iz medkrovja dvigajo letala na letališča po električnih dvigalih. Posebna naprava pa zmanjšuje hitrost prihajajočega letala. Nosilko letal so oborožene s številnimi težkimi in lahkimi protiletalskimi topovi in protiletalskimi strojnicami. Koliko letal more nosilka voziti s seboj, je odvisno od prostora v medkro-vju. Najmodernejše nosilke letal pa imajo Združene države. WYOMING: Kock Springs, Diamond vlile, Jon Bolluh Je prejel. min fui MATIČNE LADJE ZA LETALA. V bojih, ki se odigravajo na severu Evrope, je prisojena važna vloga letalstvu. Tako zavezniško, kakor nemško letalstvo je postavljeno pred pomenibne nalogo in poročila iz obeh" taborov govore o veliki aktivnosti v zraku. Pri tem pa ima zavezniško letalstvo težave z daljavami, ki jih je treba premagati. Z najbližjih angleških oporišč na Shetlarid-!skih otokih znala zračna razdalja do vzhodne norveške o- NAOČNIKI NE KORISTIJO SLABIM OČEM. Očesno hibe veljajo splošno za neozdravijive, kajti z zdravili ne moremo doseči, da bi oko zopet dobro videlo. Vsak kirurški po<<>ir, s katerim bi zdravnik morda poskus.! odstraniti očrsno hibe. bi bil pa preveč riskantien. Zdravniška veda se še zdaj zadovoljuje s tent da priporoča ljudem, ki jin< |>eša vid, naj nosijo naočniki'. Večinoma gre za prirojeno ali pridobljeno kratkovidnost ali daljnovidnost. Nošenje naočnikov ima svoje dobre. pa tudi svoje slabe strani. Naočnikom se človek privadi in če nosi pravilna stekla, oči no trpe in napaka se navadno ne poslabša pa tu li no izbol jša. Zdravnik: sami pa priznavajo, da s tem vprašanja ope-šanja vida nikakor ni bistveno urejeno. Vid ostane tak, kakor jo bil. naočinki 'farno po-magajo, da navzlic opešuneimi vidu lahko delamo. nikov neprestano narašča, so se je!i za Batesove nspelie zanimati tudi ameriški listi, ki priobčujcjo o njegovi uspešni metodi obširne članke. Evo, nekaj pravil, ki veljajo pri tenu načinu zdravljenja za najvažnejša : »1. Oko moramo vežbati o o-sredotočenju na določeno oddaljeno točko. Zlasti kratkovidni ljudje so zelo nagnjeni k temni, da s prejemajo v sn o-jo oče.-no polje prevelike slike in si s tem oči še bolj pokvarijo. •2. S čitanjent brez naočnikov — če ne gre za preveč kratkovidne ali daljnovidne ljudi je očesu mnogo ponuigamo. Citati je treba pri dnevni svetlobi in vedno tako. da se oko ne utrudi. t.]. Očesne mišice, ki s svojo oskrbelostjjo po-vzročajo oč-cH-no žile, utrjujemo s tem, da obračamo oči v čisti topli vodi. 4. Treba je opustiti delo s sklonjeno glavo. Tekočina, ki nrplnjuje oko, pritiska s svojo težo na zunanji vidni dol telesa in raztegne očesne stranske stene. Tako se zenica oddaljuje od mrežnico in f lika, ki se na njo projeeira, je tembolj neenotna. Os'abelih oči seveda ne moremo kar čez noč izlečiti. Eju- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritifnih fasih je vtutlirni'i tilatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Velikost 9U x 14 M intev 48 velikih strani; 32 barvaniii zemljevidov tajili držav in 0 zemljevidov Zdr. držav in zastav vcMiiluih držav ; 45 svetovnih slik p<>i>oin NEMČIJO IN BC8IJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEIIOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO niJSKA MEJA Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah po 'i _oz. ik> "J eenfa. Posebnost: H.VMMONDOV ZKMIJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko jra izjiolnite in jMišljt-t«' k izdajatelja zemljevida. Vam daj-pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držar, kakor bodo preine-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. Zelo zanimivo je/ato nazi-t^0- ki soodločili za dr. Ba ran je ameriških očei-nih zdravnikov, ki zagovarjajo stališče da laiiko očesno hibe zlasti kratkovidnost in daljnovidnost odstranimo tudi z enostavnim in naravnim leče njem ne da bi morali nositi naočnike. Prav nasprotno dr. Bates, vodja to skupino, ki šteje zdaj nad tisočo članov, svetuje 1h>!-nikom svoj način lečonja in zahteva, naj takoj odlože naočnike. Očesu jo treba vrniti možnost naravnega. dotlej morda nepravilnega glodanja, pravi dr. BateU v svoji knjigi. Kakor mora hromyec. ki hoče ozdrarviti ,prej ali slej mlložiti tosovo metodo, so morali potrpeti nekaj tednov ali mesecev. toda uspeh ni izo-tal. Dosegli niso «amo svojega cilja, temveč s>o pokazali tudi di*u-gim pot, po kateri bočniko. IKor število Ratosovih so-t rudni kov in ozdravljenih bol- go kovanega denarja ter ]>o-s rdi) mi h in pozlačenih predmetov. Izkazalo so je. da je ležalo v duplu med koreni nami 63G4 danskih, holstein^kih in linekleirburških srebniikov iz leta 1710 in 1830. Dalje -o našli 27 srebrnih žlic. 4 pare srebrnih zaponk, ."> zlatih prstanov in zlat pečat. Ko najdba zaklada samega jo bila velika senzacija prav tako pa tudi tajna spletena <>-krog njeg»a. Izkazalo se je namreč, da je v bližini stoječi dvorec leta napadel drzen tuj razbojnik ki jc odnesel vse zlato in srebro, kar ga je našel. Oblasti .so ^a zaman zasledoval e. Xa srebrnih žlicah je monogram žene oropaneira veleposestnika. Njegovi dediči še sedaj žive na tem dvorcu. Zato je bilo tudi takoj rešeno vprašanje, komu zaklad pripada. NAROČITE SLOVENSKO - AMKRI-K AN SKI KOLEDAR ZA 1910. — 1«) STRANI ZANIMIVOSTI. STA-NE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vat stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" sJF.S.J' m.*- - J, - * ..' r 6- ' / Bokinjiko }«ero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK