Inseratl se sprejemajo in vel j A tristopna vrsta:
8 kr., Se se tiska lkrat,
12 „ D || H " >i 16 „ „ II II * •!
Pri večkratnem tiskanji se »ena primerno zmanjša.
Rokopisi
•e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne Bprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija ua Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Politični list za
;i narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . , 10 gl, — kr. za pol leta , , 5 .. jl^ .* c za četrt leta . . 2
V administraciji velUR
Za celo leto . . 8 gl? 4J.I /.a pol leta za četrt leta .
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je ua Stolnem trgu biš. št. 284.
Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek , četrtek in soboto.
i:1**
Dika jugoslovanska.
Josip Juraj Strossmayer, r. 1. 1815 vse Oseku, od 1. 1849 biškup ali vladika Bo-sensko-Djakovski in Sremski, slovi po svoji duhovni zmožnosti in vzlasti velikodušni rado-darnosti sploh dika jugoslovanska. Pokrovitelj jugoslovanski akademiji je le njej daroval najmanj 200000 gold., in do 1. 1870, kolikor je znano po številkah, za cerkvene in narodne, največ znastvene in umetniške namene čez milijon goldinarjev. Tudi po njegovem prizadevanji je vstanovilo in lani pričelo se vseučilišče v Zagrebu, ktero bode gotovo dika jugoslovanska, ako bode vede in umetnije gojilo v blagem smislu krščanskem. Na zimo je zarad zdravja podal se bil na Laško; popred pa je z velikim posebnim blagodušjem poklonil za novo leto „Tri rieči našemu sveučilištu", ktere je s polnim podpisom njegovim priobčil letos „Zagrebački Katolički List" br. 1—4, ktere tri rieči ali besede so tolike pomembe, da bi vedno in zvesto spolnovane bile res prava dika jugoslovanska. Svoboduharjem sedanjim in skaza-učenjakom niso nič kaj po volji, in listi njihovi kar molčijo o njih, v tim večo slavo so pa Strossmayerju samemu; na čast in v blagor bodo v srcu ohranjene ter v dejanji vzvrševane vseučilišnikom, pa tudi dijakom sploh slovanskim. Naj jih toraj rojakom svojim za pirhe pokloni „Slovenec":
Tri besede našemu vseučilišču.
„Izpolnjena je, hvala Bogu! ena od najvažnejših in najplemenitejših želja, narodnih. Vseučilišče je odprto. Napravil ga je narod z neizmernimi žrtvami, kar je tim veče hvale
vredno, v čim revniših časih živimo. Vseučilišče je hram ali tempelj posvečen resnici v vseh strokah znanja in mnenja ljudskega. V njem se toraj vsakdo ima klanjati resnici sveti, po kteri vse na svetu biva in živi; ker odvzemi bitju in življenju resnico, koj si ga premenil v senco in pošast. To pomenljivo uči ona sveta prilika o vinski trti in mladiki, ktera samo dotlej živi, dokler ostane v živem občenji s korenino svojo. Vsako društvo, bodi si državno ali držinsko, ima edino v resnici pogoj pravega življenja in gotove bodočnosti. Stari Pollybij je več sto let poprej prerokoval razpad rimskega cesarstva, ker opazil je bil, da jenjuje v njem vladati resnica, pravica in krepost. Turško cesarstvo vsa Evropa brani razsutja, toda zastonj, dokler v njem niti v početku ni istine ali resnice. V družini se resnica očitno kaže v vernosti, ljubezni in slogi; pa ako se če tudi prestara in prav sloveča rodovina odvrne od tega, koj začne nagibati se k razpadu.
Resnica je tedaj tisti vzvišeni cilj ali konec, za kterim naj vsaki člen vseučiliški teži iz vse duše in iz vsih moči. Vsak, kdor deluje v vseučilišču, naj resnico s celo dušo objema tako, da jo pripravi tudi v življenje in stanje, in da plode njene v narodu širi na vse strani. Resnica v srcu in umu, resnica v življenji in stanu, resnica v plodih ali sadovih svojih, to je, kar ima vsakemu na vseučilišču biti vedno pred očmi.
1. Resnica v srcu in umu. Človek, stvarjen po podobi in priliki božji, teži po nepremagljivem načinu za resnico. Težnja ali prizadeva ta se koj, kedar se človek zave, oglasi najprej v vesti naši in v svetih njenih opominih; in potem v jeziku našem, v kterem notranje slovo naše po skrivnostnem načinu
postane polt in beseda, ter prestopi na vnanji svet, da govori in budf, širi in brani resnico. Brez resnice ne more biti nikdo, tako da se celo zapeljivec in hinavec mora ogrniti s plaj-ščem resnice, ako hoče doseči svoj napačni namen. To prirojeno in po Bogu dano težnjo razvijati mora vsaki člen vseučilišča, kajti kakor se telo naše z vsakdanjim kruhom, tako se i duša naša gojiti, krepiti in razvijati ima z resnico, s to hrano nebeško. Lepo pravi sv. pismo, da človek ne živi samo od jedi in pijače; ampak tudi od vsake besede, ki pride od Boga, ker je Bog večni vir resnice in one luči, ktera razsvetljuje vsako dušo, prišlo na ta svet. Resnica je dedina sveta, ktere nam nihče vzeti ne more. Vse, kar si na tem svetu dosegel, in blago, ktero imaš v posesti, in čast v kteri se ponašaš, i svoboda ktero vživaš, vse ti se more odvzeti; do enega samo nobena moč tega sveta ne doseže, in to je: resnica, znanje in poštenje, ktero si duši svoji priskrbel. Toraj opominja sv. pismo, da iščite najprej blaga, kterega ni molj snesti, ni tat ukrasti ne more. To je blago, ktero se v obilnem načinu dobiva na vseučilišču. Resnica in znanje je najlepši kras in najbolja moč duše naše. Resnica iu znanje pomaga edino do velikega imena, in do prave neumrle slave. Surova sila more človeka pač res premagati, more ga z obrekovanjem ograjati, more ga pahniti v prezgodnji grob; ali ako resnici in pravici do konca zvest ostane, tedaj mu Bog in človeštvo obrekovanje obrne v slavo, smrt v neminljivo življenje in kri v obilno seme resnice. „Sanguis martvrum semen Christianorum", veli Tacit krščanski — Ter-tulijan. V resnici in v znanji leži velikrat pogoj življenja ali umrtja za ves narod. Da je narod francoski v poslednji vojski na čelu imel
Hanani,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal K. Guenot — poslovenil P. Jaroslav.)
(Dalje.)
Silno užalilo se je srce Ilananijcvo opa-zivši Grka na čelu svojih preganjalcev. A nobene žale besede ni zinil, samo pogledal je izdajalca, in ta pogled je Karikelja zbodel tako, da je osramoten pobesil oči v tla.
Grk poteknivši Hananija in njegove tovariše po mestnih ječah, hitel je k Salomiti sporočat srečen vspeh, ter si zagotavljat obetano nagrado. Ali Salomit mu je povedala, da Eleazar mora obsojen biti preje, preden se mu more vzeti premoženje, in zato naj dela na to. Karikelj želi, da bi mu šla na roke s svetom. Salomit veli, naj gre in zatoži Eleazarja, da je kristijan in vsa njegova rodovina. Karikelj sprevidevši, da žena modro svetuje, sklene delati po danem nasvetu.
Jonadab in tovariši bili so med tem pri-
gotovili vse potrebno, da izvrše svoj naklep. Najhuje črtili so Jakoba aposteljna zbog njegovega močnega upliva. Sikali so tudi na Pavla zbog njegovega upliva, kajti samo štirinajst dni se je pomudil v mestu, pa je takoj s svojo prepričevalno zgovornostjo mnoge Jude spreobrnil. Tudi njega tedaj so želeli ubiti, ali Pavel bil je med tem pobegnil, zato se je zdaj razlil ves srd nad aposteljna Jakoba iz Španj-ske se povrnivšega, kteri je vsled nekega lenega govora spreobrnil dva modra: Ilermagona in Eileta, kar je vzlasti Earizejcem prigrevalo. To noč, tako so izvedeli od Kariklja, hotel je apostelj govoriti na nekem predmestnem griču, in zato so Farizejci in Saducejci mahoma podkupili Demokrita in Lizija, stotnika rimske posadke, da s svojo silo pomoreta njih naklepu. O mraku peljeta Jonadab in Jozija rimske' vojake na grič, na kterem je imel apostelj govoriti; tu jih poskrijeta naročivši jim, dana dano znamenje imajo udariti na kristijane. Prišlo je vse tako, kakor je bil ovohal Karikelj. Sešlo se je mnogo kristijanov in kate-humenov, kterim je Jakob govoril o včloveče-
nem Mesiji; svoj govor podpiral je z naštevanjem čudežev, kteri so se bili prigodili, in ktere je ali sam videl ali vsaj slišal o njih. Sveta, veličastna tihota je kraljevala med poslušalci, apostelj je že sklepal svoj govor, — ta hip dalo se je znamenje, in četa vojaška udarila je na zbrane. Jozija je planil na govornika, in zvezal ga kot upornika iu neprijatelja rimske države, drugi so pograbili druge, ktere sta potem Demokrit in Lizij v ječo odpeljala. Farizejci so se radostno vračali domu.
Jonadab prišedši domu zve, da Mahida, hčerka njegova je zelo obolela, ter da zdravniki zgibljejo z ramami. Deklica se zvija v strahovitih bolečinah, Jonadab in Salomit pa obupna vijeta roki. Ta kazen božja nastopila je ravno oni hip, ko so na njuno povelje hudobne roke pograbile Gospodove maziljence, česar pa Farizejec in Farizejka nista hotela spoznati.
Verniki so zelo žalovali, kajti neprijatelj hil je mnogo udov pozaprl po ječah , in kaj čaka vzlasti aposteljna, tega pač ni bilo treba ugibati.
umnega Napoleona I. ali Julija Caesara, bil bi gotovo ovaroval se škode in pogube, ktero je pretrpe'.	(Dalje sledi)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. marcija.
Avstrijske dežele.
41 cesarjevem popotovanju v Dalmacijo „Politi k" sodi, da Avstrija mora pred vsem ozirati se proti jugu in tam iskati pri-jatlov, kjer Lahi preže ostro na Tirolsko, Tržaško pa Dalmatinsko in kjer imamo silno važne mejne dežele proti Turčiji. Prijaznost Laške, misli „Politik", bode cesar pridobil si v Benetkah, kjer se snide s kraljem njenim, kakor si je pridobil prijaznost rusko v Petrogradu, in potem se bode kmalo pokazalo, je-li Pruska Avstriji res tako prijazna, kakor se kaže? — Po letu bode cesar obiskal tudi Galicijo in sicer najbrže meseca avgusta, ko se bodo vstanovilo vseučilišče v Černovicah.
IVlinistcrstvo se kruši. Banhansa ne bo več nazaj. Tudi o Štremajerju se „Politiki" telegratuje, da se britko pritožuje in da postane predsednik upravne sodnije. Arneth in Weber pa neki postaneta ministra.
„B o h e m i a" pa piše, da predsednik upravne sodnije postane minister U n g e r. Preden odstopijo, se hočejo gospodje preskrbeti s službami, ki bodo varnejše nego omahljivi ministerski stoli.
(■ii»kri je dvorno maršalstvo te dni naznanilo, da vsled Otieuheimove pravde pri dvoru nima več pristopa.
Ta obsodba je za bivšega minista hujša, kakor če bi ga bili klicali pred sodnijo, kjer bi bil ravno tako za nedolžnega spoznan, kakor O len heim. Giskra tudi čuti nasledke te obsodbe, zato je od maršalstva zahteval vzroke tega izključenja, dasi bi bil imel sam toliko vedeti, da cesar ne morejo okoli sebe trpeti človeka, ki se je predrznil pred sodnijo sklicevati se na cesarja ter lagati, da cesar so mu dovolili sprejeti od Ofenbeima ponudenih mu 100.000 goldinarjev! Giskra žuga, da si bode sam vedel zadostovati, če žaljeni njegovi časti ne zadostuje dvorno maršalstvo. Revše se bode prepričalo, da Ofenhcimova pravda ga je politično podkopala.
Vnanje države.
JVa Nemškem obhajajo zdaj slovesno 78. rojstni dan cesarjev; po časnikih mu posebno slavo pojo zarad tega, ker je on pričel tako „energični boj z Rimom". Zraven tega se pa Bismark in liberalci jeze in sicer zato, ker je papeževa okrožnica, ki je bila brana v deželnem zboru, pridjana zapisniku in potem tudi bila razglašena po katoliških listih. Da bi se kaj tacega „kazni vrednega" ue moglo nikdar več zgoditi, mislijo liberalci prenare-diti opravilni red tako, da bi bila opoziciji usta zaklenjena, ali z drugo besedo: odpraviti hočejo svoboduost poslanske besede. Bismark je naravnost rekel, da opozicija to poslansko svobodo le zlorabi za to, da pravi vladi reči, kterih bi jih brez kazni nihče drugi ne smel praviti. — V Fuldi so župnika Helfericha, ki je bil iz dežele prognan, a se skrivaj nazaj vrnil, pred altarjem prijeli, ko je mašo bral, ter ga v Fuldo v ječo tirali.
Na FVancoskcm zboruje zdaj permanentna komisija sestavljena iz 12 udov desnice, 11 udov levice, dva pa sta republikanca „valonska".
Španjska vlada nima nič pravega zaupanja do svoje moči in se Karlistov boji še bolj, kakor prej, dokaz temu, da misli Madrid spremeniti v trdnjavo. — Zdaj je uradno pripoznano, da so Alfonsisti umorili prejšnjega vrednika lista „Drapean Francais", ki je iz Katalonije dopisaval več francoskim listom.
Nrliskn skupščina je sklenila, da se ima nemudoma pričeti zidanje srbske železnice. Tudi se je sklenilo, naj vlada skupščini predloži načrt o premembah tiskovne postave v svobodnem smislu.
Izvirni dopisi.
Spori ViCbnikH. 23. marcija. (Preiskava zarad dogodkov v Selcih.) Kako se morajo napraviti preiskave, da pride to na dan, kar kdo želi, naj si je resnica ali ne, pač g. Derbič najbolje zna. 20. t. m. bila je v loški mestni hiši preiskava zavoljo selških dogodb in vodil jo je — kaj menite kdo? c. kr. sodnik? Ne! Kak komisar nalašč za to poslan? Tudi ne! Ampak vodil jo je g. Derbič, tisti g. Derbič, kteri je kot c. kr. okrajni glavar 20. novembra 1874 v svoji kanceliji rekel, „da so v Selcih „sami lumpje, medvedje
in divjak i." Toraj tisti g. Derbič, kteri se ne sramuje celo spoštovano sosesko tako olikano za „lumpi itd." obkladati, je preiskoval. Se pa tudi čudne reči pripovedujejo o tej preiskavi. Da se k „medvedom" cela druhal žan-darjev in bričev pošlje, kjer pri ljudeh en sam zadostuje, še ni taka reč. Ali da se pri preiskovanju le tiste osebe sprašujejo, ki so obdolžene, da so se preveč „izobraženo" obnašale, je pa originalno. In to ravno se od g. Derbiča pripoveduje, da je žandarje in briČe spraševal. Pa še več. Da bi se kteri zaslišanih kaj ne zarekel, zna g. c. kr. okrajni glavar prav dober pomoček. Pravijo, da je spraševal tako-le nekako: „Kaj ne, da niste videli, da bi bil kteri žandarjev žensko vdaril?'1 Ako je to res, se pač taka preiskava mora imenovati
........" in vlada po pravici sme zaklicati:
„Prijateljev me Bog vari, sovražnikov se bom sam". Kajti nobeden nasprotnik vladi ne more odvzeti toliko veljave, kakor taki dogodki. Ljudje se poprašujejo: „Ali vradniki res smejo vse storiti?" In namesto da bi se ljudje, ki so pripravljeni priseči, tudi poprašali, sprašujejo se le obdolženi: kaj ne, tako je bilo ? Geslo Avstrije je: „Justitia regnorum fundamentum? "
■k novomeške okolice, 21. mr.
Meseca februarja je prišel kmet z bukvicami po tobak za neko trafiko k založniku gosp. L—u v Novomesto. Ko je bil tobak plačan, se je kmetiču zdelo, kakor, da bi račun ne bil prav in pravi: Slišite gospod! zdi se mi, da ni prav zrajtano. Gospod L— po teh besedah močno razžaljen se zadere nad kmetom: „No, vi neumni pavri druzega ne znate, kakor krave pasti pa farje poslušati." Te besede mladega gosp. L— kažejo, da je vreden sin svojega očeta, kteri ima tudi duhovn;ke v želodcu in je bil o neki priložnosti necega kaplana pred mostom v Kandiji pri belem dnevu prijel in naklestil, dasi ga ta ni bil čisto nič razžalil; g. L— je mislil, da ga sme napasti, ker je duhovnik. Se ve, da je L — potem tožbinske stroške plačeval in svojo krivico v časnikih očitno moral spoznati, s čimur je bil velikodušni in čisto nedolžni duhovnik zadovoljen; purgarska garda pa ga je vsled tega nezaslišanega dejanja poslovila A kar mačka rodi, miši lovi; in to se vidi in spolnuje nad njegovim sinom. „Vi pavri, je djal, vi druzega ne znate, kot krave pasti, pa farje poslušati." Mi kmetje bi ne bili nikdar mislili, da bi sin usnjarja mestnega mogel biti
Jakoba so postavili pred Heroda Agripo J v ono sodno hišo, v kterej je bil sojen in obsojen tudi Zveličar. Herod je nenavadno ostro postopal s kristijani, kajti bil je okruten in krvi žejen mož, in je tudi gledal s tem pridobiti Jude; zbog tega bila je mu ta prilika jako po godu, in brez vse preiskave obsodil je Jakoba k smrti.
Za večera vlekli so aposteljna iz mesta proti Kalvariji; vso pot trdil je, da ljubi svojega mojstra, in mnogi so se spreobrnili. Oklenivši ga v težke lance, dejal jim je vedrega lica: „Roki ste mi uklenili, ali ne blagoslova, kterega hočem izsipati iz svojega srca". In da dokaže svoje poslanstvo, zakliče hro-movcu poleg pota sedečemu in miloščinje pro-sečemu: „Vstani, stopi le-sem, in sezi mi v roko!" Ilromovec je vstal, stopil k njemu, prijel oklenjeni roki aposteljnovi in zdrav je bil.
Vsled tega čudeža spreobrnil se je pismo-znaltc Jozija, ki je do sedaj smrtno črtil križanega Nazarejca, aposteljue in vse one, kteri so nje poslušali. Na ves glas začel je trditi, da tudi on je kristijan. Farizejci vele mu, da
zapade smrti, ako ostane pri zmotah in čaro-1 poštenjak posaditi dejnostih neprijateljev domovine in Rimcev.' Ali Jozija je hvalil Boga za milost, in oklenivši se aposteljnovih kolen, prosil je odpu-ščenja svojih grehov. Jakob ga je ljubeznjivo pogledal in objel z oklenjenima rokama rekoč: Mir tebi! Ali hočeš, da te krstim?" Jozija
pritrdi in Jakob mu odgovori: „S svojo krvijo boš pokrščen". Tudi neka žena s slepim svojim detetom je pritekla za aposteljnom, da bi ga jej ozdravil; mnogi drugi pa to videti, so začeli drugače misliti in govoriti, kakor do zdaj.
Dospevši na morišče postavijo Jakoba in Jozijo na vzvišeno mesto ter na glas prečitajo izmišljene njune prestopke in smrtno sodbo. Trinogi aposteljna privežejo h kamenu, zavežejo mu oči in odbijejo glavo; isto tako Joziji. Med ljudstvom nastal je vrišč, in mnogi so se spreobrnili. Kristijani prerijejo skozi stražo in namakajo robce v krvi svojega za vero usmr-tenega aposteljna. Tudi Hanani bil je med njimi; ušel je bil namreč iz ječe, in to prav lahko; kajti v razpadajočej državi se samo zlato in srebro spoštuje, ž njim se more vsak
v ječo, ravno tako tudi rešiti. Nek premožen kristijan odkupil je Ilananija, in nek siromak je prikrival ga. Hanani pa ni mogel strpeti doma, videti je hotel aposteljna, rešiti je hotel njegovo truplo, da ga shrani kot dragocen zaklad cerkvi; ali Judje so bili ukazali vojakom truplo odnesti.
Judje zajeli so tudi biškopa jeruzalemskega na njegovem domu. Hanani delal je na vse kriplje, da bi mogel priti do njega, a ni se mu sponeslo. Šel je potem v Betanijo k Lazarju, kterega je Gospod bil obudil od mrtvih. Tu so kristijanje vsak pot imevali varno zavetje, in tudi ta čas bival je tu neki učenec usmrtenega aposteljna. Z njim se je Esenec vračal v Jeruzalem, kjer sta s pomočjo zanesljivih kristijanov naslednjo noč truplo mučen-čevo rešila in nemudoma izročila drugim vernikom, kteri so ga skrivaj odnesli v Jopino ladjestajo, ter srečno pripeljali na Španjsko. Ukrenili so bili tako, da dragoceni ostanki telesini naj počivajo v onej zemlji, v kterej je bil apostoljski mučenec vero oznanoval.
(Dalje prih.)
tako zarobljen in nas 8 pavri in kravopascils hvalo sprejmemo, ter samo obžalujemo, da zmerjati, ali pa še celo s tem sramotiti, da du-1 je preveč oseben postal. Kaj čemo tirjati po-hovne poslušamo. Kar naše krave zadene, vamlsebnega od č. g. Juvančiča, ki je starček, ju-moramo povedati, da bi se usnjarjem pajčevine I bilant in še v pozni starosti v dušoskrbju po črevah delale, ako bi jim mi konjskih, go-1 zmiraj delaven?
vejih in druzih kož ne oskrbovali, in po vašim I Pustimo ga ua miru! In zakaj novemu govorjenju soditi, bi vi bili kaj dobri za kra- ] odborniku, dobernskemu gosp. župniku varja.	I novo nalogo otežiti še posebno, ker se jej vse
Kar se pa poslušanja duhovnov tiče, vam I odteguje in nekdo vendar v odboru mora biti, povemo, da vas ni nihče za naše učenike I dokler sploh drugod tudi gospodje volitev postavil, in torej vas tudi ne bomo mi pavri I sprejemajo? Ne dopade nam enega gospoda poslušali, poslušamo pa duhovne, ker smo se I posamezno kot Štremajerjanerja proglasiti ka-prepričali, da nas duhovni ne zmerjajo s pavri I koma posmeh, dokler se ne izda imenik vseh in kravarji, temuč nas učijo vse stanove spo-Iprosečih vladne podpore. Kar pa groše za-štovati, Bogu čast dati, pridno delati, pošteno I deva, kterih nočemo zagovarjati, molimo: „Ne živeti in srečno umreti.	I peljaj nas v skušnjavo", tudi sovražniki Štre-
Ker je celo eden vaših sorodnikov postal I majerja postanejo njega privrženci in njih šte duhovnik, kaj ste vendar mislili, da niste svojej vilo od leta raste.
rodbine obvarovali tega madeža in ga prego- |z šiajai.ske»a, 19. marca. (Usta vorili, naj bi raji bil „zaničevalec farjev", kakor LQva kmetijske podružnice za kozjanski okraj.) pa duhovnik. Kadar bomo še kaj od vas zve- y Gradcu imam0 za cčlo deželo kmetijsko deli, bomo vam že spet pisali. ^	^ družb0) ktera skuša p0 vseh mestih in ime
€l«l «v. Jiirja na Savnici.*) Initnejih trgih podružnice ustanoviti. Koliko Katoliško politično društvo je svojo drugo ob- da je stori,a za prdepi g^ ne vcmo; v
letnico prav sijajno obhajalo. Vdeležilo se je obče nam je znan0) da s0 y Gradcu ta biser
čez 200 domoljubov. Zbor je pričel predsedniki,^ štjrije gem ter tje spregledali. S po
s kratkim nagovorom o delovanji društva v sebnjm vese]jem Vam toraj naznanjamo slede-
pretečenem letu. Po tem je razveselil g. J. L, dogodek -
Gomilšek zbor s svojim tehtnim govorom o Dne lg t m sta prišlav Kozje g. Baum-imenitnosti kmečkega stanu, in o njegovem gartneri ravnate]j kmetijske šole v Grottenhofu žalostnem propadu v sedanjem času. Besede fn dr Kljn dcžeini živinski zdravnik) so bile tako dobro sobrane in premišljene, da
za
J v ta posebni namen, da bi se v Kozjem so mu živahna pohvala in veseli živijoklici Leli okraj osuovala podružnica gragke kmetij-
dolgo doneli po sobi.	|ske dmžbp Zbralo se je zavoljo tega mnogo
Predsednik je z ginljivimi besedami za
udov okrajnega zastopa, nekoliko učiteljev in
tem narisal žalostni stan Slovencev počenši od kmetoy Govorila sta graška gospoda pri tej začetka njihovega, do danešnjega dne, popi- Lriložnosti 0 veliki koristi kmetijske družbe, savši nemilo neslogo sedanjo zarad nesreč-
šega službovanja na Štajarskem poskusiti slovenščino? Koje lito ljubezen do zapuščenega kmečkega ljudstva?
Gospoda, tožila sta dalje, da prav za kmetijstvo in kar je z njim v zvezi nimate slovenskih moči? Smo tega mi krivi? Leta in leta smo prosili v deželnem zboru za slovensko vinorejsko šolo v Ptujem. Nismo je dobili, pač pa nemško v Mariboru.
Prav za gotovo nam je znano, da so se v kmetijski šoli Grottenhofski učili tudi slovenski sinovi; bi li ne bilo mogoče enega ali drugega odločiti za učitelja v kmetijstvu ter ga za to izobraziti? Toliko sine iraet studio. Sicer pa srčna hvala za vajine praktične govore!
nega liberalizma, kteri napravlja več škode domovini, kakor nekdanji sovražniki ptuji. (Resnica).
Po volitvi novega odbora — stari je bil po večjem zopet potrjen — je zadonela slava živahna: Presvitlemu cesarju, sv. očetu, mi-lostljivemu škofu S. M., blagemu poslancu g. Hermanu, in slovenski domovini.
o prvih podlagah zdrave in pametne živinoreje o gnojišču, hlevih itd., ter še posebno obžalovala, da nista zmožna slovenščine ter da gra-škemu kmetijskemu zavodu manjka za Slovence sposobnih moči. Nazoči učitelj g. Eberl je potem uemške govore ponovil v slovenskem, za kar mu naj izrečemo javno zahvalo.
Predlogu, napraviti v Kozjem kmetijsko podružnico, so vsi nazoči radi pritrdili ter sklep
Počastil je zborovanje ljutomerski glavar vresničiti) s0 setakoj nekteri posestniki zdru-
pl. Premerstein, mož pravicoljuben in obče čislan, kakoršnega še ljutomersko glavarstvo ni imelo. Slava mu! Konečno je predseduik napovedal, da bode prihodnji zbor čez dva mesca, pri kterem se bode začelo podučevati o novi meri in vagi, kar se bodo marljivo nadaljevala.
Zidane volje so se domoljubi vrnili domov. — Pristopilo je zopet 62 udov, torej šteje sedaj društvo 212 korenjakov lepega Jurjev-škega kraja. Slava Jurjevčanom!
Iz celjske okolice, 21. marca. Svojo sporočilo najde dopisatelj o dr. Maurer-jevi zadevi v zadnji št. Vašega cenjenega lista po dopisatelju iz Celja popravljeno. A. sporočilo je od kraja do sredine resnično, ker je
žili v prospeh okrajne konjereje. *) Obljubila sta graška gospoda, da se bodo društvena pravila, določbe itd. tudi v vseh slovenskih časnikih objavila.
To je vesel dogodek.
Naj nam graška gospoda ne zamerita, ako jima tukaj odkrito in mirno svoje mnenje izrazimo.
Obžalovala sta, da nista zmožna slovenskega jezika. Ilvale vredno; pa kdo je tega kriv? Morda naše ubogo ljudstvo? Ako tir-jajo postave od naših otrok, da bi se že v ljudskih šolah učili in za silo naučili nemščine, je li potem takem krivično, ako zahtevamo slovenski Štajarci, da se izučijo slovenščino
. ,	.izobraženi Nemci, ki imajo opraviti z našim
beseda „bil" (imenovan)*) po neljubi naključbi hjudstvoui?
med sestavljenjem izostala, ter je tudi leto Ia ay vjdva) častUa d jn d . (73) imenovanja Maurerja za sastopnika cerk.učitelji na sIovenski zeffllj. vam še
šolsk. odbornika pisatelju znano bilo; do konca Udar ni prišlo na misel v tolikih letih Va-pa res dopisatelj ni bil podučen, ker je pre-
slišal odhod Maurerjev, kar ravno ni preža-1 *) Ker vtegne potem Kozje važen kraj po-lostno in mu je Žal, da Že sostavljene besede I atati, naj izvedo zunanji čitatelji, da je Kozje trg ni objavil namreč: Maurer je še sedaj odbor-
nik, ali ni več; če se je----
Čuda le, da o zanimivi reči iz Celja samega že poprej ni bilo sluha, akoravno ovo mesto vestnega in marljivega dopisnika ima! Popravek
*) Po naklučji zakasnjeno.
*) SI. vr. blagovoli mojo poslano karto primerjati.
na južnovzhodni Stajarski meji, skoraj enako od daljen od Sotle kakor od Savo. V Kojem (Drachcn-burg) je sedaj dekanija, okrajna sodnija, okrajni zastop, notarijat; v kratkem dobijo tudi odvetnika Ranko Slovenijo zastopa trgovec g. Šmid, graško „vzajemno" župan g. Ilultn. Ko bi so pri tej moralni važnosti trg tudi materijalno vzdignil in olep šal, bi postal kakor naravno tako prijetno in vredno središče celega okraja. O narodni in cerkveni za vesti šo v celem okraju ni govoriti.	Pis,
Domače novice.
V Ljubljani, 25. marcija.
(Volitev na Notranjskem) 3. aprila se bo po vsem, kar se je zgodilo, vršila soglasno. Gospod Peter Grasseli naznanja, da prevzame kandidaturo z veseljem. Slovenci bodo tedaj zedinjeni, nemčurjev pa po Notranjskem ni ali vsaj si ne upajo na dan. Kakor slišimo, so pa vendar-le začeli na tihem nabirati glasov za dobroznanega vpokojenega uradnika in barantača Mulleya na Vrhniki. No, glasove, ki jih bo morda dobil, bo pač lahko spravil. Zarad te volitve smemo;toraj brez skrbi biti; za nemčurje rastejo po Notranjskem le „fige.1 k
(Novo opereto) v dveh dejanjih z naslovom „Čarovnica" je ravnokar zložil g. Stöckl, pevo-vodja čitalnice ljubljanske in dramatičnega društva. Spisal jo je znani pisatelj g. J. Ale-šovec. O priliki bomo o nji več spregovorili.
(Slovensko gledišče). „Zapravljivca" smo že večkrat slišali iu videli — kajti pri ti burki je tudi kaj gledati, a vselej v bolj polni hiši nego je bila pretekli četrtek, zdelo se nam je kakor da bi je bilo občinstvo že sito, daäiravno igra tega ne zasluži. Mogoče pa je tudi, da je naše občinstvo preveč utrudilo se pri zadnjih nemških predstavah, h kterim je drlo vse ; ker je bila za drugi dan v nemškem gledišču naznanjena mikavna igra z nekim gostom iz Dunaja, je našim Slovencem bilo ravno prav, da je bila slovenska igra vmes in so tako mogli doma si odpočiti. Ako bi v Ljubljani Slovencev ne bilo, bi nemško gledišče pač ne moglo životariti. Poznamo jih več, ki se med Slovence štejejo, ter sede vsak večer v gledišči izvzemši tiste dneve, kedar se slovenski igra. — Pa vrnimo se k predstavi. Kako so igrali gospodje Schmidt, Nolli, Kajzelj ter gospodična Podkrajškova, to je znano iz prejšnjih poročil, o tej igri, novega bi tedaj ne vedeli povedati; občinstvo jitn je večkrat ploskalo. Gospod Šušteršič kaže napredek, g. Paternoster pa bi bil moral Francoza gladkeje in gib-čneje naslikati. Posebne hvale vredna se nam je tudi zdela gospodična Piskarjeva, ki vidno napreduje ter se vdomačuie na odru, ta večer je pela jasno in lepo, igrala pa tudi prav živo. Čestitamo k vspehu! — Zadnja redna predstava letošnje igralne dobe bo velikonočni ponedeljek; kaj se bo igralo, nam še ni znano. Potem se bodo začele predstave na korist vsakemu igralcu.
Razne reči.
— Slepar. Iz Belečerkve se nam piše : Unidan smo poročali, kako je neki slepar cekine prodajal. Danes pa imamo zopet povedati neko pravljico. Une dni je prišel nekdo k samotnemu kmetu, mu! pokaže nekak-
Jen stroj rekši, daje mašina za ponarejevanje bankovcev. Če mu da lep bankovec za 5 gld. za „mušter", hoče mu novih veliko narediti. Gospodar gre do soseda, dobi bankovec za 5 gld., lepo pogosti tujca z mesom in vinom, po ■večerji ga dene v drugi konec hiše, kjer bi imel lepo priliko po noči bankovce delati. Kako se razveseli drugo jutro gospodar, ko v sobo stopivši na mizi zagleda poveznjen krožnik, misleč, da so pod njim bankovci. Pogleda pod krožnik sred mize, pa namesto bankovcev bilo je nekoliko človečjeka v papir zavitega, ptujca pa je bila noč vzela; skozi okno jo je bil popihal in odnesel bankovec.
— Politično in bralno društvo „Edinost" za tržaško okolico bode imelo na velikonočni ponedeljek 29. t. m. III. občni zbor na Občini ob 4. uri popoldne. — Dnevni red: 1. Berilo in potrjenje zapisnika druzega občnega zbora. 2. Adreso do Njih Veličanstva presvitlega cesarja, ktera se bo izročila Njih Veličanstvu, ko bodo počastili naše mesto. — Vse čestite ude in rodoljube, da se obilno vdeležijo zbora, vabi	odbor.
Poslanica.
izplačuje plača, da se pa rednikom najdencev, sploh revnim, ki sedaj o praznikih marsikaj potrebujejo, zlasti ker letošnje zime ni konca ne kraja, vendar izplačevanje za gojence tako dolgo pridržuje. Ta ko v kamniškem okraju po nekterih krajih do današnjega dne redniki še niso prejeli nitisolda za mesece julij—december preteklega leta. Ozir tega se predrznemo si. upravništvo vprašati: ali je resnična omenjena ljudska govorica, da namreč denar za najdence koj po preteklem polletji dohaja okrajnim zdravnikom? Če ne, zakaj pa si. upravništvo ne sklene, da ubogi redniki hitro prejmo plačilo ali darilo svoje, ko se to vendar sploh godi? Ako je pa res, kar govorč ljudje, vprašamo, ali in zakaj je gg. zdravnikom kar na voljo dano, da smejo izplačevati, kedar se njim poljubi, ali kedar je lepo vreme, da se popeljejo po župnijah, ne glede, da se to godi večkrat cele tri mesece kasneje v kvar in škodo bornih rednikov?
Vljudne rešitve te stvari prosi
Nekdo,
kteremu so znane težave ubogih rednikov.
Očitno vprašanje.
SI. upravništvu dobrodelnih naprav na Kranjskem!
Ljudje, ki imajo ljubljanske najdence v reji, trde1, da slavno upravništvo plačilo za rejence o pravem času odpošilja, t. j., kmalo meseca januarija in julija, da se pa izplačevanje dotičnim dolgo dolgo pridržuje pri okrajnih zdravnikih. Ali je to res ali ne, ne bomo preiskavah, dosti, da vemo, da se n. pr. uradnikom koj po preteku slehernega meseca točno
za pljučno sušico. — Jurij Dolbar, pat. invalid, 53 1., za oslabljenjem.
19. marca. Anton Heidrich, meščan in hiš. posestnik, 79 1., za pljučnim oslabljenjem. — Neža Dcbevec, delavka, 35 I., za pljučnico.
21. marca. Karol Puc, mizarsk otrok 2 1., — in Konrad Pue, tnizarsk, otrok, 3 1., za vnetjem vratu. — Leopold Lukančič, krčmar, 45 I., za pljučno Bušico. — France Doberlet, čevljar, 27 1., za pljučnim oslabljenjem. — Pavlina Keber, branjevca otrok, 2 I., za pljučnico.
Umrli so:
15. marca. France Radovič, maš. snažnika otrok, 13 m., za vnetjem vratii. — Jožcfina Čen-čur, kurjača otrok, 8 dni, za božjastjo. — Julijana Cernič, delavka, 18 I., za pljučno sušico.
10. marca. Frančiška Tomec, dninarja otrok, 4 1., — in Karol Bradaška, uradnika „Slovenije" sin, S2/., i., oba za vnetjem vratu. — Matija Iier-mel, berač, 51 1., za oslabljenjem.
17.	marca. Jožefa Orebek, inšt. reva, 37 i., za krčem. — Kduard Oeihofer, učitelj, 40 i., aa otrpnjenjem srca. — France Medic, cerkvenika otrok, za kašljem.
18.	marca. Avgust Bczlaj, delavec, 52 1., I
Eksekutivne dražbe.
30.	marca. 2. Edvard Stubel-novo iz Rateč (3055 gl.) v Ratečah. — 2. Sbacai-jevo iz Senožeč (3030 gl.) v Senožečah. — 1. Fr. Žele tovo iz IIra8tja v Postojni. — 3. Tone Knafelc evo iz Zagorja, — 3. Jak. Žužek-ovo iz Jurčič, obe v Bistrici.
31.	marca. 3. Fr. Klun ovo iz Nemške vasi (915 gl.) v Ribnici. — 3. Martin Zdravje-tovo iz Kreincnsea (3855 gl.), — 3. Jan. Javornik-ovo iz Dolja (2043 gl.), - 2. Mat. DrobniČ evo iz Št. Jurja (951 gl.), — 2. Jan. Stražišar-jevo iz Jezera (1645 gl.), vse v Ljubljani. — 2- Jož. Klemen ovo iz Bukovja, — 2. Tone Konobel nove iz Bukovja, — 2. Mat. Slejko-vo iz Bukovja (2390 gl.), vse v Postojni. — 2. Primož Majdič-evo iz Podoreha (410 gl.) na Brdu. — 2. Mat. Maretič-evo iz Tribuč (1415 gl.), — 2. Jož. Strucel-ovo (18G0 gl.), obe v Črnomlju. — 2. Fr. Kavšek ovo iz malega Cirkneka (1975 gl.), v Mokronogu. — 2. Jan. Malnerjevo iz vinsko Rebri (920 gl.) v Rudolfovem. — 2. Mih. Petiič-evo iz Dolenj v Ipavi. — 1. Tone Tckavc evo iz Spodnje vasi (1355 gl.) v Ribnici. — 1. Jan. Kavčič-evo od sv. Ane (3533 gl.) v Tržiču. — 2. J. Hribar-jevo (1G8 gl.) v Ljubljani.
Telegruliene denarne ccne 23. marcija.
Papirna renta 71.15. — Srebrna r-mta 75.85. — 1860lotno državno posojilo 112.40 — Hankine akcije 961. — Kreditne akcije 237.25. — London 111.30 — Srebro 104 50. — Ces.hr. čeki*.i 5.23. — 20Napoleon 8.88.
Preselba kupčije.
Počastim se vljudno naznaniti, da sem se s svojo kupčijo
I¥ešič-eva
c. k. izklj. privilegirana
turška	turška
grška	grška
obrazna pomada za ženske,
najbolj nedolžno sredstvo za ženske, posebno se priporoča za Kube, pege, mnzolje, lirnpovo kožo in d/i obrazu zelo gladko kožo in nježno barvo. Reči, i« kterih je narejena, je avstrijsko-ogerski urad pregledal in za izvrstne pripomočke spoznal. Pohvalna pisma se ne razglašajo.
Ccnn pomade 1 «Id. 50 kr.
Vsako naročilo se točno izvrši (štempeljni) vseh dežel se jernljö namesto (15-12)
IVTesič-evo
c. k. izklj. privilegirano
Nešič-eva
c. k. izklj. privilegiran»
grško milo (žajfa) za rodovine.
grško milo (žajfa) za rodovine.
turška arabska
turška arabska
liuktura za barvanje las in brade,
dozdaj neprekošena v svoji lastnosti, ker je ne le popolnoma neškodljiva, ampak tudi rast las zel6 pospešuje in lase koj črno, teinuo-riiijavo, riimen-kasto-rnjavo itd. pobarva, da je treba le takrat vnovič barvati laso, ko so že vnovič zrastli. Dokaz izvrstnosti jo ta, da imam med stalnimi p.n.raroče-valci najviše kapacitete, gospodo, doktorje, častnike itd. 1 steklenim s podukom o rnlti vred '2 gl. 20 kr. proti poštnemu povzetju ali če se znesek naprej pošlje. — Pisemske marke in koleki denarja. — Prodajalci aob6 primerne odstotke.
Napis: J. B. Bcšliu, Wien, Ippenplatz 1.
Vzhodno (oileluo milo za zdravje in olepšanje,
lepo dišeče, prekosi glede dobrote in vrednosti res najboljše milo, odpravi gotovo vse nečistosti na koži, kakor i/.poslke, ma/.oljčke itd. in dd, koži njež-nost in gladkost, kakoršne nobeno drugo toiletuo sredstvo ne. Pohvalna pisma najviše gospode, pa tudi meščanskega stanu ie vsakomu videti dovoljeno. <ena 1 kosa 30 kr , dvojnega kosa 50 kr.
X^ol>n i zdravnik
docent dr. Tanzer
iz Graca.
ordinira tu v Ljubljani „pri Slonu"
v sobah 36 in 37, II. nadstropje, v zobo-zdravilstvu in zobotehniki, vsak dan od osmih zjutraj do petih popoldne.
Ostal bo tu še do velike sobote zvečer.
Dr. Tanzer-jeva
antiseptikonska ustna voda. prah in pasta za zobe se dobiva pri gg.: E. Malir-u, pri apotekarjih Birscliilz-n in Piccoli-n v Ljubljani, in v lekarnah v Kranju, Loki in K amn iku.	(24 - 2)
s steklom, porceljanom in kamenitim blagom
iz dunajske ceste hiš.-št. G preselil
v gledišči ne ulice hiš. št. 43 in 44
(nekdaj Stöcklnova kupčija z nošnjim blagom).
Ob enem izrekam svojim častitim naročevalcem za dozdaj mi skazovano zaupanje presrčno zahvalo ter prosim, da bi ga mi še dalje v novi štacuni nepri-krajšano ohranili; od svoje strani jim zagotovljam, kakor dozdaj, najtočnejšo in najpoštenejšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
(25-2)	Alojzij Pavssin.