Ql^lont s-yxMice.'* NO. 40 jImerbska Domoviima ^mganEixgsjngi i l«ji 'i 14 =» °rL fy SPIRIT tyy1- yA®€ ONLY 7Ony Swvlsg dilca^, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN HORNING N€WSPAP€B CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 11, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII Načrti za reševanje Social Security sistema četudi bi sedanja sredstva zadostovala vsaj do konca tega desetletja, pripravljajo načrte za izpopolnitev Social Security sistema. WASHINGTON, D. C. — Po objavi podatkov, da bodo že letos dohodki Social Security sistema manjši1 od predvidenih izdatkov, je ponekod nastopila precejšnja zaskrbljenost med tistimi, ki prejemajo pokojnine in preživnine Social Security. U-pravniki sistema so objavili podatke, ki kažejo, da so sedanje rezerve tolikšne, da bodo zadoščale do konca tega desetletja, če bi ne bilo nobenih sprememb', toda vsi odgovorni so odločeni, izdelati in predložiti dopolnila še letos. Dopolnila naj bi šla v dve smeri, povečana naj bi bila vsota letnega zaslužka, od katere se P r i s p e v ek za Social Security plačuje od sedanjih $14,000 na $24,000, povečan pa naj bi bil tudi odstotek v taki meri, da bi oba ukrepa skupaj dohodke po- j večala v taki meri, da bi krili iz-: datke. Posebna komisija privatnikov,1 ki'je Social Security študirala več mesecev, je v preteklem: tednu objavljenem obsežnem poročilu predložila, da naj bi Kongres odobril 6 do. 7 bilijonov | dolarjev iz splošnih, zveznih do- J hodkov za kritje izdatkov Medicare, ki je bil Social Security, kasneje priključen. To bi sprostilo sredstva Social Security za plačevanje pokojnin, preživnin tu onesposobnim. Kongres, tako mislijo, ne bo teh predlogov uzakonil letos in rn°rda tudi ne prihodnje leto, ko bodo volitve. Volivci bi mu to PH volitvah mogli zameriti. Vsekakor bodo dopolnila uzakonje-v začetku leta 1977, kar bi naj bilo po sodbi odgovornih še vedno dovolj zgodaj. Nihče ne verjame, da bi Kon-Sres omejil pokojnine in. preživ-uine v okviru Social Security, utegne pa odložiti uzakonitev sPlošnega zavarovanja za bolezen. ^mimisSi skušali militi ihm ttaekrafov -Psriugalskeiti LIZBONA, Port. — Ljudski emokrati so obdolžili komunistično stranko organiziranega Poskusa razbitja njenega zboro-pretekli petek zvečer v Letubalu južno od tod. Pri spopadih sta bili dve osebi mrtvi. Na komunistični pritisk so podijo, ki je nastopila proti ko-Uiunističnemu nasilju, umaknili iz uiesta, ki velja sicer za komu-isacri0 trdnjavo, in jo nadome-ui z vojaštvom. Napetost na Portugalskem na-asca m z njo spopadi, ko se bli-1° Parlamentarne volitve, prve svobodne v 40 letih. Komunisti v radl dosegli odložitev volitev, er med volivci nimajo dosti Podpore, vsaj ne tolikšne, kot jo _al° v vojaškem svetu, ki se-vl jvlada na Portugalskem. Novi grobovi Mary Potochar Nenadoma sta umrla na domu 59-letna Mary Potochar in njen 53-letni pob brat Andy Yerman, živeča na 792 E. 232 St. Euclid, Ohio, oba samska. Mary je bila hčerka pokojnih Louisa in Anne Potochar, rojene Mahnič, Yerman, pastorka pokojnega Andre wa Yerman, sestra Anne I Yerman, pok. Andyja Yerman, Frances Hribar, Anthonyja in Donalda Yerman, teta in stara teta, rojena v Štrabane, Pa., od koder je prišla v Cleveland leta* 1931, zaposlena 37 let kot inšpektorica pri tvrdki Gould Corp. Pokojna je bila članica Društva Cerkniško jezero št. 59 ADZ. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri, nato v družinski grob na pokopališče Vernih duš. Andy Yerman Skupaj s svojo polsestro, zgoraj omenjeno Mary Potochar, je nanadoma umrl na, domu Andy Yerman, star 53 let, rojen v Hib-bingu, Minnesota^ od koder je prišel v Cleveland leta 1931, sin pokojnih Andrewa in Anne Yerman, rojene Mahnič, brat Anne Yerman, pokojne Mary Potochar, Frances Hribar, Anthony-ja in Donalda Yerman, stric in stari stric. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri, nato v družinski grob na pokopališče Vernih duš. Krščanski demokrati ¥ Nemčiji spe! imagali V zadnjih 14 mesecih je to Sen. Hugh Scott, vodnik republikanske manjšine v Sena- LON N0L MORA ITU Dzemal Bijedič pride na uradni obisk v ZD A BEOGRAD, ZSSR. — Tu je bilo pretekli teden objavljeno. | pOg0čl,be da bo predsednik jugoslovanske vlade Dzemal Bijedič odšel 19. marca na 4-dnevni uradni obisk Obiskal bo ob tej priložnosti v ZDA. tudi glavnega tajnika ZN v New Yorku. ------©i---- Milijoni nezakonitih vseljencev zaposlenih WASHINGTON, D.C. — Ko-mišener za vseljevali je je dejal, da je zaposlenih v ZDA več milijonov nezakonitih vseljencev, kar škoduje domačinom, ki bi lahko vršili te službe, pa so brez dela. ■ Ne gre le za težaška dela, ampak'tudi za zaposlitve v tovar-nak in pisarnah s povprečnimi zaslužki. Take nezakonite vse-Ijence so odkrili v službi celo pri samem Immigration Service in drugih zveznih agencijah in uradih. UM1RJENEJŠI — Sen. H. Jackson je v pogledu trgovine v ZSSR nekaj popustljivejši, odkar je objavil uradno svojo kandidaturo za demokratskega predsedniškega kandidata prihodnje leto. ------o------ iadrfif M mi skleni! vojaške pgpdbn i lM MADRID, šp. — Včeraj so se začeli znova razgovori o pogodbi ZDA s Španijo o ameriških vojaških oporiščih na španskih tleh. Španija bi rada odpovedala letalska oporišča, med tem ko je pripravljena podaljšati dogovor o pomorskem oporišču Rota za ameriške jedrske podmornice, ki operirajo v Sredozemskem morju in v vzhodnem delu srednjega Atlantika. V preteklosti je Španija redno pri razgovorih o obnovi dogovora .zahtevala večjo gospodarsko in vojaško pomoč, zadnjo največ v orožju. Ponovno je Madrid predložil tudi sklenitev posebne vzajemne vojaško-z ZDA, kar pa Wasbingtbnu ni šlo v račun. Španija je: namreč pri socialističnih državah, članicah NATO, še vedno “fašistična diktatura”, ki jo ne marajo. Položaj v Španiji postaja negotov, ko' se je Franco postaral in je očitno, da njegov čas poteka. To je pripravilo Madrid znova do predlaganja vzajemne vojaške pogodbe z ZDA, ki naj bi utrdila španski mednarodni položaj in služila tudi za ohranitev notranjega miru, ki bo po Francovem odhodu prišlo do nujnih sprememb. šesta zaporedna zmaga kr-1 ščanskih demokratov pri i deželnih volitvah, zmago1 jim napovedujejo tudi prihodnje leto pri zveznih volitvah. tu, je dejal včeraj, da naj ZDA pritisnejo v Phnom Penhu in pripravijo Lon Nola k odstopu, nakar naj bi nova prehodna vlada skušala s pogajanji doseči premirje in varnost za begunce pred rdečimi. BONN, ZRN. — Pri pokrajinskih volitvah v deželi Porenje-Ralatinat so krščanski demokrati odločno zmagali, saj so dobili skoraj 54'/o in svoje položaje o-krepili, med tem kp so socialisti in njihovi zavezniki v zvezni vladi — svobodni demokrati izgubili del svojih nekdanjih glasov. V novem deželnem zboru imajo krščanski demokrati 55 poslancev, socialisti 40, svobodni demokrati pa 5. Komunisti in nacionalisti niso dobili niti 1% vseh glasov in zato tudi nimajo nobenega zastopstva v deželnem zboru. V zadnjih 14 mesecih je to šesta zmaga krščanskih demokratov pri deželnih volitvah. Očitno je, da socialisti izgubljajo in opazovalci političnega razvoja napovedujejo, da bodo pri zveznih volitvah prihodnje leto zmagali krščanski demokrati in prevzeli znova vlado Zvezne republike Nemčije. Dolgove plačujejo NEW YORK, N.Y. — Že tret-' ji mesec zapored so se dolgovi potrošnikov zmanjšali. V preteklem januarju so se zmanjšali za 583 milijonov, kar kaže očitno, da so ljudje odločeni poravnati čim več dolgov, predno se bodo lotili novih nakupov. Negotovost zaposlitve je priklicala povsod na. površje previdnost. Prenekateri se spominjajo, kako je bilo pred leti, ko so v času gospodarske stiske ljudje izgubljali ne le pohištvo, avtomobile in razne naprave, ampak tudi svoje domove, ko niso mogli redno plačevati zapadlih posojil. \ Cene surovin delno nižje NEW YORK, N.Y. — Cene surovin so zaradi gospodarskega zastoja na splošno začele popuščati, vendar se to pri izdelkih doslej še ne pozna z le nekaj izjemami. Letos manjše vloge v naše gospodarstvo WASHINGTON,' D. C. - V prvem četrtletju 1975 računajo, da so nove vloge v naše gospodarstvo za 2.6% pod onimi v zadnjem četrtletju 1974. V novembru so napovedovali, da bodo za 3.2% — porastle. Za celo letošnje leto so napovedovali pred nekaj meseci porast novih vlog na 4.6%, sedaj so te napovedi zmanjšali na 3.3%. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R. Ford je na tiskovni konferenci pretekli teden dejal, da ne bi “bilo prav od te vlade zahtevati od voditelja kake druge vlade njegov odstop”. Istočasno je nakazal, da po njegovem ureditev kambodžanske-ga spora ne zavisi od kake osebe. Sen. Hugh Scott, vodnik republikanske manjšine v Senatu, je prišel do drugega zaključka. Po njegovem mora predsednik Kambodže Lon Nol odstopiti, potem bo šele ustvarjena možnost za pogajanja. Zato je pozval ZDA, naj pritisnejo nanj. da bo odstopil. Sen. Hugh Scott se pri svojem stališču opira na izjavo princa' Norodoma Sihanuka, uradnega vodnika kambodžanske vlade, ki jo rdeči uporniki vsaj navidez priznavajo. Sihanuk je ponovno izjavil, da se z “izdajalcem” Lon Nolom in njegovo “kliko” ne bo razgovarjal. Dejansko so vsi poskusi začeti pogajanja v preteklih letih propadli pi’av zaradi takega stališča Sihanuka.~ Loh Nol je bil namreč nekdaj ožji sodelavec Sihanuka, ki pa se je ob prevrdtu marca 1970 obrnil proti njemu. Sihanuk mu tega ni nikdar pozabil in vstraj-no dela na njegovem uničenju. Predsednik Gerald R. Ford svojega stališča ni spremenil, kot je včeraj povedal njegov tiskovni tajnik Ron Nessen. Ford naj bi bil še vedno mnenja, da ima sedanja vlada v Phnom Penhu 50:50 možnosti vzdržati do junija, ko bo deževna doba onemogočila vse večje vojaške nastope, če bo seveda dobila ameriško pomoč. Ford zato vstraja. pri svojem predlogu in poziva Kongres, nuj to pomoč v obsegu 222 milijonov hitro odobri. V Kongesu je za kaj takega malo izgledov. Danes bodo o tem razpravljali demokratski kongresniki na svojem posebnem sestanku, če bo na tem pomoč Kambodži odklonjene1, z veliko večino, potem je rega pododbor predlog o pomoči obravnava. Tudi vodnik republikanskih senatorjev, Hugh Scott se je obrnil proti vladi Lon Nola, kot je razvidno iz njegove zahteve, naj predsednik Kambodže odstopL * Predsednik Ford je svaril pred množično tragedijo, če bodo rdeči zaradi odklonitve dodatne pomoči vladi v Phnom Penhu zavzeli glavno mesto Kambodže. Predvidel je strašno nasilje zmagovalcev nad premaganimi in nad stotisoči begunci, ki so poiskali zatočišče v glavnem mestu, od koder pa sedaj ne morejo nikamor, ker je sovražnik mesto obkolil in odrezal vsem možnost umika. V Kongresu v Washing-tonu se nasprotniki predsednikovega predloga za dodatno pomoč Iz Clevelanda in okolice { Seja—- Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer sejo v navadnih prostorih. Seja in filmska predstava— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje ima v četrtek, 13. marca, ob dveh popoldne redno mesečno sejo v SDD na Waterloo Road. Na seji bodo na razpolago, vstopnice za večerjo in ples, predvajali pa bodo tudi filme. Federacija slovenskih narodnih domov vabi— Federacija slovenskih narodnih domov vabi prihodnjo nedeljo, 16. marca v Slovenski narodni dom, na St. Clair Avenue, kjer bosta počaščena “mož” in “žena” leta. Za “moža leta” je bil izbran L. Fink, za “ženo leta” pa znana rojakinja ga. Cilka Valenčič-Dolgan. Začetek ob štirih popoldne. Pomiloščen ubijalec kriv umora— Drugič v svojih 24 letih je bil Kambodži' tolažijo z upanjem, da bo prehodna vlada imela mož- včeraj" Joel Betts preje s 10202 Wilbur Ave. SE obsojen včeraj nasilnega končanja življenja. nost skleniti z rdečimi premirje in rešiti begunce v Phnom Penhu pred maščevanjem in nasiljem zmagovalcev. Komunistični zmagovalci v preteklosti niso nikjer pokazali kakega usmiljenja in umirjenosti, čemu bi ga prav v Kambodži? -----o----- Filipinske čete v boju z upornimi muslimani MANILA, Filip. — Vlada je poslala močne vojaške enote proti upornim muslimanom na otoku Basilian, 500 milj južno od tod. s Upor traja že več let in vlada predsednika Marcosa se že nad dve leti prizadeva brez 'uspeha, : da bi ga strla. . , | Zadnje vesti ! NEW YORK, N.Y. — Večina velikih bank je določila 8% obresti za posojila svojih najboljših strank, pričakujejo, da bodo obresti do konca tega meseca znižane za nadaljnjega pol odstotka na 7.5%. zadevni PHNOM PENH, Kamb. — Rdeči Fordov predlog propadel. Če bo razlika majhna, utegne predsednikov predlog s podporo republikancev v Domu prodreti. Položaj v Senatu je precej slabši kot v Domu. Proti dodatni pomoči vladi v Phnom Penhu se je izjavil vodnik demokratske večine sen. Mike Mansfield, prav tako sen. H. H. Humphrey, kate- URNI ZASLUŽEK DELAVCA V KANADI JE VEČJI KOT V ZDRUŽENIH DRŽAVAH t emenski prerok Oblačno, suho in milo. Naj- 38 ? m^fratura danes okoli F (4 C), jutri toplejše. Prvič se je pretekli december zgodilo, da je povprečni urni zaslužek delavca v tovarnah Kanade presegel povprečni zaslužek delavca v Združenih državah. Pred dve-mi desetletji so bile povprečne plače v Kanadi okoli 25% nižje kot v ZDA, leta 1967 je ameriški tovarniški delavec zaslužil na uro povprečno še 16.4% več kot njegov tovariš v Kanadi, v lansikem decembru pa je zaslužil kanadski delavec povrečno na uro 9 centov ali 2% več kot povprečni tovarniški delavec v Združenih državah. Številke za pretekli december navajajo skupni zaslužek z nadurami in raznimi dodatki za razne delovne zmene. Tovarniški delavec v Kanadi je zaslužil tedaj povprečno na uro $4.73, njegov tovariš v ZDA pa le $4.64. Povprečne urne plače za redne delovne ure so bile v preteklem decembru v ZDA v tovarnah $4.49, za Kanado teh podatkov še ni na razpolago. Kanadski delavci so zaslužili več od ameriških v papirnati, tekstilni, kovinski in gumarski industriji. Andre Raynauld, načelnik Gospodarskega sveta Kanade, je dejal, da je odstranitev razlike v plačah in zaslužkih “zelo pomemben razvoj”, pa dodal, da proučevanje tega vprašanja zahteva veliko časa in dosti primerjave podatkov, teženj in posebnih okoliščin v posameznih industrijskih panogah. Povedal je, da se svet, ki mu načeluje, u-kvarja s tem vprašanjem že dolgo, da pa še vedno nima vseh podatkov in zato študije ni možno zaključiti. Ne izgleda, da bi bil višji zaslužek kanadskega tovarniškega delavca v zvezi s povečanjem njegove produktivnosti, je dejal A. Raynauld, vzrok je morda v drugačni delitvi dohodka. Zaslužek v ZDA vključuje v povprečje 2.8 ur nadurnega dela, eno uro manj kot leta 1973. Za Kanado ni podatkov o nadurnem delu. Ce vzamemo povprečje za celo leto 1974, je bil povprečni umi zaslužek v ZDA $4.40, v Kanadi pa $4.38 ali pol odstotka manj kot v ZDA. Povprečni urni zaslužek je v Kanadi od decembra 1973 do decembra 1974 porastel za 68 centov ali 16.8%, v ZDA pa za 43 centov ali 10.2%. Kanadski unijski predstav- niki sodijo, da je nadzor nad cenami in plačami v ZDA, ki je bil ukinjen v aprilu 1974, odgovoren za zaostanek ameriških urnih delavskih plač za kanadskimi v preteklem decembru. Malo razliko ne smatrajo za pomembno in ne vidijo v njej nobene nevarnosti za težave pri prodaji kanadskih izdelkov. Predsednik Zveze kanadskih tovarnarjev Keith Rap-sey je mnenja, da morda primerjava urnih plač v Kanadi in ZDA ni nujno točna, da pa kaže na težaven položaj v medsebojnem tekmovanju na trgu, ko je treba izdelke prodati. “Bilo bi odlično, če bi bila produktivnost pri nas večja, kot je v ZDA, toda ta je nekaj manjša,” je dej hi Keith Rapsey. uporniki, ki imajo obkoljeno mesto, so včeraj izredno močno obstreljevali letališče, ki predstavlja edino zvezo s svetom. Pri teh napadih je bilo 5 oseb mrtvih in dve letali nekaj poškdovani. Ameriška letala so kljub temu nadaljevala z dovažanjem streliva in hrane. SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamske čete so zasedle po hudem boju ob podpori tankov pokrajinsko glavno mesto Ban Me Thuot na Osrednjem višavju. Rdeča ofenziva se nadaljuje, preplavila je okrožno glavno mesto Due Lap in ogroža še eiio. KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je dejal, da računa v razmerju 4:1 na uspeh sedanjega napora H. Kissingerja za dosego novega delnega sporazuma med Izraelom in Egiptom. ANKARA, Tur. — Henry Kissinger se razgovarja z vodniki Turčije o obnovi razgovorov z Grki o Cipru. Nocoj se bo Kissinger vrnil v Jeruzalem, od tam pa bo jutri letel z izraelskimi predlogi k Sadatu v Egipt. BEIRUT, Lih. — Po tukajšnjih poročilih je Irak začel obsežno ofenzivo proti Kurdom, katerim je Iran po svojem sporazumu z Irakom pretekli teden ustavil vso podporo. Betts in dva druga so bili od □krajne porote spoznani krivim ropa in umora 62! let starega zlatarja j n draguljarja Erwina Biedermana 17. oktobra lani na University Heights. Elektrika ga je ubila— , V nedeljo zjutraj so našli v stri mestni elektrarni truplo 16 let starega Charlesa R. Rambo s 4712 Fenwick Avenue, SW, ki ga je prejšnji dan ubila elektrika, ko je segel po električni žici s tokom. Oblasti so prijele čuvaja, ki je priznal, da je fanta pustil v poslopje, kot že večkrat preje, da je kradel tam bakreno žico. Stara elektrarna je z izjemo tretjega nadstropja že dolgo izven obrata. Fant verjetno ni vedel, da je v napeljavah v tretjem nadstropju električni tok. To naj bi zakrivilo njegov smrt. čuvaj, ki je odkril truplo že v soboto zvečer, tega ni takoj sporočil, ampak je policijo obvestil šele nekaj ur kasneje, ko se je vrnil domov, da je videl nekega fanta v poslopju. Truplo je bilo odkrito šele, ko se je čuvaj vrnil v elektrarno in ga “poiskal” skupaj s čuvajem, ki je po njem prevzel čuvanje. infarktika krije sia balone sodov olja HONOLULU, Hav. — Mornariški kap. Eugene Van Reeth, poveljnik mornariških podpornih sil pri raziskavah Antarktike, je dejal tu, da so geologi, ki raziskujejo Antarktiko, prišli do zaključka, da so na kontinentalni plošči ob Marie Byrd Land ležišča olja, ki utegnejo obsegati do 45 bilijonov sodov olja. Kapitan Van Reeth je poudaril, da so co cenitve, nekaj, o ! čemer moremo le ugibati, ker dejansko še ni prišlo do nobene-I ga neposrednega raziskavanja Geologi so na podlagi sestave plasti kontinentalne plošče prišli do zaključka, da je tam verjetno olje, vse drugo so ugibanja. Poleg olja naj bi skrivala Antarktika po sodbi geologov, ki jo raziskujejo, tudi ležišča bakra, niklja in železa. V okviru pogodbe o Antarktiki, ki jo je sklenilo 30 držay leta 1961, ima vsaka država, podjetja in posameznik pravico izkoriščati r u d n a bogastva te zemljine in njenih obalnih voda, če ima le sredstva za to. ! AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 11, 1975 hMErnšm Bommm /VjVt * 1/n<> -%1 6117 St Clair At«. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 441«! National end International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week ot July Managing Editor: Mary Debevec. NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year, $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 40 Tuesday, March 11, 1975 Odkrita ideološka konfrontacija z marksizmom na univerzi v Ljubljani Titova odločnost in napor 'njega in njegovih najožjih za obnovo enotne linije, discipline, edinosti in notranje trdnosti Zveze komunistov v Jugoslaviji, vzroki in težave teh naporov' so dosti jasno obrazloženi v obsežnem tolmačenju in dopolnilu poročila komisije predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov za Slovenijo, objavljenem v ljubljanskem listu “Delo” 15. februarja. Da bi omogočili boljše poznavanje sedanjega političnega položaja v Sloveniji vsem, ki se za to zanimajo, prinašamo ta sestavek našim či-tateljem v celoti. Sestavek je napisal Primož Žagar. Prav v zadnjem času so se stvari na šoli razvile ugodno; večina komunistov se je naposled pozitivno opredelila do glavnine rešitev, ki jih je predlagala komisija oziroma za uresničitev stališč in sklepov 29. seje CK ZKS. Na šoli obstajajo dobri in predani kadri, ki bodo lahko ob svežih močeh in ob večji podpori in tovariški pomoči mestne konference ZKS in univerzitetne konference ZKS uresničili revolucionarni na marksizmu temelječi študijski in raziskovalni program. FSPN se ta čas tako zopet spreminja v pred toliko leti načrtovani center za študij, raziskovanje in razvijanje marksistične misli in za proučevanje socializma ter teorije in prakse samoupravljanja. Ob tem pa velja povedati, da se v svojem dosedanjem razvoju šola ni razvijala samo v odklon, ki ga moramo ta čas zdraviti vsi. Zabeležila je tudi pomembne rezultate pri svojem razvoju. Svojo dejavnost je razširila na študij sociologije in novinarstva. Vključila se je v univerzo. Pomembno je prispevala k razvoju že u-veljavljenih in novih družboslovnih disciplin, k razvoju novih študijskih usmeritev. Dosegla je lepe rezultate na področju raziskovalnega dela, pri čemer ji gre posebej šteti v dobro razvijanje raziskovalnih centrov. Zagotovila je kontinuirano rast pedagoških in znanstvenih delavcev. Postala je organizator družboslovnega izobraževanja na nedružbc-slovnih fakultetah in drugod; Vse te in druge napredne procese velja sedaj še naprej podpirati in spodbujati, $aj naravno vodijo visoko šolo v smeri družbenih potreb in ciljev. Obenem s tem pa je potrebno dokončno razčistiti z vsemi tistimi učitelji in raziskovalci na šoli, ki so vnašali v raziskovalno, izobraževalno in publicistično delovanje teoretično in ideološko zmedo. Gre za nosilce idej, ki so nastajale predvsem v obdobju (in tedaj so bili njihovi nosilci še posebej dejavni), ko smo iskali nadaljnjih poti za naš druž-beno-ekonomski razvoj. Njihovi nauki v samoupravljanju niso videli temeljnega družbeno-ekonomskega odnosa niti metode boja delavskega razreda za osvoboditev človeka, ampak samo udeležbo delavcev v nekaterih upravljalskih funkcijah, predvsem v kontroli; izhajali so očitno iz stališč rahodne buržoazne ideologije participativne demokracije; puščali so vnemar revolucionarno vlogo delavskega razreda, krčili partijo na “velikost” nekakšnega katalizatorja. Nosilci teh idej so objektivno s publističnimi in raziskovalnimi dejanji podpirali tehnokratske tendence, prerokovali so “liberalizacijo, funkcionalizacijo in depolitizacijo slovenske družbe”; s svojim delovanjem in pisanjem so zanikali temeljno marksistično tezo, da mora biti teorija, vštev-ši filozofija, napotilo za revolucionarno akcijo; umetno so ločili med znanostjo, filozofijo ter sploh teorijo in konkretno družbeno prakso; tako so ustvarjali znani umetni prepad med znanostjo in politiko oziroma znanostjo in ideologijo, pri čemer naj bo znanost zvišena nevtralno nadrazred-na, ker se edina sme ukvarjati z resnico oziroma točnostjo. S tem so zanikali dialektično povezanost in součinkovanje med politiko in znanostjo. V takih razmerjih se znanost kaže kot lastnina (in z njo tudi resnica), ki je v zakupu privilegiranega, nad vsako revolucionarno prakso delavskega razreda, ki s svojim delovanjem v materialni proizvodnji in v družbenih odnosih sploh spreminja svet in stvarnost oko-,li sebe, dvignjenega manjšinskega sloja. Ti nazori so eden izmed vidnih izrazov obstoja vseh tistih sil ne le v visokem šolstvu v Sloveniji in v našem vzgoj-no-izobraž,eva!nem procesu, marveč tudi v širšem jugoslovanskem prostoru, katerih skupni imenovalec je protisamo-upravno delovanje. To delovanje se seveda kaže še na mnoge druge načine: materialni proizvodnji, vzemimo, s skupno-lastninskim, podjetniškim delovanjem, v duhovni proizvodnji z elitizmom, z akademsko vzvišenostjo, z avtonomijo duha, ki plava nad vsakdanjimi skrbmi delavskega razreda v varni razdalji nad njimi, da se ne bi umazal in še z drugačnimi težnjami, ki so bile značilnost minulega obdobja in ki smo jih tukaj v. grobem že imenovali. Velja opozoriti, da so ob vseh teh in drugih odklonih, ki se še pojavljajo v naši družbi in so ponekod še trdno zasidrani tudi v nekaterih drugih visokošolskih in sploh vzgoj-uo-izobraževa}nih strukturah, v družboslovju in nedružbo-siovju, na naši univerzi opazni premiki v smeri reformira- nja vzgojno-izobraževalnega procesa. Vidna so zl&sti pri mlajših visokošolskih kadrih prizadevanja, da bi se visokošolske institucije vključevale v združeno, delo, vidno je čedalje izrazitejše uveljavljanje samoupravnih odnosov na podlagi ustave in podobno. (Konec sledi) BESEDA IZ NARODA I Lepo pozdravljam vse, ki se zanimajo za kolono Izpod zvona Sv. Štefana. “Toti Staj ere” 1 IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA M OKOLICE | nasrkati sončnih žarkov po dol CHICAGO, 111. — (XXXIV.): bijo tako hitro. Sicer pa veljajgem zimskem spanju kljub te V letih 1936-39 je okrožje prire-{ Chicago za demokratsko trdnja- mU) dilo več večjih nastopov: liub siovenskih tipskojensev za Hofniss Avemie okrožja CLEVELAND, O. — Narava; se nrebuia, zvončki že cveto; tu- palm bazen se preuujd, x ^ ki J Gradilo ga v sestavi rekreacij- di druge cvetlice so ze pričele, ^rauijo ga v , poganja« in «ejo iz Obi bosta dobila aluminijaste stene Za razvedrilo v Kidričevem V tem kraju gradijo nov ko-v velikosti 50x25 m. v zemlje svoje glavice, željne sei navijajo tudi Kamnici pri Mariboru, v Račah pri Framu, v Št. liju v Slov. goricah. Pripravljali smo tudi o-krožni nastop pri Sv. Trojici v Slov. gor., pa nam ga je druga svetovna vojna preprečila. Leta 1939 je bil v Mariboru tudi Pod-zvezni tabor. Pri povorki skozi mesto nas je dež presneto zmočil. Popoldne pa je bilo lepo in se je telovadni program lepo razvijal. V februarju in marep 1941 smo priredili dve večji o-krožni akademiji v Selnici ob Dravi in pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. To je bilo tik pred Hitlerjevim vpadom v Slovenijo. Na obeh prireditvah sem govoril. Pri Sv. Lenartu so prišli na akademijo tudi Sokoli. V govoru sem povedal: “Bližajo se težki časi. In takrat, ko bo naša Slovenija v nevarnosti, . ne bo več ne Fantovskih odsekov in ne SokoloV, ampak ena sama strnjena slovenska fronta pyoti onemu, ki si hoče lastiti našo zemljo.” Takrat so vstali tudi Sokoli in navdušeno ploskali. V letih 1938-40 so skušali pripadniki nacistov v hribih nad Mariborom za Hitlerjev rojstni dan žgati kresove in risati po zidovih kljukaste križe. Zvedeli smo za to pravočasno. Oboji: člani Fant. odsekov in Sokoli smo se znašli in porazdelili delo. Policija nam je dala vedeti: “Mi za vas ne vemo. Imate proste roke-. ..” Razdelili smo si področja. Niti enkrat se ni posrečilo nacističnim hlapcem, da bi zakurili kres. Patrulje brez luči so švigale skozi mesto in po okolici in pazile, kaj dela nemško “podzemlje”. Menda so jih v Studencih naši krepko premlatili. Enako se je godilo ob slovensko-avstrijski meji: “Št. Ilj, Sv. Ana v Slov. goricah in Marija Snežna. Nemčurji so spoznali, da so pesti naših fantov brez ozira na svetovno prepričanje trde .. . ^ Na naj večjo nesrečo sloven- in bosta končana do kopalne seda se toplomer suče okrog! zone. • ^ Ob otroškem vrtcu gradijo ja- sli za 23 malčkov, s čimer se bo število varstvenih otrok povečalo na 150. 30 stopinj. Narava zahteva svoje! Zadnjič sem omenil, da dobi-j Nekako tako je tudi z nami mo v Chicago odlične goste iz upokojenci, tudi mi smo se že ( _ __________________________ Clevelanda in sicer najbolj zna- naveličali te dolge zime, da želj-i + j- j no slovensko folklorno skupino no gledamo skozi okno, pričaku- slovno leto, obenem se u 1 o Gostovali bodo pod okri- ječ tople pomladi, da si bomo Močijo smernice za novoizvo jeni soncu! odbor, katere je potem ta dol- žan izvesti. Kres. —---------------x--- Ijem podružnice Lige v soboto, | lahko zunaj, na toplem 12. aprila, v svetoštefanski farni pregreli naše vsled zime pre- ^ . dvorani. Za ta veliki kulturni mrle ude in se malo razgibali ob , Na občnem zboru o o c ani dogodek se moramo dobro pri-' vrtnem delu s sejanjem in saje-1 kluba potrdili pravila u a er praviti in napolniti dvorano do njem zelenjave in raznih cveW dopolnilo k pravilom, saj e, zadnjega kotička. Slovenci in lic. Delo na vrtu je najboljša da vsaka organizacija se Slovenke iz Chicaga ter bližnje terapija za nas starejše in poln daljne okolice, mislite že se- maga k našemu zdravju veliko-daj na ta dan. Vsak Slovenec' krat več kot vsi zdravniški pred-naj vabi še druge rojake, da nas piši. bo res velika slovenska družina, i Bliža se čas ponovnih obiskov Bom o tem še večkrat kaj napi-' naše lepe domovine Slovenije. saj | Kot že nekaj let, nabira tudi le- tos Federacija slovenskih upo- Fordova administracija bi rada znižala takse pri velikih kompanijah, ki proizvajajo plin in elektriko. Posebna komisija je ugotovila, da 39 takih velikih firm ni plačevalo zveznega davka v letu -1973. Čikažane bo zanimalo, da Commonwealth Edison Co. bi naj plačala $118,003,-600 dohodninskega davka, plačala pa je le $30 in pol milijona na zveznih in državnih davkih, in še to je naprtila na odjemalce. # Iz Slovenskih goric poročajo o izredno toplem-vremenu. Posejali so že oves, na parobku gozdov, ki so bolj na soncu, so pognali že zvončki, ki pozvanjajo bližajoči se pomladi. In pri nas? Hm, zimo že vedno imamo. * Mar je to napredek? Statistike povedo, da je število porok lansko leto padlo za 2.4 gv. število razporok je porastlo lansko leto za 6.2%. Stalno pada tudi število rojstev. Kam to vodi? A-merika bo postala dežela penzi-jcnistov in ne bo več mladega' prirastka v tovarnah, ki bi plačeval davke ter prispevke za socialno zavarovanje. Ali nas tc skega naroda je v decembru; ne spominja na Grke in Rimlja-1940 nenadoma umrl voditelj slovenstva dr. Anton Korošec. Takrat, ko bi ga najbolj potrebovali. Člani FO Maribor I. so se v krojih in s praporom udeležili njegovega pogreba. V zahvalo, saj je bil on tisti, ki nam je dal 5000 din, da smo lahko o-snovali svojo lastno knjižnico, katero sp nemški kulturniki uničili. (Dalje) Primarne volitve za mestnega župana in občinske svetnike so za nami. Med demokrati so kar štirje tekmovali za župana: župan Daley, obč. svetnik Singer, Ed. Hanrahan in črnski državni senator Nswhouse. Republikan-so ne, ki so živeli v razkošju,,uživanju in v njem poginili... * Človek ima tri pota, da pametno ravna: najprej razmišljanje to je najplemenitejše; drugič, posnemanje, to je najlažje; tretjič, preizkušnja, to je najgren-kejše. (DP) * Domača naloga. — V šoli so dobili nalogo, da napravijo spis o kravi. Janezek jo je takole 0-pisal: Naši kravi je ime Liska. Daje nam mleko. Ima pa itudi svoje muhe. Ko jo moram pasti, mi rada zbezlja v sosedovo repo ali zelje. Takrat ni izbirčna. Krava je domača žival. Ima šti- ci so postavili svojega kandida-1 ri noge, med nogami pa štiri seta, obč. svetnika Hoellena. Daily ske, iz katerih teče mleko, če News in Sun Time sta podprla Singerja, Chicago Tribune pa nobenega. Tudi radio in televizija nista bila naklonjena županu Dalevju. In vendar je ta zmagal v takšnem razmerju, ka-koršnega menda ni pričako- mama potegne-zanje. Jaz in naša mucka imava mleko zelo rada. Na sprednjem koncu ima glavo, v glavi oči in jezik. Govoriti pa ne zna, le muuu zna povedati. Na vrhu glave pa rogove, s katerimi bode. Na zad- val. Daley je odnesel 57.9%! gla-1 njem koncu ima dolg rep, s ka-sov, Singer 29.21% , Newhouse terim otepa muhe. Naš oče pra-7.8^N, Hanrahan je bil zadnji z j vi, da otepa z repom kakor sosedova Mica z jezikom. Tega pa 4-97%. Republikanski kandidat je izgubil pri teh volitvah še mandat občinskega svetnika in sedaj razmišlja, ali mu sploh kaže iti v že naprej izgubljeno bitko proti Dalevju, kateri je bil izvoljen že za 6. termin. .Sedaj so republikanci v mestnem svetu brez zastopnika. Tudi to je menda še vedno odziv na Wa-tegate škandal. Ljudje ne poza- še nisem videl, čeprav vem, da rada raznaša pošte po hišah. Tako trdi tudi naša mama. * V postu smo. Mislimo radi v tej debi tudi na to, kako bi zadostili za svoje napake, ki jih delamo vsak dan tudi do bližnjega. Radi pozabljamo, da je tudi on človek. kojencev med svojim članstvom, sorodniki in prijatelji tiste, kateri imajo namen obiskati domovino. Povejte vašemu potnemu zastopniku, da potujete s Klubi slovenskih upokojencev. Vas to ne stane nič, klub in Federacija bosta pa le prejela par dolarjev za svoje blagajne. Vse zadevne informacije dobite pri odbornikih Federacije ali pa odbornikih posameznih klubov. O-bilo zabave v lepi Sloveniji! Naš klub za Holmes Avenue okrožje priredi svojo letno veselico z okusno večerjo na Belo nedeljo, 6. aprila. To ne bo navadna večerja, pač, pa pravi banket, j kot ga znajo pripraviti samo naše slovenske kuharice, katerim na tem področju ni na svetu para. Preskrbeli smo si tuli dober orkester za igranje vsem tistim, katere “srbijo” pete. Vsak tudi že ve, da ne bo treba nobenemu našemu posetniku iti žejen domov. Cena vstopnicam je $4. Vsi tisti, kateri želite priti samo za ples, boste pa za to odšteli samo en dolar. Čas za nakup vstopnic je do 1. aprila. Požurite se, ker je število teh 0-mejeno! Na mesečni seji februarja smo po seji slavili 50-letnico ali zlato poroko našega ustanovnega člana Louisa Jerkiča in njegove soproge Mary ter 60-letnico poroke člana Franka Kocina in njegove žene. Kot ponavadi v takih slučajih smo vse to proslavili z brezplačnim, prigrizkom in pijačo in z veliko “torto”, katero kupi klub vedno ob enakih slučajih. Našim slavljencem želim še mnogo veselih in zdravih let v njihovem zakonskem življenju. Da se nam življenjska doba daljša, je razvidno iz tega, da od 170 članov, ki jih naš klub šteje, imamo že 10 članov, kateri so praznovali zlato poroko. Upajmo, da bo tudi kdo dočakal 75-letnico! Lep pozdrav vsem slovenskim upokojencem in vsem čitateljem slovenskega tiska v Ameriki! . Jožko Jerkič mora ravnati po pravilih, če hoče u-spevati. Eno teh pravil štajerskega kluba je tudi člen 3; ki se glasi: Orag* šfajersfe' rojaki! CLEVELAND, O. — Upravni odbor Štajerskega kluba vljudno vabi vse št ar e j ske rojake, da se udeležij o občnega zbora Štajerskega kluba 16. marca ob 3. uri popoldne v Baragovem domu na 6304 St, Clair A ve. Pridite za gotovo nečlani in tudi člani kluba 100-odstotno; za člane je itak dolžnost, da se u-deležijo občnega zbora, nečlani pa naj pridejo zato, da postanejo člani štajerskega kluba. Občni zbor je vrhovna oblast kluba, na katerem se voli nov poslovni ..odbor za prihodnjo po- Stajerski klub in njegov namen Povezava vseh slovenskih rojakov, kateri so bili rojeni na o-zemlju Štajerske, Prekmurje (Slovenska Krajina) in v delu Koroške, kateri je v današnj: SR Sloveniji, pa žive sedaj v ZDA ali v Kanadi. Isto velja tudi za njih potomce neglede na čas bivanja v novi domovini; samo, da je bil e-den od navedenih rojen na omenjenem ozemlju, to velja tudi za starše in prastarše. Če je same rojen mož ali samo žena na določenem kraju, lahko postaneta oba člana štajerskega kluba. Seveda je vstop v Štajerski klub popolnoma na prostovoljm podlagi, ker je to družaben klub; samostojna' ustanova, katera m pod vplivom političnih ali drugih organizacij. Klub šteje sedaj okroglo 13C družin. Z vašo prisotnostjo na občnem zboru se lahko to šte vilo podvoji. Po občnem zboru vam bo pripravil sedanji odbor veselo zabavo s prigrizkom, katerega bomo zalili tudi z žlahtno kapljico. Pridite za gotovo vsi člani in nečlani — cele družine 16. marca v Baragov dom! N,a svide- nje! Za odbor: Lojze Ferlinc • la dM je prišla DULUTH, Minn. — V decembru 1974 je prišla na obisk k svojim sestram, y Cleveland k Angeli Estok, in v Duluth, Minnesota,. h Kristini Zupančič iz Strug pri Dobrem polju Štefanija Kaplan. Ker se niso videle mnogo let, je svidenje bilo prav lepo. Posebno je Štefi bilo všeč pri nas v Duluthu, ker imamo dosti snega, lep in čist zrak. Zimo imamo prav milo; v Du-luthu sem že 26 let, pa nisem še kaj takega videl. Čeprav imamo dosti snega, je vreme prav lepo in milo. Zima bo odšla in se bomo zopet veselili okoli jezer, ki jih imamo veliko v Minnesoti. 2alost.no je bilo, ker se je Šte-fa zopet cd nas poslovila; dne 3. marca je odšla nazaj,k svoji družini v Struge. Slovo je bile jako žalostno; upamo, da se bomo še videli, če Bog da. Štelo smo vzeli malo naokoli, kolikor je meni čas dopuščal. Pokazali smo ji novo smučišče, ki so ga v decembru odprli in je stalo 6 in pol milijonov. Je res nekaj lepega. Vzeli smo jo tudi v Miller Hill Mali, kjer je nov Shopping Center in je vse prav lepo. Štefi je bilo vse prav všeč, ker ni še nikoli poprej kaj takega videla. Srečno pot, Štefa! Upam, da ne boš nikoli pozabila, kar si videla v naši lepi Ameriki. Jože Zupančič Nadvoz gradijo V Krškem so začeli graditi nadvoz nad železniško progo. V bistvu bo to podaljšek niostu čez Savo. Zgrajen bo na stebrih in se brez večjih nivojskih razlik spustil do glavne ulice na videmski strani. Sedanji dostop na most bodo potem uporabljali le za lokalne dovoze in tovarno celuloze. Za delavsko mladino V Sloveniji so ustanovili poseben sklad za štipendiranje mladih delavcev in delavskih o-trok. Podobni skladi so že ustanovljeni tudi v drugih republikah. Sredstva pritekajo iz solidarnostnih skladov samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Podeljeno je bilo prvih 35 štipendij, med njimi le dvema mladima delavcema. Višje cestnine Z novim letom veljajo v Sloveniji večje cestne pristojbine za osebna in tovorna vozila, zmanjšana pa je cestna pristojbina za traktorje. Takse so se povečale od 50% do 100%) z ozirom na prostornino motorja. Osebna vozila na plin so obdavčena še z dodatnimi 2,000 ND, ker v ceni plina ni vračunan davek za ceste. Središče se spi'eminja Stari ljubljanski center se hitro spreminja. Nekdaj slavne stavbe in gostilne na Titovi cesti se umikajo in dajejo prostor gradnji nove velike Kraigherjeve ploščadi. Obkrožale jo bodo velike trgovske in poslovne hiše. Urejeni bodo podhodi za pešce in druge prometne izboljšave. Dela hitro napredujejo, tako da se nam bo poleti slovenska metropola pokazala že v novi podobi. Trubarjevo delo dal Vatikan Ljubljani Fotokopije Trubarjeve knjige “Cerkovna Ordninga” je vatikanska knjižnica uradno izročila veleposlaništvu SFRJ pri Sv. sedežu v Rimu. Slovenska vlada je ta velik zaklad izročila narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Najlepše urejen grad j Brežiški grad kot muzej je v Sloveniji gotovo naj lepše urejen. Dela, ki so potekala več let, so dala gradu prvotno podobo. Prenovili so stolpe, obnovili fasade, popravili streho. Posebno pozornost vzbujata arkadna hodnika in sončni uri, ki dopolnjujeta baročno arhitekturo. Dva plezalca rešili pod Brano Ko je Mariborčan Ivan Cver-lin plezal 16. februarja v Kam-niških planinah, je pod Brano v “Rumeni zajedi” zagledal dva gornika, viseča na vrveh kakih 30 metrov pod vrhom Brane-Vrnil se je v dolino in takoj ob-stil varnostne organe in dobre pol ure nato je bila reševalna skupina že na poti na pomoč. V steni pod Brano so našli 24 let starega Slavka Cimermana iz Ptuja in 24 let starega Maksa Tropaja iz Budine pri Ptuju. T3 dva sta zatrjevala, da se bosta sama rešila iz kočljivega pol°' žajap pa so ju končno od tam le spravili reševalci. Bila sta le hudo premražena in onemogl3-' pa sta se naglo okrepila, ko sta bila iz stene na trdnih tleh. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Sloveni)* poslušajte v Clevelandu in oW lici Slovensko radijsko uro “Pe' srni in melodije iz lepe Sloven1' je” vsak večer od ponedeljka petka na postaji WXEN-FM nl> 106.5 MC, katero vodita dr. M*' lan in ga. Barbara Pavlovčič. k i SmERIŠlCA DOMOVINA, MARCH 11, 1975 " ............. . im ~ ■ -- ' — Iz slovenskega Toronta Pred 125 in pred 75 leti Letos se zadružni svet spominja dveh obletnic, ki pomenita dva rojstna dneva denarnega zadružinštva. Ustanove tega zadružništva so bile v pomoč človeku, ki se je bil za materialni obstanek; z njihovo pomočjo je niogel napredovati in si izboljšati življenje. Ker tse je materialno ohranjal in dvigal, je postajal tudi boljši človek, svest si svojega dostojanstva. Pred 125 leti je Friderik Raiffeisen začel prvo kreditno zvezo, 50 let pozneje je pa ■Alphonse Desjardins organiziral Prvo tako ustanovo na severno-ameriškem kontinentu v Kvibe-ku. V Združenih državah so dobili prvo Credit Union leta 1909 in sicer ji je pomagal do življenja Filene v New Hampshire. Pri tem mu je pomagal tudi Ka-badčan Desjardins. Danes je sa-1110 v Združenih državah 29,000 teh kreditnih zvez in imajo kakih 33 milijonov članov in 32 bilijonov dolarjev kapitala. Kaj je bila sila spočetja teh u-tanov? Na eni strani težko gospodarsko življenje ljudi, ki so P°d težo zgubljali tudi svoje človeško dostojanstvo. Na drugi so pripeljali slovenski narod pod strani idealizem, ki je hotel po- diktaturo srpa in kladiva, lagati tem ljudem, jih reševati | V Argentini pri zbiranju in gospodarskega propadanja, in. objavljanju dokumentacije o o- kupaciji in revoluciji vneto 'de- Ontariju je 130!6. Število teh je v zadnjih štirih letih padlo za 170, dočim se je članstvo v istem času povečalo za 235,000 novih članov. Te ustanove so svojim članom posodile- $1,340,902.00. Že samo v teh številkah so vidni sadovi idealistov-zadruž-nikov. V teh naložbah, ki so prihranki članov, je čistokrvni kanadski kapital, ki služi samo Kanadi in njenim prebivalcem. Z njim se okoriščajo samo člani; njim ta kapital služi, a oni niso njegovi usužnjenci. P. M. “Dokumenti” V letošnjem letu bo slovenska emigracija praznovala 30-ietnico svojega obstoja. Za to obletnico bo vsak posameznik in vsi skupaj želel osvežiti spomin na 'dni pred 30 leti. 'Emigracij a bo znova kazala na krivce katastrofe, ki je pred 30 leti zadela Slovenijo in narod pod Triglavom. Prav bi bilo, da bi ob tej obletnici dobili knjigo, ki bi u-porabila ves že zbrani materij al — objavljen in neobjavljen —, ki bi dobo vojhe in revolucije zgodovinsko-znanstveno obdelala in pokazala na vse vzroke, ki c) Družinske doklade ($20 po otroku) so podvržene davku. Naši rojaki po praksi podpisanega mnogokrat zaidejo v sledeče napake: Ako imajo na stanovanju sina ali hčerko študenta, ki so deloma zaposleni, običajno pozabijo pravilno kombinirati delno plačilo študenta za stanovanje, kar daje študentu pravico na Ontarijski davčni kredit, odnosno ako je študent še vedno odvisen od staršev (univerza ali podobno), imajo starši po drugi strani pravico na $50 davka prostih in to za vsak mesec, ko študent o-biskuje šolo, ne pa za časa počitnic. RAZNE NOVICE DONA IN PO SVETU Štrajk zveznih delavcev, ki je nadske mednarodne agencije za od preteklega meseca motil pošt-1 razvoj, je na konferenci zastop-ni in letalski, promet ter povzro- j nikov Skupnosti narodov v Lon-čii zastoj pri izvozu žita in vrsto | donu pretekli teden dejal, da bi drugih težav, je bil končan, če- j revne države tropskega področ-tudi ni prišlo do nobenega spo-l ja lahko prehranjevale sebe in razuma o plačah, zaradi katerih! živež še izvažale, če bi uporabi- je 18,600 ročnih delavcev zvezne vlade štrajk začelo. Unija zahteva v novi dvoletni kolektivni pogodbi p o v i š anje plač za najmanj 37%, posredovalni odpor je predložil 25.7%. Zastopniki unije izjavljajo, da bo prišlo do sporazuma v nekaj dneh. Obe strani sta 'odločeni Vse osebe, ki so stare preko|Sip0r rešiti mirnim potom, ko je 65 let, morajo še posebej paziti, ker tudi, ako niso bile zaposlene, dobijo potom vložitve davčne prijave’ preko $300 Ontarijskega davčnega kredita. Peter Urbanc v preteklih tednih napravil več kot dovolj škode in sitnosti. le obstoječe tehnično znanje. * Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je pretekli teden obiskal Zahodno Nemčijo, Italijo in Vatikan. V Nemčiji in Italiji je iskal podporo za svoj načrt tesnejše gospodarske povezave Kanade z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Pri tem je izjavljal, da ni namen tega napora u-smerjen proti Združenim državam, ki so kanadski najboljši prijatelj. Koncem tedna se je Trudeau smučal v severni Italiji na znanih smučiščih,, v ponedeljek pa je odšel na uradni obisk v Veli- iz Lh s tem tudi moralno dvigati. ^°žje, ki so se vrgli v to delo, So leta in leta študirali položaj, iskali rešitve in molili. Sad vse-§a^ tega je bilo denarno zadruž-ništvo, kar mi imenujemo hranilnice in posojilnice. Ljudje naj s* pod vodstvom idealnih' za-‘-Aužnikov sami pomagajo. Sku-PaJ naj hranijo in si tako ustvar-lajo poceni kredit, da ne bodo Postali plen finančnih oderuhov. 2e Raiffeisen je postavil tem Ustanovam tri osnovna pravila, , 80 današnjim razmeram pri- r°jena še vedno v veljavi. Prvo Plavilo pove, komu naj te" kre-^tne zadruge dajejo posojila? j-amo članom! Drugo razloži, v • 5 8ne namene se dajejo poso-a • V pametne, v koristne in PHdobitne! In tretje pravilo: bo^ ^ naik°ljsa garancija, da št° P°sojilo v redu vrnjeno? Po-on značaj člana! “Beseda dana 62 velja.” (t;u esiardins je začel zadružno dzm^6 V proti materij a- ^asi 30 njegove ustanove Se tG Predvsem finančne uslu-sam °da zadružništvo je več, ko 0viPomaganje s posojili, da materij alno opomore. član Zad ki fUzništvo zahteva idealistov, Za ri° ^riPravlleni žrtvovati se in prp5tei ^ ne i:šče-j° svoje časti ističnih T m ne osebnih eg°- pra i. . oristi> temveč so pri- drUPe enp.delati 2 drugimi za mentn ■leZ 2druževalnega ele-držii0 -f1 zadrU;ž’n^tva. Kite, ki luje dr. Filip Žakelj. Začel je iz-1 dajati “Dokumente”. Z njimi ho-j če pomagati resnici do zmage; ■ da bi mogel bodoči zgodovinar j (ko bi ta vsaj že živel!) v luči j resnice in pravice pravilno opisati tisto dobo slovenskega trpljenja, ko je maščevalno divjanje privrelo do vrhunca. Do sedaj so prispeli v Toronto trije “Dokumenti”. Eden od teh nosi naslov: “Revolucija pod Krimom”. Druga dva dokumenta sta nastala iz taboriščnega, arhiva, zato i I! Montreal, kjer se bodo pri hodnje leto vršile, utegne imeti z njimi nad 200 milijonov dolarjev izgube. Fantastične Olimpijske igre in svetovne razstave so v preteklosti privlačevale in privab-' Ijale na milijone, ljudi z vsega sveta, ko so potrošili v kraju iger in razstav na milijone dolarjev. Zato ni čuda, da so se dežele in mesta silovito prizadevale za njihovo organiziranje. Vendar so te slovite svetovne prireditve velikokrat stale več, kot so bile vredne. Leta 1960 je na primer napredku naklonjeni | motrealski župan Jean Drapeau I pridobil Expo ’67 ža svoje me-' sto. Kanadske davkoplačevalce je ta svetovna razstava stala ka-! kih 300 milijonov dolarjev izgu-I be. ’ % Prometni minister Jean Mar-chand je dvignil pravo burjo v parlamentu v Ottawi, ko je pretekli teden nakazal, da je vzrok napadom nanj in na nekatere ^ __ druge člane vlade v njihovi pri- | ko- Britanijo, padnosti francosko govorečemu j * delu Kanade. Izven parlamenta] Letošnje poletje imajo v naje sedanje napade primerjal z črtu odprtje novega rudnika az-onim v šestdesetih letih, ki so besta severno od Timminsa v privedli do političnega padca ii- Ontariu, ki pa moia najprej za-beralnih ministrov Maurice La- dostiti predpisom varnosti pokrajinske vlade. Canadian Johns-Manville Co. Ltd. trdi, da teh! predpisov ni mogoče izpolniti in je zato pretekli teden svoj azbestni rudnik blizu Timminsa zaprla in odpustila 220 delavcev. Novi rudnik pripravlja Asbestos Inc., ki bo zaposlila v njem 175 delavcev, ko ga, bo v juliju odprla. montagne, Guy Favreau in Rene Tremblay. Minister je pozval parlament, naj ne dopusti obnove sumni-. čenj in rasizma, pa dobil od o-pozicije odgovor, da je on sam tisti, ki to obnavlja. * No, ti bahač! Stavim 10 dolarjev, da ne moreš v samokolnici pripeljati nazaj sem to:, kar lahko, jaz peljem do onega drevesa. Drži, tu je 10 dolarjev! Spravi se v samokolnico! * Dennis Hooper, načelnik Ka- v železni industriji. ] Če nov olimpijski stadion ne . , . Nato je Drapeau pridobil 1976 b0 gotov o pravem času, se bo- “Taboriščni arhiv pri&TStfto' in do igre -lahko vršile v manjšem dve knjigi, O eni je bilo že zad-1 “ji zaf ‘ovli Prednika ka- montrealskem stadionu Autosta-njič pisano na tem mestu in smo ! ^ Truedaula’ da to' i «• «» » b» Mednarodni o- zanjo dobili že precej naročil po | pošti. Danes naj omenimo še * drugo knjigo istega naslova, ki ] ima mnogo slik, kakih 300 stra- j ni gradiva, ki opisuje boj Slo-! vencev za svobodo in revolucijo1 in okupacijo po Nemcih in Italijanih, divjanje nacizma in komunizma zlasti na Gorenjskem. Vsaka izmed teh knjig stane $4 in poštnino. do te uspešne in dobičkanosne. iimpijski komite prestavil iz Predsednik sam pa je zagotovil Kanade v kako drugo deželo, kanadske davkoplačevalce, da Trdijo, da jih bo država irah na oni ne bodo nosili teže morebit- Srednjem vzhodu rada sprejela ne izgube 1976 Olimpijskih iger.1 in da že čaka na to. V preteklih dveh letih so se S če se položaj ne bo kmalu znatno izboljšal, bo padla tudi senca ma politično kariero montrealskega župana Jeana Dra- proračiinski stroški 1976 poletnih olimpijskih iger v Montrealu dvignili za 106 odstotkov, na 650 milijonov dolarjev. Organi-; peaura, bodoče olimpijske igre ^ zatorji pa napovedujejo, da bo pa bodo dobile samo tiste deže- cm, on i u ■ • , i skupni čisti dobiček iz vseh vi-’ le, ki so jih zmožne financirati. Ob 30-letn.ci na) bi bilo geslo, rov ^ sam0 slovenske politične emigracije: 4.50 milijonov Naj zmaga resnica nad potvorjeno komunistično zgodovino! K temu bodo pripomogli tudi “Dokumenti”, a je treba, da gredo med ljudi. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2V9 80 čuti, ki P 9 j bli^rvil V^L1? K1 /aznaj° potrebo človečamJ11 ji Znaj° Ustrečl na ^ anvekovoT' da ” ^ Mmm prijava m Isle fill TORONTO, Ont. — Smo ravno v času, ko ima vsak davkoplačevalec dolžnost izpolniti davčno prijavo, in je prav, da pogledamo, kakšne spremembe moramo upoštevati za letošnje leto: a) Davka prosta je letos večja vsota, in sicer $1706 zg posameznega; za ženo, Ju ne dela, $1492 in za otroke $320 ter $568, ako imajo preko 16 let. Ista vsota je ^ davka prosta, ako je poslana o-četu ali materi v stari domovini, pod pogojem, da niso zaposleni in podpore zaradi starosti ali bolezni potrebni. b) Obresti iz kanadskih virov, ^ nPi’- od naših posojilnic, bančne obresti, obresti od obveznic (Canada Saving Bond), od hipotek itd., niso podvržene davku do vsote $1000. komunistični m si- Cm’ Ja Sa v°di samo sila in Peha od ekonomskih ne- „ -ostojanstvo. Za- va, ČG\Pazn°’ da to gibanje uspe-ali3ti ba rodijo taki Ijudje-ide-dasprotju° Je v pravem stemi 07 2ato se se1 poT d° P°razov in množice bar čini11 utaPljajo v vsem. ja. °Veka ponižuje in razkra^ -ZadrUŽništvo v Ka- V njem Staln° naraŠča- Pilonov KanarU 6 Prebivaw nadoanov ali 27% neCft* T- °ntariJU’ ki ima tanjenih ^ Prebivalstva m-l ah 15'6% t&h ustan0Vah'z10"6 nal°Žbe V 684.00 t? naSaj° $P5H-leta Ig,, k° pove statistika iz • vseh Credit Union v Pravijo tudi, da olimpijski stadion s 77,000 sedeži, nazvan “Parachute Dome” (Padalna kupo-' la) ne bo zgotovljen do časa o-, 'tvoritve iger zarali rastoče inflacije in zaradi stavke delavcev Zadnje 1972 Olimpijske igre v Monakovem na Bavarskem so postale velika žaloigra, ko so A-rabci pomorili izraelske atlete-tekmovalce. Na kratko: Olimpijske igre niso več veseli, mirni, dobičikariosni športni festivali, kot so bile to pred desetletji. Zvezna vlada bo prepovedala prodajo izdaj del dveh kanadskih pisateljev, ki sta bili tiskani v ZD/A. in sta sedaj naprodaj v Kanadi po znižanih cenah. Gre za dela P. Bertona in F. Mowata. Njune v Kanadi tiskane knjige istih del so dražje in zato ne gredo v denar. Na področju Velikega Toronta patruljirajo od preteklega tedna policijski avtomobili v nočnih urah s po dvema oboroženima policajema. Policisti sc to že dolgo zahtevali zaradi varnosti, pa je polisijska uprava to odlagala in odlagala, dokler niso zagrozili policisti, da ne bodo šli več na patruljiranje posamič. Voznica: Bojim se, da sem jaz zakrivila nesrečo. > Voznik: . Nesmisel. Kriv sem jaz, laj sem vas videl vsaj tri bloke pred menoj in sem imel dovolj možnosti Zaviti na stransko cesto! * Kanada bo v bodoče omejila svojo pomoč članicam Skupnosti narodov na povečanje pridelka hrane in drugih nujnih življenjskih potrebščin, ne bo pa kot N'I USPEL — Vratar Ken Dryden jm tekmi Montreal-Toronto se je trudil, da bi preprečil gol, pa mu ni uspelo. jo dajala za gradnjo elektrarn in tovarn, katerih cilj je bolj dosega ugleda kot pa resnična nujna in neposredna korist prebivalstva. * Tekom obiska P. E. Trudeau-ja v Bonnu so zastopniki nemškega gospodarstva pokazali precej jasno, da nimajo nobenega veselja vlagati svoja sredstva v Kanado, kjer je v veljavi zakon o nadziranju tujih vlog. * Pretekli teden so prvič televizijske kamere snemale redno delo kanadskega parlamenta. Za poskušnjo so dovolili snemanje zasedanja senatnega odbora za pravne in ustavne zadeve, ko je obravnaval možnosti znižanj a kazni za kajenje marijuane. * Stroški za gradnjo oljevoda SarniarMontreal so bili lani preračunani na 140 milijonov dolarjev, sedaj pa sodijo, da bodo najmanj 185 milijonov. Oljevod s črpalnimi postajami bo predvidoma končan prihodnje leto. * Skupni kanadski narodni produkt lani je dosegel 139.5 bilijonov dolarjev, 17.3% več kot leta 1973 po številkah, ob upoštevanju inflacije, pa le 3.7%. Kanadske devizne in zlate rezerve so bile ob začetku tega meseca 5.9 bilijonov dolarjev, 93 milijonov več kot mesec preje. * Amintore Fanfani, glavni tajnik, stranke italijanskih krščanskih demokratov, je odločno odklonil predlog voditelja komunistične partij e Enrica Berlin-guerja za “zgodovinski kompromis”, v okviru katerega naj bi krščanski demokrati in komunisti sodelovali’v italijanski vladi. Fanfani je proti sprejemu komunistov v italijansko vlado. * proglasili za letos Združeni narodi, ustanovil posebni odsek za obrambo sovjetskih političnih jetnic, ki je v Ottawi preteklo soboto piketiral pred poslaništvom ZSSR. CLEVELAND, O. MALI OGLASI KUPIM dobro ohrapjeno žago-cirkular-ko. Kdor jo prodaja naj kliče po peti uri 486-7955 za dogovor. (11,13,14 mar.) Avto naprodaj 74 Camero naprodaj, v dobrem stanju. Kličite 391-2084. -(44) EUCLID ZIDANA HIŠA za dve družini 6-6, boljša kot nova, delana po naročilu, pet let stara, tri spalnice v vsakem stanovanju, jedilna soba, IV2 kopalnica, predeljena klet. Dvojna priključena garaža. Brez madeža NOVA HIŠA V EUCLIDU od E. 260 St. tri spalnice, z aluminijem obita, iVz kopalnica. Polna klet. Kompletne vdelane (built-ins) in popolno karpeti-rana. Se lahko takoj vselite. GLEN DRIVE Od Route 91 nov z aluminijem obit ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Delana po naročilu, z vgrajenostmi, IV2 kopalnica, karpetirana. Se lahko takoj vselite. LAKE OKRAJ—SPLIT LEVEL Lake Shore Blvd. krasna hiša s tremi spalnicami, rekreacijska-soba, ognjišče na drva, formalna jedilna soba, vse vgrajeno v kuhinji. Zidana odspredaj, dvojna priključena garaža. $45,000. UPm REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (42) Inflacija in druge gospodarske težave so prisilile Japonsko V najem pet sob, kopalnica, furnez, na k omejitvi izvajanja obsežnega-j 6011 Bonna Ave. spodaj. Vpra-petletnega načrta za okrepitev narodnih oboroženih sil. saj te zgoraj ali kličite 881-7122. (42) “Ženske v revolucionarni celici” so sporočile, da so odgovorne za eksplozijo bombe v glavnem sodnem poslopju Vrhovnega sodišča v Karlsruhe. Izvedle so jo v protest odločitvi Vrhovnega sodišča, ki je proglasilo zakon o prekinjanju nosečnosti “na zahtevo” za neveljaven, ker je v ©asprotju z ustavnim določilom o jamčenju življenja. Krasna pogozdena okolica Naprodpj v Euclidu je 6-sobni bungalov, prepleskan, spodaj dnevna soba z odprtim stopniščem, ena spalnica, “den”, kuhinja z obedovalnico, pomivalnih posode, mlevec odpadkov, zgoraj dve strokovno opaženi spalnici, veliko garderobnih omar, klet z rekreacijsko sobo blizu transportacije, šole in cerkve. Cena.35,900. Kličite 951-3351 ali 481-2997. Poskus bega z ladjo Answer, ki se je začel' 23. februarja v Quebec Cityju, je propadel, ko je policija zasedla v ledu zamrz-lo ladjo in prijela njenega kapitana in posadko. Ladjo so prepeljali v Gaspe, Que., kjer bo počakala na konec pravnega spora o lastništvu. Sais žema v ZS1R m dokcz ssji enakosti OTTAWA, Kan. — Preteklo soboto so v Sovjetski zvezi praznovali “Dan žena”, ki naj bi bil nekak dokaz njihove enakosti v družbi in pri delu z moškimi. Tako vsaj trdi sovjetska propaganda, ki pa kot v ostalem tudi v tem pogledu ne odgovarja resnici, je pač propaganda. Pravica do dela je očitna v sovjetski družbi za.vsako žensko tudi pri težkem gradbenem delu in pri pometanju cesta. To je prvo, kar opazi večina tujih obiskovalcev Moskve in drugih mest ŽSSR. Med tem. ni nobene ženske v Politbi Komunistične partije ZSSR in le zelo malo na visokin položajih v državni u-pravi. Istočasno je precejšnje število sovjetskih žena v ječah in koncentracijskih taboriščih. Tja niso bile poslane zaradi svojih lastnih dejanj, ampak naj: večkrat zaradi.delovanja svojih mož. Komitet za obrambo Valentina Moroza je v zvezi z “mednarodnim ženskim letom”, ki so ga ___________ (40) HITRA KUPČIJA hiša z dvema spalnicama in kopalnica od E. 140 St. blizu Lake Shore Blvd. Cena $6500. Samo resni kupci. Kličite Mr. Alden pred 10:30 zjutraj ali po peti uri popoldne. 481-5956. (4°) For rent 3-room suite, newly decorated, 1206 Norwood Rd. Call 842-0072 (40) Euclid V2Duplex, Brick and Aluminum, 5 rooms, basement, needs repairs. — 531-9053. ______________L_______ -(42) Help Wanted Male or Female KUHINJSKA POMOČNICA~ dobi zaposlitev, od- ponedeljka do sobote, v slovenski restavraciji. — Kličite 361-5214. _________________________ (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters avail-able. (j.) HELP WANTED MALE Need reliable man to sweep and clean, office and shop; also do some factory work. Steady work. Company paid benefits. FORMWELL PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. (go south on E. 152 St. to end of street). 41 AMErT'r ♦■•iO.': Cs/-S .O ' MARCH 11, 1975 -^>- 'gooaocascgoocsoisogjaoosMosoooeloooolaoopoeooooooocooos VELIMIR DEŽELIC: KRAGULJ ROMAN IZ 9. STOLETJA Vrhovni sodnik, papež Hadri- ; jan II., je odredil, da škofije For- “Bogu hvala!’* zašepeče papež j in se okrene k škofom: “Ali ste, moz, Gavderih in Arsenij, a j bratje, končali, kar smo vam hkrati z njimi jako učeni knjiž-J zaupali?” ničar Anastazij pregledajo z vso j Škof Formoz odvrne zase, za ljubeznijo slovenske knjige, toda ; Gavderiha, Arsenija in Anasta-pazno. Pregledovanje je konča-1 zija: no. Prišel je dan sodbe. Pred dnevom svetih Treh kraljev v Gospodovem letu 888 se bo končno razsodilo in izrekla obsodba ali odobrenje. Namestnik Kristusov bo vsem akofom, duhovnom, vernikom, Cerkvi in svetu razglasil ali strašni “anatema” ali veseli “blagoslovljen” slovenskemu jeziku. “Gospod, usmili se! Kristus, usmili se! Gospod, usmili se!” Sloveni se niso nič pokazali iz samostana svetega Andreja; a ko so speli zdaj v Lateran po rimskih ulicah, so imeli povešene oči ob vseh hišah, gradbah in spomenikih. Zdelo se jim je nespodobno in prevzetno, da bi se kamorkoli ozirali. Bali so se, da jim ne bi kaka stvar vzela pažnje z ene edine misli in molitve. Nada in dvom sta zibala njihove duše. Zdaj so zadrhteli v neugodju, ko sc pomislili na nelepi sprejem v Benetkah, a zopet so se tolažili s prisrčnostjo v Rimu; a žd jih je zajela tretja misel, da so morda Rimljani pozdravili le kosti svetega Klementa, a ne njih — Slovenov. “Gospod, usmili se! Kristus, usmili se! Gospod, usmili se!” V veliki lateranski dvorani, v avli konsilili, so ostali zadaj na poslednjem mestu. Z zlatih mozaikov po zidu so jih strašile apokaliptične zveri. Sloveni so se spomnili strašnih GotšaJkovih groženj. Šumijanje vode v por-firnem vodometu. sredi dvorane še jim jej zdelo ko tihi jok njihovih sestra in mater. “Gospod, usmili se! Kristus, usmili se! Gospod, usmili se!” ‘Tncipit examinatio!” jekne po dvorani' glas škofa Formoza, ki naznanja začetek spraševanja in presojanja. Cerkveni zbor moli, pojoč: “Sveti Duh, usmili se nas!” Po sredi dvorane se odpre steza, zakaj sleherni se odmakne na levo ali desno, da more naprej Konstantin. Sloveni opazijo v apsidi na sodnem prestolu papeža Hadrijana II. Sivi starček je oblečen čisto v belo, z belim pokrivalom iz kamelovine na glavi; in v tako častitljivega moža .dobe neomajno vero, da vse, kar bo rekel-ali storil, mora biti dobro in pravo. Papež Hadrijan II. začne: j “Konstantin, z vso ljubeznijo! te vprašamo: Ali hočeš pristopiti j pred naš apostolski stol? Ali ‘ nam hočeš na vse pravično in resnično odgovoriti, kar te bomo vprašali? Ali se hočeš prostovoljno podvreči naši sodbi?” Konstantin odgovori jasno in vedro: “Z vsem svojim srcem hočem, her se v vsem strinjam z eno! sveto, katoliško, Kristusovo cerkvijo.” CHICAGO, ILL. PLASTERING & PAINTING A-l at reasonable prices 32 years exp. No job too large or small (312) 568-7590 nih strahov, temveč se jim sprevržejo zlati mozaiki v številne svetniške sije okrog glave svetega očeta. “S trojnim veseljem”, spregovori papež stoje, “sprejmemo slovenske jrnjige. Posvetili jih bomo in vzeli s seboj v cerkev sve- in tri noči. Naj bo jezik sloven ski blagoslovljen v Bogu in v nas in v sveti cerkvi katoliški, j apostolski in Kristusovi!” volk je in nima prostora v ovčji staji.” “Anatema!” “Otroci ljubljeni!” se obrne “Blagoslovi Bog!” zadoni po papež Hadrijan na Slovene, veliki lateranski dvorani. j Toda ker so ti ostali zadaj in “Bogu hvala! Bogu hvala! Bo-! klečali na poslednjem mestu v gu hvala!” bijejo srca Slovenov, | dvorani, stopi papež s prestola te Marije, kjer je zibelka Kristu-j a z usti ne morejo izreči niti in gre do njih, da se je dopolnilo sova. In v cerkev apostolskega | besede v veliki sreči. I po besedi evangeljski: “Povišal prvaka Petra, a odondod v cer- j “A ako bi se kdo drznil”, za-; jih je, ker so se ponižali.” kev učitelja Pavla. Naj se tu ! preti papež, “sramotiti slovenske bere liturgija nad slovenskimi. knjige, naj bo izobčen iz cerkve, knjigami in tudi iz njih tri dni'dokler se ne poboljša; zakaj “Pregledali smo nauke.in knjige Konstantinove, življenje njegovo in vero. Pripravljeni smb, da pričujemo.” Zbor pevcev moli: Vsega zla reši nas, o Gospod! Vsega greha in svoje jeze, skušnjav hudičevih, reši nas, o Gospod! “Konstantin,” nadaljuje papež, “povej nam, ali si se zmerom držal, ko si učil slovenska ljudstva, sklepov cerkvenih zbo-rbv in odlokov svete Stolice?” ‘‘Zmerom!” “Konstantin, reci anatema vsaki hereziji in krivoverju, ki se dviga proti tej sveti cerkvi!” “Ahatema!” “Konstantin, ali veruješ tudi to, da je edini začetnik stare in I nove zaveze Bog, vsemogočni i Gospodar?” “Verujem!” Škof Formoz, Gavderih in Arsenij, a hkrati z njimi učeni knjižničar, tudi pričajo za Konstantina, da v njegovih knjigah, ki so pisane v slovenskem ieži-ku, ni nič, kar ne bi bilo vzeto iz svetega pisma in pravovernih očetov in da ne najdejo niti pičice, ki bi bila postavljena proti kanonom. Starček Hadrijan vzklikne, z mladostnim žarom: “Konstantin, izbrani naš sin v Kristusu, to vero naj ti okrepi Gospod za večno blaženstvo!” “Amen!” potrdijo škofje, duhovniki in ljudstvo. Sloveni pokleknejo in zajočeio od ginjenosti. Cerkveni zbor zapoje: Usliši naše molitve, vsemogočni Bog! Daj, da se s Tvojo popolnostjo izpolni ono, kar bi morala napraviti naša ponižnost! Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, j ki živi s Teboj in kraljuje 'v 'edinosti Svetega Duha zdaj in na vse veke. Amen! Papež Hadrijan II. vstane in po svoji višini preraste vse. . 1 Sloveni gledajo skozi solze in nič več ni na zidih apokaliptič- siafBZiieiiEra ~ JESMIMSraiKllSS ‘A vi otroci ljubljeni, verujte, besede svetega pisma: Da bodo izpričujte svojo vero in slavite hvalili Gospoda vsi jeziki in oz-živega Boga s svojim blagoslov- nanjali veličastna božja dela.. Ijenim jezikom. Naj se izpolnijo (Dalje prihodnjič) V blag spomin OB 17. OBLETNICI ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE august mn mm Preminul je dne 12. marca 1958. Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. žalujoči: MR. in MRS. AUGUST KOLLANDER, Cleveland, O. 11. marca 1975. j > ; ► j. ]► !» j ► I» I! *» j * < ► I > £ Z ] J II ] ► % J ► ; j, | ► Z J ► JI z <* < J JI