Na Opčinah se je sinoči začel prvi praznik Demokratske stranke Štandreški otroci z raftom po Soči Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju dal zeleno luč za prenovo Verdijevega korza >/17 Primorski SOBOTA, 23. AVGUSTA 2008 Št. 200 (19.290) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Sodniki proti toku in politiki, ki jih ovira SandorTence O zločinih, ki so jih italijanski vojaki v drugi vojni zagrešili na območju nekdanje Jugoslavije, obstaja bogata zgodovinska bibliografija. Dostopni so tudi številni uradni dokumenti vojaških poveljstev, tako da so stvari znane in jasne. Isto velja za pokole in zločine, ki so jih v istem obdobju v Italiji zagrešili Nemci. Zgodovinarji iz raznih držav so glede tega naredili zelo veliko za odkrivanje resnice. Dvomimo, da bo Italija 63 let po koncu vojne začela sodno preganjati zločinske oficirje, ki so itak najbrž že vsi pokojni. Če bi to naredila, bi bilo sodeč po njenih znanih kolektivnih amnezijah, to predvsem moralno dejanje. Kot imajo predvsem simbolni pomen obsodbe nemških vojakov, ki so v Italiji pobijali otroke in starce. Gre za dejanja pravičnosti do mrtvih in tudi do živih. Pomembno je, da so se danes sploh našli sodniki, ki hočejo preiskovati te zločine in tako vsaj delno oprati črne madeže kolegov, ki se v vseh teh dolgih letih tega niso upali narediti. Precej jih je pri tem ovirala politika (desna, leva in sredinska), ki je zaradi t.i. višjih interesov te stvari redno pometala pod preprogo ter jih skrivala, kot dokazujejo številne "omare sramote", ki se nahajajo na obrambnem in notranjem ministrstvu. Pomembno je, da se s temi zadevami ukvarjajo tudi nekateri veliki italijanski časopisi, začenši s Corriere della Sera. Espresso je že pred leti izpod peresa tržaškega zgodovinarja Teodora Sale objavil seznam italijanskih vojnih zločincev, ki pa ga nihče ni upošteval. zakavkazje - Ruske sile obdržale nadzor nad »tamponskimi conami« Moskva končala umik, njeni vojaki pa so še na ozemlju Gruzije Nezadovoljstvo Rusije zaradi vojaške vaje zveze Nato v Črnem morju MOSKVA, TBILISI - Ruska vojska je včeraj uradno zaključila umik iz gruzijskih ozemelj, je objavil ruski obrambni minister Anatolij Serdjukov. Gruzijska stran je sicer potrdila, da so se Rusi vendarle bolj pospešeno umikali, toda številni ruski vojaki ostajajo na gruzijskem območju. Kot so povedali ruski generali, bodo ostali v t.i. "tamponskih conah". Šlo naj bi za 18 tovrstnih nadzornih območij, ki se raztezajo od 6 do 18 kilometrov globoko v gruzijsko območje. Moskva pa je napadla tudi mornariško vajo zveze Nato, v kateri za zdaj sodelujejo tri vojaške ladje iz Nemčije, Španije in Poljske, ameriška fregata pa se jim bo pridružila kasneje. Na 3. strani Gabrovec odklanja zakon za beneške »Slovane« Na 4.strani Peticija za varnostni načrt glede krške nuklearke Na 5. strani Gorica: moški v kopalkah grozil policiji Na 18. strani Cesta iz Trnovega na Lokve bo varnejša Na 18. strani VOJNI ZLOČINI Negotova usoda preiskave RIM - Usoda preiskave o zločinih italijanske vojske na tleh bivše Jugoslavije med drugo vojno je zelo negotova. Vojaški tožilec Antonino Intelisano, ki jo je formalno začel, čaka na dokumente obrambnega ministrstva in na stališče Višjega vojaškega sodnega sveta. Ministrstvo bi moralo sodišču posredovati nekaj doslej neobjavljenih dokumentov, sodni svet pa odgovoriti na vprašanja Intelisana in tudi njegovega bivšega kolege Sergia Dinija. Na 4. strani 2 Sobota, 23. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Janša drugič ali Pahor prvič? Vojko Flegar / Slovenija je od včeraj, petka, tudi uradno v obdobju predvolilne kampanje. Največja vladna stranka SDS, zmagovalka prejšnji volitev leta 2004, s svojim vodilnim geslom sporoča, da je Slovenija na pravi poti. Glavni izzivalci, socialni demokrati (SD), pravijo, da z njimi prihaja Odgovornost za spremembe. S pokojnim Janezom Drnovškom dolga leta vladajoča levosre-dinska liberalna demokracija (LDS) vabi vsakega volivca, naj se Pridruži prihodnosti, koalicijska konservativna Nova Slovenija (NSi) pa obljublja Naslednji korak - Še boljša Slovenija. Koliko strank bo poleg sedanjih devetih parlamentarnih strank 21. septembra skupno sodelovalo na volitvah, še ni znano, saj rok za vložitev kandidatnih list še ni potekel: poznavalci pričakujejo, da jih ne bo več kot petnajst, na drugi strani pa realne možnosti za prestop 4-odstotnega parlamentarnega praga ne dajejo niti vsem sedanjim parlamentarnim strankam. Slovensko politično prizorišče se je namreč v minulih štirih letih, ko je imela državnozborsko večino in vlado desnosredinska koalicija pod vodstvom Janeza Janše, močno polariziralo. Manjše stranke danes »dihajo težje« kot leta 2004, jav-nomnenjske raziskave napovedujejo celo, da tudi ponovni vstop vladnih NSi in ljudske stranke (SLS) v parlament ni gotov. Na drugi strani politične sredine oslabljena in prenovljena LDS z mlado predsednico Katarino Kresal in novonastala Zares (iz dela nekda- njega poslanskega kluba LDS) z izkušenim Drnovškovim sopotnikom Gregorjem Golobičem tega strahu nimata, toda tudi ne možnosti, da bi dali mandatarja nove vlade. Spopad za relativno večino (nekje okrog 30 odstotkov glasov) se bo namreč bil med Janševo SDS na desni in socialnimi demokrati Boruta Pahorja na levi strani. Jav-nomnenjske raziskave obe stranki že več kot leto dni prepričljivo uvrščajo na vrh, enkrat eno, drugič drugo oziroma odvisno od raziskave. Približno tako je izzvenelo tudi njuno prvo soočenje preteklo sredo na nacionalni televiziji. Nič posebej novega ni bilo mogoče slišati in videti, pa tudi noben izmed njiju ni na gledalstvo (soočenje je spremljala desetina vseh Slovencev) naredil odločilno boljšega vtisa. Tri ankete, narejene neposredno po oddaji, so namreč dale precej različne rezultate: po eni je bil prepričljivejši izzivalec Pahor, po drugi premier Janša, po tretji pa sta bila izenačena. Uvodno soočenje je tako bilo predvsem nekakšna pred-premiera, za nekatere presenetljivo vljudna in korektna. Pahor bo v tem pogledu moral najti odgovor na nemara rahlo nepričakovan izziv tekmeca, ki se je v zadnjih tednih začel poudarjeno predstavljati kot »povezovalni politik«, hkrati pa kritizirati levo-sredinske stranke, ki so vse po vrsti, ene bolj, druge manj odrezavo, izključile možnost povolilne koalicije s SDS. Ta Janševa taktika ni nova, tudi pred prejšnjimi volitvami in neposredno po njih, ko je sestavljal koalicijo, se je na hitro prelevil v politika, ki »vsem ponuja roko sodelovanja«, nova pa je predrznost, s katero si je prisvojil tovrstno Drnovškovo nasledstvo. Drnovšek je namreč vse svoje vlade oblikoval v raznorodnih koalicijah (tudi z Janšo, krščanskimi demokrati in ljudsko stranko) in velja v Sloveniji za politika nekakšnega »zgodovinskega kompromisa«. Janševa predrznost, s katero zdaj razglaša, da je nosilec tega izročila, medtem ko so na levici sami izključevalni politiki, je v tem, da je prav on prav Drnovšku vse od prvih demokratičnih volitev leta 1990 nenehno oponašal dobesedno vse, kar je ta storil (z »mavričnimi« koalicijami vred), mu grozil z ustavnimi obtožbami in ga še lani poleti diskre-ditiral kot predsednika države, ki z davkoplačevalskim denarjem plačuje svojega zdravilca. Marsikomu se je ob tem obrnil želodec, toda Janšev namen je očiten: na eni strani hoče Pahorju, s katerim sta v začetku mandata te vlade sodelovala, vzeti avreolo ne-konfliktnega, umirjenega in na dialog pripravljenega politika, na drugi strani pa s premikom na samo politično sredino (ali celo malce čez) ustvarja prostor za NSi, ki bi jo ob morebitni zmagi še kako potreboval kot ponovno koalicijsko partnerico. Medtem ko Pahor v primeru zmage zanesljivo ne bo imel težav z oblikovanjem vlade, se lahko Janši relativna večina brez koalicijskih partneric spremeni v piro-vo zmago. Imel bo mandat, vlade pa ne bo mogel oblikovati. PREJELI SMO Boris Pahor na solskem izletu na Belopeskih jezerih leta 1957 Ob rojstnem dnevu Borisa Pahorja Dragi gospod profesor! Ob Vašem častitljivem rojstnem dnevu ne morem mimo drobnega spomina izpred več kot petdeset let, ki mi je dolgo časa vzbujal slabo vest. Na Srednji šoli pri Sv. Jakobu ste bili 1957 moj profesor italijanščine, ki je bila zame takrat skoraj tuj jezik, kljub temu, da sem se rodila v Trstu. Moja starša sta mi jo, po dvajsetih letih prisilne uporabe, skoraj prepovedala. V italijanščini oziroma tržaščini sem se smela pogovarjati samo na dvorišču in na cesti med igro s sosedovimi otroci, ki niso znali slovensko. Drugače smo se v naši družini pogo- varjali samo v slovenščini in to ne samo med domačimi zidovi temveč tudi v mestnem središču, ko sva z mamo hodili po nakupih. Zato je bilo moje znanje italijanščine na srednji šoli zelo pomanjkljivo. Nekega dne Vam je prišlo na misel, da bi morali opisati nevihto, v italijanščini seveda, kar je bilo zame skoraj nepredstavljivo. Nisem vedela, kje naj bi začela. Nekaj oblakov, grmenja in dežja bi v italijanščini že spravila skupaj, ampak povezati ta naravni pojav v nekaj strani dolg prosti spis je bilo zame neizvedljivo. Slučajno sem takrat v italijanščini prebirala roman Via mala, kjer je pisatelj skoraj v vsakem poglavju opisoval kak visokogorski vihar. Svoje preproste stavke o nevihti sem začinila s pisateljevimi in iz končnega spisa je kar vel pristen švicarski vihar. Naslednji slučaj se je zgodil, da ste Vi ta »moj« prosti spis na glas prebrali pred vsem razredom in ga zamišljeno celo pohvalili, kar je bilo za Vas takrat izjemno. Spominjam se Vas kot programsko premočrtnega profesorja, kjer ni bilo prostora za okraske ali pripombe. Zato mi je bilo zelo nerodno in sem zaradi slabe vesti kar lezla vase. Najraje bi bila izginila pod klop. Šele čez mnogo, mnogo let sem Vam priznala drobno ukano, ki ste jo opravičili s: »Tudi prepisovati je treba znati.« Še enkrat gospod profesor moje iskreno opravičilo z željo, da bi nas še dolgo oplajali s svojo modrostjo. Helena Trampuž SKLAD MITJA CUK SVETUJE Malčkovo veselje Ko živimo v stiku z majhnimi otroki, lahko kaj kmalu ugotovimo, da se malčki znajo velikokrat neverjetno veseliti. Srečni so ob ne-nadejanem »ku-kuk« izza stola, neizmerno se veselijo maminega prihoda domov ali vsakokrat, ko lahko sami hranijo mamo ali očka s piškoti, grozdjem ali s češnjami. To se po mnenju strokovnjakov dogaja zaradi tega, ker otročki vsa čustva doživljajo zelo intenzivno. Medtem ko se večji otroci in odrasli počutijo srečne ob primerjanju tistega, kar so že doživeli z novo situacijo, doživljajo malčki svoje srečne trenutke v vsakem trenutku sproti brez primerjanja. Njihove tako zelo intenzivne emocije pa se lahko iz trenutka v trenutek popolnoma spremenijo. Pomislimo na malčka, ki se zakrohoče početju svoje mame in vsakič, ko ona svojo grimaso ponovi, naenkrat pa skremži usta in preide v srce parajoč jok, ko se v to njuno »igro« vmeša neznanec s svojim početjem. To ni nič nenavadnega. Do približno dveh let starosti se namreč otrok spušča v situacijo, ki jo doživlja, ne da bi razmišljal o tem, kar se dogaja. Močna čustva učinkujejo pri njem kot nekakšen markirni svinčnik, ki označuje ali podčrtuje izkušnjo. S pomočjo čustev se namreč otroci najhitreje učijo. (Če dobro pomislimo, se tudi odrasli podrejamo temu pravilu.) Čustva so v prvih letih življenja intenzivnejša predvsem zaradi tega, ker se mora novorojeno bitje naučiti toliko osnovnega znanja v zelo kratkem času. Vsako čustvo pa ni vedno prijetno, ne gre vedno za čustvo veselja; če naj se otrok nauči, da osa piči, če se je dotakne, potem je najbolj učinkovita izkušnja za to, da svojega početja ne bo ponavljal, osji pik. To pa prinaša s seboj intenzivno čustvo bolečine. Mnogokrat pa se otrok dejansko uči iz sreče in veselja: denimo, ko mu uspe postaviti stolpiček iz kock in se v njem počasi zasidra prepričanje (če ga lahko že tako imenujemo), da zna tudi sam nekaj narediti. Prav gotovo si ob veselju, da mu je uspelo, zapomni tudi občutek, da nekaj že zna, kajti, ko bo drugič poskušal, bo verjetno stolp postavil hitreje. Malčki do enega ali dveh let starosti se prav gotovo ne dolgočasijo. Vsakdanjik jim prinaša vedno nove izzive. Ne poznajo rutine. Spoznavajo vedno nove postopke in se jih učijo tako, da jih nenehno vadijo. Mnogokrat se nam zdi njihovo početje ponavljajoči se nesmisel, vendar gre v resnici za učenje. Kar pomislimo, kako se zabavajo, ko nam brez prestanka mečejo iz svojega stolčka na tla plastično skodelico, mi pa jo moramo stalno pobirati. Bolj kot prikazujemo jezen obraz, bolj se otroček zabava. Veseli ga namreč vsaka zaporednost, ki jo odkrije. Odkrije pa jo v ponavljajočem se dogajanju. Hkrati pa svoje občutke, svoja izkustva z nenehnim ponavljanjem tudi ureja. Svoje znanje oziroma svoje doživljaje rad preizkuša. To počenja ob pomoči odraslih. Zanima ga, če ga bo mama vedno poiskala, ko se bo skril, in to igro ponavlja še in še. Kakor pa otroka veseli zaporednost - ponavljajoča se podobna dogajanja, tako ga zabava tudi to, kar je nenavadno. Recimo očka, ki se poskuša voziti na njegovem malem triciklu, dedek, ki se plazi po štirih v dnevni sobi, mama, ki ima v ustih dudo... Pričakovanja, katerih je že sposoben, se odvijajo drugače, kakor je navajen, in to ga zabava. Smisel za humor se namreč lahko razvije že zelo zgodaj. Tudi v tem primeru uporablja svoja čustva za učenje; z njimi podčrtuje tudi stvari, ki niso pravilne in se navadno ne dogajajo. Malčki imajo zelo radi, da se jih odrasli, katere dobro poznajo, dotikajo. S telesnim stikom postane celotno učenje otipljivo in ni ne- kaj abstraktnega. Telesni kontakt z mamo, očkom, bratom, sestro in nonoti pa je jamstvo za neko trdno vez. Pomislimo npr. na zabavo, ki jo pomeni »konjiček« na kolenu odraslega. Razmislimo tudi ali naj bo otrok »vedno in povsod« samo v vozičku, ali naj včasih raje nosimo v »nahrbtniku«. Otroci ljubijo telesni stik in toplino. Dihanje in srčni utrip staršev otroka pomiri. Hkrati pa so otroci tudi radovedni in z visokega veliko več vidijo kakor pa iz svojega pritalnega vozička. Svoje emocije lahko neposredno prenašajo na mamo ali očka, ki jih nosi na plečih. Nedvomno je otroški »nahrbtnik« s tega zornega kota zelo prikladen. Malčki se radi zasmejejo, ko jim mama ali očka namenijo ljubkovalne besede, ko se večji brat smeji ob njihovih »podvigih« (ko pljujejo špinačo, ko poderejo kupček in podobno). Čim bolj močan je odziv »sogovornika« n njihovo dejanje, tem bolj intenzivno je malčkovo doživljanje in učenje. S časom pa otrok se nauči čustva, ki jih je izkusil, priklicati na novo. Veliko veselje pripravimo novorojenčkom, če jim omogočimo plavanje. Malčki ljubijo vodo, konec koncev v tekočini preživijo (navadno) devet mesecev pred rojstvom. Všeč jim je topla voda in to, da so lažji. Vendar ne smemo misliti, da bo novorojeni otrok postal kasneje plavalski šampion samo zaradi tega, ker je že zelo zgodaj plaval v primerno ogretem bazenu. Otrok namreč se rodi s posebnim refleksom, ki mu pri stiku z vodo omogoči, da zajame sapo, in se pod vodo zna pomikati naprej - plavati. Toda vse to je brez garancije za nadaljnjo športno kariero. Velikokrat mislimo, da se zelo majhni otroci ne zmenijo za svoje vrstnike. Vendar je mogoče to le predsodek, nastal zaradi tega, ker so navadno novorojenčki in dojenčki omejeni le na svoj stolček. Ali smo kdaj poskusili postaviti svojega dojenčka v bližino vrstnika? Izvedenci pravijo, da dojenčke naravna radovednost spodbudi, da se približajo vrstniku in skupaj nekaj počneta, čeprav temu še ne moremo reči igra. Saj se otrok šele pri dve letih popolneje zaveda sveta, ki je zunaj njega in spoznava svoje vrstnike ter izbira, kaj želi početi. Takrat se zbudi potreba po družbi vrstnikov. Včasih se čas, ko še nikogar ne potrebuje razen mame, očka in bratov, potegne vse do tretjega leta starosti. Toda nič nam ni treba skrbeti, da bo naš otrok zaradi tega nedružaben in samotar. Ko bo v jaslih ali vrtcu prišel med druge otroke, bo začel prve kontakte sklepati brez težav. Otroci se začnejo smehljati navadno že med šestim in osmim tednom po rojstvu. Ta reakcija nastane na nekaj, kar počne mama, očka ali kdo drug, katerega otrok razpoznava. Mnogi izvedenci menijo, da je smehljanje prva oblika komunikacije. Otrok ugotovi, da z nasmehom priteguje pozornost drugih. Nasmešek navezuje otroka in starše še pred obdobjem, ko bodo vsi trije skupaj nekaj počeli. Raziskave kažejo, da se dojenčki povprečno nasmehnejo 400 krat na dan, za razliko od odraslih, kjer je povprečje 15 krat dnevno. In še to: če se kdaj hudujemo, ker se naš malček pretirano slini in vse, kar mu je v dosegu, tlači v usta, vedimo, da tega ne počenja, ker bi bil neubogljiv, pač pa zaradi tega, ker z okušanje, lizanjem, občutkom hrapavosti ali gladkosti na jeziku hitreje dobi nove koristne izsledke o predmetu. Tolaži naj nas dejstvo, da se tako početje zmanjšuje postopoma z rastjo mlečnih zob. (jec) / DNEVNE NOVICE Četrtek, 21. avgusta 2008 3 zakavkazje - Rusi ostajajo v »tamponskih conah« Rusija zaključila umik a njeni vojaki ostajajo v Gruziji Nezadovoljstvo Moskve zaradi pomorskih manevrov Nata v Črnem morju MOSKVA - Ruska vojska je včeraj uradno zaključila umik z gruzijskih ozemelj, je objavil ruski obrambni minister Anatolij Serdjukov. Rusija je že ves teden napovedovala končanje umika do včeraj, toda prvi večji premiki tankov in oklepnikov proti gruzijskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji so se pravzaprav začeli šele ravno na zadnji dan. Toda po drugi strani je več sto ruskih vojakov ostalo na gruzijskih območjih. Kot so že dopoldne pojasnili v ruskem gene-ralštabu, bodo ohranili več sto vojakov v "tamponskih conah" ob mejah Južne Ose-tije in Abhazije. Šlo naj bi za 18 tovrstnih nadzornih območij, ki se raztezajo od 6 do 18 kilometrov globoko v gruzijsko območje. Namestnik načelnika generalštaba ruske vojske, general Anatolij Nogovicin, je nato v Moskvi predstavil tudi načrte, po katerih bodo v tovrstna območja vključeni tudi odseki ključne cestne povezave med vzhodom in zahodom Gruzije in sicer v bližini administrativne meje med gruzij-skim ozemljem in Južno Osetijo. Mesta Gori, ki je najbližje gruzijsko mesto Južni Osetiji, pa v tem območju ni. Prav tako nameravajo Rusi še naprej nadzirati cesto iz pristaniškega mesta Poti ob Črnem morju do Senakija nekaj kilometrov bolj vzhodno in naprej severno proti mestu Zu-gadidi na meji z drugo separatistično gru-zijsko pokrajino Abhazijo. Gruzijska stran je protestirala, ker naj bi se Rusija enostransko odločila za tovrstne tamponske cone in ker naj to tudi ne bi bilo v skladu s sporazumom o premirju v šestih točkah. Kasneje je general No-govicin pojasnil, da so tovrstne "tamponske cone" povsem v skladu s prejšnjimi dogovori, po katerih so lahko ruske mirovne sile patruljirale tudi po gruzijskem območju. Nogovicin pa je napadel tudi mornariško vajo, ki jo je v Črnem morju začela zveza Nato. "Ne verjamem, da bodo ta dejanja prispevala k stabilizaciji položaja v regiji," je dejal ruski general. "Ravno danes, ko je konec konflikta, pa so tu Nato-ve ladje," je še dodal. O razmerah v regiji sta v četrtek po telefonu pogovarjala gruzijski predsednik Mihail Sakašvili in ameriški predsednik George Bush, ki je prvemu dejal, da pričakuje hiter konec ruske zasedbe Gruzije. Na te izjave se je nato na novinarski konferenci odzval tudi general Nogovicin: "Predsednik ZDA je na počitnicah. Očitno informacij ne prejema pravočasno," je dejal in "priporočil" Bushevemu tiskovnemu predstavniku, "naj več pozornosti posveča našim novinarskim konferencam". Rusi se umikajo iz Gruzije, toda v Južni Osetiji bodo ohranili nekaj enot ansa zda - Predsedniške volitve Podpredsedniški kandidat Obame znan verjetno danes NEW YORK - Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama je v četrtek povedal, da je že izbral podpredsedniškega kandidata, vendar bo njegovo ime ostalo skrivnost do danes, ko ga namerava ob obisku v domači državi Illinois sporočiti javnosti. Obama je v četrtek v Virgi-niji razočaral trumo novinarjev, ki ga spremljajo na vsakem koraku, saj je dejal le, da se je odločil o podpredsedniškem kandidatu. Ugibanj je veliko, za zdaj pa ni znan niti spol kandidata. Ime podpredsedniškega kandidata bo Obama sporočil danes v Springfieldu, na stopnicah nekdanjega kapitola, kjer je februarja 2007 razglasil tudi svojo predsedniško kampanjo. Nato se bo odpravil na turnejo po državah Wisconsin, Iowa, Missouri in Montana, na koncu pa se bo ustavil še v Denverju v Koloradu, kjer bo sprejel uradno nominacijo na nacionalni konvenciji demokratske stranke. Obama, ki v zadnjem času v anketah izgublja prednost pred republikanskim nasprotnikom Johnom McCainom, je v četrtek izkoristil spodrsljaj nasprotnika. McCain namreč v pogovoru za spletni časopis Politico ni znal odgovoriti na vprašanje, koliko hiš in stanovanj imata v lasti skupaj z ženo Cindy. Dejal je, da bodo na to vprašanje odgovorili pristojni iz kampanje. Ti so sporočili, da imata najmanj štiri nepremičnine v Arizoni, Kaliforniji in Virginiji, revija Newsweek pa je ugotovila, da imata v bistvu v lasti sedem stanovanj in hiš. Obamova kampanja je nemudoma sprožila oglasno kampanjo, s katero želi McCaina prikazati kot bogataša, ki nima stika z navadnimi Američani. S takšno taktiko so bili doslej izjemno uspešni republikanci, ki so, čeprav zagovarjajo interese premožnih, demokratske nasprotnike uspeli Američanom prikazati kot elitiste brez stika z ljudmi. McCainovo kampanjo je v četrtek vznemiril še en dogodek, saj sta na naslove njenih uradov v predmestju Denverja in v Manchestru (New Hampshire) prišli pismi s sumljivim belim prahom. Policija je oba sedeža izpraznila, tamkajšnje osebje pa poslala na zdravniške preiskave. Kasneje se je izkazalo, da je šlo za potegavščino. Nov val priseljencev na italijanskih obalah LAMPEDUSA - Včeraj zjutraj se je na otoku Lampedusa izkrcalo kakih 400 nezakonitih priseljencev z afriške celine. Obalna straža je okrog 6.30 opazila 15-metrsko plovilo, na katerem je bilo tudi 49 žensk; od teh je bila tudi nosečnica, mnogo pa je bilo mladoletnic. Vse so odpeljali v sprejemni center, v katerem je danes že 1.600 oseb. Trije italijanski vojaki ranjeni v Afganistanu RIM - V okolici Kabula so bili včeraj v eksploziji bombe lažje ranjeni trije italijanski vojaki. Pred italijansko vojaško izvidnico, ki je odstranjevala neeksplodirane bombe, je kakih 20 kilometrov od Kabula počil peklenski stroj. Najbrž je eksplozijo povzročil ravno eden izmed tovrstnih neeksplodiranih vojnih ostankov. Franzonijeva hoče otroka srečevati doma BOLOGNA - Annamaria Franzoni, ki je pred šestimi leti v kraju Cogne umorila svojega sinčka Samueleja, je bila za zločin obsojena na 16-letno zaporno kazen. Bolonjska ječa pa ji ne ustreza, saj ni primerna za srečanja z otrokoma. Tu je le nekaj igral in razvedrilni trenutki so sanja, zato je zaprosila za obiske izven zaporniških zidov. Njeno psihiatrično stanje bodo zato analizirali specialisti in preverili, kakšne odnose je sposobna imeti z otrokoma. Seksi razpis na univerzi TURIN - Na razpisu ni bila izbrana, ker ni klonila spolnim zahtevam svojega ljubimca-direktorja. Gre za 38-letnico, ki se je prijavila na razpis za podiplomski študij na inštitutu za sodno medicino v Turinu in na izpitu padla. 70-letni direktor Tappero se njenih obtožb brani, razpis pa je medtem deželno upravno sodišče preklicalo, komisijo in direktorja pa odstavilo. promet - Vrnitev po počitnicah iz turističnih letovišč v mesta »Vroč« konec tedna na cestah Po oceni prometne policije naj bi po italijanskih cestah vozilo kakih 9 milijonov avtomobilov RIM - Na italijanskih cestah bo danes spet »vroče«. Po podatkih prometne policije naj bi konec tedna kakih 9 milijonov vozil pripeljalo italijanske turiste po končanih poletnih počitnicah iz letoviščarskih krajev domov. Najbolj »obljudene« bodo avtoceste na območjih velikih mest. Po nekaterih računih naj bi se danes in jutri vrnilo v Rim pol milijona ljudi, v Milan 350 tisoč, v Turin 120 tisoč, v Bologno in Genovo pa »le« 70 tisoč. Današnji prometni naval iz obmorskih in gorskih krajev v mesta bo - po napovedih vremenoslovcev - potekal ob lepem vremenu, medtem ko naj bi se v nedeljo vreme poslabšalo in predvsem na severu države naj bi plohe osvežile ozračje. Na avtocestah danes in jutri ne bodo vozili tovornjaki, in sicer od 7. do 24. ure. S tem bo nevarnost nesreč manjša, čeprav avtomobilisti protestirajo, ker tudi ob koncih tedna vozi po avtocestah še vedno preveč tovornjakov. Številnim voznikom namreč oblasti izdajajo posebna dovoljenja za vožnjo ob praznikih, ker naj bi prevažali hrano in druge tovrstne hitro pokvarljive proizvode. V mnogih primerih pa se je izkazalo, da so bila dovoljenja izdana brez vsake predhodne kontrole tovora. V Furlaniji-Julijski krajini bo po predvidevanjih najbolj gosto na mejnih prehodih v smeri iz Slovenije in Avstrije v Italijo, pri Moščenicah v smeri proti Benetkam in na Trbižu v smeri proti Avstriji. EVRO 1,4808 $ -0,04 evropska centralna banka 22. avgusta 2008 valute evro (povprečni tečaj) 22.8. 21.8. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4808 162,55 101188 1,4814 160,35 101390 ruski rubel 36,0899 7,4599 36,0720 7,4595 Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt O/^HCKS bfAna 0,79660 9,3777 0,79360 9,3825 JVCUJKCI MUlla norveška krona 7,9335 24,373 7,9450 24,385 LOM M Ul Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6228 15,6466 233,68 3,2963 1,6172 15,6466 233,88 3,3123 UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5502 1 7020 1,5598 1 7011 CIVJLI CIIJM uuicii bolgarski lev rArni IA\/ 1,9558 3 5213 1,9558 35319 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona II1Y*\\/CKI litac 30,308 3,4528 30,307 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7033 2,3893 0,7032 2,3922 Ul Cl£.IIJjp.l 1 LC1I islandska krona ti lira 120,77 1 7562 122,21 1 7660 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,1708 7,1700 evrotrzne obrestne mere 22. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,47188 2,81 3,11375 3,2125 libor (eur) 4,47375 4,95188 5,15313 5,31125 libor (chf) 2,25 2,74833 2,88667 3,17667 euribor (eur) 4,484 4,964 5,162 5,321 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.867,14 € -304,45 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. avgusta 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTFRFI IROPA 29,98 -0,07 +0 12 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 24,66 89,46 55 41 +0,26 -1 77 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 221,42 512 49 +0,87 TELEKOM SLOVENIJE 229,36 -0,86 -0,18 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH - - AERODROM LJUBLJANA 82,02 +1,46 DELO PRODAJA CTni 1 77 nn 7Ç ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 Qmc (kA NOVA KRE. BANKA MARIBOR 25,86 h/11 IMnTCCT -0,08 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO 76,84 +1,00 POZAVAROVALNICA SAVA 27,51 -0,58 PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA - SALUS, I_IUBI__IANA SAVA TCDh/IC r ATC7 680,00 680,00 395,97 +1,30 ŽITO - - MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 22. avgusta 2008 + 1,03 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,0475 +0,12 ALLEANZA ATIAMTIA 6,395 1826 +1,83 +1 50 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 12,52 -0,93 +1 44 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,756 6,63 +3,76 -1 29 EDISON ENEL ENI 1,18 6,18 2172 +0,32 FIAT FINMECCANICA 10,75 178 -0,23 +5,95 +041 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 19,98 +2,36 +1 54 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,46 4,3075 +7,85 +1 39 LOTTOMATICA \ MYOTT1CA 3,4675 20,57 1655 +0,49 LUAU t TICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,7325 +3,54 +0,69 PARMALAT PIREMI e C 9,42 1,84 +2,31 +1,77 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,446 26,05 +2,88 -0,31 +0 18 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2225 8,49 1 089 +1,19 +1 68 TENARIS TERNA 18,06 -1,86 UBI BANCA UNICREDITO UNICREDITO 2,6425 15,52 -0,02 +2,37 +2 12 UNIPOL 3,605 1,715 +1,78 SOD NAFTE (159 litrov) 114,58 $ -0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 7.440,77 1.660,28 +0,16 +0,10 115,93 -0,32 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.539,06 1.573,67 3.193,05 1.422,75 833,03 3.472,99 18.119,34 5.066,12 +0,08 -1,04 -0,15 -0,10 +0,09 -0,30 +0,23 -0,47 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.627,00 1.931,47 1.292,18 1.327,634 6.342,42 5.505,60 4.400,46 3.527,04 1.440,3 3.312,41 12.666,04 20.392,06 2.405,23 14.401,49 +1,72 +1,30 +1,13 +0,39 +1,69 +2,52 +2,23 +1,32 +0,02 +1,95 -0,68 -1,09 +1,11 4 Četrtek, 21. avgusta 2008 ALPE-JADRAN zgodovina - Italijanski zločini na tleh nekdanje Jugoslavije Tožilec čaka na mnenje ministra in Vojaškega sodnega sveta Raziskava novinarja F. Giustolisija in pisanje časopisov Manifesto in Corriere della Sera Umrl Beneški fant Edi Bukovaz / RIM - Antonino Intelisano, tožilec na osrednjem vojaškem sodišču v Rimu, bo v prihodnjih tednih odločil, če in kako nadaljevati preiskavo o italijanskih vojnih zločinih med drugo svetovno vojno v nekdanji Jugoslaviji in Grčiji. Preiskava je doživela formalni začetek, Intelisano (leta 1994 je zaradi pokola v Ar-deatinskih jamah postavil na zatožno klop esesovca Priebkeja) pa želi preveriti razpoložljivost obrambnega ministrstva, katerega zadržanje bo pomembno, če že ne odločilno za usodo preiskave. Pomembno bo tudi stališče, ki ga bo o zadevi zavzel Višji vojaški sodni svet. Novinar Franco Giustolisi (leta je pisal za Espresso) je v Manifestu razkril vsebino nekaterih tajnih dokumentov, ki so že v letih 1946 in 1947 dokazovali odgovornost italijanskih časnikov pri zločinih nad civilnih prebivalstvom v Sloveniji in Črni gori. Gre za dokumente vojaškega poveljstva in tudi za zaključno poročilo parlamentarne komisije, ki jo je vodil Luigi Gasparotto. Posledična sodna preiskava je končala v arhivu, vse dokumente "komisije" Gasparotto pa je obrambno ministrstvo dobesedno skrilo. Giustolisi govori o drugi "omari sramote", potem ko se je prva nanašala na zločine, ki so jih nad italijanskim civilnim prebivalstvom zagrešili Nemci. Intelisano je dobil v roke nekaj teh tajnih dokumentov, za pregled celotne dokumentacije, ki je menda zelo zajetna, pa čaka na uradno dovoljenje obrambnega ministra Ignazia La Russe. Slednji si je vzel nekaj časa za razmislek in za odločitev. Vojaški tožilec ima na svoji delovni mizi tudi vrsto knjig in raziskav, ki so jih o tragičnih letih 19411943 objavili italijanski in tuji zgodovinarji, uradni dokumenti vojaških poveljstev pa bi nedvomno pomagali njegovi preiskavi, v katero so sedaj vpleteni "neznanci". Za preiskavo bo tudi pomembno stališče Vojaškega sodnega sveta, na katerega se je Intelisano obrnil skupaj z nekdanjim vojaškim tožilcem Sergiom Di-nijem. Kot je obširno poročal Corriere della Sera izpod peresa Dina Messine, je Dini (danes je javni tožilec v Padovi) pozval samoupravni organ vojaških sodnikov, naj naredi vse, kar more, da bodo lahko italijanski sodniki, čeprav z velikansko zamudo, raziskali kaj vsega krutega so Italijani počenjali v Sloveniji, Črni gori in Grčiji. h zgodovina - Zahteve sodnikov Intelisana in Dinija »Če smo sodili priletnim esesovcem, zakaj ne bi tudi italijanskim zločincem?« RIM - »Če smo postavili pred sodišče priletne nemške vojake, ne moremo zapirati oči pred podobnimi zločini, ki so jih Italijani zagrešili med drugo vojno.« Sergio Dini in Anto-nino Intelisano imata največ zaslug, da se danes govori o možnosti sodne preiskave o zločinih, ki so jih italijanski vojaki zagrešili nad civilisti. In-telisano je višji vojaški tožilec, Dini pa je bil do konca junija vojaški sodnik, danes pa je tožilec na kazenskem sodišču v Padovi. 18. marca letos je Dini pisal Višjemu vojaškemu sodnemu svetu ter mu postavil tri jasna vprašanja. Prvič, če je ta organ seznanjen z morebitnimi procesi proti osumljenim nasilja nad civilnim prebivalstvom v Črni gori in Sloveniji. V primeru, da teh procesov ni bilo (in jih res ni bilo), zakaj sodniki niso ukrepali, čeprav bi VOJAŠKI TOŽILEC Antonino Intelisano morali, in tretjič, zakaj so sodniki popolnoma spregledali zaključke t.i. komisije Gasparotto. Njena poročila niso bila nikoli dostopna ne sodnikom in niti zgodovinarjem in šele sedaj počasi pronicajo v javnost. Sodni vojaški svet se je po vojni izgovarjal na člen vojaškega zakonika, ki je določal t.i. recipročnost pri kaznovanju vojnih zločincev. V bistvu bi moralo italijansko sodišče preveriti, ali so se jugoslovanski vojaki (partizani) podobno kruto vedli do Italijanov. Ustavno sodišče je šele leta 2002 razsodilo, da je ta člen vojaškega zakonika v nasprotju z ustavo in ga torej razveljavilo. Vojaški zločini nad civilnim prebivalstvom nikoli ne zastarajo, je v Corriere della Sera izjavil Dini. Jugoslavija je takoj po vojni izročila Italiji seznam domnevnih vojnih zločincev in zahtevala njihovo izročitev. Potem je prišla resolucija In-formbiroja in ne Rimu in ne Beogradu se ni splačalo zadevi priti do dna. Podobno se je zgodilo z zločini nemške vojske na italijanskih tleh. Italija je sicer aretirala nekaj nacističnih oficirjev in jih nekatere tudi obsodila, kmalu pa so zadevo zaradi "višjih interesov" pometli pod preprogo. LJUBLJANA - V 83. letu starosti je umrl najstarejši član in eden izmed ustanoviteljev slovenskega ansambla Beneški fantje, Edi Bucovaz. Glasbenik je nazadnje na odru stal 13. julija v Ormožu, kot so ob žalostni vesti povedali drugi člani zasedbe, pa se ga bodo spominjali tako ob poslušanju starih kot novih pesmi ansambla Beneški fantje, za katerega je Bucovaz želel, da ustvarja svojo glasbo še naprej. Bucovaz se je rodil 18. aprila leta 1926 v Kozici v bližini Sv. Lenarta v Benečiji. Tam je obiskoval tudi osnovno šolo, nato pa je šel v Čedad v trgovsko šolo. Pri 17 letih je prostovoljno vstopil v slovensko partizansko vojsko. Januarja leta 1945 so ga zajeli Nemci in ga, potem ko je bil mesec dni zaprt v Goriških zaporih, odpeljali v Dachau, kjer je dočakal konec vojne. Na takratnem Radiu Ljubljana je od leta 1951 vodil oddajo Za Beneške Slovence, prav za namen te oddaje pa je leta 1952 nastal ansambel Beneški fantje. S svojim žametnim glasom je postal prava legenda slovenske na-rodnozabavne glasbe in v dobrih petih desetletjih delovanja z zasedbo nastopil na več kot 11.000 koncertih, veselicah in drugih nastopih. Z Beneškimi fanti je Bucovaz posnel več kot 200 skladb. Slovenski državljani razbijali opremo v puljski Areni ZAGREB - Hrvaška policija je kaznovala tri slovenske državljane in dve nemški državljanki zaradi škode, ki so jo v četrtek zjutraj povzročili na tehnični opremi na odru v puljski Areni. Hrvaški mediji dodajajo, da je "divje Slovence" doletela kazen v višini 1300 kun (180 evrov), Nemki, ki sta bili bolj navdušeni opazovalki, pa v višini 740 kun (102 evra). Skupina petih mladih se je v četrtek okoli 5. ure zjutraj povzpela na oder v puljski areni, ter "začela v transu tuliti in razbijati tehnično opremo", ki je bila pripravljena za sobotni koncert hrvaške glasbene zvezde Tonyja Ce-tinskega. Hrvaška policija omenjenega incidenta ni povezala s koncertom. FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Igor Gabrovec Tržaška poletna vročina je prav gotovo znosnejša, če se po zalivu pelješ s svojim čolničem ... Med tovrstnim »križarjenjem« je naša bralka BISKA v svoj objektiv ujela očarljiv pogled na tržaški valobran pred starim pristaniščem. dežela - Stališče Igorja Gabrovca Ne posebnemu zakonu za "slovanska narečja" VIDEM - Deželni svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igor Gabrovec nasprotuje deželnemu zakonu za zaščito "slovanskih" narečij v videmski pokrajini, o katerem razmišljajo nekateri zastopniki desne sredine. Njihova pobuda - meni Gabrovec - je osredotočena proti domnevnemu poskusu asimilacije Beneških Slovencev, ki naj bi jo izvajali Slovenci iz Trsta in Gorice. Poskus ločevanja teh narečij od slovenskega jezika pa je po njegovem tudi protizgodovinski in v nasprotju z vsemi jezikovnimi in znanstvenimi raziskavami. Slovenski svetnik pravi, da ima Dežela že zakon za zaščito Slovencev, v sklopu katerega so pred kratkim namenili 100 tisoč evrov za ovrednotenje lokalnih govoric v Reziji ter v Nadiških in Terskih dolinah. Gabrovec omenja tudi državni zaščitni zakon za Slovence in zakon 482, ki ščiti jezikovne skupnosti v Italiji. »Desna sredina itak v deželnem svetu razpolaga s široko številčno večino, ki ji omogoča in dovoljuje, da naredi, kar hoče. Pri tem se kroma lahko požvižga na realno situacijo in istočasno tudi na mnenje stroke in jezikoslovcev,« piše v izjavi za tisk še Gabrovec. Po tej poti bo lahko deželni svet po njegovem tudi zaščitil avtohtone furlanske ali tržaške opice, ne glede če slednje sploh obstajajo. Predstavnik SSk v svoji izjavi tudi obnavlja zgodovino Beneških Slovencev vse od leta 1866, ko je bilo njihovo območje priključeno Italiji. Že takrat so bili Benečani ločeni od glavnine slovenskega naroda, potem pa podvrženi zelo močni asimilacijski politiki, kar je nedvomno pogojevalo razvoj njihovega jezika. 5 Sobota, 23. avgusta 2008 TRST Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it JEDRSKA VARNOST - Nova pobuda organizacije Greenaction Transnational Peticija za varnostni načrt v slučaju nesreče v Krškem Italija takega načrta še nima - Bodo načrt za kopenski uplinjevalnik pri Žavljah zavrnili? Jedrska elektrarna v Krškem je med najbolj nevarnimi v Evropi, saj so jo zgradili na potresnem območju in ne bi zdržala potresa šeste stopnje po Richterjevi lestvici. Ravno zato je potreben načrt za ukrepanje v slučaju jedrske nesreče, do katere resnici na ljubo zaenkrat še ni prišlo, ni pa rečeno, da v prihodnosti ne pride do kake hujše nesreče z uhajanjem radioaktivnih snovi z neslutenimi posledicami za prebivalstvo ne samo Slovenije, ampak tudi Hrvaške, Madžarske, Avstrije in severne Italije. Na to opozarjajo predstavniki tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational, ki so na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih kluba Prijateljev Zemlje v Trstu namenili hude kritike italijanskim oblastem, ki po njihovem prepričanju niso še oblikovale načrta za ukrepanje v slučaju jedrske nesreče v Krškem, zdaj pa se Berlusconije-va vlada nagiba h gradnji jedrskih elektrarn v Italiji, Tondova deželna vlada v Furlaniji-Julijski krajini pa bi rada sodelovala pri gradnji drugega reaktorja v Krškem. Ker se v Italiji na področju varnosti v slučaju jedrskih nesreč nič ne zgane, so tržaški naravovarstveni-ki dali pobudo za peticijo, naslovljeno na evropski parlament in italijansko vlado z zahtevo po sprejetju varnostnih ukrepov in načrta (besedilo je dosegljivo na spletni strani www.greenac-tion-planet.org, pri čemer je treba izpolnjeni obrazec stiskati in ga posredovati organizaciji Greenaction Transnational v Ul. Palestrina 3 v Trstu). Povod za omenjeno pobudo, je na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih tržaškega kluba Prijateljev Zemlje dejal predsednik Greenaction Transnational Roberto Giurastante, je dala junijska okvara v krški nu-klearki, o kateri je bila obveščena celotna evropska nadzorstvena mreža in ki je povzročila precejšnjo zaskrbljenost pri ljudeh. Po mnenju tržaških na-ravovarstvenikov ni mogoče izključiti jedrske nesreče v Krškem, zaradi katere bi radioaktivne padavine in prah v približno treh ali štirih urah dosegle Trst, ki bi se znašel na robu območja, kjer bi bila zaradi radioaktivnosti umrljivost od 50 do 100-odstotna. Zato se je tržaška naravovarstvena organizacija obrnila na pristojne forume (tržaško prefekturo, Deželo FJK in občinske uprave), da izve, ali obstaja kak načrt za ukrepanje. Odgovor je bil vse prej kot navdušujoč: medtem ko so manjše občine v raznih resolucijah od pre-fekture zahtevale omenjene ukrepe, je slednja organizaciji odgovorila, da sta za ukrepanje pristojna predsedstvo vlade in civilna zaščita, Občina Trst pa je sporočila, da za to ni pristojna, prav tako ne pozna operativnih postopkov za sprožitev alarma. Vsekakor je pred časom poskrbela za načrt ukrepanja v slučaju jedrske nesreče v tržaškem pristanišču, ki pa je po mnenju naravo-varstvenikov slab, poleg tega pa se o tem javnosti ni obvestilo. Iz vsega tega sledi, da Italija ni še poskrbela za načrtovanje ukrepanja v slučaju jedrske nesreče, kar pa je v nasprotju z evropskimi določili. Od tod tudi peticija. Včeraj pa ni bil govor samo o jedrskih nesrečah, ampak tudi o upli-njevalnikih. Giurastante je ob robu tiskovne konference tudi povedal, da je načrt družbe Gas Natural za gradnjo kopenskega uplinjevalnika pri Zavljah naletel na težave in da bo verjetno v kratkem zavrnjen. O tem vprašanju pa bo govor na tiskovni konferenci, ki jo organizacija Greenaction Transnational napoveduje za ponedeljek. Ivan Žerjal Krška nuklearka naravovarstveniko m organizacije Greenaction Transnational ne pusti mirno spati ansa božje polje - Neznani mazači ponovno na delu Spet pomazali tablo V zadnjem letu je bil to že tretja mazaška akcija v tej vasi zgoniške občine Pri Božjem polju so neznani mazači že spet pomazali tablo ob vhodu v vas iz kriške smeri. S črnim razpršilcem so prekrili slovensko ime vasi in slovensko ime Občine Zgonik, ob imenu vasi pa so še narisali kljukasti križ. To je že tretjič v zadnjem letu, ko so se neznanci znesli nad slovenska imena na tej tabli. Zgoniška občina je dala najprej tablo počistiti, po zadnjem mazaškem posegu pa je - prav pred kratkim - zamenjala pomazano tablo z novo. Tudi to pa so mazači takoj po-mazali. Organi pregona so zadnje mesece poostrili nočni nadzor na Krasu. Upati je, da bodo odslej pozorni tudi na nočne mazače, ki so jim slovenska imena pri Božjem polju trn v očeh. APrimorski ~ dnevnik Prošnje študentov 5. septembra zapade rok za predložitev prošenj na ustanovo Erdisu za podelitev štipendij, mest v študentskih stanovanjih in prispevkov za bivanje v višini 1.200.000 evrov. 10. oktobra pa zapade rok za predložitev prošenj na Univerzo v Trstu za določitev univerzitetnih taks, 150-urno sodelovanje študentov in podelitev prispevkov za študentska stanovanja v višini 600 evrov. Za informacije so na voljo spletni strani www.units.it in www.erdisu.trieste.it ter zelena brezplačna številka 800-236916. Grozil je z nožem Že dalj časa je prestajala njegovo nasilno vedenje, ko pa ji je začel groziti z nožem, ji je prekipelo in je poklicala pomoč. Tako so karabinjerji tržaškega pokrajinskega poveljstva v noči na petek posegli v stanovanju v Ul. Settefontane 49, da bi pomagali ženski, ki se je morala braniti pred lastnim sinom. 28-letni Kenneth Derin, ki je v preteklosti že imel opravka s silami javnega reda zaradi droge, v nočnih urah pa je moral obvezno bivati v materinem stanovanju, saj je sodstvo menilo, da je nevaren, je menda zaradi jemanja zdravil (pred tedni se je vrnil iz skupnosti odvisnikov) naravnost pobesnel in materi grozil z nožem in uničenjem pohištva, potem ko jo je bil že dalj časa preganjal. Umiril se ni niti ob prihodu karabinjerjev, nasprotno, udaril je agenta, ki ga je hotel pospremiti ven: možem postave ni preostalo drugega, kot da mladeniča na silo odvedejo najprej v katinarsko bolnišnico, kjer so ju skupaj z agentom pozdravili, nato pa v koronejski zapor. Kenneth Derin se bo moral zdaj pred sodnikom zagovarjati pred obtožbami groženj, nasilnega obnašanja in upiranja javni osebi. Zapuščena kolesa Že dalj časa so, povečini priklenjena na kak drog za razsvetljavo ali signalizacijo, zapuščena kraljevala na mestnih ulicah, v večini primerov pa so bila »pohabljena«, se pravi brez koles, zavor ali kakega drugega dela, poleg tega jih je še načenjala rja. Prisotnost zapuščenih koles so tržaški občinski policiji naznanili številni občani zlasti v ulicah Carducci, Ghega, Cadorna, Petrella, S.S. Martiri in Trento. Tako so občinski policisti v prejšnjih dneh najprej sestavili zemljevid prisotnosti koles, nato pa so jih, oboroženi s kleščami, s katerimi so preščipnili verige, odstranili. opčine - Začetek prvega praznika Demokratske stranke Sinoči znanost, danes Kras Ostre kritike Berlusconijevi vladi, da popolnoma zapostavlja skrb za izobraževanje mladih Z razpravo o izobraževanju, znanosti in raziskovanju se je včeraj v openskem Prosvetnem domu začel prvi praznik Demokratske stranke. Fabio Ruzzier in Paolo Prelazzi s tržaške Univerze, sindikalist CGIL Franco Belci in predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat so bili zelo kritični do Berlusconijeve vlade, češ da močno zapostavlja državni "sistem znanja". Pod udarom je bil zlasti finančni minister Giulio Tremonti. Razpravo je vodil Francesco Russo, prvi dan openske prireditve je sklenil koncert Sitih hlapcev iz Maribora. Danes ob 19. uri bo v sklopu praznika govor o Krasu. Matteo Apuzzo se bo o razvoju tega območja pogovarjal z Mirkom Sardočem, Veitom Heinichenom, Walterjem Go-dino in Albertom Torbianellijem. Jutri ob isti uri bo tekla beseda o tržaškem pristanišču. Ob 20.uri bosta udeležence pozdravila senatorka Tamara Blažina in pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini. Udeleženci otvoritvene okrogle mize na prvem prazniku Demokratske stranke na Opčinah kroma 6 Sobota, 23. avgusta 2008 TRST vzhodni kras - Kljub negativnemu mnenju rajonskega sveta Opčine: namesto vile Ade 7 novih poslopij s 17 stanovanji Vilo nameravajo porušiti in posekati tudi številna drevesa Prijava zalog vina / Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija ob polnoči. Termin za predstavitev prijave zapade letos, 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na leto proiz-vodnje.Tudi letos se bodo prijave izpolnjevale direktno na spletni strani SIAN www.sian.it. Prijavo se lahko predstavi ali preko Pooblaščenih centrov za strokovno pomoč v kmetijstvu (CAA) ali direktno po pošti na AGEA (s priporočenim pismom). Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do 8. septembra. Radijska oddaja o Trubarju Tam, kjer v Ul. Ermada na Op-činah sedaj v čudovitem parku stoji zgodovinska vila Ada, bo v kratkem zraslo sedem novih poslopji s skupno 17 stanovanji. Tako napoveduje načrt, ki ga je izdelala nepremičninska družba Edil Opicina z legalnim sedežem v Vidmu. O načrtu je na zadnji seji razpravljal vzhodnokraški rajonski svet, ki je izdal o njem negativno mnenje, in to soglasno. Rajonski svetniki levosredinske večine in des-nosredinske opozicije so v en glas ocenili, da je porušenje vile iz začetka 20. stoletja, razdejanje parka z bogatim drevjem in gradnja novih poslopij nič drugega kot gradbena špekulacija, s katero bo iznakažen eden od najlepših zelenih predelov Opčin. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milko vič je že pred časom zelo ostro kritiziral novo gradbeno mrzlico na območju Op-čin, predvsem na Mandriji. Vsega je kriv regulacijski načrt iz leta 1997, ki omogoča gradnjo novih poslopij na območju parkov nekdanjih vil. Podobno je tudi s primerom vile Ada. Območje vile in parka meri skupno nekaj več kot 4.500 kvadratnih metrov. Ob obstoječem indeksu zazid-ljivosti 1:1 (en kubični meter za vsak kvadratni meter zemljišča) bo mogoče na zemljišču pozidati za 4.500 kubikov prostornine. Po načrtu, ki so ga izdelali arhitekti Eugenio Meli, Silvia Santomauro in Andrea Boschi, naj bi pokrita površina sedmih poslopij za skupno 17 družin znašala 1.124 kvadratnih metrov Vilo, v kateri je stanovala družina Modugno, bodo, seveda, porušili, prav tako tudi manjšo hišo, ki je služila za uslužbence družine. Gradnja novih poslopij bo »zahtevala« tudi posek številnih dreves v parku. V »analizi načrta«, ki ga je predstavilo podjetje Edil Opicina, je sicer zapisano, da bodo nekatera drevesa »nadomestili« z drugimi, ali pa bodo posadili neko »tipično rastlinje«. Predsednik Milkovič je opozoril na eno od težav, ki se bodo pojavile ob morebitni gradnji novih poslopij. Ta predel Opčin ni povezan s kanalizacijo. Pomeni, da bo greznica odtekala v notranjost. Poleg tega bi tako obsežen gradbeni poseg zahteval primerno urbanistično ureditev, na primer dostop mnogo večjega števila avtomobilov in drugih vozil kot doslej po Ul. Ermada, ki ni pretirano široka. Rajonski predsednik je omenil še en nezanemarljiv vidik: z novimi poslopji, prometom in vrvežem bi druge tamkajšnje hiše in nepremičnine izgubile precejšnjo vrednost. Rajonski svet se je ob novem gradbenem načrtu na Opčinah odločil, da ne bo zadevi sledil križem rok. Ocenil je, da bi moralo poseči spomeniško varstvo, saj predstavljajo vile na tem območju Opčin zgodovinsko posebnost. Te in druge pomisleke bo javno predstavil na današnji tiskovni konferenci na trgu Škavenca. M.K. Levo zgoraj: tloris sedanjega območja parka vile Ada z vilo v Ul. Ermada na Opčinah; desno zgoraj: tloris načrtovanega območja s sedmimi novimi poslopji; spodaj: vhod v vilo Ado na Opčinah Radijska oddaja na deželni mreži Rai »Radio a occhi aperti«, ki jo vodi Massimo Gobessi, bo v ponedeljek, 25. avgusta, posvečena 500-letnici rojstva očeta slovenskega jezika in avtorja prvih tiskanih slovenskih knjig Primoža Trubarja. Ob 11.03 se bo za mikrofonom prvi oglasil docent Miran Košuta, ki bo predstavil Trubarjev lik; za njim pa bodo profesorica Marta Ivaščič in nekateri dijaki klasične smeri liceja France Prešeren predstavili zgodovinsko razstavo Bonomove poti, ki so jo pred nekaj meseci sami uredili v sklopu natečaja za ovrednotenje kulturne dediščine sklada FAI - Fondo per l'ambiente italiano. Članici skupine 85 Stella Ra-sman in Patrizia Vascotto pa bosta poslušalce še popeljali na literarni sprehod po tržaških ulicah, po sledeh romana Fulvia Tomizze »Zlo prihaja s se- Overnight: od danes je potrebna vozovnica Veliko mladih se vsako soboto poslužuje brezplačnega nočnega avtobusa Overnight, ki jih v duhu varne zabave odpelje na noro zabavo v Sesljan. Zaradi izrednega navala pa so organizatorji odločili, da si morajo potniki predčasno zagotoviti vozovnico na infotočki na Trgu Oberdan. Vozovnica je brezplačna in zagotavlja tudi povratno vožnjo v Trst. Novost predstavlja tudi uvedba spletne strani www.over-night.trieste.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Žalna seja Stojanu Colji v slovo Od njega so se včeraj poslovili nekdanji kolegi, dolgoletni prijatelji in številni obiskovalci gledaliških predstav Dvorana se je napolnila kot za predstavo: igralci, osebje gledališča, nekdanji kolegi, režiserji, sorodniki in prijatelji, tudi publika, ki je bila navezana nanj in je tokrat imela pred seboj samo fotografijo na praznem odru, v sebi pa spomine na nešteto vlog. Dolgoletni član ansambla Slovenskega stalnega gledališča Stojan Colja je nekaj mesecev po upokojitvi nenadoma zapustil tudi življenjski oder in tragična vest je prizadela z močjo nepričakovanega udarca. Njegov glas s cd-ja »Biseri in biserčki«, na katerem so zbrani songi iz dolge kariere in je predstavljal darilo ustanove ob odhodu v pokoj, je uvedel žalno sejo v veliki dvorani SSG-ja, kjer mu je ravnatelj Tomaž Ban v prisrčen pozdrav ganjeno namenil pismo, s katerim je s spominom na njegov iskriv nasmeh na kratko prehodil 55 let odrskega nastopanja in 35 let profesionalne kariere v tržaškem gledališču, kjer so ga na poseben način zaznamovale vloge v otroških predstavah in nenazdanje pevske sposobnosti. Zadnjič je nastopil v predstavi »Samomorilec«, ki je bila uvrščena v letošnji program Borštnikovega srečanja, kjer jo bo ansambel SSG odigral oktobra, tokrat žal brez njega. Tudi dolgoletni ravnatelj in umetniški vodja gledališča Miroslav Košuta se je poslovil od igralca z govorom, v katerem je strnil misli o skupnih bojih in tudi sporih, ki niso skalili človeških odnosov, spomine o njegovih najbolj markantnih vlogah, o priljubljenosti med publiko. S spomini na številna sodelovanja je nastopil tudi igralec in režiser Adrijan Rustja, ki je z anekdotami in vtisi govoril o prisrčnem odnosu, o igralski in življenjski maski, 5 i Ul k T s katero se igralec in človek mora soočati s svojo usodo, po besedah Hamleta: »Srce poči, a jezik naj molči«. Odsotni umetniški vodja Marko Sosič, ki se ni utegnil pravočasno vrniti s potovanja, je zaupal igralcu Primožu Forteju svoje poetične misli o iskreni povezavi z igralcem. Igralka Lara Komar je stopila na oder, da bi s kolegom kot predstavnika mlajše generacije izrazila soža-lje družini v imenu vseh članov ansambla. V zad- nje slovo sta igralca zapela še pesem iz predstave »Svinjak«, ki je z globoko ekspresivnostjo zaznamovala skupno sodelovanje. Leta 1979 je Co-lja napisal »Vse, kar boste videli, je sicer samo igra, velikokrat pa se prav v igri odkrivajo velike resnice, resnice življenja. In gledališče je samo velika igra, gledališče je igra življenja. Tisti, ki v njem živimo, pa vas vse vabimo, da to igro nadaljujete.« Adijo, Tojo! (ROP) / TRST Sobota, 23. avgusta 2008 7 GALERIJA UGO CARA - Fotografska razstava Andreja Perka Neizbrisne sledi trpljenja »Pripovedi in spomini« o pretresljivih preteklih dogodkih - Razstavo sije mogoče ogledati še do torka V miljskem muzeju moderne umetnosti Ugo Cara je še do torka, 26. avgusta, na ogled fotografska razstava Andreja Perka. Racconti e memorie ali Pripovedi in spomini je naslov, s katerim je eden izmed najizrazitejših slovenskih sodobnih fotografov označil zbirko posnetkov o posledicah pretresljivih dogodkov, ki so za- znamovali njegovo in pa splošno slovensko preteklost. Obiskovalec se bo lahko na stenah zazrl v sledi življenja, občutkov, trpljenja in smrti: stara razpela, stoletne skale prekrite z mahom in pa drevesa, ki se utrujeno upogibajo proti tlom, mimo katerih je divjala vojna zver. V svoj objektiv je Perko ujel sledi spomina, ki jih je Andrej Perko razstavlja svoje »pripovedi in spomine« kroma za seboj pustil minljivi čas; taisti pa jih bo počasi tudi izbrisal in s seboj prinesel novo življenje. Razstavo, ki jo je uredil Adriano Perini za družbo Photo-Imago ob podpori miljskega odborništva za kulturo, si je mogoče ogledati od torka do nedelje od 18.30 do 20.30. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 23. avgusta 2008 FILIP Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.59 - Dolžina dneva 13.44 - Luna vzide ob 22.45 in zatone ob 14.05. Jutri, NEDELJA, 24. avgusta 2008 JERNEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,9 stopinje C, zračni tlak 1015,7 mb ustaljen, veter 13 km na uro zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,7 stopinje C. Q Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. ARISTON - 21.00 »Caos calmo«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Piacere Dave«; 16.10, 17.15, 18.10, 19.05, 20.15, 21.15, 22.00 »Le cronac- B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. he di Narnia: Il principe Caspian«; 16.10 »Lui, lei e Babydog«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Io vi trovero'«; 18.15, 21.15 »Il cavaliere oscuro«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il batterista nudo«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.30 »12«; 18.30, 20.15 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Identikit di un delitto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io vi trovero'«. KOPER - KOLOSEJ - 14.20, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Kako ugrabiti nevesto«; 21.50 »Ponajerevalci«; 15.50, 17.50, 19.50 »Kung fu Panda«; 14.30, 16.50, 19.10, 21.30, 23.50 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.30, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 2: 16.15, 17.45, 20.45, 22.20 »Piacere Dave«; 19.15 »Lui, lei e Babydog«; Dvorana 3: 16.15, 18.35, 21.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 4: 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.20 »Denti«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Piacere Dave«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.15 »Denti«; Dvorana 4: 17.50, 20.10 »The Love Guru«; 22.15 »Ombre dal passato«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Lui, lei e Babydog«; 17.20 »Il Cavaliere oscuro«. [12 Lekarne Danes, 23. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Zedinjenja Italije 4). Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Zedinjenja Italije 4 - 040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika Jezikajte (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico Mišk@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor Mizica pogrni se! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Dodatna pojasnila in prijave do 23. avgusta na tel. št. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. IZLET V GORNJO RADGONO Kmečka zveza obvešča člane, da je na razpolago nekaj mest za izlet z avtobusom, ki ga prireja Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa v torek, 26. avgusta, na 48. Kmetijski sejem v Gornjo Radgono. Cena izleta, v kateri so vključeni prevoz, vstopnina in večerja, je 35,00 evrov. Odhod avtobusa ob 5.15 izpred kleti Vinakras (Sežana). Kdor se želi vpisati, naj kliče na sledeči številki: 0038657312850 ali 003865 - 7312851. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih de- javnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 11.30 na ravnateljstvu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča učencem, ki so se prijavili na tečaj »Slovenščina v mezincu«, da se bo slednji začel v torek, 2. septembra, v prostorih svetoivan-skega sedeža s sledečim urnikom: učenci 1.r. katinarskega in svetoivan-skega sedeža od 8.30 do 10.30; učenci 2. in 3. r. katinarskega in svetoi-vanskega sedeža od 10.45 do 12.45. Učenci naj prinesejo s seboj zvezek, pero, svinčnik, radirko in barvice. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo do 6. septembra šola zaprta vse sobote. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. S Izleti SPDT organizira v nedeljo, 24. avgusta, avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Da-nev na Opčinah. Prijave sprejemata: Li-vio tel.: 040-220155 in Vojka tel. 0402176855 ali 333-5994450. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da je na razpolago še nekaj mest za avtobusni izlet, ki ga prireja Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa v torek, 26. avgusta, na 48. Kmetijski sejem v Gornjo Radgono. Cena izleta, v kateri so vključeni prevoz, vstopnina in večerja, je 35,00 evrov. Odhod avtobusa ob 5.15 izpred kleti Vinakras v Sežani. Vpisovanja in informacije na tel. št. 003865-7312850 ali 003865-7312851. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septembra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040-220693 ali na št. 3479322123. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. H Prireditve STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - EVROPSKE LEVICE - KROŽEK PESCATORI vabi danes, 23. in v nedeljo, 24. avgusta, v Ljudski dom v Naselje Sv. Sergija na Praznik komunističnega tiska. Danes ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri poseg pokrajinskega tajnika Igorja Kocjančiča, sledi ples z duom Melody. V nedeljo ob 17.uri odptrje kioskov, zvečer pa ples s duom Melody. SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 30. in 31. avgusta, ter 6. in 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mer- vic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST 80 vabi v ponedeljek, 1. septembra, ob 19. uri v galerijo Narodnega doma na otvoritev fotografske razstave - v sklopu festivala Triestefotografia -Prehajanja. Razstavljajo Tomaž Gre-gorič, Branko Cvetkovič in Bojan Sa-laj. SKD VIGRED pripravlja razne prireditve v mesecih september in oktober, kar pomeni pestro dogajanje na zamejskem Krasu. V ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30, v Štalci v Šem-polaju, gostovanje prosvetnega društva Štandrež s prizoroma »Gremo v teater« in »Stari greh«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v torek, 2. septembra, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na glasbeno-pripovedni večer z Vladom Kreslinom »VENCI - povest o Beltinški bandi«. Prispevki V spomin na gospo Alberto Kralj vd. Merkuža daruje družina Rudež 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Rosino Tence vd. Semec darujejo Ida, Lučka in Majda 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na starše daruje Norina Bo-gatec 20,00 evrov za Sklad Ota-Luc-hetta-D'Angelo-Hrovatin. Ob 25. obletnici smrti očeta Franca Ca-harije darujejo Tamara, Gabrijela in Pierina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden - Nabrežina. Danes, 23. avgusta, bi moj tata Angel Župančič praznoval 100. rojstni dan. S hvaležnostjo se ga spominja hčerka Eda in daruje 20,00 evrov za popravilo cerkve na Padričah. V spomin na drago teto Zofko Zahar Gombač darujejo nečakinje in nečaki 25,00 evrov za društvo Adria - Lo-njer, 25,00 evrov za Prosvetno društvo Slovenec - Boršt, 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za košarkarski odsek - Bor. V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič darujeta družini Palcich in De-vetak (Padriče) 50,00 evrov za Onkološki center v Avianu. Ob 10. obletnici smrti Zore Bandi daruje sin Livjo z družino 50,00 evrov za raziskovalni center Azzurra. V spomin na Anito Kralj Blokar daruje družina 50,00 evrov za raziskovalni center Azzurra. Stojanu zadnji pozdrav teta Ivanka ter sestrične Lili, Vanda, Neva, Alenka in Danica z družinami Ob izgubi Stojana izrekamo iskreno sožalje ženi Odili in vsem domačim prijateljice in kolegice socio-psiho-pedagoške službe Sožalju se pridružuje družina Cavarra Draga Nastja, ob boleči izgubi očeta smo ti ob strani Igor, Katja, Livio, Karin, Marko in Elisa Ob boleči izgubi igralca in dolgoletnega dragocenega sodelavca Stojana Colje izreka družini iskreno sožalje Slovenska programska struktura Deželnega sedeža RAI za FJK 8 Sobota, 23. avgusta 2008 TRST PRAZNIK DEMOKRATOV Dil 22., 23. IN 24. AVGUSTA Fr . It Cp-n il H i a 0 0 0 0 1 1 1 1 ivioluavija Togo Venezuela 0 0 0 0 1 1 1 1 ■Il Ameriški igralec Lee je bil v petem nizu polfinalnega dvoboja z Rusijo odločilen. ZDA so na letošnjem olimpijskem turnirju še edina nepremagana ekipa ansa Italijanski četverec je bil v kajaku na mirnih vodah na 500 metrov na koncu 8. Stefania Cicali, Alessandra Gagliotto, Fabiana Sgroi in Alice Fagioli so za prvouvrščenimi Nemkami zaostale za približno štiri sekunde in pol ansa Številka ena ženskega svetovnega namiznega tenisa, Kitajka Zhang Yining, je v finalu posameznic s 4:1 v nizih premagala rojakinjo Wang Nan in tako osvojila svoje četrto olimpijsko zlato odbojka - »Azzurri« za bron proti Rusiji Tudi pri moških Brazilija - ZDA Rusi so nadoknadili vodstvo ZDA v nizih 20, v 5. setu pa so prevladali Američani - Italijanska vrsta osvojila le prvi niz - Poškodba Mastrangela, Corsano ni igral Prav tako kot v ženskem finalu bo tudi moški dvoboj za naj-žlahtnejšo kolajno ameriško-brazilsko obarvan. V prvem včerajšnjem polfinalu so bile ZDA boljše od Rusije, Brazilija pa je pričakovano premagala Italijo. Srečanje med ZDA in Rusijo se je končalo šele po razburljivi končnici. Američani so že vodili v nizih z 2:0, nato pa so evropski prvaki Rusi izenačili na 2:2. V petem odločilnem nizu so prevledali hladnokrvni Američani, ki so si tako zagotovili tretji olimpijski finale po Los Angelesu (1984) in Seulu (1988). Obakrat so bili zlati. Kljub izenačenosti tekme je bila ameriška zmaga zaslužena, saj je bila njihova igra bolj homogena, blesteli pa so tudi v servisu, zlasti Clayton Stanley, ki je dosegel kar sedem od skupaj osmih asov svojega moštva. V ruski vrsti je nasprotniku daleč največ težav v napadu povzročal mladi Maksim Mihajlov z 31 točkami. V drugi polfinalni tekmi so »azzurri« uspeli zaustaviti olimpijske in svetovne prvake Brazilce samo v prvem nizu, nato pa so Giba (najboljši realizator s s 17 točkami) in ostali prevzeli vajeti igre v svoje roke. V drugem nizu so vseskozi ritem diktirali Brazilci, v tretjem pa se je pri vodstvu 18:16 za Brazilce poškodoval bloker Mastrangelo. To je bil dodatni udarec za italijansko vrsto, ki je spet igrala brez standardnega libera Corsana. Tudi v četrtem nizu »azzurri« niso uspeli zaigrati brez odvečnih napak. V končnici so se približali na 19:20, a je bilo to tudi vse kar je zmogla okrnjena Anastasijeva vrsta, ki je tako klonila s 3:1. Selektor »az-zurrov«, ki se je ob začetku odločil za Gavotta in Cisollo (najboljši »azzurro« s 15 točkami), je ob koncu srečanja na igrišče poslal Feia in Zlatanova. Kljub temu pa se stanje na igrišču ni spremenilo. Kot v Sydneyu leta 2000 bodo »azzurri« naskakovali bron. Ruse so letos v štirih odigranih srečanjih svetovnega pokala premagali le enkrat. Jutri: TEKMA ZA 3. MESTO: Rusija - Italija (4.00); ZDA -Brazilija (6.00). Jutri ob 4. zjutraj se bodo »azzurri« pomerili za tretje mesto z Rusijo. Naskakovali bodo tretjo bronasto kolajno na OI: bronasti so bili že v Los Angelesu in Sydneyju. V finalu pa bosta ZDA in Brazilija lovili tretje olimpijsko odličje. ZDA so bile najboljše v Los Angelesu in Seulu, Brazilci pa so zlato osvoljili v Barceloni in Atenah ansa nogomet Ronaldinho kot v dobrih, starih časih Brazilija je pozabila na ilustracije ob neuvrstitvi v veliki olimpijski finale in v malem finalu zanesljivo in pričakovano odpravila Belgijo s 3:0. Za brazilsko tolažilno nagrado sta najbolj zaslužna nogometaš Werderja Diego in napadalec Manchester Cityja Jo. Belgijci in Brazilci so se drugič srečali na tem olimpijskem turnirju, v prvo so »karioke« s težavo in le z 1:0 ugnale evropske vrstnike. A tokrat so izbranci Carlosa Dunge takoj zaplesali v ritmih sambe in kmalu odločili zmagovalca. Eden ključnih mož pri razigravanju ekipe je bil Ronaldinho, ki je spet spominjal na dobrega starega čarovnika iz Barcelone. Novopečeni igralec Milana je namreč pripravil številne priložnosti svojim soigralcem, tudi sam pa je kmalu po prvem sodnikovem žvižgu za las zgrešil cilj. Belgijci so brez zadetka v lastni mreži zdržali le prvo četrtino tekme. Brazilci so tako doslej osvojili četrto odličje. Po srebrih iz let 1984 in 1988 so tokrat v vitrino postavili še bron, ki ga imajo tudi iz Atlante 1996. A zlata še nimajo. Belgijci pa so ga osvojili davnega leta 1920. »naše mnenje« - Trenerji A. Pertot, D. Poletto in E. Bosich Brazilci so bili objektivno boljši Edi Bosich V prvem nizu so »azzurri« slavili zmago, ker so odigrali zelo dobro, Brazilci pa so brez običajnega doprinosa Gibe in z večjim številom napak igrali pod svojimi sposobnostmi. Le v tej ugotovitvi so se strinjali vsi trije sogovorniki, trenerji in bivši igralci Andrej Pertot, Edi Bosich in Diego Po-letto. »Brazilci so objektivno boljši,« je prepričan Edi Bosich, »odlikuje jih predvsem pravi moštveni duh, ki ga druge ekipe nimajo. To je skupina, ki že več let igra skupaj. Igralci se do potankosti poznajo, razumejo se že na pogled. Trener jih odlično pozna. Včasih med minuto odmora govorijo namesto trenerja kar igralci.« Konec polfinalne tekme so Giba (po mnenju trenerja Sloge najboljši na igrišču) in ostali igrali brezhibno: »Vsako točko so odigrali tako, kot da bi bila zadnja. Igrajo za svojo državo, česar pri Italiji ne opažam,« je dodal Bosich. Da je zmaga romala v prave roke, je bil mnenja tudi Diego Poletto: »Tudi če bi »azzurri« igrali 100 %, Brazilcev ne bi uspeli premagati. Če pogledamo vsakega igralca posebej, so vsi Brazilci boljši od »az-zurrov«. Slaba plat Brazilcev pa je ta, da nimajo kontinuitete v igri in tudi grešijo. Italija bi lahko v četrtem nizu to izkoristila, a se je pokopala z lastnimi napakami.« Diego Poletto Andrej Pertot Italiji je nekaj možnosti dal Andrej Pertot: »Škoda. Mislim, da bi »azzurri« lahko zmagali, če bi bile nekatere izbire drugačne. Ne razumem, zakaj je zamenjal Gavotta, ki je igral dobro, v polju pa je gotovo boljši od Feia. Tekmo bi morali Italijani zmagati z boljšo obrambo. Vplivala pa je tudi poškodba Mastrangela, ki je eden najboljših blokerjev na svetu.« Da je morala biti prav obramba skrito orožje Anastasijevih varovancev, je potrdil tudi Diego Poletto: »Mislim, da bolj kot poškodba centra Mastrangela je na razplet tekme vplivalo pomanjkanje pravega libera. Brazilijo je na bloku težje zaustavljati, zato je obramba bolj pomembna.« Bosich je še dodal, da je poškodba Corsana negativno vplivala nasploh na igro Italije: »Ne vem, ali se je izbira Ana-stasija, da kljub poškodbi povabi na OI Corsana, izplačala. Mogoče bi bilo bolje, da bi vzel Lorisa ali drugega nepoškodovanega libera.« Izbiro Corsana je kritično ocenil tudi Pertot: »Corsano je v bistvu odigral dve tekmi in pol na sedem. Sicer pa se strinjam, da so bile izkušnje na strani Corsana.« Sedaj čaka Italijo tekma za bron proti Rusiji. Bo Anastasiju kljub številnim poškodbam uspel veliki met? Po mnenju Bosicha je Rusija glavna favoritka, Po-letto pa meni, da bi lahko Italija presenetila s srčno igro, Pertot pa se ni hotel prenagliti v napovedih. Finalni obračun pa je tudi prava uganka, čeprav so vsi trije napovedali, da bo zmago najbrž osvojila Brazilija. Poletto verjame, da Giba in ostali ne bodo podcenjevali Američanov. Pertot daje več možnosti Brazilcem, čeprav so Američani (»v življenjski formi«) že v svetovni ligi dokazali, da so lahko boljši od Južnoameričanov: »Tudi dejstvo, da igralci nastopajo v različnih prvenstvih, veliko vpliva na njihovo igro, ki ni več brezhibna. Dokler so vsi igrali v Italiji, so bili res nedosegljivi,« je še zaključil Pertot. Bosich pa je svoje napovedi utemeljil bolj čustveno: »Za brazilsko reprezentanco se zaključuje ciklus. Vsi igralci bodo dali vse od sebe, da bodo kariero zaključili na vrhu.« Razplet je seveda vprašljiv. Mogoče pa bodo ZDA, pravcato presenečenje olimpijskega turnirja, že spet presenetile ... MIMOGREDE Družinska maščevanja Par Sarmiento/Calabrese - družina Lopez 1:1. Italijan Mauro Sarmiento (5. na lanskem svetovnem prvenstvu v Pekingu in tretji na letošnjem evropskem prvenstvu v Rimu) včeraj ni samo osvojil srebrne kolajne v taekwon-doju, temveč je tudi maščeval svojo zaročenko Veronico Calabrese, ki jo je v odločilnem dvoboju za bronasto odlič-je premagala Diana Lopez. Sarmiento, ki je v prvem krogu premagal NGues-sana Sebastiena Konana iz Slonokoščene obale 4:1, se je namreč v četrtfina-lu pomeril z Američanom Lopezom, bratom omenjene Diane. Steven Lopez, ki je veljal za enega izmedfavoritov za zlato kolajno, je bil prepričan, da bo olimpijski prvak, saj je v četrtek njegov brat osvojil srebrno kolajno, sestra pa bronasto, Sarmiento pa ga je presenetil in ga z 2:1 izločil iz boja za prvo mesto (na koncu je bil Američan tretji). boks - Jutri v finalu Russu in Cammarelleju se obeta olimpijska zmaga V polfinalu sta bila oba prepričljiva - Picardi osvojil bron Italijanska boksarska odprava je na olimpijskih igrah ena izmed najbolj uspešnih, saj se bo na koncu letošnjih OI veselila treh kolajn. Bronasto kolajno je osvojil Vincenzo Picardi v mušji kategoriji, kateremu je uvrstitev v finale spodletela po gladkem porazu proti Tajcu Jonghjohorju. Svetovna prvaka Roberto Cammarelle v supertežki kategoriji in Clemente Russo v težki kategoriji pa sta včeraj brez večjih težav premagala svoja nasprotnika, tako da lahko še vedno postaneta olimpijska prvaka. Russo, ki je že pred začetkom iger napovedoval zlato, češ da je najboljši, je v polfinalu premagal Američana Wilderja, v finalu pa se bo pomeril z Rusom Čahkijevom. Roberto Cammarelle pa je na polovici drugega kroga polfinalnega dvoboja svojega nasprotnika močno boks-nil (vodil je tudi 9:0), tako da je sodnik dvoboj celo prekinil. Za olimpijsko zlato se bo izkušeni italijanski boksar potegoval z domačinom Zhangom. Avstralec Steve Hooker je v skoku s palico zmagal z izidom 5,95 metra, kar je nov olimpijski rekord in rezultat vreden slovitega Sergeja Bubke ansa Američan Bryan Clay, zmagovalec deseteroboja, izidi: 100 m: 10,44; daljina: 7,78 m; krogla: 16,27 m; višina: 1,99 m; 400 m: 48.92; 110 ovire: 13,93; disk: 53,79 m; palica: 5,00 m; kopje: 70,97; 1.500 m: 5:06,59. ansa Brazilka Maurren Higa Maggi, ki je zmagala v skoku v daljino,v Atenah zaradi diskvalifikacije zaradi dopinga ni nastopila, do leta 2006 pa se je posvečala izključno hčerki ansa atletika - Italijanski hitrohodec na 50 km »nasledil« Abdona Pamicha Schwazer in Jamajčani kot blisk Bolt in Powell šatefi 4 x 100 m pritekli nov svetovni rekord - Skoki tudi tokrat na visoki ravni - Edini Slovenec Damjan Sitar 23. v mnogoboju V PTIČJEM GNEZDU Ventilatorji sprožajo solze BRUNO KRIZMAN Uspehe Jamajke v Pekingu spremljajo z veliko simpatijo. Rekordi so manj pomembni. Važnejše je, da so Bolt in dekleta dotolkli yankeeje, ki pretežno narekujejo pogoje za nastope na velikih mitingih in so tudi v zgodovini OI daleč najbolj uspešni. Velika blamaža za ZDA sta bila kvalifikacijska teka 4 x 100 m, škodoželjnost drugih pa se je hitro maščevala in posledice so nosile predvsem Ja-majčanke, ki bi morale finale zmagati z eno nogo. »Protiraketni ščit« je posredoval in palico Jamajčankam zbil iz rok. Sramoten je bil odnos deklet do finala na 5000 metrov. Vse je navajalo k obračunu med Etijopijkama Tirunesh Dibaba in Meseret Defar in očitno je bilo, da vse samo čakajo, kdaj se bo boj začel. Baje so odnosi med obema tekačicama, ki krojita svetovni vrh, izredno slabi. Trenirala naj bi z istim trenerjem, vendar naj bi med seboj niti ne govorila. Pretirano taktiziranje je v fi-nišu zaključila vsekakor boljša Dibaba. Nagrajevanje je ponudilo nekakšno spravo. Nekoliko preko protokola, kjer bi zadostoval le stisk roke, je tretja na najvišjem mestu prvouvrščeno celo objela. Tudi del častnega kroga sta te- kačici odtekli pod eno samo zastavo. Oder za nagrajevanja je mesto, ki najbolj privlačuje zanimanje gledalcev, ki so v veliki večini kitajski. Lahko si mislimo, da povprečen domačin ni zelo dobro obveščen o tečajih na atletski borzi. Vstopnice sije kupil še največ zato, da bi sinovom in vnukom lahko rekel, da je bil tam. Svetovni rekordi in prva mesta so pri nagrajevanjih eno, nekaj povsem drugega pa je ganjenost, ki jo prejemniki zlatih odličij prikazujejo medtem, ko so za minuto prepuščeni samim sebi, poslušanju državne himne in dvigovanju zastave. Podrobnosti gledalcem prikazuje samo velik ekran. Če se pojavijo solze je aplavz najbolj prisrčen. Jelena Isinbajeva je na primer jokala kot otroci, katerim je sladoled padel na tla. Brazilka Maggi je z veliko težavo prenesla dvigovanje zastave z napisom »ordem e progreso«, azzurro Alex Schwatzer je celo poskušal peti »kvesta kancone«. Vsi so poželi buren aplavz množice, ki je v njihovih izrazih videla neke vrste atletske žajfnice. Novost, ki so si jo Kitajci izmislili, so ventilatorji v notranjosti drogov. Ko zastave prilezejo do predvidene višine jih prepih raztegne in razneži. »naša ocena« - Hitrohodec Fabio Ruzzier pozna južnotirolskega prvaka Schwazerja »Odpravil dva stereotipa« Če ne bi bilo take vlage, bi lahko Schwazer izboljšal svetovni rekord - Ali je Bolt čist? »Ne vem, videli bomo čez nekaj let« Južnotirolski atlet Alex Schwazer, je izpolnil pričakovanja Italije in osvojil zlato kolajno v hitri hoji. Štiriindvajsetletni hitrohodec je pometel z vso konkurenco in za več kot minuto izboljšal dvajset let star olimpijski rekord Vjačeslava Ivanenka, ki je v Seulu zastopal Sovjetsko zvezo. Da je bil Schwazer v odlični formi, dokazuje tudi dejstvo, da je v Ptičje gnezdo prišel sam, saj je drugouvrščeni Jaren Tallent na koncu za njim zaostal kar 2:18, tretjeuvrščeni svetovni rekorder Rus Nižegorodov pa kar 3:05. Tako kot pri ženskah na 20 km je tudi včeraj večina najvišje uvrščenih dosegla kak rekord ali najboljši rezultat sezone. To je včeraj veljalo za osem atletov izmed najboljših 11. Za presenečenje je poskrbel Avstralec Tallent, ki na tej razdalji še nikoli ni bil posebno uspešen in je v Pekingu izboljšal tudi svoj osebni rekord, ob tem pa je bila to že njegova druga medalja na letošnjih OI, saj je bil na 20 km bronast. Trža-čan Diego Cafagna je bil diskvalificiran in zato prav gotovo ni zadovoljen s svojo olimpijsko izkušnjo, slabše kot je pričakoval, pa se je odrezal tudi Marco De Luca. Schwazer, ki je prvi Italijan z olimpijskim zlatom v hitri hoji na 50 km po Ab-donu Pamichu, ki je slavil pred 44 leti, je zmago posvetil svojemu dedku, ki je julija umrl. Denarno nagrado in kolajno bo zaupal svoji mami, sam si bo kupil le nov mobilni telefon, saj je starega pozabil na letalu in mu ga niso vrnili. Sicer je bilo dogajanje na stadionu spet v znamenju Jamajke. Moška štafeta je v finalu teka na 4 x 100 metrov s časom 37,10 sekunde osvojila zlato olimpijsko odličje, s tem časom pa je postavila tudi novi svetovni rekord. Dosedanji rekord, 37,40 sekunde, so leta 1992 na igrah v Barceloni postavile ZDA. Obenem je bilo to že tretja zlata kolajna za Usaina Bolta, do nje pa se je dokopal tudi Asafa Powell. Kar je uspelo moškim pa je Jamajki spodletelo med dekleti, ki so v finalu hitre štafete ostale brez uvrstitve. Zmagale so Rusinje s časom 42,31 sekunde. Srebro je s časom 42,54 sekunde osvojila Belgija, bron pa s časom 43,04 sekunde Nigerija. Etiopske dolgoprogašice so znova dokazale svojo premoč. Olimpijska zmagovalka na 10.000 metrov Tirunesh Dibaba si je v teku na 5000 metrov pritekla drugo zlato, druga je bila njena rojakinja El-van Abeylegesse, ki nastopa za Turčijo, bron pa je osvojila branilka olimpijskega naslova iz Aten Meseret Defar. Skoki so bili spet na zelo visoki ravni. V finalu ženske skoka v daljino je za zlato odličje brazilske atletinje Maurren Higa Maggi »zadostoval« že njen prvi skok 7,04 metra, ruska favoritinja Tatjana Lebedeva pa se je morala zaradi centimetra slabšega skoka zadovoljiti s srebrno kolajno. Ni-gerijka Blessing Okagbare (6,91 metra) se je okitila z bronastim olimpijskim odličjem. Zlasti slednja je bila presrečna, celo šokirana. »To je največji čudež,« je Nigerijka opisala svoje občutke. Presenečenje je še toliko večje, saj je v skoku v daljino lahko nastopila šele, potem ko so zaradi dopinga diskvalificirali Ukrajinko Ljudmilo Blon-sko. Avstralec Steve Hooker si je zmago v skoku s palico zagotovil že na višini 5,90 metra, ki jo je preskočil v tretjem posku- Slovenski deseterobojec Damjan Sitar je zobotehnik in se z atletiko ukvarja ob svojem prostem času! sta _ su. Zatem pa je bil uspešen še na višini 5,96 metra, s čimer je presegel olimpijski rekord, 5,95 metra, ki ga je pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Atenah postavil Američan Tim Mack.Svetovni rekord, 6,14 metra, pa ima še vedno Ukrajinec Sergej Bubka. Slovenski atlet Damjan Sitar v dese-teroboju zasedel končno 23. mesto (7336 točk). Zlato kolajno je v kitajski prestolnici pričakovano osvojil »srebrn« iz Aten 2004, Američan Bryan Clay (8791), srebrno Belorus Andrej Kraučanka (8551), bronasto pa Kubanec Leonel Suarez (8527). Sitar je v zadnjih petih preizkušnjah 110 m ovire tekel 15,03 (846 točk), disk je vrgel 39,25 metra, s palico je preskočil štiri metre, kopje je vrgel 47,23 metra, 1500 pa pretekel v 4:37,37, svojo uvrstitev pokvaril za tri mesta. »Deževni prvi dan, v katerem sem dal »Že vem, zakaj ste me poklicali. Brez skrbi, da sem si ogledal tekmovanje hitre hoje na 50 km. Škoda, da nisem stavil, da bo zmagal Južni Tirolec Schwazer. Bil sem gotovo, da bo on olimpijski prvak,« je uvodoma dejal lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier. »Alex (Schwazer op. ur.) je v res izjemni formi. Lahko bi izboljšal tudi svetovni rekord. Ovirala pa ga je visoka stopnja vlage (kar 97 odstotkov),« je ocenil Fabio, ki je proti Schwazerju tudi že tekmoval. »Je res izjemen športnik. Ko je bil mlajši, se je Alex poleg hitre hoje ukvarjal še s kolesarstvom in tudi s sankanjem. V obeh disciplinah so ga že vabili v mladinsko reprezentanco. Izbral pa je hitro hojo.« Ali tokrat res ni imel pravih konkurentov? Ne. Rus Nižegorodov, ki so ga mnogi imeli za favorita, tokrat ni imel "šanse,' saj mu tovrstne vremenske razmere (vlaga in vročina) niso pisane na kožo. Pri- vse od sebe, mi je pobral veliko energije. Dobrih osem ur, kolikor je poteklo od zadnjega četrtkovega nastopa in prvim petkovim, je bilo premalo, da bi se povem osvežil. Zato sem imel iz discipline v disciplino več dela, vendar sem kljub temu s končnim izidom zadovoljen, čeprav nisem izpolnil drugega cilja in izboljšal svojega državnega rekorda (7717 točk). V takih razmerah, zlasti prvi dan, ko mi je vreme prekrižalo načrte, več ni bilo mogoče storiti. Zato vesel in zadovoljen zapuščam Ptičje gnezdo v Pekingu,« je po svojem prvem velikem članskem tekmovanju, na EP za mlajše člane je bil leta 2003 12., povedal Sitar (197 centimetrov visoki in 88 kilogramov težki mnogobojec), ki je po poklicu zobo-tehnik in se z atletiko ukvarja v svojem prostem času, sicer pa je redno zaposlen v mariborskem zdravstvenem domu. jetno me je presenetil Avstralec Tallent. Škoda za Tržačana Die-ga Cafagno, ki so ga diskvalificirali že pri dvajsetem kilometru. Najbrž je imel težave, saj ni tekel pot ponavadi. Začel je z običajnim počasnim ritmom, nato pa mu ni uspelo pospešiti. Zanj je bila ta bržkone zadnja olimpijska priložnost. Star je namreč 32 let. Schwazer je kot šprinter Bolt zelo visok. Ni to mogoče nekoliko neobičajno za to disciplino? Prav gotovo. Kot Bolt ima zelo močne mišice in to se vidi pri odrivu. Visoki atleti so ponavadi v tekaških disciplinah nekoliko oškodovani. Za Schwazerja in Bolta pa to ne velja. Nasprotno. Maksimalno izkoristita svojo moč in s tem tudi daljši korak. Dotlej so v glavnem zmagovali manjši atleti. Schwazer pa je odpravil ta stereotip. Za to disciplino je najbrž tudi nekoliko neobičajno, da zmaga 23-letnik... Hitrohodci ponavadi dosežejo višek kariere tam nekje pri in po tridesetem letu. Južni Tirolec ima pred sabo še dolgo pot. Še trikrat lahko postane olimpijski prvak. Alex je s svojo starostjo obračunal tudi s tem stereotipom. Hitrohodci so rešili čast italijanske atletike... Velja. Mogoče nas bo presenetila še skakalka v višino Antonietta Di Martino, ki se lahko bori za eno od medalj. Italijanska šola hitre hoje je ena boljših na svetu. Se strinjam. Celo Rusi, ki so odlični hitrohodci, večkrat sodelujejo z italijansko zvezo in predvsem z italijanskimi trenerji. Koliko lahko zasluži vrhunski hitrohodec? Zelo malo (smeh). Schwazer je za zmago na letošnjem državnem prvenstvu v Rosignanu prejel 500 evrov. Hitra hoja za pokrovitelje ni zanimiv šport. Je premalo spektakularen. Kdo te je razočaral pri atletiki? Pozitivno so me presenetili vsi Jamajčani. Razočaral pa me je Osovnikar, ki se lahko uvrstil vsaj v polfinale. Od Italijanov pa si slabo oceno zasluži metalka kopja Zahra Bani. Ali je Bolt čist? Nemški šprinter Unger ga je obtožil, da se dopingira. Ne bi stavil rok na ogenj. Doping je vsaj deset let pred protidopinškimi kontrolami. Bral sem, da so zmagovalcem vzeli vzorce krvi in jih bodo analizirali čez nekaj let. Takrat bomo videli, ali je Bolt čist ali ni. Jan Grgič Italijanska reprezentanca ritmične gimnastike se je uvrstila v finale skupinskih vaj. V kvalifikacijah so »azzurre« dosegle četrto mesto in zaostale za reprezentancami Belorusije, Rusije in Kitajske. Italijanke ne skrivajo želje, da bi se v nedeljskem finalu potegovale za eno od kolajn ansa Argentinec Emanuel David Ginobili je bil po, sicer pričakovanem, porazu z ZDA, zelo žalosten, saj se s svojo ekipo ne bo mogel potegovati za drugi zaporedni olimpijski naslov v košarki. Na tekmi z Litvo bo skušal zdaj osvojiti bronasto kolajno ansa košarka - V jutrišnjem finalu ZDA proti Španiji Ponovitev Los Angelesa ZDA gladko odpravile branilce naslova Argentince, Španci tesno z Litvo - ZDA po zlato tudi v ženskem turnirju Moški košarkarski finale bodo odigrali jutri ob 8.30 po našem času. V njem se bosta pomerili reprezentanci Španije in Združenih držav Amerike. Šlo bo torej za dvoboj med dejanskimi in nesojenimi dobitniki zadnjega svetovnega prvenstva. Španci so v polfinalu premagali Litvo z 91:86, čeprav so večji del srečanja zaostajali. Odločilni preobrat se je zgodil v zadnjih desetih minutah, ko so svetovni prvaki kljub odsotnosti poškodovanega Josea Manuela Caldero-na z dobro obrambo spravili Litovce na kolena. Najboljši strelci obeh ekip so vsi dosegli 19 točk; Gasol za Špance, Ja-saitis in Jasikevičius za poražence. Drugi polfinale pa je bil mnogo manj razburljiv. Dream team se je že po nekaj minutah izkazal za nepremagljivega. Branilci naslova Argentinci so mu na koncu podlegli s 101:81, lahko si pa štejejo v čast, da so s consko obrambo sredi druge četrtine nasprotniku povzročili nemalo težav. Južnoameričani so poleg tega igrali brez svojega glavnega aduta Manuela Ginobila, ki je bil s košem v zadnjih sekundah glavni junak zmagovitega četrfinalnega srečanja z Grčijo. V vrstah zmagovalcev je včeraj največ košev dosegel Anthony (21), drugi najboljši strelec pa je bil James s 15 točkami. V ameriški obroč pa je najuspešnejše ciljal Scola, ki je zbral 21 točk, pa tudi 11 skokov, medtem ko je Delfino dosegel 17 košev. Španija in ZDA so se v olimpijskem finalu pomerile tudi v Los Ange-lesu leta 1984. Takrat so zmagali Američani, Španci pa so s srebrom dosegli svojo najvišjo uvrstitev na OI. Gasolu in ostalim je tako uspelo doseči medaljo, po dolgih letih suše. Španci, ki so svetovni prvaki in evropski podprvaki, so zadnja leta na vseh pomembnejših turnirjih odigrali vidno vlogo, le na olimpijskih igrah so ga polomili. Pred jutrišnjim velikim finalom se bosta v tekmi za tretje mesto pomerila včerajšnja poraženca. Srečanje se bo začelo ob 6. uri po našem času. Litva ima morda nekaj več možnosti, saj so Argentinci rahlo okrnjeni in malenkostno bolj utrujeni. So pa Južnoameri-čani doslej pokazali izjemno kakovostno košarko, zaradi česar je vsaka napoved tvegana. Že danes pa se bo sklenil ženski turnir. Tudi tu so si finale priigrale ZDA, njihov tekmec pa bo Avstralija. V tekmi za tretje mesto pa se bosta pomerili Kitajska in Rusija. Srečanje za bron se začne ob 13.30 po našem času, finale pa ob 16. Španski as Paul Gasol med polfinalnim nastopom proti Litvi. V 29 minutah igre je bil z 19 točkami (7:12 v metih za dve točki) najboljši strelec svoje ekipe ansa intervju - Mario Gerjevič o letošnjih in naslednjih OI Prvak bo Španija! Čez štiri leta bodo v Londonu tudi Slovenci - Memi Bečirovič idealen selektor Slovenije Mario Gerjevič meni, da bi bile lahko letošnje olimpijske igre zadnje brez slovenske košarkarske reprezentance. Sežanski košarkarski strokovnjak je namreč prepričan, da so zdajšnji nosilci igre še razmeroma mladi, v najboljša leta pa bodo prišli ravno ob olimpiadi v Londonu. »Letos so v polfinale prišle ekipe, ki so pokazale dobro kombinacijo mlajših in starejših igralcev,« nam je dejal in pri tem dodal, da bi čez štiri leta tudi Slovenija lahko uspešno združila dve generaciji igralcev. Ali ima Gerje-vič prav, bo pokazal čas, že jutri pa bomo zvedeli, ali se bo uresničila senzacija, ki jo napoveduje za jutri. Španija ali ZDA? Španija. Drzna napoved ... Takole bom rekel. Španci bodo zmagali, a le če bo sojenje v skladu s pravili Fibe. In če seveda ne bodo v svojih vrstah imeli preveč izključitev. Pod temi pogoji lahko Španci zmagajo. Kateri je glavni razlog, da se Slovenija letos ni uvrstila na OI? V bistvu je glavna napaka v tem, da so cilji reprezentance prenizko zastavljeni. Na evropskem prvenstvu v Beogradu (leta 2005 -op. ur.) je imela Slovenija vse mož- Mario Gerjevič kroma nosti, da seže po medalji. Imela je ekipo, polno navijačev na tribuni, a uradniki na košarkarski zvezi so iz bojazni pred neuspehom določili nižji cilj. Res tičijo vsi razlogi le v uradih KSZ? Ne. Normalno, tudi v ekipi ni bilo prave kemije. Mediji so o tem precej poročali. Vi dobro poznate Brezca, poznate ozadje njegovega spora s trenerjem? Zelo težko kaj povem o Primožu in reprezentanci. O tem lahko kaj več pove edino Primož, če si bo seveda to zaželel. Lahko pa vas zaprosimo za oceno Pipanovega dela. Zelo težko ocenim, ker trener trenerju težko da oceno. Vsekakor menim, da je bilo EP v Španiji (lani op. ur.) uspeh, pri katerem ima tudi Pipan lepe zasluge. A očitno se je potem nekaj razvodenelo. Koga bi najraje videli na čelu reprezentance čez štiri leta ob morebitnem nastopu v Londonu? V tej vlogi bi dobro videl Me-mija Bečiroviča, ki je z mladimi v Domžalah dosegel izredne rezultate. Glejte, kdor je dober klubski trener, ni tudi dober selektor. Po mojem mnenju najbolje vodi reprezentanco tisti, ki zna dobro delati z mladimi. Bečirovič je s kadetsko vrsto naredil nekaj izrednega. Najboljša generacija košarkarjev so letniki '80 in '84, ki so v mlajših kategorijah dosegli izjemne rezultate. Zato imajo zmagovalno mentaliteto in zato pravim, da je s temi igralci, ki so danes nosilci in bodo tudi čez štiri leta, napačno zastavljati nizke cilje. Poleg Bečiroviča bi v vlogi selektorja dobro videl tudi Zorana Martiča. Njega in Bečiroviča bi po mojem mnenju morala zveza imeti stalno v mislih. O košarkarski zvezi sem v prejšnjih odgovorih morda izrekel prehude ocene. Nikomur ne želim nič žalega, edino to bi rad povedal, da se tudi Dino Rada, moj študent na Fakulteti za šport v Zagrebu, strinja, da so cilji slovenske reprezentance prenizko zastavljeni. vaterpolo Srbija in Črna gora le za bron Ameriški vaterpolisti so se prvič po 20 letih znova uvrstili v finale olimpijskega turnirja, potem ko so v Pekingu v polfinalu, ki ga je sodil slovenski sodnik Boris Margeta, presenetljivo premagali Srbe. Prvič so možnost za presenečenje nakazali v tretji četrtini, ko so si s številčno premočjo preko Ryana Baileyja in kapetana Tony-ja Azeveda priigrali tri zadetke prednosti (7:4), evropski podprva-ki pa jih nato niso več uspeli ujeti. Američani, ki vse od srebra leta 1988 v Seulu niso osvojili niti enega olimpijskega odličja, se bodo v jutrišnjem finalu pomerili z favorizirano madžarsko vrsto. Ta je pred tem v polfinalu izločila evropske prvake Črnogorce in je na dobri poti, da še tretjič zapored osvoji olimpijski naslov, kar je nazadnje uspelo Veliki Britaniji na igrah leta 1920. Srbe in Črnogorce pa v ponovitvi finala letošnjega EP čaka boj za bronasto odličje. Črnogorci, ki so najmlajša ekipa turnirja, so v svojem polfinalu proti Madžarski vodili s 6:3, odločilna pa je bila nato zamenjava vratarjev. pri Madžarih »Rezervist« Istvan Gergely je namreč v nadaljevanju tekme ustavil domala vsak strel Črnogorcev. rokomet Hrvati brez finala za naslov V finalu moškega rokometnega turnirja se bosta jutri pomerili reprezentanci Islandije in Francije. Španci, nosilci bronastih odličij iz Sydneyja leta 2000 in Aten leta 2004, so se pred polfinalnem obračunom nadejali uvrstitve v finale, a njihove načrte so nepričakovano pokvarili tekmeci iz dežele gejzirjev in si v dokaj prepričljivem slogu izborili nastop na najbolj pomembni tekmi olimpijskega turnirja v kitajski prestolnici, kjer jih čakajo vroči, a tudi izjemno trdi Francozi. Severnjaki so sijajno odprli tekmo v pekinški športni palači, na kateri sta pravico delila slovenska sodnika Nenad Krstič in Peter Ljubič, saj so si z bliskovitimi akcijami že po petih minutah igre priigrali pet golov prednosti. A Španci, svetovni prvaki iz leta 2005, se niso predali, z golom Demetria Lozana so jih v 16. minuti prvič ujeli (9:9), nato pa znova doživeli hladno prho, kajti šest minut kasneje so jim izbranci islandskega stratega Gudmundurja Gudmundssona znova ušli za štiri gole (13:9). Igralcem s Pirenejskega polotoka je znova uspel preobrat in izenačenje na 13:13. Nadaljevanje je bilo povsem v znamenju islandskih rokometašev. Logi Geirsson, Olafur Stefansson, Alexander Petersson in druščina so s pametno in učinkovito igro vseskozi nadzorovali razvpite španske roko-metaše, na tribuni pa se je razlegalo glasno navijanje islandskih ljubiteljev rokometa: »Iceland, jia you«. Najboljši strelci, Islandija: Geirsson 7, Gudjonsson 6, Španija: Rocas 7 Garcia in Romero 5. Med Francijo in Hrvaško se je prvi polfinale začel precej izenačeno, saj si ni nobena reprezentanca priigrala večje prednosti. Hrvati so nato stisnili v obrambi in z zadetkom Vo-rija povedli 9:6. V prvi polovici prvega polčasa je bil na francoski strani še posebej neustavljivi Burdet, ki je držal priključek s Hrvati. V 20. minuti je ruska sodniška dvojica že drugič izključila B. Gilla, kar so Hrvati izkoristili in povedli z 10:8. Burdet je nato s četrtim golom izenačil na 10:10, s petim pa Francijo popeljal v vodstvo 11:10. Odlični francoski vratar Omeyer je ob koncu prvega polčasa tokrat nerazpo-loženemu Džombi ubranil še drugi strel iz sedmih metrov. Prvi polčas se je tako zaključil z vodstvom Francije 12:11. V drugem polčasu se Francija ni uspela odlepiti Hrvaški, ki je vseskozi držala priključek in s tremi zaporednimi zadetki Šprema povedla s 16:15. V drugem polčasu se je pri Francozih razigral tudi Narcisse, ki je vseh šest zadetkov v mrežo Hrvatov zabil v drugem polčasu. Ekipi sta se nato izmenjevali v vodstvu, v zadnjih pet minut tekme pa je z vodstvom 24:22 stopila Francija, tekmo pa nato mirno zaključila v svojo korist. Najboljši strelci, Francija: Narcisse in Burdet 6, Hrvaška: Horvat in Šprem 5. Južnokorejska ženska rokometna reprezentanca se nikakor ne more sprijazniti s porazom v polfinalu, v katerem naj bi po njihovem mnenju Norvežanke zmagale po izteku igralnega časa. »Vedno bolj smo prepričani, da je gol padel najmanj dve sekundi po izteku časa,« meni trener Lim Young-Chul Francoska kolesarka Anne-Caroline Chausson, sicer nekdaj uspešna gorska kolesarka, je zmagovalka premierne BMX kolesarske preizkušnje. V moški konkurenci si je prvi naslov privozil Latvijski kolesar Maris Strombergs. Po padcu se je od dobre uvrstitve poslovila svetovna prvakinja Britanka Shanaze Reade ansa BIL SEM TAM - Sergio Tavčar na zimskih OI v Innsbrucku in Sarajevu ter poletnih v Seulu Južnokorejci pravijo, da se Japonce z lahkoto spozna, saj so majhni, grdi in imajo krive noge Poročal je za TV Koper - Kljub napornemu delu je udeležba na olimpijadi velika obogatitev - V Seulu zaradi Primorskega dnevnika ob spanje Res ni videl tako kot Saša Rudolf rekordnih šestih poletnih olimpijskih iger, dveh poletnih in dveh zimskih kot Dimitrij Volčič tudi ne, vseeno pa se Sergio Tavčar res ne more pritoževati. Med našimi novinarji, ki so kdaj poročali z olimpijskih iger, je namreč skupaj z Marijem Čukom na tretjem mestu: oba sta se udeležila dveh zimskih in enih poletnih olimpijskih iger. Za Tavčarja, ki je že več kot 30 let športni novinar in TV komentator, od leta 1985 pa je na čelu športnega uredništva v italijanskem programu televizije Koper-Capodistria, je predstavljalo poročanje z olimpijskih iger obogatitev, tako da bi se jih še zdaj z veseljem udeležil: »Z veseljem bi spet poročal z OI. Atmosfera, ki jo tam doživiš je nekaj enkratnega. Olimpijske igre so lep, velik in zanimiv dogodek. Srečaš se z ljudmi iz celega sveta in če te to zanima, lahko brez večjih težav spoznaš njihovo kulturo, navade, življenjske razmere... S človeškega vidika je to velika obogatitev,« je povedal novinar TV Koper, ki se je udeležil zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku leta 1976, v Sarajevu leta 1984, nazadnje pa poletne olimpijade v Seulu leta 1988. Vse tri so bile odlično organizirane, nepozabna pa je bila zanj prav udeležba na igrah v Seulu. »V Sarajevu sem bil na primer praktično kot doma. Potovanje v eksotični kraj, kot je bil Seul, pa je bilo zame nekaj nenavadnega. Poleg tega pa je bila olimpijada v Seulu prva po tisti v Munch-nu, na kateri je bilo občutiti pravo olimpijsko vzdušje. V Montrealu so igre bojkotirali Afričani, v Moskvi Američani, v Los Angelesu pa komunisti. V Seul so pri- Sergio Tavčar v Sarajevu 1984 med kolegoma RTV Koper Sandrom Vidrihom (levo) in Brunom Petralijem šli vsi. Nekaj manjših protestov je sicer bilo, to pa se med olimpijskimi igrami vedno dogaja, saj je med takim pomembnim dogodkom zelo lahko pritegniti pozornost celega sveta.« V Seulu je Tavčar sledil praktično vsem panogam. O nekaterih je poročal kar z lica mesta, kot na primer o veslanju, za vsako panogo pa je imel ob sebi strokovnjaka, s katerim je v živo komentiral tekmovanja. Za košarko je bil to Američan Dan Peterson. »Z Danom sva takrat uspešno so- POLEMIKA - MOK preverjal telovadke Ni dokazov, da bi bile Kitajke premlade Mednarodni olimpijski komite nima dokazov, da bi bile nekatere članice kitajske ženske gimnastične ekipe, ki je zmagala na olimpijskih igrah v Pekingu, premlade, zato se z zadevo ne bo več ukvarjal. Telovadke morajo biti za nastop na olimpijskih igrah stare najmanj 16 let.MOK je prosil Mednarodno gimnastično zvezo, naj razišče »številna vprašanja in očitne nedoslednosti«, vendar vse informacije, ki jih je doslej posredovala kitajska gimnastična zveza, potrjujejo trditve, da so vse športnice dovolj stare. »Prepričani smo, da se z zadevo ne bomo več ukvarjali, saj ni več vprašanj o ustreznosti,« je dejala tiskovna predstavnica MOK Giselle Davis. »Informacije, ki smo jih prejeli, so zadovoljive v smislu ustreznosti dokumentacije - vključno z rojstnimi listi,« je dodala. Če bi Mednarodna gimnastična zveza našla dokaze, da so kitajske telovadke premlade, bi lahko Kitajski odvzeli do štiri kolajne. Poleg ekipnega zlata še zlato odličje He Kexin na dvovišinski bradlji, bronasti kolajni Yang Yilin v mnogoboju in na dvovi-šinski bradlji. Kitajski trener Lu Shanzhen je povedal, da je gimnastični zvezi dostavil nove dokumente, ki naj bi ovrgli vsakršne dvome v starost He Kexin, med drugim star potni list, potrdilo o bivališču in veljavno osebno izkaznico. Lu je pojasnil, da so dokumente izdali različni uradi kitajske vlade in da drugih papirjev nima. »Če veljavni dokumenti niso dovolj za razjasnitev problema, čemu bodo potem verjeli,« se je vprašal. Mednarodna gimnastična zveza je večkrat zatrdila, da je potni list »sprejemljiv dokaz ustreznosti telo-vadke« in da so kitajske športnice predložile dokumente, ki so dokazovali, da so dovolj stare. Njihove potne liste je pred začetkom iger v Pekingu preveril tudi MOK. delovala približno eno leto in pol.« Delo je bilo na splošno zelo naporno. Vstajati je bilo treba ob šestih zjutraj, spat pa Tavčar nikoli ni šel pred polnočjo. Izredno dolge so bile tudi vožnje do raznih prizorišč. Po drugi strani pa so bile prav vožnje z avtobusom priložnost za klepet z drugimi novinarji. »Kramljali smo o najrazličnejših temah. Dobil sem informacije, ki bi jih sicer lahko dobil le preko časopisov, novinarji pa so bili zelo odkriti in so bili pripravljeni povedati tudi take stvari, ki jih v članku nikoli ne bi napisali.« Prav na avtobusu pa je takrat med vožnjami proti hotelu Tavčar tudi pisal svoj olimpijski dnevnik za naš časopis. »Z Brankom Lakovičem sva se zmenila, da bom vsak dan napisal kolumno iz Seula. Ze prvi dan pa je prišlo do zapleta. Svoj prispevek sem napisal, nato pa dolgo čakal, da bi me kdo iz redakcije poklical, da bi jim lahko po telefonu narekoval članek. Zdelo se mi je res čudno, a me nihče ni poklical. Okoli treh ponoči, ko sem že spal, pa zazvoni telefon in se oglasi tip-karica Primorskega dnevnika, ki je hotela, da ji narekujem svoj članek. Pozabili so, da je med Seulom in Trstom kar precejšnja časovna razlika. V naslednjih dneh pa s kolumno ni bilo več težav.« V Seulu je novinar z Opčin zvedel tudi, katera je razlika med Južnokorejci in Japonci. Domačega sodelavca je namreč prosil, naj mu pove, po čem se razlikujejo pripadniki teh dveh narodov, saj jih zahodnjaki težko ločijo. »Mi opazimo samo obliko oči, moj sodelavec pa mi je razložil, da je pravzaprav Japonce zelo lahko spoznati, saj so vsi majhni, grdi in imajo krive noge.« Južnokorejci Japoncev ne marajo (in obratno), odnosi med Kitajci in Japonci pa so očitno boljši. V Seulu sta se Kitajski in Japonski novinar skupaj zabavala, sporazumevala pa sta se s histogrami. »Njunemu pogovoru tako nisem mogel slediti. Japonščina in Kitajščina sta seveda povsem različna jezika, novinarja pa sta se odločila, da se ne bosta pogovarjala v kakem drugem jeziku, kot bi lahko bila na primer angleščina, temveč sta se odločila za histograme. Znaki imajo očitno isti pomen v obeh jezikih. Tako sta dolgo časa izmenično risala, si podajala popisan list in se smejala.« Leta 1988 je popularni komentator v živo prenašal tudi otvoritev in zaključek iger, med športniki pa se bolj kot kasneje diskvalificiranega šprinterja Bena Johnsona (v Seulu je s svetovnim rekordom osvojil zlato v teku na 100 m, a je nato padel na dopinškem testu in bil seveda diskvalificiran) spominja plavalca Vla-dimirja Salnikova: »Ruski plavalec je bil prvi, ki je 1500 m preplaval v manj kot petnajstih minutah. Bil je že olimpijski prvak v Moskvi, OI v Los Angelesu pa se ni mogel udeležiti, ker jih je Sovjetska zveza bojkotirala. Leta 1988 je bil star 28 let in so vsi mislili, da je že prestar, da bi lahko ciljal na zmago, a je vse presenetil in povsem zasluženo zmagal.« Številne šampione je lahko Tavčar občudoval tudi na zimskih olimpijskih igrah, najbolj živ pa je spomin na smu-kaško tekmo v Innsbrucku. »Še zdaj imam pred očmi ciljno areno, v katero je pri-smučal Franz Klammer. Na vseh vmesnih časih je bil slabši od začasnega vodilnega, na koncu pa je bil najhitrejši. Navdušenje domačih navijačev je bilo takrat nepopisno in nepozabno.« Ker je bil zamejski novinar tako na poletnih kot na zimskih olimpijskih igrah, pa smo ga za zaključek vprašali, katero vrsto olimpijade ima rajši. Tavčar ni imel nobenega dvoma. »Poletne igre so lepše, na zimskih pa je delo manj naporno, saj je športov manj. Seveda, če te ne zame-te, kot se je zgodilo v Sarajevu, ko sta ponoči zapadla dva metra snega in smo morali zjutraj pri temperaturi 15 pod ničlo, najprej kopat, potem pa še dolgo lazit po snegu,« je svojo neprijetno izkušnjo v Sarajevu opisal vodja športnega uredništva italijanskega programa TV Koper. (T.G.) 'i&e&cet^ Vancouver bo boljši! Organizatorji zimskih olimpijskih iger v kanadskem Vancou-vru leta 2010 menijo, da so lahko od prirediteljev olimpijskih iger v Pekingu, ki so deležni pohval z vseh strani, boljši vsaj na treh področjih - pri ustvarjanju prazničnega vzdušja, angažiranju javnosti in strpnosti do protestnikov,«pravi vodja organizacijskega komiteja v Vancou-vru John Furlong. Lasan V največjo pomoč slovenskim športnikom in športnicam je med osmimi prostovoljci edini Slovenec Rok Lasan, kije sicer že končal pravno fakulteto. Potem je eno leto študiral kitajščino na Univerzi za kulturo in jezike v Pekingu, kamor je odšel po razpisu kitajske ambasade za Evropsko unijo. Kitajka vlada je eno mesto na univerzi dodelila za Slovenijo in plačala šolanje, namestitev in prehrano. Lasan je ocenil, da je od jezikov, ki jih zna (francosko, angleško, kitajsko, špansko in hrvaško), kitajski jezik od vseh zanj najtežji, tudi veliko težji od študija prava. Kitajščina ima namreč več kot 10.000pismenk in štiri različne tone izgovorjave. Potrebno se je naučiti pismenke, izgovorjavo in nato še tone. Slabe palerine Organizatorjem olimpijskih iger v Pekingu nemalo preglavic povzroča dež, obiskovalcev pa to ne moti preveč. Pomagajo si s paleri-nami, zato je teh v tem času v Pekingu ogromno - tudi v nenavadnih barvah. Marsikatera palerina pa zdrži le malo časa, saj se pri prvem nepremišljenem gibu strgajo. Nemci navdušeni nad Kitajsko Olimpijske igre v Pekingu so bile za Nemce dogodek brez primere, pravi čustveni vrhunec. Kitajska prestolnica je z neprisiljeno prijaznostjo, natančno organizacijo in zglednimi športnimi prizorišči poskrbela, da so olimpijske igre za večino športnikov - kljub mnogim neuspešnim bojem za medalje - nepozaben dogodek. »Tukaj je absolutno sanjski svet. Kitajci so iz tega potegnili maksimum,« je dejal dobitnik zlate triatlonske olimpijske kolajne, Nemec Jan Frodeno. Varovanje električnega omrežja Prireditelji olimpijskih iger v Pekingu so resnično mislili na vse. Posebno osebje varuje celo električne drogove, ki kitajsko glavno mesto oskrbujejo z električno energijo. Skupaj kar 6262 varnostnikov tako varuje 4500 kilometrov električnega omrežja, in to vseh 24 ur na dan. Varnostniki električnih drogov prebivajo v posebnih šotorih, teh naj bi bilo kar 700. V zahvalo bodo varnostniki po koncu olimpijskih iger prejeli spominske DVD-je. 1 6 Sobota, 23. avgusta 2008 ŠPORT / formula ena - VN Evrope, 12. letošnja dirka Jutri prvič po ulicah Valencie »Dirkališče je dovolj široko in varno,« je ocenil vodilni Britanec Lewis Hamilton VALENCIA - Piloti so bili po prvih dveh treningih zadovoljni z novim dirkališčem, ki se kot v Monaku, vije po mestnih ulicah. »Dirkališče je dovolj široko in varno. Videli boste lepo in zanimivo dirko,« je napovedal Britanec Hamilton. Pilote in organizatorje španske etape formula ena je šokirala le letalska nesreča v bližnjem Madridu, kjer je umrlo 153 ljudi. Finec Kimi Raikkonen (Ferrari) je bil najhitrejši na drugem prostem treningu pred VN Evrope, letošnje dvanajste dirke za točke svetovnega prvenstva. Na novem dirkališču v Valencii sta se za svetovnim prvakom (1:39,477) uvrstila Španec Fernando Alonso (Renault) s časom 1:39,497, tretji pa je bil Britanec Jenson Button (Honda) s časom 1:39,546. Dirka v Valencii, kjer je trenutno več kot 30 stopinj Celzija, je 12. v letošnjem svetovnem prvenstvu. V skupnem seštevku z 62 točkami vodi Hamilton, pet manj jih ima Kimi Raikkonen, še tri več pa zaostaja Finčev moštveni kolega Massa. Bolidi formule 1 bodo jutri vozili mimo pristanišča v Valencii ansa nogomet - V 2. in 3. amaterski ligi Zarja Gaja brez večjih novosti Mladost z bolj ambicioznimi načrti ZARJA GAJA - Ekipa vzhodno-kra-škega društva ni bila najbolj dejavna na poletni kupoprodajni borzi. V taboru Zarje Gaje bodo tudi v novi sezoni v 2. AL v glavnem zaupali domačim igralcem. »Mogoče bomo še kako okrepitev poiskali v napadu, saj je naš prvi strelec Manuel Satti odšel v Ronke,« so poudarili pri Zarji Gaji. Zarja Gaja bo v 1. krogu deželnega pokala (31. t.m.) igrala proti Esperii. POSTAVA ZARJE GAJE, vratarja: Alessandro Carmeli (1974), Jaš Grgič (1981); obramba: Davide Asselti (1978), Matej Bernetič (1985), Goran Križman-čič (1980), Vitomir Križmančič (1983), Ia-copo Nonis (1988, Kras), Kevin Segulin (1988), Francesco Stulle (1975); sredina: Vili Bečaj (1967), Danijel Franco (1985), David Gregori (1984), Martin Grgič (1982), Daniele Gurtner (1987), Marko Kariš (1980), Aron Mihelčič (1986), Fa-bio Schiraldi (1967); napad: Elvio Brom-bara (1988), Igor Ghezzo (1987), Peter Primosi (1981). Trener: Giacomo Di Summa (nov), trener vratarjev: Roberto Cocevari; spremljevalci: Daniele Iozza, Robert Kalc, Edvin Milcovich, Silvano Poropat, ODHODI: Lorenzo Clarich (Mu-glia), David Fratnik (Primorje), Gian-franco Giannella, Cesare Guerra, Massi-miliano Palmisano, Gianfranco Salierno, Manuel Satti (Ronchi). MLADOST - Ekipa doberdobskega društva bo tudi letos naše edino moštvo, ki bo igralo v 3. AL. V Doberdobu bi se letos radi uvrstili v play-off, čeprav bo naloga vse prej kota lahka. »V primerjavi z lansko sezono smo nekoliko spremenili ekipo. Kako vrzel imamo še na sredini igrišča in v napadu,« je ocenil trener Fa-bio Sambo. Mladost bo v 1. krogu (31. t.m.) deželnega pokala gostila Pro Farro. Nogometaši Zarja Gaje med ogrevanjem POSTAVA MLADOSTI, vratarja: Juri Devetak (letnik 1989), Sandi Gergo-let (61); obramba: Štefan Batistič (88), Emanuel Radetič (88), Enrico Zorzin (80), Alan Černic (83), Carlos Zorzin (84, Ronchi), Alessandro Sorbara (84, Luci-nico), Jari Jarc (87), Erik Buzin (89); sredina: Thomas Marusic (87, Ronchi), Simone Bressan (87), Nicolo Spadari (88, Ju-ventina), Stefano Altinier (85, Moraro), Alessandro Contin (72); napad: Sebastiano Gaggiula (84, Audax), Domenico Gagliano (82), Dimitrij Bensa (86). Trener: Fabio Sambo; pomožni trener: Paolo Peric; trener vratarjev: Franco Tripar. ODHODI: Martin Bagon, Andrea Batistuta, Loris Braida, Kristjan Cotič, Peter Custrin, Matej Figelj, Danjel Ferlez (San Lorenzo), Erik Lavrenčič, Adriano Manfreda, Marco Padovan, Davide Pel- legrino, Mattia Petroni, Lorenzo Terpin. (jng) kroma BREG IZLOČEN - Na turnirju v Miljah je ekipa dolinskega društva v prvi tekmi po enajstmetrovkah s 4:3 (0:0) premagala Domio in je nato izgubila proti Muggi (elitna liga) z 2:0. nogomet Robinho »velja« 40 milijonov LONDON - Vztrajna nagovarjanja londonskega moštva Chelsea, da jim Real proda brazilskega nogometaša Robinha, so vendarle omehčala španskega prvaka, ki je končno prav tako pokazal zanimanje za omenjeni posel. A vse skupaj se zna spet zaplesti, saj je cena, ki jo zahtevajo Španci astronomska. Po poročanju španskih medijev namreč znaša 40 milijonov evrov. Ali bodo Londončani še vedno tako zagreti za nakup brazilskega zvezdnika, je zdaj vprašanje, saj je bila njihova ponudba precej manjša kot pa so madridski apetiti, predvidoma naj bi znašala okrog 20 milijonov evrov. Del denarja, ki so ga nameravali pri Chelseaju zapraviti za Robinha, naj bi dobili s prodajo ukrajinskega napadalca Andreja Ševčenka, ki bi se tako spet vrnil v Milan, kjer je navsezadnje doživel tudi največje zvezdniške trenutke. Toda Angležem se je tudi tu zataknilo, kajti njihova pričakovanja, da bi za Ševčenka zaslužili 20 milijonov evrov, niso bila sprejemljiva za Italijane. Načrti okrog Ševčenkovega povratka v Milan so bili pri rde-če-črnih pravzaprav nekoliko drugačni, kajti vodstvo Milana bi Ševčenka vzeli samo na posodo, ni pa pripravljeno v celoti odkupiti pogodbe. »Pogovori so trenutno zamrznjeni, saj niti ena stran ne želi popustiti,« je zadevo komentiral podpredsednik Milana Adriano Galliani. Zelje Angležev, da se rešijo Ševčenka in ob tem še nekaj zaslužijo je povsem razumljiva, saj so pri nakupu Ševčenka zanj Milanu odšteli kar 40 milijonov odškodnine, ob tem da Ukrajinec prejema tedensko plačo v višini 150.000 evrov. Glede na prikazano je Ševčenko odslužil le majhen del investicije zdajšnjih delodajal- nogomet na mivki - Finalni del Evrolige »Azzurri« v polfinalu proti Portugalski Italijanska nogometna reprezentanca na mivki je na prvi tekmi finalnega dela Evrolige na Portugalskem s 3:2 premagala Cantonajevo Francijo in se tako uvrstila v današnji polfinale. »Azzurri«, s katerimi igra tudi slovenski nogometaš Michele Leghis-sa (na arhivskem posnetku) iz Medje vasi, bodo igrali proti Portugalski. Tekmo bodo ob 16.15 neposredno predvajali po satelitskem TV signalu Eurosport 2. nogomet Triestina danes v Cagliariju TRST - Nogometaši Triestine bodo danes v Cagliairju (pričetek ob 20.30) odigrali drugo tekmo predkola državnega nogometnega pokala. Na papirju je naloga Tržačanov proti sar-dinskemu prvoligašu nemogoča, vendar pa je sredi poletja težko oceniti formo moštev, ker je ta v marsičem odvisna od stopnje pripravljenosti. »Nagrada« za morebitni podvig bi bil še en »prvoli-gaški« dvoboj in sicer Reggina, proti kateri bi odigrali dve tekmi (prvo 18.9 in povratno 2.10.), tako da bi na svoj račun prišli tudi navijači. V primeru novega uspeha pa bi Triestino čakal dvoboj nič manj kot z Romo. V Cagliari je odpotovala glavnina igralcev, le Marchini je poškodovan, morda pa gre za diplomatsko poškodbo, saj je znano, da je imel igralec lani s Cagliarijem odprte račune. Tuja branilca Lima in Petras sta bila med tednom zaposlena z reprezentancama Andore oziroma Slovaške. □ Obvestila Nogometaši doberdobske Mladosti kroma AS D SOKOL sporoča, da bo zaradi tehničnih razlogov odpadel športni kamp napovedan za teden od 25. do 29. avgusta 2008. NOGOMETNA ŠOLA ZA OTROKE od letnika 1998 do 2003. Nogometni Klub KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke. Prvi trening bo v sredo, 3. septembra 2008, ob 17.00 uri na športnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo (trenirka,dres, torba). Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328 0350533 - 335 5746234. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). Vabljeni! AKŠD VI PAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. SK D EVIN prireja družinski izlet z gorskim kolesom v nedeljo 31.avgusta 2008 v Rakov Škocjan/Cerkniško jezero, kjer je približno 27 km dolga kolesarska proga. Zbirališče ob 8.30 na mejnem prehodu Ferne-tiči (Bar G). Prijave do 28. na elektronski naslov info@skdevin.it. Informacije na 335 7794451 ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO- VEL obvešča, da se bodo treningi za igralce l. 1997/1998 začeli v ponedeljek, 25. avgusta ob 17.30 na odprtem igrišču na Konto-velu. Info: 338/5889958. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefan-cic@libero.it. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK sporoča, da so trening vsak dan ob 18.00 v zgoniški telovadnici. Vse informacije lahko vsak zainteresirani dobi na oglasni deski v telovadnici. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: in-fo@yccupa.org. ŠZ MLADOST vabi na Coerverjevo nogometno šolo, ki bo v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. Predvpis in informacije: tel. +39-3356041844 ali info@juren.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na info@che-erdancemillenium.com. 436 Sobota, 23. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Občinski odbor odobril splošni preliminarni načrt Zelena luč za projekt ovrednotenja Korza Verdi Najprej bodo obnovili pločnike in cestišče do križišča z Ulico Crispi - Dela naj bi se začela leta 2010 Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju odobril splošni preliminarni načrt za ovrednotenje Verdijevega korza. Projekt predvideva prekvalifikacijo osrednje mestne ulice od lekarne »Orso Bianco« do križišča s Semeniško ulico in ulico Sv. Ivana, uprava pa lahko zaenkrat računa le na denar za popravilo pločnikov in cestišča na prvem odseku korza, ki sega do križišča z ulicama Crispi in Petrarca. Splošni preliminarni načrt za ovrednotenje celotnega korza predvideva strošek v višini 4.200.000 evrov, obnova prvega odseka pa 1.253.000 evrov. Le-tega bo goriški občinski upravi dodelila dežela FJK, ki bo v dvajsetih letih odštela 840.000 evrov. Občina je namreč maja pri centralni deželno direkciji za okolje in javna dela vložila prošnjo za preusmeritev prispevka, ki je bil prvotno namenjen obnovi bivše osnovne šole Pitteri v Kapucinski ulici - le-ta je bila več let tudi sedež nižje srednje šole Ivan Trin-ko -, v posege za izredno vzdrževanje in ovrednotenje ulic, trgov in pločnikov. Med te spada tudi obnova Verdijevega korza, ki je bil v zadnjih desetletjih nekoliko zanemarjen. Julija so z dežele FJK sporočili, da je bila prošnja sprejeta, za dodelitev sredstev pa bo morala občina do 1. septembra 2008 vložiti pri pristojni direkciji vso potrebno dokumentacijo o posegu, vključno s preliminarnim načrtom za prenovo prvega odseka korza, ki ga je Romolijev odbor odobril v torek. »Preliminarni načrt predvideva tlakovanje cestišča s ploščicami iz porfirja, ob tem pa še obnovo pločnikov na obeh straneh ceste. Pločniki ne bodo asfaltni, pač pa kamniti,« je povedal županov glasnik Stefano Cosma. Po oceni vodje občinskega tehničnega urada Ignazia Spanoja bodo dela za obnovo prvega dela Verdijevega korza dodelili ob koncu leta 2009, poseg pa naj bi se začel v letu 2010. »Preliminarni načrt še ne predvideva posegov, kot sta izgradnja kolesarskih stez in preureditev parkirnih prostorov. Ti bodo vključeni v dokončni in izvršni načrt na podlagi zaključkov študije o ovrednotenju obeh korzov, ki jo je občina zaupala izvedenki Paoli Rigonat Hugues in sodelavcem,« je povedal Cosma. Hugueso-va je v prejšnjih mesecih že prikazala upravi različne variante za preureditev korza Ita- Sprehajalci na korzu Verdi med zadnjo izvedbo prireditve Okusi ob meji bumbaca lia, ki med drugim predvidevajo ureditev kolesarske poti, ki bo potekala delno po stranskih pasovih in delno po cestišču, odstranitev vrste parkirišč in novo postavitev gazebov na korzu Italia. Arhitekti tudi menijo, da uresničitev otoka za pešce na kor-zu Verdi trenutno ni potrebna, na območju ljudskega vrta pa bi bila primerna pred- vsem posodobitev urbane opreme in pret-lakovanje tal. Sredi septembra bodo na ta račun sklicali več srečanj z občinskimi svetniki, predstavniki rajonskega sveta za mestno središče, trgovci ter občani, ki bodo lahko izrazili svoje predloge v zvezi z načrti za olepšanje glavnih mestnih ulic. Aleksija Ambrosi gorica Kmalu bo del ulice Del Carso spet dvosmeren V kratkem bodo na predelu ulice Del Carso spet uvedli dvosmerni promet. Tako so se včeraj zjutraj odločili goriški župan Et-tore Romoli, podpoveljnik mestnih redarjev Paolo Paesini, pod-tajnik Giorgio Della Vedova in vodja občinskega tehničnega urada Ignazio Spano, ki so skušali ugoditi zahtevam tamkajšnjih gostincev, trgovcev in prebivalcev. Le-ti so namreč po uvedbi enosmernega prometa na dveh predelih ulice Del Carso, ki je bil potreben zaradi ureditve začasnega krožišča na trgu Divisione Man-tova, zbrali 250 protestnih podpisov in zahtevali od občinske uprave, da ponovno dovoli dvosmerno vožnjo. V prihodnjih dneh bo ulica Del Carso spet dvosmerna le do parkirišča, ki se nahaja nasproti bivše klavnice. Občina bo tudi preverila možnost, da bi na zadnjem predelu ulice Del Carso (v bližini krožišča) uredila ploščad, kjer bodo avtomobili lahko spreminjali smer vožnje. Tako bo v bistvu ponovno dvosmerna skoraj cela ulica, z izjemo vhoda v kro-žišče. Na predelu, ki bo ostal enosmeren, predvideva občina ureditev približno 30 novih parkirnih mest. »Preverili bomo tudi gostoto prometa na cestici, ki povezuje ulico sv. Mihaela in ulico Del Carso. Po novem je le-ta enosmerna, če pa bodo razmere to omogočale, bomo lahkim vozilom od 15. septembra dalje ponovno dovolili vožnjo v obe smeri,« je povedal Romoli. gorica - Prometna nesreča Povozil peško 84-letna A.M. je utrpela dokaj hudo poškodbo noge Ženska je prebila sprednje vetrobransko steklo bumbaca Včeraj popoldne je v Gorici prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila ranjena 84-letna ženska. Žrtev nezgode je prečkala cesto, ko jo je podrl avtomobil znamke fiat punto. A.M. je utrpela odprt zlom kosti na nogi, hujših posledic pa naj ne bi bilo. Dogodek se je pripetil okrog 16.30 v ulici Duca DAosta v neposredni bližini križišča z ulico Tominz. A.M. je prečkala cesto na prehodu za pešce, pri tem pa je v smeri iz mestnega centra proti Tržaški ulici pripeljal D.S. z osebnim vozilom znamke fiat punto, ki ženske ni opazil in jo povozil. A.M. je obležala na asfaltu, ostala pa je prisebna. Na kraju sta takoj posredovali prometna policija in služba 118, ki je žensko odpeljala v bolnišnico. gorica - Čezmejno sodelovanje Mešane patrulje Promet so skupaj nadzorovali slovenski in italijanski policisti Italijanski policist pregleduje dokumente; za njim stoji slovenski agent bumbaca Čezmejno sodelovanje prometne policije se uspešno nadaljuje. Včeraj popoldne je na ulici Bratov Rusjan nasproti mirenske-ga letališča nadzorovala promet mešana ita-lijansko-slovenska patrulja. Sodelovanje, ki se je že začelo pred nekaj meseci, poteka v obliki izmenjave informacij in operativnih tehnik. Tokrat so delo italijanskih kolegov spremlja- li slovenski policisti, ob drugih priložnostih pa je italijanska prometna policija obiskala no-vogoriško stran. Poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti je povedal, da se mešane patrulje vsakič osredotočijo na posamezno kategorijo - npr. motorna kolesa, tovornjake ali voznike pod vplivom alkohola -, nadzorujejo pa predvsem čezmejni promet. APrimorski ~ dnevnik Zadnji pozdrav Trampusu Množica ljudi se je včeraj v Ločniku poslovila od 36-letnega Alessandra Trampusa, ki se je prejšnji torek smrtno ponesrečil med vzponom na Viš. Prisotni so bili predstavniki nogometnih društev iz Ločnika, Koprivnega in Podgore, kjer je Trampus igral, veliko pa je bilo tudi igralcev in odbornikov štandreške Ju-ventine in drugih društev, kjer je imel ponesrečenec veliko prijateljev. Trampusa so na zadnjo pot pospremili tudi predstavniki ločniških alpincev in goriške sekcije CAI. Pomoč občini Desternik Ob hudih nalivih, ki so v Sloveniji povzročili veliko gmotno škodo na bivalnih in gospodarskih objektih, sta stranka Slovenska skupnost in krožek Anton Gregorčič sklenila, da ponudita pomoč za čimprejšnjo sanacijo in vrnitev v normalne življenjske pogoje. V zadnjem neurju je bila najbolj prizadeta občina De-sternik, kjer je 15. avgusta divjala močna nevihta s točo, ki je poškodovala večino hiš in gospodarskih poslopij, prav tako so uničene poljščine, vinogradi in sadovnjaki. Po prvi oceni je bilo škode za preko 11 milijonov evrov; poškodovanih je bilo 80 odstotkov hiš in gospodarskih poslopij oz. 850 stanovanjskih hiš in 1.850 gospodarskih poslopij. Za pomoč prebivalcem Desternika je na razpolago tekoči račun pri Zadružni banki Doberdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Desternik«. HIT razdelil dividende V Novi Gorici se je včeraj na 14. redni seji sestala skupščina delničarjev družbe HIT. Prisotni so se seznanili s poročilom družbe za poslovno leto 2007, konsoli-diranim letnim poročilom skupine HIT za poslovno leto 2007 in poročilom nadzornega sveta. Na predlog uprave in nadzornega sveta bodo lastniki navadnih in prednostnih delnic prejeli skupaj 1,17 milijonov evrov dividend. Lastniki prednostnih delnic bodo prejeli dividendo v višini 0,34 evra bruto na delnico, lastniki navadnih delnic pa 0,06 evra bruto na delnico. Skupščina je upravi tudi podala pooblastilo za sklenitev pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku; za ta namen se bo lahko uporabilo največ 10 odstotkov čistega dobička poslovnega leta. V HIT-u pripravljajo tudi nove ukrepe, ki naj bi z učinkovitejšo organizacijo poslovnih procesov pripomogli k prilagajanju na nove tržne razmere. Kot še sporočajo iz družbe, je realizacija v zadnjem letu padla zaradi poslabševanja gospodarskih razmer na glavnih trgih, predvsem italijanskem, in uvedbe protikadil-ske zakonodaje v Sloveniji. V družbi opozarjajo, da brez sprememb zakonodaje in davčnega sistema, »ki finančno izčrpava celotno panogo«, ne bo mogoče zagotoviti dolgoročnega stabilnega poslovanja družbe in izvedbe nujnih razvojnih investicij. (km) Šest fotoklubov razstavlja V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo danes ob 18.30 odprli 10. fotografsko razstavo »6 za eno... razstavo«, pri kateri sodelujejo fotoklubi Skupina75, »Castrum« iz Gradeža, Circolo fotografico Isontino iz Gorice, »Il Torrione« iz Romansa, »Lo scambio« iz Gorice, Fotoclub Lucinico iz Ločnika. Kot gost bo sodeloval tudi Fotoklub iz Nove Gorice. Saksida direktor bolnišnice Slovenska vlada je v četrtek dala soglasje k imenovanju Silvana Sakside za direktorja šempetrske bolnišnice dr. Franca Derganca. Saksida je bil od lanskega oktobra, ko je nasledil dotedanjega direktorja Darka Žiberno, vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice. Od leta 1997 dalje je bil vodja oddelka za nefrologijo in dializo, sicer pa je v Šempetru zaposlen od leta 1987. Junija je svet zavoda bolnišnice Sak-sido kot edinega kandidata potrdil za direktorja bolnišnice, imenovanje pa je morala potrditi vlada. Saksida je postal vršilec dolžnosti direktorja potem, ko je bil Žiberna imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje. (km) 18 Sobota, 23. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI trnovo - V polnem teku obnova nevarnega cestnega odseka Pot s Prevala na Lokve bo končno varnejša Cesto so zgradili leta 1850 po načrtu gozdarja Kollerja za konjske vprege Obnova nevarnega odseka regionalne ceste Prevalo - Lokve se je vendarle začela. Te dni je sicer stekla le sanacija nevarnega ovinka tik pod Trnovem, sledila bo še preplastitev kilometra ceste od Lokev navzdol. Celoten 16-kilometrski odsek Prevalo - Lokve pa naj bi začeli urejati prihodnje leto in ga dokončali v treh do štirih letih. »Zadovoljni smo, končno se je nekaj v zvezi s to našo cesto začelo premikati,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Trnovo Gianni Rijavec, ki glede nevarne ceste pri pristojnih v Ljubljani dvakrat posredoval. Da je omenjeni odsek ceste do Lokev nevaren, Rijavec opozarja že dalj časa. V podporo sanaciji je lani tudi zbiral podpise krajanov in prebivalcev širšega območja. Skupaj z nekaj tisoč zbranimi podpisi se je Rijavec najprej odpravil k prometnemu ministru Radovanu Žerjavu, kjer je dobil zagotovilo, da se bodo za obnovo ceste zavzeli, ob vladnem obisku na severnem Primorskem pa si je posebna delegacija nevarni odsek tudi ogledala. Tedaj so krajani dobili obljubo, da se bo sanacija najbolj kritičnega dela ceste začela že v prvi polovici letošnjega leta. Ker pa se je vmes zamenjal direktor na direkciji Republike Slovenije za ceste, se je zadeva zamaknila v avgust, pojasnjuje predsednik krajevne skupnosti Trnovo, ki ne skriva zadovoljstva, da so se dela vendarle začela. V prvi fazi bodo torej obnovili zelo nevaren ovinek tik pred Trnovem in preplastili kilometer dolg odsek do Lokvi, kar bo državo veljalo 240.000 evrov. »Direkcija namerava obnovo celotnega, se pravi 16-kilometrskega odseka, vključiti v načrte za prihodnje leto. Obeta se širi- Pod Trnovem obnavljajo nevaren ovinek foto k.m. tev vseh ozkih delov na tem odseku, pre-plastitev in ustrezna ureditev. Vse skupaj naj bi bilo dokončano v treh do štirih letih,« dodaja Rijavec. Krajani si bodo tedaj torej lahko oddahnili. Vožnja po nekaterih predelih omenjene ceste, je namreč nevarna, večkrat se je že zgodilo, da je na preozkih delih kdo zdrsnil z nje, ko se je umikal nasproti vozečemu vozilu, da o tovornjakih ne govorimo. Mnogi prebivalci Trnovske in Banjške planote se v Novo Gorico dnevno vozijo tako v službo kot v šolo. Cesta Prevalo - Lokve je bila narejena za potrebe konjskih vpreg že okrog leta 1850 po načrtu gozdarja Josipa Kollerja, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bila prevlečena z asfaltom, od tedaj pa se na njej večjih obnovitvenih del ni izvajalo. Katja Munih marina julia Morje je čisto, a prepoved kopanja ostaja Deželna agencija za okolje ARPA je 18. avgusta analizirala morsko vodo pred Marino Julio in ugotovila, da je čista. Ne glede na to prepoved kopanja, ki so jo odredili lani, še ni bila preklicana in bo po vse verjetnosti veljala do konca poletja. Tržiški občinski odbornik za okolje Paolo Frittitta je poudaril, da se je kakovost morske vode izboljšala, potem ko je občina aprila letos prenovila greznični sistem turističnih naselij Venus in Albatross. Po njegovih besedah je treba iskati vzroke za onesnaženost tudi v vodi, ki prihaja v tržiški zaliv iz Soče, kar so pred dnevi potrdile tudi analize Zelenega šku-nerja. Ob večjih nalivih se koncentracija fekalnih bakterij v Soči izredno poviša, zato pa bo Frit-titta septembra sklical tehnično omizje, na katerem bodo prisotni tehniki agencije ARPA, družbe IRIS in vodnega okoliša ATO. Morsko vodo pred Marino Julio so letos analizirali večkrat, in sicer od enkrat do dvakrat mesečno. Od aprila naprej je bila voda vedno čista; povišano koncentracijo onesnaženosti so izmerili edino 28. julija, ko so analize opravili po več dneh deževnega vremena. Pred nekaj dnevi je prepoved kopanja prizadela tudi plažo v Štarancanu, vendar se zanjo kopalci ne zmenijo in se vseeno hladijo v morju, kar velja tudi za Marino Julio. gorica Moški v kopalkah grozil ■t ••• policiji Policiji je grozil v kopalkah. Včeraj ponoči so agenti letečega oddelka goriške kvesture aretirali 29-letnega slovenskega državljana, ki je napol nag in vidno vinjen razgrajal pred lokalom v mestu. Moški je zdaj v kaznilnici v ulici Barzellini, kjer čaka, da se bo branil pred sodnikom. Zagovarjati se bo namreč moral zaradi upiranja in nasilja nad silami javnega reda, materialne škode, nedovoljene posesti orožja, vožnje pod vplivom alkohola in poškodovanja oseb. Okrog polnoči so goriško kvesturo obvestili, da je pred lokalom v ulici Trieste vznemirjen in napol nag moški. Preden je patrulja prišla na kraj, se je 29-letni S.S. že odpeljal z avtomobilom zastava 128 s slovensko registrsko tablico v smeri metnega središča. Policisti so ga dohiteli v bližini trga sv. Antona in ga pozvali, naj se ustavi. Moški se je očitno hotel izogniti kontroli, zato je pritisnil na plin in skušal zbežati. Agenti letečega oddelka so mu sledili, ponovno pa so ga dohiteli v ulici Delle Monache. Tudi tu se moški ni pomiril: zapeljal je vzvratno in silovito zadel avtomobil goriške kvesture. Po trčenju je končno izstopil iz avtomobila, na sebi je imel le kopalke. S.S. je začel groziti policistom, ki jim ni preostalo drugega, kot da so 29-letnika imobilizirali in odpeljali v kasarno Massarelli pri Rdeči hiši. Med kontrolo avtomobila so agenti našli dva noža, velik izvijač in škarje. Predmete so zasegli, 29-letnik pa je opravil alkotest. Preizkus je pokazal, da je bila stopnja alkohola štirikrat višja od zakonsko dovoljene meje. Moškega so nato odpeljali v goriško kaznilnico. (Ale) štandrež - Rajonski svet prireja poletno središče v sodelovanju z župnijo in vaškimi društvi Pisanje nalog popestrijo s športom Otroci so z raftom odkrivali lepote Soče - Odpravili se bodo tudi v ljubljanski živalski vrt in v zabavišče pri Ravenni - Središče vodi šest mladih vzgojiteljev Avgust se že nagiba h koncu in z njim tudi poletne počitnice goriških šolarjev, ki bodo osmega septembra ponovno sedli za šolske klopi. V Štandrežu se je v tem tednu ravnokar pričelo poletno središče, ki ga prireja štandreški rajonski svet v sodelovanju z vaško župnijo ter športnimi društvi Val, Juventina in Mak. Tritedenskega središča, ki se je pričel v ponedeljek, 18. avgusta, in se bo zaključil v petek, 5. septembra, se udeležuje trideset otrok od šestega do enajstega leta starosti. Večina teh se med seboj že poznajo, saj obiskujejo osnovno šolo Fran Erjavec v Štandrežu. Nekaj je tudi takih, ki bodo z letošnjim šolskim letom prvič prestopili šolski prag. S prihodnjim tednom se bodo veseli druščini pridružili še srednješolci. Kako pa poteka jutro v štandreškem poletnem središču? Zjutraj se otroci zberejo in porazdelijo po starostnih skupinah. V učilnicah na sedežu štandre-škega rajonskega sveta pričnejo s pisnimi in bralnimi vajami, s katerimi poglabljajo znanje slovenščine in obenem bogatijo svoj besedni zaklad. Nekaj časa posvetijo tudi risanju in oblikovanju žival- Otroci med spustom z raftom (levo) in na dvorišču poletnega središča (desno) bumbaca skih figur iz gline. Otrokom sledi šest mladih vzgojiteljic in vzgojiteljev Carol Frandoli, Roberta Marussi, Beatrice Ci-jan, Nikol Kerpan, Peter Povsič in Mateja Nanut. Občasno jim priskoči na pomoč še bivša učiteljica Majda Zavadlav. Po malici je aktivnost vse do prvih popoldanskih ur usmerjena v športno dejavnost. Otroci se na vaškem nogometnem in odbojkarskem igrišče ter na balinišču s pomočjo članov Juventine, Maka in Vala seznanjajo z osnovami nogometa, odbojke in balinanja. V prihodnjih tednih bosta dogajanje v poletnem sre- dišču popestrila še dva daljša izleta, in sicer vodeni obisk živalskega vrta v Ljubljani in obisk luna parka v bližini Ra-venne. »Prav gotovo je za otroke to poučna izkušnja, ki jih z igro in druženjem uvaja v skorajšnje novo šolsko leto,« je o poletnem središču povedala mlada vzgoji- teljica Mateja Nanut. Prejšnji četrtek je manjša skupina otrok obiskala solkansko čolnarno, kjer je pod izkušenim vodstvom Bojana in Roberta Makuca iz kajakaškega kluba Šilec spoznala rečne športe in se z gumenjakom spustila po Soči do plavajočega pomola v pevmskem parku. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. avgusta 2008 19 štandrež - V okviru niza Note v mestu Osvežujoči jazz Na župnijskem dvorišču je nastopil trio, ki ga vodi kitarist Riccardo Chiarion Del udeležencev štandreškega jazz koncerta podgora - Rajonski svet poziva občino Zaraščena ulica Bujno rastlinje povzroča težave pešcem in avtomobilistom Zaraščena ulica Monte Calvario Bujno rastlinje zarašča ulico Monte Calvario in povzroča težave pešcem, predvsem pa avtomobilistom. Predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj je o potrebi po očiščenju cestišča že 23. junija pisno obvestil občinski urad za mestno zelenje, zatem pa se je srečal še z občinskim odbornikom za okolje Francescom Del Sordijem. »Kljub zagotovilom, da bodo posegli in očistili ulico, tega dotlej še niso storili,« pravi Ban-delj in poudarja, da je za upravo župana Ettoreja Romolija Podgora periferni rajon, zato pa ni očitno ni vredna pozornosti. foto w.b. [I] Lekarne nova gorica Zagorelo pod vrhom Sabotina Včeraj okrog poldneva je zagorelo pod vrhom Sabotina. Zaradi še neznanega vzroka sta zgorela dva hektarja podrastja in nizkih borovcev. Požar je v nekaj urah ukrotilo 11 gasilcev iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Dobrovo, 6 mož iz PGD Nova Gorica, 2 gasilca novogoriške poklicne enote in 6 italijanskih kolegov s skupno osmimi gasilskimi vozili. »Italijanski gasilci so opazili dim in takoj prišli na kraj dogodka, kjer so nam ponudili pomoč. Takoj smo jo sprejeli, saj smo potrebovali dodatno okrepitev,« pojasnjuje Goran Podvršček, vodja izmene novogoriških poklicnih gasilcev in namestnik poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo. Gorelo pa je le na slovenski strani Sabotina, dodaja Podvršček. Ob gašenju so bili prisotni tudi no-vogoriški policisti, ki še preiskujejo vzrok požara. »Sabotin sicer že dolgo ni gorel. Imeli smo srečo, ker podrastje še ni bilo tako presušeno, pa tudi dodatne enote so hitro prispele na kraj dogodka,« zaključuje Podvršček. (km) DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 bumbaca Koncert iz niza Note v mestu je v četrtek potekal na župnijskem dvorišču v Štandrežu. Nastopil je jazz trio, ki ga vodi kitarist Riccardo Chiarion, sestavljata pa ga še basist Luca Amatruda in bobnar Federico Chiarion. Predstavili so se z avtorskimi skladbami, v katerih se različne vsebine med seboj prepletajo s solističnimi in improvizatorskimi vložki. V preko enournem koncertu so zaigrali še priredbe priznanih ustvarjalcev modernega jazza, kot so Joe Henderson, Steve Swallow in Pat Matheny. Ob zaključku večera se je nastopajočim zahvalil predsednik štan-dreškega rajonskega sveta Marjan Brescia. Po njegovih besedah je bil koncert uspešen, čeprav prisotno občinstvo ni bilo ravno zelo številno. Ne glede na to so se glasbeniki izkazali, tudi akustika dvorišča pa je bila primerna. Niz koncertov Note v mestu prireja goriška občina v sodelovanju z rajonskimi sveti in glasbenim inštitutom mesta Gorica ter s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. ä Gledališče GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO bo nastopila z gledališko predstavo »La strada ferata« danes, 23. avgusta, ob 21. uri v Gradežu (campo Patriarchi), v četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri v Gorici (restavracija Alla Transalpina) in v torek, 2. septembra, ob 21. uri v Za-graju (kmetijsko podjetje Castelvecc-hio); vstop prost. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Le cronache di Narnia: II principe Caspian«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Pia-cere Dave«. Dvorana 3: 18.00 - 21.15 »Il cavaliere oscuro«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe ca-spian«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Pia-cere Dave«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Io vi trovero«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.15 »The love Guru«. Dvorana 5: 17.20 »Il cavaliere oscu-ro«; 20.00 - 22.10 »Lui lei e babydog«. 4 Koncerti Kulturni center Lojze Bratuž Združenje fotoklubov goriške pokrajine vabita na odprtje 10. fotografske razstave G za eno... razstavo Kulturni center Lojze Bratuž, danes, 23. avgusta ob 18.30 H Šolske vesti MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v Ulici don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih osnovne šole Petra Butkoviča-Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovod-njah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na licejskem polu Trubar-Gregorčič v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini, 14 v Gorici. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. M Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj (Trg Svobode) ob 6. uri in vrnitev ob 22.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 334-2400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). PD ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet v Prekmurje in Madžarsko od 5. do 7. septembra; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), tel. 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in tel. 3479748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). Ü3 Obvestila KRAJEVNI SVET PEVMA - ŠTMAVER -OSLAVJE, OBČINA GORICA, GLASBENA ŠOLA »CITTA DI GORIZIA« v sodelovanju s KD Sabotin in župnijo Sv. Mavra in Silvestra vabijo na koncert »Note v mestu 2008«, nastopal bo kitarist Gabriele Del Forno. Koncert bo v petek, 29. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru, okraj Villa Vasi. Vstop prost. POLETNI KOŠARKARSKI KAMP športnega združenja Dom bo potekal od 25. do 29. avgusta med 9.30 in 12.30 na odprtem košarkarskem igrišču v Dijaškem domu s trenerjem Ja-nom Zavrtanikom; prijave in informacije v popoldanskih urah na tel. 0481-33288. ŠZ MLADOST prireja od 25. do 29. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu Coerverjevo nogometno šolo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča. Vabljeni so otroci (fantje in punce) od 6. do 15. leta starosti; informacije na tel. 3356041844 in na info@juren.it. AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 23. avgusta zaprta z izjemo oddelka za povračilo in izposojo knjig, ki bo deloval med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja ženski mednarodni balinarski turnir, v So-vodnjah in Štandrežu danes, 23. avgusta. Zbrali se bomo ob 8. uri. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo do 31. avgusta urnik urada od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. OK VAL obvešča, da bo v sredo 27. avgusta, ob 20. uri informativno srečanje v občinski telovadnici v Doberdobu za predstavnike društev, ki nameravajo v šolskem letu 2008-09 uporabljati telovadnico. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO Emil Komel obvešča, da se začne reden pouk v ponedeljek 15.09.2008. Urnik skupinskega pouka in koledar srečanj staršev s predmetnimi učitelji bo na razglasni deski šole od 8. septembra dalje. Lanski učenci lahko še potrdijo vpis do 29.avgu-sta. Nove vpise sprejemamo do 5.sep-tembra. SSO sporoča, da bo goriški urad do 31. avgusta odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja v okviru pobude »Estate serena« razna srečanja in prireditve: 26. avgusta ob 20. uri prijekcija filma »LAntartide«; 2. septembra ob 18. uri slovesnost ob zaključku pobude »Estate serena«. Prireditve »INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza petih večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equi-libri iz Gorice: v sredo, 27. avgusta, ob 21. uri Projekcija videa Vanje Mervi-ca (Slovenija 2008); za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Paolo Pascolo (sax/flavta) in Giorgio Paco-rig (klavir fender rhodes). SVETOVNI FOLKLORNI FESTIVAL v petek, 29. avgusta, ob 20. uri, na trgu Battisti koncert godbe na pihala »Citta di Gorizia«; ob 20.45 odprtje festivala; ob 21. uri nastopi skupin iz Polinezije, Srbije, kraja Florinas (SS) in Armenije. Sobota, 30. avgusta, ob 20.30 nastopi skupin iz Romunije, Indije, Venezuele in Rusije; ob 24. uri Praznik prijateljstva. Nedelja, 31. avgusta, ob 11. uri v ljudskem in spominskem parku koncerti godb iz Ancone in Lienza; ob 11.30 na trgu pred županstvom glasbeni nastopi; ob 16. uri odhod folklornih skupin iz korza Italia, skozi korzo Verdi, ul. Petrarca in s prihodom v trg Battisti; ob 18. uri na trgu Battisti zaključna prireditev in nagrajevanje; ob 21. uri Folklorni gran gala z vsemi folklornimi skupinami. Mali oglasi DVA PSIČKA mešančka, majhne rasti (samček in samička ) iščeta dobrega gospodarja. Tel.: 0481-78154 (ob večernih urah) ali 347-1243400. PRODAM knjige za 1. in 2. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel.347-7629984. PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066. Pogrebi DANES V KOPRIVNEM: 11.00, Giuse-pino Tonut iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču; 15.00, Argia Bevilacqua vd. Grion iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Anna Lau-renti vd. Boscarol iz tržiške splošne bolnišnice v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 12.30, Vit-torio Zdrigotti, iz pokopališča v Ron-kah v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Maria Mad-dalena Boggioli por. Deiuri iz tržiške splošne bolnišnice v cerkvi sv. Andreja in v Trst za upepelitev. 2 0 Sobota, 23. avgusta 2008 PRIREDITVE gradišče - Festival sodobnega plesa in gledališča Omissis ali vitrina talentov Udeležilo se ga bo več mednarodnih umetnikov, med njimi slovenska koreografinja in plesalka Maja Delak Levo performansa Maje Delak, desno pa prizor iz predstave »In vaso« Gradišče bo tudi letos gostilo mednarodni festival sodobne umetnosti Omissis 8, ki ga že četrto leto zapored prireja kulturno združenje Mattatoioscenico. Od 11. do 14. septembra se bo mestece v goriški pokrajini spremenilo v pravo vitrino novih talentov in originalnih projektov. Sedem ansamblov oziroma posameznih umetnikov iz Italije, Slovenije, Švice, Španije, Srbije in Združenih držav Amerike bo na odru oblikovalo trinajst predstav v živo, šest deželnih umetnikov pa se bo predstavilo v okviru skupinske razstave naslovljene »Žrtve in krvniki« (v priredbi kulturnega združenja AR-Terrante), na sporedu pa bo tudi video-retrospektiva provoka-tivnih spektaklov argentinskega umetnika Rodriga Garcie. Obiskovalci, ljubitelji gledaliških in plesnih performansov ter hkrati glasbe, dizajna in vizualnih umetnosti bodo lahko od četrtka do nedelje prisostvovali premiernim predstavam mednarodno priznanih umetnikov, obenem pa spoznali doslej še nekoliko zapostavljene ansamble. Festival Omissis predstavlja enkratno priložnost kulturne in znanstvene izmenjave med različnimi drža- vami: plesalci in gledališčniki se bodo med seboj soočali, spoznali nove tehnike in se prav gotovo obogateni vrnili domov. Letošnjo izvedbo bo prav gotovo oplemenitila prisotnost slovenske koreografinje in plesalke sodobnega plesa Maje Delak, ki bo nastopila v petek, 13. septembra, ob 21. uri v dvorani Pa-lazimolo s predstavo Expensive Darlings oz. Drage drage. Posebno pozornost si prav gotovo zasluži svojevrstna ameriška ustvarjalka Kiki Blood, ki v svojih telesnih performansih navadno uporablja nekonvencionalne predmete kot so lahko brizgalke, noži ali celo svedri. V Gradišču bo publiki postregla s predstavo I am self contained (13. septembra ob 20. in ob 23. uri v galeriji Luigi Spazzapan). Prireditev omogoča finančna podpora dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, goriške pokrajine, Občine Gradišče, Fundacije Goriške hranilnice, Zadružne banke iz Ločnika, Koprivnega in Fare, k sodelovanju pa so pristopili še videmska univerza - DAMS, ministrstvo za mladinske politike v okviru projekta »Mladi ob meji« in pa tržaški generalni konzulat Republike Slovenije. SLOVENIJA ■ KOGOJEVI DNEVI Petek, 29. avgust ob 20.00, Kanal ob Soči, Kontrada Slovesna otvoritev festivala. Nagovor: g. Ciril Zlobec, predsednik organizacijskega odbora. Nagovor: g. Andrej Maffi, kanalski župan. Slavnostni govornik: predsednik države g. dr. Danilo Turk. Odprtje razstave del akademskega slikarja Lojzeta Špacapana - predstavitev: umetnostna zgodovinarka dr. Kerena Koršič Zorn. Kanal ob Soči ob 20.30, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije, Irena Grafenauer - flavta. Anton Nanut - dirigent. Petek, 5. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / V spomin na skladatelja O. Messiaena -ob stoletnici rojstva: Rok Zgonc - violina, Jože Kotar - klarinet, Igor Mitro-vic - violončelo in Mojca Pucelj - klavir. Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. Četrtek, 25. september ob 20.30, Kul- turni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent. Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček - klavir. Nedelja, 19. oktober ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. Četrtek, 30. oktober ob 20.30, HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. Četrtek, 6. november ob 20.30, Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra 23.08. - 13,09.2008. Danes, 23. avgusta ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Arte dell' Arco, solist in umetniško vodstvo, Federico Gugliel-mo - violina. V soboto, 30. avgusta ob 20.30, Avditorij, Portorož / Salzburg Chamber Soloists, umetniško vodstvo in solisti, Lavard Skou Larsen - violina in Massimo Mercelli - flavta. V soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi: V ponedeljek, 25. avgusta, Rotunda, Koper / Mircea Gogoncea - kitara (Romunija). V sredo, 27. avgusta, Manziolijeva palača, Izola / Fritz Kirchner - baročna violina, Isolde Hayer - violončelo in Florian Birsak - čembalo (Avstrija) V ponedeljek, 1. septembra, Pokrajinski muzej, Koper / Cecilia Bernardini - violina in Mirsa Adami - klavir (Nizozemska). V sredo, 3. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Maud Lovett - violina in Frédéric Lagarde -klavir (Francija). V petek, 5. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Tja-ša Zadravec - rog in Anja Gaberc - harfa (Slovenija). V ponedeljek, 8. septembra, Trg 1. maja, Piran / Tartini Junior: Koncert pod Zvezdami (Slovenija). V sredo, 10. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Az-zolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi - kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija). PIRAN Tartinijev trg Jutri, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Ka-rol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. PORTOROŽ Danes, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij Danes, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. VIPAVSKI KRIŽ Grajsko obzidje Danes, 23. avgusta ob 21.00 / Operni koncert s simfoničnim orkestrom Filarmonia Veneta in solisti iz Trevisa. Dirigent: Stefano Romani. LJUBLJANA Križanke V četrtek, 4. septembra / Goran Bre-govic z Orkestrom za poroke in pogrebe. Cankarjev dom V petek, 5. septembra ob 20.00,Lin- hartova dvorana / Marko Hatlak & Funtango. Marko Hatlak - harmonika, Bojan Cvetrežnik - violina, Sašo Voll-maier - klavir, Andrej Pekarovič - kitara in Piero Malkoč - kontrabas. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (I AT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Ur- -/ nik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. Kulturni center Lojze Bratuž: jutri, 23. avgusta ob 18.30 odprtje 10. fotografske razstave fotoklubov v goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. Na ogled bo do 12. septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. POTOPIS Sobota, 23. avgusta 2008 2 1 izlet primorskega dnevnika v uzbekistan Ob prihodu v Samarkand iz Ta-škenta, odpade morebitni profil starih spomenikov, ki so postavljeni razmeroma daleč od vpadnice. Večer napolni pričakovanje obiska magičnega mesta, ki meri moči z upanji na lepo vreme in bojaznijo pred oblaki ali dežjem, ki bi zmanjšali kromatičen učinek in zakaj ne, znižali kakovost fotografskih posnetkov. Sreča je bila naklonjena prvi skupini, manj pa drugi. Skoraj obvezna prva točka obiska Samarkanda je Timurjeva grobnica znana z imenom Gur-i-Amir. Značilna je predvsem kupola, podobna veliki čebuli in sestavljena iz »reber« prekritih s fino keramiko. V grobnici spi ob Timurju več slavnih mož zgodovine Samarkanda. Najprej priljubljeni nečak Ulug Beg, nekateri Timurjevi sinovi in čaščen mentor Šejk Omar. Vidni so samo nagrobni kamni, medtem ko ležijo kripte v podzemnem prostoru. O Timurju je na razpolago primerno število anekdot. Najprej tista o perzijskem šahu, ki je hotel domov odnesti težak monolit iz temnozelenega žada. Med potjo je težko zbolel šahov sin in tudi kamen se je razbil. Staroste so sklenili, da sta bili nesreči posledici oskrunitve groba. Sicer na dva kosa zlomljen kamen so vrnili na svoje mesto in šahov sin je ozdravel. Teklo je leto 1740. Sovjetski arheolog Mihail Gerasi-mov se je raziskovanja grobnice lotil leta 1941. Baje je med delom našel napis, ki je obetal hude nezgode za tistega, ki bo grob odprl. Gerasimov je ugotovil, da je bil Ti-mur za tedanje razmere nenavadno visok: 170 centimetrov. Poškodovano je imel desno nogo in znake rane na desni roki. Bilo je 21. junija 1941. Naslednji dan je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo! Gerasimov je tudi ugotovil, da so Ulug Bega obglavili. Brez trde roke so se tam hitro razplamtele strasti in pehale cesarstvo k propadu. Na začetku najbolj prestižne avenije Samarkanda, s tremi prometnimi pasovi v vsako smer in 50 metrov širokim sprehajališčem na sredini, sedi mogočen Timur na prestolu in zamaknjeno in zadovoljno gleda nekam proti vzhodu. Nemara je že razmišljal, kako bo osvojil Kitajsko in postal gospodar skoraj cele Azije. Moderni birokrati pa mu le niso dali popolnega zadoščenja. Bulvar se imenuje po anonimni univerzi in ne po njem! Stvar ni posebno motila Primorcev, ki so se strastno lotili fotografiranja in snemanja velikega državnika. Bilo bi izredno, če bi Timur lahko delil še avtograme! Nam lasten manjšinski sindrom in okužba z zaščitništvom sta vnesla črv v predstavo preteklosti. Pojdimo po vrsti. Ti-mur je danes pojem za Uzbekistan in narodna (...ali državna?) maskota. Uzbeki (pojem je star kakih sto petdeset let!) so vsekakor turške etnije in jezika. Samarkand ima pretežno (90 odstotkov) tadžiško (torej perzijsko) prebivalstvo, ki je rasno in jezikovno različno od turške. Timur se je rodil na izrazito tadžiškem območju in kdo bi lahko dvomil, da tudi sam ni bil Tadžik, čeprav mu brez dokazov in morda z določenimi prikritimi asimilacijskimi cilji pripisujejo mongolske korenine. Mnenja Notranjost Timurjevega mavzoleja (desno), Fatima, misica iz Samarkanda in Ulug Beg med opozovanjem Zvezd (spodaj) Carlo Rolich se iz Nabrežine poslovno ukvarja s keramiko. Samarkand je opazoval s strokovnim očesom: »Pri nas vsekakor nimamo takih okusov in bi zelo načičkane površine ne prišle v poštev za dekoracijo. Glejmo pa na zadevo iz vidika časa. Fasade, minareti in kupole so stari tudi po štiristo let in tedanjo tehniko lahko ocenjujem kot izvrstno. Kaže, da se je razširila iz Perzije, ki med drugim danes prednjači pri zalaganju azijskega trga s keramičnimi ploščicami. Uporabljajo pa italijansko tehnologijo z dodatkom ročnega dela, ki Bi danes Timur sprejel vlogo, ki mu je bila poverjena? Pravijo, da bi jo, ker so bila njegova obzorja daleč pred ozkimi interesi ene ali druge skupine. Figura in čaščenje Timurja prekrivata politično življenje Uzbekistana in ga usmerjata predvsem v poveličevanje in ustvarjanje narodne zavesti. Za njegovim hrbtom se baje dogaja marsikaj nečednega. Registan (izg. Redžistan) pomeni trg na pesku. Kljub ne preveč solidni podlagi so tam zrasle tri mogočne zgradbe z elegantnimi minareti in kupolami turkizne je pri restavriranju in dobavljanju posebnih kosov nujno potrebno. Znanje so si nabrali že zdavnaj in sedaj tudi sosede zalagajo z materialom, ki je potreben pri obnovah.« Na Milojko Paoletti iz Gorice Samarkand ni napravil pretirano mogočnega vtisa: »Nad mestom sem bila razočarana. Pričakovanja so bila večja zaradi splošnega opevanja tega kraja. Vse je omejeno na Timurjev mavzolej in na trg Regi-stan. Drugačno je bilo v Hivi in Bu-hari. Resnično drugačen svet! V Uzbekistan bi se še vrnila, vendar bi rada bolje videla dnevno življenje v mestih.« barve. Popoln laik bi na Registanu nagonsko pomislil: izbruh islamizma! Kaj še. Vse tri zgradbe so bile nekoč madrase, to je šole. Ne koranske šole. Samo šole oziroma univerze. Zelo stara, iz leta 1420, je zgradba na južni strani trga in se imenuje po Ulug Begu. Kralj in znanstvenik je v njej menda poučeval matematiko in astronomijo. Dvesto in več let pozneje so trg dopolnili še z dvema šolama. Posebna je dekoracija fasade na severni strani, ki prikazuje dva leva, čeprav sta živali bolj podobni tigroma. V islamski kulturi je upodabljanje živih bitij skoraj odsotno. Samarkand je bil izjema in dokaz o velikem vplivu laikov v tamkajšnji družbi. V Samarkandu in v drugih zgodovinskih mestih Uzbekistana imajo zanimiv priliv obiskovalcev, nikakor pa ne gre za množično obiskovanje. Pojavlja se vprašanje vzdrževanja tolikšnega števila objektov, nad katerimi so dela velikega obsega opravili še v sovjetski dobi, druga pa v novejših časih samostojnosti. Nekateri objekti so vključeni v seznam svetovne kulturne dediščine (UNESCO), znano pa je, da to prinaša le priložnostno tablico pri vhodu, nikakor pa ne denarja. V Uzbe-kistanu so zadevo do neke mere rešili s tem, da so skoraj vse notranje prostore starih šol (madras) dali v najem trgovcem, ki v njih ponujajo spominke obiskovalcem. Od razglednic do knjig, od izdelkov lesne obrti do keramike, od tekstila do lončenih figur. Opazno je bilo, da kitajska šara (vsaj v znatni meri) še ni dosegla tistih krajev in skvarila pristnosti. Očitno so domače roke cenejše od seštevka kitajskih in prevoza do krajev, ki so zelo oddaljeni od velikih prometnic. Trgovci, ki napolnjujejo celice, kjer so nekoč do- movale znanost, medicina, astronomija, matematika in filozofija, so daleč od vsiljivosti iz bližnjega vzhoda. Mož, ki je prodajal narodna glasbila, je na primer prikazal kako deluje kakih sedem instrumentov, zaradi njihove velikosti in velike specifičnosti blaga pa seveda ni prodal niti kosa. Trgovci, ki imajo v najemu trgovine, morajo vzdrževati prostore, plačevati stroške in tudi najemnino. Pravi čudež je, če niso številke na koncu rdeče. Za barantanje pri kupčijah je prevladovala formula s polovico ponujene cene, v končni fazi pa je bilo za nakup navadno potrebno plačati nekaj več od polovice. Očitno je bilo, da vsi prodajalci niso bili enako obveščeni o kupni moči obiskovalcev. Tako je lična monografija o kulturnih spomenikih Uzbekistana nekje na začetku veljala 25 evrov, drugje pa samo 12, na koncu pa šla v prodajo tudi za samo 7 ali 8 evrov. Slično je bilo z marsikaterim drugim predmetom. Cene so izražali pretežno v dolarjih, ki so tam še vedno pojem moči. Potešeni z obiskom Timurjevega mavzoleja in Registana so potniki obiskali tudi stoletja star predel mestnega pokopališča z nazivom Šahr-i-Zindah in se dodobra »nasitili« z imeni, letnicami in vlogami tam pokopanih svetnikov, veli-kašev in njihovih žena. Povsod so se v popoldanskem soncu lesketali turkizni mozaiki, kupole so pokrivale večni pokoj rajnih in v posebno svetih prostorih je vladala grobna tišina. Drugačno je bilo poglavje pri astronomskem observatoriju Ulug Bega. Viden je le del loka, sestavnega dela velikega še-stila, ki ga je Timurjev ljubljenec uporabljal za opazovanje premikanja zvezd. Že v starih časih so observatorij popolnoma razrušili in material uporabili za gradbene namene. Odkrivanje in rekonstrukcija sta terjali preverjanje starih zapisov in na podlagi izčrpnega izbora dokumentov je sovjetski arheolog Vladimir Vjatkin izdelal najprej tloris zgradbe in miniaturno maketo. Dejstvo, da se niso lotili rekonstrukcije v naravni velikosti je pozitivno, saj bi lahko proizvedli nekaj, kar bi bilo tudi relativno daleč od originala, za katerega točnih načrtov ni bilo. Muzej v sklopu observatorija hrani veliko portretov slovitih znanstvenikov z območja Samar-kanda in okolice. Med njimi je zdravnik Avicena (Ibn Sina), ki se je rodil v okolici Buhare. Bradat mož s turbanom in v rdeči halji je matematik Muhammad Muso al-Horazmiy. Rodil se je leta 780, umrl pa pri 70 letih. Vzdevek al-Horazmiy nam pove, da je bil doma iz pokrajine Horezm, njegovo ime pa daje izvor besedi »algoritem«, ki so jo poimenovali po tistem Mu-hammadu. (Se nadaljuje) 22 Sobota, 23. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI ta teden edinost pred 100 leti Edinost je te dni prejel zanimivo pismo uredništvu: »Ko smo v nedeljo zvečer stopili pri 'Volti di Chiozza' v tramvaj, je bilo na stojišču nekaj Italijanov. Pričeli smo govoriti slovenski. Italijani so se hitro umaknili v voz. Eden naših je radi prepiha zaprl vrata voza. To pa je bilo že dovolj razgretim italijanskim glavam, da so se razvnele še bolj. Prijeli so sprevodnika, naj se vrata odpro. Ali ta jim je odgovoril na kratko, da tu odreja edino on. Potem pa so se pomenkovali med seboj (kakor nam je pozneje pripovedovala neka oseba, ki je bila v vozu), da naj bi šli za nami v Škedenj, kjer bi nas temeljito kaznovali. Ali nekateri so bili proti temu. Bržkone so bili ti - previdneji del družbe. Na to so trije njih - eden za drugim - prišli ven na stojišče, da bi čuli, kaj govorimo mi. Menda so nam tu hoteli dati lekcijo. Ali niso imeli korajže in pobrali so se zopet v voz. Le eden njih je nekemu našemu, stoječemu pri vratih, rekel jezno 'očo'! Bodi mu! Pokazati je hotel menda s tem svojo - oliko! Konečeno so pa vendar izprevideli, da jih na tej ekspediciji ne čakajo lovorike, in stopili so iz voza. To je bilo jedino pametno kar so pogodili na tej smešni ekspediciji, kajti v Škednju bi bili - če bi bili prav hoteli - izvedeli ne le 'nekaj novega', ampak tudi neprijetnega. E, dragi signori, nič ne koristi! Morate se že spoprijazniti z mislijo, da so minoli tisti časi, ko se je naš okoličan upogibal v ponižnost, ko ste vi -tako rekoč - pljuvali nanj!« V tem tednu se je sestala komisija za gradbo železnice Trst - Tržič: »Poslovanje je završilo z ugodnim rezultatom, ker jo komisija na podlagi temeljitih poizvedb in po zaslišanju vseh interesira-nih strank končno določila uvedenje te črte ter je predlagala železniškemu ministrstvu, naj to uve-denje določi kakor podlago ter dovoli podrobni načrt,« piše Edinost. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik je v tem tednu obiskal koroški velesejem in poročal naslednje: »Kot smo pričakovali, je koroški velesejem v glavnem razstavišče lesa in lesnih izdelkov, ki predstavljajo največje postavke v vseh pogodbah, ki se sklenejo v okviru velesejma. Glavni poudarek je torej na lesu, in sicer pod geslom, s katerim se je Avstrija predstavila letos tudi na tržaškem vele-sejmu: »Holz immer modern« (Les je vedno moderen). Tako vidimo na koroškem velesejmu vse, kar je v zvezi z lesom. V številnih paviljonih, ki so jih v glavnem vzele v zakup največje avstrijske družbe in podjetja z lesom ter s stroji za obdelavo lesa, je razstavljen ves delovni proces, ki gre od trenutka, ko drevo poža-gajo, do njegove obdelave in končnega izdelka. Medtem ko so nekatera podjetja prikazala cele skladovnice izbranih debel ter rezanega lesa, so druga razstavila polizdelke, večina pa je prikazala predvsem gotove lesne izdelke. Ti se ne omejujejo samo na parkete, oken- ske okvire, vrata, lesena stopnišča in podobne tradicionalne izdelke, temveč tudi na številne športne artikle, kombinacije lesa in drugih tvarin, zložljive weekend hišice itd. Poleg tega je videti tudi množico strojev, ki so potrebni za obdelavo lesa, in sicer od ročnih in drugih žag, ki nadomeščajo drvarje pri podiranju dreves v gozdu, pa do velikih in modernih strojev, ki jih uporabljajo mizarji in velika industrijska podjetja za predelavo lesa. S tega stališče je torej koroški velesejem izredno pomemben, saj predstavlja za Avstrijo nekako središčno točko v trgovini z lesom. Precejšen del koroškega velesejma pa je namenjen zabavi. Tu je nič koliko toboganov, avtomobilčkov na električni pogon, strelišč in podobnih zadev-ščin ter še več kioskov, v katerih prodajajo razne jedače in pijače. Središče tega zabavišča pa je ogromna platnena dvorana, v kateri je prostora za več tisoč ljudi,« je zaključil PD. FILMI PO TV Nedelja, 24. avgusta, canale S, ob 21.10 Cast away Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Tom Hanks, Helen Hunt, Christopher Noth, Nick Searcy, Lauren Birkell, Viveka Davis, Valerie Wildman Chuck Noland je inženir podjetja FedEx. Poklicno življenje mu bistveno pogojuje vse odnose, saj ga pogostokrat tudi na vrat na nos vodi v najbolj oddaljene kraje - in proč od njegovega dekleta, Kelly. Hitri tempo njegovega življenja se nenadoma ustavi, ko se po letalski nesreči reši na samotni otok. Najprej mora poskrbeti za najbolj osnovne potrebe: vodo, hrano, zatočišče. Chuck, izvrsten reševalec problemov, sčasoma poskrbi za svoje fizično preživetje. Toda kaj potem? Njegova prava preizkušnja se šele začne, kajti soočiti se mora s samoto. Po štirih letih, ko se Chuck vrne med ljudi popolnoma spremenjen, sprevidi, da je izguba vsega, kar je kdaj imel in cenil, pravzaprav najboljše, kar se mu je lahko zgodilo. Ponedeljek, 25. avgusta, Tv Slo 2, ob 23.25 Srebrna poroka Režija: Matti Geschonneck Igrajo: Iris Berben, Matthias Habich in Corinna Harfouch Alma in Ben praznujeta srebrno poroko, zato povabita domov na večerjo svoje najboljše prijatelje. V nasprotju z večino drugih se zdi njun zakon srečen, v vseh teh letih nista doživljala večjih pretresov. Toda že 25 vrtnic, ki jih dobi Alma od Bena, govori drugače. To so rože, ki jih Alma ne mara. Je mogoče, da se po toliko letih skupnega življenja tako slabo poznata? A vse to še ni nič v primerjavi z dogodki, ki sledijo, ko se za mizo razvije klepet. Četrtek, 26. avgusta, canale 5, ob 21.10 Se scappi ti sposo Režija: Gary Marshall Igrata: Richard Gere in Julia Roberts Julia Roberts igra tokrat nevesto, ki slovi po tem, da ženinom redno zbeži izpred oltarja. Kar pritegne pozornost Gerea, ciničnega, arogantnega, seksističnega kolumnista, ki o njej napiše ci- ničen, aroganten, seksističen članek. Ker pa v članku zagreši cel kup napak, vključno s tem, da odrezavi, fo- bični Pepelki ^/jjtk a VvViv« pripiše kar ^«/«HVV^ osem pobegov, izgubi službo. In ker ima zdaj časa na pretek, lahko krene na lice mesta, v Maryland, na obisk h tako svojevrstnemu dekletu... Torek, 26. avgusta, canale 5, ob 21.10 In her shoes Režija: Gary Marshall Igrata: Cameron Diaz in Toni Collette Maggie je zabavno, simpatično in neodgovorno dekle, njena starejša sestra Rose pa njeno popolno nasprotje-uspešna in zelo odgovorna odvetnica. Rose si življenja svoje sestre sploh ne more predstavljati in ko njun poskus, da bi živeli skupaj, propade, vsaka odide v svojo smer, da bi odkrili, kaj v življenju pogrešata. Petek, 29. avgusta, Rai 1, ob 21.20 The Queen Režija: Stephen Frears Igrajo: Hellen Mirren, Michael Sheen in James Cromwell Film razkriva zakulisje britanske politike - še posebej odnos med njeno visokostjo, kraljico Elizabeto II. in britanskim premierom Tonyem Blairom v času po tragični smrti princese Diane, ko skušata skupaj ujeti ravnovesje med zasebno tragedijo kraljevske družine in pričakovanji javnosti. Frearsov film postane tako intimen in razkrivajoč portret kraljice Elizabete II. in angleške kraljevske družine v dneh takoj po smrti princese Diane. Tony Blair, priljubljeni novoizvoljeni ministrski predsednik, veliko bolje razume potrebo ljudi po zagotavljanju varnosti in podpore s strani njihovih voditeljev. Ko čustva, kakršnih še ni bilo, postajajo vse močnejša, mora Blair najti način, kako ponovno povezati kraljico z britansko javnostjo. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV tisoč metrov prvotni prebivalci apeninskega polotoka tanja romano ribonuklein-ska kislina vojaško pristanišče v južni italiji najpogostejši veznik italijanska dežela beri primorski dnevnik podeželsko naselje riccardo illy prebivalci zda irski dramatik močen naliv z vetrom nivo italijanski naftni koncern visoka igralna karta judovski duhovnik nas časnikar (tom) skoiska rodovna skupnost svetlobni pojav ob nevihtah lopatica pri plugu za čiščenje primorski dnevnik, tvoj dnevnik / šport sergija štoke pergamon-ski kralj alojz rebula ant. mesto ob neretvi vasja ocvirk plesna figura pri četvorki ministrski svet; majhna soba zvezda ozvezdja orla instrument. 0lasba prebivalka gorate grške pokrajine ranocelnik, padar sadna pijača mesto pri teramu ameriški igralec pacino nikola tesla vohalni organ dolores ibarruri potujoči grški pevec italijanski politik in nekdanji sodnik japonski režiser kurosava eva sršen pastir ovčjih samcev krmilna rastlina spodnji del vratne odprtine ernest engel reka v franciji športna stava ljudje iste barve kože ugandski politik amin rimski pozdrav mesto v franciji mesto z dantejevim grobom lučaj bit v sholastični filozofiji eric clapton s poprom na mizi perzijska sveta knjiga nilde jott italijanski umetnik rovest1 naša prosvetna delavka (damijana) železov kršec največja kopenska žival estonec SLOVARČEK - AKON = pristanišče v Izraelu * ATAIR = zvezda v ozvezdju Orla * MOTTA = nekdanji italijanski kolesar • NARONA = antično mesto ob Neretvi • NOLA = mesto pri Neaplju • RIEMANN = nemški matematik (Bernhard) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 23. avgusta 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: Mladinska skupina OPZ A. M. Slomšek - Bazovica 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.15 Dok.: Dreams Road 10.10 Vremenska napoved 10.15 Nan.: Un ciclone in convento 11.45 Nan.: Lady Cop 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik, sledi Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: Formulal, Velika nagrada - Evropa, trening 15.15 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Overland 11 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Aktualno: Speciale Easy Driver 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Gara di cuori (kom., Indija, '04, režija S. Kamik, igrata Vivek Oberoi in A. Bachchan) 23.30 1.00 Nočni dnevnik 23.35 Glasb. odd.: Jose' Carreras - La voce oltre i confini 1.10 Aktualno: Appuntamento Rai Due 6.00 8.20, 10.00, 12.00, 16.00, 17.25 Olimpijski dnevnik 6.05 Peking 2008 - Olimijske igre 8.00 9.00, 13.00, 20.30, 23.15 Dnevnik 9.00 Plavanje 9.30 Kajak 12.00 Ritmična gimnastika, finale 13.00 Atletika, finale 14.00 Odbojka, finale (Ž) 13.00 Boks 17.30 Šport: Olimpia magazine 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.25 Žrebanje lota 21.05 Šport: Olimpiche emozioni 0.50 Vremenska napoved 0.55 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.00 Šport: Buongiorno Pechino ^ Rai Tre 7.00 Aktualno: Magazzini Einstein 8.00 Aktualno: Diario di famiglia, con gli occhi dei figli 8.30 Aktualno: Explora Science Now! 9.00 Aktualno: Speciale cinema in Tv - Cinema d'oggi 9.10 Film: Lisa dagli occhi blu (kom., It., '69, r. B. Corbucci, i. M. Tessuto, S. Dionisio) 10.45 Risanke 11.15 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 13.00 Dok.: Correva l'anno 14.00 15.15 15.25 17.00 19.00 20.00 20.30 22.45 23.05 11.30 11.40 12.40 13.30 14.00 16.00 18.00 18.55 19.50 21.30 23.30 6.00 8.00 8.50 9.30 10.30 13.00 13.40 14.40 16.40 17.40 20.00 20.30 21.10 0.00 1.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Dok.: Toto ospite a »Studio Uno 1965« Film: Fantozzi contro tutti (kom., It., '80, r.-i. P. Villaggio) Film: La ragazza con la valigia (kom., It./Fr., '60, r. V. Zurlini, i. C. Cardinale) Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Film: Alamo - Gli ultimi eroi (western, ZDA, '04, r. J. Lee Hancock, i. E. Echevarria, P. Wilson) 0.40 Dnevnik in vremenska napoved Film: Assassinio sul Tevere (krim., It., '79, r. B. Corbucci, i. Bombolo, M. L. della Rover e) ! Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Robinsonovi Nan.: T.J. Hooker Film: Quando la coppia scop-pia(kom, It., '81, i. E. Montesano) 14.50 Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Fornelli d'Italia Nan.: Doc Dnevnik in vremenska napoved Film: Nero Wolfe contro l'FBI (srh., ZDA '01, r.-i. T. Hutton) Nan.: Psych Aktualno: Donnavventura Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Renegade Nan.: Criminal Intent Nan.: Il commissario Moulin Canale S Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Nan.: Circle of Life Film: Il gioiello del Nilo (pust., ZDA, '85, L. Teague, i. M. Douglas, K. Turner) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Everwood Nan.: E po c'e' Filippo Nan.: Nati ieri Film: Da giungla a giungla (kom., ZDA, '97, r. J. Pasquin, i. T. Allen) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: Ciao Darwin - L'anello mancante (vodi P. Bonolis) Nan.: Angela's Eyes Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.20 6.30 6.55 7.50 10.45 11.15 12.25 13.40 14.05 16.10 18.00 18.30 19.05 19.15 21.10 23.05 1.05 Pregled tiska Nan.: Zanzibar Nan.: Le nuove avventure di Flipper Risanke Nan.: H2O Nan.: Piu' forte ragazzi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: RTV - La Tv della realta' Film: Mai + come prima (dram., It., '04, r. G. Campiotti, i. M. Velluti, L. Chiatti) Film: Sir Simon - Il mio amico fantasma (kom., Nem., '05, r. I. Kleefeld, i. M. Kurz) Nan.: A casa di Fran 22.10 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Il maggiore Payne (kom., ZDA, '95, r. N. Castle, i. D. Wayans) Film: Crocodile Dundee 3 (kom., Avstral./ZDA, '01, r. S. Wincer, i. P. Hogan) Film: Windfall - Pioggia infernale (akc., ZDA, '01, r. G. Lively, i. R. En-glund) Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.30 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Casa famiglia 12.35 Proza: L'Inferno 12.45 Aktualno: L'ape regina 13.30 Aktualno: Viva le vacanze 13.50 Aktualno: Mosaico 14.10 Aktualno: Qui Cortina 15.05 Aktualno: Il meglio di 1 x 1, giova- ni a confronto 19.00 Aktualno: A.com Automobilissima 20.00 Aktualno: Affreschi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La lettera accusatrice (i. L. Young) 23.30 Inf. odd.: Incontri al caffè de la Ver-siliana LA 7.25 8.25 9.20 9.50 10.45 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 La 7 Variete: Omnibus Estate Nan.: Professione avvocati Aktualno: L'intervista Dok.: I segreti dell'archeologia Film: Il giovane leone (kom., It./Fr., '58, r. J. Berry, i. A. Sordi) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Film: Morgan il pirata (pust., It., '60, r. P. Zeglio, i. S. Reeves) Nan.: The Hustle Film: Il Capitano Nemo - Missio-ne Atlantide (pust., ZDA, '78, i. J. Ferrer, B. Meredith) Dnevnik Nan.: Doctor*ology Nan.: Miss Agathe con lei non si scherza Film: Toro scatenato (dram., ZDA, '80, r. M. Scorsese, i. R. De Niro) (T Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Pod klobukom (pon.) 8.05 Igrana nan.: Podstrešje (pon.) 8.20 Risana nan.: Smrkci 9.45 Slike iz Sečuana (pon.) 8.55 Kino Kekec: Bata, deček iz davnine 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nan.: Berlin, Berlin 14.20 Film: Sanjski hotel 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 17.50 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.00 21.30 50 let televizije 21.00 Poletna potepanja (oddaja o turizmu) 22.15 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.45 Nad.: Lepa za umret 0.45 Film: Clairino koleno (pon.) {T Slovenija 2 6.00 Nogomet, finale (M) 8.00 Namizni tenis, polfinale (M) 9.40 Rokomet, finale (Ž); kajak, finale 11.15 Gorsko kolesarstvo (M) 12.00 Ritmična gimnastika, mnogoboj 13.30 Atletika, finale 15.20 Namizni tenis 16.00 Košarka, finale (Ž) 18.00 Olimpijski studio s slovenskimi minutami 18.10 Odbojka, finale (Ž) 19.30 Skoki v vodo, stolp 10m (M) 20.00 POI 2008 - dnevni pregled 21.00 Olimpijski S5 22.00 Boks, finale 22.30 50 let televizije 23.25 Nad.. Elvis - zgodnja leta 0.15 Nad.: Vse po predalčkih 1.30 Atletika, maraton (M) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.30 21.30 22.20 0.10 1.15 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Avtomobilizem Globus Vesolje je... Glasb. oddaja: Fuori servizio Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 0.55 Primorska kronika 22.05, 0.40 Vsedanes - TV dnevnik Verska oddaja: Jutri je nedelja Peking: 29. Olimpijske igre Srečanje z... Peking: 29. Olimpijske igre: nogomet, finale Slovenski magazin Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 23.00 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 Mladi @-a+e (pon.) 19.45 Kulturni utrinek (pon.) 19.55 Epp 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Odprta tema: Igralništvo (pon.) 21.30 Primorski pili 2. del 22.30 Kultura: Problemi Šentjakobskega gledališča 23.00 Settimana Friuli RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar ; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vsaka vas ima svoj glas; 9.45 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Glasba za vsakogar; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Neznani avtor - Same zapreke; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 11.00 Pogovor s klovneso Miko Mako; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Poročila; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.30 Legende; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vedno Prvi... v Pekingu; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 12.00 Tema dneva: Lj - Peking; 12.40 Olimpijski pregled; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.40 Olimpijski pregled; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.20 (Ne)Olimpijski Peking; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 20.00 Življenje je vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Pojemo in igramo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podve-čer; 20.00 Festival Radovljica; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 23. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O 14/20 £ O GRADEC 17/22 £ CELOVEC O 16/19 TRBIŽ O 13/19 O 11/16 KRANJSKA G. O TRŽIČ 13/22 ¿31 o 14/22 S. GRADEC MARIBOR 015/22 M. SOBOTA O 16/24 CELJE 14/23 O PTUJ O j o KRANJ ČEDAD O VIDEM O 18/27 XT* O^ 17/28 LJUBLJANA O PORDENON rORIC» rt O N. GORICA 16/23 N. MESTO 15/25 18/27 20/28 °^ 16/26 £O.STOJjNA O ZAGREB 15/27 O O 14/22 PORTOROŽ O ------ ČRNOMELJ 18/27 REKA 21/28 OPATIJA , PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. split 20/33 skopje o 17/36 A n a • ,vatene „ ■S^3/36^> 101O - C Našo deželo bo danes dosegla izrazita hladna fronta. Jutri in v ponedeljek pa bodo pritekali bolj suhi severni tokovi. Zgodaj zjutraj bo vreme spremenljivo, več jasnine bo ob obali. Tekom dneva se bo po vsej deželi vreme poslabšalo; pojavljale se bodo padavine tudi z nevihtami, zlasti v pred-gorskem pasu ter na vzhodu dežele. Ob morju bo pihal ju-gozahodnik. Proti večeru se bo od Karnije začelo jasniti, ob morju bo v zvečer zapihala burja. Dopoldne se bo pooblačilo in padavine, sprva kot nevihte, bodo čez dan od severozahoda zajele večji del države. Popoldne bodo predvsem v južni in zahodni Sloveniji lahko nastale močnejše nevihte s krajevnimi neurji. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 16 do 24, na jugovzhodu in ob morju okoli 26 stopinj C. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.59 Dolžina dneva 13.44 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.45 in zatone ob 14.05 A Vremenska motnja se pomika čez srednjo Evropo, Alpe in severno ter zahodno Sredozemlje. Nad naše kraje bo pred njo še dotekal topel in vlažen zrak, za njo pa se bo ohladilo. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.40 najvišje -4 cm, ob 6.32 najnižje -10 cm, ob 14.32 najvišje 33 cm, ob 22.44 najnižje -26 cm. Jutri: ob 16.03 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m...........10 1000 m ..........16 2500 m............7 1500 m...........13 2864 m............4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah pa 7 in pol. O GRADEC 14/22 M. SOBOTA O 14/23 (NAPOVED ZA JUTRp Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Ob morju bo pihala zmerna burja. Zjutraj bo precej hladno. V hribih se bo v popoldanskih urah verjetno razvilo nekaj zmerne oblačnosti. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, na Primorskem bo zapihala šibka burja. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Popoldne bodo posamezne krajevne plohe. V ponedeljek bo večinoma sončno, na Primorskem bo še pihala šibka burja. banatski sokolac - Kralj reggae glasbe je umrl že leta 1981 V sklopu festivala Rock Village bodo danes odkrili kip Boba Marleyja španija - Anketa Kralja cenijo, monarhije pa ne MADRID - Velika večina Špancev podpira kralja Juana Carlosa, vendar se ne strinja z monarhijo. Po podatkih najnovejše javnomnenjske raziskave je več kot polovici Špancev vseeno, ali je šef njihove države izvoljeni predsednik ali monarh. Med pristaše monarhije se uvršča manj kot četrtina Špancev, medtem ko jih 16 odstotkov meni, da bi morala biti na čelu Španije izvoljeni predsednik. Kralj je med Španci zelo priljubljen, saj je na lestvici od 1 do 10 dobil oceno kar 7,5. Dve tretjini Špancev kralju tudi ne zamerita, da se ni uprl Francovi diktaturi. Skoraj polovica pa jih je mnenja, da bi morali imeti poseben referendum o tem, ali bo Španija ostala monarhija ali bo postala republika. BEOGRAD - V sklopu festivala Rock Village v srbskem mestecu Banatski Sokolac bodo danes odkrili kip legende reggae glasbe Boba Marleyja (na arhivskem posnetku). Postavitev dvometrskega kipa jamajškega glasbenika je po besedah organizatorjev izraz občudovanja njegovemu glasbenemu opusu in zahvala njegovim prizadevanjem za svobodo in enakost vseh ljudi. Pobudo za postavitev kipa so dali organizatorji festivala, lokalne oblasti pa so jim šle z veseljem naproti, je za dnevnik Politika povedal župan mesteca Milan Agbaba, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kip je delo hrvaškega umetnika Davorja Dukica. Marley je umrl leta 1981 za rakom, star komaj 36 let. Kljub mladosti se je z uspešnicami "No Woman No Cry", "I Shot the Sheriff", "Exodus" in drugimi v glasbeno zgodovino zapisal z velikimi črkami. Poleg Marleyja sta bila v ožjem izboru glasbenikov, ki bi jim v sklopu festivala postavili kip, še dva velikana rocka, ki sta umrla mlada - kitarist Jimi Hen-drix in pevec skupine The Doors Jim Morrison. V regiji je sicer odkrivanje kipov znanih osebnosti, pa tudi fiktivnih likov postala lokalna posebnost, ki zabava tamkajšnje prebivalce, hkrati pa pritegne pozornost mednarodnih medijev in zbuja zanimanje posameznikov, da bi obiskali te sicer odročne kraje. (STA) dublin - Na irsko govorečem območju Berti Ahern s svojo oddajo o irskem nogometu DUBLIN - Nekdanji irski premier Bertie Ahern (na posnetku)bo dobil svojo televizijsko oddajo. Športni navdušenec Ahern, ki se po odstopu s položaja premiera maja letos ni pojavljal v javnosti, bo namreč vodil oddajo pred letošnjo finalno tekmo irskega nogometa. Gre za enourno oddajo, posneto na irsko govorečem območju v grofiji Kerry na jugozahodu Irske, ki bo govorila o polfinal-nem soočenju irskega nogometa med ekipama grofije Kerry in sosednjega Corka. Kot je dejal, se svoje nove vloge že veseli, vse skupaj pa je označil za "izziv" in "malce zabave". 56-letni politik je sicer velik oboževalec nogometa in športa na sploh. Ahern je sicer v svoji politični karieri zmagal na kar treh zaporednih parlamentarnih volitvah in je vodil Irsko v času njenega hitrega gospodarskega vzpona. Maja je nato zaradi korupcijske afere nepričakovano ponudil odstop. Omenjal se je celo kot morebitni predsednik Evropske unije, vendar pa to po zavrnitvi Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem vsaj še nekaj časa ne bo mogoče. Kitajec ponovno pridobil naslov najvišjega človeka LONDON - Kitajca Bao Xi Shuna so pri Guinnessovi knjigi rekordov ponovno imenovali za najvišjega človeka na svetu, potem ko se sicer višji Ukrajinec Leonid Stadnik ni želel izmeriti pri uradnih Guinnessovih sodnikih. Lani je Bao Xi Shun, ki meri 2,36 metra, izgubil častiti naslov v boju z Ukrajincem Stadnikom, ki mu je lokalni zdravnik nameril veličastnega 2,53 metra. Vendar so pri Guinnessovi knjigi rekordov spremenili pravila igre ter za to kategorijo uvedli uradnega razsodnika. Ker pa Stadnik tega pogoja ni izpolnil, so naslov najvišjega Zemljana vrnili sicer manjšemu Kitajcu. Baov naslov bo objavljen v Guinnessovi knjigi rekordov za leto 2009, ki bo izšla septembra letos. Pedofilski rocker spet v rodni Veliki Britaniji LONDON - Nekdanji rocker in obsojeni pedofil Gary Glitter se je včeraj vrnil v rodno Veliko Britanijo, potem ko so ga izgnali iz Vietnama, Tajska in Hongkong pa sta ga razglasila za "persono non grato". Glitterja je takoj po prihodu na londonsko letališče Heathrow zaslišala policija in ga vpisala v register spolnih zločincev. (STA) POREČ