M. pffltnia in IlOfiiB llffMTl Cll II JIM) v irstu, v neaeijo 19. februarja 1925. Posamezna številka 21 c nt. Letnik L Tztojfl. frvzemS« JBLJANA - Jugos" ;„/o: ulica sv. Frančiška ufajs uredništvu. Nefrankirana .. — Odgovorni urednik: ^ pl '»sparne Edinost. Naočiim rrafs za mesct ~ «.—, o mesece L t9.50, pol leta L 32.— In ^ Za Inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva h> • _ št Pocaraeane številke v Trstu In okolld po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokosti cm M«m (72 mm.) — Ofiia trgovcev I« obrtnikov mm po 40 cent orartnic«, nhvtte, poslaaic« hi vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiftkega štev. 20, L nadatropfe- — Telefon uredništva In uprav« 11-67, Položai v Jugoslaviji po volitvali O položaju, kakor .je nastal po volitvah v Jugoslaviji, smo te dni na kratko posneli sodbe vrste vplivnih čeških lisrbov. Storili smo to iz važnega razloga: ne le, da je češki narod jugo si o venskem u plemenski sorodnik, ampak je tudi Čeh o slovaška država politična zaveznica jugoslavenske. Že radi teh dveh dejsteiv samih na sebi mora zanimali Jugoslovene, kako sodi češki tisk — različnega političnega opredeljenja — o izidu volitev v Jugoslaviji in o nastalem novem položaju. Je pa še drug poseben razlog za tako zanimanje. V dejstvu, da je čehoslovaška republika prvačica državno-poMiične tvorbe — Malega sporazuma —, je podano jamstvo, da sodbe — tudi če "so si navzkrižne in tu pa tam neugodne — ne izhajajo iz nasprots*tva proti mladi jugoslo-venski državi, marveč iz ljubezni in želje po notranji konsolidaciji v nji. Najprej bi ugotovili mi, da vsi komentarji češkega tiska — tudi tistega, ki sim-.patrzira s politično koncepcijo opozicijo-nalnega bloka — priznavajo indirektno, da je na volitvah vladala svoboda. Iz tega sledi, da je volja volilcev vseh strank in skupin prišla do izraza. To dejstvo je treba podčrtati, ker so volitve ravno: zato prinesle jasnost v toliko, da se more ugibati o nadaljnjem notranjem razvoju političnih razmer v Jugoslaviji. Ko je prišla pod konec meseca julija Dalvidovićeva vlada na krmilo, smo mi v posebnem članku naglašali, da ima radikalna stranka tako' globoke korene ne le v prejšnji kraljevini, ampak tudi v prečanskih krajih, tako velike tradicije, da brez sodelovanja te stranke ni možen noben trajen režim s trdno in solidno podlago. Ves nadaljnji razvoj stvari v trimesečni dobi Da-vidovičeve vladavine, vilade opozicijonal-nega bloka, je v polni meri potrdil ta naš nazor. Posebno in najjasnejše ga je pa potrdil tudi izid volitev. Volilni boj je bil ■srdit, a vojevat se je v znamenju vprašanja: ali vidovidanska ustava, edinstvenost države, ali avtonomija, ki bi segala celo v federalizem, takioi, da bi imeli v državi prav za prav tri države. Najhujše zlo pa je bilo v tem, da je igralo veliko vlogo ludi plemensko nasprotstvo* Pašic-Pribiče.ičeva koalicija, ki je imela v prejšnji skupščini manjšino poslancev, je dobila večino. V tem je tista jasnost, ki so jo prinesle volitve v položaj. Ta izraz volje večine državljanov za državno edinstvo, za vidoivdan-sko ustavo, ki .jo je ustvarila radikalna stranka s Pašičem na čelu, potrja neoporečno našo« gornjo trditev, da ima ta stranka gkibcke korene v prejšnji kraljevini, v precejšnji meri tudi v orečanskih krajih. Sodba češkega tiska — brez razlike, ali se is svojimi simpatijami nagiblje bolj na Pašićevo, alt na Davi do va će vo stran — pa je soglasna v tem, da tudi sedanje volitve — in v tem je njih težka pasivna postavka — niso prinesle rešitve za državo najbolj perečega vprašanja — hrvatskega, da islari boj med Pašičem in Radićem še ni kotnčan! To dejstvo obžaluje ves Češki tisk in z njim vsi, ki želijo Jugoslaviji notranjo konsolidacijo in srečno bodočnost. Glede vprašanja: kdo more rešiti ta spor in dovesti do sporazuma med obema plemenoma jugoslovenskega nahoda pa gredo mnenja čeških listov navzkriž. Dočim menijo eni, da P ašič s svojo politično du-ševnostjo sploh ne more rešiti tega spora, izražajo drugi — na pr. «Narodni Politika« in «Lidove Noviny» — nado, rU Pašič ustreže želji kralja, vrhovnega čuvarja edinstvenosti države, po miru in sporazumu, ter da začne z noivoi politiko, ki bi zadovoljila tudi Hrvatsko. Zlasti «Lidove Noviny» izražajo uverjenje, da se bo vlada v prvi vrsti zanimala za hrvatsko vprašanje. To vprašanje da se mora razčistiti v interesu države in vsega naroda! Pri tem izraža bmski list nado, da novi radičevski poslanci iz vrst inteligence ne bodo slepo sledili vrtoglavi politični koncepciji nepre-računljivega Radića. Če se ta račun češkega lista pokaže opravičen, je upravičena tudi nada, da se polagoma vendar približajo rešitvi srbskot-hrvatskega -sioora, če bo le resnične volje in potrebne izprevidno/sti na obeh straneh. Kraj vse sedanje napetosti ni ni kaka utopija v našem uverjenju, da je možna rešitev, ki bi 'bila koristna za obe strani: za državo in nje tri velike sestavne dele. brez vsake škode, ali nevarnosti m cure država dovoliti koncesije Hrvatski in Sloveniji v avtonomni smeri v kolikor so upravičene v kulturnih, socijalnih in gospodarskih potrebah treh plemen v državi. Povsem soglašamo/ z «Narodno Politiko», ko zahteva, naj pride Pašićeva vlada z dejanji — posebno na gospodarskem in soci-jalnem polju —, ki morejo pomiriti razburkajo 'vtadovje. Na drugi strani pa se mora tudi opozicija odločiti za priznanje potreb države: brezpogojno priznanje edinstvenosti države in nje ustave je neizbežni predpogoj za dosego sporazuma. Najpogubnejša iluzija za vsa tri plemena pa bi bila, če bi resno jemala možnost kake _ amputacije! Jugoslovenska država je mednarodna ustvaritev, da bila je ustvarjena z mednarodnimi pogodbami! Vsaka taka igra bi mogla izzvati mednarodne zaplet-Jjaje, ki bi mogli postati zelo nevarni za vse dele Jugoslavije. Avtonomija more biti zaželjeno sredstvo«, v nobenem slučaju •Pa ne sme postati vrhni cilj nobene j>oli-tične stranke? ne sdbske, ne hrvatske, nc jslovenske. V tem pogledu je napi-sala praška «Tribuna« veleresno svarilo na naslov vseh Jugoelovenov, ki je tem pomembnejše, ker ta list odkrito obsoja Pašićevo politiko in ki pritrja celo koncepciji opozic. bloka, po kateri se hrvatsko vprašanje more rešiti edinole z decentralizacijo in avtonomijo. Govori torej resničen prijatelj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svari jih pred vnanjimi intrigami, sovražnimi Jugoslaviji. Svari -pa jih tudi pred načrti Radića, ki se vdaja vplivom teh zapeljivcev. Svari jih pred mi Silijo na amputacijo! Pomislijo naj kaj bi se potem moglo zgoditi s Hrvatsko in Slovenijo! Zgaditi bi se moglo, česar si ne morejo želeti ne Srbi, ne Hrvati, ne Slovenci! Edino, kar rsi morejo želeti vsi skupaj, bi bilo, da bi — čim se poleže razburjenje —, nastopili pot modre realne politike, razsodno računajoče z danimi resničnostmi. Le po tej polti more priti 9pdi«če in da stvori z rajdikali delovno večino, bo ' r ' torej morala HRSS revidirati svoje sta- lišče in stopiti malo bolj na desno. S tem pa bo dana solidna podlaga za ustvaritev tako potrebnega sporazuma med Hrvati in Srbi. Položaj HRSS je danes bistveno drugačen ko pred volitvami. HRSS je spoznala, da ;e državna oblast silna in da se z glavo ne pride skozi zid. Prorokovanja o 100 mandatih, ki da jih bo priborila HRSS, so se izkazala kot sanje in HRSS mora računati z realnimi razmerami. Na drugi strani pa morajo spoznati tudi radikali, da je HRSS faktor, katerega se ne more prezirati. HRSS je še vedno predlsla-viteljica Hrvatov in ker ne gre, da bi Hrvati bili večno v opoziciji proti vladi, je treba skleniti z njimi sporazum. In danes ga sklenejo radikali neprimerno Nemško-francoska trgovinska pogajanja prekinjenn PARIZ, 14. Nenatko-francoska trgovinska pogajanja so bila prekinjena, ker pričakuje nemška delegacija na svoje predloge odgovor francoske , vlade. Dobro poučeni francoski krogi menijo, da fco!i .. , , , , f , tj.- • težko prišlo do sporazuma med nemško in ^'V*®1 U.ns'U,? ^Jf v^aka' v Pre'3n" a _ * c-lr l i rv * -r-^ i mrv» t rr* /v , , I . ' - « ' « I _ A I. > . .. _ _I I __ francosko deiegacijci, ker pogajanjih nepopustljivi. so Nemci pri Grška poročila o turški mobilizaciji ATENE, 14. Vojaške oblasti grških obmejnih oddelkov so ofeveisti-le vlado, da Turki izpraznjujejo Drinopolje in da so vpoklicali pod orožje letnik 1920 - 21 in 1922. Vlada ni dosedaj prejela še nikakih tozadevnih potrdil iz Angore in iz Carigrada. Grški poslanci iz Macedonije pritiskajo na vlado, da nastopi proti Turčiji z največjo odločnostjo. Izgnani patrijarh Konstantan je izjavil solunskim časopisom, da bo Društvo narodov komaj nepristransko rešilo grško-turški spor. Ako bo Društvo narodov rešilo imenovana zadevo v nasprotju z določbami lausanneske pogodbe, 'bo patrijarhov povratek v Carigrad za vednici izključen. Zaplemba švicarskega dnevnika radi napadov na Mussoiinija BERN, 14. Zvezni svet je odredil definitivno zaplembo satiričnega dnevnika «Gift-nudel», ker je napadal italijanskega ministrskega predsednika Musaolinija. Ustanovitev romunskega patrijarhata BUKAREŠT, 14. Senat je odobril zakon za ustanovitev romunskega patrijarhata. Maroški spsnjiii zasedli pijani® Saera ter zajeli celokupno posadko MADRID, 14. Uradno poročilo o maroških operacijah pravir Vsled izdajstva doimačfrro»v so uporniki zasedli v odseku Larache postojanko Saara ter deloma, zajeli, deloma pobili posadko. Španske čete so po dolgih bojih zopet zavojevale izgubljene postojanke. Uporniki se pripravljajo na vsej črti na srdite napade. Naše čete v zapadnem odseku se nahajajo v pripremi skupščini so imeli radikali le nekaj nad sto poslancev in bili iso slabši od opozicijonal-nega bloka. Danes so radikali sami močnejši k-ot ves opozicijonalni blok in zato ni nevarnosti, da -bi morali prekomerno popustiti. Z zmago Narodnega bloka ideja sporazuma nikakor ni pokopana, temveč posledica te zmage je ravno ta, da bo čehoslovaška komunistična stranka. Značilno je, nadaljujejo listi, da so v trenutku spopada komunističnih demonstrantov in policije z/bežali vsi komunistični poslanci in tajniki, vsted česar ni bil tekom demonstracij noben komunistični funkcijonar aretiran. Listi pozivajo vlado, da »nastopi z -magogiji komunistične strauke, ki je izdala ponovne prog'ase na delavstvo, da priredi de monstracije proti draginji. Bolgarski profesor in novinar ustreljen no javni ulici Morilci so baje komunisti SOFIJA, 14. Poslanec vladne stranke in ravnatelj lista «Slovo» profesor Nikola Mile v je bil včeraj zvečer ustreljen na javni ulici od treh neznancev, ki so po iz vršenem umoru zbežali v neznano smer. Policija jih dosedaj še ni iztaknila. Listi 'domnevajo, da so morilci pristaši komunistične stranke, ker je profesor Milev vodil neizprosno borbo proti boljševizmu. Starten orkan no Angleškem Borba parnikov z morskimi valovi — Velikanska Skoda tut poslopjih in prometnih zvezah LONDON, 14. Orkan, ki je izbruhnil vče-razdaja nadalje z največjo bes-nostjo. Od vseh strani prihajajo poročila, da je orkan povzročil velikanskb škodo. Prevoz po mapu je zelo otežkočen. Pred doverskim prtstamščem se bori več par- - , .. . - - n,,kov z m^akiim valovi ter ne raoreio »ri- «Timesov» urednik svoja razsnotnvanja —f pluti v pristanišče. i . . ,----- sijajnega. V resnici resen pc- v ko bo prišel se- ,afskt>-franc0i'ki začasni dogovor tično podprt^'. SiSSSfC ~ za izselieništvo j konusar^ata za lzseijemstvo — da ostane Italijan vedo« Italijan, pa naj gre kamorkoli,. Radi tega se bo Itali,a z vsemi svojbni silami bonla proti raznarodovanju Italijanov v Tuniziji. Napram Turčiji vodi Italija politiko prijateljstva in sloni na prepričanju, da bo tok, ki želi poslovnih zvez z Zapadom, zmagai proti struji, ki hoče izolacijo Turčije. Gotovo »sa hoče Italija bolj iz trgovinskih, nego iz političnih oezirtov ohraniti Dode-kanez. Otoki morejo pač služiti za oporišča v italijanski trgovini z Anatolijo. c Kar se pa Rusije tiče — zaključuje Pismo iz Jugoslavije Volilni boj je dobojevan in vsa j a vnosi, se je .oddahnila, da ga je konec. Zakaj počenjal je že zavzemati nad vse nerazvese-ljive dimenzije, ker je pač predolgo trajal. Tri mesece se je zgoščevalo ozračje, tri mesece se je stopnjeval boj med strankami, ni čuda, da je končno tudi nasilje prišlo do eksplozij in da je biloi tudi več žrtev. Na vsak način traja pri nas volilni boj predolgo. Določba, da se morajo vršiti vo lit ve najkasneje v treh mesecih po raz pustu skupščine, ni dobra in tudi ni potrebna. Ker so pri nas volilni imeniki vedno gatovi, skrinjice in kroglice so enako vedno na razpolago in tudi naše stranke so si vedno tako rctiba!jševiški pcjav, tedaj moramo strmeti iiad neverjetnim razvojem fašistovske duševnosti. Vsem je še vi spominu, kake1 so fašisti ob času boljševičke ofenzive venomer poudarjali, da je vsaka internacicmala strup za narod. Na svetu je že tako, da mora vsakdo zase skrbeli in se boriti proti ostalim, če si hoče ohraniti mesto pri soln-cu, kakor se cibičavajo izraževati fašistov-ski veljaki. Pred nastop cm fašizma da je bila Italija brez prestiža, brez moči v zunanjem svetu, ki je z ene strani rad videl, če se je Ky'ijansko ljudstvo opajalo jhb praznih penah boljševizma. Kakor je internacionalni boljševizem slabil pcizicijo Italije v Evropi, tako jo je slabil tudi internacionalni kapital. Tudi proti temu bi se imel fašizem 'boriti ter tako uničiti enkrat za vselej prg.ibne vplive katerihkoli internacionalnih idej. V zadnjem času se je fašizem vrgel še na neko internacionalni namreč na mednarodno framasonsko organizacijo. Ta inter- specifično italijanski pojav. In če hočemo, je bil recimo fašizem prvotno obrambni jez, za katerim se je skrilo italijansko meščanstvo in italijanski kapital pred ropa-željnim boljševizmom. Mednarodni kapital, ki ima recimo tuidi skupne interese, pa ne potrebuje fašizma v svojo! obrambo. Tudi ne mara izročiti je-robstvo nad seboij ndkakeniu fašizmu. Mednarodna plutokracija ne more videti v fašizmu svojega neobhodno potrebnega "varuha, zakaj živeti boče na svodih lastnih tleh in sama odločevati o usodi kapitalizma. Sicer srno videli, da je zapadna Evropa še vedbo složna v boju proti sovjetski Rusiji, pa naj si bodici na krmilu desne adi se ofbrne pozornost kateregakoli fašizma k zunanji politiki in tedaj mora biti kmaJu konec mednarodne fašistovske idile. Zatorej so vse ^orvorice o fašistovski internacionali le predpustna šala za laihko-verneže, ki se puste begati po takih poročilih. In končno: v vseh evropskih demokracijah se ponavlja zahteva, da mora Rusija opustiti komunistično propagando v inozemstvu, ker je to postopanje protivno mednarodnemu pravu, poi katerem se ne sme tuja država vmeševati v notranje zadeve druge. Fašisti stoje tudi na tem stališču. Kako naj se ne prekrši to načele, ako bi fasisti leve zmerne struje. Fašizem bi utegni! toj 4*esno mislili na tako. internackmalo? Voči- k^Mmn«.'.'- 1_______ 1 »•» i tflori /iAic4im «4». I. — — — *__- - - „ harmonijo kvečjemu skvaritf. Da vidijc. italijanski fašisti tupatam radi, če je tudi »v. kaki drugi deželi na krmilu po duhu njim sorodna struja, je umevno. Toda to «prija.teJjstvo» je le začasno, t % dokter ise mora fašizem doma boriti proti______ ________, opoziciji. Ko pa prenehajo domače skrbi, j čutijo zopet trdni >vr stolčku'. gled dejstvu, da je na zapadu fašizem precej ot>sovražen, bi utegnil vsak tak poskus izzvati resne mednarodne -spore. Že ta ugovor sam je tako tehten. da zadostuje. Zatorej je fašistovska in ter nacionala le predpustna šala chjesfoežev, ki se Oproščenje od šolnine Vedno se spet pojavljajo dvomi in nepravilnosti pri uporabi predpisov, po katerih so nasi dijaki oproščeni šolnin in učnih pristojbin. Zato bo dobro, da se pride enkrat do jasnosti v1 tem vprašanju. Temeljni predpis vsebuje Čl. 3. kr. ukaza cd 11. HI. 1923., št. .563 (v uradnem listu od 29. III. 1923., Št. 74), ki določa: «Tuji dijaki (studenti Vranieri), ki se vpišejo v .javne šole kateregakoli reda in katerikoli stopnje (di qualunque ordine e grado) in v višje učne zavode (Istituti d; istruzione superiore), so oproščeni plačevanja -tateresibodi takse ali nad-takse (tassa o so-pratassa).» Ta kr. ukaz je izdan po zaslišbi ministrskega sveta in na predlog naučnega ministra v sporazumu s finančnim ministrom, ki mu je tudi (v čl. 4.) poverjena naloga, da izvrši potrebne preraembe v proračunu naučnega ministrstva. Kr. ukaz je sopodpisan od predsednika min. sveta in od obeh omenjenih ministrov. Navedeni temeljni predpis se je z edinim čl. kr. ukaza od 30. XII. 1923., št. 2975, (v uradnem listu od 23. I. 1924., št. 19) raztegnil na državljane ncitalijanske narodnosti (cittadini di nazionalita non italiana) ozemelj, 'ki so bila anektirana z zakoni cd kom slovenske šole, ki dobivajo kosilo in ki sicer dobivajo manjši košček kruha. U.a Zora C. je ob svojem rojstnem dnevu poslaJa masti za več kot pol meseca. Lr.a Juhjana F. iz Sv. Lucije je poslala 40 kg jedil: masla, fižola, sladkorja, orehov itd., da s tem praznuje svoj god. Pcmrslrte si veselje naših malčkov! Kako bi se ne z veseljem spominjali svojih dobrotnikov, ki tudi v svojih najveselejših urah zanje skrbim jo in žrtvujejo. Ta nova navada je takol lepa in zadoščenje darovalk tako veliko, da je vredna kar najsplošnejšega posnemanja. Učiteljica, — Nobenega priseljevanja v Ameriko do 39. junija 1925. Glavni komrsarijat za izse-1 ljevanje prejema dan za dnem prošnje in pbma od oseb, ki prosijoi potni list za Združene države Severne Amerike. Prizadetim se daja na znanje, da. ostanejo meje /.druženih držav za priseljence zaprte do 30. junija 1925. Število izseljencev iz Italije je v " smislu tozadevnega ameriškega zakona dopolnjeno in mera tedaj ostati DNEVNE VESTI Politični pregled 26. IX. in 19. XII. 1930., in na italijanske dr- , vsako prizadev anje za izselitev v .Ameriko 73vliinp /r-iilarlint ifali^init n* vklo^i'nS« n. I nrn.-J _____J___ I______f žavljane {cittadini italiani) .prebivajoče v Dalmaciji z Zodrom vred. Ta kr. ukaz je kakor prej navedeni izdan po zaslishi ministrskega sveta in na predlog naučnega ministra v sporazumu s finančnim ministrom ter nosi iste ! poročila o ukrepih vlade proti draftnji, razui t dokler niso bili najglasnejši komunisti iz-1 podpise V Trstu, 13. februarja 1925. | ključeni ovi zbprnico k nacionala pa je seveda mogočna in boj! ponovni razpravi. Vsled tega se pričakuje, proti njej je nekc^iko iežavnejši nego proti \ da bo1 posegel v razpravo senata tudii Mus- fcoljševiški internacionali. In vendar prihajajo glasovi iz fašistov-skih vcdilnih krogov, da je treba fašislov-s-ke ideje razširiti tudi v druge evropske dežele in postaviti temelje za neko fašist' vsko inteinacicnalo. Kako in kaj -si fašisti predstavljajo to fei-teinacionalo, ni še jasno, kakor tudi ni jasno, kaj naj bo smoter take intemacio-nale, če se res ustanovi. Kolikor se da iz dosedanjih poročil sklepad, -bi se začelo z intenzivnejšo propagando inozemskih italijanskih fašiste-. jkih udružen j. Te fašistovske skupine bi tvorile nekako, jedro za ustanovitev mednajrc dnih krožkov s faši-stovskimi idejami. Ko je fašizem prevzel v Italiji vlado, .so si fašistovski prvaki prizadevali, da organizirajo tudi v in iizemsfcv-u živeče Italijane v fašiste vske organizacije. V nekaterih krajih se je zdelo vladajoči stranki peh trebno ustanoviti fašistovisike skupine, da bi paraMzirali delovanje italijanskih komunistov, ki so morali zbežali iz domovine. Ni čuda, da. se je te j med italijanskimi1 fašisti in koimoriisti zanese! tudi v inozemstvo. Na Francoskem so se že večkrat ki*va;vo spopadli in tu Ji atentati so se dogajali in je nekrj uglednih ijiozemskrh italijanskih fa-šiistciv p!ača?o z živ'jenjem svoje stremljenje ujediniti Italijane tudi v inozemstvu pod fašistovskoi zastavo. Fašistovske organizacije v inozemstvu pa so imele še en namen: informirati inozemsko favn os l j- fašizmu tako, kakor sa, ji fašisti želeli, da bi inozemstvo o fašizmu sodilo. Razume se, ca so iskali stike baš z ekstremr'"mi de -ničarji, ker so jkn bili po duhu in metetdah sorodni. Znani s-oi na pr. taki poskusi zfbliževaria na Angieškem. Na Nem'kem so bi i baš H'tTerjevci oni, k« so iskali ; l ke in oporo pri Museolmiju. Toda nače!n'k fašizma je bi! zelo previden-; prvič se sm:tri neirškegr fašizma niso dali združiti s smotri italijanskega fašizma, drugič pa so že z czirom na Francijo morali italijanski fašisti c:Tkloniti zvezo z nemškimi delničarji. Tudi vljudnostno izmenjavanje obiskov med Španijo? in Italijo je imelo združiti italijanske fašiste s pristaši Primo de Rivera, toda bi'o je le nekaj dima, ki se je kmalu razkadil. Tc so bila prvotna še nezavestna otipavanja za morebitno fašktovsko iruternacio-na'o. Vendar pa se se 'vsi ti poskusi raz-blinili v nič. ker je intcrnacionala fašizma nezm'sel. Istctako je obsojen tudi sedaj vSak tak pciskus na neuspeh. Zakaj je ustanovitev fašistovske internacionale nesmisel, je pač očitno. Fašizem je imperialističen. Katerikoli im-peri'aVzem ima za bližnji ali daljnji smoter gospedarsko in politično ekspanzijo na tkodci drugega. Saj so ravno razni impe-rialrzmi dovedii do političnih grupacij v Evrcipi in posledica je bila svetovna vojna. Le vzemimo ta-le primer: Nemški hitleri-janci in nj:'m podobne struje imajo za smnter fmed drugim) osvoboditev vseh Nemcev izpod tujega gospodstva. Semkaj so šteti ne samo poljski, francoski, češki Nemci, ampak tudi oni v Poadižju. Kak.o naj torej italijanski fašizem sklene zvezo z nemška stranko, ki stremi za tem, da odtrga od Italije južno Tirolsko in morda še kaj več? Fašizem ima dalje svojo posebno logiko v manjšinskem vprašanju. Za italijanske manjšine na Malti, v Tunizu itd. zahteva fašizem ugoditev «sakrosanktnih» pravic tamešnjih Italijanov, za nemške manjšine 'v Pcadižju pa zahteva narodno smrt. Kako •naj se torej nemški in italijanski fašisti v tej točki sporazumejo! Ne glede na to, da so tudi nemški fašisti pripravljeni utopiti v žlici vode on»o< peščico lužiških Srbov, ki še živi v Nemčiji. Mi pa dobroi vemo, da je baš manjšinsko vprašanje prvi korak h kateremukoli mednarodnemu sporazumu. Ne bomo zanikali, da ima fašizem svoje občudovalce in posnemovalce skoiraj v vsoh evropskih državah, toda fašizem je ^ . ^ ^italijanske državljane«, namisto da bi te dru- iSemcev, nakar je namestnik ministrskega I ge imenoval bolj dosledno ^državljane itali-jjredsednika nemoteno čHal svoje poro- fanske narodnosti^, ker so vendar italijanski čilo. Po izključitvi k omu »stščnrh poslancev iz zbornice so se vršile pred pio^topjem parlamenta demonstracije večje skupine komunistov. Posredovala je policija. K.a-f kih 20 oseb je bilo pri spopadih več ali! državljani tudi eni prvi. Iz gornjih predpisov izhaja, da morajo naši dijaki za -oproščenje cd plačevanja taks dokazati dvoje: da so (italijanski državljani) Baše Barodhoeti in da so iz prikiopljcite^a ozearlfa. Ker je v tem drugem oziru zakon m . •, , - _ _ - I ----- f—■ I*. * IVI11 Ul a^VIJI Vi.il U man.} ranjenih. — Mt«r»ka. Na Bolgar- manj določen kot za Da'matince, gL>de ka-skem sso> odkrili, kakor se poroča, zaroto terih se zahteva, da so tam prebivajoči {re- rs*«« lf a* w ^ :t ^ -J — ""__1___J ' A___ g *_____m _ J 1J 1*1 __ 1______ . ^ • • * solini sam, ki bo govoril, ako so tozadevna poročila točna, že danes. Po> cfovoru mi*u- sirskega predsednika bi se vršilo glaso- 26 l ^ i, vanje. Ako ,se bodo dogodki razvijali baie^dk^U nekako ravncikar označeno nagJScoi, najele jo čitatelji natančnejše poročilo med brzojavnimi 'viestmi. Te dni je bilo rešeno tudi vprašanje zo-petnega sklicanja dolnje zbornice. Urax$no je biloi naznanjeno, da se sestane poslanska zbcirnica dne 5. marca. Njene raz prave se začnejo velikonočne počitnice. Strankarsko življenje se je torej odigravalo tudi ta teden izven p.rt=Janske zbornice. Med najvažnejše dogodke spada brez dvoma zadnje zasedanje fašistovskega velikega sveta, na katerem je bilo sklenjeno, da se vzpostavi v stranki mesto glavnega tajnika. Zadnji glavni tajnik fašistovske stranke je bil, kakor znano, poslanec Giunta. P>ct njegovem odstopu je bilo to mesto v stranki odpravljeno, a na sedanjem zasedanju velikega fašistovskega sveta pa je bilo, kakor rečeno, zopet častnikov proti sedanji vladi. Aretiranih je sidenti), se drugi pogoj za pravico do opro bile, nad 100 častnikov. Aretacije so v * ' - \ zvezi z uporom v bolgarski armadi, o katerem ismo poročali že v zadnjem pregledu. — Rusija. V Rusiji so baje otdkri'li nekako novo Kalifornija To bi bila jakutska republika v Sibiriji, kfer so prižli na sled bogatim ležiščem zlata. Nova ležišča zlata se razprostirajo ob reki Leni. Dežela, kjer so našli zlato, pa je zelo drvja. Kljuib temu je privabila dragocena ruda že št e vi.bi e naselbine, ki iščejc; na teh ledenih »birskrh fcodo trajale do začetka aprila, ko j ®v<9° ^^ >e VSak - - - hrane v te kraje nemogoče, morajo vzeti zlatokopi s seboj hrane vsaj za poj leta. Ob mejah jakutske repufcltke se je razvilo živahno tihotapstvo z zlatom. Sovjetiska »v^ada ga skuša pobijati z vsemi mogočimi sredstvi, toda njene; prizadevanje ima baje le majhne uspehe. Ifovi dlloktičnl ravnatelj! so islepo ante Alighieri» itd. In to v edinem hrepenenju, da bi se povzdignil na višino — ka'valirstva Peternellijevega kofva. Ta gospod naj nabira svoje lavt>rike med italijanskim učiteljstvom, naše učitelje pa naj pušča na miru, da si obrani vsaj še nekoliko spoštovanja. Za ugled učiieljstva in šole je potrebno pred vsem, da so uči-tejiji značajni in prijatelji' ljudstva. Tako mislimo mi, gospod proveditor! Zato pr-cč s tisto okrožnico med našim poštenim učiteljstvom! se obnovijo pogajanja med Jugoslavijo in Italijo]. Nadaljevanje pogajanj se bo vršilo v Firenzali, kamor je že odjpotovala fugo-slovenskai delegacija. — Čehoslovaška. Povodom otvoritve čeho&lovaške poslanske zbornice so priredili komunisti hrupno obstrukcijo, tako da ni mogel nameslnik Davek na vino vzpostavljen o oblik! naklad Dokladr na drug« alkoholne pijače Tukajšnja kr. finančna intendanca javlja, da bodo uvedene s kr. odlokom, ki se objavlja in ki stopi v veljavoi jutri dne 15. t. m., rsiedeče d oklade na užitnino v prilog države: 1.) vino: 15 lir od hektoditra v ©i>-,; . . - . ... . činah prvega in ctuge^ »xreda: v ctčinah' £> ^^r^zZt venskega jezika?! Z onim svojim pogojem pa priznavajo nadalje, da se ne mori dosegati uspehov, če vrinarica ne pozna jezika otrok. ALi ne velja to isto iudi za ljudsko šolo, posebno pa prve razrede? A ravno iz teh razredov so najprej izgnali naš jezik — jezik otrok! Iz tega dejstva sledi logični zaključek, da upraviteljem našega šolstva ni na tem, da bi šola vršila svojo nalogo, da bi dosegla učne in vzgojne uspehe. Kje je še kaj takega na božjem svetu v kulturnih državah?! Povsod drugod gledajo, da S praktičnimi metodami — in najpraktičnejša je menda pouk v jeziku, ki ga otroci razumejo •— dajajo otrokom čim več znanja, potrebnega za vsakdanje praktično življenj i! S poukom v jeziku, Jd ga otroci ne razumejo, pa še ne dosega ta živ-ljenski cilj, marveč se vzgajajo nevedneži! In slednjič še en zaključek. Će je potrebno za bodočnost mladine, da vrtnarica in učitelj govorita otroku v njegovem jeziku, ali ni istotako potrebno za koristi prebivalstva, da uradnik govori in občuje z njim v jeziku, ki ga oba razumeta. In ta jezik more biti le jezik ljudstva! Tudi to priznanje se da izva- tretjega in četrtega razreda 12 lir. Sorazmerno bodo obdačene tudi: ocet, pijače napravljene iz sadja, mošt, sveže grozdje, suho grozdje, peti jat, jabolkovec, kislica, tropine. — 2.) Fina vina v steklenicah: 30 stotink v vseh občinak. — 3.) Alkohol, žganje, likerji in likerji v sodih: petnajst, trideset, petmtirideset, oziroma šestdeset lir v občinah I. m II. razreda; dvanajst, štiriindvajset, šestintrideset, oziroma esem-inštirideset Kr v ofečmah tretjega in četrtega razreda. — 4.) Alkohol, "žganje in likerji v steklenicah: 60 stotink v vseh občinah. — 5.) Pivo: devet lir od hektolitra v 1 - • _ I. T • TT ______J._ • :_L 1' občinah I. in II. razreda in šest lk v občinah HI. in IV. razreda. Občine lahko naložijo posebne občinske doklade, ki pa ne smejo presegati zneska ene tretjine državne doklade. Teh doklad so proste one množine omenjenih pijač, ki ministrskega predsednika začeti svojega' so bilg že dacirane. Lepa navada Naše ljudstvo širom Julijske Krajine je tudi letos dokazalo, da mu je naša tržaška mladina, ki obiskuje slovensko šok> in otroške vrtce, še vedno pri srcu. Iz najrazličnejših občin smo dobili darov: krompirja, fižola, masti, jabolk, repe, drv itd. Rubrika! o darovih v «Edinasti» jasno priča o do-brosrčnotsti in usmiljenju našega naroda. Danes pa nam je peročati o neki no»vi hvalevredni navadi, ki so jo vpeljale nase gospe in ^gospodične. Svoje godove, rojstne dneve in drug- vesele družinske prilike uporabljajo, da obdarujejo naše otroke. Pravijo, dat jim je v največje zadoščenje misel, da darujejo potrebnim na dan, ko se vrača v njihovo družino kakšna vesela, obletnica. G.a Ana Č^F. je praznovala rojstni _____ dan s tem, da je kupila kruha vsem otro- uri dramatične vaje prea omenjenim dnem brez uspeha. — «Novi Rod >. Izšia jc pela številka Novega Roda». To je edini mladinski lisi, ki izhaja v Italiji. Učiteljska Zveza, ki ga izdaja, ni trgovsko podjetje, zato ne štedi s stroški, da list odgovarja zahtevam. Novi Rod vzdržujejo učitelji, njegov urednik jc učitelj, a so-trudniki so po večini učitelji (Pahor, Ločni-škar, Ribičič, oba Široka, Vouk i. dr.}. Tcliko Zv eza, ki določa vzgojne smernice listu, kakor uredništvo in sotrudniki, posvečajo baš vzgojni strani lista največjo pažnjo. «No vi Rcd» mora nadomeščati naši mladini čitanke, ker živimo v časih, ko se z uradne strani dela na to, da poslane Gentile-jeva reforma pri nas dovršeno dejstvo, t. j. da se slovenski jezik popolnoma prežene iz naših šol. Pričujoča številka prinaša med drugim izvleček iz Dantejeve «Bo£anskc komedije . «Novi Rod> prinaša poleg izvirnih leposlovnih doneskov tudi prevode sl?vnih svetovnih umetnikov (Tolstoja, Dostojevskega i. dr.}. Poleg tega pa objavlja poučna berila iz vseh strok za mladino. Dasiravno ima Novi Rod> precej naročnikov in kupovalccv, vendar ni aktiven, pri manjkijaj pokriva Zveza. Če bi se število naročnikov šc dvignilo, bi bilo mogoče list povečati, ne da bi sc zvj^ala naročnina. Slovenski starši, ki jim je mar, da se naša beseda na tej zemlji ohrani in da fco tudi naša mladina poznala književno slovenščino, naj darujejo svoji dcci « Novi Rod . De V TRSTU Varuh ponesrečenega A. Orla iz Zg. jc na-prošen, da pride ■čim prej -v naš urad. __Tajnik. Društvene vesti — Pevsko društvo «Adrija» v Barkovljah naznanja, da za danes že napovedani konc.rt odpade vsled nepričakovanih zaprek. Vsled tega se priredi danes od 6. ure naprej v istih prostorih zabavni večer, na katerega so vabljeni prijatelji društva. — Danes priredi M. D. O. v društveni dvorani < pri Tirolcu* poslovilni večer v čast odhajajočim tovarišem. Kdor se hoče zabavali med mladino, naj sc gotovo udeleži tega večera. Začetek točno ob 19. uri. — Kolaši! Za danes napovedana vaja odpade. Pr va vaja v torek ob 20. uri za vse gJaso-ve. Tajnik. — Društvo «Prosveta» v Trstu naproša društva in posameznike, ki imajo knjige na posodi iz dramske knjižnice in ^ih ne rabijo, da jih vrnejo našemu uradu. — Na pustni tor^k, 24. t. m., se bo vršila v dvorani DKD pri Sv. Jakobu pustna zabava na korist šentjakobske podružnice Sol. društva v Trstu. Dostojno oble-čenim maskam bo vstop dovoljen. Ker je čisti dobiček namenjen na korist gorimenovasie prepotrebne podružnice, ni dvoma, da bo dvorana do zadnjega kotička zasedena. Začetek ob 8. uri. — Pevski zbor Glasb. Matic«.. V pondeljek, 16. t. m., ob 19. uri sestanek p^vk in pevcev Glasb. Matice v prostorih stare policije pri Sv. Jakobu. Pri tej priliki se bo sprejemalo nove člane. — Kmetijska zadru&a, r. z. z o. z-, v likvi-daciji v Trstu- V pondeljek, dne 16. t. m. ob 14. uri in pol sc vrši seja odbora in nadzorni-§tv,a v pisarni predsednika likvidacijskega odbora, ul. Torre bianca 41, II. — Dnevni red: 1} poročiio o poteku likvidaciji, 2} odobritev računov, 3) čiianie in sklepanje o poročilu sodnega izvedenca o razlogih li-tvidacije zadruge. 4} razno. Dr. Godina. — Ekonomska oskrbo v silnica Sv. Marte (Zveza Marijin dom} priredi v svojih prostorih, v ulici Risorla 3 (za gradom) dne 15., 22. in 24. t, m. pusino veselico. Na sporedu so: L. Tursičeva dramatska bajka .Izgubljeni raj» v 3 dejanjih, 2 pevska zbora in tombola. Začetek točno ob 5. uri. — Načelništvo. — SL akad. fer. društvo -Balkan* bo imelo 7. marca t. 1. svoi družinsko-zabavni večer. — Mlad. društvo «.Zana» - Rojan. Jutri ob 20. uri mandolinistične vaje, v torek ob isti zanimiva revanšna tekma med I. čelo «Zore in II. četo ■. nakazal Šol. društvu L 100. — Tem polom bodi izrečena srčna hvala vsem, ki so na katerisibodi način pripomogli h krasnemu uspehu zabavnega večera". Javna knjižnica v Rojanu. Vsa'ko nedeljo od 10. do 12. ure posluje že dalje časa v prostorih pri * Mariji 4©nghi» javna knjižnica z bogato zb'rko lepih in zanimivih knjig. Lepo število članov priča o uspešnosti njenega poslovanja. CIani pa knjige tudi radi in pridno prebirajo. Dobe se seveda ludi taki, ki knjige črez določeno debo zadržujejo in s lem nemalo ovirajo delo knjižnice. Opozarjajo se vsi taki, da bo .knjižničar primoran, v slučaju, da jih £'oba ne bo spametovala, jili izbrisati iz knjižnice. Opozarjajo se tudi vnovič vsi člani, da v s vrbo kontrole prinesejo vsakokrat izkaznico s seboj. Sprejemajo se še vedno »ovi člani. — Knjižničar. Skupna seja svetoivanskega Nar. doma bo v torek 17. t. m. ob 8.30 zv. Pridite vsi, prav gotovo! — Načelnik. — «Čevjjar» in «Medved > na Opoinah. Danes zvečer ločno ob 18.30 gostuje v dvorani Kette na Opčinah pevsko društvo «Kcntovel> s Šlrukelj-evo «ČevIjar» v treh dejanjih in M. F. Čehova bur* tudi, da s tem pokaže društvu svojo naklonjenost pri 'kritju ogromnih stroškov, ki so v zvezi s predpripravami. Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor. k a M edvcd» v enem dejanju. mešano čelo C. S. Ponziana> in prvo čelo < Adria». Začetek te tekme ob 1. uri popoldne. Nato sledi revansna lekma med prvo čelo društva «Zore» in prvo četo «Adrije». Tekme utegnejo biti jako zanimive, ker nobena teh čet ne mara biti slabejša od druge, V soboto, 21. t. m., se vrši športni zabavni večer v dvo-rw¥T DKD pri Sv. Jakobu. Ker gre čisti dobiček za razširjenje društv. igrišča, upa odbor, da ga bo si. občinstvo vsestransko podpiralo. — Športno udruženje prosi vsa športna društva, klube in odseke, ki so prglasili svoiie člane za tečaj sodnikov, naj jih blagovolujo poslati na skupni sestanek, ki se vrši ,utri, 16. t. m., ob 20. uri pri Sv. Ivsnu Istotako naj pridejo posamezni prigla^enci in oni, ki se m »silijo še vpisati. — S. I. K, - Sv. M. Magdi zmaga «Va1» iz Barkovelj z 2 : 1. V nedeljo, 8 m., se je vršila revanšna tekma med prvo četo S. I. K. in prvo četo «Vala» na igrišču pod Trstenikom. TeKma se je pričela cb 3. pop. V prvem polčasu je imel premoč S. I. K., ker je ime! burjo za zaveznico, ki je zanašala žogo pred vrata ....... «Vala». Izid tekme v prvem po!času je 2 : 0 v korist S. I. K. V drugem .polčasu pa je bilo obratno. Valaši so bili ravno tako vedno pred vrati S. I. K. iz slega vzroka, namreč, ker jim Ker je to prvi slučaj, da gostuje društvo na j ic bui*;a zanašala žego pred vrata. Izid v dru-©pčinah, upamo, da bo si. občinstvo z navdu-! polčasu je 1 : 0 v prid «Va!a-»._ Spločen šenjem prihitelo v čim večjem številu v Kettejevo dvorano. Na svidenje! — Odbor. < POHUJŠANJE» pri Sv. JAKOBU. i sledeči nogometaši na igrišču , ki se je igrala že dvakrat pri nabili dvorani. Igro režira g. Terčič, ki igra tudi glavno ulogo. V ulogi Jacinle nastopi gdčna Stcpančičeva. V ulogi županje gostuje ga Si-lova, ki je znana mojslrinja v izdelavi takih ulog. V novi zasedbi sodeluje tudi g. Gorjup, tudi že čkn bivšega tržaškega gledišča, in drugi. — Tisti, tki se niso še ogledali le imenitne satire, naj ne zamudij.o tc ugodne prilike. Opozarjamo na predstavo predvsem okoliča-»e. — Otrokom vstop ni dovoJien. SPORT Športno udruženje... negativni pojavi udruženja in njega vzroki. V zadnjem času smo priče polemiki, ki se je razvila v Edinosti v športni rubriki med * Športnikom » in g. A. Podbrščekom. Obadva kočeta neoporečno našemu sportu le dobro, sevdonacnn. Športnika > mogoče poznam. G odbrščeka pa poznam osebno, saj je duša »a-šega športnega udejstvovanja 5n temu ni mogoče podl'kat: .kot predsedniku S. U., da se pod njegovim vodstvom S. U. ne zauze-irialo in širilo spcrlno panogo nogometa v šir- 1 št- plasti našega naroda ... da bi kot lako po-stalo S. U. edina in prava instanca našega nogometa in sporta sploh. S. U. se ne more udejstvovati, kakor bi že-} leli in kakor je njega volja, če nima opore j športnih krožkov in društev. S. K. plovejo osamljeno-sami in samostojno . . . čskajo nečesa, kar sami ne vedo, kaj da jim pomaga gmotno in moralno njihovim aspiracijam ter da jih vrže na površje splošnega občudovanja in zanimanja. Ce pomislimo, da so izmed nebrojnih nogometnih krožkov včlanjeni, kakor sem informiran, samo šti.je in lo Adrija, Jadran, Val in ' izd tekme je bil 2 : 1 v korist S. I. K. Društvo Herpelje. Danes ob 3 pop. se vrši na igrišču S. K. «Jadran» v Herpeljah, revanšna tekma med I. četo M. D. O. od Sv. M. Magd. Zg. in I. če*o S. K. «Jadrans. V slučaju grdega vremena tekma odpade. — Revanšna tekma IL čete M. D. O. Sv. M. Magd. Zg. in C. S. «OIvmpia> - Trst. Danes ob 3 pop. se vrši na igrišču C. S. *Olympta» pri Sv. Andreju revanšna tekma med II. čelo M. D. O. in II, četo C. S. «01ympia:>. Igra se ob vsakem vremenu. Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. TRGOVSKI pomočnik, izvežban v manufakturni trgovini, išče primerne službe v mestu sli na deželi. Stok Alojzij, Dutov-Ije 99. 222- um R8PW2 imto snisviieposviJcnc- ŽEiikE upije IMl BISMO Mi livarne nogavice L 2*69 trpežne v vseh barvah . . . pro-vseli Moške nosavke Me ucgavlcs zo ne v barvah . . . iiajf i!fj5e, plesne barve, proz. lmišiinzstf, jako prozorne v vseh barvah . . . svilene, prozor, v vseli barvah, tudi plesne . . mušlinaste, proz. plesne barve m ušlinaste. Šem-niške. naji.vrsta velikanska izbera tudi plesne . . L L 5' 6*90 L 6*36 8*45 8'98 L1285 !9§avi(8 nogavice nogavice Bosavice nogavice Mi nogavice ocgavice trpežne izborna vrsta fantazija, izbrane najfinejši posvilen sukanec . . . . fantazija, fr ane . svilene, fantazija in gladke . . . škotski novost sukanec, Lr mo 12-65 L 2*95 L 5*90 U'50 L 7-86 Zesilie nogavice vidne" v vseh strpnjah barv, tudi plesne . . L D'50 HIŠA, v Skednju št. 679, samostojna, eno-nadstropna (6 prostorov, vrt, sadno drevje, voda), pripravna za obrt ali trgovino, se proda radi bolezni. Cena zmerna. Pojasnila se dobijo istotam samo popoldne. 223 ' n ii m i mi i ______ MiiBLERANA soba se odda gospodu ali go-spodičn. Via Scussa 8, L, desno. 224 Naša nogavica „RECLAME" iz posvi-lenega sukanca v vseh mogočih stopnjah barv........L 6*75 Ptsebne nogavice zadnje novosti v n« r, svili, Chlf f on,vozene in trotteure Iz tržaškega žSvSienla — Žale sten. epilog nesreče v tovarni maščob. - Eden izmed ponesrečenih g^&lcev umrl. Včeraj v prvih jutranjih urah je umrl v mestni bolnišnici po dolgih in strašnih mukah mestni gasilec Rihard Listuzzi. Mož je umrl liot žrtev svojega nevarnega poklica. Kakor smo poročali, je preteklo sredo izbruhnil v tovarni maščob v ul. Ulivetto cgenj; vne'e so se maščobe, ki so se kuhale v valikih kotlih. Listuzzi je bil z dvema tovarišema za SREČO, preteklost in bodočnost pove mant v via della Piela 12, vrata 6. kiro-226 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba; : na željo zdravniška pomoč. Cžne zmerne. Tajnost. Via Madonnina 10, II. 227 PRODA se dobro ohranjena, zaprta kočija (Landauer) s štirimi sedeži. Naslov pri upravništvu. 228 Corso Vitf. Eeh. 1S1., Št. 16. JESOSSSfttl NA PROŠEKU prodam, bodisi skupno ali v posameznih delih, stavbe in zemljišča, takozvani «Pontar», kjer je sedaj Jcoperativa. Drag. Starec, Barkovlje - Viale Regina Elena 151. 225 KNJfGOVODKIN.TA, vešča slovenskega, italijanskega in nekoliko hrvatskega jezika, se sprejme. Franjo Saršon, Matulje. 229 SIK, a ta poslednji radi zamenjave svojega j PosJen pri gašenju, pri tem pa je zadobil hude opekline od silnega plamena, ki je nenadoma bukni! s skladišča. Dočim sta njegova tovariša Gasparutti in Milauz. ki sta ludi hudo opečena. še pri življenju, dasiravno je eden izmed nju, Milauz, še vedno v smrtni nevarnosti, je Listuzzi podlegel} |nevarnim poškodbam; i2w dihnil ie v navzočnosti tovarišev, ki sla ležala v istem oddel&u bolnišnice. Vest o tragičnem koncu nesrečnega gasilca je vzbudila v mestu splošno sočutje, še posebno, ker je pred kakimi 10. leti Listuzzijev bral na podoben način prišei ob življenje. Sinoči je 'bilo truplo Listuzzijevo prepeJ'ano na postajo mestnih gasilcev v ulici Giambat-tista Micolini, kjer je bilo položeno na mrtva imena . . . zakaj? . . . najbrže odstopi . . . najbrže se bo razširil in spopolnil sam? Kako smešna je zahteva S. K. in odsekov, da preje Hočejo videti, kaj jim lahko S. U. nudi! To vsekakor ni resno še man; športno, ker se športniki zdiužujejo in so združeni v veselju in žalosti ... v slabih in dobrih dneh. Dobro naj se zavedajo in naj si zapomnijo vsi, ki hočejo biti pravi športniki, prava športna društva. krožki, ter tudi tisti, ki se oklepajo svojih športnih odsekov, da edino S. U. jih lahko dovede do piave športne višine in športnega udejstvo vanja. "Brez lega je samo hiranje na enim in istem mesiu, dekler se ne podleže smrti... • Polemika se je vedno sukala v v elikem kro-i ški oder v posebni žalno * oprem^eni sobi in gu okoli jedra pravega vzroka negativnega i kjer bo danes javno izpostavljeno. Pogreb Kaj je pravi v zrn s, da se naši i bo vršil jutri ob 10. ur: na stroške občine. v Bcšketu. Vče sta bila name „i. i j s, t i j • .j. . ,niena v mesto na delo, našla v Bošketu ml a skih društev. Ta poslednja so pač edina ovira dega mo~ * ~ u m,a sencu. Neznanec je bil že mrtev; oči- VOZNIK, neoženjen, za prevažanje blaga iz postaje v prodajalno, 10. min. oddaljeno, se sprejme. P'ača po dogovoru. Hrana in prenočišče pri družini. Naslov pri uprav-ništvu. 230 HIŠICA v Kop ru, v sredini mesta, se proda za L 7.000. Pojasnila v via G. Rossini 28, mlekarna. 231 POSESTVO, majhno, s stanovanjem, v bližini Gorice, se da v najem pod jako ugodnimi pogoji. Primerno za upokojenca. Ponudbe pod «Domačija>> na upravništvo. 232 HIŠNE, kuharice, pestunje in drugo osobje se iščejo takoj za hotele, bars v Trstu in zunai. Visoke plače. Predstaviti se v via Machiavelli 24, agencija, Trst. 233 nnnauira rcrziJ'ski sukancc llliydViLc elegantne, škotske in črtane . . . nogavice svilene, fine, fantazija in gladke . . MOŠKE NOGAVICE iz sukanca lan-tazija, Črlane, trpežne, velikanska izbera.........L 650 Posebne plesne nogavice, trotteur in spori, v velikanski Izberi, s:::::: oloaitoi zavod j Gospodarsko društvo pri Sv. M. Magd, . zgornji št. 77 v Trstu za zdravljenje in diagnostiko primarija registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na • E w * v Gorici, Corso Vitt Em. lil. it. 14 Sprejema od 9-12 in od 2-4. uejsivovanja. ;vai je pravi vzro.c, da se nasi l bo vršil jutri ob 10 uri na str< og krogi tako demonstrativno vedejo napram __ Samomor mladega moža v U.? Imamo pac malo sportn.h klubov, raj zjutraj sla dva delavca, ki revec pa športnih odsekov odsekov mladin-'«;' v ' „„ , _ se udejstvovanja nog pre pa brez zamere... da šteje S. U. tako malo defnem^* ^ lCj^hTeTtih na članic. Športni odseki M. D. so z M D. včla- - - ___'i i---- nični .pri Zvezi mladinskih društev. Tu se kri-il^JL^^^'l^«.^.*** * žajo poti dveh naš;h osrednjih Trcha je pomoči., bratske PRODAJALNA zelenjave in jestvin s shrambo, se proda. Via Giovanni Boccaccio 16. 234 organizacij. ležal revolver. Orožniki, ki so se ikm*lu potem podali na lice mesta, so nasii pri neznancu din.ka d'uš* va ,w ' " ^^uTt ^ I osebne"\istirLe?'na"podlagi Lterih je bil Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. — Aretacija pretepača. Kakor smo poročali včeraj, se je delavec Alojzij Žitko spri pred-sinočnjim v starem mestu z nekim tovarišem, " Sam{^ v druŽ' smeri., kakor ZMD. V športnem pogledu še več, ker je edini namen S U. gojiti sport samo sport -n ne preko njega. Mladinska društva se ne morejo že po imenu., da ne govorimo o smereh. ' osredotočiti ravno v sportu, kakor ludi nc S \J. v ku!turno-izobraževalnih ciljih. Da rešimo ta dva kontrasta, je treba takoj-šn;e remedure po receptu «Daj Bogu kar je božjega, a kralju kar je kraljevega«. Cim prej tem bolje. Rešitev bo gotovo v veliko korist Z. M. D. in S. U., ker bosta obe central: svoje članice lažje podpirali in jih dovedli do tiste stopnje, po kateri stremijo vsi člani cnc in druge organizacije. Športni odseki poedinih M. "D. naj se pretvorijo v samostojne S K. in stem povišajo pič'o število članic S. U. P0 tej poti šele se bo S. U, pozitivno udejstvovalo. Začnimo lakoi. dokler je še čas, ker drugače spertni odseki ne bodo v športnem ozjru v bodoče prišli v poštev. lo nam priča pn>alna tekma Š. D. Adrij^ za srebrno kupo, dar urarja g. Povha, katere se lahko udeležijo vsi nogometni odseki raznih druslev. Ko ho pa ori čelo S. U. s sličnimi in prvenstvenimi tekmami — kar je tudi njega naloga bodo prišli v poštev tisti S. K. in S. D., ki so v <$ U včlanjeni. To naj bo v opozorilo vsem, ki ne' vedo kakšne ci lje, naloge in pravice ;majG Športni Savezi — pri nas S. U. — S. U. naj j vsekakor uporabi bližnjo pomlad za prvenstvene tekme. Te mu bodo gotovo utrdile pozicijo in ugled. ki ga ,je v pretepu dvakrat ranil z nožem. Včeraj zjutraj je bil junaik, ki tako rad vihti nožf aretiran. Imenuje se Tomrž Balleslrucci in je star 24 !«ct; rodom pa je iz južne Italiji. Razen d nt ve, s katero je ranil 2itka, so našli pri - em tud, nabaven revolver. Sedaj si mož hladi vro-o južno xri v zaporu. J2t r>okraiIne — Dutovlje. Na dan semn« > . , ., v Dutovljah precej žSno k)! ^ ^ b|l0 tako je bil tudi kramarski ^ ^t* Prignane je bilo 293 glav kon> m precejšnje število prešičev. Cern; kakor navadno. ^ Pustna prireditev. Dne 22. i m priredi tukajšnje pevsko društvo «Venček» veliko pustno prdredit_*v z zabavnim večerom. Program se pravočasno objavi. — Danes vsi v Šforjel Po dolgem prizadevanju se je slednjič posrečlo domačemu Icmet-sko-izobraževalnemu društvu *Štorje» dobiti dovoljenje, da uprizori danes ob 15. uri že tako dolgo naštndirčno Finž^arjevo trodejansko dramo: ^Razvalina življenja*, ki je žeia po vseh naših odrih, kjer se je uprizorila, sij'ajen uspeh. Prepričani smo« da jo bo cenjeno občinstvo obiskalo ne samo radi ifire kot take, amgak BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Tajnost. Via Bosco 10, I. 235 KUHARICA za penzion v Portorose, se išče. Plača dobra. Pojasnila via Bosco 10, I. ._236 TRGOVSKEGA pomočnika specerijske tvrd-ke, zmožnega slovenščine in laščine, sprejme tvrdka Marmolja & Delpin, Gorica. _231 HIŠA v Kozini, pripravna za trgovino, re-sfavracijo, urade, se proda. Informacije daje pisarna odv. Slavika — Trst. 238 i. marca, lokal s 1. aprilom t. J. na razpolago, z velikim vrtom, dvoriščem in stranskim poslopjem se proda pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje AMON, Maribor, Melje 41. iS0 ki se bo vršil v lastnih prostorih v nedeljo, ob 8.30 zjutraj s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in nadzorništva. 4. Odobritev letnih računov. 5. Volitev predsednika in novega odbora. 6. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje ODBOR. NB. V slučaju nesklepčnosti se vrši v zmislu pravit 8 dni kasneje ob isti uri drugi občni zbor, bo sklepčen ob vsakem številu navzočih. (181) G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št, 5 (prej Via Baccllil Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Veiika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega J. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 »prejema noseče. D< BABICA, a*, torizirana, Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 ZOBOTEHNICNI AMBULATORIJ M. BIZJRK sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12 Trst, UIsle XX Settembre 39,1 (prej Acquedotto) Telefon 25-41. 176 Telefon 25-41. ALOJZIJ POVH urar in zlatar Plozza Garifiaidi 2, l. d. Te!. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. 6> HIŠA, pripravna za rokodčlsko obrt, v Ga-brijah št. 9 (Štanjel), se proda po ugodni ceni. p06 | TVKUKA RIHBII i BmO ■ , ustanovljena leta 1392 S izvršuje vsako elektrotehnično delo. Na željo proračuni. Via Hazzini 3. 66 Telefon 6-16 PRIVATNA KLINIKA DR CICERO v POSTOJNI Izvršujejo se vse kirtiršične in notranje operacije Vsa električna zdravljenja ŽARKI X SINGER-fev šivalni stroi, zajamčen 20 let, se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji Acqut*dotto 60. 207 UPOKOJENEC, bivši davčni uradnik, vešč slovenskega, italijanskega, hrvatskega in nemškega jezika, ž zli primerne službe v Trstu ali na deželi. Ponudbe pod *Upokojenec» na upravništvo. 216 SAPE, c4coličanske,, umetna gnojila, semena ravnokar došla. Kmetijsko-trgovsio društvo, via Raffineria 4. 218 AVTO, odprt. prod ništvu. ni ^^ r*Fiat», v popolnem s'anju, se proda po dogovorni ceni. Naslov pri uprav- 220 Inseririlte e „Edinosti" 179 v Via Carducci št. 20 Telefon 42-33 Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah. Vesti z Goriškega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV Te dni je prišel ▼ Gorico na kratek odd/Z vseučiliški profesor t Ljubljani, dr. Franc Veber, genijalni slovenski modroslovec, pre-destiniraai nasi t dni k dr. Metnongn, največjega nemškega misleca za dajeta stožetja. V kratkih letih obstoja slovenskega vseučilišča je povzdignil slovensko naadroslovje na enako višino velikih kulturnih narodov. S svojo vulkansko delavnostjo je naš odlični znanstvenik spravil na slovenski književni trg desetino filozofskik knjig, ki so vzbudile veliko pozornost v vsew kulturnem svetu. — Posrečilo se naa« je pridobiti slavnega znanstvenika, da priredi par strokovnih predavanj v poljubni obliki za soriško ljudstvo. Pričakovati jc* da ne ko goriška javnost strokovno aaobražena ali ne — zamudila ugodne prilike, in se afr bo odrekla velikega užitka, ki ji ga nudi nadvse srečno naldfučje. Natančnejša obvestila še slede. _ Dramatično društvo v Gorici. Ker je gledališka dvorana Trgovskega doma zasedena po vcseticah cel pust, se uprizoritev «Posled- njega moža» mora prenesti, acoravno jc že naštudirana, na ptve dni marca. Radi tega opozarjamo cenjcno občinstvo, da se ne bo tekom februarja igralo, kot je že bilo javljeno. — Iz Gorice, Hipotečni zavod ne izplačuje več predujmov na vojno odškodnino v slučajih, kjer se je priložil konkordat. Izvzeti so slučaji, v katerih je stranka dobila že vsaj en obrok; torej tudi na že podpisane menice in morebiti tudi izvršene vkn^Lzbe ne more stranka dobiti več predujma, ako ni vsaj I. obroka prejela pred 6. febr. t. 1. Fin. ministrstvo smatra take slučaje kot od finančne oblasti same že pričeto poslovanje za končno likvidacijo. Zakaj je hipotečni zavod, ki jc zaslužil od našega prebivalstva mnogo milijonov, prav pri zadnjih likvidacijah tako zaostal, mesto da bi izplačal prizadetim strankam vsaj vse že v sejah določene vsote, v to se ne bomo vtikali. Mislimo pa, da bi popolna razjasnitev položaja marsikateremu še pripomogla do predujma. Vzemimo slučaj: Stranka je pred dvema letoma vložila za Itipotečni zavod prošnjo za predujem. Hipotečni zavod se je po poldrugem letu zmislil. da je vsota, ki bi jo stranka dobila, premalenkosina, ali pa da manjka kaka listina, in pošlje stranki pismo, v katerem zahteva izpopolnitev in priloiitev konkordata. Stranka vse to uredi. Dovolilno pismo se glasi, da dobi stranka prvi obrok proti predidoči vknjižbi v varnost. Tudi to stranka izvrši. Seveda je morala (legalizirati podpis na vknjiž-beno izjavo pri notarju, je morala plačati vse •tozadevne stroške, a je gotova, da dobi predujem, ker je dovolilno pismo že izdano, tudi kolekuje menico, pride po denar, a tega ne dobi, češ, na prošnje, kjer je začela finančna oblast s končno likvidacijo, se ne izplačujejo več .predujmi. Koliko sitnosti, koliko stroškov n koliko poti ima taka stranka! Nekoliko bolj-le pomilovanje potreb našega ljudstva in ne-ioliko manj šikan od strani lupotcčn. zavoda o i temu gotovo opomoglo. Finančna oblast se laproša, da odredi v vseh slučajih, kjer so se ljudje že zadolžili in nestrpno čakajo na pre-du'm, da se z njim rešijo prisilnih vknjižb radi zadolžitve itd., da se mora strankam tudi v naprej nakazati vsaj tolik predujm, da se zavarujejo proti vsem takim gospodarskim ncpri-likarn. Pomisli naj se samo, da sc je stranka morala zadolžiti, da mora plačati razen obresti vse mogoče stroške in da bo morala v premnogih slučajih čakati par 4et, ker finančna oblast kljub naiintenzivnejšemu delu ne bo mogla rešiti vseh spisov v doglednem času. Saetna gnojila: superfosfat, 'kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Bisulifi, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zanaške za steklenice, vehe za sode. Šure za cepljenje trt z žico ter razne druge gospodarske potrebščine. Krompir zgodnji rdeč amerikanski in < AI-bona» istrski izbran za seme sprejme Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria 7. Za sadna drevesca in cepljene trte sprejema naročila. Borsna poroti!«, DEVIZE Amsterdam cd 070. - do 085 Bel' rij a od 12L— do 124. — ; Tari« 12G 75 do 127.75 London od 116.10 do 116.25 ; BTew York od 24 25 do 24.35; Španija oA 342 — do 3+7. ; Švica od 46*.— do 474.— ; Ateno od 3».— do 41.— ; Berlin od 573.—" do 583.— ; Bukarest od 12.S0 do 12.70 ; Praga od 71.75 do 72.25 : Odrska od 0.0333 do 0 03«; Dunaj od •.0340 do 0.0350; Zagieb od 39.5% do 39 30. VALUTA ; Avstrijska krone od 0 03 10 do 0 0350; dinarji od 39.45 do 30.75 ; dolarji od 24.20 do 24..50; novci po 20 frankov od 93.25 do 94.2* funt šter-ling od lIG.- do ll'š2d. Benečijake obveznic« 81.35. Vinogradsko posestvo obstoječe iz 2 in pol orala vinograda, 3 oralov njiv in travnikov, 1 in pol orala gozda, četrt orala sadonosnika, lepe hiši (vile) s 4 sobami, verando, 3 kleti, stiskalnice, hleva za 3 glave živine, vse z opeko krito in v najboljšem stanju; 5 minut od cerkve in šoli, pol ure od velike ceste in 1 uro od železnice oddaljeno. Cena Din, 250.000. Več se izve v r^alitetni pisarni Arzenšek & Comp., Celje, Kralja Petra cesta 22. (Slovenija). 174 Z Zlato* srebro, krone, # | platin, zobovja c g kupuje 1 Zlatarna ALBERT POUHf % Vrsi, Via Ha sini 43 % jm ie llinl •36 Nttiboliii šivalni stroji so RslfeolHi materijal I. R. I. 4M brezplačen pouk v vezenja. Posebni stroji za šiv.mje in verenjc T. 570.—, zaklopili z dvema nredalo;na L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- ncj>ili cenah. Zaloga šivainih strojev in potrebščin 24' Cervelllnu Trst. Uia G. cariiucci 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki 54 MIRGDILMICA RIO FERLIN Sv. Yu Magd. zgornja 2 Bivla. Te!, m prodaja na debelo in drobno. ^ Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepiinih potrebšcia. Najvišje cene plačujem za V LEPO k&m, zBafi Sisic9 dShu?iev, vider, veric, kcžo'i, dvtfih in d9RTa£ih zajcem. v sredi lepega, prometnega trga ob železnici, blizu mesta Celje, se radi izselitve proda. Po- ; sestvo obstoji iz lepe enonadstropne hiše z 8 sobami, pripravna za vsako trgovino, veli.io , gospodarsko poslopie itd. Zraven 2 in pol hekt. ! vrta, sa-donosnika, njiv in travnikov, vse aron- j dirano. — Več se izve v realitetni pisarni Ar- : zenšek Comp., Celje, Kralja Petra c^sta 22. (Slovenija). 173 Sprejemajo se D. WINDSP Trsfc, ViJ Cesare Buiiisii št. li. na d s%r., vrsta 13 pošiljatve po j dejo ladje z motornim pogonom pred vsem za dolge vožnje v poštev. Medtemko » parnik v sebi kurivo le za vožnjo do 6000 milj, prevali lahko motorna ladja do 30000 mil,, ne da bi morala zopet nakladati kuriva. Naravno je tedaj, da so tudi našem m->stu sledili toku časa. Sledrti pa so moTaTe kajti težko bi sicer lahko konkurirate 7drugimi n še težje bi bilo dobiti v sedanjih za industrijo tako kritičnih čas.h zadostnega števila naročnikov običajnih Parnikov. Ladjedelnice bi počivale in brezposelnost bi bila še več\a. Ra*fi tega moramo le z veseljem pozdraviti korak, ki ga ?e napravil L 1921. uStabiihnento Teciico Triestmo*. ko je začel izdelovati Dieselove moton« Za, ^^ Od" danjem uspehu govorijo na>lepse j^evilke. Od 152 motornih ladij skupnih 1,224.322 ton, ki so bile septembra meseca L 1924. v prometai na svetu sploh, jih je odpadalo na trzaćiu «Stabilimento» 16 za skupno 155.600 toti. 10. vanuarja t. 1. pa so splavili v ladjedelnici San Rocco veliko motorno ladjo «lssqtmino», ki je opremljena z največjimi Dieseloviim »troji, ki jih je dosedaj ustvaril .Stabidimento tec- Ladja, ki je bila zgrajena po naročil® Tržaškega Llovda in kateri aledi v kraHkem docela enaka ladja «Viminale», je 450čevl|eT dok-ga in 57 čevljev iiroka ter ima 10000 kosmatih ton (t j 28300 kubičnih metrov prostornine brez odbitka prostornine « le po zunanji obliki se razlikuje ta ladja od parnikov po dejstvu, da ii manjkajo za karakteristični dimniki. Ladjo gonita dva Die-selova motorja, ki oba vsak po 2500 mdici-ranili koniskih sil in ki delujeta na vijačno DAROVI V počastitev spomina pok. Alberta Žnidaršič daruie pevski zbor v II. Bistrici Lit 30.— za «Šolsko društvo*. G. Forc,;sin daroval L 50.— za ubog« otroke slov. zasebne šole. G. Vekoslav Podlogar iz Št. Petra na Krasu L 250.— za božićnico ženske podružnice «ŠoL društva.* Srčna4 hvala! Mesto cvetja na grob blagopokojne neča-kicije oziroma sestrične Gizele Uršič roj. Pi-ščanc, daruje družina Žerjal iz Opčin L 20 Šol. društvu. Denar hrani upravništvo. — Namesto cvetja na grob pok. g. Marija-nicč Kodrič, daruje družina Šturm L 10 za ŠoL društvo. Denar v uredništvu. Mesto cvetja na grob pok. Marijanici Ko-dričevi daruje družina Andreja Sirca L 20 in Jajčič Ivan L 5 vkupno L 25 za Magdalansko podružnico «5oI. društva* (denar hrani «Sol. društvo*.) SEZNAM DAROVALCEV ZA REFEKCIJO ZASEBNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU Matenjaras: Doliš 30 kg krompirja; Debevc 20 kg krompirja in 40 kg repe in korenja, Hro-vatin št. 41 40 kg krompirja; Milharčič št. 1 10 kg krompirja in 8 kg repe; Zetko št. 2 L 20; Čcmač št. 4 20 kg krompirja in 3 kg kolerabe; Vadnal št. 5 35 kg krompirja; Gorup št. 6 40 kg krompirja, kg fižola in 10 kg kolerabe; Penko št. 8 15 Tcg krompirja in 12 kg repe; Milharčič ŠL 28 20 kg krompirja in 3 kg fižola; Ženko št. 44 25 kg krompirja in 1 in pol kg fižola; Malnaršič št. 9 6 kg krompirja; Gorup št. 11 12 kg krompirja; Hiovatin 18 kg krompirja in 3 kg fižola; Vadnal št. 13 8 kg krompirja; 2itko št. 15 20 kg krompirja; To-mažič št. 16 10 kg krompirja; Vadnal št. 31 7 kg fižola in 10 kg krompirja; Malnaršič št. 43 12 kg krompirja; Krnil št. 19 10 kg krom- LJUDSKA BANKA v POSTOJNI (prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) reg. zad. z omcj. por. Sprejema vlcse na hranilne Knjižice in uloge na iskoči račun. Obrestuje vezane vloge po dogovoru. Izdaja brezplačno cirkularne čeke :::: Banca Nazionale di Credito. :::: Daja posojila kakor tudi izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle :::::: pod najugodnejšimi pogoji. :::::: Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče po^IIt^a tvrd ke ALESSAHDUO LEVI Mm Via Refttori St. 1 — Via Malcanton St. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. 4 i RIJEČKA PUCKA Plazza Dante FIUME (RIJEKA) Piazza Dante »Glavnica i Pričuve: oko Lit. 12.000.000 — Prima štedne uloSke uz najpovoljnije uvjete. Podjeljuje zajmove na vrednosne papire te se uopte Pavi svim bankovnim i štedionižftčm poslovima. 127 Telefon br. 7-34. - Dopisništvo br. 10-49. - Ravnateljstvo br. 6 87. - lnterurb. 7' 7 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA j Glavnica m renrve liiaricv U.HMH Telefon: 5—18» 22—98 □ PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI OlavDica in rszra Dinarjev 60.008.080*- Telefon: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 °|o, na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Logatec Maribor :::::::::: HfljprlKlnđneia zuezn i JusosMlo Blagajna Je odprta od 9l/a-l27. od 147.-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::