Št. 120. V Gorici, dne 16. oktobra 1900. Izhaja trikrat na teden t šestih tedanjih, is sicer: vsak torek, ietrtek in soboto, zjatranje is« daaje opoldne, reeerno kidanje p« ob 3. ari popoldne, in stane z orednSkiini izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novejh- letu vred po pošti pre-jetnaoa ali v Gorici na&sn pošiljana: Vse leto . .. •. . . -. :- 13 K 20 h, ali gld. 6-60 polleta ...'....*. 6 .¦ «0 ,-#»¦«* 3-31 - četrt leta.......3 , 40 , ,, .; 170 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A.' GabrSček vsak dan i A 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oti 9. do '*% are. Na naročila brex doposlane naročnine se. ne oziramo. , ^^ „PRIMORECw izhaja neodvisno oo* «8oce» vsak petek in stane vse teto 3 K SO h ali gld. 1-60. •Soča* in «Primdrec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sckvrarz v Šolski ulici in Jeilersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobak&rni Lavrenčifi na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA« Tečaj XXX. Uredništvo se nahaja v Gosposki uliei št 7. v Gorici v I nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici it 9. Doplal naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništva. ' * Neplačanih pisum ne Bprejemlje ne uredništvo ne (Večerno tzdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! -—»jo po peKt-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat M3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — oHSrke po prostoru. .Mjft-oenino In oglase Je plačati loco Gorica. S&Borlška Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «So5e» in «Primoroa» še »Slovansko kidižnleo«. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 8 do 6 pol ter stane vselebio 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Blov. t-.n-1-i- M raBnnijo p,, 20 bi petjt-vrstaoa. tG°r- Tiskarna* A. GabršČck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Državnozborske volitve v naši deželi. Ni sicer pobliže še nič določenega, kako nastopimo goriški Slovenci pri predstoječih državnozborskih volitvah, ali vendar moramo tu spregovoriti par besed. Čujejo se namreč opetovano glasovi, da razkol bi nam utegnil škodovati v peti kuriji, ali vedno le z mislijo, da bo klerikalna stranka tako in-transigentna, da bi videla rajši na Dunaju laškega poslanca nego našega znanega narodnega delavca dr. T u m o. Stvar glede* na peto kurijo stoji po sedanji sodbi tako: Obe stranki se udeležita volitev z vso silo, obe stranki spravita na volišče svojega zadnjega moža, radi česar smemo v tem slučaju računati na ožjo volitev med jednim slovenskim in laškim kandidatom. Da bi bil. izvoljen kar pri prvotnih volitvah laški kandidat, to se nam zdi glede* na število glasov, ki pridejo v poštev, nemogoče. Tri ožji volitvi pa je neobhodno potrebno solidarnega postopanja goriških Slovencev, ker drugače propa-detn oba slovenska kandidata in izvoljen bo Lah! To bi bil za nas udarec nedoločljivih hudih posledic in sramota! Maša stranka bi bila v slučaju ožje volitve pripravljena storiti svojo narodno dolžnost, ako bi se pokazalo, da njej nasprotni "kandidat ima več glasov od našega. Kako bi postopala v obratnem slučaju klerikalna stranka, ali bi jej bil bolj všeč laški aH slovenski kandidat, tega ne moremo povedati, ker ne vemo njenih nazorov v tem pogledu. Vemo le to, da dr. Gregorčič je spravil na dan zopet staro že pozabljeno »Slogo" in da pod njenim imenom prireja zaupne shode, katerih namen je naperjen edino le proti .rrodno-napredni stranki. We delovanje dr. Gregorčiča in sodru-gov grč edino le proti naši stranki, boja z laškim elementom, boja za volitve v veleposestvu in v mestni skupini nima nič pred očmi! To je žalostna prikazen, ki pa prav bistveno označuje naše klerikalce. V veleposestvu in v skupini mest je mogoč le solidaren nastop obeh slo- venskih strank. Ker pa ob6 ubijata svoje moči v glavnem le med seboj, je umevno, da je vsaki vspeh jako dvomljiv, in skoro ne vemo, ako bo sploh mogoče energično nastopiti v boju za veleposestvo. Baš glede na ta hoj proti Lahom v veleposestvu in v mestni skupini prihajajo na dan od stranij obeh strank glasovi, ki streme za tem, da bi se dobil nekak modus vivendi med obema strankama! Vse lepo in prav, ali nikdo naj ne zahteva, da vrže naša stranka pred bojem puško v koruzo, kajti odgovornost za vso slučaje pada pač na »ljubljenca« in na narodno vodstvo v »Slogi«, kjer je nekaka zagrizena nospravljivost potisnila dolžnosti do naroda in vse višje nam smotre popolnoma v ozadje, tako, da postaja vsako skupno delovanje, rekli bi, skoro nemogoče! Naša stranka pa je pripravljena, da stori na vsako stran, kolikor mogoče, tisto, kar bo narodu v hasok nasproti Lahom, in je pripravljena, dati za vsaki korak tudi javen odgovor bodisi v časopisih ali na shodih. Široko javnosti so ne bojimo, kajti smotri naše stranke so vzvišeni nad vsako sum-ničenje klerikalnih nasprotnikov in so tako čisti, da jih moro vsaki hip in proti vsakemu zagovarjati. Rojaki izven Goriške, ki so zanimajo za naše razmere, ali niso natančno podučeui, smejo biti pomirjeni, ker po sodbi, katero moremo sedaj izreči, se nam ni bati za izgubo mandata v peti kuriji, ako seveda se klerikalci otresejo vsake intransigentnosti v slučaju, da pridemo do ožje volitve. Kar se tiče solidarnega postopanja med nami, pa so tud« izražene gori naše misli, namreč glede na to, kakor reči sedaj ! stoje! j (fnjrlrd na Hrvateko.) i NVkuiiko let f.c se bije borba na so- j sednjem Hrvatskem moj mladimi in starimi, ¦ ali pa, da bolje povem, mej naprednimi in j nazadnjaškimi elementi. Za temelj te borbe je smatrati razliko mej staro, okorno tradi-cijonalnostjo in pa naj duhom novega, slo-hodnega napredka. Ali ta borba ni bila liki borbi, recimo mej klerikalizmom in liberalizmom, ne, tu so se borili mladi možje, polni možatosti in težnje za resnico in pravico proti raznim predsodkom in zastarelim nazorom starih elementov v hrvatski javnosti. Borba se je borila glavno na kulturnem polju, na političnem polju se je pokazala le tako-rekoč na robu, na kraju. Opozarjam na .Hrvatsko Misel*, na »Novo dobo", na »Narodno Misel", kot na tri predslaviteljice te borbe, ki je obsegala boj na vseh panogah javnega življenja. Pokret »Nove Nade* je bil pa zgolj kulturen. Tu se je naglašalo: »Da, duševne jakosti nam je potreba, mi te podpore potrebujemo, kajti na to hočemo nasloniti vsa naša dela, vse nalc misli, Ni hujšega Uačanslva od duševnega. Čemu so vse velike ideje, Čemu navdušenje in delo, ako si pa tlačan tujih mislij in tuje volje, ako mornl delati tako, kakor hočejo drugi. Človek brez samostojnih mislij in močij ne more hiti činitelj v človeški družbi, Čem manj je duievno samostojnih ljudij, tem manj je sploh samostojnih močij v narodu. Mi pa teh močij zelo polrebujemo.* Reklo se je: Nočemo biti niti jednostranski politiki niti umetniki niti učenjaki, ali hočemo biti ljudje, močni in zavedni ljudje. — Pokret »Nove Nade* je imel bas vsled »vojega kulturnega vk"..i r**>tč»'l vpliv mej vsemi drugimi. Ono gibanje okoli »Mladosti*, »Salona* in »Života", ki je glavno le literarno-umetniško, ni odločno, brez jasnih potij je in pa preveč naklonjeno vsem mogočnim kompromisom. Trije so torej smeri, ki hočejo, even-tuelno so hoteli, da delajo v smislu naprednem, modernem. Najbolj intenzivno nastopa oni »Nove Nade*, ki se skuplja sedaj okoli tednika ,Svjetl a*. Ta nastop, to delo, tako se mi zdi, je znamenje preporoda, ki mora priti ter nas izvesti iz teh neznosnih razmer. »S v je ti o* je bil do nedavno mal provinci-jalni tednik, le zgolj lokalne važnosti. ,Nova Nada* je vsled neugodnih materijalnih razmer prenehala izhajati. Nastala je potreba po nečem novem. Mej tem se je vsled gotovih dogodkov »Svjetlo* spremenilo iz lokalnega lističa v list, ki je veliko obračal pozornost na najrazličnejša vprašanja naše dobe. Okoli njega so se začeli zbirati mladi, delaželjni, energični ljudje, ki so bili popreje pri »Novi Nadi" in „Glasu\ Ta proces ni dolgo trajal. .S 40. številko XV. letnika »Svjetla« 7. tek. meseca se je združila napredna mladina v posebno skupino, v »Mlado Hrvatsko", ter proklamirala v prilogi te številke, ki je izšla kol posebna dijaška številka, »Svjetlo" za svoj list ter načrlala na kratko svoje želje in težnje. Kaj hoče »Mlada Hrvatska«? •Mi hočemo svobodo v najširšem in najčistejšem pomenu besede. In zato smo tudi mej seboj nevezani in neodvisni v vseh specijainih vprašanjih, Hočemo svobodo razvoja, ali v prvi vrsti notranjo svobodo individija, iz katere sledi zahteva, da' smemo reči tudi javno svoje iskreno mnenje o vsaki stvari in osebi. Kriticizem, odločni, javni, otvoreni, brezkompromisni kriticizem je naš znak! Toda hočemo kritiko, ki vodi do kakih pozitivnih rezultatov. Nastopamo pa z ono plodno skepso, ki samo zato dvoji in analizuje, da v nove, boljše združitve združuje dobre, zdrave, sveže elemente. Iznašajoči pa pridobitve našega posameznega dela pred forum hrvatske publike, hočemo samo, da ji damo prilike, kako bi tudi ta stopala skupno z nami, da si s tem otvorenim delom odgojimo dobro občinstvo, to je, individualizovani, zavedni krog, ne pa slepo maso. ,Mt stojimo na narodnostnem, na hrvatskem temelju, ker v duši svoji in v krvi svoji čutimo prislušnost do tega naroda — priznavamo, da smo Hrvatje, ali nočemo, da nekoliko ljudij ali nekoliko tradicionalnih idej dekretuje smer in obseg našega dela v našem narodu. Naše hrvatstvo in naš patrijoti-zem sta realna in globoka, nista le lepi frazi. Proti verski nismo, hočemo pa, da svobodno in kritiško razpravljamo istotako o verah in konfesijah kakor tudi o vseh drugih stvareh. Proti morali nismo, ne razumemo morale pa kot zunanjo uniformo, morala je za nas stvar vesti vsakega posameznika I „Po globokem našem prepričanju je naša prva dolžnost: s kritiko in odkritosrčnostjo izčistiti našo zadušljivo atmosfero in osvežiti vse naše javno in privatno življenje; s kritiko delati pri nas in pri drugih na stavbi jasnih, edinostnih in nejednostranskih nazorov, tudi da se ti morejo, znajo in hočejo otvoreno priznavati in dostojno braniti; z uo iraoisr Roman. | Poljski spisal Henrik .Jienkiewicz. - Poslovenil Podravaki. (Dalje.) Aulo jame hoditi s Širokimi koraki po kamenitem tlaku v pinakoteli. V svojem življenju je storil dokaj velikih činov in le malokedaj ga je doletela kaka ne-1 sreča, katere tudi ni bil vajen. Stari vojak je bil navezan na Ligijo bolj, nego si je bil sam mislil, in j sedaj se ni mogel spopnjazniti z mislijo, da jo je izgubil, Razun tega se je čutil tudi ponižanega. Težko je počivala na njem roka, katero je za-j smehoval, ob enem pa je tudi čutil, da je njegova moč proti tej moči preslaba. Toda, ko je naposled potlačil v sebi jezo, ki mu je begala misli, je dejal: »Slutim, da je nam Petronij ni odvzel za cesarja; toliko se gotovo noče zameriti Poppeji. Torej jo hoče imeti zfi-se aH za Vinicija. Še danes to poizvem.« Cez malo časa so ga odnesli v nosilnicah proti Palatitfu. Pomponija je šla, ko je ostala sama, k malemu Aulu, ki je nehal jokati se za sestro ter groziti cesarju. ;•..'• V. Aulo je imel prav, ko je dvomil, da ga puste* pred Nerona. Odgovorili so mu, da se cesar vkvarja s petjem in s pljunkarjem Terpnosom ter da sploh noče sprejemati onih, katerih sam ni poklical. Z drugimi besedami je pomenilo to, da naj bi Aido nikar preveč ne skušal, sniti se ž njim. Za to pa je sprejel Seneka, dasiravno ga je kuhala vročina, starega poveljnika s častjo, kakoršna se mu spodobi, toda ko je zaslišal, za kaj se tu gre, se je trpko nasmehnil ter dejal: »Samo jedno uslugo ti morem skazati, plemeniti Plaucij, to je: ne pokazati nikdar cesarju, da moje srce čuti tvojo bolečino in da ti želim pomagati. Ako bi se polastil cesarja v tej zadevi le najmanjši sum, pa vedi, da ti več ne vrne Ligije, ko bi tudi ne imel drugega vzroka, nego ta, da bi to učinil meni na jezo.« Odsvetoval mu je tudi iti k Figelinu, k Vatiniju, ali Viteliju. Nemara bi se dalo pri njih kaj opraviti z denarjem, nemara bi mu hoteli vstreči, da bi s tem razsrdili Petronija, Čegar vpliv si prizadevajo spodkopati, toda zelo verjetno je, da bi izdali cesarja, kako draga je Ligija Plauciju, in v tem slučaju bi je eesar bržkone ne oddal. In stari modrijan je začel govoriti z bridko ironijo, katero je obračal proti sebi. »Molčal si, Plaucij, molčal cela leta in cesar nima rad onih, kateri molče\ Kako je to mogoče, da nisi strmel nad njegovo lepoto, čednostjo, petjom, nad njegovimi deklamacijami, nad ježo in njegovimi vozi? Čemu nisi proslavil smrti Britanika, nisi spregovoril pohvalnih besed ubijalcu svoje matere, nisi mu izročil čestitk ob času, ko je dal zadaviti Oktavijo ? Pomanjkanje pozornosti, Aulo, s katero mi pri dvoru srečno živimo, se že maščuje nad nami.« Po teh besedah vzame posodico, katero, je imel. privezano pri pasu, zajme ž njo vode iz krnice, osveži si žejna usta ter nadaljuje: »Oh, Nero ima hvaležno srce. On te ima rad, ker si služil Rimu ter proslavil njegovo ime na konec sveta. Rad ima pa tudi mene, ker sem mu bil učitelj, v mladosti. Radi tega, glej, vem, da ta voda ni zastrupljena in mirno jo pijem; kar se tiče vina v moji hiši, bi utegnilo biti manj zanesljivo. Vodovodi nam donašajo vodo od albanskih gor, in kdor bi jo hotel zastrupiti, bi moral zastrupiti vse vodovode v Rimu. Kakor vidiš, Človek še more biti na svetu varen ter more uživati starost mirno. Čutim se sicer bolnega, toda več mi boleha duša nego telo.« To je bilo resnica. Seneka ni imel one duševne moči, kakoršno je imel na primer Kornut ali Trasej; njegovo življenje je bilo dolgovrstno umikanje pred zločini. Sam je to čutil, sam razumel, da spoznovalec" načel Zenona iz Citije mora hoditi po drugi poti, in radi tega je trpel več vsled bojazni pred smrtjo. Toda vojskovodjp. mu seže v besedo. »Plemeniti Anej!.« reče, »vem, kako ti je cesar poplačal tvojo skrb, katero si imel ž njim v mladosti. Toda to, da so nam odvzeli dekle, je povzročil Petronij. Pokaži mi sredstvo, kako dospeti.k njemu/ vpliv, kateremu podlega, ter porabi vso zgovornost v prid staremu prijatelju.« »Petronij in jaz«, odvrne Seneka, »sva človeka iz dveh nasprotnih taborov. Sredstev, kako dospeti k njemu, ne poznam; on ne podlega nobenemu vplivu. Mogoče, da je poleg vse svoje popačenosti š/^najboljši izmed vseh onih, katere zbira sedaj Nero bkrog sebe. Toda dokazovati mu, da je storil nekaj slabega, bi intenzivnim delom m vseh poljih odgajati popolne, samostojne in odločne posameznike ter delati na to, da se jim omogoči svoboden razvoj in nastop. In nadalje hočemo pa z ekstenzivno popularizacijo pridobitev člove-čanstva skušati stvoriti inteligentno in napredno občinstvo, ki bo moglo može dela razumeti in hoteti podpirati. Stoječ pa na principu slobode, smatramo ženski spol za jednakopravni z možkimi in zato hočemo delati za pravo emancipacijo žene. ------------Na kratko sem razložil, kaj hoče »Mlada Hrvatska*. »Svjetlo« bo odslej zrcalo teh teženj. Številka 40. je posvečena zgolj dijaštvu. Tu se obravnava o »dijaštvu v delu", ,o izobrazbi*, »o študiju pedago-gije in Šolstva«, »o dijaku in politiki* in ,o srednjih šolah". Nekatere prihodnje številke bodo pa zgolj za učiteljstvo, za žene, za delavstvo, za kmete, dokler se natančno ne prebere vseh vrst naroda. O dijaštvu in njegovi nalogi je citati krasne misli. Dijaštvo je zelo važen činitelj, kajti ono je naša bodoča inteligencija. Več skrbi, več brige moramo posvetiti naši študujoci mladini. Dijaštvo se mora probuditi iz one grozne le-targije. Na delo torej za višje ideale, »ker nam je treba v prvi vrsti prave in poštene inteligence, ker nam je treba ljndij, ki bodo hoteli, mogli in znali delati, in pa Ijudij, ki bodo delo podpirali, delavce pa razumeli — Ijudij, ki bodo iz notranje, iz kulturne potrebe hrepeneli po delu in sami delali. No-ranja potreba je kulturna potreba, vprašanje kulture je pa vprašanje obstoja malega naroda. Notranja potreba pa postane ono, kar nam je v mladosti prešlo v kri*. Bilo bi dobro, ako se naša mladež ozre na ta krasni pojav ter ga začne razmišljati. Ta pojav je znamenje preporoda, ki prej ali slej mora priti. Učimo se in štu-dirajmo marljivo in temeljito, da postanemo celi ljudje! Kajti takih Ijudij bode zahtevala prav glasno najbližja bodočnost! — »Svjetlo* izhaja v Karlovcu in Zagrebu (Marofska ul.), enkrat na teden, in stane od 1. oktobra do konca tek. leta tri krone. Klerikalizem se širi, katoliški shodi se ponavljajo, Število članov v katoliških dijaških društvjh raste — zatorej vsi na krov, komur je ljuba svoboda in napredek! K svobodi in napredku pa se pride po poti izobrazbe, ki nam da zadovoljstvo s samim seboj in pa vero v lastne močil —n. Gabrščsk - na zatožni klopi. Za dr. Tu m o je prišel na vrsto drugi steber narodno-napredne stranke — A. Gabršček, in to vsled dvakratne ovadbe »ljubljenca naroda*,dr. Gregorčiča. Državno pravdništvo je vstreglo „državnemu in deželnemu poslancu ter deželnega glavarja namestniku* (komu naj bi ne imponovali ti naslovi), ali še je v Avstriji neodvisnih sodnikov, katerim taka .zverina* n? imponuje — in so oprostili tudi Gabrščka. Ker prinesemo celo obravnavo po ste-nogramu, naj povemo za danes le to-le: Komu ni znano, s kako podlirr orožjem je ,Gorica* hotela uničiti Gabrščka moralno in materijalno, da bi ne delal nap >tja dr. Gregorčiču in njegovi klerikalni bandi. Ko ni vse nič izdalo, je zagrozila* da pride na dan z bombo, ki Gabrščka uniči. — In res je iznenadila 3. aprila svoje čitatelje z novico, da je Gab. čisto navaden goljuf in defravdant; pri tem je nesramno obrekovala vsled nskih razmer z odpuščenim uradnikom v »Gor. ljud. pos.« 1. 1896. in 1897. — Gabršček je priobčil v »Soči* 5. aprila »Poziv«, zahtevajoč zadoščenje za to obrekovanje, — a ker se mu to ni zdalo dovolj, se je obrnil še na dr. Gregorčiča s pismom, v katerem pravi, da puščaje na stran vsako slrankarstvo, apeluje na njegovo vest in duhovsko čast, da preskrbi v svojem listu na tako strašno žaljenje popolno zadoščenje. Gregorčiča prosi, naj se prepriča o stvari v posojilnici, kjer mu je na razpolago vsa resnica, v javnosti pa noče o tem pisati, ker noče še bolj nesrečne storiti neke itak dovolj nesrečne rodbine. — In dostavil je naposled te »zločinske* besede: »Ako tega ne storite, me pri-tirate v peložaj, da pozabim na svojo rodbino in ... si poiščem zadoščenja sam*. Ali dr. Gregorčič ne le ni dal ničesa popraviti v »Gorici*, pač pa je dopustil, da je napad ponovila še v drznejši obliki. Svojo vest je potolažil z izgovorom, da za pisavo »Gorice* ni on odgovoren (?!). Vrhu tega pa si je menda mislil: »Zdaj se je Gabršček ujel, zdaj ga imam". In takoj se je vsedel in napisal ovadbo na c. kr. državno pravdništvo, pripovedovaje, kako strašno da se Gabrščka boji, ker bi ga utegnil morda celo ustreliti; a da ne izvrši te strašne grožnje, je prosil, naj ukaže Gabrščka zapreti, da reši tako dragoceno svoje življenje in Slovencem tako delavnega poslanca. Državno pravdništvo je seveda ukazalo takoj preiskavo, ali vendar klerikalcem ni izpolnilo vroče želje, da bi vtaknilo Gabrščka pod ključ, kar je zbudilo pri Gregorčičevi bandi veliko nevero v pravičnost avstrijske justice. Gabršček bi bil moral pod ključ, da bi klerikalna banda veselja vriskala in trobila po svetu: Glejte zločinca! Po kratkem zaslišanju je državno pravdništvo ustavilo preiskavo. Toda dr. Gregorčič se ni dal še potolažiti, tako se mu je žari! pod kožo strah pred Gabrščkom. Podal je novo ovadbo, zahteval novo preiskavo; obrnii se je s to zahtevo celo na višje državno pravdništvo v Trst. — In zopet se~ mu je ugodilo; preiskava se je pričela zopet in sledila je obtožnica radi hudodelstva iz-silovanja z nevarno pretnjo v smislu §98b. kaz. zak. Po dolgem zavlačevanju je bila torej obravnava včeraj. Predsedoval je dež. svetnik g. Zorrer, ki je vodil celo razpravo v gladki slovenščini; prisedniki so bili svetnika gg. Schmarda in Milovčič ter sodni tajnik g. Govacig; zapisnikar avskultant g. L a pa j na; drž. pravd, namestnik posp. Jeglič; zagovornik gosp. dr. Trii le r iz Ljubljane. Obravnava je trajala do 3. pop. s polurnim prestankom. Prinesemo jo po steno-gramu. Tu le omenjamo, da so se zlasti štirje nunci (Gregorčič, Pavlica, Grča in Tabaj) silno potrudili, da bi vtaknili Gaberščka v luknjo. Vrlo je hotel pomagati tudi neizogibni Likar, ki pa ni smel priseči radi no- toričnega sovraštva do Gabrščka. Tudi dr. Kos je pričal po svoje. Več, ko priobčimo stenogram. D. p. namestnik g. Jeglič je govoril prav obširno; ni pozabil ne ene okoliščine, ki je bila v prilog obtožbi. Ali nekaj je odločno pripoznaval (kar je dr. Gregorčič tajil), namreč, da oni članek v »Gorici* je bil za Gaberščka hudo žaljenje, ker obsega brez dvoma obrekovanje poneverjenja. (Dr. Gregorčič pa je hotel dati razumeti, da je članek nedoižen! O klerikalna — vesti) Dr. Triller je govoril briljantno. Dr. Gregorčič je sedel v prvi vrsti. Prišel je tudi popoldne. Gotovo je menil, da bo njegova cenjena navzočnost sHno Jmponovala sodnU kom; hotel je tudi kontrolovati govor drž. pravd., odkar je v uredništvu »Gorice* višja istanca. Ali dr. Triller mu je zagrenil vse sladke upe, da se je nervozno guncal na stolici. Ožigosal ga je tako neusmiljeno, da so se poslušalci kar muzali zadoščenja. Raz-mesaril g* je tako, da si do groba zapomni dan 15. oktobra 1. 1900. po rojstvu Gospodovem. To je bil zanj politiški Sedan. In dvorana je bila polna. Poslušalci zdaj poznajo v pravi luči — »ljubljenca* Gregorčiča. Sodni dvor se je posvetoval nad pol ure. Razsodba se je glasila: Gabršček je oproščen. Dr. Gregorčič se je za-se lahko bal in sodni dvor nima vzroka, da bi mu tega ne verjel, ali Gabrščkovo pismo ne obsega nikake gotove grožnje in je zlasti odstavek ,in se spozabim svoje rodbine* glede na okoliščine le gola fraza itd. Občinstvo je živahno sprejelo razsodbo na znanje, častitaje Gaberščku za rešitev in dr. Triller ju za tako znamenit zagovor. Tako je končal ta dan, za našo stranko sijajnega pomena, ali — žalosten v zgodovini goriških Slovencev. Škandal je, da smo sploh doživeli tak dani — Eto zasluge dr. Gregorčiča l Domače in razne novice. Osebne vesti..— Poštna oficijala G. Nauta in Ivan Boretta sta imenovana poštnima kontrolorjema v Trstu. Poroka. — Včeraj ob 10. uri dopo-ludne se je poročil v grajski kapeli v Muši Henrik baron C o detli z grofico Lujizo Attemsovo. Smrtna kosa. — V petek je umrl v Divači posestnik in trgovec Ivan Jančar v najlepši moški dobi, star šele 43 let. Ostavil je soprogo in osem olročičev. Bodi mu lahka zemlja domača! Poverjenlštvo ,Siovenske Matice' v Ljubljani za Komen in okolico ima g. Ant. Leban, nadučitelj v Komnu. Oni, ki imajo udtiine ponoviti, oziroma na novo pristopajoči, so naprošenf, da mu do 30. oktobra 1.1. dopošljejo udnino 4 K (2 gld.), ker s 3. okt. 1.1. rok za vpisovanje poteče. Shod klerikalce? ˇ Kobarida. —Ker niso dobili nobenega prostora, so se morali zadovoljiti z dvema malima sobicama klerikalne gostilne »pri Nemcu*. Iz celega sodnega okraja so privreli (razun enega) vsi nunci in pripeljali vsak po nekaj ovčic seboj. Pa tudi naprednjaki so šli na shod; ali na vratih sta stala dva nunca, blizu pa značilo toliko, kakor zapravljati zlati čas po nepo-l trebnem. Petronij je zgubil že davno čut, s katerim se j razločuje dobro od slabega. Dokazi mu, da slabo ravna, in nemara ga spreleti sramota. Kadar ga za-j gledam, mu porečem: Tvoj čin je dostojen oprošče-l nega sužnja. Ako to ne pomaga, ne pomaga nič.« »Hvala tudi za to«, odvrne poveljnik. Na to se je dal odnesti k Viniciju, katerega je zalotil pri borbi z domačim borifeem. JPri pogledu na mladega moža, zabavajočega se mirno ob času, ko mu je bila Ligija odvzeta, se je Aulo hudo razsrdil in radi tega je tudi po končani borbi obsul borilca s psovkami. Ko je čul Vinicij, da je bila Ligija odpeljana k cesarju, je prebledel tako strašno, da ga Aulo ni za trenutek ni mogel smatrati za sokrivca pri tem zločinu. Mlade* ničevo čelo se je pokrilo s kapljicami znoja; kri, ki mu je za trenutek šinila k srcu, mu je vdarila v silnem produ v lice, iz očij so mu srsale iskre, usta mu dre-getala. Kar zvijal se je od ljubosumnosti in jeze. Zdelo se mu je, da je Ligija sedaj, ko je prestopila prag cesarjeve palače, zanj zgubljena za vedno. Brž ko je spregovoril Aulo Petronijevo ime, je. prešinil sum kakor blisk glavo mladega vo^ka, kajti bodisi da je s tem, da je pripeljal Ligijo, š. hotel pridobiti rojena njegovemu rodu, ga je odnaša,a kakor splašen konj ter mu jemala zavest. »Poveljnik«, reče s pretrganim glasom, »vrni se domu ter me počakaj! Vedi, ko bi bil Petronij tudi moj oče, vendar bi se maščeval nad njim za to krivdo, storjeno Ligiji. Vrni se domu ter me počakaj. Niti Petronij niti cesar je ne bosta imela.« Obrnivši se a stisnenimi pestmi k voščenim krinkam, stoječim v kotu atrija, zarohni jezno: »Pri teh krinkah jima prisegam smrt! Najprvo umorim nju, potem pa samega sebe U Pc« teh besedah se dvigne ter zakliče še enkrat Aulu: »Počakaj me!« Na to zdirja kakor znorel iz atrija ter drvi naravnost k Petroniju, odrivajoč na cesti ljudi, ki so mu delali nafotje. Aulo se vrne domu ne brez vsake nade. Upal je, da Vinicij pripelje Ligijo nazaj v njegovo hišo, ako je Petronij pregovoril cesarja k temu zategadel, da bi jo pridobil za Vinicij a. Nemalo tolažbo je začutil pri misli, da bo Ligija maščevana ter s smrtjo pred sramoto in oskrumbo obvarovana. Verjel je, da Vinicij izvrši vse, kar je obljubil. Videl je njegovo jezo, poznal strast, prirojeno vsemu njegovemu rodu. On sam, dasiravno je ljubil Ligijo, kakor lastni oče, bi privolil rajše v njeno smrt, nego v to, da pride v roke cesarju. Aulo je bil vojak; o stoizmu je težko kaj slišal, toda po svojem značaju se ni dosti razlikoval od Stoikov. Po njegovem nazoru je bilo bolje izbrati smrt nego sramoto. Vrnivši se domu, je pomiril Pomponijo, zbudil v njej nado, katero je gojil sam, in ona sta pričakovala poročila od Vinicija. Časih, ko so se oglasili v atriju knralci lralrao-a aiižnia ata a? mislil« A~ i~ +„ x~ xr: ali nobenega poročila ni bilo. Stari premagati, je s tresočimi bi tu šlo za blagor vse r Nakrat se mu je lic nanj senca debelega obla »čitaj!«, je dejal, ofc Pomponija je vzela »Marko Vinicij pošilj se je zgodilo, se je zgoo katero sklonite glai e, Petronij.« Sedaj je nastalo dol Petronij je bil doma nicija, ki je pridrvil v a poizvedel, da je Petronij planil tjekaj, in udobivi mu trs iz roke, ga prelo Na to ga prime z roko ; njegovemu in ga vpraša »Kaj si storil ž njo Sedaj se je pripetile babji Petronij pograbi i nekakimi železnimi klešč »Jaz sem samo zar mi vrne nekdanja gibči Telovadbe te je moral uči Na njegovem licu v očeh se mu je odbijal o nekaj časa je spustil V pokoren, osramočen, bes Aulu pismo, da se zna gorCiC, pripraviti veliko kadilnico ter jo vih- I teti neprestano proti njegovi posvečeni osebi I — potem bi bilo prav! — In če si izberejo I golo za svoje hujskanje, se jim jo mora dati I I Tako mora biti! Da boste vedeli to vsi tisti, I ki bi se utegnili protiviti na to strani! 1 Dornperg je tisti kraj, v katerem vlada I nedmejeno župnik JuV^k^cle,**SialfiB!#smo j se morali naviti že opetovano v listu. Ju- j vančič razume klerikalizem tako dobro, kakor malokdo drugi, in r* vnati zna med svojimi ovCicami v smislu klerikalizma tako, da mu morejo njegovi tovari* - dati-=b~ tem pogledu najboljše spričevalo. Ta mož zna fanatizovati ljudi ter jih imeti na povodcu! On je r«s | pravi paša! Ko so se vračali Dornberž8ni s I shoda v Rihenbergu, so se ustavili v krčmi pri J. Tam so izzivali ti pijani možje domačine z brezverci ter jim obljubovali, da jih nabijejo, ko pridejo v Gorico, in vpili so: j živio Gregorčič! Dr . . za dr. Turno 1 Živio Kristus! Te može je peljal sam župnik Ju-vančič na shod! Nastop pač dosti označuje njih in njihovega poglavarja Juvančiča. »In redno le — resnico J" — Kadarkoli dobi »Gorica" v »Soči* kako vest, katera jej utegne služiti v njene zlobne namene, katerih je ta mlada grešnica polna, da so je mora bati že sam peklenšček, takrat se spravi nad njo, pa jo obira, da je joj! V zadnji Številki so napisali ti posvečeni žur-naiisti kakih 50 vrst dolg sestavek, v katerem pripoveduje na dolgo in Široko, kako laž je pisala »Soča" glede na neomejeno zavezo pri »Centrifugi". Citatelji so jej malo hvaležni za tako čtivo pod impozantnim naslovom »In vedno le — resnico!", rajši na primer bi bili culi, kako je moglo stati na shodu v Rihenbergu tam, kjer se je vršil, 500 oseb, katero Število je bila zapisala »Gorica". Prostor meri 108 ? m, in komaj polovico tega prostora so zasegli ljudje — kje torej jih je stalo 500?! Tisto laž o 500 osebah popravljati, bi pristojalo bolje »resnicoljubni Gorici" nego govoriti o »laži* glede na neomejeno zavezo pri »Centrifugi". Gospodje, le pred svojim pragom! Javni shod »Sloge" na »Veliki Otavi". O shodu na Veliki Otavi nam poročajo: Vdeležilo se je shoda okoli 150 do 200oseb; klerikalnih pristašev okoli 25; ostali vsi na-prednjaki. Razglašen je bil kot zaupen shod; v cerkvi so pa naznanili (Grča in Knavs), da se shoda lahko vdeleži vsak nad 24 let star mož. Predsedoval je shodu Faganel. Govorila sta Grča in Knavs; klobasala sta navadne njih fraze ter udrihala po Tumovcih j in »Sočanih", da sta kar besnela. Govorila sta o razširjanju krive vere po narodno-na-prednem glasilu »Soča" itd. Ljudstvu je začelo to puhlo kvasenje presedati tako, da je končno začelo brizgati ter vpiti, da je moral predsednik zaključiti shod. Med govorom je vpletel Knavs, tudi kako se dahovski stan poteguje posebno za davkoplačevalca, kateremu želi breme davkov olajšati. Toda naletel je slabo; očitalo se mu je baš nasprotno. Med tem ko svoj žep skrbno zalagajo, jim čas ne dopušča, da skrbijo za kmeta-trpina, temveč morajo (duhovski stan) le skrbeti, kako se zgago i2ela med »judstvom ter isto j hujska proti naprednjakom. Zvižgaje^so zapustili prostore. Grča pa je na to predlagal resolucijo, oziroma zaupnico dr. Gregorčiču, kot prih. državnozborskemu poslancu, katero je »občinstvo" (25 na številu) sprejelo. Bili so sami Grčevi privrženci. Ti so bili pa tako slabo poučeni, da po zaključenem shodu niso vedeli, zakaj se je prav za prav šlo, ter so vprašali Turaovce za pojasnilo. Zborovanje je trajalo 2 uri od 3 do 5. Po končanem shodu so med burnimi »živio Gabršcek-Tuma*-klici zapustili prostore Grča, Knavs s Faganelom. Gotovo jih ne bo več volja, prirejati slične shode v Ozeljanu. Vredno je že omeniti, kako se je izrazil Knavs o Tu-movcih-liberalcih proti svojemu znancu v gostilni. Rekel mu je: JSočani* so sicer pravi, dobri kristjani, v tem pogledu vsa čast, toda rai se moramo boriti za naša načela in naš princip |» — Čemu pa je malo poprej zabavljal ter jim očital — krivoverstvo ?! Tatvina žolcznlčnlh listov. — Svoj čas smo poročali, da je neznan tat ukradel na postaji Pieris v Furlaniji 100 železniških listkov proge Pieris—Trst. Uzmoviča v osebi Fr. Beltraroa so prijeli in odvedli v zapor. Minoli teden se je vršila v tej zadevi obravnava in je bil Beltram obsojen na 2 meseca ječe. Premalo previdnost!. — Te dni je stal pred sodnijo Miha Velušček iz Kanala, obtožen, da je neki dan, ko je Sel z doma, pustil na steni nabasano puško, Tačas jo je vzel v roke 11-letni sinček ter se je igral ž I njo. Pomeril je pa tudi na mlajšega bratca, I sprožil in otrok je bil mrtev. Prisodili so mu 10 dnij zapora. »Na koraŽoV so jih klicali na shodu dr. Gregorčiča v Rihenbergu, Kakor smo po- I vedali, so bili pripehali do Odra Jožefa Križ- I .raaaa-Jid .BiziaKft^ češ, naj govori. Mož pa jih je bil zafrknil 'kar na kratko: Vsak ima I svoje mnenje, moje mnenje je: Živio dr. Turna, živio Gabršček !" Kaj mislite, zakaj so i ga klicali na oder ? I Gotovo ne z dobrim namenom, marveč z namenom, pripraviti ga v I ! zasmeh ali celo v škodo. Čemu so pripravili I j g. Ličila do tega, da je prisoltl županu ime I neke štirinogate živali, akone radNega^ da j bi mu škodili? Očka župan rihenberškigabo tožil menda radi razžaljenja časti. — Ti kle- j rikalci sami nič ne vedo, sam dr, Gregorčič veže otrobe po shodih, okolica pa je taka, da tudi ne vč kaj povedati, k večjemu blekne kako »pametno" neizogibni Cahej o užitnini. Ti možje, ki sami nič ne vedo, silijo govoriti druge, da bi tako imeli priliko, znašati se nad njimi ter jim škodovati. Kako je nevarno, spUSčati se v govor na shodih klerikalnih podivjancev, je pokazal slučaj z učiteljem Mlekužem, ko so njega, ljudskega učitelja in moža, ki zna kaj in dobro povedati, vrgli na cesto ter pretepli. Zato slava dr, Gregorčiču! Svetujemo našim somišljenikom, da naj bodo jako pozorni na takih shodih in naj se nikar j ne davajo speljavati od zvitih zvitarjev, ker jim hočejo le slabo, in vidi se, da klerikalni zmaj hodi okoli ter išče le, kje bi koga požrl! Nevaren sprehod. — Goriška mestna uprava skrbi vendarle nekoliko preveč za varnost občinstva po pešpotih! Hoteč preprečiti vožnjo z dvokolesi in drugimi vozički, je nasadila n. pr. na Solkanskem sprehajalnem potu toliko kolcev, da skoraj izključujejo v temnih nočeh brezskrbno hojo; človek je zmeraj v nevarnosti, da trči in se nasadi na tak kolec. Ako je mestna uprava na tak način osigurala sprehajalce pred biciklisti, naj jih tudi zavaruje pred kolci samimi s tem, da postavi ob Solkanski cesti primerno število svetilk, in to tem bolj, ker je osebni promet na isti precej velik, posebno o tržnih dnovih, ko prihajajo iz Soške doline ljudje v trumah v Gorico. To, menimo, je z ozirom na navedeno, opravičena želja in zahteva; zato pričakujemo, da se jej ugodi. Prisedniki trgovske in pomorske sodnije ter trgovinska in obrtna zbornica v Trstu. — Za sodne razprave na trgovski in pomorski sodniji voh trgovska in obrtna zbornica svoje prisednike. Umevno je samo po sebi, da pri tej sodniji v Trstu morajo biti med prisedniki tudi Slovani, ker prihaja pred to sodnijo dosti slovanskih strank. Tržaška trgovinska in obrtna zbornica pa se je doslej vedno trdovratno branila, izvoliti med 20 prisedniki tudi take, ki bi znali slovenski ali hrvatski. Vsled tega so se dogajali na tej sodniji večkrat konflikti med strankami, branitelji in sodnijo, ker slednja ni mogla dobiti slovanskega prisednika; po-gostoma so se obravnave prelagale od dneva do dneva, ali slovanskega prisednika le ni bila, in tako v slučajih ni ostajalo drugega I nego ali poravnati se brez obravnave ali pa stati pred laško ali nemško obravnavo. Trgov-[ ska in pomorska sodnija je prosila sedaj zbornico, naj predlaga za prisednike take osebe, ki bi bile vešče tudi obeh slovanskih jezikov, ki sta v rabi v območju omenjene sodnije. V petek je imela zbornica sejo, na kateri je bila na dnevnem redu tudi volitev novih prisednikov. Dopis sodnije je bil pre-čitan, ali namesto pravičnega odobravanja je vzbudil vihar l Dvignili so se Lahi, govorili o »slavizaciji", da ne krenejo na drugo pot nego je bila dosedanja, in da se nočejo nikdar posluževali drugega jezika od »deželnega". In kaj je storila ta zbornica P Izvolili se zopet same — Lahe! Po zakonu morajo biti na razpravah na trgovski sodniji prisedniki trgov-I skega stanu, ki razumejo jezik stranke. Pri-I sednike predlaga zbornica. Ker pa se trdo-I vratno brani, storiti svojo dolžnost v tem po-I gledu, smo radovedni, od kod pride tista I oblast, ki na temelju zakona razbije trmo J tržaške trgovinske in obrtne zbornice ter jo I naučiti spoštovati zakon ?! Tem hujša je ta I okoliščina, ako se pomisli, da odločilni možje I v tej zbornici hočejo ' biti nekaki »konserva-I tivni" Lahi, to se pravi: dobri Avstrijci! Mi I smo prepričani, da tiste oblasti, ki bi po-I učila zbornico v gori navedenem smislu, ne bo, marveč ostane boj za pravico sloven-I šCine in hrvaščine na tej sodniji prihranjen I le strankam in njihovim braniteljem. Našim čitateljem stopa tu v spomin, kako energično I je zahteval dr. Stanič slovenščino na tej sodniji, ali sodnija le ni mogla dobiti sloven- j skih prisednikov, ker zbornica se jih brani trdovratno. Ne preostane drugega nego na- j daljevati boj. Ako bodo stranke in njih bra- 1 nitelji dosledno in neprestrašeno zahtevali pravice slovenščini -in- -hrvaščini, se menda sodnija sama naveliča prelaganja obravnav j in nerazumljenja med sodnim dvorom in J strankami, ter potem končno ukrene kak korak, vsled katerega zbornica začne spoštovati zakon, in se na podlagi tega napravi pri tej sodniji končno red, kar se tiče jezikovnega vprašanja. Za vsako ped pravice pač se moramo posebej bojevati leta in leta! Tako se nam godi v »jednakopravni« Avstriji! Ženska podružnica družbe sv, Cirila in Metoda v Sežani je na svojem letnem zborovanju dne 23. septembra izvolila povsem I nov odbor in sicer po ideji tajnika glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, gospoda | Zlogarja, da naj se družbi ne odtegujejo mlade moči in vsa skrb in ves trud ne nalaga v narodnem delu že utrujenim in osivelim osebam. Ženska podružnica družbe sv, I Cirila in Metoda v Sežani ima sedaj torej: za predsednico gospo Elizo Gnezda, soprogo postajnega načelnika; za podpredsednico gdč. I Zvezdoslavo Delak, za tajnico učiteljico gdč. Balbino Eppich; njej namestnica je gospa Zofija Renčelj; za blagajničarko učiteljica gdč. Ana Klančič; njej namestnica gospa Milena Pirjevec. Ob novem letu 1900 so takoj prvi Skronski tolar darovali podružnici; Pre-blagorodna gospa Albina dr. Laharnar, neimenovani gospod, konz. svetnik Edv. Legat, gdč. poštarica Evfemija Mahorčič, dve ne- | j imenovani, gospa Marija Klobučar, soproga i sodn. svetnika v Trebnjem na Dolenjskem in gosp. Matija Sila, dekan v Tomaju. Nadalje je darovala gospa Kosovel, soproga nad- ! učitelja, 2 K, Franja Sonc iz Tomoja 60 vin. in Lucija Žiberna iz Tomaja 1 K. Prvi, ki je daroval 5 kron, je bil gosp. Jožef Omers, župnik v Sežani. Koliko nesejo Italijanom vžigalice »Lego*. — Adrijanski oddelek društva »Lega Nazionale* javlja, da mu je tvrdka B, Furth izročila 1092 kron kakor čisti dobiček za le- I gine vžigalice, prodane od aprila do konca septembra t. 1. Lepa svota! Učimo se pri I svojih nasprotnikih in zahtevajmo povsodi le I žvepleuke družbe sv. Cirila in Metoda. Poskusen samomor. — Neka mleka- I rica je našla v nedeljo zjutraj pri mostu, ki j pelje pri gozdiču čez Koren, lepo oblečenega J mladeniča, ležečega v krvi. Prerezal si je | namreč z britvijo žile na rokah in grlu. Pre- | peljali so ga v t«k. bolnišnico, kjer se ga je [ identov .lo za Olivlrro Pivetta. Upati je, da okreva. — Vzrok samomoru so bile skrajno neugodne življenske razmere. Pivelta je star 25 let ter po poklicu natakar. Doma je od Čedada. V Gorico je prišel z Reke. Za glasbeno šolo »Sokolovo* je daroval gospod profesor Fran Plohi v Gorici I štiri krone. j Objava e. kr. poštnega In brzojav- nega ravnateljstva glede* premembe § 13 telefonske naredbe z dne 7. oktobra 1887, I št. 43.041. Spremenivši § 13 telefonske na-I redbe od 7. oktobra 1887 je odredilo c. kr. I trgovinsko ministerstvo z odlokom od 4. oktobra 1900 št. 28.650, da je v slučajih, ako poštna in brzojavna uprava v varstvo I proti uplivom drugih električnih napeljav, ali j da se ogne preslišanju, ali iz obratnih ali I drugih ozirov za potrebno spozna, da se v svrho prikloplenja kake telefonske postaje napravi dvovrstna napeljava, zvišati stavbe-nino za 50%. To doklado je treba plačati tudi potem, ako je poštna in brzojavna uprava spremenitev kake obstoječe jednovrstne sklepne napeljave v dvovrstno naknadno za potrebno spoznala. Ta naredba je stopila v veljavo s 4. oktobrom t. 1, Bralno In pevsko društvo ,$kolj" v Šmarjah priredi veselico s petjem, igro in I plesom dne 28. t. m. na prostem. Podrobni I vspored. priobčimo prihodnjič. I Za »Šolski dom* so zložili kromberški I »liberalci* v veseli družbi K 1"68. Razgled po svetu. Na obenem zboru političnega društva »Edinost* v Barkovljah v nedeljo je bil proglašen kandidatom za V, kurijo za Trst dr. Rybaf\ za Istro pa dr, La.ginja. Občni zbor je bil živahen. Poleg drugih važnih rečij so sklenili složno delovanje Slovencev in Hrvatov ob prihodnjih volitvah. Volilno gibanje na Koroškem. In Štajerskem. — »Katoliško politično in gospodarsko društvo* za Slovence na Koroškem je priredilo v nedeljo dva shoda, in sicer enega v Kamenu, drugega pri Fari ob Pre-valjah. Na obeh shodih je govoril o držav-nozborskih volitvah slov. dež. gosp., Fr. Gra-fenauer. Rojaki na Štajerskem se živahno gibljejo ter pripravljajo volitve. Glede kandidata v V. kuriji so se volilci razcepili v dva tabora: jeden je za zopetno kandidaturo dež. posl. g. kanonika Žičkarja, drugi hoče voliti g. Drag. Hribarja. V nedeljo se je vršil volilni shod v Mozirju. Pol. društvo bo imelo dne 18. t. m. zaupen shod, na katerem postavijo kandidata za kmečke občine Ptuj-Ljutomer. Tržaške vesti. — Pogodbo med tržaško občno in centralno vlado o razširjenju starega pristana v Trstu in o gradbi nove luke pri sv. Andreju sta finančno in trgovsko ministerstvo že podpisala: natečaj se razpiše v kratkem. — Statistični urad v Trstu izkazuje prebivalstva 168.851. Od leta 1890. se je pomnožilo prebivalstvo za 13,480 oseb, — V petek ob 11. predp. je bil nastal požar v skladišču tovarne za olje pri sv. Andreju, Zgorelo je celo skladišče, ki je dolgo 20 m, široko 25, V skladišču so bili skoro sami oljčni siri (prga). Le ker je veter pihal s kopnega proti morju, je bilo mogoče obvarovati tovarno samo upepeljenja. Škodo je okoli 800.000 K. - Tržaški Slovenci se gibljejo [ pridno glede na bližnje državnozborske volitve. V nedeljo je bil shod v Barkovljah, na katerem je govoril tudi poslanec Sptačie. Občinski svetnik RybaF je bil povabil svoje vo-lilce iz Rocola, Kjadina in Lonjera v nedeljo na pogovor radi bližnjih državnozborakih volitev. Umetniška razstava t LJubljani. — Od otvoritve razstave do petka zvečer je po-setilo isto 3172 oseb. — Štajerski Slovenci polete v Ljubljano, ogledat si to razstavo, dne 21. t. m, Pripravljajo jim sijajen sprejem, Švedi in — Slovenci. — Na Švedskem se kaže res napredek, prosveta in patrijotizem, Tam izhaja 232 politiških listov, 35 splošnih revij, a 291 specijalnlh; klerikalnega lista pa ni nijednega, med tem ko jih je bilo pred leti 50. Naslov pove, kaj mislimo s to notico. Jugoslovanski umetniki prirede koncem tek.. leta svojo umetniško razstavo v Zagrebu. Umetnine razstavijo potem mogoče I tudi v Pragi. »Stablllntento teenteo* v Trstu je I dobil nemško ime in v njem se, kakor pra-I vijo, uraduje v obče nemški. Neka*'- *i tržaški I listi pišejo, da so temu Italih*- sami krivi. I Oni so bili najprej pri ur»;*vi; od nekaj let I sem pa so vedno le Nemce dobavljali, bližnje j pa odbijali. — Nemci so se vtihotapili in I zdaj, ne samo nečejo oditi, ampak celo §i-I njorom pokazujejo vrata. Ako bi Italijani I imeli le malo pameti, bilo bi jim to od velike I koristi. Iz tega bi mogli videti, kako jih bodo I malo po malem iz vseh pozicij iztirali njihovi I mili tevtonski »zavezniki proti Slovanom." A I kadar se to tudi zgodi, bodo vendar Še pe-I vali »del si", seveda pred vrati. I 160 vojakov se je zastrupilo te dni v garniziji na španskem otoku Majorka. Vzrok I zastrupljenja je bilo najbrže zavžito slabo I meso. Ker so dali vojakom takoj potrebna j zdravila, je večji del istih že okreval. Uvedla I se je preiskava. Koliko pušijo vladarice in prln-I eesinje. — Neki avstrijski diplomat pripo-I veduje v »Neue Wiener Zeitung", da se je I mogel v obče prepričati, da vladarice in j princesinje mnogo pušijo. Pokojna cesarica I Elizabeta je pušila 30 do 40 turških cigaret I na dan. Ruska carica tudi rada puši. Naj-j rajše ima egiptske cigarete. Kraljica regen-) tinja španjolska ni mogla kot princesinja j trpeti ni dima, pozneje kot vladarici se ji je j pa vendar priljubilo kajenje. Od tedaj puši I 8 do 10 cigaret na dan. Srbska kraljica Na-I talija je izvanredna kadilka. Ona puši včasi tudi pipo. Rumunska kraljica je nehala pu-I šili vsled strogega zdravnikovega ukaza. Pa-I rižka grofica puši samo havanske cigarete, a njena hči, portugalska kraljica, dobiva iz I Draždan velike omote cigaret. Absolutno nikoli ne puši angleška kraljica, puši pa njena nevesta, princesinja Galleska. Tudi Loubetova I gospa ne puši; tudi ne noslja baš duhana, I ko je sama, pa ga rada vzame malo količino j i? škatljice, darovane jej od moža. Spomenik psu. — Na Sv. Bernhardu j so postavili te dni spomenik bernardinskemu psn Barry-u, ki je rešil tekom 10 let 40 oseb, I katere je bil na visokih planinah zasul sneg. Kot njegovo največjo zaslugo navajajo to: Barry "je nekdaj našel v snegu zasuto 10-letno deklico, ki je trdno spala. Pes jo je najprej s težko muko vzbudil, a potem se jej je tako nastavil, kakor bi ji hotel reči, naj ga zajaše. Dete je razumelo umno žival, ter zajahalo psa, ki je nesel deklico v samostan. To žival pa je ustrelil neki potnik, ker se je je bal. I Obe te zgodbi ste omenjeni na spomeniku, ki prikazuje bernardinskega psa, ki nosi dete, a zdolaj so napisane besede: »Junaški I Barry je rešil 40 oseb, a 41. ga je ustrelila«. Koliko tehtajo evropski vladarji. — »Gri de Pariš« piše: Od vseh evropskih vladarjev je najtežji portugalski kralj Carlos, ki ima 92 kg; takoj za njim pride bolgarski I knez s 175 funti, Švedski kralj Oskar ima 80 kg; cesar Viljem 160 fantov; Viktor Emanuel 66, kralj Leopold 65, ruski car Nikolaj 55 kg. Kraljica Viktorija se je precej shujšala; pred dvemi leti je tehtala 90 kg a zdaj je izgubila 7 kg. »Mala* kraljica islandska tehta sedaj 150 funtov in postaja vedno težja. Mali španjolski kralj tehta samo 42 kg. Pesnikinja na prestolu, Carmen Sylva, tehta 82 kg in Emil Loubet tudi toliko. Kuga. — Na otoku Mauritius, ki leži blizu vzhodne Afrike in ki je angleška posest, je bilo od 27. septembra do 4. t. m. 43 novih slučajev kuge, med temi 29 s smrtnim izidom. V zemljo se je pogreznila. — Neka ženska je dne 8. t m. v bližini rova .Amalija* pri Duchovu na Češkem kopala krompir; kar se je zemlja pod njo udrla. Ženska je izginila v prepadu brez sledu. I Vojna na Kitajskem. — Oddelek mejnarodnih čet se je napotil 12. t. m. na pot proti Paotingfu, in sicer v treh kolonah, pod poveljem jednega nemškega, angleškega in francoskega generala. — Boksarje, ki so prodirali, brojeC 10.000 mož, proti Kantonu, je razgnala redna kitajska vojska. — Ame-rikanci zapuste Kitajsko pod poveljstvom generala Remey-a. Odidejo najprvo v Taku in Cifu, potem pa v Nagasaki na Japonskem. — Oddelek 1000 Francozov in 100 Angležev se je napotil proti severu od Pekinga, da ostobodi kristjane, koje oblegajo Kitajci. — Rusi prenehajo s sovražnostmi proti Kitajcem takoj po oslobodenju železniške proge Charbin-Port Arthur. — Škof v Kantonu je umrl. — VTiencin je došel avstr.-ogerski poslanik baron Czikaun, kjer ostane toliko časa, dokler ne dobi v Pekingu primernega stanovanja. — Nadvojvodinja Marija Terezija, soproga nadvojvoda Otona, je podarila avstro-ogerskim pomorščakom na Kitajskem 10.000 svalčic in 5000 smodek. — V Peking je dospel dne 12. t. m. Li-Hung-Čang; poselil je vse navzoče poslanike. — Med četami v Tienčinu se razširja griža. — Kitajski cesarski dvor ne pojde v P. Singanfu, ker je bruhnila v pokrajini Scensi vstaja, kojo so uprizorili mohamedanci. Njemafiko-arvatski rjeenifc tu Nje-mackosrpaki razgovori. — V znani Hart-leben-ovi zalogi ate izšle knjigi »Njeraačko-hrvatski rječnik* in .Njemačko-srpski, razgovori". Knjigi boste dobro služili vsakomu, zlasti Nemcu, ki se hoče učiti srbohrvaščine. Diuga knjiga je izšla že H." izdaji. Cena vsaki je 2 K 20 v ter se dobi pri omenjeni zalogi na Dunaju, v Lipskem ali v Pesti. Mm gospodarstvi. Ogerska vlada In kmetijstvo. — Kako ume ogerska vlada pospeševati kmetijstvo, kažejo med drugim vzorna gospodarstva. Ta se napravljajo pri večjih posestvih v obsegu 11*5 do 13 ha z državno podporo. Lastnik takega posestva dobi gospodarske stroje, plemena živino, sadno drevje in trte, kakor tudi podporo za popolno ureditev pohištva, hleva in gnojišča. Skozi 5 let dobiva tudi umetna gnojila, semena, časopise, cesto celo denarne nagrade. Takov gospodar pa je zavezan gospodariti po natančno začrtanem in preje določenem gospodarskem načrtu. Ta gospodarstva nadzorujejo posebni nadzorniki. Doslej je urejenih v 18 komitatih (okrajih) 18 vzornih gospodarstev. Produkcija sladkorja ne bode letos v taki množini kakor v lanskem letu. Kriva je temu slaba letina; dolgotrajna suša je namreč vplivala neugodno na množino pridelkov. Posebno se opaža v severni Češki nedostatne rezultate. Skupni pridelek bode za 500.000 kvintalov manjši kakor lani, tako da bode produkcija sladkorja zaznamovana samo z 101 milijon kvintalov. * Angleška trgovina, najbolj razvita na svetu, se zmeraj bolj širi in zmeraj več — nese. Kak ogromen promet imajo Angleži, razvidimo iz naslednjih podatkov. Izvoz izkazuje, znesek 5 milijard, 463 milijonov frankov, to je za 613 milijonov več, kakor 1.1899.— Uvoz znaša 9 milijard in 479 milijonov 700.000 frankov, to je za okolu 600 milijonov več kakor v prvih devetih mesecih lanskega leta. —Samo meseca septembra je zaznamovan izvoz s 613 milijoni in uvoz z 1 milijardo in 38 milijoni. Književnost. »Slovanski Frehled' je začel s tem mesecem svoj III. letnik. Načelna slika nam predstavlja vse slovanske narode, ki izklesu-jejo kip matere Slavije. — Vsebina je jako raznovrstna. Zastopan je skoro vsaki slovanski narod s poročilom o najnovejših dogodkih na polju prosvete. Slovenci smo zastopani po članku »Lavanttnsk? biskup Anton Martin Slomšek* od Fr. Ilešiča in po dopisu ,Z Krajinv" od Ant. Derrnote, ki govori o II. katoliškem shodu, o češki koči pod Grintov-cem, o shodu slovenskih in hrvatskih abi-turijentov v Zagrebu, o shodu slovenske mlade generacije in o Slomškovi slavnosti. Pod rubriko ,Jihoslovane" se omenja tudi Stross-niajerjev jubilej, tako da so opisani vsi važni dogodki zadnjega časa na slovanskem jugu. Iz tega se vidi, da list res zasluži ime, katero nosi na čelu. Dodatno moramo še omenjati, da je list med Slovenci razmerno precej razširjen, kar je pač hvalevredno. Želimo mu pa največjega razširjenja, ker isto zasluži v največji meri. Razpis javne dražbe. Naznanja se p. n. občinstvu, da se odda dnti 21. t. m. na javni dražbi zidanje novega zvonika cerkve sv. Lov-rencija v ZalošCah pri Dornbergu. Dražbeni pogoji se nahajajo v župari-stvenem uradu ves tekoči teden. Županstvo v Dornbergu, dne 14. oktobra 1900. Župnn: F. Bare« I. r. Dva hlapca | sprejmeta hc takoj v neko trgovino v mestu pod jako ugodnimi pogoji. Po- j nudbe na naše upravništvo. I **************** Kuštrin Anton trgovec z jedilnim b lagom (»osposka ulica štev. 2B. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po poŠti od 5 klg. naprej. Obljuluijc točno In hitro postrežbo. **************** Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima že več časa svojo pekarijo v Gorici, v Rastelju štev. 29. Za nabavo moke se poslužuje najboljših zalog iz katere izdeluje prav okusen in dober kruh, kolače in dru^o peciv«. Postreže lahko g. odjemalcem s pošiljanjem naročil na dom. Se toplo priporoča udani Jože Valentini, pekovski mojster. Lekarna Gristofoleiti v Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. —Te kapi jice predi/o redno prebavljnnje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ----- popije. Okrspe po- store\ da zgine v kratkem času omotiea in životna lenosi (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji Ji. Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. /.ela 1881. y Gorici ustanovljena Wrdka Ries»jNisQIci3, (nasproti nunski cerkvi) pnporoSa pre<3. duhovSčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalni«© umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voičeno sveče itd. vse po zmerni ceni — Naročila za deželo izvršuje ločno m solidno. Priporoma slav. občinstva tndi svoje tiskarno črk na perilo Riccardo Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetiurini Štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste pv nizkih cenah. l^arol Prašči)^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Giardino 8 priporoča Dostavlja na dom in razpožilja po Železni*! na vse kraje avstro - operske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtrvo pošilja tudi uzoro*. Cana intaraa. Patlraiba pattaaa. Išče se vajenea za žoleznarsko obrt v mestu. — Zahteva se vsaj jedno srednjo šolo ter popolno znanje slovenskega jezika. — Ponudbe na naše upravništvo. Zadnji mesec Vojaških invalidov velika zlata in srebrna loterija. Glavni dobitek 60.000 kron v gotovini z 20% odbitkom. »('ajo: 6. Ivalicine srečke po 1 krono i, V. A. Jon«, Dllchadtitftcr A Comp., A. JPInenorlo, jP^ @@»3e@@@!^ Novoporočenci pozor! Šlejem si v čast naznanjali stavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetiurini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Glroncollleve. i l* ^ & & *P JTJ* V s::ili)M nun v-ak-i-.r-tiio pohi^ivi* ta v-iitki sran. foh&lvo Ik- s«> |>o n miLtiu *1<>km Vm> |)ii|«:»'tw> j<< od pmli m:z;iiT:-kih mojstrov. Spreji-nia •;<_« rsaru-Tit.i ki ie-tehij*" |»«» irlvn >>Uri*a, nnjmipje in v najlnjsPin fasu. Hni'n'a zuIojm j odnlt na i\.\Uv, tn Sip?) z i.izličnirni okvirji, Utfjjijska l»ru»i'r::i »vlo«l;i]:< ^afce vj-l Usti IS,-iZli,*tJ.i polii;tv«y, kakor: tuolptiif mizi--.', raziitfia obrita, prejn-n/e «a f>k»;t i. t, d \UzU\up *U,\tec z :i>ji in rt-IulujiU. jsom-Ihio z i j«mI Ir,<> ^>i»». lilazin«1 iz Hlruiur, afriJkt« Irave. z 2tm\-\, katero. *e ne nali-ijitjo v „alo/i. prt^kr-liijo .sp jih izberi «-«niLov v un;kr.i;5f;m Catu. I).ijc se ludi na «lirok<\ boili-i !o»l(-n-kf> aH mi«.r.'n»*. PitiUja »i» ttstli izv.n fiorio** po i^esni«-; i« p«iJ-f>i>ro(Jih. ^^tYRWWA«M^^^ X Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici 5^ ® Konjedic & Zajec ® W (prej G. Darbo) © ® precl naclškofijo str. 5. Podružnica feotiee Rafitela Stv 2. ® ® Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulici šl ?. v posojil nični hiši. ® ^8r PriporoCa po najnižjili cenah svojo bogato zalogo najboljšega v9 ij| itajerskega želoza, železn«*, cinkaste, pocinjana in medano plo- /f9| W ičevina, orodja za razna obrti in pohiinaga, fttedilna ognjiiča, «V JL poči, cavi in pradpočnika, nagrobna križa. MA l&f Vsakovrstne okova za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse '"5T ggk naročbe za vsakovrstna stavba in druga podjetja. |g| a Glavna zalog-a za Gorico in okolico fL g izdelkov c. kr. priviligovamh livarn. S 3C Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Hussbaum-a V/ ^n v Ajdovščini po tovarniških cenah. M% 0 Edina zalog-a @ 0 najboljšega koroškega Acalon in Brescian -jekla. 0 @ Zaloga Portland in Roman - C^manta, kmetijskih stroja v iz 0 fifr prvih tovarn. Kupujeta staro želez je lii k€Wine po najvišji dnevni ceni. figi 000000000000000000000® ^Ljubljanska kreditna banka* v Ljubljani Špitalske ulica it. 2. . Nakup in prodaja Jrseli »rut rent, državnih papirjev, /ustavnih 1 pisem, srečk, novcev, valut itd. po liajkulaiit-neJSIh pobojih. 0 Posojila na vrednOHtne papirje proti nizkim A obre^tim. Q Zavarovanje proti karani Izgubi. jj Promese k vsem /rdmujem. Sprejemanje denarnih vlog- nn vložnc knjižico, na tekočI ničuu tn na giro- konto s iVi^nim obroHtovanjcni od dno vlojje do dne vzdiha * Eskompt menjic najkulanlmjo.