Domoljub V Ljubljani 25. februarja 1942-XX 55 - Šže\. 9 ' Huj, kako v ušesa reže, toda nam je všeč. , Kogar zebe, pa naj leže tja za peč! razgled po svetu Vojna poročila Airiiko bojišč*. Italijanski prednji oddelki so prešli v protinapad in so odbili sovražne izvidni-' Jke oddelke, ki so prodirali na jugu in na jugovzhodu od Tminija in Mechilija. Torpedovka »ba-| jittario« je zasledila in v nekaj sekundah potopila sovražno podmornico Rusko bojišče. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je oklepna armada generala Modela ,v štiritedenskih trdih bojih pri najtežjih vremenskih razmerah obkolila in uničila eno sovražno armado, kakor tudi pobila močne dele druge armade, Pri tem je imel sovražnik okoli 5000 ujetnikov, 27.000 mrtvih, izgubil je 187 tankov, 615 topov, 1505 metalcev granat in strojnih pušk, kakor tudi obilo drugega vojnega gradiva. Istočasno je ta armada odbijala neprestane najtežje sovražne razbremenilne napade in zadala tudi tukaj sovražniku velike izgube. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so prizadele skupine vojske, podprte z močnimi oddelki letal Sovjetom pri njihovih brezuspešnih napadih velike izgube. Visoko na severu so bojna letala bombardirala s težkimi bombami več ods*-kov murmanske železnice. Bojišče na Tihem oceana. Japonci so bombardirali sovražne ladja v Avstraliji in pri Sumatri. Dosegli so zopet uspehe in napredovali v Birmaniji. Prav tako so Japonci uspešno nastopili na Kitajskem in na Filipinih. — Ob prvem napadu na avstralsko luko Port Darwin so japonska mornariška letala potopila 6000 tonsko avstralsko pomožno križarko. Dva rušilca, ena ladja za lov na podmornice in še neki rušilec so bili hudo prško-dovani. 27 avstralskih letal je bilo ob tej priliki na tleh uničenih. Še nekaj novic Gospodarski pomen padca Singapurja. S padcem Singapurja so prišli Japonci v posest celotnega Malajskega polotoka, kar pomeni za Japonce veliko gospodarsko pridobitev. V zadnjem letu pred vojno je Malajski polotok dajal 37 odstotkov vse cinove rude na svetu, ie večji pa je bil odstotek surovega cina. Izkopana ruda se topi v dveh velikih topilnicah cina pri Singapurju in Pe-nangu. V topilnicah malajskega polotoka niso topili tamo domače proizvodnje, temveč tudi vso proizvodnjo ostalih vzhodnoazijskih dežel (Birma, Tajsko, Indokina, hol. Indija). Izguba Singapurja je velik udarec tudi za Zedinjene države, ki nimajo svoie cinove rude in ki so samo leta 1937 uvažale iz Malaie 65.000 ton od skupnih 94.000 ton surovega cina, kolikor ga je prihajalo iz Malaje. Japonska pa je dosegla še drug dobiček i padcem Singapurja. Njena proizvodnja železne rude bo zelo obogatena. S proizvodnjo Malajskega polotoka je znašala proizvodnja železnih rud na Malajskem polotoku 2.5 milij. ton. Bodoči poglavar Madžarske. Stefan pi Horthy, Najstarejši sin drž. upravitelja admirala Horthyja, je bil soglasno izvoljen za stalnega madžarskega podregenta. Mladi Horthy je že prisegel in bo brž prevzel posle. Slovesne seje madžarskega senata in zbornice, na kateri so Horthyjevega sina izbrali za podregenta, se je udeležilo čez 500 senatorjev in poslancev, ki so vsi nosili značilne zgodovinska narodne noše Navzoč je bil poleg vlade tudi ves diplomatski zbor. Ogromna množina senatorjev in poslancev se je odločila za regentovega lina Stefana Hortnyja, tako da volitve sploh niso bil* potrebne. Državni upravitelj je nato prišel v zbor- P I" .prls0slvo'a,1 prise«' novega podregenta. rodregent se je priklonil svojemu očetu ter izrekel prisego. Sofijski metropolit Stefan. V .Jutru, z dne 22. februarja 1942 čitamo v ponatisku pod naslonom »Sofijski metropolit in moskovski radio, tudi ftffis TT1! Y" ka*«. da je veliki vojni «».hi t- Canterburvja dobil zvestega slednika v os.b, sofijskega metropolita Stefana. Te dni je matropoht Ste an čutil polrebo, da v nekem bol-garskem dnevmku objavil članek, v katerem je sedati» kot -izvirni greh človeš va. in ,iot .pred.gro poslednje sodbe.. Članek govori o 4 ifa 10 ,0 vo'no v,iliI« židov- * P,u'°"00ijsevisKe site »veta. V kolikšni meri jc metropolit Stefan s tem svojim člankom ustregel nameram in nakanam sovražnih sil, najbolj zgovorno priča dejstvo, da se jc moskovski radio v svoji bolgarski izdaji podvizal citirati neokusno dolge od-stavke iz metropolitovega članka, češ, glejte še enega takšnih sinov matere cerkve, ki niso hudiču prodali svoje duše! Metropolit Stefan — tako |e govoril moskovskki radio — ne mara biti v službi tolgarskega kralja, temveč je rajši v službi krščan- UUl^OienKjja niuiju, ........ • "I— ------ ske časti, on hodi po stopinjah velike slavne tru me cerkvenih očetov. In Moskva se mu toplo zahvaljuje za to. — Sofijski dnevnik »Zora« in tudi drugi bolgarski listi ostro nastopajo proti pisanju metropolita Stefana. KRATKE Za državnega predsednika Portugalske je bil ponovno izvoljen z več let 90% oddanih glasov Cannona. Veliki vihar je opustoiil argentinsko mesto Bahija Bianca. Ogromna škoda in mnogo ranjenih. Prvenstvo v nogometa v južnoameriških državah ima sedaj Urugvaj. V Cartageniji je umrl 65 letni general Lopez Pinto, ki se je izkazal v španski državljanski vojni. 120.000 lir izredne pokojnine bo dobila vdova po znanem italijanskem učenjaku Marconiju. Svet za zgraditev Velike Azij« bodo ustanovili oa Japonskem. Prodajo rib je omejila Finska; odslej bodo prebivalci dobivali ribe na karte. Reden brzojavni promet je vzpostavljen med Hrvatsko in Italijo. Volitve za parlament v Egiptu bodo 24. marca; tako je odločil kralj Faruk. Dve milijardi mark notranjega državnega posojila bo najela Finska. Ob 450 letnici odkritja Amerike bo priredila španska kraljevska zemljepisna družba veliko zgodovinsko in zemljepisno zborovanje. Tri milijone iuntov štertingov papirnatega denarja je dala na novo v promet angleška banka. Pristaniške naprave v La Valsiti na Malti so zaradi zračnih napadov povsem porušene, poroča nemška uradna agencija. Nedavno je poteklo trideset let, odkar je odkril južni zemeljski tečaj norveški raziskovalec Roald Amundsen. Ko so te dai zasedli Japonci mesto Palenbang, so se njihovi padalci spustili na zemljo, s papirnatimi padali. Tudi orožje so spuščali s takimi padali. 100 km dolgo žično progo bodo zgradili med Kristinebergom in Bolidenom na Švedskem; po njej bodo prevažali železno rudo. Skoraj 9 kg težki diamant so pred kratkim ponudili na prodaj brazilski narodni banki; vreden je 10 milijonov dolarjev, Velik in svetal zvezdni utrinek — meteor so 10. svečana ponoči videli okoli Dunaja. Zanimivo bi bilo vedeti, ali ga je videl tudi kdo pri nas. M.d zadnjim japonskim letalskim napadom v bližini Surabaja na Javi j« bil ranjen angleški general Wavell. . ,41 w"f,,r'.eT v japonskem rudniku na otoku Hokaidu. Irske oblasti so prepovedale ameriškim voja-f0™' v Ulstru, prekoračiti mejo Irske, pa če tudi bi bih v civilnih oblekah. Vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih ail maršal Kvaternik je ono soboto odpotoval iz Rima v Zagreb. ..,.K" «•«« « papirjem, bodo poslej pa- j ' dnevniki izhajali trikrat tedensko in samo na dveh straneh. Vse moške do 65. leta starosti bo v kratkem poklicalo pod orožje avstralsko vojno ministrstvo. 49 ladij s skupno 349.000 tonami so po poročilu nemškega urada doslej potopile nemške podmornice ob ameriški obali. Slika Srca Jezusovega Battonijova slika Srca Jezusovega ima zanimivo zgodovino. Naročil jo je jiredMojnik jezuitske hi&e al tiesii v Rimu okroc lota 1763. Battoni je naročilo z veseljem sprejel; bil je veren mož in tudi globok častilec Zveličarjevega «rea. Mnogo je premišljeval, kako bi naslikal Gospoda s planitečim, prebodeniin Srcem; do tedaj so namreč navadno slikali le srce 6amo brez Jezusove postave. Mislil je in mislil in tudi molil, a inspiracije za sliko le ni bilo od nikoder. Delal je več dni du-hovne vaje in prejel sv. obhajilo prav s tem naine. noni, da bi si el zadnjikrat v slovo svetohinjski mrtvaški zvon. Ker je pokojnik petje zelo ljubil, mu je še pevski zbor lej» zujjel v slovo. — Dalje je odšla v večnost 90 letna Krajnikova Mari ju pd. Moliarajka. Ni ii dal Bog dočakati nove sv. maše, katero bo letos pel njen vnuk Lucijan. s Zagrebški velesejem bo trajal letos od 25. aprila do 4. maja. Podrobne predpise o izplačevanju draginj-skih doklad najdete v »Slovencu« z dne 18. Icbruarja 1942. d Ponesrečil se je Jekiilin Jožef iz pologar-skega hriba nad slapsko grn|>o. šel je od doma in se napotil k sosednji hiši. Ko jc gazil sneg preko gladke senožeti, se je utrgal snežni plaz in ga nesel s seboj več sto metrov v strmi prepad nad slapom, kjer se je ubil. Po napornem iskanju so ga našlj šele tretji dan pod snežnim Zastopniki „Domoljuba"! Cimpreie nam pošljite sezname skupnih naročnikovinnarojnino aurei liko in se uveljavlja največ s proizvodi versktf vsebine. Prejšnji mesec je sedaj Že pokojni g. kanonik izdal novo pesniško zbirko »Toiažnica«, po« svečeno trpeči Materi in iskal pri Njej tolažbe za vse stiske na poti življenja. — Blagemu g. kanoniku in pesniku večni mir in pokoj! plazom. Pokojnik je bil priden fant iz vnelo pevske družine. Naj mu sveti večna luči Preostale tolaži Bog! d Sladkorja bo dovolj. Sladkorna proizvodnja je po uradnih poročilih znatno prekoračila pričakovanja in bo sladkorja za prebivalstvo države dovolj. d Za cenejši sladkor. Pristojna oblast je odredila za potrošnjo v prihodnjem mesecu kristalni f sladkor namesto dosedanjega rafiniranega sladkorja v prahu. Ta sladkor bodo tako na debelo kakor na drobno prodajali po 15 centezimov za kg ceneje, kakor sedanji .sladkor. Okrog sosedov s Za načrtno obdelavo zemlje. V srbskem kmetijskem ministrstvu je bila pred kratkim konferenca raznih strokovnjakov in načelnikov ministrstva, na kateri so izdelali načrt za obdelavo vse razpoložljive zemlje v Srbiji. Po tem načrtu morajo v Srbiji ljudje obdelati in zasejati sleherno ped »voje zemlje, ker je dežela glede prehrane navezana samo na sebe. Pšenice in koruze je treba posejati več kakor druga leta. Prav tako morajo posaditi tudi več krompirja, in sicer 5 odstotkov rodovitne zemlje. Kmetje morajo posejati tudi precej industrijskega rastlinstva. Tako morajo v Srbiji zasejati 4—5000 ha površine s pivovarniškim ječmenom. 15.000 ha s sladkorno repo, 30.000 ha s sončnimi rožami in 10.000 ha s fižolico ter 15.000 ha s konopljo. Načrt določa tudi povečano proizvodnjo vseh vrst povrtnine. s Odložena najemnina. Srbska vlada je izdala odredbo, s katero je odložila plačevanje najemnine vsem tistim, ki so člani srbske vladne oborožene sile, za čas trajanja njihove službe. s Protiboljšcviško razstavo so sedaj prenesli iz a Zagreba v Sarajevo. s Po vzorcu belgrajskih ljudskih kahinj je odprla slično kuhinjo tudi občina v Nišu. Kosilo v tei kuhinji stane 10 dinarjev. s 600 otrok prehranjujejo šolske kuhinje v trboveljskem okraju. Otroci bodo prejemali kosilce do 31. marca. s 500 milijonov tobačnih sadik bodo letos zasadili v Srbiji. s Vrhovni poglavar muslimanske cerkve na Hrvatskem, 64lctni reis u! ulema Spaho, je te dni nenadno umrl. Svoje mesto kot poglavar muslimanov je zavzel junija 1938. Pokojni se je mnogo udejstvoval tudi na kulturnem in književnem polju. s Nadaljevali bodo z graditvijo cerkve Matere božje v Zagrebu. Doslej so porabili nad tri milijo-ne kun. Za nekatera dela je napravil načrte naš rojak profesor Plečnik. Celokupni gradbeni stroški so proracunani na 9 milijonov kun. V cerkvi bo prostora za 3000 vernikov. s 100.000 Hrvatov je naselil nazaj v domovino Urad za hrvaške izseljence od 1. septembra lanskega leta do danes. Gre za Hrvate, ki so se nahajali po razpadu bivše Jugoslavije izven hrvaških meja. s Sreča v nesreči. 17 letni rudarjev sin Lovro Kotnik iz Črne v Mežiški dolini je dne 10. svečana popoldne stopil v bližnji gozd po nekaj smrečja. Med potjo pa je v strmini sprožil plaz, ki ga je kakih 100 metrov globoko nesel s seboj ter ga zasul. Dobro, da so nesrečo zapazili šolski otroci, ki ■so takoj obvestili orožnike. Ti so sklicali reševalce, nakar so Kotnika čez dve uri še živega izkopali. La prestrašen je bil hudo. s Vlak je povozil na železniškem prelazu na cesti iz Laškega v Marija Gradac Katarino Sipek, kl je bila takoj mrtva. s Sneženi plazovi na štajerskem Kozjaku so zasuli dva človeka, ki sta ostala mrtva pod snegom. Sele po dolgem naporu so ju domačini od-kopali. Bila »ta to 54 letni posestnik Šmid iz Spodnja Kaplje in pa 13 letni fantiček Vollmayer. • Plaz ga j« zasul. Kočar Anton Zorko iz Padi! pri Laškem, ki sicer dela v laški pivovarni, ja ta dni hotel od svoje hiše v globokem snegu napraviti gaz do glavne ceste. Ko je kidal sneg, ja z vrha pridrvel nanj snežni plaz, ki ga je nesel ■ teboj 250 metrov globoko v dolino ter ga tamkaj zasul. Nesrečo je zapazil njegov sosed Lipovšek, ki je takoj klical ljudi na pomoč ter skušal reveža rešiti, a sc jim ni posrečilo. Zato so takoj obvestili orožnike v Laškem, ki so s 5 možmi prihiteli na pomoč ter so vsi skupaj čez pol ure nesrečneža res izkopali, pa je bil že mrtev. Kdor nam je kdaj sporočil, da ni prejel »Slovenčevega koledarja«, pa ga je kasneje dobil, naj nam tudi to sporoči, da ga je prejel, da ne bomo delali nepotrebnih reklamacij ! t Za preganjane Hrvate v Ameriki. Hrvatsko Časopisje ▼ zadnjem času poroča, da so ameriške oblasti pričela preganjati vse tamoinjc Hrvate zaradi njmovega odločno hrvatskega nacionalnega stališča. Časopisje na Hrvatskem poudarja, da je ponosno na te Hrvate, ker po njihovem mnenju preganjanja od strani ameriških oblasti samo dokazuje, da sa ti Hrvati še niso odtujili svoji domo-.vini. s Vlak (a povozil v karavanškem predora vodjo delavskega oddelka Franca Zenija. Hudo ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer j« kmalu umrl. s Smrt vzornega moža. V četrtek 5. februarja je bil pokopan na barkolanskem pokopališču pok. 'Janko Pogorelec — moi, kakor jih je malo živelo ,v naiem okolišu.. Rodom z Grete, kjer je imel svo-ječasno lepo posestvo, se je udejstvoval vse svoje Sivijanje v naiem mestu ter je zavzemal vidna me-•ta v službi in v družabnem življenju. Sele pred 3 meseci j« star 65 let stopil v pokoj, vendar mu ni bilo dano uživati zaslužen odpočitek. Pokojnik ie bil mož, ki je imel povsod samo prijatelje. Za vsako dobro stvar je bil vnet, povsod je rad pomagal po svojih močeh. Bil je globoko veren katoličan, ki je svoje prepričanje vedno in povsod tudi javno poudarjal. V vrstah meščanov je z njegovo smrtjo nastala velika vrzel. Premnogo ljudi ga J'e spremljalo na zadnji poti ter s tem pokazalo, takino spoštovanje in priljubljenost je užival. — Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. s Zaradi silnik snežnih žametov v Bosni te dni Also vozili vlaki proti Brodu in Dubrovniku. Novt grobovi m Umrli so: v Mali Ligojni posestnica Marija Kavčič, v imihelski fari Ana Znane, v Opatiji Jovo Jurkovič, v Pragi Jan Sterba-Böhm, v Dravljah Avgust KunJic. — V Ljubljani so zapustili solzno dotino: Kos Marija roj. Jenko, dvorni svetnik ▼ pokoju Franc Dukič, viš. poštni kontrolor Miloš AmbroiiČ, Jožefa Karba, Marija Rohrmann, profesor trgovske akademije Leon Eržen, Marija Okorn, Ivanka Novakova roj. Petelin, Marija Lam- I pič roj. Skarjevec, kapetan v p. Avgust Kunschitz I in Nikica Pečjak. Naj počivajo v miw< ' (Povest iz časov cesarja Septimija Severa, 19»—211.) (Dalje.) »Kaj pravi njegovo božanstvo?« je vprašal Prob mimoidočega Aleksandrijca. »Pravi, da vstaja nova nevarnost za državo. Privrženci nekega Jezusa Nazarenčana — Jezusa samega je dal PonciJ Pilat v Jeruzalemu križati — a njegovi privrženci ?o šli križem sveta. Prišli so že v cesarski Rim, tudi pri nas, v Aleksandriji so se zaredili. To so za državo nevarni ljudje. Branijo božanskemu cesarju davke plačevati, preganjajo stare bogove, Jupitra, Venero in Mer-kurija.. .< »Merkur je slepar, Venera — vlačuga.c »Kaj pravi, gospod? Ali je tudi on že privrženec teh brezbožnikov?« »Pri Jupitru I Kaj pa mislite?« »Zareklo se mi je.« Prob ni imel dosti vere v rimska božanstva. Najrajši bi bil videl, da bi ne bilo nobenega boga. Ko je pa videl, da je njegova beseda proti bogovom izzvala odpor, je pa hitro obrnil plašč po vetru. »Njegovo božanstvo cesar naj živi, njegova modrost naj nas 5e dolgo vladal Jupiter naj čuva njegov prestol in divni Merkur naj ohranja trgovske zveze v njegovem imperijtil Živela še dolgo deviška Venerai Tako pravim jaz, Prob, sin mestnega sodnika.« S tem svečanim govorom je skušal Prob pred ljudstvom oprati in izmiti svojo prejšnjo zaletelost. »Pa kdo bi bil, ki bi se drznil nasproti božanskemu cesarju zametovati rimsko vero, kdo!« »Nekatere so že prijeli.« »Ni mogoče I« »Njegova cesarska in božanska modrost čuje z bistrim očesom in s poslušnim ušesom nad nami vsemi. In njegovi zvesti so že zasledili nekega Leonida. Jutri bo že dajal odgovor za svojo brezbrižnost. »Leonida? Ali sem prav slišal? Leonida?« »LeonidaI Cisto prav!« »Aaa! Nova luč «e je zasvetila v moji glavi I« Prob je izginil med množico na trgu. Polglasno je mrmral: »Leonida! Ali ni Silvija ravno tako govorila. Dn, da, Leonida! Leonida...I« Doma je proti večeru poiskal sužnja Hifaksa, mu nekaj skrivaj naročil, potem pa odšel. III. »Sodnik Akvila svojemu izgubljenemu sinu — pozdrav!« S to malo po zaničevanju dišečo besedo je Akvila pozdravil svojega, da rabimo moderno besedo, svojega precej nakrokanega sina Proba. Siromak je celo noč, ln ne samo eno, že celo vrsto noči prebil in prepil v popivanju, v pretepanju in v ponočevanju v družbi malovrednib tovarišev in tovarišic. »Rad bi vedel, kje si ee spet pajdašil?« ga je ogovarjal. »Oče! Ce si res moj oče, imej potrpljenje i svojim sinotn.« »Kaj pa ti Je, moj ljubi Prdb?« »Oče! Tvoj sin je bolan!« »Bolan? Od kdaj pa, moi ljubi Prob?« »Tukajle,« je pokazal na srce. »Ljubezen?« »Ljubezen I« »O, to boš pa že ozdravil.« »Poskušam.« »Poskusil In bodi mož!« In je pustil sina svojim mislim in svojemu razmišljanju. Sam pa je odšel razmišljat komaj razglašeno cesarsko naredbo in raziskavet, kje bi zastavil in kam bi vrgel svojo mreže, da bi bil plen čim večji. In seveda, da bi pokazal svojo umnost in razumnost, ki bi mu sčasoma pripomogla do višje časti in do še boljše službe morda celo v samem cesarskem Rimu. Prob je težko, naravnost nestrpno čakal Hifaksa ln njegovega poročila. Po njem je poslal za Potamina pripravljeno čarovno pijačo in pa lastnoročno pisanje, v katerem jo pri samem Jupi'rn roti in prosi, naj pijačo popije in povžije... Kadar je zaslišal kake korake po hiši, vsele/ je postal pozoren. Vedno bolj nestrpno je pričakoval ugodnega poročila. Saj je bil popolnoma pro. pričan, da ne more zavreči njega, Proba, sina sa» mega cesarskega sodnika. Vendar je tako nekam proti poldnevu priSef Hifaka. Obraz ni razodeval nič nenavadnega, niä izvanrednega. »Ali je vzela?« »Vzela je, sprejela je —t »In potem?« »Položila je na stran.« »Ali je brala?« »Brala in prebrala.« »In nič drugega?« »Nič.« »Torej bc treba čakati. Ah, te ženske!« In je čakal učinka in uspeha njegove čarovno pijače. Čakal je en dan, dva dni; dodal je še en dan. Potem ga je pa minulo. Ogrnil je togo ia jo mahnil k Vanufriji. »O, prejasni Prob!« »Nič prejasni —« Ordo je gledal, izpod čela se mu je bliskata, Beäeda mu ni šla z jezika. »Slabo volje?« »Kaj bi ne bil?« »Ali ni pomagalo?« »Kje naj pomaga! Sleparica ti zvita!« »Ni mogoče. Saj je bilo vse napravljeno čisto po našem predpisu. O, nismo prvikrat delali in kuhali take pijače. In vselej je še pomagala. Vsi so bili doslej z mojim delom zadovoljni, prav vsi', Na primer Publijev Andrenik. Ali pa Sercnov Dionizij.« (Nadaljevanje prihodnjič.) Oglednikom! Poravnajte naročnino za Domoljuba \ Nekaterim smo poslali >D o m o < Ijab« na ogled. Vljndno jih prosimo, da se nanj naroče. V ta namen prilagamo položi ■ice, kl jih izpolnite takole: Naročnino plačajte po poštni nakaznici na naš naslov: Amministrazione »Domoljub«, Lubiana, Kopitarjeva 6, ali pa po položnici Banke di Lavoro v Trsta, katero izpolnite takole: Vzemite položnico. Ina tri dele. Začnimo pri levem dela. Izpolnite levi del (Certificato di Allibramento) takole: Versamento di Lire 20.—, eseguito da: Vaše točno ime in priimek, residente in: Vaš točen naslov, Addi: zapišite datum dneva, ko plačate 20 Lir na poiti. Ostalo izpolnijo na pošti. Srednji del (Balletino) položnice izpolnite! takole: Bolletino per na versamento di L. 29.—, Lir* venti, eseguito da: Vaie točno ime in priimek, residente in: Vai točen naslov, Firma di versamento: Vai podpis. Addi: Datum dneva, ko plačate na poiti. Ostalo izpolnijo na poiti. Desni del (Ricevuta) položnice izpolnite! takole: di L. 20.—, . Lire: venti, eseguito da: Vaše ime, priimek, kraj, Addi: Datum dneva, ko plačate na poiti. Ostalo izpolnijo na pošti. Nai naslov je: Administracija »Domoljuba«, Kopitarjeva N Ljubljana, Provincia Lubiana. Naročite se na »Domoljuba« vsaj za pol leta, kar stane 10 Lir, po možnosti pa ta cel« leto, kar etann 20 lir. Naročite »Domoljuba« takoj I ' A lbanija je v marsičem izrazila posebnost J\ evropskega kopna. 1'rirodno bogastvo Albanije je zelo pomembno. Gozdovi so ponekod le popolnoma ne-načeti, enako ludi vodne sile. Med rudami so zlasti pomembne: asfalt, črni premog, lignit, medenina, srebro, žveplo, krom, železo in druge. Železno rudo kopljejo v okolici Valone. V, Devdi izkoriščajo močne žile petrolejskih vrelcev. ki so že več let dajali M)% bencina. Proizvodnja bencina se je zadnji čas zvišala celo na Korča se v novejšem času v industrijskem pogledu zelo razvija. Tam so zdaj tovarne za špirit, preproge, usnje in tobak. D0110VIN/1 Albanija izvaža poleg izvrstnega tobaka tu. di olje in kože, ovce, sir in volno. Uvaža p« i«, lonialno blago, zlasti kavo, ki je v Albaniji zelo priljubljena pijača, dalje kupuje v tujini ko-vinc in kovinske izdelke. Albanija, ki je samoupravna italijanska po. krajina, šteje okrog milijon prebivalcev, kj M jedko naseljeni (36 na kvadratni kilometer;. CIPETARoOi 'ere so večinoma mohamedanske, manjtšina ob irški meji je pravoslavna, ob severni meji pa utoliška. Albanci ali Arnavti (6ami se imenujejo šči-letare, 6vojo domovino pa Ščipnijo) so .potomci ivobodnih starih Kirov. Prestolnica Albanije je mesto Tirana, v prejšnjih časih je to častno mesto zavzemal utrjeni Skader na Bojani. Skadcr je še vedno važno tržižče in po številu prebivalstva največje albansko mesto. Blizu izliva reke Drim Ž'e pomembno mesto Leš, nekoliko bolj južno v ribih pa K ruja, domovina Skanderbega, znamenitega albanskega junaka iz turških bojev. Dalje proti jugu leži ob obali važna luka Drač, po albansko Dureš, »ključ Albanije«. Njegovo, Albati.ski gorski kmetje i po naravi slabo prisianišče so v zadnjih letih izgradili v sodobno luko. Od tu gre železnica v .Tirano. Ob reki škumbi je znano in pomembno mesto Elbasan, v južni Albaniji je najvažnejši kraj pristanišče Vlora, po italijansko Valona. Središče južnega dela notranje Albanije je Korča, ki leži v rodovitni kotlini. Pred Valonskim zalivom se dviga iz morja otoček Saseno, ki je važen v vojaškem pogledu. Glavna albanska reka je Drim, ki nastaja iz Črnega in Uelega Drinia; oba izvirata v bivši Jugoslaviji Bojana je odtok Skadrakega jezera. Poleg že imenovane škumbe sla važni reki še Semeni in Vojuša. V Albaniji sega sredozemsko podnebje od obale po širokih dolinah rek prav pod pobočja najvišjih gorskih grebenov Prokletije in šar-skopindskcga gorstva (2764 m). Vedno zelene rastline, juz.no sad ie in oljke uspevajo ne Ie ob morju, temveč tildi še daleč v notranjosti. To n godu o podnebje kvarijo močvirja ob dolenjem toku rek, kjer razsaja malairija. Dežuje največ Albanska prestolnica Tirana Kmetica pozdravlja po albansko \ v zimskem ča6U, medtem ko so poletja zelo suha. V gorovjih je podnebje seveda ostrejše in pozimi pade tam veliko 6nega. Na koncu naj še omenimo, da ima Albanija precej dobrih cest, ki so jih zgradili Italijani in se je na njih že dokaj razvil avtomobilski osebni in tovorni promet. Skader ob istoimenskem jezeru. Sodobni del mesta Tirane Pogled na albansko luko Drač iiemljevid Albanije do sedanje vojne Pogledala je okrog sebe in pristavila: »Tukaj je vso ostalo kakor nekoč. Glej travnike, po katerih sem tekala, potoček, iz katerega sem s prgiščem zajemala vodo» drevo, na katero sem se naslonila... ko me je pičila kača... vse je kakor prej, Mitja; samo midva «va se spremenila.« »Poglej travnike..* »Nikakor ne, Tamara. Tudi najini srci se nis* spremenili,« je resno odgovoril Mitja. >Glej,< je nadaljevala deklica, »tu je cesta, po kateri si me vodil za roko. Tam spodaj si se ustavil, da si napojil ovce... Ali se tega sedaj spominjaš, Mitja?... Moj prijatelj si bil, moj veliki prijatelji, kateremu sem popolnoma zaupala...« >Torej, Tamara, ali se res ni nič spremenilo?« Deklica ga je ljubeznivo pogledala in odkimala. »Prav imaš, Mitja; srce se ne more spremeniti.« Nato se je za hip zamislila ln zamrmrala: »Moja mamica me gotovo äe vedno ljubi, kot me je ljubila nekoč.« Nekaj časa sta molče nadaljevala pot, zatopljena vsak v svoje misli. »MitjaI... Glej drevoredi... Vidim naše akacije ... Ali se spominjaš, kako sem raztresala cvetje akacij, da je bila pot pod mojimi nogami bela, kakor bi bila pokrita s snegom? .. Bližamo »e... Mitja... Bojim se... noge se mi tre»ejo... »rce mi utripa vedno močneje... kolena se ml Jibijo...« »Nasloni se namel... Bodi pogumna, Tama-ruška!« Počasi in molče sta se bližala Iraklijevemn domu... Ko sta dospela či3to blizu, se je Mitja ustavil ia dejal svoji tovarišici: , »Grem, da pripravim tvojo mater... Preveliko veselje ji utegne škodovati... Počakai me tukaj I« Deklica je obstala. tovartta' '' ^ deJa'' Mitja?< TPr«5a'a »Podaj mi svoj sveženj, Tamara. Mogofa ga bom potreboval... Potrpi nekoliko.« Mitja se je počasi bližal Iraklijevi hiii. ■PojiiU »Moj Bog, daj, da jo bom še našla I« je medtem prosila deklica. Mitja je dospel do praga... Tinatina je bila sama v hiši; sedela je pri kolovratu in držala vreleno v rokah. Ko je zaslišala korake prihajajočega. Je dvignila glavo. Opazila Je visoko postavo moškega, ki je stal ob vratih... Ljubezniv mladeniški glas je dejal počasi: »Pozdravljena, Tinatina!« Ko je slišala pozdrav, se je ženska dvignila in približala tujcu z negotovim korakom. »Tinatina, ali me ne poznaš več?« Ona se je približala še za korak. »Ali dovolil, da vstopi Tamarin prijatelj?« Ob tem imenu je mati obstala in dejala t zamolklim glasom: »Mitja!... Mitja, vzrok moje nesreče I... Zakaj prihajaš po tolikih letih, da ztaova oživljal mojo bolečino?... Zakaj izgovarjaj ime mojo hčerke, ki je ni več med üvimi?« Bruhnila je v jok in kakor brez moči stala pred mladeničem. Mitja «e Ji je približal, jo prijel za roko ta jo nalahno odvel k divano, na drugo «tran sobe. »Sedi, Tinatina, in me poslušaj I« »Midva «i nimava ničesar več povedati, Mitja! Pojdi odtod! Pusti me pri miru in nadaljuj svojo pot!« »Poslušaj me, Tinatina! Pusti me, da ti povem, zakaj sem se vrnil...« Stal je visoko zravnan pred ubogo žensko, U se je vsa skrušena sesedla na divan. »Novica, ki ti jo prinašam, te bo zelo razveselila.« m Toda Tinatina je zmajala z glavo in dejala z divjim glasom: »Zame ni več veselja. Moje srce Je umrlo. Izgubila sem moža in svojega edinega otroka... Kakšno veselo novico naj še pričakujem?« Milja se je nekoliko sklonil in ji položil roko na ramo. »Ali si prepričana, Tinatina, da tvoja hčerka več ne živi?« Mati je «trepetala. Dvignila Je svoje velike Velike črne oči k mladeniču, ki se je drznil zbuditi v njenem srcu upanje. »In prav ti, Mitja, me to vprašuješ?« »Kakšen dokaz imaš, da je tvoja hči mrtvat In če bi ti prav jaz povedal, da še živi in da sem jo zasledil?« Tinatina je s prodirljivlm pogledom motrila mladeniča in se pri tem spominjala, da je takrat Mitja izginil, da ga je pozneje našla napol blaznega v gozdu in da Ji ni vedel ničesar povedati, kaj se je zgodilo... Ali je sedaj 9e blazen?... Gotovo mn ne sme verovatil Pogledala ga je sočutno in dejala: »Mitja, smiliš se mi... Kako na) ti veru-iem?... Ti vel bolje kot vri dnigi, da j« moja hčerka mrtva... Zakaj me varaš?.,, Cemu me razburjat?« Mladenič je molče segel v žep in položil Ti-natini na kolena malo srebrno opanko. Nato je dejal počasi: »Ali 5e poznaš to opanko, katero je imela Tamara oni dan, ko je izginila?« Tinatina je prebledela. Molče je držala srebrno opanko v rokah in jo božala. Nenadoma se je dvignila tn slekla k omari. Odprla je predal, dvignila u njega lepo okrašeno skrinjico, iz katere je vzela malo opanko iz «rebrnega brokata, ki j* bila podobna om, katero ji je pravkar dal Mitja.,. Ob« opanki«ta ri popolnoma enaki.., Edina razlika med obema je obledel madež od krvi na opanki, katero |e ona hranila od onega strašnega dne. . v" zbegana je Tinatina prijela Mitja za roko in jo krčevito stiskala. ■ ;P°vc.i mt M» «i io naiel?,.. D«jei mi upanje, tod« jaz hočem gotovo«« ...Ne muči mei.. • •■•t,1 moči «e je znova zgrudil« na divan in pritiskala k sebi mali opanki. »Mamica!... Mamica!...« Dve nežni dekliški roki «ta se ovili okrog Tl-natlnega vratu, ljubek dekliški obraz « je «kril o. njenih prsih... Tamar« «• j« privita k Batni la vzkliknila z nedopovedljivo nežnostjo: »Da mamica, končno («aa vendar ropot pel tebi!... Mamica mojal...« Brez beted ie Tinatina objela «vojo bfterko, j« pritegnila na kolena in jo akoraj udu kila « poljubi, Cez nekaj časa «e je Tamara oprostila materinega objema. Odmaknil« «e j« in jo, I« vedao sedei aa kolenih, vprašala: Objela ji tvojo kUrko. »Govori vendar, manicai.<■ AU ne I« po-znaš?... Velika «em postal«... toda i« veda« •em tvoj« mala...€ Tinatin« j« kakor nekoč pobožala «vojo bčer-ko po njenih mehkih laseh. Roka «e ji je trata ia v neizrekljivi ginjenoiti j« jecljala: »Ljubljenka moj«!... Moja «reč«!... Re* «1 zrutla, toda vseeno «1 ie vedno moja ljubka, aula punčka I... Ob, koliko «em prejokata, ko «em U zgubila!.. .< »Ne jokaj več, manicai... Vrnila ««a «e ia te «edaj nikoii več ne zapustim...« Tamara se je dvignila in «e približata vratom, kjer je stal Mitja s solzami v temnih očeh. V»a srečna mu j« zaklicala: »Pridi, Mitja!... Pridi in povej mamici, kako m našel ia niti ajeno hčerkico, katero je toliko let objokovala.« Pozno v noč sta Tamar« in Mitja oitala pri Tinatini. Mati je pozorno poslušala zgodbo njunega trpljenja; trepetala je, jokal« in «e «mejala ,.. Nato je začela ona pripovedovati. Iz njenega pripovedovanja je Tamara izvedela, da je -zgubila o«eta. Pred tremi leti je Irakli izdihnil. Se z zadnjimi močmi je klical ljubljeno hčerko. • , ,U končno mati in hčerka odšli k po-jhtku, je Tamara zaspala držeč mamico za rok«, kakor je to delala, ko je bita le otrok. Ko je Tinatina opazila, da je hčerka zaspala, «e je previdno osvobodila in odne»la «vetilko. Vrnila «e i« k mizi in postavil» «vetilko nanjo. Pri tem je njea pogled padel na srebrni opanki, ki «ta «e končno zopet združili. Kako nežni «ta bili ti otroški opaa- • ' J?0,14,'4'. P"41 tolikega trpljenja. V.a ginjena j« je gledata in božata. Vzela iu j« v roko, ju po*a- • . 'Ä * . B0 »Povita v dragoceno «krinjico, kjer |e toliko let samevala ena sama izmed nHiu. rsvet.. I Otrok ti pomaga Kolikokrat se matere jezijo, ker jim o4rooi nočejo pomagati. Vsakega, tudi najmanjšega dela se branijo in če ga izvršijo, ne «torija tega brez godrnjanja. Materina nevolja je v tem primeru upravičena: fToda ali ni premnogokrat mati sama kriva, Se je otrok tak? Otrok začtie zgodaj opazovati svojo okolico In ae ravna po drugih. Kako važno je torej, da mati ie prvega otroka dobro vegoji, ker ji bo na ta način olajšana vzgoja ostalih. Bolj kot vse druge, opazuje otrok «vojo mater. Ne samo opazuje, tudi posnema jo. Ko je otrok Se čisto nebogljen in si sam ne more še prav nič pomagati, ie opazi materino pri-eadevanje in ljubezen. Ko nekoliko odraste, pa želi eara pomagati materi, če ie ne iz hvaležnosti, pa vsaj iz ielje po posnemanju. Ako otrok opazi, da mu mati streže z nevoljo in komaj čaka, da bi se malega aitneža odkrižala, bo pozneje otrok nerad prijel za delo ia bo komaj čakal, da se ga znebi. Kako napačno ravnajo matere, ki se začno zanimati za otrokovo vzgojo Sele tedaj, ko se na otroku pokažejo večje napake. Pozno, če ne že prepozno! Napake mora mati preprečiti preden se pojavijo. V najnežnejši dobi mora misliti na detetovo vzgojo in skrbno pazili na vsako svojo kretnjo. Otrokova ljubezen in hvaležnost v poznejših letih ji bo bogato plačilo za njea>o požrtvovalnost. Nespečnost Nič ni tako mučno, kakor če mora človek cele noči ležati v postelji, ne da bi mogel za-tisniti oči, čeprav je še tako utrujen. Zjutraj so vsi udje tako težki, kakor da bi bili svinčeni in človek nima pravega veselja, dp dela. Ce ni vzrok v splošni živčni izčrpanosti, tedaj 'je v večini primerov v preveč obloženem že-odcu. Redno življenje je najboljše zdravilo. Zelo priporočljivo je, da se vsaj nekaj časa preden greš spat, izogibaš vsakemu razburjenju in vsakemu duševnemu delu. Kratek sprehod ali pa kratek počitek na svežem zraku preden odideš v posteljo, bo tvojemu zdravju in dobrem spanju le koristil. Tudi vroča nožna kopel je včasih uspešna. Tebi, dekle in žena! Srce, ki ne bo nikoli odreklo, mora biti v Tebi. Skrajno se irtvuj vsem, ki Te potrebujejo. Morda boš temu pomagala z urico časa, drugemu t uslugo, tretjemu s čim drugim. Skušaj te v očeh vsakega razbrali, kaj želi od Tebe m mu pribiti na pomoč, ne da bi Te moral on za to prositi. V vsem pa ne Lričakuj nikakega povračila. Saj bo le tako Tvoja -tev prava in boš v njej srečna. Dete potrebuje sonce in zrak S.tara prislovica pravi, da kamor ne prihaja «once, prihaja zdravnik. To dejstvo je tako splošno, da zanj ni treba nobenega dokazovanja. Sonce je vir življenja na zemlji in zato ni nič čudnega, da tudi dete ne more uspevati brez njega. Kakor so rastline, ki rastejo v senci, slabotne in blede, ptav tako eo otroci, ki ne morejo na sonce, bolehni in bledi. Na deželi sicer otrokom v poznejših letih ne manjka sonca in zraka, toda ko je dete Se nebogljeno, ne pride po cele dneve in celo tedne ia. zatohle ia temne sobe, kamor zaradi majhnih oken ne more niti sonce niti zrak. Poleti položi dete golo na sonce, toda biti moraS pri tem zelo oprezna. Glavico, predvsem oči, moraš skrbno pokriti. Sončiti ga moraš počasi. Prvi dan nekaj minut Pozneje vedno več. Obračati moraš dete tako, da so vai deli telesa izpostavljeni soncu. Ce jwstaine deteäova kožo rdečkasta, tedaj ga za nekaj časa varuj pred soncem, nato znova začni previdno s sončenjem. Ko poetane koža čma, tedaj ni več občutljiva. Pozimi sonči dete za zaprtimi okni, toda skrbi, da uodo Sipe snažne. Le tako mp-rejo sončni žarki neovirano do dojenčka. Ce se dete rodi poleti, ga lahko prav kmalu neseš na prosto. Pozimi ga smeš odnesti šele v drugem ali tretjem mesecu. To je pač odvisno od podnebja in vremena. Preveč vlažni ia mrzli dnevi niso primerni za sprehod. Pozimi nesi dete na prosto med enajsto dopoldne in drugo popoldne, poleti pa zjutraj do desetih in popoldne, ko se zrak ohladi. Ce ne utegneš nesti deteta na sprehod, je dovolj, če postaviš posteljico k oknu ali na balkon ali ga pa odneseš na vrt. Kako neguješ zobe Zdravi zobje so predpogoj zdravega organizma. Ce zobje niso zdravi, človek ne more hrane dobro prežvečiti, kar je kvarno za prebavo. Ce prebava ni dobra, trpi ves človeški ustroj. Zato je nujno potrebno, da svoje zobe skrbno negujemo, da ostanejo čim dalj ima zdravi. Tudi je mnogo ceneje, če si redno negujeS zobe, kakor da moraš nositi težke stotake in tisočake zobozdravniku. Uporabljaj bolj majhno ščetko s precej trdimi Ščetinami. Ce pa imaš slabe zobe, mora biti ščetka CHDT ************** ?ttttt IN ŽIVLJENJE IMSffiltlMUHfB'iilÉB Pomlad se bliža bolj mehka. Zobna pasta naj bo prvovrstna. Ce si je ne moreš kupiti, je bolje, da uporabljaj samo čisto vodo ali pa čaj iz iajbljevib Metov. Najbolj primemo je, da si zobe osnaiiš zvečer, preden greS spat, zjutraj pa si Jib samo izplakneš s čisto voda Nekateri si po dvakrat ali trikrat ali celo večkrat na dan drgnejo zobe s ščetko. To ni prav. Prepogosto drgnjenje poškoduje zobno skle-nino in pospeši gnitje zob. V negovanju zob je, kakor povsod, srednja mera najboljša. Pretirano negovanje ni priporočljivo. P.rez dvoma ne ravna pametno, kdor nego zob zanemarja. Pazi tudi na likahalk Vsaka gospodinja bi morala zelo paziti na likalnik. Kadar ga rabiš, ga postavi- na opeko ali na kakšno lončeno posodo in ne na železen podstavek, da ostane dalj časa vroč. Imej pri roki tudi kos platna, ob katerega podrgni likalnik preden ga rabiš. Dobro je tudi, če pogladiS po belem papirju, da ugotoviš, če likalnik ni prevroč, da ne selgeš obleke ali perila. Ce med likanjem poSkrobljenih predmetov ostane na likalniku škrob, ga z lahkoto odstraniš z voskom ali s krpo. prepojeno z voskom. Ko končaš z likanjem, podrgni Se vroč likalnik s povoščeno krpo in ga vtakni v volneno vrečico. Lahko uporabiš za to tudi staro volneno nogavico. Likalnik moraš hraniti n* suhem prostoru, da ne zarjavi. Da s« bodo jekleni deli štedilnika dalj časa svetili, jih najprej zdrgni s smirkovim platnom, I nato namaži vse dele b kakršno koli maščobo, 1 nazadnje pa dobro zbriši s čisto krpo. t Novela. »Anton!« je dejala mlada žena. Zdelo se ie> kakor da je V6e okrog njiju začudeno prisluhnilo. Nekdo je dejal: »Anton, preprosto je to ime kakor zrak, pristno kakor zemlja, lahko za izgo* varjavo, kakor vsa imena brez poezije.« »Prav za prav kar je pristno in pripro6to, kar je zrak in zemlja, je tudi poezija,« je pristavil soprog. »Ni mi všeč to ime zaradi izredne naklonjenosti, ki jo ta svetnik uživa med sodobnimi kristjani. Rad bi dal našemu neznančku ime kakšnega svetnika, ki je čisto pozabljen, h kateremu ee nihče ne zateka.« Po dolgi, veseli razpravi 6ta 6e zedinila za Edvarda, če bo lant, za Ana-mariio, če bo deklica. Preden je sonce zašlo za koničasle vrhove daljnjih gora, se je z rdečkastim smehljajem ozrlo na posteljo, na kateri je bil gospodar, s preprostim imenom Anton, za vedno zaprl oči. Hčerka: ni videla smehljaja zahajajočega 6onca na mrtvaški postelji. Upirala je svoje oči proti vzhodu ia 6e pogovarjala z malo zvezdico, ki 6e je pojavila nekje daleč, daleč. • V začetku junija 6e je mlada žena hotela 6ama vrnrti v očetovo hišico za par dni. »ženske muhet«: je dejal njen mož, a 6e ni upiral želji. Saj se otrok še ne bo rodil lako kmalu. Mlada žena je hotela letos preživeti praznik 6v. Antona, ki je bil zanjo in za vso družino sicer vedno vesel, prazničen dan, v tihi hišici, kjer je izdihnil oče. Na predvečer praznika sv. Antona ji je nek t kmetica prinesla celo naročje lilij. Mlada žena jib je vtaknila v lepo vazo in jih postavila pred sliko svojega očeta. Njihov vonj je napolnil bišo. Zdelo •e ti je, da si vstopil v cerkev ob slovesnosti prve. ga 6v. obhajila. V hčerinem srcu eo vstali spomini na praznik sv. Antoaa v prejšnjih letih, na male darove, ki jih je prinesla očetu za god ia katere je takoj poplačal s svetlimi novci. Spomin-njala se je cvetlic m slaščic na domači mizi, pred-vsem pa očetovega nasmeha, polnega ljubezni. Toda opojni duh je poleg spominov napolnjeval njen* dušo z mehkobo, podobno oni, ki se je razlivala po večernem nebu, obrobljajočim z rdečim, i« zlato modrikastim odsevom vrhove gora, ki so bolj zveste od ljudi in ki eo jo bile ob vsake« njenem povratku sprejele z istim oBrazom, s k» terim co jo gledale in ji govorile, ko je bila Se otrok. Mlada žena je stoječ ob oknu uživala krasoto sončnega zatona. Nato je odšla v bližnjo cerkev k večerni pobožnosti in molila za svojega očeti Domov grede je dejala nekaterim kmeticam: »Prinesite mi lilij.« »Nimam jih. Letos je junij izredno hladen. Kar 6e jih je razcvetelo, 6mo jih nesli sv. Antonu.* Neka ženica z nagubanim obrazom je vprašala z domačnostjo preprostih ljudi: »Kdaj se bo neki rodil vaš mali?« »Dovolj časa je še!« »Zdi 6e mi. da ne. Molila bom k sv. Antonu.«! Ko je zora naslednjega dne osvetila gore, ie na postelji, kjer je nekaj mesecev prej stari oče z mirnim smehljajem zaspal za vedno, majhen laotiček z jokom dal prvi znak življenja. Ker so zibelka in. vse lepe 6tvari, kalere j« mati pripravila, Ostale v mestu, so 6krbne ženske povile dete v najbolj tanke platnene krpe, kar jih je bilo mogoče najti v preprosti kmetski hi&ci. Položile so dete v košaro in jo postavile na stoi poleg knjižne omare 6tarega očeta. »Kakšno ime mu bomo dati?« je smehljaje vpraSal došli soprog. Kakšno ime naj neki dobi otrok, ki je proti vsakemu pričakovanju 6taršev prišel na svet prav na praznik sv. Antona in v sobi, iz katere je 6tari oče Anton odšel v večnosl? »Ta malček si je ime prinesel s sebo;. Brca dvoma je dar svetega Antona,« so govorili preprosti kmečki ljudje. Sedaj mlada mati v sobah hišice, ki jo je življenje zopet posvetilo, malega Antona pogumna polaga na posteljo, ki je bila nekoč mrtvaška, ia se sklanja nad rožnati obrazek, na katerem življenje še ni zarisalo nobene gube. KOS1W ,nmini.IITBt. dne 25. februarja 1942-XX. Stev. 9. larfrailio: vsetvn.O VVirfei e » «rojim prijateljem Kahne« ut i iru^uu JeOki odšel .xvi -jMi-sirs i'tsrouii * 1 urto Jc-t jaia**. Prw Jan jo prtbodu sla ^-n.HM «a me*«. Ob vra- tni j ;<; ustoria m.aoa ja ;i»a iar*&a. Ji. * a^eda.ega dK K ^ * uaeüi pwifj AfU. iPO*?*.« sil i-vitaj edrrtiU ditnai- ;s)'J »oj je rekla ?o»-m ia Tre!» is svilene tort«« posetai» ia jo ;vr.ud:.i IV.'tor» milini in lepita »Sa >o ofan.i Pila d;~.r.ìtiriìo«ni rsateam po eno »rebrno liro la Avii'.i: ZA NAAK MLAJŠE Paatalona ne bom pozabil. Toda pojdiva, kajti Deista vesela ia srečna odšla nizdol po stopnišču stolne cerkve in zavila ruto Dvajsetega septembra, ponavljajoč svoj klic: »Dimnikar! Dimnikar!« T V. Naslednje« dne sta se Balin in Plezaček okoli desete ure ustavila pred ograjo groficme-n dvorv-a in «ledala radovedno skozi okrizje, ne di bi si upala pritisniti na pozlačeni gumb. ki se je svetil na enem izmed stranskih stebrov iz beleča marmorja. . . To. kar sta videla skozi ograjo, ju je navdajalo i osuplostjo Dvorec, nenavadna stavba z dvema nadstropjema. je stal sredi vrta. ti je bil t cvetju, disi ie bila že pozna jesen. Na desni strani dvorca je bil velik rastlinjak; na levi pa vrtnarjeva in vratarjeva lopa. Vbod te okusne stavbe je imel marmornato teraso, do katere si prišel po dveh stopniščih, s iettimi stopnicami vsaka Kristalna vrata so bila odprta in opazila sta stebriščno vežo s palmami in kipi. Nikogar ni bilo videti Dimnikarčka sta še naprej zamaknjeno gle-dala: rdelo se jima je. da sta pred nekakšno bajno palata. Zdaj pa je stopil iz lope neki moiakar s čmeraim obrazom, ki je bil vse prej kakor obetajoč, se približal ograji ia zakričal: »Proč od tam. paglavca, da ne zimižeta železa « »Gospod Tratar.« je spregovoril Balin in si sen! JepKW »lepa rospi grofica nama je rekla, naj prideva seai'kaj. ter je treba omesti dimnike, t »(.Vispa crofsca oe povori t rarcapanci in r.i kišaa deli skrbijo s:reiaji Pojdita nkotn ÌTiign ia ae pnporednjta ni i»ai»ti ker iu) prav aič ne verjamem-« »Glejte. gospod vratar. poserai«*. inerì ista je rčieraj dala gospa grofica!« je rziLkaii P:ezaòek nejevoljso. Htt Inii Vrj. C.-KM. Vraii V^LC -u tjòji. t ti?;-.- s-j V.-H T-nrrf-oj im C-jisi.1 ini.lL .z ?n» SSH"JS* tiv". ni tfg ssrfitj. •r iati: rnsrw n> T—noj u «annršča. « i? «tjcl trivi 7-mwi t* pismi «aroiül ' wt i? k» j ".iu-♦«a. <- n m. menu TjiSSria srsten» 7»rc ž.ir.i. ttrN fcnnj. t «u nrsuiii m mrsa. -.t p«óaii tt-kir «varana »p.if te « fcaSja a rsssx.n ««rotola. Ki Mb . f 3a:>-I pnsiit t >* n&3ikn£ PjrstM-t K«. lw «on i t i h;!«.. Uif'. S-«» „ w „ ,JIL ti jf Hi ]wi>iiua T. 'm'.- wr. t Vi« ss f ?eji!i fe tat, hiii nu i^filv rf J'. )>i. «na. hrta im-zr;ìwrf ryw ■ni«. -ar-vKuir nit f.„. hfs«>df. Vi Mf Oi- * >,.lf tstn* »ùrah.-i A ài iL » [ihU-ion. "«-rw r>u.-i à. OfiBW». {li t v. -I. .m . v rr.ia.cn. pjf xahri. t. s. z.. n>p-r;- EJ-OftB^ i.nftfčt- imctfQzòM u. fm-rt-^ tre- ,.f sjurm < Mxrnitit: .sein. ». "L;' 11 iv^a «wrila s I.-ltli'; i» ie r-r.r». ? ••.'"K.-Jt -A., -t jD.irua w^rt « 'Nr ; w itèrrtn. T.i':rr. V^.st« H V .t>H ài W. irai,, »J s. ri />:. uh,. Grit.« ^ j* h:.«. Tnia i T»..; /itr«.ta .-J1S,.£ « "P" l .T»- 1 ^ K Wia a >C-W7.i prt»5ci ni tako prerretna kakor tì, rr-3: he junxiVì'« je rarcntačil Balin. »in prav .-išifia. če bi ras slišala tako zlobne jvwtopati » ubogima fantoma, ki ju je Tzela r sr,- varstm« >E E' rarlihcal Kakšno besedičenje, draga petf.incki. Ampak zdaj ukazujem jaz... in rig.MiTl.iT» vaio, da ne bosta prišla noter.« »i i bosta prišla, kajti odprla jima Imm jaz.« jt raklical čist dekliški glas. .Marna mi jo peredaia. da bosia prišla.« U »a tc-as: »e ie prikazala deklica sedmih i. «aaji let. »vetjih las. rožnate jiolti. Dimni-iir.ii »ia jo c edala » odprtimi usti. /.delo «e .vjLii if. .-.a n; angela. npri^* ^ lreiil K Pritekli na vrt in lilla pri •vwr£tVf ^ " in njenih «Sri ^-«nf^d aru in je ponižno po- p-nluma Mar.ja, nisem vedel...,« Opiral oarajo. »r- t-V T n,! '* ^wila m med Jlmnl-X it" ^ »f ^wjfnritf,« jr drin! $ ZlgZJ"*"* ^ m! prihodnllK.) Naši veliki možie / Frane Csgnar i Franc Cegnar se je rodil 1. »828 pri Sv. Du. hu na Sorškem [x>lju. Po dovršenih licejskih študijah je postal j>omožni, pozneje pa tudi glavni urednik osrednjega in vodilnega slovea-skega časopisa »Sloveniia«. Sodeloval je tudi pri »Ljubljanskem časniku«. Zatem ie stopil v poštno službo in služboval v Ljubljani in ¥ Triesteju. Nekaj časa je bil tudi učitelj sloven-ščine na gimnaziji v Triesteju. Ker se je vneto udeleževal časopisnih bojev za narodne pravice, je prešel tudi na politično področje ter je bil nekaj časa celo deželni poslanec. Umrl je 1.1992. 2e kot dijak se je na gimnaziji skupaj 8 rDznejšim politikom Lukom Svetcem, pesnikom rancetom Jerišo in pisateljem Bohincem vadil v slovenskem pisateljevanju in pesnikovanju, S prijatelji je izdajal na roko pisani list. Leta 1848 je priobčil v »Sloveniji« in v »Ljubljanskem časniku« vrsto samoslojnih pesmi in prevodov iz Schillerja, Uhlanda, Herderja in slovanskih narodnih pesmi. Izmed teh pesmi ie znana žalostinka »Na grobovih« (»Blagor mu, kdor se spočije«). Lotil se je tudi prevodov raznih dram v verzih. Tedanji Cegnarjevi prevodi in samostojne pesmi kažejo velik vpliv; Vesela-Koseskeea, ki se ga je Cegnar le polagoma osvobodil. Ko je Janežič začel izdajati leposlovni fa-sopis »Glasnik slovenskega slovstva«, je našel v Cernarju marljivega sotrudnika. Cegnar js za »Glasnik« prevajal največ češke, hrvatske ia srbske narodne pesmi, zlasti mu je uspel pre. rod svetovno znane hercegovske pesmi »Asaa« arinica«: s prevajanjem ie nadaljeval v >No« vicah« in Bleiweisorem »Koledarčku«. Ob lahkem. kmetom umljivem jeziku »Noric« in ob čitanju Prešerna si je Cegnar izoblikoval gladek. jasen in či-t pesniški jezik ler ^ tako po-polnotna iznebil vpliva risokodonečih in umetnih ttr»t Vesela-Koseskega. Od 1. 1*57 prerladujejo v njegorem delit irvirne pesmi. n. gr. »Zornici«. »Zarji«. »Vinska trta in oblaki«. »iMnje nemiloseriiega kneza«. Pesniško delo Cernarjero je zbral neumorni .V Jaoeiič r zbirko »Pesmi«, ki je izšla leti lšbG. Predmeti Ceparjerih pesmi »o zelo raznovrstni. a »o dosledno izTe^deai v lepi obliki in v čistem narodnem jeziku, kakor ga je morda za one dobe imel r oblasti samo Cegnar. Knjiga je napravila na Slovence tak vtis, kakor pozneje prvi zrezek Gregorčičevih pesmi, ki ga je ljudstvo imenovalo »zlata knjiga«. Z letom 1S60. ko so izile »Pesmi«, je bili zaključena prTa doba Cegaarjevefa pesniškega delovanja. Poslej se je posTetil skoraj popolnoma prevajanju velikih d ram nemškega pesnika Schillerja. »Maria Stuart« ia »Viljem Teile sta izšla t Janežičeri knjižni zbirki »Cretje « domačiti in tujih logov« 1*1. in lSti leta. Najboljši Ceguarjcr prerod je Schilleriev »Wallenstein«, ki ga je izdelal ie bolj kot prejšnjo skupaj z Levstikom. Prevedel ie Cegnar te igre na tako odličen način, da se lahko stavijo za zgled rsem enakim delom: pripomogli pa »o k temu lepemu uspehu njegova pesniška nadarjenost, izredno »nanje jezika — in l.erstik. Ornarjeri prevodi i* Schillerja so bili prvi naši dobri prevodi večjih Jiesnitev svetovne literature. Cegnar j" z Levstikovo pomoiMo obrazil slovenščino n» visoko stopnjo pesniških umotvorov, za klasične drame. . Za Janelifero »Cretje« je Cegaar prevedel tudi češko zbirko pravljic Božene Nemcove Zal. da ni tako nadarjen pesnik, kot je bil on. «stal zvest poeziji, (nireče domoljubje g» J« potegnilo v časniške boje, ki so ga popolnoma zaposlili. Cegnar je bil krepka pesniška osebnost, ki si je tako j v /rtiVtku delovanja odbrala Ustno «mer. Njegove pesmi so delovale na mladino ravno |nko močno kakor pozneje Gw«orčičeye. Odlikuj,ilo a,, p„ umirjenosti in skrbni uglajf noili jezik n in ritma, /a njegovo delo po iziaj» •I esnili pn nravi »godorinar Glaser: »Ce tudi »" prillo tritino v pošter ko« potopisec in oce-ii evaleo »I j„ vendar a prevajanjem Schillerte-vili dram liriiloliil «(«Ino odlično mesto v slovenskem alnvatvii.« : I' <> i» il Tonka, mala Roblnzonka (Dalje.) Ko je nehala moliti, je Tonka začela pre-: mišljevati. Zdaj je dognala, da življenje ni r sama igrača. Vse ae je spremenilo. Zares, ; zdaj je konec igrač in čloVek živi zalo. da pomaga drugim, iako se je učila doraa. i Saj... Mornarji, ki so se potopili v morju ob zadnji nesreči, ko so pomagali drugim, da so se rešili, li so že vedeli, kaj mora člo-j vek na svetu storili, da izvrši svojo dolžnost. »Toda, če sem sama,« razmišlja Tonka dalje, »komu naj koristim? Nikomur ne morem pomagati, zakaj me torej Bog ni pustil umreti, zakaj nisem utonila v morju? Da, zakaj?« In ta misel ji meša glavo in ne more najti prave rešitve. Kadar je doma na kaj prav silno mislila, kakor prav zdajle, je vselej šla k mami, da ji je tešila uganko. Ampak zdaj? Mama je Vendar tako daleč. Tonka se zato obrne k nebeški materi: »Pa mi ti reši ugankol« In Marija v nebesih se smehlja, se nagne na zemljo in položi tik pred Tonko drobnega ptčka, ki se ziblje na velikem cvetu visoke ■ orhideje. »Oj, potepušček mali,« mu pravi Tonka, »saj boš ves cvet polomiL« In ptičica sliši Tonkino grajo in urno odleti. »No,« razmiSlja mala deklica, »saj ne -bi bilo prav nič škode, če bi bila na svetu ena cvetica manj, kakor ne bi bilo škoda, če bi bila na svetu ena deklica manj. Tako »e« »Da. Toda ena cvetica manj... in travnik morda ne bi veS tako lepo vonjal.« In Tonka razume, da je tudi ona kakor la mala cvetica, ki jo Bog pusti na svètu zalo, da poslane nekoč lepa vonjajoča cvetka, ki bo druge razveseljevala. Da, njeno življenje ne bo brez koristi, čeprav bo živela sama... prav tako kakor ni brez koristi življenje te gozdne cvetke, z« katero ljudje niti vedo ne. Te cvetke žive Bogu v čast, toda včasih, kadef je zrak pre-iežak, prenaša veter njih vonj dolinskim ljudem, in oni ne vedo, odkod ta blagi vonj, ki jih razveseljuje. Prav tako je z dušami. Najbolj skrite in nepoznane ne žive brez koristi za druge. Njihove zasluge dvigajo in .mirijo težke in temne duše, ki ne vedo, odkod jim prihaja blagoslov. V samoti sliši Tonka, kaj ji govore cve-ice in ji pojejo ptičice. Ni je več strah, nič več ne čuti, da je ima in zapuščena. Tonka si uredi dom. V molitvi se je Tonka okrepčala. Zdaj je bila polna moč: ia poguma in vaa mirna Kar vdala se je v lo, da ne bo več našla va- S& SP mimmi sice in ne bo prišla blizu ljudi. Vendar pa je še naprej iskala. Pojedla je dve, tri surove banane, posedela za hipec na soncu, se umila in se nato znova podala na pot. Ta dan je bil ponedeljek. Tonka je dobro štela dneve. In Ia ponedeljek je bil lep dan kakor sama božja nedelja Dolgo, dolgo je hodila. Vročina je postajala težka, sonce je ka-*alo že skoraj na poldne, ko je Tonka presenečena obstala. — Zagledala se je v tri palme, ki so rasile na pečini nad morjem. Znane so j» bile, prav včeraj jih je pustila za seboj, ko se je podala na pot. Zdaj pa so bile tu pred hišo, prav za prvim ovinkom^ Kako čudnot Končno je Tonka doumeta: Na otoku je, na prav majhnem otoku. Zdaj je prišla že okoli vsega otoka »n zopet je tam odkoder se je včeraj podala na pot. No zares, kar vesela je bila. Nekoliko se je že nadejata tega, da je na samotnem otoku. Vsedla se je v pesek, se malce razgledala in našla v njem sledove svojih stopinj. »Kakor Robinzon sem, o katerem mi je očka pripovedoval letos v dolgih zimskih večerih. Kako lepa je bila tista povest in kako sem si želela, da bi bila tudi jaz kdaj sama kot Robinzon na takem samotnem otoku. Zdaj se mi je želja izpolnila. Ampak roda bi imela kakega Petka pri sebi, kot ga je imel Robinzon. Tudi z majhnim Ponedeljkom bi bila zadovoljna. Seveda bi moral ta že danes priti k meni, tako dolgčas mi je sami.« Pri botri na zapečku Predraga botra z Griča! Le dobro poglej, odkod prihaja to pisemce na tvoj zapeček! Si že uganila? Da, da, tam izpod Svete Gore! Moraš vedeti, da te imajo tudi tu radi mali in odrasli. Kdaj pa prideš kaj k nam v vas? Zelo rada bi le videla in zato te povabim vsaj za veliko noč, ko bo pri nas sijalo zlato «ončece in boš lahko šla malo na «prehod po naših gričih in planinah. Gotovo ti bodo še «meniha« spekli, če prideš. Ali veš, kaj je to? Lepa testena kita, ki ima za glavo rdeč pirli Le pridi, da ti pokažem otroke naše fare! Sosedov Vanček je prav priden dečko. Pred nekaj leti j« bil tudi priden «ribič«. V loncu na štedilniku je lovit kloba6ico... in jo tudi vlovil in pojedel. Prinesi mu nekoliko fižoička, ker ga ima tako rad, da ga bralcu Jošku s krožnika pouzma. Ko prideš, fi povem še kaj več o njem. Nikar ne misli, da pri na6 ni deklic. O, kaj še! Da bi K videla našo pridno Marico, ko pestuje sestrico Marjetico! Ia Lojzka z Andekom in nešteto drugih komaj čakajo tvojih pravljic, škoda, da nisi tu pri nas na kakem griču! Bi prišli vsi It tebi na obisk, ko bodo cvetefe prve vijolice. Joj, to bi bila dolga vrsta, ker jaz bi rada vse, prav vse, k tebi pripeljala. V prvem paru bi bila Vanček in Andek, v zadnjem pa jaz z mojo malo prijateljico Ljubo. Veš, ona hodi v otroški vrtec in malo govori z menoj (ker sem že zdavnaj dovršila osnovno šolo in sedaj doma pomagam), a sva si prijateljici. Skoda, da nisem učiteljica vse te mladine; rada bi jim bila botra kot t», a ne morem. - - Z velikim veseljem smo brali vrstice, ki ti jih je pisala Marta z Btrnardfco. Le povej ji in vsem drugim tam daleč, da jih vsak dan priporočamo svetoforski Materi. Če te kaj preveč ne zebe, nam kmalu odpiši in potem pridi enkrat do nas, da se ti po vrsti predstavimo. Veš, vsi te imamo že radi, se pravi prav vsi ne, ker Marjanček in Marjetica še ne znata govoriti, ne hodifi, a če prideš, se fi bosta oba lepo nasmejala. Gotovo si že trudna zato zaključim to pisno in ti pošiljam prav prisrčne pozdrave od vseh, tebi in vsem našim bratcem in sestricam. Ali je kaj toplo na tvojem zapečka? Ce je ie kaj prostora tam, prileze gor še Bojana izpod Sveie Gore. Ljaba Bojana! O, moj zapeček jt velik ia je na njem še dosti prostora za tebe in vso tvojo številno družbico: za Vančka in Andeka, za Marico, Loizko, Ljubo in tudi za Marjaotka in Marjetico, ki še ne znata ne govoriti, ne hoditi. Pa kaj zato? Da se mi bo6ta le prijazno nacmehnila, pa se bo ogrelo moje staro srce. Tvojega povabila za veliko noč sem pa na vso moč vesela. Ze ob sami obljubi, da mi boste »meniha« spekli, fo se mi pocedile sline. V današnjih časih to ni majhna obljuba. Samo zares ne vem, če bom mogla priti. Pokazala bom čimprej gospodom vaše prijazno vabilo in prav dobro vem. da ee takemu lepemu pismu m Mri vroči otroški želji ne bodo mogli ustavljati in me bodo spustili k vam. Takrat bom prinesla Vančka poln Iqpec fižola, pravega • riti niča oa «, po katerem ce možgani rede, kakor mi je pravila moja prababica, ko mene še na svetu ni bila In potem bom pobrala tebe in vso tvojo družbico in bomo šli skupaj na Goro k naši Materi in k> bomo prosili, naj nas vse dobre In verne ohrani. Pa še kdaj prUezi na zapeček k tvoji botri z Oriča. Ko se lisica na ovsenem strnišču povalja, je njen kožuh {e dober. To ho na sodnji dan koZuhe prala. Služila je lisica volku, pa je kožuh izgubila.__J. Sašelj. NafprilfuMjenejfa dišav« pri Tatarih Je čebula. Cebolo nerelefo in si z njo nadrgnejo obra* in roke. ti«-: • tuj- Ii»4_ A». 5 -j i j . r c i s ci- JIiJU;rT«=£.. «Ei. if^- Oli LN ICA V LlUBLiANi a-il . r^rrrf«.-.- ancmMi - JUTU n- - . ai il . itd. trti :iiii t nnjm; rnig- _.~ir. Tltf! T iL m tfutmi! oinCT lì T«ì.iM iz rrr p oroi t-^i 1 «f—nrt- fc pODUrilOI Br»e. ETU BttutT m a»-. iimeiK UiM- prss" ir» .«m-»tr»ci_ Iwjnu ii P» «sei zamriii ìrrawir ytrojTitrf trtah .t ter. t ' 1 teta üfcLL":. j nttL- s-oo-ia. CtfiL «f u7 pr —jti: B^r' russa Ci na* pesi«« POIS wwrii rsat ttaa h tftr.tL * * t mt-ii jtehir fre auelt 1-T»^. i.:-.' i«».---■ * " t: ir-iif rt-. 1- r >U«fclL — •---- «B » CNN- v —' ~ t!im --Ü.I - L." - mntjm _ ■ ^ IT«».;* 1,1 ME _ t IMtfČ = - ? ^_-** --UOl «UU ii.iJU- lw -S»». ». at^.t j. -, , M_____ tr« rum, „ »«.„« _ -t, "" *"■ uii-rw jh»i*1 ur».- tum> '"u ttmi Siiti pran Sra it mali jku. u tmr i««ikj lat ■P« I* 'jJVai 1 tU (I - ' — ' »•«» «mju k»rc usurati |T IMtt * UgUMI 'JUTV4L W auc.w ! _ ' — M aw-S>'.»««> Igu» _ J 1/maoljUi»» uervi*!« ««s tK.i rrw 1/f ^itm uszf mbb* zu» j i: vmc rr> ofw, «iv utmuufc iit!-> a ^ 1 jalu - pmttijt u«. o-u*. -mi, ti t to. j .»t «H«mvi i» JLJJJ'-* a I ìisn ^j-ji.jKu«. Imk ck* omm;. , j £ ar ti t -<** *or»r| ■'■ Ä rrj «-. a iil?n|M JEM Krli^lX »ni— jMft **'•'■ mam m *i ___ c--.rr.im črt» a» „rr-iz™ ' £ ® veOX*t * a«rf: I_jut j* riß 9BD TTft Lrti. * w. fw 1- of ffi ML __________ Vime ■ t K LOP- nas M to» edt-I-čL SČ □ ir»«: stpvfacftep t&teoariij « p «t CSED^K oodL D£ EäB Old U SKOKČ. Ci p H fft». Oč D» i>omi otiai jHUrvrramit mynvid Ve tcMemk»' v-colo* oaotsl. pl ur.»!n «si grujtr. • ; r* fon m - * 1 um*. ^▼TL c ->n.x.-„ Stì^i. nar vi-jà. z- v®»«- •umpr-.is-g: 4- rr. trn trtTiML. 2i*u ; - 1-tlll r\MT'. M- Bei.,- A.. vBfr-* o: Z-— run jl t SM. T^BED. ZC: It X*k 2MH-VV Attor t Ite-a: rrvi Jt XI—-» hä-.—ooä. »«rx i»«- s 0? ncv- » iu--j.:r,nrn -«, Brona .i_aa!t» Tli mm — rrrli. : t~mi a T^l 11 4>-t:ač Rta. r-.--.«r - finn i —15» It TZ:-eEMT3 Ü ir usbou &C. r iüa. SU Jl I Kraw im J t- »j '■•irtwst. — on vruOiEK. - E.I- a"1* -"* rr —.-iliex. «5bs Sitžtr« •♦TTK .. . tX. i " uaiJj;»» Ìli «r-taet saj - - * šaetl. TI JI ita» tene. 1 £ «i 3h m T,«gr tu I «. 4i «n Klf 5 —i--l*0 K Ji -I® r- i 1 -i «i sä »n IS ' — ,t; at « J -»tr-r* t--rr».tjt.-x. I«- ' -i 1 -»vi. ona J.-J. Of rr r "int ne« » tu -« - f»r: «««r». t T^i. = ■ 4 >i /»IOi T»rs*t- Črni a»hor , a^^ ■»•žiTTJ» ^ ■ E s.-.;,* r fc^SUS : Tt TÄ R ; rKfVV*. j "^ottfc^fcs .Mtsa J: » ] Bwnàrw na"5 j p um— •«>» ••• " I ?«»» Surf ' j lin—»n— ** ha« JW>-.:tmwB 5» V-Vmtlir. B*1M * BTW M - : MHh v,a j Im. «trarr ur.i3 n»' •to- ti . jat r..'-'1- VrJir.to».