PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze In Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2145. Catered m mtokI-cIhi matter, Dee. ft, 1907, at tke mm olike at Chirac«, under Um Act of Coa«r«m ol March 5, 1879. Ill CHICAGO, ILL., December 22, 1948. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. ftii LETO—VOL. XLIII, _v.. if SEDAJ PET LET STARA GRACE PURCELL v vasi Lovejoy, Ga., Je bila rojena s rokami samo do komolcev. Toda ie v tej sgodnjl mladosti ae Je iskaaala sa odlično učenko In prijatelji druiine ao JI preskrbeli savod, v katerem ji bodo nadeli umetne roke. In vlak — brsovlak. ki se v njeni vasi nikdar ne ustavi. Je ob tej priloinosti dal prvič zavore na kolesa ter Jo odvsel s sabo. To isredno prednost ji Je oskrbelo vlakospremno osebje, ki Je tudi prispevalo v sklad sa nabavo njenih umetnih rok. In v mesto, kjer Je bolnišnica, se Je peljala v lokomotivi. Ljudje so kajne včasi lahko tudi "dobre duše". - Druga revolucija na Kitajskem se. zaključuje Ameriika vnanja politika doživela nov poraz. — Zmotna miiljenja o kitajskih komunistih. — V najstarodavnejii deželi beda in nered vsepovsod V radio razpravi o Kitajski pod pokroviteljstvom univerze Nortwestem minulo nedeljo so vsi udeleženci priznali, da je Ciang Kaišekov režim, katerega je naša vlada podpirala od začetka, povsem izgubljen^ tudi ako se iz glavnega mesta Nan-kinga umakne daleč v južno Kitajsko, n. pr. v Kanton. Madama Ciangkaiškova, ki je prišla sem vsled svojega velikega vpliva nedavno na naše stroške, z namenom, da nas s kitajskimi komunisti zaplete v vojno, je utihnila. Oziroma ne ona, pač pa dnevni tisk. Državni department ima velik problem Ker ni ničesar dosegla, jo skrbi, kam naj pobegne njen mož Čiang Kaišek, dolgoletni diktator Kitajske. Rada bi, da mu da zavetje ameriška vlada kje tik Washingtona, toda državni tajnik general Marshall ni nič kaj zadovoljen. Ni prijetno, če imaš na grbi toliko ubežnikov kot jih mora naša vlada rediti že sedaj: begunce iz Poljske, Ukrajine, Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije itd., itd. Veliko jih je in veliko nas stanejo. Kajti nihče izmed njih ne vrši produktivnega dela. Vendar pa če dobimo sem eno osebo več ali manj, na davkih, ki jih plačujemo, se to ne bi veliko poznalo. Toda državni department v Washingtonu se vprašuje: Ako vzamemo bankrotiranega Ciang Kaišeka tudi v ubežništvu v zaščito, kakšni bodo naši odnosi z novo kitajsko vlado? Ameriški 'interesi" žele protek-dje in zaščito Mi lahko torej vzamemo sem Ali vam je naročnina k ..? v zaščito nekaj ubežnih pogorelih kitajskih reakcionarjev, toda kdo bo branil ogromne takozvane ameriške intenerki jih ima jo naši kapitalisti v Sangaju in drugje po Kitajskem? Res, da smo poslali v Šangaj nekaj sto marinov in da imamo tam večje število bojnih ladij. Toda to še ni nobena zaščita za interese onih, ki bi radi ostali na Kitajskem v "biznisu". Torej se naš državni department že dolgo ukvarja z idejo, da-li naj se skušamo pobotati s "komunisti" in pustimo njgovo ženo ter njenega moža Ciang Kaišeka na cedilu — ali pa žrtvujemo interese naših investorjev ter pričnemo s politiko intrigiranja za strmoglavi jen je zmagovite takozvane komunistične kitajske vlade, ki sicer uradno še ne obstoja, toda vzlic temu imrf pod svojo domeno že nad dve sto milijonov ljudi. Torej več, kakor pa jih ima Sovj. unija in 60 milijonov več kakor jih imajo Zed. držAve. Zapadnega imperializma na Kitajskem konec Vf&angaju, ki je kitajski New York, so imeli pred prvo svetovno vojno absolutno oblast londonski, francoski in newyor-(Konec na 5/»strani.) NIZOZEMSKA VOJNA V INDONEZIJI NOV MADE2 ZA CIVILIZACIJO V , . T* ^ Ko so minulo nodoljo 19. decembra v corkvah krščansko Nizozemske slavili prihajanje božičnih praznikov in ponavljali stari geslo, "mir Jjudem na zemlji ...' je nizozemska armada, letalstvo to bojna mornarica napadla indonežko republiko tako nagloma in zavrafno kakor Japonci Pearl Harbor. Indonezija je bila pred druffO svetovno vojno posest holandske (nizozemske) monarhije. A čim je Japonska pričela z vojno, je vzeta Indonezijo skoro brez odpora, ker Nizozemska je prešibka država, da bi se mogla zoperstaviti japonski invaziji. Saj m na svojih azijskih posestih celo Anglija ni mogla in Zed. države pa so morale prepustiti Japoncem Filipine In nekaj drugih otokov, prodno je vojna sreča prešla na našo stran. Po kapitulaciji Japonske so se oklicale ga neodvisne razne kolonije, med njimi Indonezija, ki meri okrog 750,000 kv. milj površine, dočim obsega mala Nizozemska le ? 2,582 kv. milj. In ta mala imperialistična deželica ima v območju ne samo ogromno indonezijsko otočje temveč tudi Javo, Borneo M. V času vojne je vse izgubila. Japonci so domačinom obljubili, da je zapadnega imperializma konec In da si naj ustanove svoje vlade—seveda, pod japonsko zaščito in v prid japonskega namesto prejšnjega izkoriščanja. Po porazu Japonske si je posebno Indonezija hitro pomagala z reorgoniziranjem vlade Hr $e Oklkala za neodvisno republiko. To so zelo bogati otoki, toda vsled izkoriščanja, ki ga uganja nizozemski, angleški in ameriški kapitalizem je njihovo prebivalstvo silno revno in živi v bedi. Nizozemci mu niso doli ne Sol, ne zdravstva. Domačinov na teh otokih fe štirikrat to ne celo petkrat več kot pa ima prebivalcev Nizozemska, a vendar se morajo pokoriti tej mali deželi — sedaj vsled ameriške in angleške pomoU. Takoj po japonski kapitulaciji so prUle v Indonezijo angleške bojne ladje s svojimi četami, potom ie ameriške Ipd je — ker Nizozemska je bila mod mejno J AiiiMMei'iA in mm IuIm timimši A----- poa mrier/evo 0KupcKi/0 m fe atra vi(Sf sega aa armado In mornarico. Ameriška in angleška vlada sta ji dale hitro ladij in bojne opreme in od tedaj je tam vojna — ne za demokracijo temvei za kapitalizem držav "zapadne demokracijo". Končno se je na prizadevanje nekaterih neimperi-alističnih članic Združenih narodov posrečilo med nizozemsko vlado in indonežko republiko skloniti nekakšno premirje. Med tem se je Nizozemska NA STROŠKE MARSH ALOVEG A PLANA založila z AMERIŠKO municijo, z ameriškimi ladjami in z ameriškimi letali ter minuli teden indoneško republiko kot že omenjeno tajno napadla, da si jo zopet vso pridobi za nizozemski-angle-ški-ameriški kartel izkoriševajcev. Francija pa vodi enako vojno v Indokini. Kam naj se ta kolonijalna ljudstva obrnejo za pomoč? Vsekakor ne k "zapadnim demokracijam'*! Torej ni čudno, ako se zatekajo k Sovjetski zyezi. Z apeli na Združene narode si ne morejo pomagati, ker nič ne zaležejo. Nov nizozemski napad na indoneško republika nam ob enem priča tudi vso skrahiranost krščanske civilizacije, ki je krščanska samo ob kak a v tem slučaju niti ob božiči9 ne. John KoiKok 00000000000000000000000000000000000eseooooseesseoosee i KOMENTARJI I o o Dne 17. decembra smo ga pokopali v sekciji SNPJ na pokopališču Wood lawn v Chicagu. V letih, ko so ustansvljali napredna društva in SNPJ, se je večino teh delavnosti izvrševalo v Narodni dvorani na So. Racine Ave. tik 18. ceste. Tam smo takrat imeli naše konvecije, kolikor se jih je v onih letih vršilo v Chicagu, veliko slovenskih predstav in pa razne zabave. In društvene seje so se vršile tam. Posebno dokler ni bilo še dvorane SNPJ na zapadni strani. ~ Salun Johna Košička je bil tik čez cesto. Pa je imel vedno polno gostov. On in njegova sopro-da sta dobro stregla in ljudje so radi prihajali tjakaj. Včasi se je potožil, da tudi sitneži. Ampak katera gostilna pa jih ne dobi! "Na — tu imaš pol dolarja za zaostalo naročnino in mi ustavi list. Vaš upravnik (sedaj že pokojni) Frank Savs mi je znesel tri ljudi na trotoar, ker jih z jezikom ni mogel ugnati* Tolažil sem Košička, da se vsakdo tu pa tam razburi — in nato je dodal še ostalo naročnino. Ostal je naš zvest naročnik in podpornik do konca. S piscem teh vrstic je precej sodeloval, ker smo takrat imeli vsako leto po kake tri do štiri in včasih celo več dramskih iger v njegovi bližini. Pri Košičku preko Narodne dvorane so se v onih letih — tega je že dolgo — zbirali največ društveniki in pa taki ljudje, ki so bili liberalci, naprednjaki in nasprotniki struje,' kateri je pozneje Jože Zavertnik stopil na čelo. Kak blok proč od Košička pa je bil salun pokojnega Martina Potokarja in pri njemu pa je bilo shajališče 'levičarskih'* svobodomislecev in socialistov. Oba sta bila naša pionirja — oba pomagala vsak s svojega stališča in obadva uspela. John se Je vsled poslabšanja svojega zdravja izselil v sosedni Berwyn in gostilno js prevzel sin. V nji je še vedno iivo, ampak ni slovensko življenje, kot je bilo recimo pred kakimi 30. in 40. leti. John Košiček je preminul v starosti 74 let. Rojen je bil v Žužemberku. V Ameriki je bil čez 50 let. Bil je član SNPJ, ABZ in par samostojnih društev (Zarje in Slovenije, kot je bilo poročajo). Zapušča soprogo, dve hčeri in tri sinove. Pokopan je bil civilno ob obilni udeležbi in ob lepih obredih njegovih društvenikov. Pokojnik je nedavno obnovil naročnino, z voščilom in s prispevkom v tiskovni sklad. Torej se je zanimal za list do kon ca. John Košiček je bil dolgo bolan, toda bil je v dobri oskrbi ves čas. Časten mu spomin. Sorodnikom iskreno sočiutje. Jugoslavija bo plačala Angliji $18,000,000 za posestva angleških interesov, ki jih jim je zaplenila s proglašenjem socializacije. Tako poroča iz Londona a-meriški dopisnik Frederik Kuh v depeši z dne 20. decembra. Oct kraja ni nameravala nova Jugoslavija ničesar plačati. Toda ameriški ekonomski pritisk jo je primoral plačati "ameriškim interesom" 17 milijonov in nato angleški pa še en milijon več. To pomeni, da bodo ameriški in angleški investor j i, ki so imeli v Jugoslaviji bodisi posestva ali pa delnice v raznih pod vzet jih tujega kapitala, dobili svoje in nekako tako se je z njimi pobotala tudi Cehoslo vaška. Romunija se še upira. Le Rusija ni še nič plačala razen kjer se je s posamezniki pogodila, ali pa če je sklenila za tujce ugodne trgovske pogodbe. Zapleniš torej še vedno naj laglje svojim ljudem — ako imaš moč. S tujimi državami pa je treba trgovati in če ti hočejo nagajati, te lahko uničijo. Isti prej omenjeni novinar poroča, da snuje Jugoslavija z Anglijo zelo ugodno trgovsko pogodbo... torej bo morda za svojih 18 milijonov nekaj le dobila nazaj, da si opomore. Iz Anglije si želi strojev in teh v njenem prizadevanju za obnovo najbolj manjka. Nisosemska preti Ameriki, da se bo umaknila iz Marshallovega plana in iz zapadnodemokratič-ne obrambne zveze, ako ji bo naša vlada delala v vojni proti indoneški republiki kake preglavice. To pretnjo je minulo soboto objavil list "Nieuwe Haag-sche Courant", ki je glasilo konservativnih ministrov v nizo-imski vladi. Oni imajo po zadnjih voHtvih— v katerih so socialdemokrati in komunisti zelo nazadovali, vodilno in odločilno besedo. Odločili so se za vojno tik pred božičem. Ob enem dajejo "božična darila" in razsipajo z božičnimi voščili. Ministri v Haagu, ki pravijo, da imajo od ljudstva poverjeno nalogo ščititi interese Nizozem- ske "kjerkoli na svetu", vprašujejo naše ministre (člane Truma-nove administracije), da-li hočejo, da ga tudi vlada njenega veličanstva nizozemske kraljice "tako polomi", kakor ga je ameriška vlada na Kitajskem? To se pravi, ako si proti upornikom, pa bili komunisti ali karkoli, pobij jih z orožjem, ali pa bodo oni tebe. K sreči (zase) Nizozemci domačine v Indoneziji lahko pobijajo le ker jim je v to Amerika pomarflla. Oborožila jih je do zob, domačini v Indoneziji, čeprav jih je več deset milijonov kakor vseh Nizozemcev, pa nimajo drugega kakor nekaj japonskega orožja in pa poljsko orodje. Zato se proti moderno opremljeni oboroženi sili ne morejo braniti. Njihovo glavno mesto n. pr. so minulo nedeljo okupirali nizozemski parašutniki. Spustili so se na tla v mraku, nepričakovano, ko so meščani še spali. Zavzeli so vladne palače in okupacija je bila dovršena v par urah. Toda kdo je dal Nizozemski letala, parašute in drugo opremo? Amerika seveda. In veliko ako ne največ tega je dobila zastonj, na račun Marshallovega plana. Sicer pa vladujoči krogi v Washingtonu in v New Yorku tudi ne žele, da se bi kolonije osvobodile, kakor ne žele tega v Londonu, v Parizu, Bruslju — sploh vlada nobene take dežele, ki si podjarmlja tuja ljudstva za izkoriščanje v prid svojim prilivegijem. Površina Kitajske je večja kot vse Evrope. Kitajci se ponašajo z najstarejšo še vedno živečo civilizacijo na svetu — stara je nad tri tisoč let. In imajo obrambni zid dolg 1,500 milj. A vendar jih ni ne ta njihova stara civilizacija, ne njihov zid ubranil pred invazijami. Podjarmljali so jih narodi, ki so imeli v primeri s Kitajsko le malo prebivalstva, toda veliko oboroženo silo in pa roparske nakane. Kitajci — ako hočejo naprej, se morajo iznebi-ti tudi drugih preperelih običajev, ne samo kit — ki so si jih morali odrezati v svoji prvi ve-(Konec na 4. strani.) Naročite si prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja! Svarila pred ekonomskim polomom se množe potekla TekoCa številka Proletarca 2145 Ako je številka tik VAftEGA Imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. * Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri del« in na poštnini! Zed. države so še v blagostanju — p tem ni nobenega dvoma. Dvom je le—koliko časa še. Sedaj prod prazniki nam na finančnih straneh velikih dnevnikov pripovedujejo, ds se sicer trgovci, lastniki restavracij, Ii-kome, oblačilne, obutvene in vsake sorte drugih Industrij pritožujejo, da se ljudi mnogo k rets po ulicah, a iztržka v skupni vsoti ps je manj kakor jih je bilo lani ln predlanskem.To se pravi, naš trgovski In Industrial-ni ustroj je na kasalu uro sastal in treba je ukrepati, ali je to samo kar tak slučajen pojav, aH ps gasimo v depresijo — v recesijo ali kaker že bomo imenovali nove krise. Tik koncem minulegs tedna je apeliral poljedelski tajnik svesne vlade na organised]* farmarjev, da naj ne navijajo cen. Dejal je — bogateli boste —■ potem ps ko se cene Zrušijo — kaj potem ..." Ampak .v Isti sapi jim je obetal jamčenje pri- mernih cen sa pridelke tudi ako cene na prostem trgu padejo. Kar bo do njih manjkale, M jim doplačala zvezna vlada. Na ta način je seveda planirano gospodarstvo težko voditi. Ne moreš podpirati inflacijo, draginjo In nlžsnje cen vse ob enem. Poljedelski department je fdr-marsklm organizacijam zelo priporočal znižati pridelovanje ln cene takim pridelkom, ki se jih ne Izplača pošiljati vsled predragih transportnih stroškov v inozemstvo, in pa takih žit, ki Jih je drugod v izobilju. Kajti Marshallov plan ne bo večno trajal. A tudi to ni noben izhod, dokler ti nI ukazano, koliko in kaj pridelaj. Torej je naš poljedelski department resno v skrbeh, kaj bo, če se Marshallov plan ponesreči, če komunisti zmagajo na Kitajskem in v Grčiji in ako v Italiji in v Franciji nb bo bolj-šega sodelovanja s ameriško vises, ,! b. .; rto Zod. države Imajo še vse pogoje sa nadaljevanje prosper!-tete — ako se bodo stvari razvijale ps Mprshallovem načrtu. A se Še ne. In še manj po Trumanovi doktrini. • Nikjer ns gra gladko ne Trumanu, ps Afarshallu. Toda zaposlenost ljudstva držimo kvišku največ s militarisacijo in s oboroževanjem vseh držav po svetu, ki so vštete v Trumanovo doktrino in v Marshallov plan. ' Koliko časa bs naše ljudstvo zmoglo to breme? Posebno ako vidimo polome naše vlade na Kitajskem, v Grčiji in tndi fte več aU manj v zapadni Evropi. Veliko krika je bile namreč o tam, dn smo kupili precej materijala od Anglijo, Belgijo, Francije In Lnksombur-ške nazaj sa drag densr — Isti materijal, katerega smo jim poslali ns podlagi načrta Marshal-lovega plana tja sastoej. Prisadete vlado ss lagevarja-jo in ae bodo itmasalb, kajti ta- ke kupčije se vrše med kapitalističnimi interesi in — vrana vrani oči ne iskljuje. Brezposelnost se je v naši deželi tudi že prilično ivlšala. Ni pa še znamenj, da smo še na pragu poloma kakršnega smo doživeli 1S2S In ki je trajal do minule vojne. A vendar so ta znamenja toliko svareča, ds se bo moral novi kongres dobro pobrigati, ako nočemo v novo katastrofo. In prav tako predsednik Truman. V našem gospodarskem sistemu ni nobene gotovosti. NIČ ni planiranega — veletovarnar lahko svoje delavnice sanro In nihče mu nič ne moro. Samo delavce se lahko priganja k večji produkciji, namreč ako smo v domovinski borbi sa obstoj dežele, toda Industrija te ima pra vico vroči na cesto kadar hste In te tvdl namlatiti, sko stavkaš prod vhodom v delavnico bos sov, pri katerih m posle*. 1 Nekaj o naših stvareh V prazniikih in v počitniških tednih razne organi-zatorične, kampanjske in druge sorodne aktivnosti jako pojenjajo, in to velja tudi pri nas. A vendar je v Jej itevilki spet lep seznam prispevkov v sklad za ohranitev- Proletarca in manjka samo ie manj kot $600, da do novega leta dosežemo kvoto. Ali jo bomo? Poskusimo vsi, pa bo cilj resnično dosežen. Joiko Oven pravi v tej itevilki na drugi strani (RAZGOVORI), da bržkone ie ni bilo primere v zgodovini kakega slovenskega naprednega lista, ki bi v tako kratkem času dobil tolikien in tako ugoden odziv. čim opravimo v naiem uradu dela, ki so se nam nakupičila, posebno s Koledarjem, bomo morali na dan z načrti in s poskusi z njimi, kako stroike znižati, ker v sedanjih razmerah so neznosni. V uradu jih ne bo momogli ker so povprečno—kar s*-plač tiče, celo nižji kot pa v letih depresije. Tudi v prvi svetovni vojni je zagazil nai list v težko krizo. Najprvo smo zmanjiali list iz velikega formata osmih strani v revijo iestnajstih strani. A čitatelji so bili navajeni stare oblike in so venomer vpra-ievali po nji. Organizirali smo veliko kampanjo za pridobivanje novih naročnikov in za zbiranje v poseben tiskovni sklad In dobili smo tiskarno, ki je naie delo vriila znatno cenejie kakor prejinja. A tudi tu smo se zadolžili, kajti Proletarca v nji smo tiskali na osmih straneh. Dohodki pa so se znižali čim je zamah kampanje pojenjal in spet smo morali v druge tiskarne z zmcfoj-ianim formatom. Kdor pozna sedanje borbe takega časopisja, med katerega spada Proletarec, se mu biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za prlobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. Editor Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES United States. One Year $3 00; Six Month« $173; Three Months $1 00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2 00 PROLETAREC Sa«l S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 U Vse se raduje.. Velebizniški dnevniki in magazini so polni oglasov in s tem polni dohodkov. Oglaševalna industrija v naši deželi je tako ogromna, da sega v sto in sto milijonov na leto čistih dohodkov. Cim kak bizniški list začne v prejemanju oglasov nazadovati, je kmalu po njemu. V vsakem oglasu ob teh praznikih je kajpada kak miklavž, ali zalo dekle, ali pa prekrasen poresnik v barvah. Vse seveda ( silno "poceni *, skoro zastonj. In res so izložbe v tej sezoni prekrasne — in prav tako oglasi v barvah na finem papirju. Pred šipami izložbenih oken vidiš matere, ki kažejo svojim malčkom miklavža, ne pa toliko predmete, ki privabljajo nas* poglede mimoidočih. Mama bi rada kupila magari kur avto — vse —- samo ako bi zmogla. In jo skrbi. % Miklavži delajo v teh reklamah za jako majhen denar. To so postarani ljudje, pa jim "vsak cent prav pride**. Tn vsepovsod se klanjajo, stiskajo roke, božajo po licih in tudi v prodajalnah so jako prijazni, finako v bankah. Dvigneš denar— ako ga imas. ali izmenjaš bond, če ga že nisi. In bankir ve, da ga bo po božiču ali pa po novem letu dobil nazaj od trgovca in ga potem posodil komu drugemu — na obresti seveda. In tako gremo od srečnih in veselih božičnih ter novoletnih praznikov od leta do leta. Naša sreča je, da se vojna ni vršila na naših tleh in da imamo dobre letin«, veliko rude in takih stvari in za enkrat tudi še blagostanje Kako bo — o tem mora seveda Truman jazmišljati, ker je bil za to nalogo izvoljen. In pa tisti milijoni ljudi, ki se jih taki problemi življensko tičejo. Nanje mogoče pozabijo za moment na božične in novoletni večer, a drugače pa so zdržema z njimi. iv s "ipijonstvom" Ko smo imeli v Nemčiji za časa Hitlerja špijone, plačane na stroške vlade v Washingtonu, je bilo v vladnem tisku vedno označevano, da so to člani "inteligenčne službe". Tiste, ki sta jih tu imela Hitler in Mussolini, pa so bili zaznamovani — ako so jim nasi "inteligenčniki" prišli na sled, za špijone, provokatorje in sabotažnike. Prav tako označujemo špijone, ki jih ima tu sovjetska vlada. Naš špijon je 'inteligence man ', drugi pa so nebodijih treba. Vsi špijoni — pa naj se jih označnuje kakorkoli, so " ne bodi-jih treba". Imamo jih, ker sedanja takozvana civilizacija vladnih sistemov še vedno temelji na nezvestobi, zavretnosti, mahinaci-jah in na drugih takih stvareh, ki ustvarjajo pololšj v kakršnem ljudje drug drugemu ne zaupajo. ftpijoni so lahko nevarni ampak iz vseh sedanjih preiskav pred velikimi porotami in v kongresnem odseku za raziskovanje protiameriških aktivnosti ni bilo o špijonstvu razkritega še nič takega kar bi res mejilo ne samo na veleizdajo ampak da bi špijoni deželi tudi škodo napravili. Delili so med seboj le dokumente, ki jih je v državnem departmentu na kupe in ao ležali v nezaklenjenih sobah tudi ponoči. William L. Shirer pravi, da je imela Hitlerjeva ambasada v Washingtonu običaj pošiljati v državni department zgodaj zjutraj dečka v uniformi ra znašal ca telegramov. • Sobe so bile nezaklenjene. Nabral si je v njih "dokumentov", a jih ni nihče pogrešal. Bržkone ni bilo v njih ničesar takega kar bi vladi v Berlinu, v Rimu in v Tokiu že ne bilo znano. In isto velja za "dokumente ", 0 katerih razni "politišni" in bivši komunisti 'Sfedaj perejo svoje umazano perilo,,In vae to na stroške ljudstva. Predasdnik Truman bi lahko proti tej komediji veliko bolj zaropotal kakor je. Naj se zapre one, ki so res, grešili, ne pa vlačiti cela krdela ljudi na zaslišavanje ne da bi vedeli kaj določnega ali točnega povedati. Borba zveze zdravnikov proti focio/nemu zdravstvu Amerieen Medical Association, ki je zdravniški truat v tej deželi, je v socialnih vprašanjih, kar s* zdravstva in pa splošne ljudske blaginje tiče, najreakcionarnejša zveza zdravnikov, z možno izjemo dežel, kjer še verujejo v copernije in v zdravljenje s hokus pokusom. * Ameriška zveza zdravnikov je potrošila v minulih letih pod •Rooaeveltovo administracijo milijone dolarjev proti vsakemu njegovemu načrtu sa izboljšanje zdravstvenih rssroer ameriškega ljudstva. Dofcazoval je omenjeni,zvezi, da ona lahko iz avojih lastnih skušenj ve, kako velik del bolnikov si ne more oskrbeti zadostne zdravstvene oskrbe.. Po njegovi lastni izjavi je ena tretjina našega ljudstva skoro brez nje. In lshko bi dodsl, da druga tretjina pa je vsled nezadostnih sredstev le deloma zaščitena in 1 tako mora na stotiaoče ljudi v pre ran i grob. Zveza ameriških zdravnikov ima silno nazadnjaško vodstvo in vsled tega so tudi njeni strokovni listi skrajno reakcionarno urejevani. Ljudje običajno mislijo, da. ima zdravnik srce, ne samo žep. Tojda zdravnikov poklic je težaven in le po imenu prikupen. Mora imeti opravka z vsske sorte ranjenci, z doleo bolnimi, ki takorekeč še živi razpadajo, sploh — njegov poklicjje res vse kaj drugega bat mikaven. Samo potipati roko in poslušati utripanje sroa, ali udih a vanjo pljuč, to še gre. Resnični zdravnikovi opravki pa so čestokrat združeni z zelo — kako bi JMkli ^— z zoprnimi opravili. Ampak prav radi tega — da bo takih opravil manj, bt bilo potrebno revno ljudstvo obvarovati s tem, da ae mu nudi zdrav- Joško Oven: RAZGOVORI Leto 1948 se bliža koncu. Ce premagal. Umrl je na novoletno pogledamo nazaj kot je to na- noč leta 1881, v skromni mrzli vada ob zatonu leta — ne opazi- sobici, ko se je vrnil upehan po mo ravno velikih sprememb in končanem shodu. Ali ta človek dogodkov — seveda mogoče ra- je bil drugega kova. di tega ker jih opazujemo od bli- » zu. Zgodovina bo mogoče pisala drugače o velikih dogodkih, ka- Kongreani proti-ameriški od-teri se dovršujejo ravno ob kon-j bor je ponovno v naših dnevni-cu tega lete v daljni Kitajski, ali | kihj Pravijo, da so odkrili neke pa v Palestini, kjer se je vsvno strašne zarote, katere ao se vr-v tem letu porodila nova Židov- tile nekako pred desetimi leti. ska republika. Sploh je bUo to Kajpada glavni krivec je Rusija/ leto pujucmbno za tlačene kolo- in pa ameriški komunistični špi-nijeliie narode Azije in Indije jont. Nič ne pomaga, da se je Indija jo dobila to leto svojo ne-1 večina teh grešnikov že spokori-odvianoat — četudi ne v polnem I la in nekaj jih je že prestopilo v smislu — pa je vendar velik ko- sveto vero — la odbor, katere- —rucp»tiick m Tb« m. Louto rwt-Di*»«trh. Tržaški DODO pripoveduje Samo trenutek, dragi bralec! Morava si biti na jasnem. Tokrat sem stopil v gostilno s popolnoma drugačnimi občutki in nameni kot navadno. Med tem časom je namreč nastopil važen dogodek. Kruh se je podražil, moka, testenine, jajca so dražja; o podražitvi olja, masti, sladkorja itd. se še razpravlja. Sledile bodo gotovo tkanine, obleke, o-butev, hišne in druge potrebščine. Plaz se je spustil in bobni v dolino ter narašča. Groza me je. Ali se bo kdo čudil, če povem, da sem začel računati? Vino ni nikomur nujno potrebno, niti Slovencu ne. V tem oziru bo treba zgodovino slovenskega naroda primerno pregledati in popraviti. Spričo nastale draginj^ moram takoj skrčiti postojanko "vino" v svojem mesečnem proračunu. Slo bo, ker mora iti. Krede gostilničarji ne poznajo več. Kreda je danes bolj redka nego čik na cesti. Š topil sem torej v gostilno z drugim namenom. Predvsem vprašam: Ali je mogoče, da pri tej draginji, pri teh skrbeh pade človeku v glavo še kaka veaela, razposajena misel? Ne, ni mogoče! Moram torej spremeniti način pisanja, posvetiti se moram resnemu pisanju. In kot začetek je najboljša ideja, da izvedem anketo o draginji. Naprej! Ko-rajžno na delo. Od resnega novinarstva navsezadnje živi več ljudi nego od veselega, pametnega. Stopil sem, kakor rečeno, v gostilno. Pogled naokrog je bil porazen. Vso tiho, niti besedice ne slišim; na nekaj mizah se "šopirijo" drobne stekleničice pred samotnimi, dolgimi obrazi. Tam ra na dlan. Niti pozdravi me ne. j kdor prodaja dim, je vedno im-— Kaj pa je, Janez? Ali si bo-' poniral in bo. len? ' —- Bolan, bolan, dragi Dbdo. Na žepu, na bečvi, na draginji bolan. Ne upam ae vprašati, če naj ti kaj prinesem. — Prsv imaš, danes se ne u-s ta vim. Imam silo. Hotel sem samo vedeti od tebe, kakšen vpliv ima draginja na tvojo obrt. — Ali je treba, da vprašuješ? Ali ie treba, da ti odgovarjam? Ali ne vidiš? AM al atop? Nemo sem mg stisnil roko, kakor se to dela na pokopališču z ljudmi, ki so nravkar izročili zemlji dragega sorodnika. Zdelo se mi je, da ae v Janezovem očesu lesketa solza. Mogoče pa je bila kriva le slaba, skrčena razsvetljava. . Dobro obeta ta anketa. Vražje resna bo. Pri trgovcu s tkaninami, obutvijo, posodo, drvmi, pri mesarju, kleparju, n^izarju, krojaču itd. sem videl isto žalostno sliko, slišal iate jeremijade Povesil aem glavo, šum ooste ss mi je zdel kakor žalna koračnica. To je vendar pogreb! Pojp-eb, ki mu sledi celokupno veliko mesto. Nič ne bom več "anketiral", obupno je, razvedrila sem potreben. Zato grem naravnost na pokopališče in ae ustavim pred glavnimi vrati, ki imajo krasen napis. Resurrect ur is, t tistim, ki bodo vstali). Ta beseda je v Trstu edina, ki nam je v tolažbo. Ob njej ae razvedrim. Zdajci mi zastane korak. Pred seboj zagledam dolgo kače, nepregledna vrsta ljudi se gnete pred neko trgovino. Čudno, skoraj samo moški. Gotovo cigarete. To bo nekaj zame. Stopil sem hitreje in obstal pred malo čev-ljarnico. Kaj naj to pomeni? Dognati moram; vstopil sem. Ljudje v vrsti so sicar ugovarjali, a potolažil aem jih z besedo "novi sedi Janez Postrežba, glavo opi- riar". Ta beseda še nekaj zaleže; V skromni delavnici me je sede sprejel čevljar s prebrisanim licem. Čevljarji so vsi prebrisani. Skoraj kakor novinarji. Kakšna velesila bi šele bil človek, ki je novinar in čevljar obenem! O tam bom še razmišljal. Ni izključeno, da zaprosim kakega čevljarskega mojstra, da me sprejme v uk. Saj nisem še tako star, še je čas. —. Oprostite, mojster, novinar sem. Ali bi mi lahko povedali, kakšen vpliv ima draginja na vašo obrt? — Imeniten, hvala bogu. — Ali prav slišim? Imeniten? —* Sem rekel 'imeniten'? Premalo. Ogromen, kolosalen, veličasten! — Aha! Zima se bliža, ljudje potrebujejo čevlje. — O, ne! — Potem pa popravila? — Kaj bi tista mizerija? Drugo je, drugo. — Žarim od radovednosti. — Luknje!! — Luknje?? — Da, luknje. Ljudje prinašajo pasove in naročajo luknje, da pasove lahko stisnejo. Vsaka luknja dve liri. Rečem vam: Božansko! Živela Sepral! In skrajno vljudno je še dodal: — Oprostite, nimam časa. Le poštojte, tja v kot stopite! Videli boste. Prosim, naslednji! Pristopil je postsren mož: — Prosim, šest lukenj. — Ali ne bo preveč? ✓ — Kar napravite! Saj ne vemo, kaj še pride. Ptf, paf, puf!! — Evo! Dvanajst lir. Prosim naslednji! — Mors tua, vita mea. so rekli Latinci. Tvoja smrt, moje življenje. Tale čevljar to lahko mirno trdi. Ali še bolje: Tvoj glad, moje življenje. rak naprej.. Prebivalci Indonezije in Maiaje ao si priboriji nekaj temu podobnega, ali kot izgleda skušate Anglija in Nizozemska ponovno potisniti te ljudi nazaj v koiunijalno sužnost. V Jndo-Kini in Sumatri ae boj nadaljuje in mir ae ai zavladal na Filipinskih otokih. V fEvropi se ai položaj prav nič izboljšal, peč pa se poslabšal. Spor v Be rimu, kateri je posledica "mrzle vojne", postaja dnevno bel j kritičen. Marshallov plan se ni pokazal veliko dobrega, izvzemši precej korupcije in zavisti med tistimi, kateri so ga deležni — in za nas večje davke. Trumanova doktrina na mu ae gre tudi za življenje, jih dnevno silno lomasti in to v radiu in v časopisih. Nekaj teh dokumentov, katere je šele sedaj privlekel na dan, je bilo priob-čenih. Prečital sem jih od začetka do konca ali ni prav nič kar ze takrat v tistih časih — leta 1938, nismo vedeli. Komedija se bo, na vsak način podaljševala, kajti vojna histerija se mora nadaljevati. Hooverjev odbor je tudi podal svoje poročilo. Naročeno mu je bilo naj študira, na kakšen način se more znižati državne stroške pri obratovanju pošte itd. Poročilo je res imenitno, Po njegovem nasvetu se naj zvišajo plače ne samo predsed- Grškem je fiasko ter ob enem niku in podpredsedniku, ampak prilika za tiste, kateri izdelujejo vsem tistim, ki so na vodstvu, morilno orožje za obogatenje. In Znižavanja pa se bodo pričela kar je za nas ne ravno razvese- kot že navada, od spodaj, ljivo - spor med Rusijo in Ju- j ibanje goslavijo. Človek bi si lahko izbral ene- Človek skoro ne veruje, da ga od teh zgoraj omenjenih je bil mug«*-' taksen sijajen od-predmetov ter bi lahko napisal **v v P0"** našemu listu. Men-več dolgih člankov, ker vsak po-,ga slovenskega časopisa v samezen ima lahko silno važno1 Amenki, ki bi mogel pokazati vlogo v prihodnosti. Eno je go-1 sličt*> primero — v teku dveh tovo. Zunanja politika, Zedin je-f mesecev sekoro pet tisoč dolar-nih držav je dobila, velik poraz j*v- ne samo v Kitajski, kar se danes Slovenci v Ameriki ne spada-odprto priznava — ampak tudi jo med tisto premožne narodne na Grškem, Edino zmago, kale- skupine kot so na primer Zidje. rosi lahko pripiše, so bile volitve v Italiji, kjer smo z direktno intervencijo prisilili Italijane, da so volili katoliško. Naš pritisk na Francijo je tamoŠnje razmere še poslabšal. Kakšni so na* ši stiki z Anglijo — je pa menda vsakemu znano. Seveda, ostanejo še naše predsedniške volitve, katere so vzele Naši ljudje so v veliki večini v tovarnah, rudnikih in na farmah. Le tu in tam najdeš našega človeka v večji industrijski skupini, trgovini ali kaj temu podobnega. In vendar ae odzove— velikodušno kadar je potreba. V slučaju SANSa, otroške bolnišnice, v obrambo svobodnega tiska — in sedaj za obdržanje na- precej časa našim možem, ki se sega najstarejšega socialistične-pečajo z vodstvom države in ob ga lista med nami. Hvala vam! enem tudi silno iznenadenje stveno pomoč čim jo potrebuje, ne šele ko morajo človeka še v skrajnem stanju pripeljati v kako okrajno bolnišnico. To, kar predsednik Truman predlaga za izboljšanje našega zdravatvenega sistema ni nikakršen aocialisem. Zveza zdravnikov trdi, da je in bo proti Trumanovi predlogi zbrala sklad sa propagando zoper njo do blizu štiri milijone dolarjev. Vsak zdravnik ji bo moral priapevati najmanj $25 in tudi več ako bo hotel. In seveda, zdravniki si bodo te vsote dobili nazaj pri pacijentlh. Čudno je, da je baš med zdravniki tako malo sociologov ^ Nekaj smo jih v tej deželi imeli — namreč take, ki so imeli Čut do bolnikov, ne samo mrzlo zdravniško prakso in pa svinčnik za napisanje medicin, ki jih naj priredi lekarnar — istotako za drag denar seveda. Zveza zdravnikov se je vzlic avojemu visokemu skladu, ki ga zbira proti javnemu zdrsvstvu, vseeno ustrašila in prlanala sedaj takozvani "hospitalizationplan", proti kateremu je bila od kraja tudi skrajno nasprotna in ga sabotirala. In ga v marsikateri bolnišnici tudi sedaj. To je privatno zavarovanje aa bolniško oskrbo. Dokler ga moreš plačevati, ga imaš. Ko pe ga res potrebuješ, boš kaj lahko brez njega, bodiai vsled brezposelnosti in rasnih drugih vzrokov. Edina reanična zaščita bi torej bila lahko le V gornji bo igral Joe Ko-vich in njegov orkester. Na razpolago bo raznih dobrot 4a užitek — v kuhinji, v jedilnici in pri baru, in.pa tudi za razvedrilne predmete bo preakrb-Ijeno. To bo torej rea Silvestrova zabava, na katero ne smete pozabiti. Pridite zgodaj. In ostanite do jut^s. — A. Z. Naročite si jubilejni ški družinski koledar aa tisto 1§49. Stane $1.50. i v gotovih krogih, kjer so pričakovali sigurno zmago. Za nas delavce, ki smo že navajeni na poraze in na razočaranja — ponovni poraz. Qpoldun po kosilu, kadar mi malo pripušča čas, rad.brskam v raznih knjigarnah, če je kaj novega na književnem trgu. Poleg številnih novel in romanov, katerih je noš trg vedno poln, imaš dolgo izbiro raznih biografij ne samo od naših državnikov in generalov, ampak zadnje čas? tudi tistih demokratičnih patriotov, ki so jo pebrisali izza "Železnega zastora" v Ameriko, kot so Ferenc Nagy, Mikolajček itd. Med njimi, četudi ni ubežnik, je "naš" dični ex-poslanik Jugoslavije, Konstantin Fotič. Napisal je knjigo "The War Wc*Lost". Vse te knjige so bile obširno razpravljane v raznih revijah in časopisih z reklamo, kot jo ni dobila knjiga "The Silent People Speak", ali pa "Back From Cold Wars \ , So pač danes čudni časi. Fašisti in sodelavci s fašizmom so danes v beli demokratični obleki... Prečital sem Ralph Chaplino-vo knjigo "Wobblies", katera me je izven njene historične vrednosti zapustila v razočaranju. Iz revolucionarnega wob-blija do spokomega grešnika, kateri kaže pravo pot spokorje-nja vsem tistim, kateri niso na pravem potu—vse to v enf knjigi. Res je, da je v tej knjigi precej zgodovine in imen tistih, ki so bili na Čelu res pravega ameriškega revolucionarnega gibanja I.W.W. Ampak konec je zelo žaloaten. Pisec pripoveduje o dobi, katero je prebil v ječi, o procesu, v katerem je bil obsojen in končno o izgubi vere v revolucijo. £a revoluicenacja, kot se je narisal v prvi polovici knjige, res žalosten konec. Spomnil sem se na snega drugega človeka, ki je od avojih šestinsedemdeset let prebil več kot štirideset v ječah, revolucionar in upornik do zad-r^jega — August Blanqui. Ne i^zočaranje in ne poraz ga ni V soboto 11. dec. zvečer je predaval v Slov. delavskem centru o Jugoslaviji Albert Weis-bord, ki se je pred nekaj tedni vrnil iz Evrope. Albert Weis-bord je pisatelj in unijski organizator, ki se je na svojem potu v Evropi dalj časa zadržal v Jugoslaviji. Predavanje, katerega se je udeležilo veliko ljudi, je bilo silno zanimivo. Imeli smo priliko prvič slišati zares konkretno in jasno poročilo o "železnem zastoru", kateri ni železen zastor. Kdor je zamudil to predavanje, mu je lahko v resnici žal. Vsem mojim prijateljem, kot tudi prijateljem Proletarca, želim vesel Božič in srečno Novo leto 1949. Tofe mi ne gre v glavo? Cemu je v ameriškem vejebiz-niškem tiskn še toliko tednov tako veliko krika o špijonaži, in skoro nič razpravljanja o naših najresnejših ekonomskih zadevah, to mi nikakor ne gre v glavo! Morda pa so se volilci novembra letos spet močno zmoti« H? Le kake da ae la dolgoletnih škušenj nič ne Isuče, tudi tega ne xs|Fupsifiii. \r Milico Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) "Do božiča vendar ni tako daleč. Nekaj dni, pa te pridem čakat na postajo. Pojdem tudi v mesto, da kaj uredim. Rad bi napisal kak članek ali morebiti celo kak podlistek. Nekaj bom moral ukreniti. Skrajni čas je, da tudi zase najdem kako delo. Tako ne moreva vse življenje životariti. * "Ako spet ne pride vmes kaj posebnega." je menila. "Vedno se bojim: kadar se česa lotiš, se že nekje zatakne." "Da," se je nasmehnil. "Mi že hudič podtakne svojo nogo. Ni izključeno, da tni jo bo tudi zdaj. Ali pojdem spet sedet ali po se bo začela vojna---" "Pa menda vendar ne?" je dejala in ga pfestrašeno pogledala. "Ne, vsaj upajmo, da sedaj še ne," je odvrnil. Naslednji dan je bila sobota. Giza se je s Kraljevo in Krivče-vo dogovorila, da se odpeljejo na zborovanje s poštnim vozom, ker niso imele koles. Matija se jim je pridružil do mesteca, tam pa je sedel na vlak in se odpeljal proti domu. Podstrešna sobica i Zdaj pa se za trenutek ozrimo še drugam, bi, rekel Jurčič ali kateri koli naših starejših pisateljev, in s tem lepo nagovoril bralca, ga tako rekoč prijel pod pazduho, ko sta opravila z enim prizoriščem, in ga povedel na dorela drugo. Stari pisatelji so imeli to lepo navado, da se niso nikdar zakopali tako globoko v pripovedovanje, da bi pozabili na svoje častitljive bralce, zaradi katerih edino so pripovedovali svoje zgodbe. Zdaj ga lepo poprosijo, naj gre z njimi drugam, kjer se bo nekaj imenitnega dogajalo, zdaj mu dado priložnost, da sam ugiba, kdo sedi v gostilni pri mizi, kako se piše, od kod je prišel, ugibajo s pisateljem vred, kaj tujec misli, dokler ne pridejo v zadrego in se sramežljivo opravičijo: Ne vemo, kaj je mislil, ali gotovo je, da ... Ta stari, častitljivi način pripovedovanja naših dedov in pisateljev je umrl in ga jaz kljub gornjemu začetku ne bom oživljal. Posmehnil sem se mu zato, ker v nekem pogledu gradim to svojo zgodbo — in edino to — na način naših starih pripovednikov. Malo dalje od razpotja, kjer stoji tista znamenita roka z napisom 2 AND ARMERIJ A, katere se vsi pošteni ljudje preplašijo, hudobneži pa ji najbrž po-mežiknejo ali celo čiknejo proti njej, stoje prve hiše fare Svetega Ivana. Pri eni izmed teh hiš se s ceste odtrga navaden kolovoz. ki te pred dvorišče pripelje k trem drugim, kaj lepim kmečkim domovom, stoječim v prijetni samoti ob bukovem gozdu. Eden izmed teh je dom dokaj bogatega farana kmeta Cilen-ška. • Ne ve se, bi rekel naš Jurčič, da tja še enkrat obudim, ali je bil Cilenšek taka dobričina ali tak lahkovernež ali pa tak la-komnež, da jt storil nekaj, česar bi sicer ne storil zlepa kak kmet. Na stanovanju je namreč imel neko gosposko dvojico že več ko pol leta, in to skoraj zastonj. Povrhu jim je še dajal ves ta čas zastonj hrano. V resnici je imel Cilenšek vse tri gornje lastnosti, čeprav si te v nekem pogledu nasprotujejo. Bil je prav gotovo dobričina, a poleg tega vendar tudi lakomen človek in je vse življenje nihal med dvema lastnostima. Kakor je znal biti že kar pogolten na dinar in sploh na sleherno malenkost, je postal nenadoma do-brotljiv, ko se je nečesa zavedel v sebi in premagal nelepo lastnost lakomnosti. Prav gotovo pa ga je spočetka gnala lakomnost, lahkovernost pa mu je narekovala, da je nasedel lepemu videzu. Ko je kasneje sprevidel, da se je prevaral v svoji lahkovernosti in ko je spoznal, da njegovi lakomnosti tokrat ne bo ustreženo, se ni raztogotil, marveč kar lepo potolažil in si dejal: Naj bo. Jaz ne bom propadel ,ona dva pa bosta le živela. Človek ni živina. Vse to je zadevalo Korena Jožefa, tistega, za katerega je bila Giza vprašala Matijo, če ga pozna kot pisatelja, za kar se je možak izdajal pri Svetem Ivanu in s čimer si je tam pridobil velik sloves. Spomladi istega leta se je bil pri Svetemu Ivanu pojavil fin gospod petinpetdesetih let. Njegova obleka, ki je bila iz dobrega blaga, lepo zlikana, njegovo vedenje in njegovi črno obrobljeni naočniki na resnem obrazu, vse tja do lepe bele, negovane roke, ki je ni ožgalo spomladansko sonce in od dela ni raz-pokala, je bilo gosposko in kar prikupno, prav gotovo pa je v ljudeh vzbujalo spoštovanje, ka-kršnego dotlej še noben učitelj ni mogel vzbuditi. Pripeljal se je s postnim vozom, toda s kmečkim voznikom ni spregovoril pet besed, pač pa mu je dal dvojno napitnino, cela dva desetaka. Kadil je eksport-ne cigarete Drina, ki jih je držal med prsti na ženski način. Voznik, ki je kadil smrdeče Drave, in to tako, da se mu je cigareta prilepila na spodnjo ustnico, in je ni snel niti tedaj, ko je govoril, je opazil tujčevo kretnjo : s s O o s • e • o e o e • e o o t. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset t clanov(ic) je treba za novb društvo 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA llit aa Isto; 94.1 Cook Co„ $9.5$ sa Zdrašes« države ( sa pol Ista; $2.0f as sls Isto; $4.7$ ss pol CMcsfs) la Ksasdo Ista; ss Chleafs ta $11. Naslov za list in tajniltvo (o: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS in si dejal: Fin gospod. Ko tujec ni in ni hotel mnogo odgovarjati na njegova vprašanja, pač pa se zavijal v skrivnost, si je voznik dejal: Velik gospqd. Ko pa mu je dal kar dva desetaka, je dognal in to tudi naprej širil: Bogat in darežljiv gospod. Ko je ta gospod stopil z voza pred pošto, se je takoj napotil proti "purgi", od tam pa naravnost proti župnišču. Tako je pripotoval Jožef Koren k Svetemu Ivanu v Slovenskih goricah. Župnik ivanovske fare Matija Zadravec je bil nekako njegovih let, čokat debel človek, toda velik samotar in nekak zakrk-njenec. S svetom ni imel nika-kih stikov. Nekaj prijateljev ali bolje znancev je imel le med duhovniki, a se ni srečaval z njimi. Za cerkev je bil nad vse skrben, a nič manj za svoje bogastvo. To dvoje je bilo najtesneje, da, že kar neločljivo povezano med seboj. Res je tudi ob najslabšem vremenu, če ni bilo kaplana, obut v škorne, nekoliko krivo-nog, nesel popotnico po ilovnatih, blatnih klancih daleč v hribe, ves čas vzdihujoče molil, toda pri pogrebu še tako veliki siroti ni popustil za dinar, kaj šele da bi popustil pri zbirci. Če pa bi že sam kaj popustil, bi prav gotovo njegova kuharica ne.1 Kuharica se je štela za njegovo sestro. Toda v resnici z njim ni bila v nikakem krvnem sorodstvu. Ko je bilo Zadravcu deset let, mu je umrla mati in njegov oče se je leto dni kasneje poročil z neko vdovo, ki je privedla k hiši šestletno punčaro Magdo. Ko je Matevžek odšel v šole, se je dekletce zaljubilo vanj in ga s tisto ljubeznijo spremljevala vse življenje: bila mu je družica pri novi maši in ko je kasneje postal župnik, je prišla k njemu za kuharico. Živela je pri njem že več ka dvajset let kakor rodna sestra, vsaj pred svetom. Nikdar se nista sprla, a tudi ju nikdar niso videli, da bi se pogovarjala. Toda oba sta strastno ljubila posvetno bogastvo in ga množila na vse načine in s pravo bolestno skopostjo, ne da bi kdaj potegnila mejo: To je moje, to tvoje. Bilo je njuno, tako njuno, da niti mislila nista, čemu jima bo to bogastvo. Koren in Zadravec se nista srečala že od leta 1918. Zadravec je celo docela pozabil na svojega nekdanjega prijatelja. Pa tudi Koren vseh dvajset let ni mislil na Zadravca,najmanj pa na njegovo faro Svetega Ivana. Srečanje po tolikih letih je bilo nad vse hladno, skoraj že sovražno. Toda zgodilo se je nekaj nad vse čudnega. Jožef Koren je ostal v župnišču, tam je dobil sobico in tam je imel hrano. Ni čudno, da je užival Koren tolikšen ugled pri ljudeh: kar so pomnili, dotlej razen škofa še nihče ni živel v župnišču kot gost. Jožef Koren se je povzpel pred prvo svetovno vojno in je bil za Sušteršiča novinar, ki je mnogo obetal in ga je šušteršič cenil kot politika, šušteršičev strastni pristaš pa je bil tudi Zadravec, ki je bil Korenov sošolec .v gimnaziji in sta v bojih med klerikalci stala oba zvesto in vneto na Sušteršičevi strani. Bila sta si sicer prijatelja, čeprav sta bila različnih značajev; a največ zato, ker sta bila med sošolci osamela, skoraj že osovražena. Tako sta se nehote navezala drug na drugega. Po gimnaziji sta se poslovila in se nista mnogo srečavala. Med vojno je bil Zadravec že kaplan, Koren pa jo je na različne načine kaj dobro izvozil in se pripravljal za politično delovanje. 2e med vojno, a prav tako v študijskih letih je dopisoval v dunajske liste, kjer se je, prizadevajoč si, da bi se pririnil čim višje, spoznal z uredniki. Z novo državo Jugoslavijo, ki se je rodila na razvalinah njegovega avstrofilstya, se mladi politik nikakor ni mogel sprijazniti. Bil je prepričan, da je dober Slovenec in dober katoličan, to dvoje pa ne prenese sožitja s pravoslavnimi Srbi. Skratka, Koren je bil prepričan, da ne gleda na to, ali Jugoslavija sploh ima kakšno bodočnost ali ne — v resnici je bil prepričan, da bo razpadla — v tej Jugoslaviji ne vidi zase nikake poti navagdr. Povrhu mu je bilo v n^uu^i j t. ubu ila do sedaj v Beogradu, ne more več' COLORADO zadovoljiti potreb velikega me- Crested Batte: Anton Slobodn.k sta, kakor je Beograd. Tnprav|*l^w: JMm ^ $1600 Engleweed: Jacob Skerlj $2. Mi. Harris: Anton Dolinar S2.10. PueMo: Paul Russ S2. Jack Plut $1. Po $2: Anton Medved. Frances Korošec. Frank Stark. Skupaj S9. Poslal John M. Stonich. Somerset: Anton Penko S2. • sten mu spomin. Boj preti brezposelnosti v Italiji Italijanska vlada 1ma v načrtu uposliti poldrug milijon brezposelnih delavcev s pomočjo Maršhallovega plana, torej na ameriške stroške. Stalno brezposelnih v Italiji je sedaj okrog tri milijone delavcev. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim _ vam poteče. S tem prihranite upravi no času in stroških, ob enem pa izvršite svoio obveznost 1 Proletarec Je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da se naroče nanj. Naročite si Jubilejni Ameriški družinski koledar za leto li49. Stane $1.50. Prispevki v sklad za ohranitev ^Proletarca* VIII. IZKAZ CALIFORNIA Daly City: Anton Kump $4.50. Oakland: Po $1: Tony Miller, Sam Ishbaef. Mark Suss 25c. Skupaj $2 25. Poslal Anton Tomšič. Saata Ana: Mr. & Mrs. J. Cupin S3.00. tako se grade po tem planu kanalizacijski, vodovodni in drugi podzemeljski vodi ,ki so do sedaj tekli ločeno, kar je zelo slabilo vzdržljivost ulic. Sedaj bodo začeli v vseh važnejših ulicah nameščati podzemske naprave v enem rovu. Ves Beograd bo v bodoče obdan z vencem parkov. Frontovci že d«uj časa pogozdujejo in urejajo velike parke. Pri tem pogozdovanju so delavne brigade nasadile približno četrt milijona sadik raznega drevja. Do konca leta bo posajenih skupno en milijon sadik. Na najvišjem mestu v parku bodo postavili spomenik borcem, ki so padli za osvoboditev Beograda, v njegovi bližini pa bodo zgradili pionirski dom z bazenom, restavracije, fizkultuma igrišča in drugo za odmor delovnega ljudstva. (Tanjug.) Joseph in Molly Jereb FLORIDA Miami: $5.50. ILLINOIS - Chicago: John KoŠiček $2 Poslal A. Udovich. Chicago Federation SNPJ Lodges $10. Frank in Minka Alesh $5. Skupaj $15. Poslal Frank Alesh Anton Gradishek $2. Jacob in Mary PuU $3.50, Fred ln Frances Vider $10, John Martinjak $2. Albin Skubic $6 Dr. št. 39 SNPJ $5. Luka Groser $2. INDIANA Indianapolis: Louis Sasek $5. MICHIGAN Detroit: Jos. Topotak 25c. Louis Wokoc SI. Poslal J. Korsic. »Eeerse: Frank Modtc $5. Albert Kirn $5. Skupaj $10. Poeiai Frank Modtc. f 0 MINNESOTA Daleth: Po $1: Paul Gerbovlch, A. Cobura, A. Jakto. Pe ft#c: F. Tape, Chas. Hill, L. Larsen, Neimenovan. Skupaj $5. Poslal John Kobi. Elys Matt Praprotnik 25c. Valentin Rozman $1. 6 članov po 50c, 4 člani po 25c, dr. it. 2M SNPJ. Skupaj $5. Poslal Jacob Kunstelj. Eveleth: Nabrano na seji druitva it. «9 SNPJ $11.55 Poelal Louis Lessar. NEW JERSEY Linden: Joseph Pasarich $2. MONTANA Great Falls: Dr. It. 202 SNPJ $2. Poslala Ana Pike, tajnica. MARYLAND ....E: Rlverdale: Anton Arch $2. Mary Suglich S3. Skupaj $5. Poslala Mary Suglich. OHIO Herbert*«: Mr. in Mrs. Luka Most $2. Poslal Alois Ocepek. Carreltea: Mary Cek 50c. Cleveland: Frank Fleck 50c Ju- kovich. Frank Cerne $10. John Lo-kar Sr poslal $56 Prispevali so: Po $1: Louis PauMch, A. Boaich (kovač), Paul Cesnik, Jerry Slabe, John Koss, J. Perko, T. Mrak, JOhn Lokar Sr., Jimmy Koželj. Steve Cernigoj, John taubi. Steve Valen-čič, Anton Skapin, Anton Svelc, S. Bartol, Matt Petrovich, Frank Ma-rash. Anton Novak, Ignatz Pugelj, Neimenovan, Louis Hrvatin, John Zaic, Joe Planine, Vinko Godlna. Anton Zorko, Anna Zaic, Frank Spurko, George Marolt, Frank Vr-Ček. — Po $5: Anton Vesel, Lawrence Zalaznik, Joseph Majcen, Steve Lokar S2. SANS it. 48, $10. Maple Heights: Louis Pirc (Cleveland) $1, Frank Vrček $11. Neimenovan 25c. Frank Volkar $2. John Kiren $2 Skupaj $1«,25. Poslal Frank Volkar. Ptaey Perk: Nace žlemberger $1.50. ' Warrea: Tony Oorenc $4, Frances Jež $2, Frank Petrich $1. Skupaj $7. Poslal Jos. Jež. OKLAHOMA Paaama: Frank Grilc $5.50. Zomsdne cite imajo veliko Ipijonov V zapadnih deželah se Rusiji vedno predbaciva, da goji "peto" kolono s pomočjo svojih posebnih "agentov" in s komunističnimi strankami. Toda vse obravnave v takozvanih sstelltkah pričajo, da Ima ameriška in angleška "inteligenčna** (špijonska služba) v njih prvovrstno omrežje za intrige. In v anglo-ameriških conah v Avstriji, v Nemčiji tt\ drugje je cele skupine begunskih diplomstov, duhovnikov in politikov, ki so v svojih deželah biti na plačilni listi svoje vlade in na plačilni listi anglo-ameri-ških agentov. Eden izmed njih, ki se mu ni posrečilo pobegniti, ie bivši madžarski poslanik ,V Egiptu, Viktor Csornoky. Svo-ječesno je bil madžarski poslanik v Washingtonu. Na sodišču mu je bilo dokazano, da je s pomočjo ameriških in angleških agentov špekuliral z valuto in ___________ da jim je pomagal aranžirati stin Martinčič $1. Mrs. Luitlg $2 pobeg madžarskemu predse^nftj^gg^li^n $2V Poslal Anton Jan PENNSYLVANIA Aa*Hdge: Ant. Rosenberger $2. Clairton: Joseph^Smrkolj $2. C larks vilic: Frank Kadonick 50c Ceaemaugh: Jos. Jerovšek $1, Neimenovan 25c, John Brezo vec $2. Skupaj $3.25 Poslal John Brezo-vec. McKees Reeks: Jacob Ambrotich $8 ?5.\Po $1: Frank Maček, Lukas Bat J*. Joe Knaus. Pe Ste: Frank Amtrezich,: Urban Olivani. Stšfan Arch 2Be Skapaj S13 Poslal Jacob Ambrozich. New Castle: Frank Gasser $2. Družina Antona Skufca $3. Skapaj $5. Poslal Anten Sku fes. Pittsburgh: Frank Alic $5. Strabane: Dramski klub "Seča" $5. Louis in Frances Bartol $5. Po $1: Tony Roianc, Joe Zupančič. Frank Karlovftek 50c. Skupaj $12.-30. Poslala Frances Bartol. Sharon: Po $1: Frank Spoh, Cyril Furlan. Skupaj $2. Poslal Cyril Furlan. Seeth Per k: Jacob Rupert $2. Universal: Peter Bregant $2. UTAH 1 Helper: Ana Sugar f?. Marray: John Maltch $1 90 WISCONSIN Milwaukee: Dr Bled ftt 19 JPZ Sloga $10. Louis Schrott $5. Vincent in Christine Pugelj $5. Sheboygan: Frank Jamnik $2. West Allis: Mary Piritz $2.50 Progresivne Slovenke, krotek it. 8, Milwaukee. $25. Poslala Ana Fun-cer, tajnica. Druitvo Jolly Allis it. SNPJ $3. Poslala Mary Pirljlz Skapaj $388.99. prejšnji Mias 14,114.52, skapaj 4,419.42. POMEN SUROVE HRANE Kljub koristnemu, blagodejnemu učinku surove hrane bi bilo nopotno, uvesti jo kot stalni način ljudske prehrane Mnogo tisočletij v razvoju človeka je preteklo brez vsake izpremembe. Vsakdo se je enako hranil kakor so se njegovi očetje in pradedi, ter smatral to hrano 2a edino pravilno in človeku primerno. Siele tik pred prvo svetovno vojno se je asčel ta nazor majati, vojna in njej sledeča mirovna doba pa sta v tem pogledu prinesli odločilne izpremembe. Nauk o vitaminih je opozoril ljudi na vrednote sadja in zelenjave kot človeških hranil. Nastopilo je ponekod i pravo navdušenje za surovo hrano, ki pa ga je vzbudila predvsem spretna propaganda in moda, ki je zahtevala vitko telesno linijo. Ako govorimo o surovi hrani, 1 mislimo predvsem surovo sadje in zelenjavo in to osko pojmovanje je popolnoma izpodrinilo .daleko širše pojmovanje, po ka-m terem spada v vrsto surove hrane tudi meso, razne vrste klobas, pa tudi školjke, masld in sir. Sedanje pojmovanje surove hrane je skoro istovetno z vegatarianstvom, kar pa nikakor ni pravilno. Nasproti mešani običajni hrani ima surova hrana ne samo omenjeno modno prednost, marveč tudi neko lastnost, ki ji zagotavlja stalno mesto v zdravilstvu. Ni treba posebej naglašati, da je slednja ekolščina pri tem daleko važnejša nego modna vitka linija, ki je le bežen pojav. Surovo sadje in zelenjava vsebujeta malo redilnih snovi. To nam bo jasno iz naslednje primerjave: 1 kg surovega masla ima 770 kalorij,- 1 kg govedine 200 kalorij, 1 kg kruha 240 kalorij, 1 kg grozdja pa le 75, 1 kg jabolk celo samo 50 kalorij. Kakor vidimo, ima sadje zelo majhno redilno vrednost, izvzeti so seveda datelji, orehi in lešniki. O banani so danes mnenja deljena in je zatrjevanje o njeni veliki redilposti pripisati spretni reklami trgovcev z južnim sadjem. Kakor so pokazala preiskovanja, ima banana natanko isto redilno vrednost, kakor 5 sliv. Druga je seveda stvar pri plodovih žitaric, pfi pšenici, ječmenu, ovsu in-koruzi, ki so semleti v kosmiče zelo užitni in prebavljivi. Gotovo da se da tudi pri surovi hrani doseči ravnotežje, vendar se moramo zavedati, da ima surova hrana v splošnem daleko manj redilnih vr.dnocti. Rastlinska surova hrana ima posebno malo beljakovine. Sočiv-je ima veliko beljakovine, t xia ravno sočivje ne prihaja v postav pri surovi hrani, ker jc večinoma v surovem stanju neužitno. Samo sladki grah je nekoliko tednov lahko stalno na jedilnem listu vegetarianca ali pristaša surove hrane. To okoliščino morajo i^poštevati vsi oni, ki hočejo preiti na surovo hrano, namreč nje siromaštvo na beljakovini. Na drugi strani pa je ta način prehrane zelo koristen pri raznih boleznih ledvic. Najtežje oblike te bolezni so ozdravljive s surovim sadjem, ako že ne popolnoma ozdravljive, pa se vsaj blagodejni učinek surovega sadja nanje ne da tajiti. Ze pred leti, ko surova hrana še ni bila v modi, je avtor mnogih razprav o prehrani prof. Noorden poifdarjal pomen surovega sadja in v zdravljenju sladkorne bolezni uvedel sadje za« redi njegove aaajhne vsebine beljakovin in saredi popolnega pomanjkanja masti v sadju. Rasen tega je sadje tudi popolnoma brez purieovlh snovi, ki tvorijo sečno kislino in ki se jih starejši, pa tudi mnogo mlajših ljudi tako zek> boje. Ni pa treba, da bi bilo sadje ravno surovo, kajti tudi kuhano nima pu-rinovih snovi. Pravi protin je postal zdaj redek, zato pa človeka tem česče, mučijo sečni kamni. Zoper ie-te so zelo umestni brezmesni dnevi,—dva ali trije na teden,—ko naj bolnik uživa sadje, sadne sokove in zeleno sala to. Taka prehrana učinkuje zdravilno in očuva tudi pred nastankom - bolezni. Surova rastlinska hrana vsebuje zelo mak> kuhinjske soli in v tem je ena izmed njenih naj« važnejših lastnosti.* To hrano lahko predpišemo povsod, kjer je treba kolikor mogoče izločiti kuhinjsko sol. Čim pravil-nejše so nase predstave o vlogi kuhinjske soli v organizmu, tem več najdemo možnosti, da z neslano hrano pomagamo obolelemu telesu ali očuvamo ogroženo pred obolenjem. Kuhana zelenjava, ako ni slana, sicer ni v skladu z našim navadnim okuse m, zato jo marsikdo odklanja takoj ali že po krajšem zauživa-nju. Zato pa se lahko razširi vrsta raznih salat, ki dado začinjene s kisom, citrono in oljem, zelo okusne jedi. Seveda je razumljivo, da se človek take hrane kmalu naveliča. Največji pomen surove hrane pa je v njenem bogastvu vitaminov. • Vitamine potrebuje dete, ki raste, potrebni pa so tudi odraslim. Ako ni vitaminov v hrani, nastopajo avitaminoze, med katere štejemo rahitis, skorbut in vzhodnoazijsko bolezen beri-beri. Nedvomno pa spada v to vrsto še mnogo drugih bolezni, katerih vzroki se dado izslediti le na temelju nauka o vitaminih. Na tem torišču je treba še marsikaj proučiti. Vitaminov je obilo v rastlinah, seveda le v surovih rastlinah, kajti pri dolgem kuhanju vitamini poginejo. Vendar pa je surova hrana nevarna v nekem drugem oziru. Ni dovolj higieni-cna, Uko da se lahko prenašajo tifus, paratifus, ob časih epidemije tudi kolera. Tudi razne gliste se prenašajo s sadjem in zelenjavo. Nikakor ni dovolj, ako denemo sadje ali zelenjavo v rkledo vode in si mislimo, da je s tem vse opravljeno. Tb nedo-statek se da vsaj v neki meri odpraviti s tem, da spustimo tekočo vodo preko sadja ali zelenjave. Ne da se, odpraviti prevelika obtežitev želodca in črevesja. V splošnem pa se da prehrana le tako urediti, da je ustreženo telesu in da slednji ne opeša. To pa seveda ne velja za vsakogar. Divjaku, prirodnemu človeku, zadostuje ta način prehrane popolnoma, naš meščanski živelj pa se je toliko privadil sedanjemu načinu prehrane, da bi mu prehitri prehod škodoval. Surova hrana je zaradi svoje male vsebine kuhinjske so)! v mnogih boleznih neobhodno po* trebna. Ta lastnost je velike • » SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE , " /// fi / Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po oenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE /»VENUE CHICAGO, 23, igjNQfS __ važnosti, pri bsšeznih,« ko je treba organizmu odvesti previšno vodo ali kadar je treba zatreii vnetje. Vendar pa so tudi bolezni, ki ne spadajo v nobeno izmed teh skupin, ko je neslana hrana naravnost , presenetljivo ugodna pri njih pobijanju. Med boleznimi, ki zahtevajo odvajanje odvisne vode iz organizma, stoji v prvi« vrsti vnetje ledvic. Obolela obist izgubi sposobnost izločati natrijev klorid, kakor se glasi učeno ime za našo navadno kuhinjsko sol. Nastala sol pa zopet drži vodo v tkivu in posledica tega je vodenica. Tu učinkujejo zelo blagodejno sadje in sadni sokovi, tako kuhani kakor surovi. Nijvainejše pri tem je nam* »•ač, da je v telesu čim manj soli in beljakovine. Isto velja tudi za nastajanje vode, ki ima dru* ge vzroke, za bolezni srca, hudo izčrpanost, težke oblike malokrvnosti itd. Povišani krvni tlak in poapnjenje Žil, ta dva strahova vseh ljudi, ki jim začno siveti lasje—kadar so lasje beli, je običajno konec teh nevarno-sti—onemogoča neslana hrana. Krvni pritisk se ob neslani hrani vidoma zmanjšuje. Kdor hoče shujšati, ker mu je odebelite v postala že nevarna, naj se začne adraviti nekaj dni s surovo rastlinsko hrano na teden, pa tudi kasneje je treba sem pa tja vplesti kak tak dan v svojo običajno prehrano. Tudi preveliko potenje po dveh, treh dneh surove hrane naenkrat preneha. Na posebno dober vpliv surove neslane hrane pri obolenjih za vnetje je opozarjal še umrli dunajski dermatolog Luithelen, ki ie izkušal, da. pri vnetjih kože vpliva surova neslana hrana na-; ravnost zdravilno. V nekaterih , primerih je neslana hrana imela naravnost . čudovite posledice: Tako pri vnetjih, globokih in obsežnih abscesih, ki so že grozili z zastrupljenjem krvi, tedaj pri boleznih, ki so zelo težke in pri katerih je adravniku vsako sredstvo dobrodošlo. Znano je, da je k razširjanju neslane diete mnogo pripomogel Gerson, ki jo je uvedel v zdravljenju tuberkuloze. Obnesla se je pri kožni tuberkulozi v ko* steh in zgibih. Tudi pri kroničnih vnetjih dihalnih yrganov, zlasti 'kadar so izločki močni., Vpliv surove hrane na črevo je zelo dober, bodisi da je črevo leno ali pa da vrši svoje funkcije prepogosto. .Prvo je pač splošno znano, da pa se zdravi črevesni katar cesto s sadjem, bo pa malokomu znano. ,Prof. Noorden pravi: "Velikokrat napravimo izkušnjo, da povzroča sadje šele v zvezi z drugimi,jedrni drisko, medtem ko je izključena prehrana s sadjem in zelenjavo naravnost zdravilo prve vrste." .Otrokom dajejo v ostalem /Že sadaj pri črevesnem katarju nekoliko nastrganega ja*' bolka, ki ima izvrsten učinek. Končno je še omeniti, da je surova neslana hrana odlična pomoč tudi pri migreni, pri vnetju živcev in pri mnogih ženskih boleznih, ki so morda v zvezi s ma« lokrvnostjo. Notranja zveza med učinkom in boleznijo doslej še ni jasna. Vedno seveda tudi surova hrana Iks sail goes le tke cleaner'«?" selilo v Izrael okrog tretjina' ju-(gjslovanskih Zidov. Skupno jih te bilo"* ym Odpeljali so se iz Reke. 2idovski zastopnik v Jugoslaviji Frederick C. Whitte oravi, da le bilo to izseljevanje Židov najbolj* humanitarno in vzerno ksr se lih je še Izvršilo v zadnjih 15 ltfih, in da so izseljenci smeli vzet! s sabo vso svojo lastnino. To je za Jugoslavijo zelo pohvalno sporočilo. I Herbert Hoover priporoča zvišanje plač tudi članom zvezne vlade in v dragim visokim vladnim 'uradnikom. Kongresnik Dingell iz Michigana pa bo predlagal, da se > predsedniku Trumanu zviša plačo s $75,000 na $100,000 in*da ko izstopi »ali pa službo izgubi, naj se mu plamje penzijo $25,000- na leto. Ako bo njegov predlog sprejet, bo dobil to penzijo tudi-Hoover. Veliko ljudi v naši deželi misli, da predsednik ni deležen drugega kot fdače.' Resnica je, da ima on in m mesu MAKSIM BORKI: Kako so prijeli Semago Semaga je sedel v krčmi, sam se motivile po zraku tako gosto, za svojo mizo ob poliču žganja 1 kakor da bi kasa vrela in se pe- njegova družina vso zdravniško s krompirjem za pet->nila. oskrbo — pravzaprav od vlade najetega stalnega zdravnika, ki TOora. paziti samo nanj; in da ima predsednik letala, jahte in osvetljeni z dvema svetiljkama, stokal in sneg je šuštel ob' zido*{avte ne državne stroške. Stana-" " h||||| rm<> ima brezplačno, večino slu- fetaftadi, predvsem stražnike, ki ga varujejo pred možnimi napadalci, in dobiva od države znatno vsoto/sa prirejanje pojedin. 2emdd depresijo so znašali stroški za predMdnika nad* milijon dolarjev *ia lfeto. Sedaj so bržkone še večji. Plača mu torej lahko ostane,« saten v -kolikor od •nje plača davka. Vendar pa je vzlic temu predsednik ameriške republike plačan nižje kakor na pr. angleški kralj ali kakor je bil bivši italijanski kralj. In vrh tega mora Anglija, ker je monarhija, vzdrževati tudi vso kraljevo žlahto, ki je obilna. Torej tudi ako Truman dobi: povišanje, bo to še zmerom veliko ceneje kot pa ako bi morali kralja vzdrževati. Nekisj sicer jih — n. pr. grškega kralja. TO pa za našo vlado ni pametno. * najst kopejk. Semaga je obstal za trenutek V kieti z obokanim stropom, in prisluhnil, toda ničesar ni bi-prenasičeni s tobačnim dimom, lo slišati. Le veter je teftko za ki sta viseli izpod obokov, in sjvih in po strehah hiš. tretjo na polici, je bilo strašno Stopal je počasi, škilil z očmi zakajeno. V oblakih dima so se jn bolščal pred se v« belo meglo metale temne, razcapane in burne noči, ki so se mu 4z eje sumljive postave, ki ao psovale, majale naproti neme hiše, StW-se casgovarjale in počele vse to piči, ulične svetilke, drevje, in sila vznemirjeno, zelo glasno, vse je bilo pobeljeno z mehkim, docela prepričane o svoji var- pernatem snegom. nosti. Na ulici je zavijala surova sapa pozne jeseni, so plesale velike, vlažne krpe snega. V krčmi pa je bilo teplo. Čutil se je vz-duh, vročina, ki pa so bili ljudje aanju navajeni. Semaga je sedel in se skozi kopreno dima -pazno oziral na vrata, se posebej, kadar jih je kdo z ulice odprl in stopil v krčmo. V takem primeru se je eelo nagnil malo naprej s svojim : Zavijanje meteža je preglasil čuden glas, nekaj kakor tthi otroški jok tam spredaj nekje. Semaga je obstal, ittegnil vrat in se napel kakor dtvja zver na preži, ko začuti nevarnost. Glasovi so utihnili. Semaga je odkimal z glavo in nadaljeval hojo, 6i potegnil kapo globlje na čelo in stisnil glavo med ramena, da bi mu sneg ne silil ^a ovratnik. . • , Tik poleg nog je nekaj zacvi- močmm in gib^im telesom. vča- (^ Zdrznil ^ je M usUvil in se pripognil, tipal z rokami po Dr. Jokn J. Zavertnik PHYSICIAN sad SUROBON M. ORawferd 14IW lilk4»r (Kaoaat Wad., Sat« ai i ta P. (Except wad., Sat sod Sun ; If aa answer OaM TTfcstla 7-S7SS sih dvignil nad oči dlan kakor za ščit in dolgo pozorno motril obraz došleca, za kar je imel docela utemeljene razloge. Ko si je natanko ogledal novega gosta in se dodobra prepričal o tem, kar se mu je zdelo potrebno, si je Semaga natočil novo šilce vodke, ga zvrnil, nabodal pet, šest koscev krompirja in masa na vilice, jih poslal za žganjem ter dolgo počasi žvečil, pa zadovoljno mlaskal ter si z jezikom oblizoval svoje vojaške, ščetinaste brke. Od njegove velike kuštrave glave je padala na sivi in vlažni zid čudna, skriven-čena senca in se premikala, ko je ivečil; bilo je videti, kakor da se nekomu prisrčno klanja, a da ji ta nič ne odzdravi. Semagin obraz je bil širok, z izbočenima ustnicama, obrit, oči velike, sive, škilaste, nad njimi goste, temne obfvi; nad levo obrv pa se je spuščal skuštran pramen las neke nedoločene sive barve in se je je skoraj dotikal. Sploh Semagov obraz ni vzbujal zaupanja, nasprotno je do espe mere njegov izraz napete in neumestne odločnosti izzival odpor, celo v tej družbi in sredi, ki se je Semaga v njej znašel,- Na sebi je imel razcapan, dolg suknen plašč, ki si ga jc opasal z vrvjo, poleg njega so ležale rokavice in kepa, k naslonjalu sto-lice je prislonil svoj še kar precej velik bič, z vozlom iz žilovke na koncu. Tako je sedel, užival in, ko je popil vodko, se je pripravljal, da jo zopet naroči, ko so se vrata itnenada z žvenketom in na široko odprla in se je v krčmo zvalilo nekaj okroglega, razcefrane-ga, podobnega velikemu zmeša-nemu povesnu konoplje. Zako-talllo se je v krčmo in za vpilo z zvonkim otroškim glasom in prav razburjeno: "Izginite,, nebrusite pate, stri-čkir v Vsi strički so se hkrati zdrznili, obmolknili, se zaskrbljeno umaknili. Iz srede pa se je oglasilo zamolklo, malo vznemirjeno vprašanje: "Ne iazeš?" "Da bi mi oči izpadle! Z obeh strani napadajo. Konjeniki in palci... Dva člana kvarta, policijski pisarji... sila'" "Semago, morda ... Nikifori-ča so povprašali po njem ..., je žvenketal dečji glas medtem, ko se je kroglasta posta v ica njegovega lastnika motala pod nogami stričkov in se kopicala vse bliže .ptlfei. V lain* in težka sapa je zamolklo aavijala, sa vrtele nad cesto krpo njej, mokre krpa snaga so tleh pa se spet zravnal in otre-sel sneg, ki je zasipal vse, kar je našel. • "Tu imaš, na! Otrok ... In kaj sedaj?" je zbegano zašepeAal in dvignil najdenca k nosu. Najdenec je bil topel. Premikal se je in ves je bil moker od snega, ki se je topil na njem. Obrazček mu je bil mnogo manjši od Semagine pesti, rdeč, na-grbančen, oči zaprte, usteca pa so se mu neprestano odpirala in cmoka la. Z mokrih trepalnic mu je kapljala voda na lice in v brezzoba usteca. Semaga se je v svoji zbeganosti docela zmedel, spomnil pa se je, da je treba otroku pomagati iz neprijetnega položaja, da bi požiral snežnico, -in da mu je treba ličeca zadelati s krpo. Obr-ni> je otroka na glavo. Temu pa sc je to bržkone zdelo neprijetno in je žalostno zacvilil. "Molči!" se je Semaga surovo oglasil. "Molči, drugače ti bom že dal! Kaj naj počnem s teboj, glej! A? Kam naj s teboj? Ti pa se dereš! Glej ga, budalo!" — Toda na Semaginega najdenca njegova govorica niti malo ni vplivala: Dete je nenehno cvili-lo, pa tako žalostno, tako tiho, da je Semagi postalo temno pri srcu. "Pa, bratec, kakor hočeš! Razumem, da si moker in da te zebe ... in da si majhen otrok. Toda vendar, kam naj s teboj?" Dete je neprestano cvililo. "Sploh ne vem, kam bi te de dal," je odločno menil Semaga, trdno zavil najdenca v cunje, se pripognil in ga položil na sneg, "Tako-le bo. Kam naj te drugače denem? Bratec, sam sem kakor najdenec v vsem svojem življenju. Zbogom, to se pravi... ah, nič več." Semaga je zamahnil z roko in se okrenil od otroka, pa sam pri sebi godrnjal: (Dalje prihodnjič.) ' Bežič pomeni "medeno sezono". Namreč vse se sladka — vošči, kupuje in podarja darila in to traja do polnoči 31. decembra. Potem je 1. januarja še nekaj rajanja in nato spet vse po starem. Ampak kar se vojn tiče, se bodo tudi v božični seeoni vršile po starem — n. pr. na Grškem, v Palestini, na Kitajskem, v Indoneziji, Indokini itd. V cerkvah pa mahajo s kadilnicami in ponavljajo s svečanim glasom rek "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ..." Vse torej tako kakor lani... I Druga revolucija na Kitajskem se zaključuje (Nadaljevanje s 1. strani.) ški bankirji. Celi predeli tega velikega mesta so bili ped vlado tujcev in kitajski policaj se je smel prikazati vanje le ako je bil najet od tujcev preganjati svoje lastne rojake. Ne kitajska polletja, ne kitajska sodišča nifco imela nad tujci — pe čeprav so uganjali zločine, nobene pravice. Sodilo jih je, čestokrat zelo pristransko — sodišče tiste države v Šangaju, ali v Pekingu (takratnem glavnem mestu), ali v Kantonu itd., kateri je zločinec pripadal. Za Kitajce je Mlo to zelo žaljivo in v letošnjih demonstracijah so srd proti tej sedaj že odpravljeni tradiciji pokazali posebno kitajski visoko-šolci nad ameriškimi vojaki, ki so bili obdolženi posilstva nad visokošolko kitajskega rodu. Sodilo je dva zlikovca ameriško vojno sodišče na Kitajskem in ugled Amerike ni s tem nič pridobil. ' ' Kaj bodo komunisti zmožni storiti? Kitajci so se proti tujim imperialističnim silam že velikokrat uprli. A njihova prva velika socialna revolucija se je dogodila pod socialistom Sun Yat Senom. Ni se obnesla* vsled intrig imperialističnih sil, vštevši Japonske, Tako je v tistem me-težu po Sun Yat Senovi snfrti postal diktator Ciang Kaišek, ki se je končno za svoj obstoj naslonil popolnoma na • Zedirtjene države, dasi ga je precej časa tudi Sovjetska unija močno podpirala. A med ljudstvom Ciang Kaišek ni dobil opore, ker je dopu-' stil v svoj režim Stare kitijske militaristične lorde, ker je dovolil obnovitev korupcije na debelo in pa ker ni izvršil nobene socialne tn gospodarske reforme, rasen nekaj malega na papirju. In tako se je pričela civilna vojna sa nov, bolj efektiven revolucionaren prevret na Kitajskem kakor pa je bil Sun Yat Seno v. Voditelji te revolucije se nazivajo za komuniste, to^la se jih ne sme primerjati komunistom industrialnih driav! Kajti sedanja revolucija na Kitajskem je kmečkega značajs in opira se na kmečko ljudstvo. O tem so si bili vodje kitajskih komunistov z Moskvo že v spona, kajti nauk leninizma in marksizma ie, da je socializem mogoče zgraditi le na industrialni podlagi s pomočjo industrial nega delavstva, a Na Kitajskem je sicer veliko industrije, toda v primeri z z ogromnostjo dežele in njene primitivnosti je malenkostna. Zato bo nova revolucija imela pred sabo' po zmagi še celo bolj težavno nalogo, kakor pa ]o je imela oktobrska revolucija v Rusiji. Ako bo sposobna predramiti kitajsko ljudstvo, ki živi še vedno v duhu svojih tri tisoč let starih tradicij, bo uspela. In namen vodij te zmagovite vojne na Kitajskem ja na samo zmagati nad Ciang Kaišekom ln njegovimi savesniki temveč tudi nad saostalostjo in primitivnostjo kitajskega ljudstva. Naloga je težka in zgodovina bo povedala svoje. % r-spread Christmas er with Nsročite si prihodnji letnik Ameriškega družinskega kole* derja! Prispevajte v sklad sa ohranitev Proletarca! komentarji (Konec s 1. strani.) liki socialni revoluciji. Toda v njihovih* glavsh je ostala ista miselnost. Upajmo, da bo sedsj bolje, ker se ukvarjajo tudi z novimi idejami in se uče socializma. Prodajalec rož v vaši bližini ima cvctlic v tej praznlftk! sezoni na Izbe-ro. Ustavite se pri njemu še danes. Na prazničnih sestankih oddajte cvetlične šopke... vaš cvetličar je umetnik v tem. Nageljni in 1* ek reševanje. Podarite prijateljem % •žič cvetje In bolnikom doma. selen ja sa praznično Gaston Ceklens grada, da se blens poroča is Be<> je iz Jugoslavije iž- ■b£! 1T1 se. A Yugoslav WHkly Devoid »• the Inttrwt of th« V/orktn • OFFICIAL OftQAN OF J. S. F. and Ht Education«! Bureau PROLETAREC KDUCATION ORGANIZATION COOPERATIVE COMMONWf Al T M NO. 2145. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., December 22, 1048. VOL. XLIII. THE MUCH Or LABOB In this day and age everyone should be able to handle more than one language fluently. Many of the children have a great advantage by having parents, or grandparents that have come here from a foreign country, and even those that haven't, but can speak, read, and write Slovene fluently. Foreign languages are taught in most high schools today, but few children that take these courses ever get enough out of them td be of much value later in life. The textbook method of learning a foreign language, is not nearly as effective - as the actual use of the language around home. To be able to speak a language well, one must be with people who use it. Therefore, it is logical that the best place to learn another language is in your own home, where you can pick it up and elaborate on it as time goes by, without the necessity of textbook study. In many Slovene homes, the children are t a u g b t Slovene when they first start talking. I know of many cases where the child was quite fluent in Slovene, in fact so much so, that when he or she first started to school, they felt quite odd with their limited knowledge of English. When they learn English, they gradually lose their ability to handle the Slovene language, and in the next few years, during the time when they learn to speak and write, Slovene is entirely forgotten, through negligence. It is the duty to teach each youngster at least one foreign language, and from a practical point of view, that language is Slovene, as it is used in so many ot-our homes. How much more convenient than struggling over a textbook! ft * * Say! Have you made plans for New Year's Eve yet? If you haven't, you better be sure and remember to attend the big celebration at the SNPJ Hall, sponsored by "Nada," Lodge 102. SNPJ. What's the use of tramping around downtown where all the people are strangers. Come to this big affair where you will be among friends, and will be able to have a grand time. Joe Kovich and his boys are furnishing the music for dancing and there will be salesmen (and maybe saleswomen!) on hand to supply you with all kinds of noise makers, and other gadgets needed for the gala celebration. Then, of course, they always have good stuff to eat in the kitchen, and when you're tired of eating, you can move over to the bar, and have a gay old time. * ft * ft The next regular meeting of Branch No. 1, JFS, is supposed to be on Friday, December 24, but as that falls on Christmas Eve, the meeting date has been changed to Thursday, December 23. Wtshfal Thlakulg The boss was giving 'a Junior member of the firm a lecture on success. "Yea, young man," said he. "I'm a self-made man. I started at the bottom by renting an empty house, and by sheer hard work built the business to what it is today. You could do the same if you aet your mind on it," • •'By Ofeorge, I will!" cried the youth enthusiastically. "Tell me where I can find an empty houae?" THE AMERICAN MEDICAL Association, in a convention at St. Louis, decided to slap a $25 per head assessment on the armament are the major driving force behind the present Inflation, which has not been checked despite the microscopic 140,000 members of the associa- drop in the inadequate con- New We're Finding Out! A Pity "Yes," said the dear old lady. "I think the United Nations conference was a good idea, but it's a pity they have to have ao many foreigners in It." * • •, a We can do more good by being good, than in any other way. —Rowland Hill We might seriously consider laying off tbe Taft-Hartley Act for a week or so if the NLRB would do likewise. But the boys over at NLRB have been as busy as little beavers, designing union-busting weapons for employers out of material supplied under T-H. Early in the game, the Board's legal high mpgul, Robert N. Den-ham, illustrated he's one of those feliows who doesn't believe in permitting the injunctive weapon to lie arotind unused. But use of the injunction against unions is becoming an old story— so let's look at some of the newer anti-union gadgets produced by NLRB. There's that little ruling which denies an economic striker the right to vote in a representation election at the plant against whicti he's striking. You and your buddies hit the bricks as a last resort and keep pounding them for some Ume. The boss brings in strikebreakers, puts them to work. Soon he calls for and obtains an election, but you can't vote. The strikebreakers can. Guys who break strikes don't vote in favor of unions. So you and your buddies are out on your ears! And it's all nice and legal under T-H. Now, if you're looking for a working companion for the ruling cited above you can find it in the mass picketing ban imposed by NLRB under the guise of protecting the "right to work" of those unwilling to honor picket lines. It's really a nifty, insofar as the boss is concerned. It can be used to bring into the plant those-strikebreakers who will vote your local union out of existence. Although the NLRB didn't explain it this way, here is what it said, in effect: A large number of striking workers, although they do not engage in violence or make threats of violence, cannot legally picket a plant because to do so might influence scabs and strike-breakers from taking over the strikers' Jobs. But, wait a minute! Suppose there is violence? NLRB has taken care of that, too, in a new ruling. It has held that an ln4ernaUonal union may be held liable—along with the local union on strike—for unfair labor practice charges if there ls picket line violence. And it doesn't alter the case if the pickets are provoked into violence by a management group which wanta to obtrfln a strikebreaking injunction. T-H encourages acts which provoke violence and then penalizes unions when violence occurs. The Taft-Hartley Act, which will not be fully operative until after the NLRB quits making new rul-inga, has begun to hit the unions where it hurts, and there's good reaaon to J>elleve the worst is yet to come. ; Gradually, step by step, the NLRB ia throwing its weight behind management in managenAt*. RUSSIA IS WINNING THE COLD WAR WASHINGTON (FP) — Soviet Russia is "doing a damn good Job" of economic disarmament on the U.S., Sen. Ralph E. Flanders (R. Vt.) told Capitol reporters. Flanders aaid: "We are headed for uncontrollable inflation, full wartime controls and the garrison state in which the lives and fortunes of our ciUzens are sacrificed to the demands of the armed forces. Viewed from this aapect. Russia ia winning the cold war." To avoid playing into the hands of the U.S.S.R., the U. S. must cut down draatically on expenditures for the cold war and for building up the armed jervices, Flanders believes. He recommended that the U.S. "depends in a large measure on the economic ability and affective will of the western European peoples to defend themselves. We cannot and will not take on ourselves the burden of, an inert western Europe even in uor own interest." cheer UP CHEER'UP—the world may run outs.of stuff to make atom bambs. Dr. Ayres of Gulf Research figures that at present rate of production we will have no more uranium left by 1978. Dimmit of National Security Industrial Resources Board says there won't be so many atom bombs that they can hit' many places—and points out that only a third of new plants built since 1040 have been located in cities of over 100,000 population. Others in this game are saying we shouldn't worry too much about radiation—It may make us afraid to rescue victims. Most cheerful fact is the old one—if one hits you, you wont know it. O Heaven! Were man but eon. stant, he were perfect; that one error fUls him with faults. — Shakespeare. tion, to finance the campaign against national health insurance. Though sessions were held behind closed doors, reports from St. Louis disclosed that many delegates opposed the assessment scheme, and termed it a "blunder." Those in control feared their decision might boomerang, and raised the scare that health insurance would be a "most dangerous step in the direction of complete state socialism." ON ANOTHER FRONT of the battle for and against national health insurance, the Socialist party called upon the Treasury Department to revoke tax exemption for the American Medical Association be-{ cause of the letter's proposal to raise a $3,500,000 political war chest to fight socialized medicine. "It is absurd," charged the party's national secretary, Horry Fleischman, to grant tax exemptions for contributions to an AMA fund to influence legislation and not give equal tax exemption for contributions to the Socialist Party to fight for the same legislation." "However," he added, "I do not believe that any political contributions should be tax exempt. FROM THE "SOCIALIST Call" we see a statement in which Oscar Ewing, Federal Security Administrator, declared that every year 325,000 people die who could be saved with the knowledge and skills now possessed by medical science. We Just don't believe that doctors would give less serious attention and honest treatment to patients who came to them under the socialized plan. Those who are sincere and humane today would be no less so if they worked under a government plan. The health and lives of its people is a nation's greatest asset. It is up to the nation to safeguard that asset. ft ftft ABOUT HALF the government's current budget goes for direct and indirect military expenditures. These billions for sumer price index of the Bureau of Labor Statistics in the past three months. Now the generals and admirals are pushing for a major pickup in military expenditures. The result would be to give inflation another shot in the arm. Even the Truman administration has become worried over the consequences of pouring additional billions into munitions and guns. A program of military expenditures much above the present would force us out of the free market procedures of a peacetime economy and drive us to the acceptance of a number of direct controls. These controls would involve allocations so that scarce materials like steel went into guns instead of housing. They would involve a wage freeze and a labor draft to hold down and channel skilled workers into war industries. x In other words, the controls forced on the people and the economy by a major boost in military spending would moon the emergence and irrevocable INFLATION IN TWO NATIONS From China comes news of inflation that could well be studied by American workers. Money is so "cheap" there that strikers are no longer asking for it. What they now demand is more food, since the added coins that they have found in the pay envelope quickly lose value on the market place. American workers have had the same experience, but to a lesser degree. They, too, have learned that more money doesn't mean anything in particular. After three major wage raises the working people of this nation are able to buy less of many items than they could have bought when prices were lower. Yes, we are also in an inflationary spiral which can take us to where thetChinese are now if it keeps spinning long enough. What should our wages do for us? Socialists have been trying to answer that question for mrfny years. They say that workers should be able to buy an amount of goods equal to the full social value of the products they produce. In other words, wages should get us whatever there is to be gotten. But wages don't do that in America any more than in China. We get more dollars and can buy fewer things. Clearly, labor is being sidetracked somewhere along the line. Nowhere in the world have workers been able to beat the game of capitalism merely by getting more dollars. The owneiy of capital' wealth still take their toll from the workers. They probably will continue to do so lAtil the purpose of production is human welfare instead of private profit. —Reading Labor Advocate This Is a Danger Sign j These Things Don't "Just Consumers are 4in hock" to the tune of $15 billion, a disturbing chart in the "Wall Street Journal" reveals. It shows that "consumers credit" has climbed to that figure from SO billion in October, 1946, and ia stUl going up. "Consumers credit," which really means dbet, consists of the money people owe for automobiles, fur- niture, and other things they development of a fullblown war bought on the time payment" or " plan, and on "charge economy. That is, of course, the goal of the generals and admirals. Their appetites grow with every increase in military expenditures. N ft * ft CONGRESSMAN Emanuel Celler, progressive Democrat from New York City, showed s lot of courage by naming a "big five" in the insurance business that are a menace to the nation. "With their web of interlocking directorates their concentration of economic power, and tneir self-perpetuating directors and officers," he stated, "they are able to formulate a financial policy stronger than the policy of the national government itself." Celler was referring to the fact that life insurance companies, to increase their profits, are throwing a big "monkey wrench" in the government's efforts to hold down "inflation." PEOPLE DO IT By Hsnry Jonsi "installment accounts" at stores. The large amount and rapid rise of such debt is worrying some economists. They point out that a similar situation helped bring on the crash of 1929, because time payments "mortgage" consumers future income. People cant spend for food and other necessities today money they owe for things bought in the past. There's big money in the "debt business." The "finance companies" which handle time payment contracts are Just about the most profitable concerns in the country. One reason, for that is tricky "interest rates," which are always at least twice aa high as they seem. ■ The workers are the principal vicUma of the system. It's a good idea not to buy until you have the money to pay for y9ur purchase. That was the doctrine preached by the "old-faahioned" parents of many of ua.—Labor. PUBLIC HEALTH Happen // Mt9i>e men's suit manufacturers don't meet in a "smoke-filled room" and "conspire" to violate the anti-trust laws, but we'd like to know how else they manage to act with miraculous unanimity. "Today," A business writer points out, "a man can't buy a double - breasted suit with a vest. Not because of any shortage of cloth, but because tailors are trying to wean men away from the idea." During the war, clothing makers got the government to ban manufacture and sale of two-pants suits, "to save cloth for the armed forces." Yet practically all single pants were made so "baggy" and "pleated" that they used far more cloth than necessary. Now cloth is plentiful and the war is past, yet it is still practically impossible to buy a two-pants suit. All that raises these questions: How is it that all manufacturers and retailers refuse to ipake and sell double-breasted suits with vests and suits with KENESAW M. LANDIS II i two pairs of pants? A lot of LOGANSPORT, Ind. — Why is men want lhem jf there were free competition" in the indus- All Fair Two young Scotsmen were at loggerheads over the division of the estate left Jointly to them by their father. They agreed to accept the decision of an old friend of the family. "Bqys," said the wise man, "Donald will divide up the estate exactly as he thinks fit." At this Donald's face beamed, but that of Hamish grew visibly longer. "And then." continued the arbitrator. "Hamish wtl. take which-ever half he prefers." That ended the dispute. labor relations. U is compelled to do so by the Taft-Hartley Act. , Its ruling use terms designed to make the public believe it ia administering an impartial management-labor relations act—terms like "right to work" and preven-ionŠKof "picket-line violence." But those who get batted over he head with the new T-H clubs lions about them. rty THE HUCKSTERS are busy wringing patriotism through the cash register. Their latest hoax is to make it appear thafc capitalism is Americanism, and that any objection to being gypped is downright unAmerican. The Advertising Council, Inc., annouftces a series to be called "The Mirade of America" which corporations are urged to put across from their advertising budgets. They say for "the first time in history, afl segments of society—management, labor, education, religion, social services and agriculture—have gotten together on an economic credo." • • • So now we are to have an official "economic creed." It is one acceptable to those who make a living without working. Ita object la to get those of us who work for both oar own living aad theirs to work harder producing tkelr living, and supporting them la their straggle for world domination. These hucksters have uaed th^ fear of "B.O." to sell soap; they have coined the hope of landing a husband into still more soap-aales. Now they will use the fear of being victimized by another nation to win support for the gyp-game that keeps tfcls troubled world troubled, a a • O'nee capitalism becomes the official "economic credo" of Americanism. those who hunt down "dangerous thoughts" ln the manner of Hlrohito's government, will find Its is subversive to object to being gypped. Th* labor movement has loag been atraagling an the ecoeemte CjeeS taaght by oar exploiters. Now the labor leaiers Join sHth Mr. Hoffman to shove it completely down our throats, even though the way it worka out leads the Navy to advertiae that the best way to avoid the horrors of a poverty-stricken old age that can be averted only by skimping to save for it, is to Join the Navy with the prospects thereby decreased of reaching old age. a a a Children may believe in Santa, and grown-apa may believe la pell-falaaa, hat far complete simple-mindedness, give aa Lord Hamp-