3. številka.
1 .-1 ubijana, v ponedeljek 5. januvarja.
XVIII. leto. 1885
i i
jtutn uiestc    „m.   u 10 kr JirrmmM. no 30 kr za četrt letu. — Za tuje dežele toliko več, kolikor potoma /.i.aa*.
Za oznanila plačuje se od Suttriatopne petn-vrste' po 6 kr, če so oznanilo jedenkrat tiska po I kr., će se dvakrat In po 41<r   ce ■. BUjRttaH
Dopisi naj so izvole frankir.«i.-- Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo m upravništv o je v Ljubem, v F rana Kolmana hiSi, .Gledališka stoll.a . Upravništv u naj se blagovolijo pošiljati uaročuino, reklamacije, oroamla, t.j. vso administrativne Htvan.
Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v sredo 7, januvarja 1885.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pra-?em času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanju na dom:
Za vse leto........ 13 gld. —- kr..
„ pol leta........ 6   „   50 „
, Četrt leta....... 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „   10 p
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mescr., 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse }eto........ 15 gld. — lrr.
„ pol leta........ 8   „   — „.
„ četrt leta........ 4   „   — „
„ jeden mesec....... I   „ 40 „
Upravništvo „Slov. Naroda*',
Via-Trst?
—o.— Nemška trgovina, ki dandanes s Bvojiim napredovanjem Nemcem v rešeni in nerešeni državi; že toliko preglavice delu, da jo v rodoljubnem svojem ponosu stavljajo vštric svetovne trgovine angleške, išče si sedaj najprikladnijega pota v Indijo in v nove svoje naselbino na Tibem oceanu. Nastalo je nemški diplomaciji vprašanje, kje da bi kazalo ustaviti vožnjo po suhem in kje dobiti si pristanišče, iz katerega bodo z blagom preobloženi nemški brodovi odpravljali se na dolga morska pota. JaBno je, da trgovinska pamet tudi tukaj ne bode stikala po ovink h, marveč da se bodo i nemški trgovini tirovi do Sueškega kanala umerili naravnost proti jugu. Ju?no pa je ludi, .da bolo dobički, ki taki obmorski postaji izvirajo te pn^ozne trgovino in iz skladišča vnanjega blaga, močno naganjali k gostoljubnosti, katere sedaj prusko nemštvo potrebuje za izhodišče svoji prekomorski trgovini!
Zadnje dot prišla je ta stvar na dnevni red javnega razgovora in kot uekaj konečnega se izjav Ija, da Berlin sedaj le še misli na ligurijsko morje ali na udrijamsko morje, na Oenovo ali na Trst in da si le jeduo izmej teh dveh izbere za torišče, na katerem si osnuje svoj izvoz v orijeut, ustvari namreč tukaj plovstveno družbo kot čuvarno svoj.h trgovskih iuteresov m pristanišče kot mesto počitka m svoje prekomorske parobrode. Da bode Nemčija dobro zadela, naj že potrka v tej stvari za Trst ali *a Genovo, v tem ni nobene dvojbe, nobenega prerekanja. Duguauo je tudi to, da dobode izmej njiju boljše mehto, če bode diplomatu ob Sprevi šlo po sreči in po svoji volji tudi pri tem izbiranji. lu tuJi to bode, fe ostane avstrijsko mnenje za Bismarcka m Ntmčijo tako devotuo, kakor je sedaj znova pn-kipelo iz globočiue avstrijsko-nemških src! Navstula je namreč velika konkurencija v gostoljubnosti do nemške države, z jedne btrani od mesta Genove, z druge strani od naših Nemcev, ki bodo ta hip jeli peticijonovati do nemškega državuega zbora, naj Tržaško mesto počasti s skladiščem nemške trgovine. Malo nam jo mari, zakaj Italija, Švica in finaucirji Gottbardtove železnice hlepijo po tem, da bi Genova poslala ttapa trgovsko Nemčije; tko jib pri tem vodijo naroduo-gospodniski oziri, ako ei morejo
sviti« gradove obetati od posredovanja za nemško blago, potem jim drugi oziri gotovo ne kalijo veselja, poteeati s» za take dobrote.
Toda Avstrijci bodemo dvakrat in trikrat premislili, prodno dopustimo, da se nam v Trstu vgne-sdi društvo, na vse moči podpirauo od Berlinske vlade, predno svoji prekomorski trg)viui damo konkurirati cd močne nemške trgovine in sicer v pristaniščih, ki so poglavitne re?eroarji naše pomorske trgovske moči! Konkurencije želeti naši jedini po-morsko-trgovski družbi pLloydu", to se pravi: postaviti jo v senco, v kateri mora le Še bolje hirati dn slednjič poginiti. Opravičene so tožbe, da je „Lloyda ironija podjetoe trgovske družbe in da je nujna potreba, avstrijski naši pomorski trgovini dati drugo zavetje — a to stori se že lahko deloma s preustrojbo te družbe, z dosedanjimi državnimi žrt vnmi, deloma pa z večjo energijo, z vtejo podporo. .Nepatrijotično iu ponižujoče pa je, klicati vnanje države, tuje družbe na pomoč, da prisilijo naše trgovske k.oge k večji delavnosti, da vzdramiio uvstro-ogerski „Lloydu iz dosedanje otrplosti iu ne-brižuosti.
In to je jeden razlog, da nemško naše časopisje veselo pozdravlja nemško kolonijo v Trstu, razlog pa, ki Avstrijo že sedaj kompromituje, ki pa tudi za bodočnost uema nobenega pomena, kajti avstro-ogersko pomorsko trgovino bi pač nemška trgovina zadušila v gorkem Tržaškem gnezdu, ne pa prenovila jo s pomočjo pomlajenega „LloydaB. Prav tako jalovi bi nam bili dobički iz bodoče zaželjene prevozne trgovine. Velik del izvoza nemškega bode tudi poslej svojo pot imel preko Gotthardta, a diu«i prevoz ostal bode tudi tako nam, če si ga umejemo držati s previdno tarifno politiko.
Prav zaradi tega usiljuje se misel, da naši Nemci pri tej priliki nemajo toliko v čislih prevoza komercijalcega, kolikor prevoe nemfiko-p ruske politike! „Deutsch bis zur AdriaP To je njih ga«lo gori od viteza Sehonererja doli do nadobudnega nCarniolianaJ. Pruska „Pickeluaube" po českth rodovitib planjavah in po slovenskem Krasu, — to je njih domorodni politični idejsl! Novi zelo mogočni Btudenci germanizacije in prusofilstva začeli bi teči po Trstu in njega slovenski okolici. Ako bi se v Trstu naselila prusko-nemška izvozna trgovina, prusko-nemško plovstveno društvo, vse to pa pod očetovsko skrbjo in neizčrpno radodarnostjo Berlinske vlade! A za to torej tolikšno veselje, to srčno pozdravljanje! Stari spomini na jedinstvo ueinštva, na „ožjo zavezo" mej Avstrijo in Nemčijo dobivali bi po tem nove brane, germanizacija imela bi jeduo stražo več, od juga gori bi se gradil nemški most, kakor se gradi sedaj po „Scbulvereinu" iu nemško-valni vladi od severa doli — iu nazadnje bi s« konca staknila nad grobovi slovenstva ! To je fantazija o nemški bodočuosti, o bodoči nemški državi na avstrijskih razvaliuah!
Sami Italijani zapazili so v teh zvezah mej Berlinom iu Trstom konkurencijo proti poitalijanče-vanju. Tudi to je jedeu razlog, da se poganjajo za Genovo proti Trstu. V Genovi bila bi germanizacija smešna, v Trstu pa bi utegnila napotje delati „irre-deuti". Ako bi naša vlada hotela imeti oči odprte, videla bi Jahko tudi pri tej pr.l-ki, v katerem taboru ima za Trst iskati Avstrijo, da je nema iskati ne v prusko-nemškem, ne v laškem, — oego v lahoru Slovencev. Kot zvesti državljani izražamo tudi sedaj, da bi preko Trsta hodeč; nemški izvoz av avstrijski misli bil kvarljiv.
Potresi na Spanjskem.
„Šibe pottesa reši nas, o Gospod!" tako nekako molimo v litanijah vseh svetnikov, in po pravici. Razen ognja, groma iu hudega vremena je potres v istini najhujša šiba, s katero tepo naravne in podzemeljske moči nas umrljive zemljane. Mno^o pripoveduje zgodovina o potresih davno minolih let, marsikdo od nas doživel je že sam kak potres, dočakali smo tudi pred malo leti silne in dlje časa trajajoče potrese v Zagrebu in okolici, a o toliko siloib in močnih potresih kot na Spanjskem zadnjih 10 duij, še nesmo čuli in niti potres na Ischiji se s sedanjim primerjati ne more, ker ni bil tako razširjen niti tako dolgo trajajoč. Velikanske in neizmerne škode na blagu in ljudeh, strah in trepet, beda in revščina: samo grozne šibe, s katerimi tepd uboge Španjce podzemeljske sile žo 10 dni osobito hudo po 8 pokrajinah velike Andaluzije.
Potrese dan na dan bo ponavljajoče spremljajo tudi silni viharji, kateri škodo pomnožujejo; kar potres zrahlja, ti popolnem podero in tako grozno nesrečo še pomnože. Vrhu tega imajo nesrefn Španjoli še obilo Bnega, jako mokro in hladno vreme, tako da siromaki, na planem bivajoči, trpe razen lakote, silnega strahu in trepeta še hud mraz. Ti nesrečniki vedo, kaj je budo. Kar jih je ušlo poginu, čaka jih sedaj smrt po mrazu in lakoti pod milim nebom na snegu. Po ponesrečenih krajih: po vaseh in mestih miruje vsaka obrt iu vsa trgovina, zatorej je navstala lakota, ker se nihče ne upa Še Živeža prodajati.
Kjer so stala še pred Božičem krasna in cvetoča mesta, kjer so bile prijetne in po romautičnih pogorjih ležeče lepe vasi, kjer so se dvigale lepe hiše božje in ponosne palače kvišku proti nebu, — tam vidimo sedaj same razvaline iu podrtije, veče ali manjše. 40—50 mest iu tigov ter muogo kmetskih vas j je razdejanih. Nad 3000 ljudij je mrtvih iu še veliko več ranjenih. Koliko je pa krajev, iz katerih fie nemamo nikakib poročil, ker nemajo brzojavnih zvez ali sta pa le vuičila in raztrgala silni vihar in sneženi zamet. Istina je, da so ravno po Špaujskem hiše jako slabe, prav prvotne ali primitivne in da se torej nikakor ue morejo ubraniti količkaj s lnejšemu potresu, a vender: hiša je hiša, dasi slabo zidana in prvotna, je bodi si že kmetu ali kakemu ubogemu trpinu tolike cene, kot bogatinu velikanska in po najnovejših načrtih zidana palača. Silni putreB tudi slednjej m prizanesel: oba, kmet >n gospod izgubila sta svoj dom — svojo hišo.
Ako z znanstvenega stališča opazujemo Bilne potrese po Španiji, so ti jako čudna iu nenavadna prikazen. Po nekaterih krajih čutili so samo po tri, po drugih pa ne ravno oddaljenih mestih pa že po IG—17 sunkov. Mej potresi bliskalo se je na čisto jasnem nebu iu ljudje zapazili so nekako bliskovo žarenje. Tudi to je Čudno, da so imeli v Španiji 24. decembra minolega leta, t. j. tri dui pred katastrofo isto tako (ne ravno hud) potres, kakor v Zagrebu. Najnovejši silni in čudui potresi bodo dali naravoslovcem mnogo delu in truda za razozljanje te nenavadne prikazni, katero je spremljalo tudi otlo poku topov podobno bobnenje.
Spanj ski kralj Alfonzo podal se oo s tremi svojih ministrov v ponesrečene pokrajine in po vseh krajih se sam na svoje oči uveril o groznih katastrofah. Vlada poslala je že komisarje v vse nesrečne kraje, da se ti natanko pouče o strašnih škodah in groznih učinkih silnega jiotresa. Kralj dovolil je iz svojega lastnega premoženja veliko vsoto
za ponesrečen- državljan«-, t'*r zsukazal, da se mora takoj kolikor nujno odpisati tei |i zaosuii d.»vek T ntar« ci. 11 pokrajinah. Po vsij Špunjskej nabirajo 86 milodari za ubogo in podpore potrebno prebivalstvo.
Kakor smo že poročali, so nasledki m učinki ved.no ponavljajočih se potresov istinito grozni in neizmerni. Tako so v pokru|inah: Granadr, in Maiaga Čutili 30. decembra m. i. zvečer ob 7. iu 10. uri zopet dva silna pctresi. MoogO vsled prvega potresa le omajanih in razpokamb hiš iti poslopij se je pri tej nezgodi popolnem podrlo. Osobito trpela bo mesta kakor; Velez, Periana, Rogordo, Vinuela, Alfarnatejo, Arhidona in Torro.\. Revno obč. nstvo prebiva pri silnem nnazu m vlažmin vremenu pod milim nebom, bogatini in gospoda pa v vozeh po javnih cestah in trg h. V biše si nihče več ne upa. 26. in 27. m. m. vnii-il je potres v Granadi razun obilo hiš tudi muzej, vseučilišče, vladino poslopje, bolnico in vjctnišnico. Mesto Albuqueiqo je popolnem razdejano m mej mnogimi mrtveci je tudi obilo mestnih uradnikov. V Albumi je 1000 hiš podrtih in 30. m. m so že izkopali 192 mrtvecev izpod raz valin. A buuuela r1 sama podrtija, Čim dalje i.op-Ijejo tim več dobe ponesrečenih Ijudfj; dosedaj iz-gtibli so že 350 trupel. V tem mestu, broječem 2000 duš, pokaz.il se je vladiuej komisiji strašen prizor: polovico hiš čisto podrtih, mej temi mestna hiša in stati samostau, stok iu jok v razvalinah živo pokopanih mož, žen in otrok, okolu leteča vsa razbita trupla 192 mrtvecev, katerih ljudje nemajo č<tsa pokopati, biteč iskat svojih prt dragih v podrtijah, na vozeh ranfencl (okolu 60), katerim strežem nune.
V Albumi razkopava razvaline tudi vojaštvo. 350 mrtvih 0800 .-o dosedaj že dobili tukaj in v Zafarray, 50. Nadalje je mrtvih, kolikor so jih dobili izpod podrtij, v O.ivaru 150 in v Antekveri 300. V slednjem na sevemej strani Maiage ležečem mestu obiskal je prebivalce prvi potres mi jdaucm, ker so hiteii radi praznikov ravno iz cerkva domov. Zavladal ;e mej njimi tolik strah, da ^o možje z ženami in otroci vred po ulicah iu trgih na kolenih k Bogu molili in vse svetnike klicali na pomoč. Kakor druga španjska mesta bila je tudi Antekvera ponoBna na sosebno veliko število svojih cerkva: a potres razrušil nh je sedem. V Velez^Malagi, v 13 km. proti vzhodu od Maiage ležečem in 30 000 duš broječem mestu, podrlo se je polovico hiš in poslopij. Število mrtvih in ranjenih ni še natančno znano, a je strašno veliko. V Malagi pobeguili so Že mej prvim potresom bolniki iz boluic in kaznjenci iz jetnisuice, ter «e neso hoteli več vrniti v svoje celice, rajši prebivajo sedaj na mrazu po dvoriščih, neeo ua gorkem pa v veduem strahu in trepetu.
V Pregu de Cordova nsvstal je grozen strah so-sebno v gledališči. Veliko ljudij poskakalo j« iz okenj viših nadstropij naliud.j, ki so trepetaje čakati okolu gleaališča. Pri tem ubila sta se dva otroki in 40 osob se je teško ranilo. Isto tako je veliko trpelo 2000 prebivalcev mesteca Canillas de Aceituno pri Velez-Malagi, katero je tudi popolnem razdejano. Mnogo ljudij je mrtvih in še več teško ranjenih.
To je skromen popis, komaj desetinka tega, kar je prouzročil silni potreB v minolih 10 dneh, potres, ki je trajal le malo sekund, ponavjajoč se v 2 do 17 sunkih, a napravil toliko gorje in tolike neBreČe španjskim državljanom. Pomuili bodo ubogi prebivalci pirenejskega poluotoka minole praznike, ter z nami vred v hodoče še presrčneje zdihovali k Bogu: BŠibe potresa"reši nas, o Gospod!"
Beta,
Rusi o Nemčiji.
V mnoge ruske kroge že prodira prepričanja, da pol.t ka nemškega kancelarji skuša Rusiji samo škodovati Posebno pomenljiv j" v t>m oziru članek v časopisu „Ruaskaia Minlj", kuteremu pritrjujejo tudi d.u^i listi, <:■• ludi tii-li'o da ta list marsikaj pročrno vidt.   Ta n-t piče: „l'riii   /Id« vedno trdni.i"^ i.. i:.-t-: meji   ki nO odloi no ra-.no i»ko sa napad, kakor za hrambo Pruski podaniki, kateri se podpiralo i/, državne bi g'ijnee, «« naseljujejo na našej zapadnej meji in bulo <>;> 1'•-■]■•, v buni m pred8traža. kadar napade PrUJJD U as j Neizmerno veliko Btrateuičnib železuic ne j« gradilo prot Rus j. Tudi Avstrija zidu, spodbujana p> PruHji trdujave in 8trategične železnem na svojci meji, C do Rumu-nija, katere mimsterskemu ptediedniku g'osft. Bra« tanu je     knez Rismarck pret I z vojno, je postala netnftktt zaveznica in obljubila pomoč v vojni proti Rusiji. V Carigradu zapoveduje Nemčija. Kemiki poalanik ima odločujoč up iv na mmisterski sovet,
nemški podaniki so v turnej vojski, vo 11 {o tur-ke fiotOCe in administracijo. Nemčija a! je osnovala poslaništvo v Teheranu, da utrdi svoj upliv v Perziji . . . Naposled preskrbujejo K.taj nemški liferant' z evropskim orožjem in Isdijami, nemški inštruktorji vadijo kitajske čete; po njih svetih se kolonizujejo ozemlja ob ruskej meji s kitajskim prebivalstvom in gradijo trdnjave. Ako pregledamo na zemljevidu voe naše sosednje dežele od ustja Nje-mena do ustja Amurs, ali od baltijskega morja do tihega oceana, ne uajdemo, izvzemši Afganistan, kjer borno vkup zadeli z Anglijo, niti pedi zemlje, kjer ne bi delala proti nam nemška roka, ki stvarja okrog uas železni ohroč, katerega člani nas silijo povsod mirovati in odjenjevat;, in so pripravljeni na katerem koli mestu na migljaj iz Berolina napasti našo državo.
Politični razgled.
Nolraiijc dežele.
V L j ubijani 5. januvarja. Državni zbor bode takoj po božičnih počitnicah zači i posvetovame o uredbi duhovenske plače. V februvarji se začne budgetun debata. V merodajoib krogih upajo, da bode do 24. marca tešil državn zbor najnujnejša dela, tedaj se bode pa zaključil s prestoluim govorom, ki bode omenjal delovanje državnega zbora v mioulej legislativnej dobi in glavna dem katera čakajo novega državnega zbora, Nov voitve se bodo razpisale že v aprilu in vršile se v m.ij;. Deželni zbori bodo zborovali v juliji, avgustu .u Bepti mbru,
Kakor n»k t ii listi javljajo, je naučno ministarstvo sklenilo Ustreči ?elji dalmatinskih po-slancev iu laško g mnnzijo in realko v Zadru pre-meniti v brvai ko.
Mla ion ski poslanec Tilscber je svojim voliicem v Jilovem poročal o svojem delovanji v državnem zboru. Opravičei j svoje postopanje pri posveto-iiii o £ i o ■ . Rekel je, da so ga poznejši dogodki v zboru Se bolj prepričali, da bi bili vsi češki poslanci p uv stoii.i. ko bi bili glasovali proti novemu šolsKemu v. Kvjuu. O R egrovem govoru je pa rekei. da je trditev fttarooeskih listov prenagljena, da li bii ves č» skt klub z Rifgrom jednacih mislij. O tem se P& klub ni razgovarjal in vendar nikdo ne sme zahtevati, da bi vsi pritrjevali njegovim nazorom.
Uradna „Biiiner Zeitung" je na prvem mestu objavila vse „Pokrokove- izjave, s katerimi imenovani list dokazuie nezakonitost razpusta Umske i trgovske zbornice, in ravno tako je posnela iz časnika „Moravske Orliće" poročilo, da avtono-mistični krogi na Dunaji odobravajo namero moravskih Čehov, pritožiti se proti razpustu trgovske zbornica pri upravnem sodišči. Iz tega nekateri sklepajo, da moravski namestnik se še nikakor ni sprijaznil s tem ministerskim ukrepom, da tedaj konrlikt mej njim in Dunaisko vlado še ni poravnan.
Spotfnjc-avstrijsko obrtno društvo se je na poslednjem zboru pritoževalo, da se državna tiskarna vedno bolj razširja na škodo privatnoj obrt-niji in sklenilo peticijo oi državni zbor, da bi ta delal na to, da se 1. delokrog državne tiskarne omeji na izdelovanje državnih vrednostnih papirjev; 2. da se vsa druga državna tiskovna dela oddajo potom konkurenčnega razpisa.
Mej hrvatsko večino deželnega zbora se baje prikazujejo različna mnenja, kar se tiče porabe zborničnega reda. Nekateri so za najstrožje postopanje z opozicijo, drugi pa, da se bolj rahlo postopa. K prvim pripadata predsednik sabora Hrvat, pred vsem pa ban sam, k poslednjim pa podpredsednik sabora Gjurgjevič in baron Živkovič. — V zboru je sedaj debata o indemnitetnej predlogi. Za predlogo je vsa narodna stranka, proti pa stranka prava in nezavisnjaki, kateri nečejo z dovoljenjem indemnitete izreči zaupauja vladi. — Hrvatska regnikolarna de-putacja si je izvolila Nik. Krestiča predsednikom, Miškatoviča, pa podpredsednikom.
% nanje države.
Francoski vojni minister general Campe-non misli odstopiti, kakor se govori zaradi slabega zdravja,  Govori Be, da bode državni podsekretar v vojnem minislei'stvu tuli dal svojo ostavko. General Cmipenon dobil je veliki križ častne legije. Ne-kut i' mislijo, d", s«1 bodo po odstopu Cmipeuonn tako] poslala nova podkrepljeni v Tonking, izpraznil Ke-Lutig i i vsi- vojske sjed tule v  T'UikingU. Po-velinU francoskih 6>t v Toukiugu brigadoi general Brere 'in i ].]>• iinenovau ji; divizijskim generalom, Angleikl državni dohodki do konci oktobru Inu kega l-ta so za 1,695.304 funte šterlingov nnnjši, nego v istrj dobi pred lan sk>g-i leta. —
Časopisi se sedaj bavjo z novo koiiK'isUo državo, [Jgiblje Be, kako se bode orgaoizovala, Z začetka se je mislilo, da bode republika S idaj smo i b -/.'''del-, d i bode monarhija, iu sicer mlajši sin grofa Flandernske^a, liratv kralja belgj^keea naj bi prevzel vlndo nove države. Niegov starM brat bode pa beleiiski kralj, /.uiega delj ne mop- prevzeli prestola kongiške dižave. Belgiiski kralj smti m mu siaov iu hude prešla kroua tli naslednike nje-
govega biuta. Ker je pa bodoči koogiški kralj še mlad deček, hode do njegove polnoletnosti vlado vodit regeotstveni sovet. In baš to je težava, kako na| bi ta bovet bil ses>tavl|en, ali iz samih belih ljudij, ali pa tudi nekoliko zamorcev. Sicer bi pa osoda novega kongiškega kralja ne bila ravno prijetna, kajti kongiški zamorci imajo še neko grdo navado, katere še Staoley tajiti ue more. Ko bi jim novi kralj ue ugajal, bi ga utegnili ne le vreči s prestola, kakor se to drugod zgodi, temveč celo pojesti.
Nemški vladni listi so, od kar se je razšla egiptovska konferenca v Londonu, vedno grajali egiptovsko pohtiko angleške vlade in bujskali Francijo proti Angliji. Jednako so dolali tudi nemški diplom&ti. Glavni namen vspga tega je pa bil, vreči v Angliji Gladstonovo ministerstvo. To so pa baje uvideli tudi francoski vladni krogi. Zato francoski državniki nikakor neso tako nasprotni Angliji v tej zadevi, kakor bi to Nemčija želela. Francozi dobro vedo, da bi to npm nič ne koristilo, ako v Angliji pridejo konservativci na krmilo. Ti bi le bolj samovoljno postopali v Egiptu in še bolj v stran pomaknili Francijo. S^daj bh pa tudi Rus'ja v egiptovskem vprašanji neki bolj nagiba na angleško stran. S Bvojimi posredovalnimi prtdlogi hof;e napraviti sporazumljenie mej Francijo in Anglijo v tej zadevi. Ako se jej to posreči, bodo s tem prekrižane nakane nemškega kancelarja, ki Be je že domišijeval, da bode tudi on sam odločeval v egiptovskej politiki. To se bode tem ložje zgodilo, ker jo tudi Italija prijazna Angliji, kar ji pa nemški vladni krogi jako zamerijo. Iz Berolina že prihaja vest, da bi to celo utegnilo motiti dobre razmere mej Nemčijo in Italijo.
Dopisi.
Iz Zagreba 4 januarja. [Izv. dop J Pisal sem Vam te dni, da je Miroslav Malovrh v Zigreb se priklatil, da stanuje pri nekej krčmarici nižje vrste v Ilici, in da se izdaja kot dopisnik Parižkih uovin. Ker te notice neste hoteli sprejeti, Vam danes priobčujem, da je že odišel iz Zagreba, da potuje peš proti Sibiji. Tukaj mu ni več obstanka, ker ga išče policija. K prof. Kršnjavemu se jo podal pod tui m imenom in se je priporočal kot sl'-kar. Prof Kršojavi je precej spoznal Malovrha, pa ko je mej ti m prišel drugi pohod, je Malovrh od* išel ter je vzel iz predsobe zimsko suknjo profesorjevo, katero je šel potem prodavat v Dugo ulico neke r. u Židovu, kateri je pa precej spoznal situvacijo, da ima namreč s tatom opraviti. Malovrh je zahteval za suknjo 8 gld., a Židov mu je obljubil 4 gid. Dva goldinarja mu je Židov precej dal, in je rekel, da nuj pozneje pride po druga dva goldinarja, ker pa Malovrh ni hotel storiti, ampuk je rajši odišel iz Zagreba.
In takega človeka smo podpirali Zagrebški Slovenci vsled priporočil iz Ljubljane. — Ko je še na ZagrebŠkej univerzi vpisan bil, je odnesel dr. Ue* lestinu dober del njegove biblioteke, a Spectabilisu je odnesel sedem tečajev Novic od leta 1855 naprej.
Iz Krškega 1. januv. [Ixv. dop.] Silvest rova veselic a. Schu I vere in. Za „Narodno šolo.) NeBmo se varali, ko smo zadnjič o volitvi novegi' odbora našega bralnega društva izrekli opravičeno nado, da bodo novo voljene moči društvo zopet oživele, pa sicer prav kratkem piemolku. Veselica, ki jo je nov odbor priredil včeraj, je bila taka, kakoršne bo po navadi le v večjih krajih.
Petje, katerega Brno dalje časa pogrešali, je bilo, kakor običajno, izborno. Pri druzih točkah se je pa novi odbornik, g. P., odlikoval, ki je ta večer pravi junak bil. Pred vsem nas je kratkočasil s svojim šaljivim govorom „o želodci"; potem je kaj dobro se obnašal v družbi z našim tenoristom g. V. pri predstavi kratkega gledališkega komičnega prizora, „Gledališki ravnatelj." Naposled je pa pri predstavi „Dolenjske železniceu na odru našem bil središče cele prav mikavne šaljive predstave.
.Dolenjska železaica" na našem odru je pripeljala nam novo leto 1885; podoba je bila sicer bela (ue črna), a vsa zagrnjena, torej ne vemo, kaj nam bode 1. 1885 prineslo, kakor j9 to dobro omenil društveni predsednik, u. dr. Mencinger, kije pr»v zgovorno voščil družabnikom veselo novo leto. B)^ ga dajl Pri letošnji Silvestrov! zabavi jo bilo le to obžalovali, da se je skoro premalo udov udeležilo. Večinoma bo b.ii le uradni/i iu učitelji, ki so vsi odločno narodni. O vseh meščauih Krških pa žalibog tega ne moremo reči. Na tihem so tukaj nekateri „purgarji" in trgovci, (zm.biii tuli uekaj čudnih uradnikov), katerim bi bilo morebiti po voiji, da bi bo lujtaj osnoval „Schulvereinu, za katerega je bil nedavno brez v.speha prišel agilovat dr. M. ud B »-trnju iu dr. K, h B'Jvnlce. Žito bi bilo dobio,
da bi se prčelo z nasprotno agitacijo, namreč za „Naiodno šolo", za katero namerava v kratkem naše „bralno društvo" veselico prirediti. Naj bi se takrat splošno občinstvo vabilo k veselic:, in pri tistih, ki ne pridejo k zabavi, prosilo darov še posebij v ta prekoristni oarodni šolski namen. Tako se bode potlej videlo, kdo je in kdo ni naš.
Iz Kranja 3. januarju [lzv. dop j Kakor vsako leto, tako priredila nam je tudi letos naša HNarodna Čitalnica" svojo veselica na Silvestra večer. Naša Čitalnica sme gotov.« ponosna biti, ako 80 njeni udje zopet imeli vesel) priliko občudovati g. Dr., ki je kakor vedno tako tudi ta večer izborno pel svojega „Mornarja" in g. P., ki je s svojim milim, ljubkim in sonornim glftwom v „ Nezakonski materi" izvabila vsestransko, gotovo še premalo laskavo pohvalo.
Prirejena igra obnesla se je v vsakem oziru; ako omenim, da so bile vse vloge v pravih roki«h in da so vsi predstavljalci želi obil o pohvalo, vendar ne moremo pozabiti g. P., ki je v Loškem dialektu zares nedosegljivo pogodil kuharja Porenlo, ki 86 veseli koroške maščobe   v prihodnji službi, j Skupna večerja zadovoljila je gotovo vse zbrane in j šaljiva loterija provzbudila je Veliko, veliko smeha. Ako že navajamo, da je g. predsednik običajno po-idravil novo leto in da je improvizirani ples trajal j do ranega jutra, označili smo d »volj veselico, katera ostane gotovo vsem v najprijetnojšem spominu.
Iz Senožeč 3. januvarja. [U\. dop.] 8euo- j Seska Čitalnica je priredila 26. dec. m. I. v lepih prostorih Mušičeve gostilne tombolo i plesom Zbralo j se je toliko odličnega občinstvi:, da so bile velike j sobe preuapolnene.
Omeniti je, da so složno sedel; uradniki zim- ; ven radikalcev, v sredini vseh pa ljudstvu obče pri- i ljubljena in velespoštovana gospoda: Kržič, c. Lr. Okrajni sodnik in župnik Okoro, Čitalnice predsednik. Plemstvo je bilo zastopano po čestitih Kg- Franji in Viktorji Gcrzarolliji, c. kr. mogočna mornarica pa domačih c. kr. častnikih g. VrtoVcI in g. Dejaku il Pulja.
PreneBetil pa je v veBelji /.brano društvo gosp. \ Vavpotič c. kr. brzojavni uradnik iz Trsta in sicer ne samo s svojo elegantno osobo — ampak tudi s j svojimi citrami. ]
Poznat je ta gospod v salonih v Beči iu Trstu ! in drugod in kot pravi umeteljnik na citrah in skla- , datelj; nepoznan pa je bil čitalni^kemu društvu Se-nožeškemu.
Da imajo milodoneči glasovi izvabjeui po umeteljoiku iz neznatnih cUer tako silno moč, da zabranjuje posamičnemu dihanje, v salonih pri občinstvu navdušenem za harmonično glasbo sploh, za citre pa posebe — je znano; du pa je čestiti gosp. umeteljnik zgoraj navedeno društvo popolnem oča ral, svedočuje to, da je je skoro dve uri brzdal tako, da je pozabilo na jed in pijačo, da mu je donela po vsakem preuehljaji pohvala, burneja nego kraška burja.
Zelo dopali iu mogočno uplivali sta njegovi „V veselji in žalosti" in „Njej iz ljubavi". Ogerska fantasija Umlaufova pa je omamila občinstvo popolnem vsled posebnosti ogerske skladbe, še bolj pa vsled umeteljne spretnosti, s katero se je svira'a. Kavno tako bo navdušile občinstvo skladbe lini luufove „Pozdravljam te", „Elvira", polka franc, in fantazija „Sanje".
Kako močno je ta lepa igra vplivala na srčna čutila občinstvu, svedočuje to, da se je pri tomboli, katera je igri na citrah sledila, skupilo 50 gld. in razprodalo 30 srečk ^Narodnega doma" — akoravno bo je že v Senožečah poprej spečalo nad 90 takih sreček.
Po končauej tomboli je razveseljeval brdke pleaalke in plesalce gosp. Dolenec, c. kr. poštar z Razdrtega b spretnim sviranjem na glasoviru — do ranega jutra.
H konci priporočamo čest. gospoda Vavpotiča vsem slovenskim društvom, ujega pa prosimo, naj ne pozabi, da je sin slovenskega rodu, naj zbere venec lepih slovenskih pespij in naj jih uglasbi za citre.
Dodamo še to, da se sliši iz Senožeč Bicer navadno samo silni burja — h podanega pa se vidi, da Senožeče neso žudnji trg na Slovenskem, ter da bi bilo dobro, da bi si marsikatero mesto od Seno-žečanov nekaj burje izposodilo.
Domače stvari.
— („Jurčičevi zbrani spisi".) Čestite gg. bralce svoje z nova opozarjamo na „Jurčičeve zbrane Bpise", ki se dobivajo v Ljubljani pri gosp. dr. Jo s. Staretu ali pa pri knjigarji: Bambergu a'i Janezu G i on ti ni j i Prvi zvezek („Deseti brat") stoji nevezHU 1 gld.; v prekrasne Boni-čeve platnice I Jurč.čevo podobo vezan pa 1 gid. 50 kr.; drugi zvezek („Jur j Kozjak" itd.) in tretji zvezek („Do-men"1 i. dr. povesti) v ljeta po 70 kr. nevezana in po 1 gld. 20 kr elegantno vezana. Dijaki dobivajo pri g. dr. Jos. Starem nevezane zvezke po GO kr. Doslej tn je na prvih pet zvezkov naročilo naslednjih 25 gg.: Križnik G. v Motniku; Kron« vogtl Jos. v CHji; (Jotelj Ivan, duhovnik v Poreču; Kroti ko WS ki A. v Tarnopolu; M a jar Os s par, kaplan v Senožečah; Skuhala Ivan, profesor bogoslovja v Mar.buru; Praprotnik F r., naduČitelj pri D. M. vfuSčavi; Kocjančič. Josip v Vipoi;ah; Škerjnuec Janez, duhovnik v H> rtiah; delavsko bralno društvo v Idriji; Go-milšek Josip, železniški uradnik v Vidmu; Sodnik Julij pri sv. P-ivlu v Savinjski dolini; dr. T urne r Pavel v Bula pest i; Peter man Josjp, župnik v Dobili Vesi; Kante Matej v Sežani; Dimnik An* v Trbovljah; Forčnik L., detan v Žaboicab; okrajna učiteljska knjižnicu v Krškem; Roghč Jakob. c. kr. kanclist v Ve). Lifičah; Mušič Janko, c kr. davčni pristav v C* nomlji; okrajna učiteljska knjižnica v Kranj i. Brez Jurčičevih, lepih povestij ne bi smel biti noben omikan Slovenec. Domoljubi, kupujte jih in omogočite nadaljno izdavanje „Jurčičevih zbranih spisov"!
— (Doruherška županija) je v izredne j 8" j i dne 22 decembra preteklega leta imenovala [>es;iika Simona Gregorčiča Častnim obča-n o m.
(Mestnega vodovodnega odseka javna seja) bode v sredo dno 7. t. m. ob 5. uri popoludne v mestnej dvorani.
— („Zabavni večer",) prvi tega imena, bil je preteklo BObotO v Ljubljansko Čitalnice ste-kbmeni salonu. Nuvzočnih bilo je 43 članov, katerim je predsedoval g. Vaso Petričič. Berilo ime! je g A. Trstenjak, ki je jako zanimivo poročal o prekmursk'h Slovencih in nam čital ngersko-slo-vensko pismo iz prve polovice 17. stoletjh. Drugi dol večera izpolnil se je petjem, raznimi debatami iu preprijetuo zabavo.
— (Iz Ptuja) se nam pUe 4. januvarja: Tukajšnji domoljubi poslali so letos zopet lepo svotico 2') gld v Celovec za „Mir'. Želeti bi bilo, da ta za Korošce neizogibno potrebni list z vsemi močmi podpiramo, Brez denarne podpore bi list ue mogel bhajati. Podpira naj ga tedaj vsak slovensk domoljubi
— („Kresu) ima v prvej letos njej številki naslednjo vsebino: Arabela. Romun. Spisala Pavlina Pajkova. — V Cepci. A Funtek. — Sonet. Mirko.
— Slika in srce. Novel i. Spisal dr. Stojan. — Mušica in smreka. Slem«*c. — Majka in sinovi. Mirko.
— Narodne pripovedke.   Priobčuje Mat. Vuljavec.
— O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Scheinigg. — Kavovec iu njega plod. Spissl M. Cilenšek. — Pozoj. Simon Rutar. — Neprodirnost v fiziki nepotreben izraz. Fr. Huuptmann. — Ko-roško-slovenska prisega o I leta 1601. J, Skct. — DrobnoBti.
— (Obesil) se je včeraj neki po odgonu prignani dniuarski pisar iz Trsta v zaporu tukajšnjega mestnega magistrata. Iz kocov je s pomočjo soza-prtih spletel vrvico in se blizu peči obesil, ter visel že nekoliko časa, ko je prišel mestni jetuičar iu ga odrezal. B 1 je še pri zavesti in kma'u popolnem zopet živ, na kar so ga odveli v bolmco, ker je na umu bolan.
— (Z Vrhnike.) Dne 6. januarja priredila sr bode pri nas v čitalničnih prostorih veselica v prid „Nar. šole" s tem sporedom: 1. Sviranje na glasovir s spremljevanjem goslij; 2. petje, 3. ples. Mej počitkom srečkanje in prizori iz tržnih dnij. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Vstopnina za čitalnične ude 60 kr. za neude 1 gl. Ker je prebitek določen v prid „Narodnej šole" vabi odbor vse domoljube k obilnej udeležbi.
— (Vabilo.) Uljudno vabimo vse č. gg. člane k občuemu zboru, kateri bode v^uedeljo dne 11. januvarja ob 5. uri popoludne v dvorani Slovanske čitalnice (Moote Verde.) Dnevni red: 1. Govor sta-roBte. 2. Poročilo tajuika.  3, Poročilo blagajnika.
4. Poročilo pregledovalcev računov. 5, Volitev staroste in 8 odbornikov, fi. Volitev pregledovalcev računov. 7. Posamezni predlogi. — Na zdravje!
Odbor „Sokola".
— (Novi odbor „slovanske Čitalnice v TrBtuu:) Dr. Fran Mandir, prvosednik; profesor dr. Karol Glaser, porlprvosednik; Lovro Žvab, tajnik; Anton Truden, blagajnik; M. Polic, Ivan Mankoč, dr. Dukič, dr. Longhino, dr. Stenger, odborniki.
— (Mariborska posojilnica) imela je v preteklem letu 241.G58 gld. dohodkov, 239.02!) gl. 15 kr. izdatkov. Skupnega prometa bilo je torej 480.i)87 gld. 2!) kr.
— (Pri žrebanji dobitkov ,Narod-nega doma" j zadele so nadalin Številke:
57.	95841	8.">.	6391	113.	2081- 1
58.	5899	8(	47505	tli.	69734
59	74213	87.	38217	' 1 15.	45301
60.	62606	88.	91475	116.	23992
61.	19142	89.	80133	117.	39675
62.	87745	90.	88231	118.	18992
63.	60601	91.	49243	119.	83499
64	91998	92.	40758	120	59740
65,	7506	93.	75485	121.	82757
66.	32296	91	27520	122.	52087
67.	23639	95.	65379	* 123.	3535
68.	61045	96	42311	124.	86980
69.	55022	97.	55592	125.	81307
70.	11405	98	99465	126.	59507
71.	23449	99.	76186	127.	12398
72.	460	100.	87155	128.	68201
73	72422	101.	11556	129.	22109
74.	62659	102.	89800	130.	53918
75.	81281	103.	20019	131.	29172
70.	59893	104.	92922	132	99431
77.	73812	105.	60802	133.	2497
78.	28873	106	91399	134.	51102
70.	69236	107.	59803	135.	74371
80	34259	108.	61978	186.	9988
81.	37556	109.	62250	137,	22752
82.	58878	110.	2939	138.	167
83.	10765	111.	26931	139.	96499
84.	50450	112.	30845	140.	79760
		(Dalje prih.)			
Telegrami .Slovenskemu Narodu";
London .r>. januarja« Brodovju v kanalu je admiraliteta dala zaukaz, naj se pripravi, da more takoj odpluti. Kakor pišejo „I)aily Nevvs", ni ta ukaz nič izrednega, hoteli so se samo preprečiti dopusti častnikom in mornarjem. Brodovje bode odplnlo v Arcsa-zaliv, potem v Vigo, Madejro, Gibraltar. — „Times" priobčile .so članek proti vladni politiki v Egiptu, v katerem se odločno izrekajo in tni-nistcrstvu priporočajo, naj rajši odstopi, nego bi čakalo na spodnje zbornice izjavo proti kabinetu naperjeno.
Razne vesti.
* (Slovanske jezikoslovne študije v Parizu.) V BVOJetD zadnjem mesečnem zve.ku „Po-ročila Petrogradskega slovanskega dobrodelnega društva" priobčuje g Anenkov naslednje podrobnosti o slavjanskih jezikoslovnih študijah v šoli francoske Btolice „Ecole iiormale d-^s liugues orieotalea vivan-ies" pod ravnateljstvom obte ZUnuega slavista gosp. profesorja Louis-a Leger-a. Od ovojih 4 predavanj na teden uporablja g. prof. Leger dve uri za razlaganje začetnega uavodiia ruskega in staro-slovan-skega cerkvenega jezika. To je prvi tečaj pouka; v drugem tečaji uporabljajo j' dno uro na teden za borilo raznega gradiva in rokopisov, jedno uro pa za pnuk srbskega jezika, pozneje za pojasnilo srbskih narodnih pesnij iz ciklusa „Kraljević Marko". Rizun te šole zbero se učenci okolu domučega učitelja gospoda Vladimirova po trikrat na teden, da se pri njem urijo v ruskem govoru in v branflr ruskega bitropisja. Minulo šolsko leto imel je g. prof. Lflger 40 slušateljev, mej njimi tudi razumoike, ki so že zvršili jezikoslovne študije in kateri se zanimajo za siavjanske jezike. V Parizu nahajamo tudi mnogo olikanih žensk, katere se uče iz ljubezni do ruske beletristike ruskega jezika; tako n. pr. go-spica de Flavignv, ki je že v francoščino prevela nek spis Melnikova Pečerskega. Vrhu teh ufencev in učenk poučeval je gosp. prof. L^ger še 20 učenih francoskih častnikov v ruščini, d» bodo lahko čitali ruske knjige vojnoznanstvene vsebine. Srbskega jezika se pa navadno uče take osobe, katere žele na Srbskem pri železnici karijero napraviti. Aoeu-kov pripoveduje, da je zapazil pri učiteljih in pri učencih posebno in izredno ljubezen do jezikoslovnih Študij slavjanskih jezikov.
* (Tisočietnica v Rliliji.) Više cerkveno rblastvo rusko odredilo je svečano praznovanje tisoč-letnice slovanskega apostola sv. Metoda po vseh pravoslavnih cerkvah velike Rusije v 6. (18) dan aprila 1885. Ta dan bo vsled odloka naučnega mi-nisterstva vs^m državnim šolam šolski prazn'k in šolska obla*tva morajo skrbeti da se po vseh učilnicah tisočietuica slovesno in dostopio praznuje ter učenei m natanko in vestno razloži in pojasni pomen velikih slovanskih apostolov sv. Cirila in M« toda za slovanske cerkve, šole in sploh za kulturni razvoj vseh Slovanov.
* (Morse i.) Nedavno umrl je v Parizu Ludovik Avgust Morse', izumitelj po njem imenovanega brzojavnega sistema in aparata, v 58. letu s*oje dobe. Pokojnik porojen v Ltttticbu živel je že dlje časa v francuskej stolici in se ves Čas svojega življenja bavil s znanostimi in vedami, katere je s svojimi praktičnimi iznajdbami jako obogatil. Mrtvoud končal je glavnemu možu življeuje v njegovem stanovanji v Rue Solfenno.
* (Z a r o'k e v najvišjih krogih) Iz Londona se poroča 31. decembra m. I.: V včerajšnjej stji tajnega so\eta poročal je Osborne, da je kraljica zaroko princesmje Beatnce s princem Henrikom Batenberškim s tem pogojem dovolila, da bo visoka dvojica stanovala na Angleškem pri kraljici. Prince-sinja Btatrica, najmlajša hči angleške kraljice Viktorje, je porojena 14. aprila 1857. Njen ženin, princ Henrik Batenberski, mlajši brat kneza bolgarskega, narodil se je 5. oktobra 1858 in je toraj za poldrugo leto mlajši od svoje neveste. — V carskih krogih v Petrogradu vzbuja pa občno pozornost za roka neke carskej hiši službujoče mlade dvojice. Dvorne straže poročnik knez Ščerbatov ljubil je že dlje časa dvorno gospico grofico Apraksinovo. Carinja, katera ima sicer jako bister pogltd za vsake take ljubezenske spletke, se ni jezila nad grofico zapazivši srčna čuvstva mlade dvojice. Ker je zal juhi je-nej dvojici oviralo poroko le denarno pomanjkanje, dovolila je carinja iz svojega lastnega premoženia grofici 5000 rubljev (nad 8000 gld.) letne penzije in knez ScerbatOV dobil je pa na nekem znanstvenem zavodu v Moskvi jako ugodno in dobro službo. Tako pospešila je carinja, katera živi sama v jako srečnem zakonu, zaroko svoje ljubljene grofice Apraksinove ter bode sedaj še na svoje troske napravila mladej dvojici vso hišno opravo iu druge za zakonsko življenje potrebne stvari.
— (Pustolovec in ponareja lec vOget-skej.) 2. t. m. so v Nitn vsled ovadbe tamošnje hranilnice po nalosju državnega pravdništva prijeli in zaprli v vseh krog h dosedaj jako čislano osobo, ki čuje na ime Eluvard pl. Birly. Ta plemeniti mož ponarejal je jako neplemenito razne menice v ogromnih zneskih ter jih prav zvito poslal v promet in 8pečnl pri denarnih »vodih v Nitn. Tako osleparil je hranilnico za 30 do 40.000, ljudsko banko za 30 do 35 000. kreditno banko 20 do 25 000, obrtno banko (Nitra-Parutezaj za 20 000, trgovski in kreditni zavod za 1G00 gl., vkupe precej nad;100.000 gl. Podpisani so na menicah ti-le odlični možje: knez Julij Odescalchi, knez Artur Odrscalchi, grofŠtifau Eszterbazv, Ludovik pl. Birly Bleparjev brat in odbornik deželnega poljedelskega druitvi Z vsemi temi visokimi gospodi bil je plemeniti Blepar osobno znan ter ž njimi osobito z nekaterim' posebno prijateljski obseval. Kakor v naaej slovenskej stolici tako je tudi v N:tri pripravilo pobratimstvo mej visokimi krogi marsikoga v jako neprijeten položaj, v pravo pogubo in v prav pravcate škripce, iz katerih se ni z lahka izviti.
* (Pošta oropana.) Po poročilu iz Szeyha-loma bila je tamošnja pošta 29. decembra m. I. ob 6. uri zjutraj na potu v Ko bs-Ladany napadena Napastnik ustrelil je kočijaža, iz pošte vzel 1125 gl. ter pobegnil. Morilca iu ropaija nekega domačina iz Szeghaloma, so pozneje prijeli fn pri njem našli ie vso ukradeno vsoto.
Meteorologično poročilo.
l.tli v dober kup. Holujočim na želodci priporočati bo pristni rMo 11-ovi Soi dlitz-praškj", kateri imajo polet? nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skatljica /. navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Duimji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat /. njega varstveno znamko in podpisom. 1(11—1)
Tujci:
2. januvarja,
Pri tflonu: Usek iz Trsta. — Hlan iz Budimpešte.
— Pl. Garz&rolli iz Senožeč. — Pollak t Dunaja. — Bohu-tinskv iz Kočevja. — Dr. Zbašnik iz Ljubljane.
Pri JI»II*i: Krauseck iz Trsta. — Paik iz Zagreba.
— Schvvarz z Dunaja.
Tržne cent* v Ljubljani
duš 8. januvarja 1.1.
Pšenica, hktl.
Rež, „
Ječmen, „
Oves, „
Ajda, „
Proso, „
Koruza, R Krompir, „
Leča, „ Grah,
Fižol, „
Maslo,
Mast,
Špeli friŠen,
kgr.
Si-	
ti	60
5	1
4	55
a	B2
■i	«1
s	89
	10
	H«
6	-
B	
8	50
:	
	08
Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno .  .  . . Mleko, liter .   .   . . (io.eje      meso, kgr. Telečje        „ „ Svinjsko       „ „ Kostriinovo    „ „ Pišanec.....
Golob......
Senu, IGO kilo . . Slama, ,
Drva   trda, 4 □ metr. „   inelika,   „ N
—172
- m\
-3-5 —i 8 -64
- 70
— 68
— m -ra
17 J lil' 151 7 HO 5 20
j,  Čas opa-1 ~ j zovanja	Stanje barometra v mm.	Tem- Ve-peratura 1 trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
«17. zjutraj ■i   2. pop. p* 9. zvečer	744*16» 74252 trnu. 742-4tf mm.	— 2-20 C !sl. vzh. — 04°C si. szh. — 2 2° C jsl. szh.	obl. ohl. obl.	0*00 mm.
rrt z i i d 7. z jutra) •2j   2. pop. i>. zvečer	741-86 m. 741 89m, 742 70 min.	— 2 8" C si. vzh. — 0 8"C si. svz. — 9*9*0 si. vzh.	ohl. obl (»1.1.	000 mm.
Srednja za 1-3U iu 0 9°	temperatura je znašala — nad normalom.		W in	- 19°,
ID vina j s Is: a, "borza
dne 5. januvarja t. 1.
(Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta..........82 gld.
Srebrna renta .......... 83
/Juta renta........... 104
5°/0 marčna renta......... 97
Akcije narodne banko....... 8U4
Kreditne akcije........• 294
London............ 123
Napol............. 9
G kr cekini.......... 5
Nemške marko   .   -....... GO
4u/o državno srečke iz 1 1854   250 gld 125
Državne srečke iz l 1861        100 gld. 171
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta.  . 104
Ogrska zlata renta 6°/0...... 123
n papirna renta 5u/0 ■ • 59/0 štajerske zemljišč odvez. Dunava reg srečke 5%
oblig . . 100 gld
Zcmlj obč avstr 4'/,0/0 zlati zast listi ■ Prior, oblig. Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinaudove sev. železnice
Kreditne srečko.....100 gld
Kudoltbve srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .  .   120 „ Tramm\vay-društ. volj. 170 gld a v. . .
% 91 104 116 122 110 105 17o 18 98 212
25 30 60 75
fiO
50
77'/,
80
30
75 10 15
30
80 40 50 25 25 75
kr.
Poslano.
Odgovor na NB. v anonol neke tukajšnje lekarike tvrdke, ki ie tiče ribjega olja.
Kes ni vsak kemik kompetenten spreminjati avstrijsko farmaktpe, a vsekako kompetenten povedati, da je jako žalostno, ako pomanjkljivosti k'ike farmakupe 'porablja kak lekarnar v to, da ni napolni njoj iep. Kompetenten je pa bil kemik vendar, ko jo tako reklamo delajoči lekarnar dobil nalog, preiskati neko vodo, ter bil jako vesel, da je nekompetentni kemik prevzel to Btvar. Pa ta nekompetentni kemik je bil tudi dovolj kompetenten pretakati veatuoNt reelnega lekarnarja, in glej: ueko zdravilo iz te lekarne ni imelo one sestave, ki jo bila zapisana na zdravniškem receptu, da jedva deseti del tega ni bilo, kar je zapisal zdravnik, a mnogo cene vode. Katera denarna mošnja Me je tu hotela napolnili? Jaz mislim, da bode to zadosti, da bode nadalje v miru pustil nekompetentnega kemika. Tedaj v bodoče manj reklame in več marljivosti, vec vestnosti pri pripravljanji zdravil po zdravniških receptih in pridno izueeu|e novejše literature.
Poslednje posebno priporoča nekompetentni kemik
prof. Balth. Knapitsch.
V Ljubljani, dne 81. decembra 1884. (4—2)
|*os hi no.
(7-1)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
X\SEL1NE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
i kaa izkušan liek proti trajnom kašlju plućevlne i želudca bolesti grkljana l proti meh; rnim kataru,
IIINKE HATTONUA
Karlovi vari i VVidn.
Gostilnica
BAVARSKI DVOR
■v I_o-u."bljanI
»«» daje v najem za cas od mv. Jurija naprej.
(827-2) Ivan Vilhar.
Prodaja posestva.
Iz proste roke se proda
hiša št. 14 na Kongresnem trgu, dalje hiši št. 18 in 20 na Rimskej cesti*) v Ljubljani,
slednji dve i lepim, velikim vrtom. — Natančneje se izve pri
Anton Jeločnik-u,
tovarna za peči in glinaste izdelke, (5—2) Trnovski pristan št. 4.
*) V Hohotnej Htevllkl je po uel|ubi tlNkar< Hkl pomoti Klalo na Kongresnem trnu.
Št. 21 939.
Razglas.
:i7-i)
Pobiranje paijfga davka 2a leto 1885 se je v 1. dan januvarja t. I. prirVlo in sict-r je d:;vek plačati od vsacega p<m v okrožji Ljubljanskega mesta, izimši samo tiste pse, ki BO za varstvo samotnih po-lestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si najdalje d > IO. IV-l>rlivarja t. I. preskrbe l< toflnje marke pii mestni blagajni proti plačilu 4 gld.
Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjalo, naj o pravem času uplafiujejo tnkso, ker od 10. fe-bruvarja t. 1. naprej bode konjne bivil pse, kateri so bodo na ulicah n^hi.jali brev; letos veljavne murke.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v i. dan (anuvarja 1885.
Razpis
službe občinskega zdravnika v INidifradu (Ca-Bteinuovo) z letno plačo 600 gld. — Prosilci naj pri Supanu v Podgradu ulo?e svoje prošnje s spisi vred v Mestih lediiili. Prosilec mora biti ali slovenskega ali pa hrvatskega jtvika zmožni. — Natančneje o tej siužbi izve se pismeno ali ustmeno pri J. Jaksetič-i, nadžupana v Podgrada. Podgrnd, dne 3. januvarja 18^5.
J. Jalesetič,
(13—1) nadžupan.
Iščem
in vsprejmem takoj za svoje prodajalnice z mešanim blagom žensko (izučeno ali ne), zmožno slovenskega in nemškega jezika v pisavi, spretno tudi v ženskih ročnih delili.
Matija Grabrijan,
(15—1) trgovec v Vipavi (VVippach).
Vsak dan sveži
pustni krofi
pri
Liii{j<>v*» ulico. (16—1)
daie se na jedno ali osem let v Vodicah tik farne cerkvo stoječa, prav prostorna hiša z dvema iiudNtropjeina.
od katerih se pa tudi le jedno odda, ako bi dotični želel. Najemnik dobi si tudi lahko polja v najem. Poslopje jo kaj pripravno za vsakovrstno rokodelstvo, a tudi za kupčijo, ker se lahko oddajo vsa druga potrebna gospodarska poslopja. — Več se zve v 11 r boj ah h. it. 79, pošta Smlednik. (3—2)
r u>i_—_uTbi-i^=?=i'bj--kji^-n^j____i^l._\<x%
Prave, garant iriinc
v v
v v
mi
priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej ceni
OROSLAV DOLENEC,
(12—2)    svečar v IJubljani.
1^—^^.^    ćh^ma tžh!
Gostilnica
v sredi trga /dežniki na Gorenjskem, dobro obiskovana, z malo gozda in dvema vrtoma za sadje in zelenjavo^ ter poleg tega posebno pripravna šo za mesnico, špecerijsko prodajidnico ali kakeršno koli kupčijo, proda so po ceni iz proste roke. Tudi se moro takoj lo polovica kupne ceno plačati. — Naslov: (14—1)
Ivan Grill v Železnikih na Gorenjskem.
V Švico, Francijo, Belgijo, Ameriko in Anglijo najceneje via Innabruok-Arlska železnica.
Izdaja voznih listov (kart) za želoznice in parnike. Vsa pojasnila o potovanji po avstrijskih in inozemskih deželah dajo zastonj (800-4)
Innsbruck, Krlerstrasse 18. Mejnarodna prometna pisarna.
**KKX*ftKKKKKKXKKXK
i   Priznano nepokvarjene, izvrstne i
voščene sveče
izdelujejo
(750-15)
P. & R. Seemann i Ljubljani. *
:KK*KX*KKtt**K*K*KX
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskanu-".
B^1