PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 112 (12.437)	Trst, sreda, 14. maja
Sovjetski strokovnjaki prehajajo v drugo fazo sanacije
V Černobilu dokončno preprečili uhajanje radioaktivnih izotopov
Ob aferi »radioaktivne
Protest Jugo zaradi sklepi
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
1
S
1
1
I
Hi
5*:
Z
•—*
'5
lio 1 85723
20
o
$
0
1
MOSKVA — Osemnajst dni po nesreči v černobilski jedrski elektrarni je vodja vladne preiskovalne komisije in podpredsednik ministrskega sveta SZ Boris Šer-bina diplomatskim predstavnikom v Moskvi včeraj izjavil, da so končno zaustavili uhajanje raddaktivnosti iz poškodovanega četrtega reaktorja. Na srečanju so sodelovali še drugi sovjetski izvedenci, ki so zahodne diplomate seznanili z zadnjimi ukrepi pri odpravljanju posledic jedrske nesreče. Trenutno je reaktor popolnoma pokopan pod tonami in tonami peska, sadre, ilovice, bora in svinca. Izpod betonskega podstavka reaktorja so izčrpali vso vodo in vzbrizgnili beton, da je dokončno odpravljena nevarnost tako imenovanega »kitajskega sindroma« ah »Meltdowna« kot mu pravijo strokovnjaki. Reaktorjevo sredico so ohladili, temperatura pa je še vedno precejšnja, a ni nevarnosti nove verižne reakcije. Posredno so strokovnjaki priznali, da je bila še pred dnevi nevarnost prave katastrofe, a so jo za ceno požrtvovalnosti in »herojskih naporov« preprečili.
Podpredsednik Šerbdna je navedel, da bodo zgradih 32 metrov globok železobetonski jašek, da bodo pre-prečili morebitno bodoče onesnaženje podtalnice, pod železobetonom pa bodo »pokopali« poškodovani reaktor, ki bo tam ostal stoletja. S pospešenim ritmom so pričeli tudi z dekontaminacijskimi deli na območju 30 kilometrov okrog centrale, priznah pa so, da bo to delo zahtevalo ogromno časa.
Včeraj se je v Moskvi izvedelo, da bo o černobilski nesreči danes spregovoril tudi generalni sekretar CK KP SZ Mihah Gorbačov. Sovjetska zveza se v teh urah na vse kriplje trudi, da bi popravila negativni vtis, ki ga je pustila v svetovni javnosti, ker je toliko časa zavlačevala s poštenim informiranjem o razsežno-
stih nesreče. V Moskvi se seveda tudi zgražajo nad reakcijami Zahoda, a nočejo priznati, da so za tako zahodno histerijo sami krivi.
Medtem po vsej Evropi upada stopnja radioaktivne onesnaženosti, stopnjujejo pa se polemike zaradi pre-povedi uvoza živil iz raznih držav, saj ji botrujejo predvsem pohtični in gospodarski interesi ne pa skrb za varnost ljudi.
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je z obžalovanjem in zaskrbljenostjo sprejel sklep Evropske skupnosti o prepovedi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov iz Jugoslavije po nesreči v jedrski centrah v Černobilu, je rečeno v izjavi zvezne vlade, ki so jo včeraj objavili v Beogradu. Jugoslo-
Ko Trst prodaš za Černobil...
Beli oblaki in modrikast dim, ki se dviguje iz neopaznih dimnikov delno zastirajo pogled v nebo. Oko televizijske kamere se nato počasi pomika proti tlom. Bežno je opaziti betonske strukture neke megazgradbe, nato se panorama razširi in videti je dimnike, tovarniška poslopja, nekoliko neizostreno zaradi naglice in me-glične ter dimne koprene. Prvi skrivni posnetki iz Černobila. . .
Ali vsaj kot take sta jih predstavili ameriški televizijski mreži, ki sta jih najprej predvajali svojim gledalcem nato pa ponudili prek izmenjave tudi evropskim televizijskim postajam, seveda za drage denarce. In vsa Italija je ob 13. uri včeraj lahko gledala na malem ekranu dragoceni film. Vendar prikazani Černobil ni bil sovjetsko mesto, pač pa. . . Trst. Sicer nekoliko neizostren, nekoliko ovit v me-
glice in dim vendar neizpodbitno Trst za vse tiste, ki naše mesto dobro poznajo.
Avtor potegavščine, ki mu je baje nesla okroglih 300 milijonov, je najbrž neki jugoslovanski državljan, ki je dokaj spretno in za tujce tudi nerazpoznavno posnel Trst najprej s Ratinare in nato še iz Mačkovelj in pri tem skrbno pazil, da mu oko kamere ni pokukalo do morja. Posnetke je nato ponudil ameriškima postajama, ki sta poslali ponje čartersko letalo, misleč, da sta si zagotovili »scoop« stoletja, v resnici pa sta bili le žrtev iznajdljivega možakarja.
špekulacije s tragedijami seveda niso dopustne, Vendar domiselnega snemalca bi težko imeli za »mrhovinarja«, saj njegova potegavščina ni nesimpatična. In kdo si bo odslej upal še trditi, da se Jugoslovani v težavah ne znajdejo. . . (vt)
vanska vlada meni, da je ta ukrep e-nostranski in neutemeljen in da je v nasprotju s sporazumom o odnosih in sodelovanju med SFRJ in Evropsko skupnostjo. Sporazum, ki sta ga podpisali obe strani, predvideva posvetovanja o vseh možnih problemih in težavah, ki bi nastah.
V izjavi je rečeno, da je Jugoslavija uvedla stroge ukrepe nadzora in preventivne ukrepe pred radiacijo in o tem podrobno obveščala lastno in svetovno javnost. Posebej je poudarjeno, da sevanje v Jugoslaviji ni bilo tako močno, da bi povzročilo zaskrbljenost. Že zaradi tega uvedba u-krepa glede hrane iz Jugoslavije ni upravičena. Nesprejemljiva je praksa, da takšne ukrepe sprejemajo brez posvetovanj z jugoslovansko vlado. Z1S meni, da bi morale države Evropske skupnosti preučiti svoj sklep, da bi lahko nadaljevali normalno blagovno menjavo med SFRJ in Skupnostjo.
Besedilo izjave ZIS so izročili predstavniku Nizozemske v Bruslju kot predsedujoči državi v Evropski skupnosti. Zaprosili so ga naj ministrski svet Skupnosti seznani z besedilom izjave jugoslovanske vlade. Hkrati je namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar sezna-nil veleposlanike držav članic Evrop-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pogovor z generalnim sekretarjem KPI
Med včerajšnjimi pogajanji na ministrstvu za industrijo
Natta: Dolžnost države
da zaščiti Slovence
Vprašanje narodnih manjšin je bilo oh miru in italijanski notranji situaciji Srednja tema razgovora med sekretarjem KPI Natto in urednico agencije Alpe Adria. V intervjuju se je Natta jasno zavzel za pravice Slovencev v Italiji pa tudi za pravice italijanske narodnosti v Jugoslaviji NA 3. STRANI
Vlada se je odločno zavzela v korist rafinerije Aquila
SANDOR TENCE
RIM — Še zelo nejasne perspektive za tržaško rafinerijo Aquilo. Francoska družba Total, ki je lastnik ža-veljskega obrata, je namreč med včerajšnjimi pogajanji na ministrstvu za industrijo spet močno zaostrila svoja stališča in trdovratno vztrajala pri svojem prvotnem načrtu, ki predvideva preosnovo rafinerije v skladišče naftnih derivatov in. odpust skoraj vseh (več kot 500) delavcev. V poznih jutranjih urah so bili pogajalci na robu dokončnega razkola, po novem posredovanju podtajnika Zita pa so se kasneje stvari nekohko razjasnile tako, da so se sinoči sporazumeli za novo, morda odločilno srečanje, do katerega bo prišlo prihodnji teden. Do takrat bo moral delegirani upravitelj družbe Total Laporte jasno po-\ coati vladi in sindikatom kakšni so pi s v/.uprav načrti lastnikov in če obstajajo pravzaprav še možnosti za
spxirazum o bodočnosti rafinerije.
Deželni odbornik za industrijo Francescutto je dopotoval v Rim z zelo konkretnim predlogom deželne vlade in deželne finančne družbe Friulia, pio katerem bi Aquila kupila neka mešana družba z italijanskim in tujim kapitalom. Ta družba, za katero so baje pokazali zanimanje švicarski in avstrijski podjetniki, bi nadaljevala z dosedanjo proizvodnjo in takoj zaposlila 350 delavcev. Od ostalih 200 delavcev in uradnikov bi jih polovico predčasno upwkojili, za druge pa bi našli primerno zaposlitev. Kot vidimo gre za stvarne predloge, za katere Francozi, vsaj včeraj, niso pjoka-zali velikega zanimanja.
Total torej noče prodati rafinerije in dalje vztraja pri skladišču, ki pa je za delavce in od včeraj uradno tudi za ministrstvo, nesprejemljiva rešitev. Podtajnik Zito je delegiranemu upravitelju družbe jasno povedal, da vlada ne more še dalje sprejemati tako togih stališč lastnikov in sp>et
pozval Total, naj se resno loti pogajanj, ki so sedaj zašla na mrtvo točko. V nasprotnem primeru, je v diplomatskih, a hkrati v odločnih tonih zagrozil podtajnik, bo vlada morala nujno sprejeti nekatere ukrep« preti francoski družbi, kot je npr. preklic koncesije za rafiniranje nafte. Laporte je px> odločnem Zitovem nastopu zapresil za kratek razmislek in verjetno p>o posvetovanju s Parizom pozneje dal vedeti, da družba formalno pristane na novo srečanje, s kakšnimi načrti in nameni pa ni znano.
Prihodnji torek bo torej v Rimu na sporedu novo srečanje v sklopu teh dolgoročnih in včasih tudi neplodnih pogajanj, ki se vlečejo od novembra lani, ko je Total napovedal zaprtje Aquile in odpust velike večine uslužbencev. Tovarniški svet rafinerije je ob podpori sindikalne zveze CGEL -CISL - UIL in ob zavzeti solidarnosti tržaške skupnosti med pogajanji za-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Obsodba SZDL Slovenije
LJUBLJANA — Predsedstvo RK SZDL Slovenije je včeraj sprejelo izjavo, v kateri je ostro in odločno obsodilo Ustavitev spomenika tako imenovanim deportirancem v Jugoslavijo ob koncu vojne, ki so ga v nedeljo odkrili v ‘•srednjem delu goriškega spominskega parka. Gre za spo-j^unik, posvečen ljudem, ki so vse do konca vojne sode-°Vali z najbolj mračnimi silami in si umazali roke s ^1o nedolžnega prebivalstva tega področja in vseh de-«el Evrope.
, Predsedstvo RK SZDL Slovenije je to dejanje oceni-u kot nedopustno obujanje in netenje sovraštva na občutljivem področju Evrope ter rušenje tega, kar je bilo dolgoletnimi napori doseženega na polju dobrososedskemu razumevanja in strpnosti med obema narodoma, ki ži-Vlta ob tej meji. (dd)
Spomenik deportirancem v Gorici: Izjava SKGZ - Razprava na pokrajini
NA 8. STRANI
Po izgonu 36 zahodnoevropskih diplomatov iz Tripolisa
Posvet EGS o ukrepih proti Libiji
RIM — Včeraj je funkcionar libijskega konzulata v Palermu Mustafa Mohamed Alekreš prejel poziv, naj nemudoma zapusti Italijo, češ da je vedenjsko prišel navzkriž s svojim diplomatskim staležem. Zunanje ministrstvo je izjavilo, da ukrep ni v zvezi s ponedeljkovim libijskim sklepom o izgonu 36 zahodnoevropskih diplomatov, med katerimi je 25 Italijanov. Gadafijevo potezo in odgovor nanjo bodo obravnavali na sestanku glavnih direktorjev za politične zadeve pri zunanjih ministrstvih EGS, ki bo danes v Haagu. Belgijska vlada je že omenila možnost represalij.
Med evropskim diplomatskim osebjem, ki mora iz Libije, ni zastopnikov Vel. Britanije (diplomatske odnose s Tripolisom je pretrgala leta 1984), Luksemburga in Portugalske (njunih predstavništev v Libiji sploh ni) ter Grčije. Ta je sicer podpisala protilibijski dogovor EGS, ni pa ga začela izvajati in tega menda tudi ne bo, ker nima dokazov o vpletenosti Gadafija v
mednarodni terorizem. Poglavje zase sta Turčija in Malta, ki ne sodita v EGS, a igrata pomembno strateško vlogo v sredozemskem okviru.
Turki so v precepu: po eni strani zrejo na Evropo in ZDA, a po drugi na Azijo in islam. Ambasada v Ankari meni, da se mora Turčija odločiti za Washington ali za Tripolis. .. Malteški premier Bonnici pa je na bruseljskem zasedanju sveta Malta - EGS pozval k »avtonomni pobudi dvanajsterice v smeri dialoga in pogajanj z vsemi arabskimi državami, tudi Libijo, za poravnavo sredozemske krize«. Ponovil je tudi idejo o sklicanju sredozemske konference o terorizmu s pripombo, da je Libija pripravljena sodelovati, ter izrazil bojazen pred novim ameriškim napadom nanjo. In res je veleposlanik ZDA v Parizu Rodgers izjavil, da ni izključeno, če bo Gadafi še podpiral teroriste. Libijski vodja je za takšen primer pozval na pomoč vse muslimane, češ da se bo sicer moral zanjo obrniti na Varšavski pakt. (dg)
Pobuda škofov Veneta in F-JK za razorožitev
VERONA — Dokument »Blagor graditeljem miru«, ki so ga sestavili tako predstavniki Cerkve kot laiki Veneta in Furlanije - Julijske krajine, ima zaenkrat kakih deset tisoč podpisnikov (12.303). Dokument ima med sii.umi prvimi pobudniki tudi tržaškega škofa Lorenza Bello-mija Od podpisnikov, ki se borijo zr. mir in razorožitev, pa je dobra polovica laikov. Podobno pobudo so sprožili tudi v Piemontu, kjer so že zbrali dva tisoč podpisov.
To pa je le začetna faza širše zasnovanega mirovnega gibanja, ki si kot cilj zastavlja odpravljanje kakršnegakoli oboroževalnega trenda.
• Protest Jugoslavije
NADALJEVANJE S 1. STRANI
skc skupnosti, ki so akreditirani v Beogradu, z izjavo ZIS in jim izroči' besedilo dokumenta.
»Afera radioaktivne politizacije« pa odmeva tudi drugod po Evropi. Tam, kjer bi morali prevladati izključno interesi prebivalstva, se kažejo umazani komercialni interesi, piše včerajšnji ugledni belgijski dnevnik »La Libre Belgique«, ko komentira sklep Evropske skupnosti, da prepove uvoz svežih kmetijskih pridelkov iz šestih vzhodnoevropskih držav in Jugoslavije. Ni znamo, na kakšni geopoh-tični podlagi prepoved ni zajela tudi NDR. Velja pa za Jugoslavijo. Časopisi odkrito obtožujejo nekatere vlade držav Evropske skupnosti, da so se zapletle v žalostno tragikomedijo, čeprav same niso lastnega prebivalstva v zadostni meri opozorile in zaščitile pred radioaktivnostjo kot posledico jedrske nesreče v SZ.
»Vsak za sebe, vsi proti Vzhodu«, ta stavek ki ga objavlja včerajšnji »Liberation«, je verjetno najboljša o-cena težke hipokrizije, ki se skriva
za sklepom Evropske skupnosti, Id je menda posledica zaščite zdravja prebivalstva, da začasno prepove u-voz nekaterih kmetijskih pridelkov iz šestih vzhodnih držav in Jugoslavije.
V prvotnem predlogu Jugoslavija ni bila na seznamu držav, proti katerim naj bi uvedli embargo. Nekatere članice skupnosti so v razpravi predlagale, naj bi vključili tudi Jugoslavijo, Avstrijo in NDR, medtem ko so bile druge proti. Dogovor so na koncu dosegli za hrbtom Jugoslavije in v korist Avstrije in NDR, poudarja »Liberation«, časopis trdi, da so prepoved uvoza iz Jugoslavije posebej zahtevale Italija, Nizozemska in Francija.
Francoski tisk na vidnih mestih objavlja oster protest jugoslovanske vlade zaradi te neupravičene in izrazito protekcionistične odločitve Evropske skupnosti in dodaja, da je izvoz jugoslovanskih kmetijskih pridelkov v države skupnosti lani znašal več kot 350 milijonov dolarjev oziroma 40 odstotkov skupnega izvoza, (dd)
Ob »dialogu na daljavo« med veljaki
De Mita bo potrjen za tajnika KD a notranjih nesoglasij ni konec
PSI in PRI navzkriž glede problema jedrskih central
RIM — Da bo De Mita potrjen za vodio KD, nihče ni dvomil. Toda tajnik stranke je tudi »zmagal«, saj je »velika lista« tistih, ki zvesto sledijo njegovi politični liniji, dobila 62,3 od sto glasov, torej absolutno večino. To je De Miti zajamčilo ponovno izvolitev brez »zunanje zaslombe«, vpričo česar se glasovi Fanfanijeve, For-lanijeve in zlasti Andreottijeve struje kažejo kot dodatni in dovoljujejo njegovo skoro plebiscitno potrditev. Prav to pa je De Mita hotel preprečiti in v tem je tudi njegov »poraz«: ni mu namreč uspelo izoblikovati neke jasne večine okrog »diskriminatorske« politike. Sama »velika lista« je pač bolj podobna nekakšni »taktični združbi«, kot ji pravi zaccagninijevec Granelli, kakor pa pohtični struji. Skratka, številčno zmago De Mite naj bi šlo pripisati predvsem volji demokristjanov po pogojevanju njegove potrditve za tajnika.
To naj bi potrjeval tudi »dialog na daljavo« med Forlanijem in Fanfanijem. Ta se je pohvalil z daljnovidnostjo, češ da že od kongresa 1982 podpira De Mitovo
kandidaturo. Forlani je odvrnil, da Fanfani pozablja »štiriletni skok«, med katerim je prišlo do volilnega poraza 1983, novega kongresa in zopetnega razmaha KD ter »nekega političnega okvira, ki smo ga zgradili s skupnimi močmi«. In spet Fanfani: »Prav zato, da bi preprečil takratni volilni osip, sem iznesel predlog, o katerem danes Forlani ne pravi, da je bil napačen.« Z drugimi besedami: oba menita, da je De Mita sprejemljiv, ker da je sledil njunim smernicam, kar mora tudi vnaprej.
Političnih polemik pa s tem ni konec, saj stranke še razdvaja »jedrski problem«. Podtajnik v predsedstvu vlade Amato se je obregnil ob kritike PRI na račun zahteve PSI o moratoriju pri gradnji atomskih elektrarn, Spadolini je odvrnil, da gre obravnavati vprašanje varnosti brez takšnih moratorijev, KPI pa se je odločila, da se zdaj o tem ... ne odloči, ampak počaka na parlamentarno razpravo in državno energetsko konferenco.
G. R.
• Vlada
se je zavzela
NADALJEVANJE S 1. STRANI
hteval in dosegel preklic odpustov, sedaj pa hoče upravičeno vedeti za perspektive obrata. Dežela Furlanija - Julijska krajina je včeraj prišla na dan z zanimivim in zlasti s konkretnim predlogom, zato bi vsako zavlačevanje francoske družbe pomenilo, da si Pariz želi frontalni spopad ne samo s Trstom, ampak tudi z rimsko vlado.
Delavci in uradnici žaveljskega o-brata pa v pričakovanju razpleta medtem redno zahajajo na delo, čeprav so naprave že precej časa v glavnem popolnoma ustavljene. Jutri zjutraj se bodo po zasednaju tovarniškega sveta spet zbrali na skupščini, da nadaljujejo boj za o-hranitev dela in delovnih mest, ki je tudi boj proti družbenemu in gospodarskemu propadu tržaške pokrajine.
SANDOR TENCE
Vzroki prometne nesreče niso še bili pojasnjeni
Predlog SFRJ
Linijski avtobus zavozil s ceste: v Sirakuzah 15 ranjenih dijakov
SIRAKUZE — Linijski avtobus, ki vozi na progi Buccheri - Catania, je včeraj zjutraj iz še nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste in obtičal, prevrnjen, v obcestnem jarku. Nesreča se je pripetila ob 6.30, ko se z avtobusom peljejo pretežno dijaki, ki obiskujejo šole v Lentini in v Catanii. Linijski avtobus je zaneslo s ceste takoj po nekem ovinku. Avtobus je nato trčil v vrsto obcestnih kamnov in šele nato se je prevrnil, kakih sto metrov od ceste. V prevrnjenem avtobusu je bilo ranjenih 15 potnikov, od katerih jih je 6 zadobilo precej težke poškodbe. Ranjence so sprejeli v sirakuški bolnišnici, kamor so jih pripeljali kar z osebnimi avtomobili. Vsi ranjenci, ki so jih sprejeli v sira-kuško bolnišnico, imajo najmanj 15 in največ 18 let. Med ranjenci, ki so zadobili lažje rane je, poleg voznika avtobusa, tudi nekaj članov amaterske nogometne ekipe Bu-scemija.
Eksplozija pri Avignonu
PARIZ — Dve osebi sta izgubili življenje, dve pa sta bili hudo ranjeni v eksploziji, ki je pri Avignonu popolnoma uničila ukraden maserati z italijansko evidenčno tablico. Nesreča se je pripetila na cesti Avignon - Marseille nekaj pred 19. uro. V pločevinah raztreščenega avtomobila je policija odkrila ostanke pravcatega arzenala: nekaj pištol in tri lovske puške s skrajšanimi cevmi. Preiskovalci menijo, da sta se vsaj dve, morda pa celo vse štiri osebe, pripravljale na kak večji rop, od tu ukradeni avtomobil, orož-ie in tudi razstrelivo, ki pa je »predčasno« eksplodiralo.
BERN — Jugoslovanska delegacija na bernski konferenci strokovnjakov za poglobitev stikov in komunikacij med ljudmi preko državnih meja je predložila predlog priporočila za spoštovanje temeljnih pravic pripadnikov narodnostnih manjšin in delavcev e-migrantov.
Jugoslovanski predlog zahteva, naj delavcem emigrantom priznajo pravico življenja z njihovimi družinami in do družinskih vezi brez kakršnihkoli ovir in pravico, da imajo redne stike z domovino ter diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi svoje države.
Kar zadeva narodnostne manjšine, je jugoslovanska delegacija predlagala, da bi pripadnikom teh manjšin priznali neodtujljive pravice življenja z njihovimi družinami, do poroke med osebami iste narodnosti, ki živijo v različnih državah in redna srečanja v okviru družinskih vezi in da podrobno proučijo zahteve pri-pradnikov narodnostnih manjšin.
Danes začetek kongresa PLI
Izjava generalnega tajnika KP Francije na zasedanju centralnega komiteja
Marchais ne bo kandidiral za predsednika
RIM — V Genovi se bo danes začel vsedržavni kongres PLI, ki bo verjetno najtežji v bogati zgodovini te stranke. Pred dvajsetimi leti so liberalci krepko presegali pet odstotkov glasov (leta 1963 so dosegli rekord s 7 odstotki), danes pa uživajo podporo le približno 2 odstotkov vo-lUcev in so na zadnjih političnih volitvah izvolili le peščico poslancev in komaj dva senatorja. PLI pa ne doživlja samo krize številk, ampak predvsem hudo politično krizo, v katero je zašla sredi sedemdesetih let predvsem po krivdi MaJagodija in njegovega vodenja stranke.
Priletnemu liderju je sledil Zanone, ki se je z velikim navdušenjem lotil obnove predvsem javne podobe PLI, kar pa mu ni popolnoma uspelo, kot jasno dokazujejo volilni rezultati. Stranko vodi sedaj Alfredo Biondi, medtem ko Zanone in minister Altissimo vodita notranjo opozicijo. (ST)
PARIZ — »Ne bom kandidiral,« je izjavil včeraj na zasedanju centralnega komiteja KP Francije, prvega od štirih napovedanih 22. aprila in namenjenih obravnavi problemov partije po volitvah 16. marca, generalni sekretar Georges Marchais.
Seja, ki naj bi bila posvečena »položaju delavskega razreda, inženirjev, vodilnih uslužbencev in tehnikov v francoski družbi sredi preobrazbe« se je včeraj na vprašanje bivšega ministra v socialistični vladi (do julija 1984) Anketa Le Parsa obrnila v razpravo o kandidatu partije na predsedniških volitvah, ki utegnejo biti tudi prej kot v uradnem roku, leta 1988.
Vprašanje je očitno spodbudil sprejeti dnevni red, po katerem naj centralni komite danes posluša »informacijo Q političnem položaju«. Anket Le Pors, za katerega velja, da je
zagovornik poglobljene in odprte notranje razprave o stanju partije, je hotel vedeti za stališče KPF do skrajšanja predsedniškega mandata na pet let (od sedanjih sedem) in o kandidatu partije na prihodnjih volitvah.
Partija je na 25. kongresu (februarja 1985) sklenila, da petletni mandat ni »dober za demokracijo in pluralizem«, predvsem, ker bi navajal predsedujočega šefa države k ponovni kandidaturi — torej na desetletno »osebno vladavino«. Kar zadeva kandidata partije na volitvah, bo nacionalna konferenca (najvišje telo med kongresoma) na predlog CK določila kandidata in ta kandidat n& bo Georges Marchais. To je bistvo izjave generalnega sekretarja, ki je dodal, da gre za njegov »star osebni sklep«.
Georges Marchais (66 let) ima lahko osebne razloge, doživel je dva
lažja infarkta, za seboj pa ima tudi osemnajst let vodstva partije, ki jo je prevzel od smrtno bolnega Wal-decka Rocheta med češkoslovaško krizo leta 1968, in prav to vodstvo je postalo sporno že pred 25. kongresom.
Vrsta političnih obratov in neuspehov, ki jih je doživela francoska partija, je neizbežno povezana z Mar-chaisovim imenom, čeprav velja mnenje, da Georges Marchais ni najtrši med trdimi zagovorniki linije, ki se je izkristalizirala na 25. kongresu in izzvala aprila letos zmeraj močnejše, toda nepovezano gibanje za sklic izrednega kongresa. Ker je jasno da v Franciji, kakršna je, noben kandidat partije ne more postati predsednik države, gre torej nujno za nekaj dugega. O tem pa seveda danes nadvse živahno razpravlja vsa politična javnost in sredstva javne-
ga obveščanja.
Za nekatere je to napoved predčasnega umika z vodstva — morda na nacionalni konferenci, ki naj bi bila »v najkrajšem mogočem času«. Nacionalna konferenca — organizacijski manever, ki naj samo utrdi sedanje vodstvo in dokončno pospravi z »obnovitelji«, tudi za ceno skrčenja aktivnega članstva na »čvrsto jedro« — je dokaj pogosta hipoteza in morda še tretja: kdorkoli bo izbran za kandidata — kajti za sedanje vodstvo ponovna povezava s socialisti ne pride v poštev, ne le zaradi nestrinjanja s politiko PS, temveč tudi zaradi nespornega dejstva, da so jim socialisti pobrali precej volilcev — kdorkoli bo že torej kandidat, bo deležen dokajšnje mere pozornosti vsaj med volilno kampanjo.
JAKA ŠTULAR
Iz zornega kota neuvrščenih
Razoroži bona konferenca v Ženevi se je končala brezuspešno
Ob koncu prvega dela konference za razorožitev v Ženevi žal ne moremo zapisati dobre ocene. Tako pomemben mednarodni organ bi se moral pokazati z drugačnimi rezultati. Ženevska konferenca je nasprotno najvažnejša mednarodna institucija, ki se ukvarja s problematiko razorožitve, ki je najbolj žgoča v svetovni politični, pa tudi siceršnji areni.
SevedcT pa niso rezultati odvisni samo od nje, pač pa od spleta trenutnih ali pa žal trajnejših razmer, Id zaznamujejo njeno delo. Ta ustanova je dejansko edino večlateralno mednarodno telo, ki nadaljuje dejavnost predhodnic, kot sta bila na primer odbora za razorožitev, ki sta delala vse do leta 1978. Zdajšnja konferenca, ustanovljena na posebnem zasedanju Organizacije združenih narodov leta 1978, šteje 40 članov, mnogo več kot sta jih imela prejšnja odbora.
Udeleženci posebnega zasedanja Združenih narodov so se pred osmimi leti odločili za večje število prav z namenom, da povečajo možnosti za uspeh. V novi in širši sestavi pa je ta organ pričel delati tudi kot konferenca, ki je seveda pomembnejša institucija kot odbor. Sestavni del konference so vse jedrske sile, poleg njih pa je še devet zahodnih, devet vzhodnih in kar 21 nevtralnih in neuvrščenih držav. To visoko število predstavnikov neuvrščenih in nevtralnih dežel je pred leti zbudilo in okrepilo upanje, da bodo pogovori stekli drugače, pozitivneje.
Žal pa se to ni zgodilo. Tudi na sedanjem zasedanju je bilo veliko razprav in sugestij, ki pa so si bile med sabo globoko nasprotujoče.
Še zmeraj smo pri startu. Jugoslovanski predstavnik, Kazimir Vidas, je moral poudariti, »da je bila vnovič zamujena priložnost, da se prič-no reševati tako prednostna kot ostala vprašanja«. Pod prednostnimi je kajpak mislil na vprašanja prepovedi jedrskih poskusov, zajezitve jedrske oboroževalne tekme, jedrske razorožitve in preprečitve oboroževanja vesolja.
Neuvrščeni, kakor tudi predstavniki nevtralnih dežel, tudi o zdajšnjem zasedanju ra-zorožitvene konference menijo, da so na njej še zmeraj glavni akterji žal pripadniki blokov. Ko je lani prišlo do srečanja med Gorbačovom in Reaganom in do določenih spodbudnih napovedi, je tudi v konferenco zapihal drugačen veter. Sčasoma pa se je spet zahladilo. Neuvrščeni trdijo, da na konferenci na žalost ponavljajo ene in iste teme, ne da bi jih posku-šali razreševati: da je »politika« za nekatere udeležence pomembnejša od nevarnosti čedalje večjega oboroževanja. Delegati neuvrščenih sodijo, da so bili zdaj kolikor toliko zreli pogoji
vsaj za sporazum o prepovedi jedrskih poskusov — z njim bi lahko uspešno utrli pot v odpravo jedrskega orožja — tudi pri tem pa žal niso storili stvarnih korakov.
Za odtenek boljši je položaj pri vprašanju kemičnega orožja. Vemo, da je v glavnem izdelana konvencija o prepovedi kemičnega orožja — njeno izhodišče je dogovor, ki so ga sprejeli v nekdanjem Društvu narodov v Ženevi že leta 1925 — da pa je obtičalo pri nekaterih tako rekoč »tehničnih« problemih, kar je navsezadnje tudi razumljivo, saj je tehnologija tudi na tem področju napravila prelomne korake. V nadaljevanju konference — kaže da bo v jeseni —- se bodo skušali dogovoriti o tem, katere kemikalije so lahko uporabne na sploh, katere pa lahko opredehmo za vojaške in žal za vojne namene. Konvencija, ki jo pripravljajo, vsebuje postavke o prepovedi razvijanja, izdelovanja hj shranjevanja kemičnega orožja.
Določen napredek pri vprašanju kemičnega orožja pa seveda ne more odtehtati globalnega
neuspeha na pogajanjih. Bistveno vprašanje je kajpak jedrsko orožje. Leta 1984 je generalna skupščina Združenih narodov sprejela tri resolucije o ustavitvi proizvodnje tega orožja: prva je pozivala vse jedrske sile, da proizvodnjo mahoma ustavijo, druga pa se je obračala neposredno na jedrski velesili — to je na Združene države in na Sovjetsko zvezo — ter ju posvarila, da se ali s hkratnima enostranskima izjavama ali pa s skupno izjavo brž o-predelita za prenehanje proizvodnje: s tretjo resolucijo pa so Združeni narodi naročali takojšnjo »zamrznitev« zalog jedrskega orožja.
Pri tolmačenju izraza »zamrznitev« pa ni šlo vse gladko in še danes so mnenja deljena, pač glede na to, kako komu prija. Neuvrščeni na-glašajo, da pomeni zamrznitev tudi ustavitev proizvodnje, predstavniki blokov pa trdijo, da zaloge lahko ostanejo seveda s tem, da jih »zamrznejo«.
Namesto, da bi se, v korist vsega človeštva, pričel proces razoroževanja, se oboroževalna kuga žal poglablja in širi. Mednarodne ustanove, kot je na primer razorožitvena konferenca v Ženevi, so naravnost vkovane v blokovske verige, ki jih neuvrščeni in nevtralci še ne uspejo raztrgati. Za oboroževanje gre danes oj krog 920 milijard dolarjev na leto, dvakrat vec kot leta 1960 in štirikrat več kot leta 1950. v pičlih 15 dneh porabijo danes na svetu za oborožitev 35 milijard dolarjev, to pa je toliko, kot je šlo leta 1983 prek Združenih narodov za pomoč nerazvitim deželam.
MIRO KOCJAN
Deželni svet F-JK o radioaktivnem oblaku
Pogovor z glavnim tajnikom KPI
Veliko kritik na račun informiranja in pravočasnega nudenja podatkov
Natta: o globalnem zakonu zainteresirati širšo javnost
TRST — Včeraj je Deželni svet F-JK razpravljal o posledicah radioaktivnega oblaka, ki je po černobilski katastrofi zajel Italijo in s posebno močjo tudi našo deželo. Razprava je trajala približno pet ur in pokazala, da obstajajo dokaj ostra razhajanja glede vladnih preventivnih ukrepov; predvsem glede informiranja ljudi o dejanskem stanju. Marsikatera kritika je padla tudi na sam Deželni odbor in druge deželne strukture. Med razpravo pa je bilo tudi jasno, da se sedaj odpira vprašanje italijanskega energetskega načrta, ki predvideva gradnjo jedrskih elektrarn. Skratka, slišali smo del razprave, ki se bo gotovo izostrila in zaostrila v primeru referenduma.
Odbornik za zdravstvo Renzulli je v svojem posegu de(jal, da v naši deželi, kljub izostreni situaciji radioaktivnost ni presegla varnostne mere. Ob tem pa je poudaril, da je deželna u-prava neprenehoma sledila dogajanju in prosila vsedržavno vlado, naj posreduje tudi specifične podatke in ne samo splošnih, saj je bjlo potrebno ugotoviti, kje je radioaktivnost dosegla svoj višek. Renzulli je nadalje o-pozoril tudi na to, da bo potrebno izboljšati obrambne sisteme.
Dejstvo, da je bila naša dežela pod močnim radioaktivnim udarom, je potrdil odbornik za civilno zaščito Di Benedetto, ki je prebral številne podatke, ki se nanašajo na zrak, vodo, zelenjavo, mleko in drugo hrano. Naj zapišemo, da je radioaktivnost v zraku dosegla v Trstu svoj višek 2. in 5. maja in sicer 0,31 in 0,30 nanocurie na kubični meter. V Vidmu pa so 3. maja izmerili številko 0,57.
Odbornik za kmetijstvo Antonini pa je prikazal dokaj zaskrbljujočo sliko sedanjega stanja v kmetijstvu. Tu je bila ocena vseh še najbolj enotna, saj preti kmetom huda kriza.
Da pa pri meritvah ni bilo vse v redu, kaže že dejstvo, da je sam odbornik izjavil, da je za goriško pokrajino znano le malo podatkov, ker tam ne delujejo za to usposobljeni laboratoriji.
V razpravi so se seveda stališča izostrila. Tako je Štoka dal priznanje Odboru za opravljeno delo, opozoril na nujnost, da se ljudi pravočasno in pravilno obvesti. Ožigosal je molk SZ in zaključil, da kljub vsemu ni mogoče zaustaviti napredka. Cavallo (DP) je kritiziral vlado in ministra Zam-berlettija, da je imel nad zadevo monopol in da so tako podatki prihajali
Seminar o novih učnih načrtih za osnovno šolo
v V kraju Arta Terme se bo jutri začel tridnevni seminar o novih učnih načrtih za osnovno šolo. Zasedanje Prireja zavod IRRSAE in je namenjeno didaktičnim ravnateljem iz naše dežele. Med drugim se ga bosta udeležili hidi slovenski didaktični ravnateljici Lučka Križman in Mira Saksida Brai-ni. V soboto se bo študijski seminar zaključil s posegi predsednika zavoda IRRSAE Tampierija, centralnega inšpektorja Danielija in deželnega šolskega skrbnika Corbija.
Prispevajte ra
Dijaško matico
z veliko zamudo in tako, da so učinkovali »pomirjevalno«. Obsodil je dejstvo, da v naši deželi niso bili pravočasno obveščeni niti župani najbolj prizadetih območij. Cavallo se je nato odločno izrazil proti jedrskim centralam. Dokaj zaneseno je govoril svetovalec LpT Tassinari, ki je opozorO na nevarnost centrale pri Krškem. Go-nano za PSDI je dejal, da živimo v nuklearni dobi, da pa je nesmiselno misliti, da bodo vse države zaprle svoje jedrske centrale, zato je edina pot iskanje varnosti. Svetovalka MF Pup-pini je ponovno osvetlila pomanjkanje informacije pri nas in dejala, da ko so prihajah iz Rima podatki, so v naši deželi in posebno v Furlaniji službe za zdravstveno fiziko izmerile veliko večjo stopnjo radioaktivnosti od uradne. Dejala je tudi, da so bili preventivni ukrepi izvedeni prepozno. Svetovalec PSI Saro je poudaril, da še ni videti prave alternative jedrskim elektrarnam, potrebno pa je storiti vse za varnost. Dodal je, da bo referendum priložnost, da se o zadevah globlje premisli.
Riuscetti za KPI je dejal, da je bila
vlada nesposobna hitro in pravilno ukrepati. Poudaril je pomanjkljivost informacije in dejal, da je tudi v sami deželi prišlo do zmede. Vrstile so se nasprotujoče si informacije, ki so bile poleg tega še pomanjkljive, saj so upoštevale le jod in ne drugih strupenih snovi. Glede referenduma je Riuscetti dejal, da se KPI zavzema za trezno usmeritev, ki naj preko trenutne emotivnosti utemeljeno pretehta izbire za ali proti jedrski energiji.
Za KD je spregovoril svetovalec Car-penedo, ki je poudaril, da ne gre vzbujati pretirane panike, ne sme pa se stvari podcenjevati. Poydaril je, da je za referendum, da pa bi se uvrstil med tiste, ki čutijo potrebo po daljšem premisleku.
Vseh stališč, ugovorov, predlogov nismo mogli našteti, očitno pa je, da če bo prišlo od referenduma, bo to »težak« referendum, saj so stališča različna, »objektivni« podatki pa večkrat podvrženi »prepričanju« posameznikov. Pošten referendum bi moral pomeniti utemeljene izbire in točne podatke, čeprav je res, da se sami znanstveniki kregajo...
»Iz našega kongresa niso izšli ne zmagovalci ne premaganci, temveč se je uveljavila politična linija, ki je tudi ne moremo poimenovati po sekretarju.« Tako se je uvodoma razgrel generalni tajnik italijanske komunistične partije Alessandro Natta, ki je v nedeljo popoldne po natrpanem programu svojega enodnevnega obiska v Trstu rad pristal še na televizijski intervju za agencijo Alpe Adria. Precej izčrpen razgovor smo za objavo v dnevniku nekoliko skrčili in predelali.
Kljub živahnosti, s katero je reagiral na prvo vprašanje (Kako oce-" nj ujete zaključke kongresa v Firencah, ki ga označujeta na eni strani zelo odkrito notranje soočanje ter po drugi odločna prevlada linije Natta?), pa mu je bil začetek razgovora kar po godu. Alessandro Natta je namreč prevzel težko nasledstvo po Berlin-guerju in tedaj so ga politični ocenjevalci označili za prehodnega tajnika. Vsedržavni kongres KPI v Firencah pa je dokazal, da so se motili in da je položaj Natte v stranki trden.
V skladu s stradicijo KPI pa je generalni tajnik prvenstveno nagla-šal pomen skupnega dela, se pravi diskusije v centralnem komiteju in kongresne razprave, ki sta se nato združili in pretvorili v sklepe kongresa. V Firencah, je dejal Natta, smo samo potrdili nekatere strateške usmeritve. Med najbolj pomembne seveda sodi mednarodna opredelitev I-talije, njena evropska pripadnost. Vendar pa so italijanski komunisti mnenja, da mora biti Italija članica take Evropske gospodarske skupnosti, ki hoče in zna biti avtonomna. Evropska izbira v komunistični govori-oj pomeni tudi popolno neodvisnost od ZDA, kot tudi strategijo približevanja k socialističnim rešitvam.
Ob tem vprašanju je bil Natta kot vseskozi zelo prijazen ter istočasno neizprosno jasen: dejal je namreč, da je sovjetski model za evropske države povsem neustrezen, da pa so propadli tudi socialdemokratski poskusi. In je še dodal, da je bil mogoče Berlinguerjev predlog o tretji poti nekoliko dvoumen, da pa zato sedaj KPI veliko bolj jasno govori o socializmu evropske dimenzije.
»če delovanje italijanske vlade ocenjujemo globalno, je naša ocena negativna.« Koalicija, ki sloni na sodelovanju med krščansko demokracijo in socialistično stranko, namreč ni kos, po Nattovem mnenju, glavnim nalogam. Tako je na primer nesprejemljivo, da je še vedno takšna razlika med severnim in južnim delom države. V hud precep pa so vlado spravili skoro vsi problemi, ki so se pojavili v zadnjem času.
Kot najuspešnejši vidik vladnega delovanja pa je komunistični tajnik ocenil zunanjo politiko. Na tem področju je prišlo, je poudaril Natta in s tem pritrdil vprašanju, tudi do sličnih pogledov med vlado in KPI. Ob ugrabitvi ladje Achille Lauro, ob hudem sporu v Sredozemlju, ob zadnjih razpletih palestinskega vprašanja, je bilo zadržanje italijanske vlade izjemno korektno in odločno.
Sredozemsko morje pa mora postati morje miru: tezo, ki je poziv in predlog obrnem, je Alessandro Natta prvič predstavil v Trstu in to s posebnim poudarkom. Trst je namreč pristanišče ob italijansko - jugoslovanski meji in je prvo mesto, kjer je Natta po vsedržavnem kongresu javno govoril. Ne gre samo za simboličen kraj, temveč za stvarno možnost, za zgled meddržavnega sodelovanja na nekaterih področjih po zapleteni, včasih dramatični preteklosti v medsebojnih od-
nosih. Obe državi pa pripadata Sredozemlju: Italija, ki je članica Evropske gospodarske skupnosti in pa Jugoslavija, ki je ustanoviteljica gibanja neuvrščenih. S tem v zvezi je Natta še enkrat naglasil velik doprinos predsednika Tita. Žal pa se temeljne postavke neuvrščenih, ki jih v bistvu lahko povzamemo s težnjo po premostitvi ločevanja sveta v nasprotujoča si bloka, še niso uresničile. Tudi zadnji dogodki v Sredozemlju in pa tragedija v Černobilu nas učijo, da ni dovolj mimo sožitje. Za boljšo bodočnost vsega človeštva je treba vzpostaviti tvorno sodelovanje in pa vpeljati drugačen mednaroden gospodarski red. Za te velike zahteve, je še poudaril generalni sekretar KPI, morata tako Italija kot Jugoslavija izkazati posebno občutljivost.
Sklepni del razgovora je bil posvečen manjšinam: o teh vprašanjih je bil Natta zelo dobro obveščen in se je med tržaškim enodnevnim obiskom sestal tudi s slovensko komisijo pri deželnem komiteju ter tik pred intervjujem še s predstavniki Unije Italijanov iz Istre in Reke. »Za nas,« je dejal Natta na nedeljskem shodu in ponovil med intervjujem, »so postavke vprašanja jasne, prozorne. Za KPI je uresničitev globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji obveza, dolžnost.« Gre za ustavno dolžnost italijanske države, je poudaril, in preteklo je že veliko preveč časa. Saj je že od podpisa Osimskega sporazuma minilo deset let in takrat smo upali, smo bili prepričani, da bomo hitreje zakorakali, je odkrito priznal intervjuvanec. V tem zavlačevanju je nekaj sramotnega: tako se je Natta javno izrazil med obiskom v Beogradu, isto stališče je ponovil v Trstu.
»Istočasno pa menim,« je misel nadaljeval, »da si je treba tudi za italijansko manjšino v Jugoslaviji, v Sloveniji in na Hrvaškem omisliti jasno, eksplicitno garancijo.« V obeh primerih gre namreč za avtohtono prebivalstvo, ki mora biti deležno posebne zaščite. To mora biti obveza italijanske in jugoslovanske države, pa čeprav ne gre za bilateralna vprašanja.
In še specifično vprašanje v zvezi z zaščitnim zakonom za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini: kaj namerava Natta osebno storiti in za kakšne prijeme se misli odločiti KPI, da bi birokratski iter zakonskih osnutkov premaknili z mrtve točlfe? Izkazalo se je, da ni dovolj, je menil komunistični tajnik, če se izvaja pritisk samo v parlamentu, da bi iz osnutkov končno izšel zakon. Zato je nujno, da bi čimširša javnost bila obveščena o vprašanju, da bi ga sprejela za svojega in to ne samo v Trstu ali v deželi. Glede na takšna spoznanja so se komunisti odločili, da sprožijo široko obveščevalno akcijo in s tem tudi skušajo vplivati na druge politične sile ter na italijansko vlado. Slednja je sicer že večkrat naglasila pripravljenost, da vprašanje reši, vendar tega nikakor ne naredi.
Ker pa gre za ustavno dolžnost, mora biti tudi predsednik države občutljiv za reševanje tega problema. Zato namerava, kot je Natta dejal tudi v razgovoru s slovenskimi komunisti, posredovati pni Cossigi. Kot garant celovitega izvajanja italijanske ustave ne bi smel več dopustiti, da se ob podobnih vprašanjih uveljavlja pravilo dvojnih mer.
S tem se je čas razgovora iztekel: po prisrčnih pozdravih od gostov in novinarjev ter zaupnejših od krajevnih predstavnikov KPI se je Natta odpeljal na letališče novim razgovorom naproti.
BREDA PAHOR
Knjiga o nepriznanih manjšinah
»Polovični Italijani«
RIM — Skromna publicistika o manjšinski problematiki v Italiji se je pred kratkim obogatila z novim zanimivim prispevkom. Pri neapeljski založbi »Edizioni Dehoniane« je izšla knjiga rimskega časnikarja Massima Olmija »Polovični Italijani« (Italiani dimezzati, 175 str., cena 14 tisoč lir), ki o-bravnava nepriznane in nezaščitene etnične in jezikovne skupnosti na polotoku. Delo, kot priznava sam avtor, nima strokovnih in znastvenih ambicij, hoče pa seznaniti širše javno mnenje z zgodovino' in s položajem teh pozabljenih skupnosti, ki jih država še obravnava kot neke vrste tuja in odvečna telesa. Slog in besedišče sta tipično novinarska, analiza, ki je mogoče včasih preveč sintetična, pa skoraj nikoli ne zapade v površnost. Knjiga, ki je doslej naletela na veliko zanimanje, se lahko ponaša tudi z določeno globino v katero je avtor vložil veliko truda in tudi mnogo svojih odkritih čustev, iz katerih preveva solidarnost do teh »drugorazrednih državljanov«.
Olmi, ki je urednik kulturne redakcije RAI in se je v preteklosti večkrat ukvarjal s problemi Baskov in severnih Ircev, govori v glavnem le o nezaščitenih jezikovnih skupnostih, torej o tistih, ki so vključene v tako imeno-novani okvirni zakon poslancev Bressanija, Baracettija in Fortune. Ne o-bravnava Nemcev v bocenski pokrajini, Francozov v Dolini Aosta in Slovencev na Tržaškem in Goriškem, medtem ko precej obširno seznanja bralca o položaju naše narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, ki je država ne priznava. Pri vsaki manjšini omenja njeno zgodovino, njeno kulturno in družbeno življenje s približno številčno navzočnostjo na teritoriju, pri čemer izhaja iz kolikor toliko verodostojnih podatkov italijanske enciklopedije. Veliko pozornost posveča manjšinskim občilom.
Pri obravnaval položaja beneških Slovencev se avtor naslanja na dokumente mednarodne manjšinske konference iz leta 1975 in na razne strokovne publikacije SLORI, posebno pa na natančna poročila in na pričevanja prijatelja F^erruccia Clavore. Priznava, da se med vsedržavnimi strankami za globalno uzakonitev pravic Slovencev dosledno zavzemajo le komunisti, medtem ko je med socialisti, pod Craxijevim vodstvom, v zadnjem času močno upadlo zanimanje za rešitev teh vprašanj. Nobena vlada se ni v svojih programskih izjavah v parlamentu formalno obvezala, da bo predložila svoj zakonski predlog in torej uzakonila zaščito ob podpori koalicijskih zaveznikov.
Tega ni storil niti Craxi, podčrtuje Olmi, ki se skoraj polemično sprašuje, zakaj naša manjšina tako vztraja in doslej zaman pričakuje vladni osnutek, potem ko so v parlamentu danes možne alternativne 'večine s KPI, PSI, DP, Neodvisno levico, radikalci, predstavniki drugih manjšin in zakaj ne, tudi z naprednejšim delom KD. Rimski časnikar je podal objektivno sliko položaja in odprtih vprašanj Slovencev v videmski pokrajini in le v uvodu, ko obravnava našo manjšino v vseh treh pokrajinah, smo naleteli na dve netočnosti. Slovenci živimo na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini in ne tudi v pokrajni Pordenon, kot trdi Olmi, na Tržaškem pa že stoletja prebivamo tudi ob morju.
Zelo zanimiv se nam zdi sklepni del knjige, v katerem Olmi opozarja na dve veliki nevarnosti, ki pretita manjšinam. Prva se nanaša na narodno asimilacijo, druga pa na osamitev. Jezikovne skupnosti in narodne manjšine se morajo s političnimi in s kulturnimi sredstvi upirati malodušju in pasivnosti, v lastni sredi istočasno pa se morajo izogniti težnjam k zaprtosti in k samoizolaciji. Prvenstveno pozornost naj posvečajo vzgoji in šolanju otrok v manjšinskem jeziku, svojo zgodovino in svoj jezik pa naj približajo večinskemu narodu, čeprav to ni vedno lahko. Olmi zaključuje svoj trud z ostro polemično puščico na račun RAI, ki kljub reformi iz leta 1975 pozablja ali pa posveča še vedno premalo pažnje toj »zapostavljeni in pozabljeni Italiji«.
SANDOR TENCE
Maks Zadnik
Partizanska
bolnišnica »Zalesje«
- Med zdravlj enjem so podlegli: 1. Jože Volk iz ^ePna pri Košani 8. 1. 1944, 2. Janez Peternelj s flanine pri Cerknem 7. 4. 1944, 3. Ferdinand Kuret Buhare pri Oprtlju v Istri 15. 10. 1944, 4. Rajko . Urat iz Omišlja na Krku 15. 10. 1944, 5. Alojz Kariš -t povirja pri Sežani 25. 11. 1944. In če k temu primjerno še 6. žrtev — Alojza Placerja iz Kačič pri ?°diku, ki so ga Nemci ubili 18. 11. 1944, ker je med ajko prezgodaj zlezel iz skrivališča, tedaj se procent Bodlegiih povzpne na manj kot 3%. Tolikšen uspeh Bil dosežen po mnenju dr. Gadžijeva zaradi iz-fizične odpornosti ranjencev, dobre hrane in °ne ter zraka. Nedvomno pa je k tolikšnemu uspehu ^Pomogla tudi izredna sposobnost dr. Gadžijeva -
Miše kot tudi velika požrtvovalnost vsega bolniškega osebja.
Dr. Magomed Gadžijev je bil izreden zdravnik in velik človek. Čeprav ni bil edini zdravnik, ki je prispeval svoje strokovno znanje ter človekoljubje k zdravljenju trpečih partizanskih ranjencev in bolnikov na območju Brkinov in Slovenske Istre, saj so na tem področju pogumno sodelovali tudi drugi zdravniki, študenti medicine, bolničarji, bolniške sestre, med katerimi velja — poleg že omenjenih posebej navesti dr. Rizza iz Divače, dr. Josipa Ra-potca s Kozine, dr. De Feconda iz Ilirske Bistrice, dr. Franca Ambrožiča iz Postojne, potem pa še medi-cinca Miklavža Kozaka in Ivana Matka iz Ljubljane, je bil pred dvemi leti umrli dr. Gadžijev osrednja in najbolj zaslužna osebnost ne le pri zdravljenju partizanskih borcev, pač pa tudi pri nudenju zdravniške pomoči brkinskim prebivalcem. Morda, pa je prav v tem razlog za njegovo izredno priljubljenost v Brkinih.
Kdo je bil dr. Gadžijev - Mišo in kako je prišel v Brkine?
Rojen je bil 10. maja 1914 v Bujnaksku pri Ma-hačkalu ob Kaspijskem jezeru. Bil je pripadnik ma-
lega avarskega naroda, ki šteje le okoli 4.000.000 prebivalcev in živi skupaj z drugimi v Dagestanski sovjetski avtonomni republiki. V njegovi družini je bil zdravniški poklic že v tradiciji, saj je bil njegov ded v carski Rusiji poznan kot slaven zdravnik, celo v krogih carske rodbine. Mali Magomed pa se je pod vplivom tedanjih gospodarskih potreb SZ po končani gimnaziji vpisal na montanistiko, s čimer je poskušal prekiniti tradicijo, vendar je pod dedovim vplivom kmalu spoznal tudi lastno nagnjenje k zdravniški vedi, prešel na študij medicine in ga uspešno končal. Kot študent se je vneto ukvarjal s športom, zlasti s planinarjenjem in nogometom. Po diplomi so ga kot izredno nadarjenega študenta poslali na izpopolnjevanje v Moskvo, kjer se je posvetil kirurgiji. Leta 1939 je stopil v Rdečo armado. Kmalu je postal kot zdravnik 2. ranga načelnik sanitetne službe v 964. polku 296. divizije in je do 9. maja 1942 napredoval v kapetana sanitetne službe ter dobil vojaško oficirsko izkaznico. Že prej je bil kot dolgoletni komsomolec februarja 1942 sprejet v komunistično partijo. Potem je napredoval v majorja Rdeče armade, konec 1942. leta pa so ga Nemci ranjenega ujeli. Moral je v ujetništvo. Na poti v Italijo je njegov oddelek okoli
Seminar o vlogi šole v obmejnih območjih
Za volitve jusarskih odborov domačim sestavljajo skupne kandidatne liste, nekatere stranke pa svoje
Nadaljujejo se priprave na volitve odborov za ločeno upravljanje jusar-skih premoženj, ki bodo 15. in 16. junija pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, Medji vasi, na Opčinah, v Padričah, na Proseku, v Rocolu in v Skednju. Zdaj je v ospredju sestavljanje kandidatnih list, ki jih bo mogoče predložiti pri občinskih tajništvih od petka, 16., do srede, 21. maja, opoldne. Ponekod so jih že sestavih, drugod pa še vedno ni jasno, kdo jih namerava predložiti. V večini kraških vasi je obveljalo stališče, da bodo domačini predložili skupne liste, zlasti v mestu pa kaže, da jih bodo sestavile in predstavile tudi pohtične stranke. Toda poglejmo nekoliko podrobneje, kako tečejo priprave v posameznih skupnostih.
V katastrski občini Medja vas v devinsko - nabrežinski občini, ki zajema tudi Štivan, so imeh kot prvi na Tržaškem tovrstne volitve leta 1978. Že tedaj se domačini niso mogli sporazumeti za enoten oziroma složen nastop in kaže, da se tudi tokrat ne bodo.
Pri Banih, v Bazovici in Padričah so se domačini opredelih za skupne kandidatne liste, zdaj pa morajo zbrati pred notarjem podpise kandidatov in predlagateljev list, saj se le-te ne bodo predstavile pod znaki tradicionalnih
pohtičnih strank. Podpise bodo zbirali danes, 14. t. m., in sicer od 20.30 v zadružnih prostorih pri Banih, ob 21. uri na sedežu Gozdne zadruge v Padričah in ob 21.30 v Bazoviškem domu v Bazovici. Drevi bodo v Padričah in Bazovici istočasno zbirah podpise tudi za Lonjer, kjer so se domačini tudi domenih za nastop na skupni listi. Poudariti velja, da se morajo kandidati in predlagatelji list predstaviti na sestankih z notarjem z osebno izkaznico ali z drugim veljavnim osebnim dok/umentom.
Na Opčinah so domačini že sestavih enotno kandidatno listo. Zanjo so tudi že zbrali podpise, in sicer na sestanku, ki je bil ta ponedeljek. Predstavila se bo z znakom, na katerem sta upodobljena openski konj in obelisk.
Proseške vaške organizacije so že sklicale sestanek vaščanov, da bi se domenih za enoten nastop na volitvah. Liste niso še sestavih, zato pa se bodo zbrali ponovno danes ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Tudi v Barkovljah je prišlo do pobude, da bi domačini predložih skupno kandidatno hsto. V ta namen je sklican drug sestanek za danes ob 20. uri v Rumeni hiši.
Nekoliko manj jasen pa je položaj na Rocolu in v Skednju, kjer je težje govoriti o skupnostih v pravem pomenu
besede, poleg tega pa so tudi jusar-ska premoženja manjša. KPI vsekakor namerava dati pobudo, da bi tudi tu prišlo do sestave kandidatnih list, ki naj ne bi bile ožje strankarsko o-predeljene. V ta namen je sklicala za sinoči sestanek v Skednju, danes ob 20. uri pa bo takšen sestanek na sedežu KPI na Rocolu.
Gori smo omenih predvsem tiste
primere, kjer so v teku priprave ah poskusi za predložitev domačih, nestrankarskih kandidatnih hst, za katere se v glavnem zavzemajo vsi Slovenci, ki bodo sredi junija šh na volišča. S tem seveda ni rečeno, da strankarskih hst ne bo. Kot smo zvedeh, nameravajo vsaj nekatere pohtične stranke predložiti svoje liste, in to ne samo v mestu.
Inštitut Gramsci za FJK prireja 19. in 20. maja seminar z naslovom »Odnosi med narodnimi skupnostmi in vloga šole v obmejnih območjih izkušnje sevemojadranske regije«.
Na seminarju bodo sodelovali številni izvedenci iz obeh strani meje, med temi tudi Inka Štrukelj s Sociološkega inštituta v Ljubljani in Karel Černič profesor na klasičnem liceju Primrož Trubar v Gorici. Prvi dan seminarja, ki se bo odvijal na Pravni fakulteti, Trg Evropa 2, bo Inka Štrukelj predavala o pouku na šolah, ki jih obiskujejo pripadniki narodnih manjšin, Karel Černič pa bo udeležence seminarja seznanil z is-kušnjami in načrti na šolah italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
•	V nedeljo ob 9.30 bodo otvorili stanovanjski kompleks v Ulici Flavia 20/B, imenovan »La Cittadella«. V kompleksu je 120 stanovanj, trgovsko in družbeno središče.
•	V petek ob 20. uri bodo otvorili novi sedež Tržaškega esperantskega združenja v Ul. sv. Frančiška 23.
•	V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija bo danes ob 19. uri na pobudo krajevne sekcije KPI javna skupščina o nedavnem vsedržavnem partijskem kongresu. Govorila bosta Fausto Monfalcon in Arrigo Roman.
S sestanka jusarskih upravičencev na Proseku
Razkol v Listi in novi stadion temi razprave v občinskem svetu
Ponedeljkova občinska seja, ki naj bi bila posvečena skoraj izključno razpravi o novem nogometnem stadionu, se je že takoj na začetku nepričakovano zasukala in spreobrnila v pravo politično diskusijo o sodelovanju Mestne liste (v osebi svetovalca Aprighana), ki se je pred kratkim odcepila od Liste za Trst, v občinski večini. Mnenja so bila deljena, župan Richetti pa se o tem ni izrekel, ker se mora ob tem problemu še izreči njegova stranka. O stadionu so tako razpravljali pozno v noč, predstavniki svetovalskih skupin pa so zagovarjali že znana stališča.
Načelnik komunistične svetovalske skupine Calabria je na začetku seje predlagal resolucijo, ki jo je občinski svet z večino odbil in ki obnavlja komunistični predlog z dne 29. aprila, ko je KPI pozvala odbor, naj odstopi, da bi se nato lahko vse svetovalske skupine soočile z nujnimi in stvarnimi programi, na osnovi katerih naj se izoblikuje nova večina.
Razprava o Apriglianovi prisotnosti v večini občinske koalicije je izzvala mnogo polemik in hude krvi v notranjosti Liste same, saj sta tako Ceco-vini kot predvscem Gambassini grobo napadla predstavnika novousta-
novljene Mestne hste (ki ima v svojih vrstah predsednika Pokrajine Marchia), slednji pa ga je celo imenoval za »izdajalskega odpadnika«. Komunisti so Aprighana podprli, češ da je bila njegova gesta pogumna in dosledna. Ob zaključku razprave so prisotni svetovalci s 40 glasovi izglasovali resolucijo, s katero je Apri-ghanu dovoljeno, da sestavi samostojno svetovalsko skupino in da se vključi v komisije načelnikov svetovalskih skupin.
Zaradi pozne ure so svetovalci K Pl, PSI in MT predlagali, da se pomembna razprava o novem tržaškem občinskem stadionu preloži, vendar pa je večina predlog zavrnila. Začela se je tako dolga in izčrpna diskusija p splošnem (in ne izvršilnem) projektu novega stadiona, ki je bil sprejet z večino glasov. Zanj so glasovah svetovalci KD, PSDI, LpT, Mestna hsta, SSk, PLI, PRI in MSI -DN. Socialisti so se vzdržali, KPI in MT pa so volili proti. Načrt je o-brazložil odbornik Bari, medtem ko je maketa športnega objekta klavrno kraljevala sredi občinske sejne dvorane. Bari je seveda prikazal stališče občinskega odbora, iz razprave, ki je sledila in v katero je poseglo
13 svetovalcev, pa je izzvenelo, da ima načrt mnogo pomanjkljivosti in površnosti.
Svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel je bil mnenja, da je gradnja novega stadiona za 45 mihjard lir pogubna v sedanji hudi gospodarski krizi mesta in žalitev za najrevnejše sloje prebivalstva, katerim bi morala občinska uprava priskočiti na pomoč, namesto da bi lovila glasove športnikov in v ta namen zapravljala velika finančna sredstva.
Tudi komunisti so zagovarjali podobno stališče, češ da je ta projekt »račun brez krčmarja« oz. da se govori o gradnji nekega stadiona, ne da bi prej sploh poskrbeh za zemljišče. Sociahsti so se pri glasovanju o načrtu vzdržali, večinska koalicija in desnica sta soglasno volih za predlog, ki je bil nato, kot rečeno, sprejet z večino.
• Telefonska družba SIP prireja v ponedeljek, 19. maja, ob 17. uri v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma srečanje z naslovom: »Obveščanje in produktivnost«. Prikazali bodo delovanje in možnosti uporabe tehnološko najbolj dovršenih inštrumeintov na področju telekomunikacij.
Repentabrski občinski svet predstavil osnutek proračuna
Na ponedeljkovem zasedanju je re-pentabrskd občinski svet ugotovil, da parlament žal še ni odobril dokončnega zakonskega besedila o finančnem poslovanju krajevnih ustanov v tekočem letu in zato bo občinski pn> račun izglasoval z zakasnitvijo, najkasneje do 30. junija. Dokončno je zapadel odlok o uvedbi davka TASCO na občinske usluge, tako da bosta za letos še ostali v proračunu postavki, ki zadevata davek za smetarsko službo in davek na posest psov. Občinski odbor je svetovalcem predstavil okvirni osnutek proračuna za leto 1986 in pa izčrpno poročilo o načrtovanjih in predvidevanjih v tri letnem obdobju 1986 - 1988. Repentabr-ska občina je že sprejela v službo dva delavca in tako je lahko aprila začela delovati obvezna smetarska služba. Občina bo še dalje gojila sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi občinami v matični domovini in Itahji, skrbela bo za nemoteno delovanje na področju šolstva, kulture, športa in rekreacije, pospešila bo skrb za javno čistočo, za javno razsvetljavo in vzdrževanje cest. Koh-čina in kakovost naložb je odvisna od prispevkov, ki jih bo občina deležna s strani tržaškega sklada, Dežele in Kraške gorske skupnosti: v tej perspektivi je bila že izdelana prednost-
na lestvica posegov na področju javnih del.
V	uvodnem poročilu je župan Pavel Colja seznanil svetovalce, da se je začela druga faza del za preureditev starega šolskega poslopja na Colu in meseca oktobra bi morala biti obnovitev dokončana. Pričakujejo, da bo tržaški sklad dodelil prispevek tudi za zunanjo ureditev tega socialnega središča. V kratekem bodo s prispevkom KGS dokončno uredih tudi okolje telovadnice. Občina ima stalne stike z Logatcem in Tržičem, nekoh-ko v zamudi pa je izdelava variante regulacijskega načrta in v kratkem bodo sklicali pristojno posvetovalno komisijo. Govor je bil še o možnosti priključitve na metansko omrežje, o pripravah na tradicionalno razstavo terana, ki bo 12 in 13. julija, o napisu na fojbi pri Opčinah, o smetarski službi, o postavitvi avtobusnih čakalnic in o javni telefonski govorilnici, ki jo bo SIP spet namestilo v Repnu.
V	preostalih točkah dnevnega reda je občinski svet sklenil, da se pripravi gozdno-pašniški načrt, da se najame posojilo pri osrednji Hranilnici in posojilnici za nakup petdesetih kasonetov za smetarsko službo in da se na prošnjo zasebnika proda majhno jusarsko zemljišče.
B. S.
Sociologa Clavora in Rutar v DSI
Enotnost je bistvenega pomena za ohranitev Beneških Slovencev
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo srečanje z dvema gostoma iz Benečije, ki sta prisotne seznanila s stanjem in problemi svoje manjšine, ki je »odrezana« od ostalega slovenskega svota, živi v popolnoma drugačnih pogojih in goji drugačne narodnostne ideale.
Sociologa Ferruccio Clavora in Riccardo Rutar sta predvsem opozorila na problem demografskega padca, ki je prav za Beneške Slovence najbolj zaskrbljujoč. Pokfg tega je kar v sedmih občinah v Nadiški dolini nad šestdeset odstotkov slovenskih ljudi, ki ima več kot petinpetdeset let. Prav tako je nevaren tudi proces preseljevanja v večja mesta.
Pri Beneških Slovencih je bil narodnostni čut od vedno tesno povezan z vero. Slovensko narodno zavest so o-hranjali predvsem duhovniki, ki jih danes v tistih krajih skoraj ni več. Da bi olajšali proces poitalijančevanja, nameščajo namreč predstavniki italijanske večine mlade duhovnike, ki sploh ne poznajo slovenskega jezika.
Beneški Slavonci so se politično najprej pridružili videmski Krščanski demokraciji. Kmalu pa so bili iz te stranke izključeni, ker so se tudi v javnosti proglašali za pripadnike slovenske manjšine. Najzavednejši med njimi so ustanovili kulturno društvo »Studenci«, ki se načelno postavlja kot društvo slovenskih katoliških demokratov. To videmsko KD izredno moti,
nasploh pa je ta stranka, še vedno javno proti temu, da bi kdo* karkoli pisal ali govoril o obstoju Beneških Slovencev. Do sedaj so se za »Benečane« zavzele le levičarsko usmerjene stranke, predvsem KPI.
Ob koncu je Clavora poudaril, da je za manjšino bistveno, da je enotna. Tudi Beneški in zamejski Slovenci bi si morali med sabo pomagati. Sicer pa že sama zgodovina kaže, da si Slovenci nismo bili nikoli edini. »Brez tega,« je zaključil Ferruccio Clavora, »pa bo boj vseh Slovencev kmalu izgubljen.«	HJ
Sindikati za prosto cono
Pokrajinsko tajništvo sindikatov C GIL - CISL - UTL je po srečanju z evropskim parlamentarcem Rossetti-jem glede tržaške proste cone, naslovilo telegram na ministra za zunanje zadeve Andreottija, v katerem ga je zaprosilo za nujno srečanje. Sindikati želijo namreč doseči, da bi italijanska vlada podprla in sprožila čimprejšnjo odobritev Rossettijevega amandmaja v evropskem ministrskem svetu, saj so prepričani v njegov velik pomen in v potencialne možnosti razvoja, ki bi jih zagotovil tržaškemu pristanišču in gospodarstvu nasploh.
Sir Nanos in kraški sir nova proizvoda Zadružne kraške mlekarne z Repentabra
Po prodornem uspehu svojega prvega proizvoda — sira Tabor — je Zadružna kraška mlekarna z Repentabra pred nekaj dnevi še obogatila svojo proizvodnjo mlečnih izdelkov z dvema novima tipoma sira: s kraškim sirom in s sirom Nanos. Razširitev proizvodnje predstavlja nedvomno lep delovni uspeh za Zadružno kraško mlekarno, ki je še toliko bolj pomenljiv, če pomislimo, da izdelava dveh novih tipov sira ne bo prizadela oziroma okrnila proizvodnje sira Tabor. Le-ta bo ohranil svoj tipični o-kus, saj ga bodo še nadalje izdelovali s predelavo domačega mleka, medtem ko bodo za izdelavo novih sirov u-porabili mleko iz zadruge iz Gradišča.
Kraški sir je mehki sir, ki hitro dozoreva. Njegovo ime ni bilo izbrano po naključju take mehke sire z blagim in prijetnim okusom so izdelovali v starih časih domačini po kraških kmetijah, ko so v hlevu namolzli ner kaj litrov več mleka. Izdeluje se iz polnomastnega mleka. Sir dozori v kratkem času; okus je stalen in zorenje je pravilno usmerjeno s pomočjo šibke pasterizacije mleka ter uporabe prvovrstnih cepiv, v katerih so izbrane najboljše mlečne drobnoživke, kraški sir je skratka zelo priporočljiv za tiste, ki ljubijo blage in nepremočne okuse.
Sir Nanos spada v skupino poltrdih sirov. Izdeluje se po starodavnih obrtniških postopkih, ki so značilni za Sredozemlje. Tudi za njegovo izdelavo uporabljajo polmast-no mleko. Obdelava svežega in surovega mleka prenese njegove pristne značilnosti v sir. Sir Nanos dozori v nekaj tednih in si v tem času izdela močan okus, ki je posledica maščobne stopnje in obdelave s kozličjim in jag-njetovim siriščem. To značilno sredozemsko sirišče obogati sir s pristnim ovčjim okusom, ki je bil vedno cenjen v sirarskem izročilu kraških območij. Sir Nanos bo predvsem po godu tistim, ki ljubijo močne in podčrtane okuse.
Nova proizvoda Zadružne kraške mlekarne sta že kakih deset dni v prodaji. V tem času se je morala tudi mlekarna soočiti z vprašanjem radioaktivnosti v mleku. V mlekarni so opravili vrsto analiz s pomočjo službe Kra-
jevne zdravstvene «hote. Vodstvo mlekarne je iz previdnosti zaustavilo proizvodnjo masla in skute za dobo dveh tednov. Pri tem je treba poudariti, da gre izključno za varnostni ukrep. Na Krasu in v Bregu se namreč še ni začela sezona paše; živinorejci so zato še vedno krmili živino s senom in jo napajali s pitno vodo, kar je v bistvu preprečilo, da bi v kraškem mleku izsledili radioaktivne sledove. Poleg tega je treba še dodati, da traja zorenje sira približno mesec dni, v tem času pa se stopnja morebitne že itak minimalne radiaktivne onesnaženosti še bistveno zmanjša.
Po izbruhu radioaktivne krize se je predelava domačega mleka v Zadružni mlekarni še povečala, saj so posamezni kmetovalci oddali mlekarni del mleka, ki so ga prej sami prodajali. Predelava je tako narasla za tri do štiri stote. Vodstvo mlekarne se je, kljub že vsem sedanju11 varnostnim ukrepom, odločilo, da bo ob izteku zorenja sedaj predelanega sira, proizvod ponovno pregledalo if1 analiziralo: iz Zadružno kraške mlekarne bodo tako pri' speli na trg res kvalitetni in radioaktivno neoporečeni siri Tabor, Nanos in kraški sir.
Tržaški socialisti o gradnji termocentrale v miljski občini
Na svojem zadnjem sestanku je pokrajinsko vodstvo PSi obravnavalo načrt italijanske elehtriške družbe ENEL za gradnjo termocilntrale na premog na območju miljske občine. Tržaški sociahsti so tudi tokrat potrdili svoje nasprotovanje projektu. Po njihovem mnenju ni upravičen ne u gospodarskega, še manj pa iz ekološkega vidika.	,
Deželni svet ni še sprejel dokončnega sklep« glede gradnje termocentrale, kar nudi možnost, px> mnenju pokraj d1, skega vodstva PSI, da se ponovno pretehtajo vsi aspek1 spornega načrta.
Na včerajšnjem srečanju ZKMI
UPORABA JEDRSKE ENERGIJE: KRITIKE MLADIH KOMUNISTOV
Po Černobilu še jedrska energija? To vprašanje so mladi komunisti postavili v naslov včerajšnjega srečanja ZKMI - FGCI v dvorani v Ul. Madonnina. Odgovor nanj je bil jasen že po uvodnem nagovoru in po posegu odgovornega za okolje Nichija Vendole: Ne. černobilska tragedija je po njihovem mnenju dokazala, kako nevarna je igra z jedrsko energijo, pri čemer je povsem odveč, sklicevanje na znanstveni in družbeni razvoj. Razvoja ne more biti, če je le ta v škodo človeštva.
Na srečanju so člani Zveze komunistične mladine ponovno obsodili zamudo sovjetskih oblasti pri informiranju javnosti o posledicah katastrofe, prav tako pa so kritično ocenili delovanje italijanskih oblasti. Le-te niso pravočasno obvestile itabjanske javnosti o nevarnostih radioaktivnega onesnaževanja, da ne bi med prebivalstvom izzvale panike. ,>Boije jc-ubraniti ljudi pred paniko, kot pred radioaktivnim sevanjem,« je bila ena od pikrih ugotovitev. Vendola se je zaustavil predvsem ob odnosu med tehnologijo, znanostjo, oblastjo in informiranjem. Javnost doslej sploh ni imela inštrumentov, da bi ocenjevala izbire na energetskem področju.
Izbire na tem področju so bile v bistvu monopol tehnikov, tehnokratov in pohtikov. Černobilska tragedija bi znala postati v tej zvezi pravcat mejnik, saj je prebudila javnost in ji odkrila, do kakšnih nevarnosti lahko privede nebrzdano in nekontrohrano izrabljanje jedrske energije.
Vedno manj sevanja
Po podatkih tehnično -• zdravstvenega odbara, ki v naši deželi sledi radioaktivnemu onesnaženju, sc je položaj v Furlaniji - Julijski krajini tudi včeraj še nadalje izboljšal. V pitni in morski vodi ni radioaktivnih sledov; le v zraku se je stopnja radioaktivnosti minimalno zvišala. Nadaljuje se upadanje radioaktivnosti v zemlji, v mleku in v povrtninah.
Pristojne oblasti pozivajo prebivalstvo naj se še vedno drži varnostnih in higienskih predpi-
V'
Se zbirajo prijave za potovanje v Tubingen
Kaže, da je na Tržaškem zanimanje za obisk v Derendingenu, na slovesnosti, ki bo 29. junija ob 400-let-nici smrti Primoža Trubarja, precej veliko. Doslej se je na Sindikatu slovenske šole, ki zbira prijave, najavilo nad trideset ljudi. Ker je na razpolago še nekaj mest, je Sindikat slovenske šole sklenil, da podaljša rok za prijave do petka, 16. maja. Vpisovanje poteka na njegovem sedežu, v Ul. Filzi 8 (tel. 61193) vsak dan, od 11. do 12. ure. Sindikat hkrati sporoča, da bo avtobus odpotoval naravnost iz Trsta, in vabi vse tiste, ki so se že prijavili za izlet, da se zglasijo na njegovem sedežu za dodatna pojasnila.
Okvirni program potovanja v Deren-dingen pri Tiibingenu je naslednji: odhod iz Trsta v soboto, 28. junija. Naslednjega dne ob 9.30 bo slovesnost v cerkvi sv. Gala, kjer bodo odkrili dvojezično ploščo v Trubarjev spomin. Sledile bodo razne prireditve v Domu Primoža Trubarja in v že omenjeni cerkvi. V ponedeljek, 30. junija, bo o-gled Tiibingena, Bebenhausena, kjer so snemali film o Trubarju, ter U-racha. Povratek bo v torek, 1. julija.
• Jutri ob 20.30 bo v evangehčanski cerkvi v okviru »glasbenih srečanj« nastopila turška pianistka Nurferi 0-nur. Igrala bo skladbe Bacha, Buso-nija, Liszta in Musorgskega.
Svetovalsko vprašanje predstavnikov KP1
Tudi Občina naj se angažira proti mazačem in hujskačem
Občinska svetovalska skupina KPI je na tržaškega župana naslovila interpelacijo v zvezi z vse pogostejšimi mazaškimi izgredi običajnih neznancev. \ž;T;dajtki napadi na sedeže in spomenike demokratične kulture, skrunitve spomenikov padlim (zadnja primera sta spomenika pri Domju in Sv. Ani), antisemitski napisi na šolskem poslopju izraelske skupnosti dokazujejo, da fašistična drhal nemoteno deluje po vsem mestu. K temu je treba dodati še zagoneten dogodek, ko so neznanci streljah proti sedežu CGIL.
Iz pisanja krajevne kronike pa ni razvidno, da bi katerega od odgovornih kaznovah, kot to zahteva zakon. Podpisani občinski svetovalci Calabria, Monfalcon, Poli in Spetič želijo zato vedeti, sili namerava občinski odbor javno obsoditi tako početje in pozvati prebivalstvo k sodelovanju s predstavniki javnega reda; tudi ni še znano, ah je Tržaška občina vložila prijavo proti krivcem, čeprav so slednji neznani, in nazadnje, ah je tržaški župan seznanjen z dejstvom, da je sodstvo uvedlo preiskavo o delovanju odgovornih za gornja dejanja, ki pomenijo sistematično ščuva-nje k nasilju in povzročanje škode
Prepir mu je bil usoden
Sobotni prepir z nekim sorodnikom je imel usodne posledice za 65-letne-ga Attilia Dc Grassija, ki je stanoval v Ul, Giarizzole 27. Kot smo poročali v nedeljski številki, se je upokojenec kar na cesti skregal s 67-letnim Giu-stom Živcem, baje zaradi neke kupoprodajne pogodbe. Prišlo je do prerivanja. De Grassi je padel na tla, pri tem pa udaril z glavo v parkiran avtomobil in si prebil lobanjo. Na oddelku za oživljanje katinarske bolnice so mu zdravniki zaman skušali rešiti življenje. Včeraj malo pred sedmo zvečer je upokojenec umrl.
Tatiči na delu
Včeraj dopoldne je 34-letni župnik Giorgio Basso prijavil agentom letečega oddelka krajo v oratoriju cerkve sv. Jožefa na Montuzzi. Ugotovil je namreč, da je ponoči nekdo vdrl skozi straniščno okno v oratorij in ukradel za približno 180 tisoč lir telefonskih žetonov in kovancev v raznih videoigrah. Agenti so med pregledom ugotovili sledove krvi v notranjosti zgrodbe, vendar niso zasledili drugih znakov, ki bi jih pripeljali na sled tatičev.
Ljubitelji tuje lastnine so bih v noči med ponedeljkom in torkom »na delu« tudi v tobakarni v Ulici Sla-taper 2, vendar so imeli pri tem občutno več sreče. Bruno Bemuzzi Grimaldi, 44-letni sin lastnice tobakar-ne, je namreč ugotovil, da so iz to-bakame odnesli kar za približno 2 milijona lir cigaret.
Še protesti zaradi ukinitve ftizioloških oddelkov Santoria
Nadaljujejo se polemike in nezadovoljstvo spričo zaprtja dveh ftizioloških oddelkov (za pljučno tuberkulozo), v bolnišnici Santorio, oziroma njune nadomestitve s pnevmološkim oddelkom — sektorjem za izolacijo. Deželni ukrep je zdravstveni upravi bolnišnice posredoval sanitarni nadzornik, v veljavo pa je stopil 6. maja s pridržkom, da bodo na ukinjenih oddelkih ostah sedanji bolniki in vsi, ki potrebujejo preventivne posege, vse do rednega odpusta z zdravljenja.
Nič čudnega, če je ukrep izzval nezadovoljstvo in proteste bolnikov, ki so zaradi narave bolezni dolgotrajno in tesno vezani na zdravstvene strukture in po tradiciji dobro organizira-
ni. V dveh tiskovnih sporočilih njihov odbor oznanja javnosti nesprejemljivost odločitve o zaprtju oddelkov in se sklicuje na obveze, ki sta jih s tem v zvezi na javno skupščini v bolnišnici sprejela predsednik Tržaške krajevne zdravstvene enote Scarpa in sanitarni nadzornik Passoni. Odbor se je ob nasprotovanju zaprtja zavzel tudi za postopno racio-nahzacijo in posodobitev zdravstvenih struktur, zlasti na področju pljučnih bolezni, ter za razvoj alternativnih struktur, kakršne so dnevne bolnišnice, ambulante, informativne službe in široka preventivna akcija. »Spremembe so sicer uresničih, vendar se — kot po navadi — ni nič spremenilo,« zaključuje tiskovno spo
CGIL o kritičnih razmerah v zdravstvu
Tajništvo tržaške Nove delovske zbornice CGIL meni, da je spričo nevzdržnega in nesprejemljivega položaja na področju zdravstvenih služb v pokrajini in še zlasti v glavni in kiatinarski bolnišnici, nujno sklicati srečanje med sindikalnimi organizacijami, Deželo in KZE.
Pohtična večina je namreč jasno dokazala nesposobnost upravljanja zdravstva, zavrnitev bilance KZE izpred nekaj dni pa občutno pribhžuje možnost oziroma nevarnost komisarske uprave ustanove. Vse to pa na svoji koži najhuje občutijo prebivalci, tisti, ki se morajo posluževati zdravstvenih storitev, pa tudi zdravstveni delavci, ki morajo delati v nesprejemljivih pogojih.
Nujen ja torej takojšen poseg z natačnimi izbirami za rešitev posameznih kritičnih točk, kakršne so vprašanje urgentne kirurgije in nujnih posegov, u-resničitev zdravstvenih okrožij, kakovostnejše teritorialne zdravstvene pomoči in pravilnega izvajanja dehospitalizacije v okviru preustroja struktur in orga-nika. Slednji pa po mnenju CGIL ne more biti izveden s predlogi Tržaške KZE, ki so v nasprotju z načrtom zdravstvene reforme.
ročilo odbora pljučnih bolnikov. Podoben protest je prišel tudi iz vrst pokrajinske Zveze za boj proti tuberkulozi, ki opozarja na pravico vseh prebivalcev do ustrezne in učinkovite zaščite pred posledicami te bolezni, ki še vedno predstavlja nevarnost za skupnost. Organizacija bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi nadaljevala boj za zaščito obolehh, tako sedanjih, kot prihodnjih.
Član upravnega sveta Tržaške krajevne zdravstvene enote Miro Opelt nam je v kratkem telefonskem pogovoru izrazil razumevanje za zahteve in proteste bolnikov, čeprav je na diani nujnost preustroja zdravstvenih struktur in služb v skladu z uresničevanjem reforme. Tržaška KZE pa si v tem okviru prizadeva, da bi bili bolniki čim manj oškodovani: od tod odločitev, da bo kljub ukinitvi omenjenih dveh oddelkov ohranjena usmeritev bolnišnice Santorio k področju zdravljenja pljučnih bolezni.
•	V torek, 20. t.m., ob 19.30 se bo
sestal svetoivanski rajonski svet. Na dnevnem redu ima med drugim vprašanje namestitve nove zadružne veleblagovnice na območju bivše pivovarne Dreher.
•	V ponedeljek bo v galeriji Ter-gesteo velik »Ples cvetja«. Prireja ga odbor za »Pomlad v Trstu« in bo to zaključek pobude, ki je letos že tretje leto zapored s cvetjem okrasilo naše mesto.
tako zasebni kot javni lastnini.
Podpisani občinski svetovalci na koncu zahtevajo, naj občinski odbor vzpostavi izredno službo, ki bi vse žaljive napise sproti brisala ali prekrila in ki bi tudi v bodoče ukrepala ob vsakem takem dogodku. Delo take službe bi brez dvoma postopoma demotivirala vztrajne mazače.
Kje zbirajo podpise za referendum o lovu
Zbiranje podpisov za referendum proti lovu poteka v naslednjih krajih: občina Trst (Largo Granatieri 2) ob ponedeljkih, sredah in sobotah med 11. uro in 12.30 v sobi 221; občini Dolina in Milje, od ponedeljka do sobote, med 8.30 in 11.30; občina Repentabor od ponedeljka do sobote, med 9. in 12. uro; občina Zgonik od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro, ob sobotah med 9. in 13. uro; občina Devin - Nabrežina od ponedeljka do sobote, med 8. in 14. uro; na tržaški preturi vsak dan, med 9. in 13. uro, v naslednjih sobah; ponedeljek in torek v sobi 90, sreda in če trtek v sobi 104, petek in sobota v sobi 142; v tržaški sodni palači po tam izobešenem umiku; pri notarju Liguoriju, Ul. S. Giovanni 16/B (Milje) ob ponedeljkih in petkih, med 16. in 17. uro; pri notarju Garganu, Ul. Roma 20, ob torkih in četrtkih, med 18.30 in 19.45; pri WWF, Ul. Vene-zian 27, v uradnih urah; pri notarju Dei Rossiju, Ul. S. Nicolò 33, ob torkih in četrtkih, med 15. in 16.30; pri notarju Sandrinelliju, Korzo Italia 31, ob ponedeljkih in sredah, med 17. in 19. uro; pri notarju Pellegrini-ju. Ul. Paganini 2, ob sredah in petkih, med 11. in 13. uro; pri notarju Bedeschiju, Ul. Genova 13, ob sredah, med 11. in 12. uro; pri notarju Mainerei, Ul. Gaiatti 24, ob torkih in četrtkih, med 17. in 19. uro; pii notarju Clarichu, Ul. 30. ottobre 19, ob ponedeljkih, torkih in sredah, med 10. in 12. uro; pri notarju Gigliu, Ul. Cassa Risparmio 11, ob petkih, med 17. in 19. uro; pri notarju Grunerju, Ul. Da Siena 7, ob četrtkih in petkih, med 17. in 18. uro pri notarju Tracanelli, Ul. Trento 15, ob petkih, med 16. in 18. uro.
• Deželni odbornik za kmetijstvo
Antonini se je včeraj srečal s predstavniki kmetijskih organizacij in zadrug, obrtnikov in industrijcev, da bi skupno proučili posledice radioaktivnega sevanja za kmetijstvo v naši dežel. O tem vprašanju bodo podrobneje spet razpravljali v petek.
Tiho je odšla od nas naša draga
Ada Mesesnel
(profesorica v pokoju)
Pogreb bo danes Lrežinske kapelice.
ob 11.30 iz na-
V petek bodo slovesno podelili bralne značke
Bliža se dan, ko bodo našim šo-larjem in dijakom, ki so med šolskim letom pod mentorstvom svojih učiteljev in profesorjev pridno prebirali slovenske knjige, podelili bral-ne značke. To bo kot običajno pravi Praznik v prvi vrsti za otroke, pa tudi za učitelje, za starše, ki so vsa ta leta stali ob strani šolskim mentorjem in jim pomagali pri tej pobudi, in ne nazadnje za vso našo skupnost, kajti pobuda bralne značke Presega ozke okvire šolskega življe-nja in predstavlja dragocen kulturni dosežek, ker je najbolj množična ob-tika širjenje knjige in najbolj učinkovita oblika bogatenja mlade osebnosti.
Slovesnosti podeljevanja bralnih značk bodo po posameznih šolah v Petek, 16. maja. Za to priložnost bodo tudi letos obiskali naše šole književniki in ilustratorji mladinskih knjig,
. se bodo srečali z učenci in di-loki, jim izročili značke in se z nji-nd pogovarjali o svojem delu. Svoj nb:sk je najavilo kar trinajst knji-Zevnikov in sedem ilustratorjev. Ti So Jože Snoj, Miha Matè, Janez Mu-S}c, Jože Šmit, Janez Bitenc, Janez Kajzer, Marjeta Novak, Ivan Mi-Potti, iv0 Zorman, Branko Jurca in Knton Ingolič ter zamejska književnika Miroslav Košuta in Ljubka Šor-d Od ilustratorjev mladinskih knjig Pa se bodo podeljevanja z bralnimi .Packami udeležili Jelka Godec, Mat-Jaz Schmidt, Marjanca Jemec-Božič,
Mestna lista: Marchio ne bo odstopil
Svetovalska skupina Mestne liste — tako imenovane »nove melone« — v ddželnem svetu je včeraj uradno demantirala nekatere ocene glede položaja pokrajinskega predsednika Marchia. Mestna lista je »jasno in dokončno« potrdila, da je pozvala predsednika Marchia, naj »za nobeno ceno« ne odstopi, pri tem pa je prejela od zainteresiranega »polno in trajnoi podporo v tem smislu«. Z drugimi besedami, Marchio ne bo odstopil, pa naj bodo pritiski nanj še tako močni.
Zanimiva okrogla miza o izvajanju »paketa«
V krožku za poltične vede »Salvemini« je bila sinoči zanimiva okrogla miza o problemih interpretacije in izvajanja zakona št. 26, znanega pod imenom »paket za Trst in Gorico«, ki so se je udeležili predsednik pokrajinske zveze industrijcev Associazione industriali Federico Pacorini, predsednik davčne komisije združenja ANCE Ennio Riccesi, komercialist Giuseppe Montesano in predsednik tržaške Zbornice) svetovalcev za delo Arnaldo Rossi. Iz njihovih poročil in ugotovitev je dokaj konkretno izšel doseg in značaj finančnih spodbud in olajševalnih mer, predvidenih z zakonom 26, in možnost za spodbuditev dejanskega procesa razvoja in družbenogospodarskega preporoda v tržaški pokrajini. Voč bomo poročali v jutrišnji številki dnevnika.
KPI o stanju tržaškega pristanišča
Pristaniška sekcija KPI je na svoji zadnji seji proučila probleme tržaškega pristanišča in še posebej potek pogovorov za valorizacijo nekaterih sektorjev. Na sestanku so tudi pregledali osnutek, ki naj bi ga pripravila ministrstva za delo, za trgovinsko mornarico in zaklad, ter ga ocenih povsem negativno. Osnutek predvideva namreč drastično skrčenje organikov in prav tako hudo omejitev pristojnosti pristaniških kompanij.
Medzbornični sporazum med Trstom in Madžarsko
Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi je te dni v Budimpešti s tamkajšnjim kolegom. T. Bečkom podpisal sporazum o razvoju zunanjetrgovinskega sodelovanja, madžarskem tranzitu preko tržaškega pristanišča in o razvoju gospodarske, industrijske in tehnične kooperacije med Trstom in Madžarsko. V ta namen je predvidena tudi ustanovitev mešanega odbora, ki se bo izmenično sestajal v Trstu oziroma v Budimpešti. Podpis sporazuma sledi nedavnemu obisku široke' tržaške gospodarske delegacije na Madžarskem, med katerim so bili navezani plodni stiki s tamkajšnjimi gospodarskimi in političnimi predstavništvi.
Jelka Reichman, Marija Lucija Stupica, Božo Kos in Marjan Manček.
Za vse goste bo sprejem ob 9. uri na vrtu openske osnovne šole France Bevk, kjer bo krajša slovesnost, nakar bo zakuska, ki jo bodo pripravili opensi starši. Od tu bodo ustvarjalci odšli v spremstvu mentorjev vsak na eno šolo, kjer bodo podelili značke. Ob 13. uri pa bo, kot je že v tradiciji, skupno kosilo v restavraciji Furlan na Repentabru. Skupno je na letošnjem tekmovanju za bralno značko sodelovalo 33 osnovnih in 5 nižjih srednjih šol v zamejstvu. Naj omenimo, da se bodo petkovih slovesnosti udeležile tudi nekatere učiteljice iz šolskega centra v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji, v katerem bodo s prihodnjim šolskim letom tudi u-vedli bralno značko.
Vespist trčil v fiat pando
Včeraj so ob 13.40 z rešilcem Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 44-letnega Simona Subanaza, iz Trsta, Ul. S. Lazzaro 5. Malo pred tem je Subanaz, v Ulici Molino a Vento, trčil s svojo vespo 125 v fiat pando, ki jo je upravljala 22-letna Tullia Pascutto. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer so mu u-gotovili zlom levega gležnja in levega ramena. Okreval bo v 30 dneh.
Za njo žalujejo: nečaki z družinami in prijatelji.
19^6 S*:'	' Ljubljana, 14. maja
(Pogrebno podjetje Zimolo)
14- 5- !985	14. s. 1986
Ob prvi obletnici smrti naše drage nepozabne
Jolande Štoka por. Škamperle
se je spominjajo
mož Slavko, sin Pavel, hči Elizabeta, mama Ivanka, sestra Magda in Bogdan z družino.
Maša zadušnica bo danes zvečer na Proseku.
Detroit, Prosek, Cleveland, Opčine, 14. maja 1986
Odbor in člani Sindikata slovenske šole se pridružujejo žalovanju ob smrti dolgoletne aktivne odbornice Duše Kosmine ter izrekajo svojcem občuteno sožalje.
Predsednik in člani društva »Pravnik« iskreno sočustvujejo s svojim kolegom dr. Igorjem Kosmino ob izgubi drage mame Duše Kosmina.
Izjemna doživetja dolinskih dijakov na šolskem izletu v večnem mestu
Dijaki srednje šole Simon Gregorčič iz Doline so od 6. do 10. maja obiskali italijansko prestolnico. Da je večno mesto za vsakogar sugestivno, ni dvoma, toliko bolj so si ga hoteli ogledati naši dijaki, ki so ga pobliže spoznali iz šolskih učbenikov, nato pa izrazili željo, da bi ga tudi osebno doživeli.
Prva skupina je v spremstvu ravnatelja Štefančiča in nekaterih profesorjev odletela z letališča v Ronkah v torek, 6. maja, druga skupina pa v četrtek, 8. maja. Za večino učencev je bila že sama vožnja z letalom dragocena izkušnja, saj so leteli prvič. V Rimu pa se je zvalil nanje pravi plaz novosti, zgodovinskih znamenitosti, iskrivost in sproščenost južnjaškega duha, ki veje z rimskih ulic in pa starodavna, skoro skrivnostna patina starozgodovinskih spomenikov, tako da pravzaprav skoro ni bilo časa za globinsko podoživljanje take obilice znamenitosti, je pa to posebno vzdušje, ki se je ustvarilo v mladih turistih, močno delovalo na splošno razpoloženje, ki je delovalo kot močna notranja vez.
Tridnevni itinerarij ogledov je bil vsebinsko zelo nabit, vendar pa najmočneje izstopata dve izjemni doživetji, ki sta se dijakom in njihovim spremljevalcem globoko vtisnili v spomin. Prvo skupino je v sredo, 7. maja, sprejel na Trgu sv. Petra papež Janez Pavel II., ki je slovenske dijake pozdravil
v slovenščini in jim zaželel obilo uspeha pri njihovem šolskem delu in nadaljnjem izobraževanju.
Drugo skupino pa je v petek, 9. maja, sprejela v senatu slovenska senatorka Jelka Gerbec, ki jih je v spremstvu odličnega vodiča popeljala v samo senatno dvorano in so učenci lahko na lastne oči videli in spoznali, kako izvoljeni predstavniki italijanskih državljanov krojijo zakone republiki in njenim prebivalcem. Dijaki so se prijaznosti Jelke Gerbčeve oddolžili s šopom rož, kar je ganilo tudi vodiča, ki je izrecno poudaril, da je to plemenita gesta prva te vrste, odkar skupine otrok obiskujejo avlo senata.
Rim je neizčrpen vir znamenitosti in zanimivosti, med drugim pa moramo zabeležiti prijazen sprejem v slovenskem papeškem zavodu Sloveniku, čigar rektor msg. Jezernik ima precejšnje zasluge za sprejem pri papežu. Nadih spoštljive starodavnosti je dijake prevzel ob obisku groba sv. Cirila v baziliki sv. Klementa, nepozaben je bil vzpon na kupolo v stolnici sv. Petra, ganljiva veličina Koloseja, stroga uradnost Kvirinala in ščebetajoča živahnost turistov, nakopičenih ob Fontani di Trevi. In ne nazadnje tudi krik elektronike in najsodobnejše potovalne ponudbe na letališču Leonardo da Vinci v Fiumicinu. Skratka-bogata izkušnja, ki je našim dijakom na stežaj odprla obzorje in jim pokazala pot v veliki svet. (ris)
Tržaški mešani zbor v Rimu
gledališča
V	dneh od 24. do 28. aprila so se pevci Tržaškega mešanega zbora in nekateri njihovi spremljevalci mudili v Rimu pri slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v tem mestu.
Iz Trsta so odpotovali v četrtek, 24. aprila, in so prišli v Rim naslednjega dne zjutraj. Najprej so se podali v papeški slovenski zavod, kjer so tudi stanovali. Med bivanjem v večnem mestu so si pevci ogledali zanimivosti mesta. Posebno zanimiv pa je bil obisk Vatikana pod vodstvom rektorja Slovenika dr. Maksimiljana Jezernika.
V	nedeljo so pevci prisostvovali papeževemu pozdravu na Trgu sv. Petra. Popoldne pa jih je čakal pevski nastop. Najprej so s petjem sodelovali pri maši, nakar so ubrano izvedli več pesmi. Program je obsegal precej narodnih, pa tudi slovenskih umetnih in tujih pesmi. V dvorani se je zbralo številno občinstvo, ki je bilo zelo navdušeno nad njihovim nastopom. Z veseljem so prisluhnili slovenski pesmi, ki je v Rimu ne slišijo tako pogosto.
Jurjevanje tržaških izvidnikov in vodnic
V nedeljo, 4. maja, je bilo na programu jurjevanje za srednjo starostno vejo v skavtski organizaciji, to je za izvidnike in vodnice. Jurjevanje je največji skavtski praznik; na ta dan postanejo skavti vsi tisti, ki so se na to vestno pripravljali skozi vse leto pod vodstvom požrtvovalnih voditeljev in opravili izpit.
Letošnje jurjevanje je potekalo nekoliko drugače kot druga leta. Klub sončnemu vremenu je ves program stekel na zaprtem zaradi radioaktivnosti.
Srečanje se je začelo z mašo, ki jo je daroval g. Žarko Škrlj. Pri maši so skavti sodelovali s petjem, prošnjami in mislimi. Maši je sledil svečan obred obljub. Po uvodnem govoru načelnice Eve Fičurjeve je obljubilo zvestobo Bogu, narodu in skavtskim načelom 47 mladih skavtov in skavtinj.
Po krajšem obmoru za kosilo je bil na programu simbolični taborni ogenj, pri katerem so sodelovali vsi prisotni skavti. Srečanje se je zaključilo s Pesmijo slovesa in željo, da se ponovno srečajo na dnevu skavtskih spretnosti, ki bo 1. junija skupno za Trst in Gorico.
ZASANJANA KOALA
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavaj 1986
PODOBE SREDNJEEVROPSKE STVARNOSTI
Robert Luven Claudio Magnabosco
DOLINA AOSTA MED ITALIJO IN FRANCIJO
Jutri, 15. t. m., ob 18. uri
TRST - Trgovinska zbornica, Ul. S. Nicolò 5
SKD Tabor - Opčine
vas vljudno vabita jutri, 15. t. m., na otvoritvi razstav
BOGDANA GROMA
Ob 18. uri otvoritev razstave novejših slik v TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20; ob 20. uri otvoritev razstave tapiserij v Prosvetnem domu na Opčinah.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v petek, 16. maja, svoj redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio 4, ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju.
Sklad M. Čuk prireja ORIENTALSKI VEČER karateja, judoja in joge. V soboto, 17. t. m., ob 20. uri v kulturno-športnem središču v Zgoniku.
Grafična delavnica ATELIER v Nabrežini sporoča, da so še v teku vpisovanja za tečaj lesoreza, ki ga bo vodil Franko Vecchiet. Vpisuje grafična delavnica tel.040/200085.
Taborniška organizacija RVM Trst in Gorica vabi člane na DVODNEVNI TABOR V SOVODNJAH 17. in 18. t. m. Zbirališče v soboto ob 16. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah.
C.G.I.L. - Sindikat italijanskih upokojencev - vzhodna cona - sekcija Zveze sindikata upokojencev občine Dolina priredi v soboto, 17. t. m., ob 16.30 v zunanjih prostorih centra A. Ukmar -Miro pri Domju PRAZNIK UPOKOJENCEV. Igrali bodo Veseli godci.
AGMEN
združenje hemopatičnih in neoplastičnih otrok vabi
na dobrodelni koncert
TRŽAŠKEGA OKTETA
jutri, 15. maja 1986
ob 20.30 v evangeličanski cerkvi — na Trgu Panfili —
šolske vesti
Sindikat slovenske šole vabi vse tiste, ki so se prijavili za 4-dnevni izlet v De-rendingen, da se do petka, 16. t. m., zglasijo za dodatna pojasnila na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8 - tel.61193 vsak dan od 11. do 12. ure. Sporoča tudi, da je še nekaj mest na razpolago in da vpisuje za izlet še ta teden.
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na skrbništvu in na šoli Ribičič pri Sv. Jakobu razobešene dokončne lestvice za suplentke v otroških vrtcih za šolski leti 1986/87 in 19&7/88.
Na srednji šoli I. Cankar v Trstu in S. Gregorčič v Dolini je v teku vpisovanje v tečaje za delavce za šolsko leto 1986/87. Vpisovanje se zaključi 18. julija. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in nimajo še diplome nižje srednje šole in bi to radi dosegli. Vsa podrobna pojasnila so na razpolago v tajništvih omenjenih šol.
izleti
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer
priredi kulturni izlet na Vrhniko, Vrbo in na Bled dne 25. t. m. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, razen v sobotah, tel. 040/61011.
Sekcija KPI občine Dolina sporoča udeležencem tridnevnega izleta od 16. do 18. t. m. v Jugoslavijo po poteh AVNOJ, da bo zbirališče za odhod dne 16. t. m. v Dolini (na Gorici) ob 6. uri. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zainteresirani dobijo informacije v popoldanskih urah po tel. 040/232223.
SPDT prireja v nedeljo, 18. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Trstelj ob priliki srečanja zamejskih planincev s člani PD Nova Gorica. Zbirališče ob 8.30 na Opčinah pred končno postajo tramvaja. Vse informacije pri podpredsedniku društva Ugu Margonu (tel. 751617).
SSG
Slovensko stalno gledališče bo gostovalo s pravljico MALI PRINC danes, 14. t. m., ob 9. uri v vrtcu v Gropadi, ob 11. uri pa v vrtcu v Bazovici in v soboto, 17. t. m., na osnovni šoli na Repentabru ob 10.30.
VERDI
Simfonična sezona Pomlad 86
Jutri,15. t. m., ob 20.30 koncert (red A). Dirigent Muhai Tang, pianist Josè C. Cocarelli. Na sporedu Beethovnove, Chopinove in Dvoržakove skladbe. Ponovitev koncerta v petek ob 20.30 (red B) in v soboto ob 18. uri (red S).
Velika dvorana
V	petek, 16. t. m., ob 20.uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
V	soboto, 17. t. m., ob 19.30: Koncert godbe milice. Dirigent Franc Gornik.
V	sredo, 21. t. m., ob 19.30: Orgelski koncert študentov akademije za glasbo v Ljubljani.
Srednja dvorana
Danes, 14. t. m., ob 19. uri: Srečanje slovenskih mladih glasbenikov treh dežel: Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Mala dvorana
V	soboto, 17. t. m., ob 10. uri in 11.30: Otroška matineja. Vodil bo Miran Čanak.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 14. t. m., ob 10. uri in 11.30: Boris A. Novak V OZVEZDJU POSTELJE v režiji Helene Zajc. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma v N. Gorici. Ob 19.30 gostuje PDG Nova Gorica v Kranju s predstavo F. Xaverja Kroetza NE KROP NE VODA v režiji E. Milerja.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 14. maja
BONIFACIJ
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.52 - Luna vzide ob 9.13 in zatone ob 01.06.
Jutri, ČETRTEK,15. maja
ZOFIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 7.11 najnižja -42 cm, ob 15.10 najvišja 13 cm, ob
15.10	najnižja 10 cm, ob 23.40 najvišja 23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 64-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Stefano de Walderstein.
UMRLI SO: 72-letna Sofia Židanik, 82-letna Pierina Zandegiacomo, 87-letna Ernesta Delpiccolo, 83-letna Elisa Vette-rutti, 61-letna Vera Lardschneider, 71-let-ni Valdemaro Visintini, 70-letni Giovanni Retenari, 62-letni Giuseppe Atzori, 80-letna Michelina Robba, 81-letni Antonio Bissacco, 73-letna Laura Poiani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 12. maja, do sobote, 17. maja 1986)
(Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2.
PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 19.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
_ PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
_ PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi na kulturni večer v nedeljo, 18. t. m., ob 20. uri v športno—kulturnem centru v Zgoniku. Sodeluje pevski zbor in dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Vabljeni!
KD F. Prešeren-Boljunec priredi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v_ gledališču F. Prešeren v Boljuncu SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN. Nastopajo: tamburaški zbor PD iz ADLEŠIČEV v Beli krajini, tamburaška skupina KUD PTT z Reke, tamburaška skupina SPD JEPA, BAŠKO JEZERO iz Loč na Koroškem, tamburaška skupina ZELENI JURIJ iz Črnomlja ter tamburaška skupina KD F. PREŠEREN iz Boljunca.
KD Rovte-Kolonkovec vabi v soboto,
17.	t. m., ob 20.30 na predstavitev veseloigre PODLAGA ZAKONSKE SREČE. Gostuje dramska skupina KD Kraški dom-Repentabor. Režija Drago Gorup.
KD J. Rapotec prireja v petek, 16. t. m., ob 20.30 predavanje Stanka Flega O ARHEOLOŠKIH NAJDBIŠČIH V BREGU. Vabljeni!
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Honkytonk Man, dram., ZDA 1984, 122'; r. Glint Eastwood; i. Glint Eastwood, Kyle Eas-twood. Originalna verzija z italijanskimi podnaslovi.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 La bonne, er., It. 1986, 90'; r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerini, Katerine Michelsen.
□
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers, Federico Pitzalis □ □
FENICE - Danes zaprto.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 II mostro di Firenze, dram., It., 1986, 100'; r. Cesare Ferrarlo; i. Léonard Mann, Bettina Giovannini □□
MIGNON - 17.00, 22.15 II giustiziere della notte 3, dram., ZDA 1986, 95'; r. Michael Winner; i. Charles Bronson, Deborah Raffin.
NAZIONALE II 16.30, 22.00 Voglia di vincere, fant., ZDA 1985, 92'; r. Rod Daniel; i. Michael J. Fox, James Ham-pton.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Appuntamenti, porn., □ □
EDEN - 15.20, 21.30 L'amante bisex 2 in Strani desideri, porn. QQ
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Servo di scena -The Dresser.dram., VB 1984, 100'; r. Peter Yates; i. Alan Bridges, John Hurt.
LUMIERE FICE - 17.30, 22.00 Silverado, western, ZDA 1985, 110'; r. Lawrence Kasdan; i. Kevin Kline, Scott Glenn.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Sesso profondo, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Fantasie di dolci porcellone, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
Foto Trst 80 obvešča, da je prenešena otvoritev razstave barvnih fotografij Saše Ota in Marine Postogna na petek, 23. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
V	umetnostni galeriji Bassanese (Trg Giotti 8/1) bodo danes, 14. t. m., odprli razstavo "Trst danes: umetniki treh generacij ". Razstavljali bodo L. Spacal, L. Celli, L. Schiozzi in O. Parnici.
mali oglasi
17-LETNI FANT išče zaposlitev po možnosti v trgovini. Tel. na št. 040/227212.
PRODAM motorni čoln 570, motor evin-rude 85 HP s kabino. Tel. na št. 040/213772.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini 474.
JADRNICO TIP EAU VIVE, dolžina 5 m, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. (samo resno zainteresiranim) ob uri kosila ali večerje na št. 040/911119.
PRODAM renault 5 GTL, letnik 1980 v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/220438.
PRODAM rulotko Rolle 3 in 1 z verando in vsemi pripomočki. Cena 2.000.000 lir. Tel. na št. 040/229285 ob uri kosila.
PRODAM prostorno hišo potrebno popravila z vrtom in dvoriščem v okolici Doline. Prodam nezazidljivo zemljišče 1.800 kv. m v Dolini. Tel. na št. 040/228390.
PRIPELJEM na dom zemljo ali gnoj. Tel. na št. 040/299453 od 13. do 15. ter od
19.	urè dalje.
HIŠNO POMOČNICO iščem 2-krat tedensko. Tel. na št. 040/747736.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje potrebuje izkušeno delovno moč za vodenje administracije in kompjutiziranega knjigovodstva. Plača po učniku. Prošnje poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodstvo".
MLADA družina išče v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Tel. na št. 040/299762.
TRŽAŠKO PODJETJE sprejme takoj v službo splošnega uradnika/co: ambicioznega, dinamičnega, z dobrim znanjem angleščine, in tipkanja. Zaželeno znanje drugih jezikov. Nudi začetno delovno pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisati na P.P. 989 - 34100 Trst/Tri-este.
PRODAM KLETKO za kokoši ali zajce: visoka 1,5 m, široka 1 m, dolga 2,5 m na kolesih. Tel. na št. 228164.
VEDEŽEVALKA IZ KART svetuje in nudi pomoč pri reševanju vaših problemov. Tel. na št. 731074.
PRODAM za 1.600.000 lir fiat 127 special, letnik 1977, 4 vrat, dobro ohranjena karoserija, radio in meglenke. Tel. na št. 753938 ob urah kosila.
OSMICO je odprl Franc Lukman (Magri-nov) v Sovodnjah. Toči belo in črno vino.
PRODAM motor Laverda 125, letnik 1983, v dobrem stanju. Tel. na št. 0481/882307.
darovi in prispevki
V	spomin na Ivana Puntarja darujeta družini Vatovac in Ukmar 50.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Pino Bukavec darujeta Vlasta in Dora Nabergoj 30.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivano Grilanc por. Puntar darujeta Liči in Alojz Kapun 10.000 lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel in
10.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grobove Alberta Pernarčiča, Ludvika Švaba, Slavka Perto-ta, Justa Švaba, Antona Medena in Ivana Puntarja - Gubca daruje Dušan Košuta z družino 50.000 lir za SZ Bor, 25.000 za VZPI-ANPI Dolina, 25.000 za Združenje aktivistov Trst, 25.000 za ŠD Mladino -Križ in 25.000 lir za vzdrževanje Kulturnega doma Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Sabine Guštin vd. Furlan daruje Milka Doljak 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Berta Pernarčiča in Ludvika Švaba daruje Ema Kerševan
10.000	lir za Združenje aktivistov na Tržaškem.
V	spomin na Ludvika Švaba daruje družina Kočevar 30.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob pok. Kornelje Pertot daruje Širca - Sempolaj 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob tete Nele darujejo nečaki Vera, Fredi, Neva in Ivan
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob 1. obletnici smrti nepozabnega sina
Borisa Kralja darujejo starši in sestra
20.000	lir za Godbeno društvo V. Parma.
V	spomin na pok. Marijo daruje družina Leopolda Vatovca 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Namesto cvetja na grob Slavka Pertota daruje Viktor Bogateč 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
V	spomin na drago teto Marijo Blažina por. Semec darujeta Zelka in Marica (Sa-matorca) 20.000 lir za Center za rakasta obolenja in 20.000 lir za ženski pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Jušta Švaba darujeta Toja Bizin-Tretjak in Žarko z družino
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Zoro Sirk-Šemec darujejo bratranci Nini, Zoro in Dolfi z družinami
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Zore Sirk-Šemec daruje Danila Tretjak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob drage Meri Slapnik por. Dilli daruje družina Mauri (Boršt 149) 30.000 lir za pevski zbor Slovenec.
Namesto cvetja na grob Franca Peta-rosa daruje družina Mauri (Boršt 149)
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta.
V	spomin na Ludvika Švaba darujeta Nevia in Germano Švara 50.000 lir za sekcijo KPI Dolina.
Namesto cvetja na grob Franca Peta-rosa daruje Edi Petaros z družino 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob tete Sabine Guštin-Furlan darujejo nečakinje Božica, Majda in Vesna 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob bratranca Alberta Pernarčiča daruje Fani Kosmina z družino 20.000 lir za SKD Vigred.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 13. 5. 1986
Ameriški dolar ............ 1.475.—
Nemška marka .............. 683.—
Francoski frank ........... 212.—
Holandski fiorini ......... 606.—
Belgijski frank ........... 31.—
Funt šterling ............. 2.275.—
Irski šterling ............ 2.060.—
Danska krona .............. 183.—
Grška drahma .............. 10.—
Kanadski dolar ............ 1.060.—
Japonski jen 		8.—
Švicarski frank 		825.—
Avstrijski šiling 		97.—
Norveška krona 		198.—
Švedska krona 		210.—
Portugalski eskudo 		10.—
Španska peseta 		10.—
Avstralski dolar 		....	1.070.—
Debeli dinar 		3,90
Drobni dinar 		3,90
SrTl/b BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 83T !31
slike, ki niso le spomin
filip fischcr
Jakec in Mihec
Morda boste spoznali na teh razglednicah (iz zbirke Adriana Mozetiča), da gre za Ulico Molino a vento.
Gotovo ste slišali za izraz, kije, žal, precej razširjen pri nas: KABIBO. S to žaljivko označujejo danes v Trstu juž-njake, ki so se preselili k nam. Danes so kabibi priseljenci z italijanskega Juga, pred osemdesetimi leti pa je bilo mnogo priseljencev z balkanskega Juga, tem pa so pravili JAKA BIBI. Torej: JAKA BIBI - KABIBI... Seveda, to je le ena možna razlaga.
Prav tile reveži z Balkana, ki so šli s trebuhom za kruhom in prispeli v Trst, so se posluževali teh stojnic ob Ulici Molino a vento. Pravzaprav niso bile niti stojnice, ker je blago, stare obleke, bilo razvrščeno ob varnostnem
zidku te ulice. Na spodnjem koncu je bila postojanka šjore Marie dele Straže, priznane «upravnice» trgovanja ob zidku. In tako so se prav tu tile Balkanci s svojo prvo plačo «pomeščanili» in zapustili svojo nošo v zameno za bolj nevtralno ponošeno obleko, morda kakega umrlega meščanskega veljaka. Taka metamorfoza pa ni bila popolna: še dolgo je bilo treba vztrajnega piljenja v gestah in besedah, da si se prelevil v pravega Tržačana, da ti niso več pravili Jaka Bibi. Z mnogo
Slovenci je bilo podobno: začeli so govoriti po laško, ker je to pomenilo «lušo», lcar pa bi lahko prevedli: imenitno.
Kot je prihajalo mnogo ljudi v Trst, tako je šlo skozi Trst na tisoče revežev čez Lužo v deželo, kjer si imel možnost in zaslužka in svobodnejšega življenja, kjer »šister« (jidiš: čevljar) lahko postane mister in mister spet »šister«. Na razglednici iz tiste dobe vidimo izseljence, ki so na tem, da se vkrcajo, v ozadju pa zgradbo, ki ji še danes pravijo «Casa dell'emigrante».
Skozi tržaško okno v svet je odšlo ogromno Slovencev. Računajo, da je bilo slovenskih izseljencev pred drugo vojno v Združenih državah čez 250.000.
O Ameriki govorijo kot o kotlu, kigr se stapljajo vse narodnosti in rase. Ze res, a ne zmeraj. Slovenci so ponesli tudi čez Lužo svoj jezik in kulturo in si tam ustvarili svoj dom kolikor toliko po lastni meri. O tem priča razglednica iž Clevelanda v Ohiu, ki ponazarja slovenski narodni dom, Slove-nian Auditorium, nad katerim plapola zastava nove domovine. Mihcu pravijo Mr. Mike. To ga ne moti, kot ga ne moti vedeti, oa kod so njegovi starši. Zakaj pa marsikaterega Tržačana žge vedeti, od kod so njegovi starši?
filmi m tv
INCONTRI RAVVICINATI DEL TERZO TIPO — "Close Encounters of thè Third Kind" - Bližnja srečanja tretje vrste, ZDA 1977.
Režija: Steven Spielberg.Igrajo: Richard Dreyfus, Francois Truflaut, Cary Guffey. CANALE 5 ob 20.30.
Bližnja srečanja tretje vrste, to pomeni v "ufološkem" žargonu ne le videnja neznanih letečih predmetov (B.S. Prve vrste) ali najdenje sledov o prisotnosti le-teh (B.S. Druge vrste), pač pa neposredni stik z bitji iz drugih svetov. Spielberg odgovarja znanstvenofantastični in supertehnološki pravljici prijatelja Lucasa (Vojna zvezda) s to očarljivo in optimistično slutnjo življenja drugje. Pogumen in občutljiv otrok, francoski znanstvenik, ki ga igra pokojni režiser F. Truffaut in značilen "navadni Američan" bodo po vzporednih poteh doživeli edinstveno izkušnjo B.S.T.V. Film je res spektakularen tudi zaradi sugestivne fotografije Madžara Vilmosa Zsigmonda, ki je za to dobil oskarja.
IO & ANNIE - "Annie Hall", ZDA 1977.
Režija: Woddy Alien. Igrajo: W. Alien, D. Keaton. RAI 3 ob 20.30.
Tretja mreža RAI ponuja kratek ciklus štirih filmov z njujorškim židovskim komikom, igralcem in režiserjem Woody Allenom. Po današnjem filmu bomo gledali še krasen črnobeli Manhattan iz 1979, Poskusi spet Sam (1972) in Rittov II prestanome, kjer W. Allen nastopa le kot igralec.
Junak skoraj vseh Allenovih filmov je nezadovoljen, frustriran, malomeščanski ameriški intelektualec, navadno Žid, ki živi pod vplivom raznih nevroz in protislovnih notranjih silnic. Njegovo edino orožje pred konvencionalnostjo in prepotenco drugih je ironija, sarkazem ali snobovstvo. V Annie Hall igra W. Allen neuspešnega komika, ki se po dveh zakonskih porazih končno ubada z veliko ljubeznijo svojega življenja. Štiri Oskarji: za najboljši film, igralko, režijo in scenarij.
Berite
»Novi Matajur«
današnji televizijski in radijski sporedi
C 1_______________________
10.25	Nadaljevanka: Giacinta (1. del)
11.30	Nanizanka: Taxi - Louie investe una vecchia signora
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute aktualnosti
14.00	Pronto ... chi gioca? (2. del)
14.15	Znanstvena oddaja: Quark, vodi Piero Angela
15.00	Šport: tenis
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Šport: tenis
18.00	Dnevnik - kronika
18.30	Aktualnosti: Italia sera, vodi Piero Badaloni
19.40	Jutrišnji almanah
19.45	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Professione pericolo - Odissea in fondo all'oceano
21.30	Glasbena oddaja: Prefab Sprout, vodi Valerio Merola
22.05	Dnevnik.
22.15	Filmske novosti
22.20	Športna oddaja: Mercoledì sport, vmes košarka in tenis
24.00	Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenska napoved
^ RAI 2__________________________]
11.55	Zabavni spored: Cordialmente, vodi Enza Šampo
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Knjige
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja Tandem, vmes elektronska igra Super G in kviz Paroliamo
15.30	Šport: 69. Giro d’Italia
16.45	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tedenska oddaja o zdravju: Più sani più belli
18.15	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Bronk
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.30	Športne vesti
20.30	TV film: Dempsey (dram., ZDA 1983, r. G. Trikonic, i. S. Keller-man, T. William)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Politična tribuna - PRI
22.45	Nadaljevanka: Liszt (3. del)
23.50	Dnevnik
0.05 Film: La fine... della fine ( dram., ZDA 1978, r. B. Reynolds.
P^ RAI 3	|
12.20	Športna oddaja: Primati olimpici
12.30	Nadaljevanka: Umiliati e offesi (2.del)
13.50	Tečaj ruščine in francoščine
15.00	Glasbena oddaja: Voglia di musica
16.00	Informativna oddaja: Colloqui sulla prevenzione
16.30	Informativna oddaja: 1947 - la scelta democratica italiana
17.00	Variete: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L orecchioc-chio — V današnji oddaji bo nekdaj zelo popularni pevec Edoardo Vianello priložnostni mlajši publiki predstavil nekaj svojih popevk, ki jih bo zapel v živo. Bolj znani kantavtor Ivan Grazi-ani pa bo predstavil svojo zadnjo LP ploščo Piknic.
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.35	Informativna oddaja: Il Pollino, un parco per l'Europa
20.05	Informativna oddaja: Laboratorio infanzia
20.30	Film: Io e Annie (kom. ZDA 1977, r. W. Allen, i. W. Allen, D. Keaton)
22.00	Dokumentarna oddaja: Delta
23.00	Dnevnik
23.35	Inf. oddaja: L'alloro estinto
I IjT RTV Ljubljana	[
9.00	TV mozaik: Naselbinska kultura na Slovenskem (5. oddaja)
16.25	TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj)
17.30	Poročila
17.35	Otroški spored: Vrtnica male gospodične
17.50	Špored za mlade, vmes dokumentarna oddaja Ko se korenin zavemo (15. del)
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Notranjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Film tedna: Kitty in zaščitnik (dram., Avstralija, 1983, r. D. Crombie, i. L. Clark, J. Stanton) — Kitty, Angležinja, se poroči z zapeljivim Avstralcem, takoj po prihodu v Avstralijo pa se izkaze, da gre za zvodnika in kriminalca, ki ga kar s postaje odvedejo v zapor. Naivna Kitty se trudi, da bi možu poskrbela najboljšega odvetnika, kmalu pa spozna, kakšna pravila igre veljajo za ženske v stiskah
21.40	Propagandna oddaja
21.45	Dokumentarec meseca: Ko se ena stran uresničuje, je druga v senci
22.25	Dnevnik
RTV Koper
14.15	TV Novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Milijarderji
16.50	Otroški program, vmes risanka in dokumentarec Mala zgodovina glasbe
18.30	Nanizanka: Lisica z zlatim uhanom
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
GORICA — Predlogi za prosto cono FIUMICELLO (UD) — Zbiranje radioaktivne zelenjave TRST — Predstavitev brošure o Kraški hiši
GORICA — Pastirčkov dan SOVODNJE — Koncert pevske skupine »Sovodenjska dekleta«
VIDEM — Razstava Airovih del
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec
20.30	Film: Sissi, la giovane imperatrice (r. E. Marischka, i. R. Schnei-der, K. Bohm)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Film: Destinazione marciapiede (dram., r. D. De La Patalliere, i. Fernandel, L. Palmer)
CANALE 5
G
8.30	Nanizanke: Alice, 8.5, Fio, 9.20 Una famigli, americana
10.15	Nadaljevanka: Gene ral Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un af fare, 11.30 Tuttinfa miglia, 12.00 Bis, 12.41 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie ri, 14.25 La valle de pini, 15.20 Così gira i .	mondo
0.15 Nanizanki: Alice, 16.4: Hazzard
'■30 Mladinski kviz: Dop .	pio slalom
8.00	Nanizanka: Webster
8.30	Kviz: C est la vie, vod , Q Marco Columbro
iot Nanizanka: I Jeffersoi 2n'i K.viz: ZigZag •30 Film: Incontri ravvici nati del terzo tipc (fant., 1977, r. S. Spiel berg, i. R. Dreyfuss, F Truffaut)
'40 Znanstveni tednik: Bit
9.30	Nanizanka: Sceriffo i New York
RETEQUATTRO
8'30 Nanizanka: Strega pei
9nn amore
9 4n Nadaljevanka: Marine InVin Nanizanka: Lucy sbovi Film: L'amante del r< (dram., VB 1955, r. H
--------------------k------
Wilcox, i. E. Flynn, A. Neagle. P. Wymore)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Mr. Abbott e famiglia
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Rascal il mio amico orsetto, Il tulipano nero
14.15	Nadaljevanki: Marina,
15.00	Agua viva
15.50	Film: Fanfan la Tulipe (pust., Fr. 1951, r. C. Ja-que, i. G. Phillipe, G. Lollobrigida, N. Bernardi)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30	Nanizanki: California,
21.30	Detective per amore
22.20	Film:	Saint Jack
(dram., 1979, r. P. Bog-danovich, i. B. Gazza-ra, E. Denholm)
0.30 Nanizanki: Ironside,
1.20	ModSquad
] <^> ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Tutto per denaro - Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Teleyision
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Kviz: OK! Il prezzo è giusto
22.30	Filmske novosti
23.10	Film: Satana in corpo
(srh., 1970, r. G. Hes-sler, i. V. Priče, E. Pers-son)
0.40 Nanizanki: Cannon,
1.30	Strike Force
Rudi] TELEPAPOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.30 Andrea Celeste
16.00	Aktualnosti: La buona tavola
16.30	Risanke Calvin, Peline story, Candy Candy, Mask, Voltron
19.00	Nanizanka:-Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: Champagne in paradiso (kom., r. A. Grimaldi, i. A. Bano, R. Power)
22.30	Nanizanka: Foxfire
23.30	Film: L'isola nel sole (dram., r. R. Rossen, i. J. Mason)
1.00	Nanizanka: Missione impossibile
( ^ TELEFRIULI__________
13.00	Nanizanka: La grande barriera
13.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le meraviglie della natura
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: Il medico dei pazzi (kom., r. M. Mat-toli, i. Totò, F. Marzi)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.Q0 Glasbena oddaja: Special Grotta Show 0.30 Dnevnik
11	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12h, Lahka glasba; 13.20 Revija Primorska poje: ženski zbor I. Grbec in mešani zbor Hrast. Nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor. Nato: Glasbene skice; 15.00 Mladinski pas: Čarobni globus; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina; 17.10 Mi in glasba: flavtist Cveto Kobal in harfistka Jasna Corrado-Merlak; 18.00 Literarne podobe 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6,30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate...;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Srečanje z zbori drugih celin; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev: Helena Giacomelli; 20.35 Večer slovenskega samospeva; 22.00 Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 -
13.00	Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Republiško tekmovanje glasbenih šol; 14.40 Za boljši jezik -Pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o ...; 17.40 Fantje po polj gredo.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna, 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 -
15.00	Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45-18.00 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 The guitar club; 18.32 Iz klasičnega repertoarja;
19.00	Prostor za jazz.
RADIO OPČINE
10.00 Matineja z Alenko; 16.30 Bese-de in glasba, vodi Rok; 17.00 Lestvica diskoteke Get 27, vodi Matjaž Murko,
17.30	Nadaljuje se oddaja Besede in Glasba, 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina, 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Sredina in desnica za prispevek, komunisti proti
Ostra polemika v pokrajinskem svetu glede prispevka za spomenik deportirancem
Goriški {»krajinski svet je na zadnji seji, v ponedeljek zvečer, po daljši razpravi, z večino glasov ratificiral sklep ožjega odbora o dodelitvi prispevka 10 milijonov lir za postavitev. spomenika deportirancem v Jugoslavijo. Sklep je že 19. septembra lani, po hitrem postopku in na predlog odbornika Gallarottija, sprejel pokrajinski odbor. Omenjeni sklep je bil zatem vpisan v dnevnem redu skoraj vseh sej sveta, vendar po čudnem naključju, nikoli ni prišel na vrsto. Končno pa so o njem utegnili razpravljati v ponedeljek, dva dni po odkritju spomenika v spominskem parku. Pravzaprav je treba povedati, da je bil temu vprašanju namenjen dobršen del zadnje seje, pa tudi to, da se je razprava odvijala v prisotnosti dobrega ducata oseb, ki niti niso posebno skrivale svojega prepričanja o dogodkih pred štiridesetimi leti in tudi dovolj glasno nekajkrat odbornika Špacapana, med njegovim posegom, označile s »sciavo«. Sklep je bil, po daljši razpravi, odobren z večino glasov. Zanj so glasovali predstavniki KD, PSI, PSDI. PRI in MSI, vzdržal se je predstavnik Slovenske skupnosti, odbornik Špacapan, medtem so komunisti glasovali proti ratifikaciji. Povedati je treba tudi, da se glasovanja ni udeležil socialist Jože Cej, ki je bil prisoten samo v prvem delu seje. V tem uvodnem delu so razpravljali o jedrski nesreči v Sovjetski zvezi in tudi sprejeli daljši dokument (podpisali so ga predstavniki KD, PSI, PRI, PSDI in SSk) v
zvezi s posledicami žarčenja in ki priporoča osrednji vladi sprejetje nekaterih ukrepov, da se v bodoče, z angažiranjem mednarodnih ustanov, taki dogodki preprečijo, da se posreduje takojšnja in točna informacija. Komunisti so se ob glasovanju vzdržali.
Sicer je bila osrednja točka ponedeljkove seje pokrajinskega sveta prav razprava o spomeniku deportirancem. V razpravo so posegli, po krajšem uvodu predsednika Cumpete, predstavniki vseh v pokrajinskem svetu prisotnih strank. Cumpeta je uvodoma pojasnil, da je bila dodelitev prispevka nekaka obvezna izbira pokrajine, potrdil stališče, da mora spomenik postati simbol sprave in miru. Misovcu Gosmi, ki ga je obtožil, da se namenoma ni udeležil slovesnosti, ker da se boji izsiljevanja VZPI - ANPI je Cumpeta dejal, da si nima kaj očitati glede take o-dločitve. Misovcu je tudi odgovoril, da se zgodovina teh krajev ne začenja leta 1945, ampak sega precej nazaj. Nasploh pa so se predstavniki bivše večinske koalicije (z izjemo odbornika Špacapana) zelo trudili, da bi spomenik predstavili kot simbol sprave, kot znamenje pietete do žrtev. Nekateri — recimo načelnik svetovalske skupine KD Bergamin — so šli še nekoliko dlje. Bergamin je v dvorani citiral skoraj v celoti govor, ki ga je imel na slovesnosti go-riški župan Scarano, posebej pa tisti del, ki se nanaša »na združenje, ki kljub vsemu, uživa italijansko državljanstvo itd.« (mislil je na SKGZ in
posredno seveda na slovensko narodnostno skupnost, op. ur. ).
Zelo umirjen, a vsebinsko globok poseg je imel načelnik svetovalske skupine KPI Silvino Poletto. Skušal je pojasniti zapleteno zgodovinsko in človeško ozadje dogodkov pred in med vojno, ki so nujno morali povzročiti tudi zelo hude napake. Tem se bomo v bodočnosti lahko izognili le z nepristranskim odkrivanjem in preučevanjem zgodovine. Zato je KPI tudi predlagala, da se prvotni sklep spremeni.
Misovec Cosma je bil tokrat izredno spravljiv do vseh, spremenil se je celo v razumevajočega prijatelja Slovencev, ki da jam nihče nič noče. Kljub temu pa ga je proti koncu posega zaneslo, da je spet stopil v svoj miselni okvir, ko je sojenje vojnemu zločincu Artukoviču označil kot dokaz barbarstva. Kje se neha rimski vpliv in kje se pričenja barbarski svet pa vsi dobro vemo.
Predstavnik SSk Špacapan je napovedal, da se bo ob glasovanju vzdržal in je tudi opravičil odsotnost odboru, ko so sprejemali sklep. »Ni povsem jasno, če odkrivamo spomenik določenim idejam ali pa umrlim o-sebam?« Zelo oster je bil do goriš-kega župana Scarana in do načelnika skupine KD zaradi citata iz govora na slovesnosti. V razpravo so posegli še Bressan (PSDI), De Grassi (PRI), Mofferdinova (PSI) in odbornik Gallarotti (KD), ki je edini predstavljal pokrajinsko upravo na sobotni slovesnosti.
Izjava SKGZ o odkritju spomenika deportirancem
Ob odkritju spominskega obeležja deportirancem v Jugoslavijo je gori-ški župan Scarano 10. maja govoril o instrumentalizaciji postavitve spomenika s strani »nekega lokalnega združenja, ki kljub vsemu uživa italijansko državljanstvo in ima torej vse u-stavne svoboščine in pravice«.
SKGZ potrjuje stališče, ki ga je do pobude zavzela aprila, in poudarja, da je instrumentalizacija bila v sami pobudi, v načinu kako je bila zastavljena in izpeljana in kot je bilo dodatno dokazano z županovim govorom.
SKGZ namreč sodi, da je združitev imen nedolžnih žrtev prvih povojnih dni z imeni sodelavcev fašističnih krvnikov in nacističnega okupatorja nespoštljivo dejanje do žrtev samih, obenem pa nesprejemljivo dejanje za vse tiste, Italijane in Slovence, ki so se borili in so padli za svobodo.
SKGZ globoko sočustvuje in izkazuje človeško pieteto vsem nedolžnim žrtvam, in torej tudi tistim iz maja 1945.
Zaradi tega SKGZ meni, da ni sprejemljivo na dvoumtin način proslavljati protislovne in težke trenutke polpretekle zgodovine teh krajev in z izrazi »krščanske sprave« prikrivati različne odgovornosti, o katerih je treba spregovoriti zelo jasno. Krščanska sprava sama ne more nadomeščati človeškega nepoznavanja zlasti še, ko je nepoznavanje namerno hoteno.
Jasnost je zato nujno potrebna, če se želi, da bi prebivalci Uh krajev, in še posebej mladi, doumeli hude posledice fašističnega dvajsefletja in vojne, ki jo je fašizem hotel ter izzval. To je km bolj nujno v obmejnih območjih, kjer so vojnim grozotam sledila leta dobre volje vseh demokratov, da bi dosegli tisto vzdušje sodelovanja in sožitja, ki bi moralo biti bogastvo
Na trgovinski zbornici
Biasutti danes v Gorici umesti predsednika Bevilacqua
V Gorico pride danes predsednik deželne vlade Biasutti. Popoldne bo na trgovinski zbornici v Ulici Crispi prisostvoval predaji poslov s strani prejšnjega predsednika Delia Lupie-rija novemu predsedniku Enzu Bevi-lacqui. S tem bo predsednik Biasutti podčrtal važnost, ki jo daje novemu predsedniku. To pa ima svoj pomen po številnih polemikah, ki so pri nas botrovale imenovanju novega predsednika.
Bevilacqua se je v teh dneh podrobno seznanil z dedovanjem trgovinske zbornice. Sestal se je tudi z nekaterimi upravitelji. Imel je tudi druge stike.
Ugotoviti bo treba, kako bodo na njegovo predsedstvo gledali zastopniki tukajšnjih trgovcev, obrtnikov, in-dustrijcev, veleposestnikov. Ti so namreč že pred nekaj meseci, ko se je pričelo govoriti, da bo Biasutti ime-
noval Bevilacquo, pisali predsedniku deželne vlade pismo z zahtevo, da izbere nekoga izmed njih.
Kot je znano je zadeva izzvala spor tudi znotraj demokristjanske stranke. Goriški župan Scarano je zagrozil z odstopom, če ne bo imenovan nekdo iz vrst gospodarstvenikov. V stranki pa je ostal osamljen. Tudi njegov poskus, da si pridobi podporo v stranki, je spodletel, saj je na nedavnem kongresu zaigral z napačno figuro in bil poražen. Zaradi tega toliko besed o njegovem odstopu. Polemika se ni še polegla. V stranki je Scarano izgubil vsakršno oporo. Čisto osamljen je. Četudi bo ostal na čelu občine, se bo moral podrediti navodilom strankinega vodstva. V intervjuju Piccolu pa je pokrajinski tajnik Crisci, ko ga je novinar vprašal, kako gleda na Scaranovo grožnjo z odstopom, zaničljivo odgovoril, da nima z njim stikov že cela dva tedna.
Pet slikarjev v Kulturnem domu
V preddverju goriškega Kulturnega doma je odprta razstava petih slikarjev, ki so zmagovalci letošnjega natečaja v počastitev goriškega umetnika Rudolfa Sakside. To so Grazia Amilo, Sieglinde Borgonovo - Tatz, Vladimir Klanjšček, Zora Koren -Škerk in Salvatore Puddu. Pobudo sta uresničila upravni odbor Kulturnega doma in galerija II Torchio.
Ob prisotnosti umetnikov in obisko-
valcev je Nada Sanzin v imenu uprave doma podčrtala pomembnost sodelovanja z goriško galerijo pri prirejanju takih in podobnih manifestacij, ki bogatijo naš kulturni prostor. Zahvalo razstavljavcev pa je izrekla upravnica galerije 11 Torchio Graziella Peršolja.
Razstavni prostori v Kulturnem domu bodo odprti do 23. maja, in sicer ob delavnikih med 17. uro in 19.30.
tu živečih narodov ter bi moralo prevevati odnose sosednjih in prijateljskih držav.
Zato zavračamo vsak poskus pripisovanja težnje; da bi hoteli »legitimirati skupne krivde«, obenem pa obsojamo kot nesprejemljive županove trditve, ki bi nam rad odrekel pravico, da svobodno izražamo svoje mnenje kot državljani republike, ki se je rodila iz odporništva.
Želeli bi zato, da tovrstni simboli ne bi predstavljali tudi v bodoče stalnega izhodišča za vse tiste, ki še danes razpihujejo ločevanje, napetost in sovraštvo med tu živečima skupnostima. Ob tem pa naglašamo svoj namen, da se kot vselej zavzemamo za tvorno sodelovanje in sožitje med vsemi italijanskimi in slovenskimi demokrati. Ta skupni cilj pa {jredpostavlja vzajemno spoštovanje, sposobnost in voljo, da se brek predsodkov in zainteresirane pozabljivosti p>remostijo tudi najtežje strani naše skupne zgodovine.
• Drevi ob 20.30 se na sedežu v Ul. Orzani sestane Rajonski svet za Sve-togorsko četrt in Placuto. Govor bo o načrtu za gradnjo ljudskih hiš v rajonu, natečaju Civiltà - Ambiente ter o finančnem stanju. Na seji bo prisoten tudi občinski odbornik za urbanistiko inž. Nicolò Fomasir.
» Qua lestoria« o prvi vojni
V palači Attems bo danes, ob 16.30, predstavitev novega zvezka revije Qualestoria, ki jo izdaja deželni inštitut za zgodovino odporništva v Trstu. Gre za zvezek katerega vsebina je posvečena dogodkom med prvo svetovno vojno v naših krajih. Poročal bo prof. Mario Isnenghi, docent zgodovine novinarstva na univerzi v Padovi. Direktorica goriškega muzeja prof. Maria Masaudan pa bo govorila o novem vojnem muzeju, ki ga urejajo v pokrajinskih stavbah na grajskem griču.
SLOVENSKO (STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Noci Coward Hudomušna prikazen
Režija DUŠAN MLAKAR jutri, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
izleti
V avtobusu, s katerim bo odšel v nedeljo 18. maja pevski zbor Jezero iz Doberdoba na srečanje »Pesem ne pozna meja« na Koroško je na razpolago še nekaj mest. Prijave sprejemajo odborniki Vilko Frandolič in Jože Jarc iz Doberdoba ter Franko Peric iz Dola. Cena izleta je 30 tisoč lir.
Po prepovedi zelenjave včeraj podražitev mesa
Jedrski oblak grozi, da bo naše prehrambene navade spremenil precej bolj, kot smo prvotno mislili. Če smo se morali doslej odreči zelenjavi, bomo v prihodnjih tednih redkeje jedli tudi meso. To ne zaradi prisotnosti radioaktivnosti v mestu, o kateri zaenkrat še ni vesti, pač pa zaradi podražitve mesa vsled prepovedi uvoza iz vzhodnih držav, odkeder prihaja večina naše mesne zaloge.
Včeraj popoldne je mesarska sekcija pri Goriškem združenju trgovcev izdala tiskovno poročilo, v katerem obvešča, da bodo morali povišati cene mesa goriške proste cone. To, ker je na osnovi sporazuma v okviru EGS prepovedan uvoz mesa iz vzhodnih držav in se bodo zato morali mesarji zalagati na notranjem italijanskem tržišču. V tiskovnem poročilu je rečeno, da cene v vsakem primeru ne bodo presegle onih, ki jih je določil medministrski odbor za cene in sicer 14.170 lir za kilogram govejega mesa za zrezke in 7.380 lir za drugo goveje mesto (prsi). Cena mesa proste cone v Gorici je doslej bila 8.800 in 4.500 lir kg za vsako od dveh vrst mesa, v preostalih občinah v pokrajini pa 9.800 in 4.800 lir kg.
Malo razveseljive so tudi vesti glede zelenjave. Pri nas smo še daleč od preklica prepovedi njihovega uživanja. Zdravstveni koordinator KZE dr. Gregorig nam je sicer povedal, da so od ENEA (ustanove, ki je v Italiji zadolžena za izvajanje jedrskega energetskega načrta) dobili podatek o povprečnem nivoju kontaminacije zelenja-
ve v naši pokrajini.
Ta naj bi v soboto, 10. t.m., dosegla le 28 nanokirijev joda 131 pri kilogramu. Podatek je v kričečem nasprotju z analizami službe zdravstvene fizike, kjer so še včeraj ugotavljali v zelenjavi srednje vrednosti okrog 150 nanokirijev, v nekaterih primerih pa celo veliko več. Je ta razlika sad pomote (podatki ENEA bi se lahko nanašali na kilogram zemlje, ne pa zelenjave) ali pa gre s strani ustanove za jedrsko energijo za namerno zamolčanje resničnih podatkov, kot jo že mnogi obtožujejo.
Res je, da je upadanje radioaktivnosti konstantno, dvomimo pa, da bi bilo lahko hitrejše od razpada dobe joda, če je res, da se radioaktivnost joda razpolovi v 8 dneh in če so bile pred enim tednom njegove vrednosti v naši deželi med 100 in 400 nanokiriji (po uradnih podatkih deželnega odbornika za zdravstvo Ren-zullija)', dvomimo, da bi lahko bile danes desetkrat manjše, kot trdi E NEA.
Iz službe za zdravstveno fiziko je tudi podatek, da je okuženost v zraku nekaj dni nespremenjena pri približno 8,010 nanokirija na kub. meter. V teh dneh so izvedli meritve tudi na primerkih morske vode, kjer so ugotovili skoraj neznatne vrednosti, večje vrednosti (okrog 3 nanokirijev na kilogram) pa so ugotovili pri školjkah, ki filtrirajo velike količine vode in zadržijo v organizmu radioaktivnost. Podatki za mleko so za spoznanje boljši kot v prejšnjih dneh,
V tržiškem pristanišču
Stavka osebja na ciprski ladji Na krovu ugotovili tudi srbečico
V tržiškem pristanišču je zaradi stavke in zaradi primera nalezljive bolezni ustavljena tisočtonska ladja Joannis K., ki pluje pod ciprsko zastavo, lastnik pa je neki grški brodar. Iz črnomorskega pristanišča Ga-lati je ladja pripeljala tovor žaganega lesa in so ga v tržiškem pristanišču tudi razložili. Medtem pa je osebje na ladji, v glavnem gre za mornarje iz Tunizije, Maroka in Libije, oklicalo stavko zaradi zelo težkih delovnih in zdravstvenih razmer. S posredovanjem sindikata pomorščakov je na ladjo prišel tudi zdravnik, ki je dejansko ugotovil en primer o-bolenja za srbečico in poskrbel za razkuženje prostorov. Mornarji protestirajo zaradi težavnih delovnih pogojev, saj jih je na ladji samo devet, kar je veliko premalo za tovarstna plovila. Zaradi tega so prisiljeni o-pravljati dolge turnuse ob skrajno neprimernem nagrajevanju.
Osebje je predstavnikom sindikata prijavilo tudi poskus bega, ki naj bi ga poskušal izvesti kapitan, prejšnjo noč, ko naj bi ladja na tiho in hitro ter brez ustreznega dovoljenja zapustila pristanišče.
Ni znano, kako se bo zadeva odvijala naprej. Primer pa dokazuje, da so še zmeraj prisotne različne o-blike izkoriščanje delovne sile, zlasti oseb, ki prihajajo iz manj razvitih držav.
V	Doberdobu je umrl Vladimir Gergolet
Prejšnji teden je nepričakovano umrl Vladimiir Gergolet iz Doberdoba, vsem domačim poznan z družinskim imenom kot Lado Živčev. Star je bil 55 let, mirnega in prijaznega značaja, ni njegov videz kazal nikakršnega znaka bolezni, ki bi mu tako tragično prekinila življenjsko nit. Umrl je med spanjem, zdravniški pregled je ugotovil, da je umrl zaradi zadušitve. Našli so mu namreč hrano v pljučih.
V	povojnem obdobju se je najprej zaposlil pri pogozdovanju Krasa, nakar je dobil stalno zaposlitev v Trži-ški ladjedelnici. Za nekaj let je bil premeščen v Trst. Zapušča ženo Lu-čano Marega iz Sovodenj ter sina Darija in hčerko Nadjo.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Giorgio Pi-ghin iz mrliške veže na glavnem pokopališču, ob 11. uri Giuseppe Buffo-lini iz splošne bolnišnice.
razstave
V	Kulturnem domu je do 23. maja odprta razstava del G. Aiello, S. Bor-gogno, V. Klanjščka, Z. Koren in S. Pudduja. Umik obiska razstave: ob delavnikih od 17.00 do 19.30.
V	prostorih KD Jezero v Doberdobu je do nedelje odprta razstava slik Claudija Bianchija pod naslovom Voda in kras v Doberdobu. Ogled: ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure.
prispevki
Namesto cvetja na grob Vladota Gergoleta darujejo Nevenka, Radi in Dorica Pečar 20.000 lir za KD Jezero.
Namesto cvetja na grob Dragota Gergoleta darujeta Zorka in Mirko Čok iz Lonjerja 30.000 lir za ŠD Adria.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »In compagnia dei lupi« (v sodelovanju s Kinoateljejem)
CORSO Danes zaprto.
VITTORIA 17.00-22.00 »La governante svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 19.00-22.00 »La mia A-frica«.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00; ob 20.00 »Fantovščina«.
DESKLE 19.30 »Zadnja vojakova naloga«.
V knjigi založb Lipa in ZTT
Slovenski in italijanski pisci osvetlili lik Jožeta Srebrniča
V	prizadevanju za osvetlitev dogodkov in oseb naše primorske zgodovine sta koprska založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska tudi skupno izdala že več knjig. Gre za memoare in za zbirke spisov raznih avtorjev. Knjigo o solkanskem delavskem voditelju, komunistu Jožetu Srebrniču, so predstavili prejšnji teden v Novi Gorici. Branko Marušič, ki je knjigo tudi uredil, jo je takole predstavil.
Za izhodišče temu zapisu sem postavil naslednjo primerjavo.
V	nemirnem in na coni porazdeljenem Slovenskem Primorju smo prvo koledarsko leto po osvoboditvi začenjali tudi s počastitvijo spomina na padle. Zato ni slučaj, da smo na začetku leta 1946 prenesli iz črnovrških gozdov posmrtne ostanke Janka Premrla-Vojka v njegov rojstni kraj, ki smo ga takrat imenovali še Šembid. In zato tudi ni slučaj, da se je par mesecev kasneje - sredi maja - ljudstvo iz cone A množično udeležilo prenosa posmrtnih ostankov Jožeta Srebrniča na pokopališče v njegovem rojstnem kraju Solkan. Obema borcema (oznako heroj je tedaj imel le Vojko, dočim je Srebrnič postal heroj v dneh velikih dogodkov na Okroglici, septembra 1943) smo tudi odkrili spominski ploš-či V njunih rojstnih krajih.
O Srebrniču je tedaj napisal biografijo Ivan Regent (izšla je tudi v italijanščini), Vojko pa je moral nanjo počakati do leta 1949, ko je v Kopru izšlo drobno delce Franceta Bevka.
In če še dalje ostanemo pri teh dveh značilnih predstavnikih narodnoosvobodilnega boja na Primorskem je potreba še dodati, da smo ju kasneje počastili z več spomeniki in da so njuni življenjepisi - to se nam zdi še posebej vredno poudariti - večkrat izšli kot članki in v obliki brošur. Vse to pisano gradivo pa je nastajalo kot poskus in brez večjih pretenzij, ki bi nam lahko dale monografije po vzorih, ki jih na Slovenskem že nekaj premoremo. Od tod lahko razumemo pobude za obširnejša besedila, ki bi na višji strokovni ravni prikazovala in ocenjevala življenje in delo uglednih predstavnikov narodnoosvobodilnega boja.
Jože Srebrnič, čigar življenje je najtesneje povezano s primorsko zgodovino prve polovice dvajsetega stoletja, ni bil še deležen širše obravnave. Poznani so mnogi poskusi, ki pa se niso Prebili iz ravni časnikarske publicistike. Od tod tudi izvira o Srebrniču nekaj stalno ponavljajočih se dezinfor-niacij in ugotovitev, ki včasih spominjajo bolj na legendo ali kaj podobnega, kar pa seveda v ničemer ne spre-tninja tistega temeljnega, kar v njem kot stalnico spoznavamo. Pravzaprav je šele Dušan, Kermavner leta 1969 drugače obravnaval Srebrniča, čeravno je svoje pisanje zasnoval kot polemiko s Francem Klopčičem zaradi članka v Slovenskem biografskem lek-s>konu, ki je izšel leta 1967.
Stoletnica Srebrničevega rojstva (1984) nam je ponudila priložnost, da moremo o njem obširneje spregovoriti. Jubilej nismo izkoristili le za širšo jav-9o manifestacijo, temveč tudi za strokovni sestanek - okroglo mizo v Novi Dorici, 2.marca 1984, na kateri je šest Jjuferentov in 10 diskutantov prikazalo hfebrničevo osebnost skozi različna °bdobja življenja. Že ob zaključku °krogle mize so bili njeni udeleženci ®notnega mnenja, da je potreba pre-i n° gradivo objaviti in sicer ne le v slovenskem, temveč tudi v italijan-skem jeziku, saj je bil Srebrnič "delavski voditelj mednarodnih razsežnosti", k°t je poudaril moderator okrogle 'kfze Štefan Cigoj.
Po dveh letih je bilo gradivo objav-Jeno v knjižni obliki. Knjiga "Jože pcbrnič (1884-1944). Narodni heroj 'je Zsla te dni v okviru zbirke "Primorski Portreti" koprske založbe Lipa in v so-možništvu Založništva tržaškega tis-a in Goriškega muzeja. Izšla je v slo-enščini, vendar je že opravljen njen
italijanski prevod, ki bo izšel čez kak mesec v okviru publikacij furlanskega inštituta za zgodovino odporništva iz Vidma.
Prvi del knjige je namenjen objavi šestih referatov, v drugem delu je objavljena diskusija, ob koncu pa trije dodatni prispevki dopolnjujejo vsebino (kronologijo Srebrničevega življenja, bibliografiji njegovih objav in objav o njem).
Med referati je na prvem mestu Franca Rozmana prikaz delavskega gibanja na Goriškem pred prvo svetovno vojno. Avtor je prikazal razmere v katerih se je mladi Srebrnič razvijal v delavskega voditelja socialistične smeri. Rozman je pri svojem prispevku naletel na več problemov predvsem zavoljo tega ker še danes nimamo temeljne študije o delavskem gibanju na Goriškem od začetkov do konca prve svetovne vojne. Ugotovitev velja za oba naroda v deželi.
Rozmanovemu članku sledi razmišljanje Vincenza Marinija Banfija o liku Srebrniča. Esejistično in mestoma mikroskopsko potuje po njegovih življenjskih prigodah, vendar je znal označiti osebnost. Srebrniča opredeljuje kot mistika socializma, ki je hotel prekositi čas.
Milica Kacin—VVohinčeva je soočala arhivsko gradivo (policijski arhivi, gradivo iz arhiva CK KPI) z nekaterimi trditvami v objavljenih Srebrniče-vih biografijah. Osredotočila se je na čas dvajsetih let in na čas Srebrničeve konfinacije (s presledki je živel v ječah in konfinacijah od novembra 1926 do septembra 1943). Njeno raziskovanje arhivskega gradiva je sprožilo še nekaj vprašanj, ki bi jih morda rešile bodoče raziskave. Eno takih je gotovo prikaz Srebrničevega dela v KPI vse do odhoda v konfinacijo. Za razumevanje Srebrničeve osebnosti važno vprašanje je tudi njegovo pristajanje na avtohtonistično teorijo o starejši slovenski in slovanski zgodovini. Srebrnič je o tem napisal večji rokopis, ki je danes izgubljen, vendar se nam kljub temu direktnim potom dovolj dobro razkriva njegova vsebina in smisel.
Profesor Ivan Bratina iz Gorice se je podobno kot Marini posvetil Srebrni-čevemu političnemu credu, naglašujoč mednarodnost njegove javne aktivnosti. Odprl je problem podrobnejše analize Srebrničeve publicistike, ki sicer ni imela velikih razsežnosti, vendar je bila dovolj pričevalna.
Na arhivskem gradivu je zasnovano tudi poročilo Slavice Plahuta, ki je podrobno obdelala Srebrničevo udeležbo v narodnoosvobodilnem boju (november 1943—julij 1944). Ovrgla je nekatere napačne trditve in osemmesečno Srebrničevo partizansko obdobje zelo natančno preiskala.
Danilo Perčič je pojasnil okoliščine Srebrničeve smrti v valovih Soče. O Srebrničevi smrti so krožili različni glasovi, nenavadna smrt je bila zavita v pripoved, kakršne se pač vselej spletajo ob pomembnih predstavnikih človeške družbe.
V drugem delu knjige sledi objava diskusije. Za cel referat jo je prispeval Mario Lizzerò- Andrea. Obudil je spomine na Srebrniča; z njim se je prvič srečal v partizanih novembra leta 1943 na Vojskem. Potem se je lotil še nekaterih vprašanj ob Srebrniču, na primer njegove zamisli o slovensko—furlanski republiki. Spomine na Srebrniča so prispevali še Marija Ber-netičeva, Giovanni Padoan—Vanni, Leopold Krese—Jošt, Leopold Cahari-ja in Lidija Šentjurc. Slednja je opozorila na Srebrničevo bivanje v Ljubljani v letih 1939—1940 in na njegovo tezo o slovensko—furlanski republiki. Boris Gombač je načel pomembno razpravo o internacionalizmu in nacionalizmu v delavskem gibanju na Primorskem pri Italijanih in Slovencih. Rozalija Križnič pa je opozorila na negovanje spomina na Srebrniča.
Knjigo, o kateri poročamo, bi lahko imenovali monografijo, čeravno nam
Brezposelni bodo očistili ceste na kraškem območju
t Kot že lani je pokrajinska uprava ,Ucfi letos organizirala delovišče za ^rezposelne. Petnajst delavcev je pod dstvom delovodje in namestnika že r(čelo z delom, ki se bo nadaljevalo v ^hodnjih mesecih. Skupno sta pred-sn na '02 delovna dneva. V tem ča-, ''hem razdobju naj bi zaključili z ®lorn, ki so ga delno že izvedli s 9°dobno pobudo lani. sjGfe predvsem za urejanje pokrajin-. m cest. Predvideni so posegi za čiš-bod obcestnih jarkov, poleg tega pa c» t drezali grmičevje in travo ob Ozr, - ter na novo prebarvali črte, ki p ačujej° rob cest. Delali bodo na ^ krajinskih cestah Zagraj-ha rtariščina-Devetaki, Rubije-Gabrje, Cesti proti Doberdobu in na vojaški
cesti iz Petovelj na spomeniško cono na Sv.Mihaelu.
Pokrajinski odbornik Bevilacqua je v zvezi z izkušnjo, ki jo predstavljajo delovišča za brezposelne ocenil, da gre za koristno pobudo v prid mladim, ki iščejo prvo zaposlitev. Potrebna pa je po njegovem mnenju koordinacija in skupno programiranje med delovišči, ki jih organizirajo pokrajinska kot posamezne občinske uprave. V ta namen naj bi se upravitelji v prihodnje domenili, da bi vse tovrstne pobude namenili posegom v korist naravnega okolja. S takim celovitejšim načrtovanjem bi bilo lahko delo uporabljeno na smotrnejši način, istočasno pa bi koordiniranje lahko prispevalo k zmanjšanju režijskih stroškov za organiziranje posameznih delovišč.
ne daje odgovora na vrsto problemov. Prav zato bi na vprašanje ali je knjiga povedala mnogo in veliko novega odgovorili seveda pritrdilno vendar pa hkrati dodali, da naša raziskava Srebrničeve osebnosti in časa v katerem je živel ne more biti končana. Spomnili se bomo le na problem neraziskane zgodovine delavskega gibanja na Goriškem pred prvo svetovno vojno, tako raziskavo bi morali povezati s celotnim slovenskim in italijanskim političnim gibanjem. Spomnili bi lahko, da nam ni poznana na primer mikroorga-nizacija KPI na Primorskem. Posvetiti bi se kazalo Srebrničevi publicistiki in seveda še drugemu.
Knjiga nam je torej dala nova spoznanja, ob marljivem branju bomo dobili tudi nova izhodišča za razmišljanje. Zelo očitno je, da ni priložnostni govor, pač pa poskus ocene nekega javnega življenja. Nekakšna legendar-nost, ki se je spletla ob Srebrniču, nam je ustvarila svojevrsten lik iz naše preteklosti. Zato se lahko vprašamo, komu lahko Srebrniča primerjamo. Ali je lahko svetovljanski, marljivi in avtoritativni dr. Henrik Tuma? Ali lahko postavimo Srebrniča ob bok leto dni starejšemu Ivanu Regentu, izjemnemu publicistu? Ali pa Jožetu Petejanu, ki je bil prav tako Srebrničev vrstnik, sicer pa se je v delavskem gibanju na Primorskem odlikoval po svojem praktičnem aktivizmu? In kasneje, ko je bil Srebrnič med partizani, kdo bi mu lahko povsem sledil? Bil je preveč samosvoja pojava s svojim nastopom, s svojo miselnostjo in načinom življenja. Vzbujal je pozornost in zgled. Ti dve prvini pa sta pogostokrat lahko zelo odločilni za nek boj, za neko gibanje. Tako nekako bi morali tudi danes Srebrniča razumeti, čeravno ni nam zapustil niti debelega seznama poslanskih govorov in velikega svežnja političnih spisov. Tudi moramo prisluhniti Kermavnerju, ki je v Srebrničevih dejanjih spoznaval tolstojanstvo in pa sprejemati trditve, da je bil mistik socializma. Srebrničev tip javnega delavca najde svoje mesto v slehernem gibanju človeške družbe. Morda pa je bil prav partizanski boj tisti trenutek, ko je mogel Srebrnič bolj kot kdajkoli prej dokazovati vrednost svojega človeškega poslanstva.
BANČNI ZAVOD
CASSA DI RISPARMIO DI GORIZIA
NUDI liKKHWWAWLtl SVOJIM
IMETNIKOM TEKOČEGA RAČUNA,
KI SESTAVLJAJO "SKUPINO UPOKOJENCEV I.N.P.S.." MEHANOGRAFSKO IZPOLNJEVANJE ENOSTAVNIH DAVČNIH PRIJAV. TO STORITEV OPRAVLJA
D.R. SERVICE
ZA VSE INFORMACIJE IN POJASNILA NAJ SE IMETNIKI TEKOČIH RAČUNOV, KI SPADAJO V ZGORAJ OMENJENO SKUPINO, OBRNEJO NA PODRUŽNICO, V KATERI IMAJO ODPRT TEKOČI RAČUN.

CASSA DI RISPARMIO Dl GORIZIA
od 1831.....tebi na uslugo
LA BANCARELLA
VELIKO SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJ IN JEANSERIA
GORICA — III. Cascino 5 - vhod z Ul. Garibaldi 6

s®


PLETENINE, JEANS VSEH ZNAMK (Carrera, Yuma, Levi’s, Clark, in vse ostale znamke), SRAJCE, NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, OSEBNO PERILO, BLAGO ZA STANOVANJE in še na tisoče artiklov po neverjetnih cenah.
OBIŠČITE NAS — ZADOVOLJNI BOSTE
Kolesarstvo: po drugi etapi dirke po Italiji
Van Poppel (Niz.) prevzel vodstvo
pred svetovnim nogometnim prvenstvom
Od Urugvaja do Mehike
CATANIA — Po samih dveh etapah bi lahko že zapisah, da je letošnji »Giro« dirka padcev. V prvi etapi je prišlo do padca, v katerem jo je najresneje skupil Ravasio, včeraj pa je bila najuglednejša žrtev padca Američan Greg Lemond, eden izmed favoritov za končno zmago. Le-mond je privozil na cilj z zaostankom 1’38”.
Če izvzamemo ta neljubi dogodek, je bila včerajšnja 2. etapa precej nezanimiva. Karavana kolesarjev je složno vozila skozi vso progo, pa čeprav je bila le ta ena izmed najdaljših letošnjega »Gira«. Etapa se je seveda končala z množičnim sprintom, v katerem je bil najprisebnejši 26-letni Nizozemec Jean Paul Van Poppel, ki je prav na ciljni črti prehitel Belgijca Erica Vanderaerdena, ki se je verjetno prezgodaj veselil zmage. Na tretje mesto se je uvrstil Švicar Urs Freuler pred Italijanom Stefanom Allocchiom, ki je tudi včeraj potrdil, da je zelo dober sprinter.
Po 1’38” je privozil Američan Lemond, ki pa se zaradi zamude ni preveč razburjal in je dejal: »Zaradi tega zaostanka nisem zaskrbljen. Giro je še zelo dolg in časa bo dovolj, da zamudo nadoknadim.«
Zdravniki so včeraj sporočili, da je zdravstveno stanje Emilia Rava-sia, ki je padel v prvi etapi, še vedno resno. Ravasiu so ponoči odstranili strdek krvi, ki se mu je nabral med možgani in lobanjsko skorjo. Razveseljivo je vsaj to, da se njegovo stanje ni poslabšalo.
VRSTNI RED 2. ETAPE (Sciacca -Catania, 259 km) : 1. Van Poppel (Niz.) 6.56’20” s poprečno hitrostjo 37,325 km na uro; 2. Vanderaerden (Bel.); 3. Freuler (Švi.); 4. Alloc-chio (It.); 5. Van Der Velde (Niz. in večja skupina kolesarjev v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA: 1. Van Poppel (Niz.) 10.31’50”; 2. Santimaria (It.) po 3”; 3. Freuler (Švi.) po 4”; 4. Rosola (It.) po 5”; 5. Bontempi
(It.) po 6”’; 6. Allocchio (It.) po 12”; 7. Saronni (It.) po 15”; 8. Mo-ser (It.) po 16”; 9. Gabbioli (It.) po 17”; 10. Grimani (It.) po i. č.
Danes bo v Taormini na sporedu etapa na kronometer - ekipno (50 kilometrov).
Alvaru Pinu dirka po Španiji
JEREZ DE LA FRONTERA — Španec Alvaro Pino, ki je itak vodil na skupni lestvici, je bil najhitrejši tuli na zadnji etapi (rta kronometer posamezno) in je tako osvojil letošnjo kolesarsko dirko po Španiji.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Pino (Šp.) v 98.16’04”; 2. Millar (VB) po 1’06”; 3. Kelly (Ir.) 519”; 4. Dietzen (ZRN) 5’58”; 5. Lejarreta (Šp.) 7’ 12”; 6. Cabestany (šp.) 7’26”; 7. Fi-gnon (Šp.) 7’29”; 8. Parra (Kol.) 7’ 44”; 9. Fuerte (Šp.) 10’50”; 10. Del-gado (Šp.) 11’50”.
Košarka: po drugih polfinalnih tekmah
Ze danes oha finalista?
TENIS: prvenstvo Italije
Izpadlo kar pet nosilcev skupin
RIM — Ob koncu drugega dneva mednarodnega teniškega prvenstva I-talije je že izpadlo pet noshcev skupin. Poleg Francoza Forgeta, ki je bil izločen že prvi dan, so svojo pot končali še Živojinovič, Gomez, Jaite in Arias. Nekaj izidov:
Mecir (ČSSR) - Casal (Šp.) 6:3, 6:4; Agenor (Haiti) - Jaite (Arg.) 6:4, 6:4; Vilas (Arg.) - Arias (ZDA) 6:2, 2:6, 6:4; Lendl (ČSSR) - Cancel-lotti (It.) 6:4, 6:2; Canè (It.) - Arraya (Peru) 6:1, 6:4; Becker (ZRN) -Westphal (ZRN) 6:2, 6:0; Schwaier (ZRN) - Gomez (Ekv.) 6:3, 7:6; Kri-shnan (Ind.) - Živojinovič (Jug.) 7:5, 6:2; Pistoiesi (It.) - Ganzabai (Arg.) 6:3, 6:2; Nystroem’ (šve.) - Sund-stroem (šve.) 6:2, 6:0; Keretič (Z RN) - Arguello (Arg.) 6:3, 6:7, 6:2.
Bomo že drevi zvedeli za oba finalista končnice italijanskega košarkarskega prvenstva? Vse kaže, da bi lahko bilo tako. Tanjevičev Mobil-girgi in turinski Bertoni, ki sta v prvih polfinalnih srečanjih v Cantùju in Milanu presenetljivo premagala moštvi Arexonsa oz. Simaca, bosta namreč drevi igrala doma.
Še posebno lepo priložnost ima moštvo iz Caserte, ki bo sicer verjetno igralo brez poškodovanega DelTAgnel-la, toda tudi Arexons bo okrnjen, še vedno namreč ne bo igral kapetan Marzorati
V Caserti je pričakovanje za dre-višnje srečanje izredno, športna dvo
rana je že razprodana in že sedaj je na dlani, da bodo v Caserti z vstopnicami vnovčili rekordno vsoto.
Milanski Simac, ki je nerodno doma izgubil v prvem srečanju, je resno namenjen, da drevi v Turinu vrne Berloniju milo za drago. Trener turinske ekipe Guerrieri je izjavil, da se zelo boji Milančanov, ki so po porazu v prvi tekmi kot »ranjena zver«.
Dalglish ne gre v Mehiko
LONDON — Igralec-trener Liverpoola Kenny Dalglish, ki bi se moral udeležiti bližnjega mudiala s škotsko reprezentanco, se je zaradi poškodbe moral odreči poti v Mehiko.
BALINANJE: po drugem kolu 6. zamejskega prvenstva
Nabrežinski Sokol solidno v vodstvu
Največje presenečenje drugega kola je nabrežinski Sokol, ki je edini doslej, ki je svojega nasprotnika premagal v vseh treh zvrsteh. Nabrežin-ska ekipa si je tako s prepričljivim uspehom proti Kraškemu domu premočno utrla pot in povedla na lestvici celo z dvema točkama prednosti prčd najboljšimi zasledovalci. Sokol se je sicer na zamejskem balinarskem prvenstvu že v preteklih sezonah vedno dobro odrezal, a letos bo očitno, glede na rezultate iz prvih dveh kol, igral vlogo prvega favorita. Res pa je tudi, da je edini obe srečanji «i igral na lastnem terenu, ki ga seveda Nabrežinci zelo dobro poznajo. Nabrežinski balinarski stezi sta namreč izredno gladki in prav to je povzročalo Repencem izredne težave, iz katerih si niso mogli pravočasno pomagati.
Kras je v Bazovici po pričakovanju domačinom iztrgal točko, odločilno piko pa je za Zarjo po kakovostni igri dosègel predvčerajšnjim nepremagljivi Jože Pečar. V igri četverk, ki se je tokrat zaključila v rekordnih petih lučajih in z rezultatom 12:6 za domačine, smo videli ne-
kaj nenavadnega. Po vodstvu Zarje s 5:0 je tokrat zelo solidni Krasov tolkač Marčelo Doljak z natančno zadetima kroglama priboril svoji ekipi kar 6 točk in povedel Kras v vodstvo. Vsi upi krasovcev pa so se razblinili že v naslednjem lučaju, ko je domačin Maks Križmančič milimetrsko zadel balinčka kar za 6 točk in to je bilo dovolj za zmago njegove ekipe.
Gajevci so v gosteh nudili Poletu zelo močan odpor. Na visoki tehnični ravni je bilo srečanje dvojic, v katerem sta za domačine nastopala renomirana Sandro Daneu in Aleksij Gulič, ki sta se morala zahvaliti le večji izkušenosti, da sta strla odpor obeh gajevcev, ki sta kljub porazu zapustila odličen vtis. Usodno zanju j'e bilo nekaj banalnih napak, ki sta jih zakrivila v ključnih trenutkih srečanja.
IZIDA 2. KOLA: Polet - Gaja 2:1 (11: 4, 11:8, 10:11); Zarja - Kras 2:1 (11:4, 4:11, 11:6); Sokol - Kraški dom 3:0 (11:8, 11:4, 11:7); počivala je Danica.
LESTVICA: Sokol 5 točk. Kras, Polet in Gaja 3, Zarja 2, Kraški dom in Danica 1.
PRIHODNJE KOLO: ob 19.30 na Vrhu: Danica - Polet, ob 19.00 na Padričah: Gaja - Zarja, ob 19.00 v Zgoniku: Kras - Sokol; počitek Kraški dom. (Z.S.)
NOGOMET
NAJMLAJŠI
S. Vito — Primorje	0:4 (0:2)
STRELCI: Škabar, Ingozzi, Toma-zetič (2).
PRIMORJE: Blažon, Lukša, Prin-čival (Tomazetič). Ingozzi, Škabar, Praselli, Žagar, Mitja Štoka, Kriz-mančič (Peter Štoka), Trampuš, Spadoni.
Naši so proti okrnjenim Tržačanom vseskozi držali vajeti igre v rokah. 'Razlika ob koncu tekme bi lahko bila večja. Prvi gol je dosegel Škabar z zelo lepim udarcem z glavo, drugega pa Ligozzi z diagonalnim strelom. Pod močnim soncem igra ni bila najbolj zanimiva. Rdeče - rumeni so vseeno še dvakrat zatresli mrežo s Tomazetičem.
Tekem cicibanov in začetnikov Primorja niso odigrali zaradi bojazni pred sevanjem. (Š. M.)
BRUNO KRIŽMAN
ANGLIJA 1966
Koreja med elito
Izraz »Koreja« je še danes prisoten, ko v špjortnih srečanjih superfavorit izgubi proti piepelki. Pred 20 leti se je v Angliji to pripetilo Italiji, ki je kot običajno startala z visokimi cilji in se predčasno naskrivaj vrnila domov. Vohuni p>a so izvedeh, da bo letalo pristalo v Genovi in nogometaše je pričakalo nekaj tisoč razjarjenih ljudi z dobro zalogo paradižnikov in gnilih jajc.
Vzrok vsemu je bil korejski zobozdravnik Pak Do Ik, ki je brez vsake anestezije izdrl zob v obliki nepredvidenega gola. Borbenost severnih Korejcev je bila taka, da italijanski asi niso prišli do živega njihovemu vratarju.
S tehničnega vidika se je prvenstvo za Madžarsko začelo zelo obetavno, novost prvenstva pa je bila duhovita igra Portugalske, v kateri je bil Mozambičan Eusebio alternativa Brazilcu Pelèju. Od samega začetka je bilo razvidno, da Anglija mora zmagati in sodniki so ji dokaj odkrito pomagali. V londonskem p>ar-ku so sloviti Spjeakers’ corner stalno zasedali posebneži, ki so komentirali tekme in obdelovali posameznike.
V finalni tekmi med Anglijo in Z RN sta bila potrebna dva podaljška, potem ko so Nemci v zadnji minuti
Nobby Stiles, angleški branilec, kateremu je bilo vse dovoljeno
regularnega časa izenačili. Tekma se je nato končala s 4:2 za Anglijo, odločilen pa. je bil že tretji gol, ki je bil dosojen na podlagi pričevanja stranskega sodnika, ki je videl od droga odbito žogo za usodno belo črto. Angleži so si nakopali novih sovražnikov, pokal Rimet pa je bil njihov.
MEHIKA 1970 Tehnika nad močjo
Učinki razredčenega zraka so bili znani že pio OI iz leta 1968 in napxxve-di o manj dinamični igri so se uresničile. Dobro so uspavali tehniki, torej tisti, ki so obvladali žogo in ne
brezglavo tekali. Jugoslavije že drugič zapored ni bilo in stvar je bila pa finalu na EP 1968 dokaj presenetljiva. Istočasno je EP pomenilo papaka rehabilitacijo Italije, ki je v Mehiko šla še vedno pad šokom Koreje, vendar tudi z zavestjo napadalnega koncepta igre. Morda so se poznah dolgoletni nauki »čarovnika« Helenia Herrere, katere je v prakso prelival »bomber« Biva. Na šaman SP se je Italija v četrtfinale uvrstila z enim samim strelom v vrata in enim golom v treh tekmah, nato p>a je visoko premagala Mehiko.
Začela se je serija tekem s podaljški. Najprej je Urugvaj odpravil SZ z golom, ki je prišel px> krosu, ki so ga izvedli dober meter izven igrišča, nato pa se je ZRN maščevala Angliji. V polfinalu sta se srečali ZRN in Italija in ko se je v Italiji že skoraj danilo, je bil rezultat 4:3 za »azzurre«. Tekmo številnih preobratov se v Italiji še marsikdo spominja.
Na južnoameriški fronti je Brazilija pod taktirko Pelčja napredovala ob zvokih sambe. Fantastične so bile bombe Rivelina in hitrost Jairzinha. V finalu Italija ni imela možnosti. S 4:1 je Brazilija tretjič osvojila pokal Rimet, ki je postal njena trajna last. V resnici ne povsem trajna. Spreten tat ga je izmaknil iz sedeža nogometne zveze in p» dobi žalovanja so se odločili, da bodo odlili povsem enak primerek.
ZAH. NEMČIJA 1974
Vrhunski nogomet
Nogometno SP je sledilo OI. Središče dogajanj v ZRN je bil Miin-chen, ki je dve leti prej gostil olim-pnilado, otvoritveno srečanje po. je bilo v Frankfurtu med Jugoslavijo in Brazilijo. Ob znatni premoči »plavih« in ob lepi igri Ljubljančana O-blaka se je tekma končala brez golov.
V nogometnem svetu je vel nov veter: nizozemski, šlo je za »totalni nogomet«, v katerem ni bilo več statičnosti in p>rej določenih vlog. Vsi so napadali in vsi branih. Nizozemci so bih najbolj čisti predstavniki take igre, druga velika stvarnost pa je bila Poljska, čeprav z malo bolj klasičnim načinom igranja.
Izredno igro sta predvajah tudi obe nemški ekip». Tekme ZRN -NDR (0:1), ZRN - Poljska (1:0 in Poljska - Brazilija (1:0) spadajo še danes v nogometni leksikon kot prave pioezije, medtem ko je bila učinkovitost Nizozemcev ptodobna bančnim ropxjm: Gruiff, Neeskens, Van Hane-gem alii kdo drug so se ob pravem trenutku vedno znašli na pravem mestu v kazenskem prostoru.
Ob naravni prisotnosti Nizozemske se je v finalu znašla še ZRN, čeprav bi si po igri to zaslužila Poljska. Nizozemci so iz 11-metrovke povedli že v prvi minuti, razorožili pa so se pred izrednimi pxxsegi vratarja Maier-ja. Nemci so očitno iskali 11-metrov-ko in so jo končno tudi našh ter so ob koncu še zmagali.
Po začetnih uspjehih (med drugimi 9:0 proti Zairu) je storilnost Jugoslavije padla, Italijani p>a so kot vedno px>lni up>anj tvegali celo proti Haitiju, ko se je px) vodstvu nad stadion zgrnila korejska senca. Proti Poljski niso imeli kaj iskati.
SP v Nemčiji je pxxskrbelo za obogatitev arhiva: Cruiff in Neeskens sta že bila v kazenskem prostoru, ko so se branilci šele zavedah, da je nevarnost blizu; Nemecu Gerdu Maherju je bilo za strel dovolj p)ol metra prostora; Poljaka Lato in Deyna sta se odlikovala p» izredni hitrosti oziroma natančnosti.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
naše odbojkarske ekipe v raznih ligah
Borghi k Milanu
BUENOS AIRES — V Buenos Airesu so včeraj spxwoèili, da bo vezni igralec enajsterice Argentinos Junior in državne reprezentance Claudio Daniel Borghi prestopil k Milanu. Dogovor naj bi pxxlpisali že ta teden. Za Borghija bo Milan odštel 2.100.000 dolarjev (nekaj več kot tri milijarde in 150 milijonov lir). Tej vsoti treba prišteti še 315 tisoč dolarjev, ki gredo igralcu. Za Borghija se je zanimal tudi francoski Ra-cing, ki pa je pwnujal nižjo vsoto.
Borghi naj bi vsaj eno leto, dokler sp)et ne odprejo meje tujcem, igral pri kateri od ekio, ki bo prestopila v A ligo.
Pri Milemu pa so prevedali, da Vialli ne bo zapustil Sampjdorie. Bilo je vse pripravljeno za prestop k Berlusconijevemu društvu, ko je igralec sporočil, da raje ostane v Genovi.
Medtem se nadaljujejo mrzlična po-
gajanja z Verono, da bi prišlo do zamenjave Galderisi - Rossi. Veroni naj bi poleg tega odstopali še nekaj igralcev. Govori se tudi o denarni odškodnini.
Perotti zamenjal Burgnicha
GENOVA — Tarcisio Burgnich ni več trener Genoe. Zamenjal ga bo Attilio Perotti, bivši trener mladinske ekipe, ki bo Genoo vodil do konca sezone.
Nov trener Sovjetske zveze
MOSKVA — Sovjetska agencija Tass je včeraj sporočila, da sovjetske nogometne reprezentance v Mehiki ne bo vodil Edvard Malafejev, temveč Valerij Lobanovski, sedanji trener kijevskega Dinama. Poleg tega so v reprezentanco vključih kar devet igralcev Dinama, ki je pred kratkim s prepričljivo zmago proti Atleticu iz Madrida osvojil px>kal pokalnih prvakov.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Bor — Club Altura	3:1
(15:0, 11:15, 15:9, 15:13)
TRAJANJE SETOV: 12, 18, 25 in 31 minut.
BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Sancin, Superina, Pernarcich, Železnik, Ves-sel, Leghissa, Čok, Del Piero in Vil-ler
Z zmago v zaostali tekmi so si bo-rovke zagotoivle končno drugo mesto v skupini B in pravico do nastopa v končnici za napredovanje v D hgo. Ker so bile nasprotnice slabše, so i-grale tudi mlajše borovke, ki so se lepx> izkazale.
UNDER 14 ŽENSKE
OMA Armes — Sloga A	0:3
(0:15, 2:15,.2:15)
SLOGA: Citter, Čufar, Fabrizi, Fo-schini, Gregori, Lupine, Murucelli, Škerk.
Prva postava Sloge iz kola v kolo dokazuje, da v svoji skupim nima konkurence. Tako so slogašice v so-
boto ti di v. povratnem kolu premagale tržaško OMA Armes. (INKA) DLFAC — Sloga B	3:0
(15:12, 15:4, 15:5)
SLOGA B: Čebulec, Fabi, Grego-retti, D. in S. Jogan, Križmančič, Milič, Pieri, Purič, Škerk, Stopar, Vidah.
Dokaj nepričakovano, žal pa zasluženo, je druga Slogina ekipa v tem kolu morala poražena z igrišča. Prav vse igralke so tokrat neletele na črn dan. (INKA)
obvestilo
ŠD MLADINA
prireja ob 10-letnici delovanja fotografsko razstavo, ki bo obsegala vsa leta delovanja. Zato naproša posameznike in vsakogar, ki ima material o delovanju društva, da ga posodi.
Fotofrafije in odrezke časopisov sprejema v baru Doma A. Sirk v Križu ob večernih urah.
JADRANJE: Regata v Portorožu
Poljšak pred vsemi
Kot smo že pisali, je bila v petek, soboto in nedeljo v Portorožu jadralna regata za pokal Casinò 1986 za olimpijske klase. Regate se je udeležbo tudi nekaj jadralcev TFK Sirena. V razredu jadralnih desk sta nastopilo David Poljšak in Aleš Žetko, v razredu FINN pa Lorenzo Bogateč-
V klasi 2. divizije IYRU je nastopilo skupno 44 tekmovalcev. Ker je bilo to kriterijsko tekmovanje, so bili prisotni vsi najboljši jadralci Jugoslavije. V petek, po dveh preizkušnjah, je v lahki kategoriji vodil h?or Drnovšek (Snežinka). Poljšak pa ie bil 4. V soboto in nedeljo so organ j' zatorji izpeljali tri preizkušnje. Polj" šak je presenetljivo slavil na vseh treh plovili in si tako zagotovil pfv0 mesto na končni lestvici. V težki kategoriji je zmagal Uroš Žvan (Mari' bor), Žetko je zasedel dobro 8. n}e' sto. V razredu FINN je Lorenzo B°' gatec pristal na 16. mestu. (B. ?■>
KOŠARKA: polfinale pionirskega festivala Slovenije
KOŠARKA: na lestvici strelcev B lige
Reprezentanca ZSSDI izločena
Vanja Jogan, trener ZSŠDI
Reprezentanca mlajših pionirjev ZSŠDI je v nedeljo na polfinalu pionirskega festivala Slovenije v Kranju dvakrat poražena zapustila igrišče. Na Prvi tekmi so se naši pomerili s povprečno peterko Nove Gorice in po dokaj slabi igri prepustili zmago nasprotnikom, čeprav z minimalno razliko. Tekma je bila vseskozi napeta in ekipi sta se stalno menjavali v vod-
stvu. Naši so igrali zelo živčno, zagrešili več naivnih napak, po nepotrebnem izgubljali žoge, v obrambi pa jim ni uspelo zaustaviti najboljšega nasprotnikovega igralca Dornika, ki je v bistvu sam premagal našo združeno ekipo.
V drugi tekmi je bila igra povsem drugačna. Proti objektivno boljšemu moštvu domačinov so naši prikazali izredno igro, predvsem v prvem polčasu, ko so ob koncu zaostajali samo za dve točki. Nezadržen je bil nasprotnikov bek Mali, ki je od 32 točk dal kar 28. V drugem polčasu je trener Jogan poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, kajti tudi zmaga z minimalno prednostjo ne bi zadoščala za uvrstitev v finale. Kljub vsemu gre pohvaliti vse nastopajoče, saj so dali vse od sebe in tudi žreb ni bil naklonjen, saj smo se že v polfinalu srečali z ekipo Kranja, ki je glavni favorit za končno zmago.
N. GORICA - ZSŠDI 54:51 (27:30)
ZSŠDI: Matej Gruden 2, Uršič, Mitja Gruden, Debeljuh 6 (2:8), Rebula 9
(3:4), Barini, Pavlica 15 (2:8), Gregori 6 (1:2), Possega 4, Gombač 7, Ravel Gombač 7 (1:2), Mitja Gombač, Rudeš. KRANJ - ZSŠDI	65:46 (32:30)
ZSŠDI: Matej Gruden 1 (1:2), Uršič 4 (2:4), Mitja Gruden, Debeljuh 5 (1:2), Rebula, Barini 2, Pavlica 8, Gregori 8 (0:2), Possega, Gombač 13 (1:1), Ravel Gombač 13 (1:1), Mitja Gombač 3 (1:3), Rudeš. (VATO)
NOGOMET: v prijateljski tekmi
Danes v Bazovici (18.00) Zarja-Tabor (mladinci)
V prijateljski nogometni tekmi se bosta danes ob 18. uri v Bazovici spoprijeli mladinski enajsterici domače Zarje in sežanskega Tabora. Tekma sodi v okvir dobrih in tesnih prijateljskih stikov med obema društvoma.
Marko Ban dokončno drugi
Naše ekipe v košarkarskih prvenstvih
Sezona se počasi izteka
1. DIVIZIJA
SOKOL - CASSA DI RISPARMIO
68:57 (37:31)
SOKOL: Pavel Busan 17, David Bu-san 2, Terčon 2, Ridolfi 1, Golemac, Caharija 10, Žbogar 4, Devetak 29, Vinoni 3, Pupis.
„ Nabrežine! so v nedeljo nadigrali tr-zaško moštvo Cassa di Risparmio, čeprav so si gostje v prvih minutah priborili rahlo prednost in spravili v težave domačine. Proti koncu polčasa pa je Prišlo do preobrata. Nabrežinci so z dobro obrambo in hitrimi protinapadi nadoknadili zaostanek in prešli v vodstvo. Odlična igra Sokola se je nadaljevala tudi po počitku, tako da je razlika med ekipama znašala tudi več kot dvajset točk. V poslednjih minutah rgre pa je Sokol igral izključno z rezervnimi igralci, saj je trener Pupis dal prav vsem košarkarjem možnost da se izkažejo.
(Mitja)
MLADINCI
DOM - INTERMUGGIA
66:85 (23:38)
DOM: Košuta 2, Corsi 12, Kocjančič d' Orzan 29, Battello, Romano 18, Ri-delli, Čubrilo.
PON: Kocjančič v 34', Košuta v 40'. ON: Dom 25, Intermuggia 16.
V zaostalem srečanju so domovci na domačih tleh visoko in povsem zaslužno klonili proti močni peterki Inter-n'uggìa iz Milj. Gostje so vodili skozi se srečanje, to pa ne vse po lastni aslugi, "Belo-rdeči" so odigrali eno ntošnjih najslabših tekem, zelo nepo-szano in brez vsakega smisla za Kupno igro. Le v sredini drugega pol-casa so pokazali, kaj res znajo. Igral-em Intermuggia so se približali na ame 4 točke (54:58) in vse je kazalo, lip -P®. fr° podvig uspel. Toda v nada-tjfynnjn je zopet posamična igra neka-sr . ^pečatila usodo srečanja. S tem „panjem pa se domovci še niso po-v ovili od letošnjega mladinskega pr-hg^Ža, saj bodo konec maja nastopili ni j zelnem finalu, kjer pa so nespor-•avoriti za končno zmago borovci.
(M. Čubej)
Bor
DEČKI
ADRIAIMPEX - FERROVIARIO
l2BPR: Perzan (0:2), Prele^U ftfneu Z' Berdon 9 (1:3), Arena 36 (2:5), Ober-
dan 23 (2:2), Bajc 4 (0:4), Jelerčič, Ažman 15, Legiša 6 (2:3).
3 TOČKE: Danieli 2, Oberdan 1, Ažman 1.
V	zadnjem kolu prvenstva dečkov so borovci gladko premagali Ferroviario in premočno osvojili naslov pokrajinski prvakov. Tekma sploh ni bila zanimiva, saj so plavi z lahkoto dosegali koše. Izkazala sta se Arena, ki je imel dober odstotek pri metih z razdalje in play maker Daneu, ki je po dolgem času spet zaigral kot zna.
(L. Furlan)
PROPAGANDA
SEGAFREDO - DOM 44:42 (19:20)
DOM: Silič, Pintar 8, Pavšič, Prilik, Spacal 6, Primožič, Ambrosi 15, Sošol 13.
Mladim domovcem je za las ušla nepričakovana zmaga, saj so igralci Se-gafreda ena med najmočnejšimi ekipami. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo, saj sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Našim je celo uspelo povesti v tretji četrtini igre s 5 točkami (29:34), toda v nadaljevanju so domačini najprej izenačili in nato v poslednji minuti dosegli zmagoviti koš. Tokrat lahko pohvalimo celotno moštvo, posebno pa Ambrosija in Sošola. Domovci bodo jutri igrali na domačih tleh še zaostalo srečanje proti Arditi.
(M. Čubej)
MINIBASKET
ARTE B - DOM	48:26 (21:10)
DOM: Pavšič, Prinčič, Tomaž Sošol, Aljoša Sošol, Primožič 2, Silič 8, Faganel 2, Zavadlal 2, Benedetti, Spacau 12.
ON: Dom 12, Arte 6.
V	predzadnjem kolu letošnjega prvenstva Gran Premio Minibasket so mladi domovci doživeli na tujem nepričakovan poraz. V prvem srečanju so Dornikovi varovanci proti temu nasprotniku prepričljivo zmagali, tokrat pa jim ni šlo najbolje. Igrali so v okrnjeni postavi brez nekaterih standardnih igralcev, zato je bil poraz neizbežen. Dobro sta tokrat zaigrala Spacau in pa Silič.
(M. Čubej)
MI: Bauzonova 3. v modernem peteroboju
Emy Bauzon, dijakinja nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki je med najboljšimi plavalkami v deželi, je po prvem mestu na pokrajinskem prvenstvu (mladinske igre) v modernem peteroboju, dosegla lep uspeh tudi na deželnem finalu, ki je bil v Tržiču. Tokrat je zasedla 3. mesto in za peščico točk zaostala za drugouvrščeno.
Naj povemo, da se je v isti panogi izkazal tudi Denis Sfiligoj (Trinko), ki je v moški konkurenci dosegel 6. mesto.
A. Bogateč z reprezentanco v ZRN
Sirenina jadralka Arjana Bogateč se bo 17., 18. in 19. t.m. z italijansko državno reprezentanco udeležila mednarodne regate v Kielu v ZRN. V državni reprezentanci so še Paolo Sain, Luisa Sganghero, Giorgio Beltrame in Francesco Binetti Pozzi.
V dneh 16., 17. in 18. t.m. se bo Lorenzo Bogateč udeležil zadnje državne kvalifikacijske regate za evropsko prvenstvo v razredu finn v Bariju.
(M.G.)
L. Furlan sotrener kadetske ekipe FJK
Trener Borove košarkarske ekipe dečkov Luka Furlan je bil v teh dneh deležen lepega priznanja. Košarkarska zveza ga je namreč izbrala za sotrenerja deželne kadetske reprezentance. Prva Furlanova naloga bo verjetno že ta, da sodeluje pri pripravi izbrane vrste košarkarjev, ki se bo udeležila druge izvedbe poletnih mladinskih iger Alpe Adria 1986. Za mladega slovenskega trenerja, ki je v zadnjih dveh letih osvojil s svojimi fanti dva pokrajinska naslova, je to lepa nagrada za prizadevnost in potrditev njegove strokovne pripravljenosti.
705 točk, povprečno 23,5 na tekmo, je končni "strelni" obračun Marka Bana v komaj minulem košarkarskem prvenstvu B lige. Na posebni lestvici izbranih strelcev skupine A je seveda ohranil drugo mesto s 188 koši manj od ostrostrelca Panapesce Bonija in 38 košev več od Citrosilovega košarkarja Maguola.
Marko Ban je torej tudi letos potrdil vse svoje kvalitete, saj je dokazal, da igranje v višji ligi ni omejilo njegove nevarnosti za nasprotnikove obrambe. V tako dolgem in napornem prvenstvu je znal ohraniti izjemen povpre-ček realizacije, kljub temu da so mu nasprotniki večkrat namenili posebno pozornost. Skoraj vedno je bil najboljši strelec Jadrana na posameznih tekmah.
Ob Marku ne gre pozabiti niti na Maura Čuka (451 točk, pov. 15) in Fabrizia Zarottija (401 točka, pov. 13,4), ki sta se zanesljivo uvrstila med prvo trideseterico najboljših strelcev.
KONČNA LESTVICA STRELCEV
Boni (Panapesca Mont.)	893
BAN (Jadran Trst)	705
Maguolo (Citrosil VR)	667
Sciacca (Faciba B. Arsiz.)	654
Della Fiori (Capiva VA)	632
Ferraiuolo (Panapesca)	619
(Na sliki: Marko Ban v akciji proti Panapesci)
S seje teritorialnega odbora ZSŠDI za tržaško pokrajino
Sestavili kratkoročni program pobud
V ponedeljek se je spet sestal Teritorialni odbor Združenja slovenskih športnih društev za tržaško pokrajino.
Na seji so predstavniki komisij in posameznih panog sestavili kratkoročni koledar manifestacij in pobud, ki jih bodo konkretizirali v prihodnjih mesecih, v poletnem obdobju in na začetku prihodnje športne sezone, samo na Tržaškem ali v sodelovanju z goriš-kim teritorialnim odorom. Med važnejšimi pobudami naj omenimo troboj odobjkarskih pionirskih reprezentac Slovenije, Hrvatske in ZSŠDI, odbojkarski turnir prijateljstva, sodelovanje na športnem srečanju manjšin, sodelovanje na košarkarskem taboru v Postojni, sodelovanje na pionirski rokometni šoli v Seči, Medšolski nogometni turnir. Dogovorili so se tudi za vrsto priprav in tečajev, tako za igralce kot tudi za trenerje. Končno je bilo
govora tudi o sestavi reprezentanc in o preglednih treningih v mlajših kategorijah.
Poleg programa so obravnavali tudi splošno problematiko in so evidentirali vrsto vprašanj, ki bodo morala postati predmet obravnave v vseh organih naše športne krovne organizacije.
Podčrtali so pomembno vlogo, ki jo v naših društvih imajo trenerji ter so izrazili potrebo po ponovni oživitvi trenerske organizacije. Začeti bo tudi treba razmišljati o ustvaritvi lika profesionalnega tehničnega delavca, ki naj ne dela samo za eno društvo ampak, ki naj skrbi širše za razvoj posamezne panoge na vsem teritoriju. Vzpostaviti bo treba stalnejše in konkretnejše sodelovanje s šolo in šolniki. Potrebna bi bila anketa med našo študirajočo mladino, zato, da bi si ustvarili jasno sliko, s čim se mladina uk-
varja oziroma s katerimi panogami bi se najraje ukvarjala. To pa zaradi tega, ker je v zadnjih časih opaziti, da se naša mladina vključuje tudi v neslovenska društva, česar ne moremo v nobenem primeru pozdravljati.
Kar se tiče splošnih problemov, ki v večji ali manjši meri tarejo vsa naša društva, je bilo ugotovljeno, da bodo se le-ti v bodoče še povečali in od njihove take ali drugačne rešitve, bo v marsikaterem kraju odvisen na sploh kakršnakoli športna aktivnost. Zato so pred nami zelo težke politično programske izbire, h katerim bodo morale dati svoj konkreten doprinos vse komponente, ki se kakorkoli ukvarjajo s telesno kulturo.
Programov in problemov je torej na pretek. Upati je samo, da jih bodo naši športni delavci s skupnimi močmi znali ugodno rešiti, (kg)
TENIS: italijanski pokal
Gajevci so bili blizu lepe zmage
Pokal6 • k°*u italijanskega teniškega čani i''® .^aja v zelo izenačenem sre-k0vo . . ie bilo obenem na dobri ka-ti ei.Stni ravni, igrala neodločeno propri r'^1 Tennis Campi Rossi. Gaja je dve	3:2 imela na razpolago
izkoristitfÌlnÌ Ž°9i' kÌ Pa jih “ Znala
IZIDI:
IVFll CamPi Rossi
~ Sa£0RV* ~Ye„rnÌ 3:6, 3:6; B,
se^%^476,V2:e6mCorbo 6:4.	Pagare
centes’ «?in in čuk ~ ^ess
" Sain in P 4:6, 8:6; Corbo in v m Ganeva 5:7, 7:6, 10:12
k°io 7,77° bo Gaja odigrala
Postavi GSenerraVlig°Steh ^ ^ “
ove7 7nenim° še, da je posta
teh Proti TemiS " ^ 1Z9Ubl1'
Cressi
Cressi
Lep uspeh praznika otrok v G orici y Sovodnjah in Doberdobu
Nad 450 otrok na goriški osnovnošolski olimpiadi
Nad 450 goriških osnovnošolskih otrok je včeraj imelo športni dan, osnovnošolsko olimpiade, ki je v zadnjih letih postala že tradicionalna in bogati dejavnost naše najmlajše šolske generacije. Tudi letos so tekmovanja potekala v treh krajih: Gorici, Sovodnjah in Doberdobu.
Na žalost pa so letos učenci četrtih in petih razredov sodelovali na olimpiadi le kot gledalci na tribunah. Običaj je namreč, da se mladi zadnjih dveh razredov pomerijo v atletskih panogah in to na odprtem, na Rojcah. Zaradi radioaktivnosti v zraku in na zemlji pa je bilo tekmovanje na odprtem odpovedano.
V goriškem Kulturnem domu so se zbrali otroci goriških šol iz Revme, Podgore, Števerjana in Štandreža. Njamlajši, in sicer učenci prvih dveh razredov, so tekmovali v poligonu. Kot se spodobi pravemu tekmovanju, navi-
janja na tribunah ni manjkalo, kakor tudi ne zagrizenosti med tekmovalci, ki so morali premagovati nemalo ovir, preden so prišli do ciljne črte. Za otroke tretjih razredov pa je bilo na vrsti tekmovanje v igri med dvema ognjema.
Prav tako živo in napeto med mladimi navijači pa je bilo tudi v sovodenj-ski občinski telovadnici, kjer so se zbrali učenci šol te občine, katerim so se pridružili še učenci prvih dveh razredov doberdobskega didaktičnega ravnateljstva. V Doberdobu pa so tekmovali samo v igri med dvema ognjema.
Včerajšnja prireditev (tokrat rezultati zares niso najbolj pomembni) je zares lepo uspela, za kar se je treba zahvaliti učiteljem, nekaterim profesorjem in posameznikom, ki so prispevali, da je bila otroška olimpiada praznik in veselje naše mladine.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-JulijSke krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
M™
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
14. maja 1986
Zavzemal se je zato, da bi imeli kmetje zemljo
39. Cannes - poleg običajnih filmskih sporedov tudi izjemni film
V Braziliji ubili duhovnika
Hommage à Orson Welles
SAO PAOLO — Včeraj so v Braziliji pokopali duhovnika 33-letnega Josima Moraisa Tavaresa, ki sta ga v soboto ubila dva oborožena moška. Pogreba se je udeležil tudi minister za agrarno reformo. Oče Tavares je bil znan po svoji podpori kmetom brez zemlje. Zemljiški posestniki so ga začeli obsojati, da je podpiral protizakonito zasedbo zemlje. S tem si je nakopal njihovo sovraštvo in tudi smrtno obsodbo. Pogreb je bil v drugem kraju, da ogorčena množica ne bi povzročila nemirov. Brazilska Cerkev obsoja umor.
Lani avgusta so umorili duhovnika Ramina, nekaj mesecev kasneje pa tudi človeka, ki je bil v službi veleposestnika. Vse kaže, da so ga umorili kmetje sami, da bi maščevali ubitega duhovnika.
Po dosedanjih podatkih letno umre v spopadih na brazilskem podeželju okoli 200 oseb na leto. Cerkev sodi, da je vlada prešibka pri izvajanju agrarne reforme.
• LONDON — Dva zakonca v Birminghamu sta se odpovedala iskanju hčerke,- Ko sta najbolj upala, da bo prijokala na svet deklica, je prišel... enajsti fantek.
»Sedaj lahko sestavim nogometno ekipo, in to mi povsem zadostuje«, je izjavil srečni oče Lionel Felton.
Odkrili Amundsenove fotografije
OSLO — Šestdeset let po njegovi smrti so na podstrešju, v skrbno zaprti škatli našli 240 filmskih negativov na steklu, ki jih je znani raziskovalec Norvežan Amundsen posnel med ekspedicijo na Antarktiko 1911. leta in drugimi raziskovalnimi ekspedicijami. Slike je povsem po naključju našla njegova žena, ko so jo prireditelji razstave o njenem pokojnem soprogu prosili, naj bi jim posodila še kaj materiala, da bi bila razstava bolje dokumentirana. Tako so odkrili vsem neznane slike njegove ekspedicije na južni pol, kamor je prišel 14. decembra 1911. leta, ene mesec pred Britancem Scottom, ki je skupno s člani odprave med povratkom s pola umrl zaradi pomanjkanja hrane.
Ostale fotografije so dokumentirale plovbo njegove ladjice 1903. leta mimo Groenlandije na Alasko, nadalje postanek cepelina »Norge« v kraju Vadsoe, prvega aerostata, ki je 1926. leta preletel severni pol.
Amundsen je te fotografije uporabljal na svojih predavanjih po svetu, kjer je zbiral denar za nove ekspedicije. Tako so se ohranile številne slike o življenju ekspedicije na južnem polu, o življenju na ladji Fram, s katero so se odpeljali odkrivat južni pol, o ladji, ki je danes med poglavitnimi turističnimi zanimivostmi Osla.
»Od Amundsenove smrti 1928. leta,« je rekel Gorter-Groenvig, direktor muzeja v kraju Vadsoe, »te fotografije niso bile na svetlem, zato so ohranile ves čar, ki so jim ga vtisnili z barvanjem v studiih v Avstraliji in Angliji.
Kot je znano, je Amundsen umrl 1928. leta, star 56 let, ko je s svojim letalom poskušal rešiti Umberta Nobila, svojega italijanskega prijatelja, ki je strmoglavil z aerostatom »Italia« na severnem polarnem ledu.
CANNES — Devetintrideseti can-neski filmski festival bo v tem tednu posvetil nekaj svojega dragocenega časa spominu na Orsona Wellesa in spominu na Simone Signoret. Prvi bo na vrsti »Hommage à Orson Welles« z najavljeno projekcijo sekvenc nedokončanega filma Don Kihot, ki ga je nekonvencionalni mojster ne le ameriške, ampak tudi svetovne kinematografije, snemal od leta 1953 tja do smrti, 10. oktobra 1985. Don Kihota bi morali v Cannesu gledati že v nedeljo, ko so organizatorji odkrili, da ostaja na svetu samo ta filmska kopija in da je zato ne morejo "riskirati" s projekcijo. Film bo na ogled samo v primeru, da bodo filmski laboratoriji pravočasno, t. j. do konca tedna, pripravili novo kopijo nedokončanega Don Kihota.
O avtorju, oz. geniju, kot so ga nekateri imenovali že v zibelki, je Cannes priredil tudi monografsko razstavo fotografij, ki pospremijo obiskovalca od figure malega Orsona, sina brhke in talentirane pianistke, ekscentričnega očeta in »posinovljenca« družinskega prijatelja »Daddaja«, do obsežne Wellesove izpovedi newyor-ški pisateljici Barbari Leaming, iz katere je nastal življenjepis Orson Welles - A Biography.
Ko si je Welles priboril svoj največji trenutek slave, mu je bilo 25 let, odrske deske pa je teptal od svojega enajstega rojstnega dneva. Pravcati "enfant prodige", torej. Izredno ljubek otrok, za katerega so se navduševali moški, je izjavil Welles Leamingovi. Naj bo eno ali drugo, kot je sam hudomušno ponavljal, mladi Orson, »možiček«, ki ga je mama umetnica
Tokio: Naslednji cilj je Sirija
BEJRUT Kar je na koncu sestanka predstavnikov sedmih najbogatejših (zahodnih) držav rekel ameriški predsednik Reagan, je ustvarilo precej negotovosti. Po njegovih besedah so v svetu države, ki (poleg Libije) podpirajo terorizem v svetu. Ena izmed njih je Sirija, in če bodo zbrali dovolj dokazov, da je vlada v Damasku na kakršen koli način bila vmešana v organiziranje »državnega terorizma« ali pa ga je podpirala, jo bodo »obravnavali kot Libijo«.
To pa pomeni, da se bo nanjo spravila močna ameriška pomorska vojska v Sredozemlju, letalonosilke z lovci in bombniki, če pa bodo potrebe narekovale, tudi marinci.
To je namreč mogoče prebrati med vrsticami, kajti v dokumentu sedmerice, kolikor ga tukaj poznajo, niso izrecno predvidene uporaba vojaškem sile ali pa gospodarske sankcije. Kljub temu dokument zveni kot opomin in ker ga podpirajo evropski zavezniki ZDA, Japonske in Kanade, ne bi smeli sumiti v njegovo izvajanje.
Kot običajno se je, kot odmev »vojnim bobnom«, navdušeno pridružil Izrael.
Izraelski predsednik šimon Peres je v Jeruzalemu na zaprti seji parlamentarnega odbora za državno varnost in mednarodne odnose odkrito obtožil Sirijo, da je »odgovorna za največje število nedavnih terorističnih napadov na ameriške in izraelske koristi in ustanove v svetu«. Njegov obrambni minister Jichak Rabin je v Washingtonu preteče ponovil obtožbe, da je »Sirija močno udeležena v organizaciji terorističnih akcij« in da si »zasluži neusmiljeno kazen«.
Na tokijski sestanek, posebno pa ne na ameriško upravo in Izrael, sploh ni vplivala uradna izjava sirskega predsednika Asada, ki je zavrnil vse oblike terorizma in njegova opozorila, da je potrebno razlikovati med terorizmom in »zakonitimi oblikami osvobodilnega boja proti okupatorjem in raznimi oblikami izkoriščanja«.
Shod v Tokiu in napoved vojaških kazenskih ekspedicij proti Siriji so v svojih kamentarjih sirski časniki imenovali »združevanje imperialističnih sil« in obtožili ameriškega predsednika Reagana, da ostale zahodne voditelje »potiska v neposredne sovražne akcije proti arabskemu svetu«.
Pri tem je potrebno upoštevati specifični položaj Sirije v tem delu sveta, kakor tudi v širšem prostoru.
Odgovornost za dosedanje akcije proti ameriškim in izraelskim koristim so, vsaj formalno gledano, prevzele različne skrajniške organizacije prav tako različnih arabskih in drugih podružnic, ki imajo svoje »sedeže« ali »baze« v Siriji ali v tistih delih Libanona, ki so pod sirskim nadzorstvom.
Tega dejstva ni mogoče skriti, zaveda se ga tudi Sirija sama, zato je že pričela sprejemati ukrepe, da se osvobodi »političnih hipotek«, ki so nujni sestavni element njene regionalne in globalne politike.
Pod sirsko zaščito v Damasku in v nekaterih predelih Libanona delujejo takoimenovane »disidentske« palestinske frakcije, združene v »Palestinski fronti za nacionalno rešitev« (PNSF), ki so izrazito protiarafatovsko usmerjene in odločno nasprotujejo vsem njegovim nedavnim političnim in diplomatskim iskanjem miru na Bližnjem vzhodu.
Kolikor je mogoče izvedeti, niti ena izmed njih ni vključena v akcije proti ameriškim koristim v svetu, ampak so udeležene v gverilskih akcijah na zasedenih območjih in v Izraelu.
Trditev, da je sedež spornega Abu Nidala v Siriji in da ima v tej državi neomejeno svobodo delovanja, doslej niso uspeli dokazati.
Zelo zapleteno je nadalje delovanje ekstremističnih, fundamentalističnih in, kot mnogi trdijo, Iranu naklonjenih libanonskih šiitskih islamskih frakcij, kot so »sveta vojna« (Džihad), »božja partija« (Hezbolah), »organizacija muslimanskih revolucionarnih socialistov«, »arabske borbene enote« in številne druge , ki jih nekatere poznajo samo po telefonskih sporočilih, za katerimi pa bi bila lahko marsikatera obveščevalna služba.
Dejstvo, da nekatere od znanih in »preverjenih« delujejo v libanonski dolini Beka ali pa okoli mesta Balbeka, torej na območju, ki ga nadzira sirska vojska, spravlja Sirijo v težaven položaj. Zato bo Damask povečal nadzorstvo nad njihovo dejavnostjo. Seveda bo moral nadalje upoštevati svoje zavezništvo z Iranom in vojno v Zalivu, kjer je kot edina arabska država, poleg Libije, na strani Irana.
Tukaj ni za nikogar skrivnost, da je Damask nemočen pri krotenju aktivnosti ekstremističnih skupin, ker se najpogosteje samostojno opredeljujejo, največkrat v škodo enotne arabske borbe.
Končno ostaja izbira ciljev za morebitno ameriško ali izraelsko »kaznovanje«.
Vse domnevne baze in središča ekstremistov, ki so splošno znani, ležijo v gosto naseljenih četrtih ali vaseh, kjer živijo Libanonci (če gre za Beko) ali pa na samem ozemlju Sirije.
Kam bodo napadalci usmerili svoje oblike »kaznovanja«, ali bodo ocenili, kolikšno bo tveganje, da zadenejo civilno prebivalstvo, in ali bi sploh zadeli prave cilje?
bodrila, naj se tudi sam približa gledališču, je skrival v sebi neverjetno igralsko sposobnost in neverjetno zrelost. S svojim edinstvenim in nepozabnim gromkim glasom je po radiu v oddaji Vojna svetov tako uspešno »ustrahoval« Američane s skorajšnjim napadom marsovcev, da so se leta 1938 ljudje zgrnili na cesto, da bi videli vesoljne ladje.
Pred tem se je sicer Welles že leta 1934 seznanil s filmsko kamero, ko sta s prijateljem Williamom Vancejem realizirala kratki film The Hearst of Age (v katerem je Welles tudi igral), ki mu je sledil srednjemetražni film Too Much Johnson.
Šele nato se je Orson Welles odločil za veliki korak celovečerne filmske produkcije, z realizacijo igranega filma Citizen Kane, v katerem je nemilo opisal slabosti uspelega ameriškega »self-made mana«, Williama He-arsta. Pa si je genij privoščil takega človeka, ki ga dejansko ni bilo lahko pribiti k tlom. Hearst je bil, med drugim seveda, lastnik številnih in dokaj vplivnih časopisnih izdaj in je dolga leta monopoliziral dobršen del ame-
riške informacije. Prav njemu je Welles stopil na prste s filmom, v katerem je tudi najmlajši in najnedolžnej-ši otrok prepoznal Hearstovo figuro, šel pa je baje tako daleč, da je slavne sanke Rosebud imenoval po delčku intimne anatomije Hearstove ljubice, prikupne igralke Marion Davies.
Welles je s tem filmom, s katerim si je sicer priboril kotiček na samem vrhu svetovne filmske zgodovine, zabredel v take težave, da ga je komaj speljal do konca. Žel pa je toliko uspeha, da so mu producenti takoj pustili proste roke. Tako je leto po Citizen Kanu, dokončal morda še uspešnejši The Magnificent Amberson.
Nekateri menijo, da se je s tem začelo dolgo obdobje Wellesovega propadanja, če izvzamemo film-poročno darilo The Lady from Shangai, v katerem je nastopala njegova žena (kako so mu jo zavidali!) Rita Hay-worth. To obdobje »propadanja« je trajalo 14 (morda celo več) filmskih režij in 77 filmskih vlog in temu obdobju posveča Cannes svoj Hommage.
EVA FORNAZARIČ
Orson Welles
	
	
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI	
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje	
	izredne cene na vseh artiklih
	DOMA
	P	IN V SVETU
SLOVENIJALES	DOBRO POZNAN