štev. 8.
V Ljubljani, 30. aprila 1925.
Leto XLII.
za Slovenijo.
Vsebina:
Vsebina: Kje si izgubil zlate cekine? — Plevelna lu-cerna. — Grahora in grašica. — Vprežno orodje za vinske gorice. — Navodilo za uporabo sulikola.' — Uspehi z monta-fonsko živino. — Živinorejski sestanek v Velikih Laščah. — Premovanje goveje živine v Bohinju. — Ogled semenskih kultur. — Vprašanja in odgovori, t- Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Književnost. — Družbene vesti. — Uradne vesti — Tržne cene. — Inserati.
Kje si izgubil zlate cekine?
Inž. C. Jeglič, Grm.
Največji in. najkrvojočnejši davek zahteva od slednjega gospodarja lastna maloskrbnost. Marsikdo še vedno misli, da.se kmetu le zaradi navduševal-nega »lepšanja pripoveduje, da je gnoj zlato. Gnoj je za poljedelca velevažen kapital, in občine, v katerih, se še ni udomačilo napredno in skrbno ravnanje s hlevskim gnojem, izgubljajo leto za letom debele mošnjičke zlatih cekinov. Mnoge kmetske občine, nočejo utrpeti niti ficka za prireditev gospodarskih tečajev ali za zgradbo nove šole, itd., z vso zadovoljnostjo pa dopuščajo, da jim nevidna mora sesa in uničuje najdragocenejši kapital kmetijskega pridelovanja.
Vzemimo za primer večjega posestnika, ki drži v hlevu 2 konja, 12 govedi in prašičev za 6 q žive teže. '
Računajmo, da vsebuje 1000 kg konjskega gnoja 5.5 kg dušika, ista množina govejega gnoja 4.5 kg dušika in svinjski gnoj 4.5 kg dušika ter da dobimo na leto od 1 konja 8000 kg hlevskega gnoja, od ene govedi povprečno 10.000 kg in od 100 kg težkega prašiča 1400 kg hlevskega gnoja z navedeno vsebino dušika. Potem vsebuje ves hlevski gnoj, napravljen v enem letu od 1 konja, 44 kg dušika, celoletni gnoj 1 govedi 45 kg dušika in pri 100 kg težki svinji 6.3 kg dušika na leto. Torej dobimo na leto:
v hlevskem gnoju od 2 konj 88 kg dušika, v hlevskem gnoju od 12 govedi 540 kg dušika, v hlev-
skem gnoju od 6q prašičev 37.8 kg dušika; skupaj 665.8 kg dušika.
Dušik je poleg fosforne kisline, kalija in apna najdragocenejša redilna snov za rastline. Dušik je v ceni najdražji, a razentega je dušik silno velik uha-jač; pri zanikarnem oskrbovanju hlevskega gnoja se skoraj polovica dušika izgubi v zrak.
1 kg dušika v solitrovi obliki nas stane v umetnih gnojilih (v čilskem solitru) okrog 40 Din. Pa recimo, da po naši krivdi, torej zgolj vsled naše malomarnosti uide v zrak le 20% dušika iz hlevskega gnoja. Navgdeni posestnik bi tedaj izgubil 133 kg dušika, ki predstavlja vrednost 40 Din X 133 — 5320 Din.
Zdaj pa kar naštej tiste naše poljedelce, ki brez dolgih in grenkih pomislekov, špendirajo recimo 100 Din za kako strokovno knjigo ali pa vsaj 20 Din za ..Kmetovalca", iz katerega si lahko pridobe veliko naukov za vsakdanje potrebe!
Današnji račun nam je pokazal samo izgube dušika pri hlevskem gnoju. Kolika večja vrednost pa nam gre navadno v nič še potom gnojnice! Pri pre-računanju se bomo poslužili sledečih številk:
1 govedo (500 kg težko) izloči dnevno 12 kg scalnice s 7°/00 dušika, 1 konj 10 kg scalnice s 15°/«o dušika in 1 prašič 2 kg scalnice s 5"L dušika. Na leto da torej v scalnici:
12 glav govedi 368 kg dušika, 2 konja 109 kg dušika, 6 prašičev 21 kg dušika; skupaj 498 kg dušika.
Recimo, da gre vsled naše malobrižnosti v nič le polovica, t. j. okrog 250 kg dušika iz scalnice. 250 kg dušika a 40 Din predstavlja vrednost 10.000 Din.

Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg; št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
Navedeni posestnik je torej zapravil dušika iz gnoja in scainice za 15 tisoč dinarjev/To je znesek, iz katerega bi lahko. izplačal dobrega hlapca. Pa se pri nas še vedno dobe premožni Kmetje s skrajno zanemarjenimi gnojišči, ki svojegi sina samo zato ne dajo v kmetijsko .šolo, ker se [boje »nepotrebnih stroškov". In se tudi ne spomnijo, da ima ena vir-žinka, podarjena vestnemu hlapcu, veliko manjšo vrednost, nego znaša razlika v/ednosti, ki jo ima 1 voz dobrega gnoja v primeri s slabo oskrbovanim gnojem!
V zgorajšnjem računu smo se ozirali le na izgube dušika. Pa koliko dragocenega kalija nam tudi odteče v gnojnici, ki po obcestnih jarkih zamaka in redi celo vojsko najnevarnejših plevelov! In kako mnogi še vedno prezirajo na redilnih snoveh izredno bogato straniščnico! V tem oziru so Kitajci stokrat bolj napredni od zadovoljnih Kranjcev!
Kdaj bomo spoznali grdo žalost svoje berači je? Ni nam treba čakati na zlato iz Amerike, doma ga imamo dovolj :iz zanemarjenih gnojišč so nam spuh-teli v zrak že kupi zlata!
Plevelna lucerna.
Na mnogih krajih je letos med lucerno vsepolno nizkega in drobnega plevela, ki dela vrh stebelca drobno cvetje, spodaj po debelcu pa sad v podobi številnih malih zelenim srčkom podobnih torbic, v katerih se skriva novo seme. Zgoraj rastlina cvete, spodaj pa zori. Ta rastlina je p 1 e š e c , na videz nedolžna, v resnici pa škodljiva, če nastopa v takih množinah kakor letos. Ta plevel je enoleten, se razmnožuje po semenu in napravlja precej močno korenino. Njegovo pritlešno lističje nadleguje druge rastline. Njive, kjer je bila lani še lepa in gosta lucerna, imajo letos redko lucerno, zato pa polno tega plevela.
Odkod se jemlje ta plevel, da ga je naenkrat njiva vsa polna in ravno med lucerno? — Težko je zasledovati vsa skrivna pota, po katerih se nenadoma in tako številno in le v gotovih letih prikazujejo gotove vrste plevela in ki zopet izginejo, kakor so prišle. Vsekakor pa stoje z »letinami", pa tudi z gotovimi drugimi pogoji rastlinskega življenja v zvezi. V tem primeru je plešec že do lanske jeseni izklil in mu je bila zadnja zima prav ugodna, da se je mogel tako močno razširiti.
l-'lešec je enoleten plevel in se raznaša po sera e n u. Da se ga iznebimo, ga je treba zatreti, preden dozori njegovo seme. Ker nam ob cvetju tako-rekoč sproti zori, ga je treba čimprej pokončati. Med lu ^erno ga kaže takoj opleti. Če ga je pa dosti več kakor lucerne in je lucerna slaba, potem ga kaže z lucerno vred pokositi ali pa tudi podorati, ker ne obeta v tem primeru lucerna nobenega pravega pridelka. V tem primeru kaže njivo za kaj drugega obdelati. Plešec nam daje prav slabo krmo, tako da nima v tem pogledu nobene vrednosti.
Plešec se baje rad pokaže na taki lucerni, kateri se je gnojilo z gnojnico. Morda nam ve eden ali drugi čitatelj poročati kaj več o tem, če je že sam kaj doživel v tem pogledu. Hvaležno bi bilo uredništvo za take podatke.	R.
Grahora in grašica.
i
Po strokovnih in drugih listih se zamenjavata imeni zgoraj navedenih rastlin, kar je seveda po-grešno. Grahora ni grašica, kakor se tu "in tam misli in piše. To sta različni rastlini in zato je treba tudi oboje imen razločevati. Žal, da tudi v naših slovarjih ni potrebne razlike.
Grahora je posebna vrsta graha, ki jo pridelujemo za krmo. Po svojem semenu je bolj podobna j grašici, po svoji vnanjosti in rasti pa navadnemu grahu. Seme je tudi v sredi med grahom in grašico, je drobnejše kot grahovo in debelejše kot grašično. Po barvi je drobno pisano, namreč posuto s črno-rjavimi pikami. Nemci jo imenujejo »Futtererbse" (Stockerbse, lat. Pisum arvense). Grahore je več vrst in razvrst, izmed katerih je bolj znana in razširjena takoimenovana »paluška" (Peluschke, Sand-erbse), ki uspeva na peščenih in peščeno-ilovnatih tleh bolj kakor grašica.
Grašica (lat. Vicia sativa) je povsem druga vrsta stročnice in le v toliko sorodna grahori, v kolikor je stročnica in v kolikor ji je podobna po svojem semenu, ki je pa drobnejše in bolj okroglo in navadno črne barve. Tudi pri grašici razločujemo več vrst in podvrst. Navadno grašico imenujemo nemški „Futterwicke".
Držimo se zanaprej pravilno teh imen: grahora za nemško »Futtererbse" (Pisum arvense) in grašica za nemško „Futterwicke" (Vicia sativa). —r-
Vprežno orodje za vinske gorice.
Ravnatelj Andrej Žmavc, Maribor.
Vprežno orodje se v našem vinarstvu le tu pa tam uporablja, dasi povsod primanjkuje kvalificiranih pridnih vinogradskih delavcev in se zato mnoga dela v vinogradu površno in slabo opravljajo, zanemarjajo ali celo opuščajo (zatiranje plevela z večkratno kopjo i. dr.). V Franciji in Nemčiji je to važno vprašanje iz večine povoljno rešeno. Zainteresirala se je zanje že davno industrija, ki preskrbuje danes vinarje s prvovrstnim vprežnim orodjem za vsako zemljo in vsako lego. Blizu francoskega mesta Montpellier sem si ogledal leta 1905. večji vinograd (sicer v ravnini), kjer obdelujejo zemljo (tudi trsje škropijo) samo z živino; edino v ta namen so redih nad 30 krasnih mul. Iz lastnega izkustva vem, da stvar tudi v Nemčiji dobro napreduje.
Na vinarski, sadjarski in kmetijski šoli v Kreuz-nachu ob Nahe imajo posebno organizacijo (»Oddelek za orodje" znane nemške Kmetijske družbe v Berlinu) za preizkušanje in oceno vinarskega orodja. Tako organizacijo želimo ustanoviti tudi v Mariboru, toda brez potrebnih sredstev ne bo šlo. Moj znanec višji vinarski nadzornik Willig v Kreuznachu, ki ga cenijo kot najboljšega vinarskega tehnika v Rheinhessenu in ki je pred leti prepotoval tudi naše gorice, vodi strokovno komisijo za preizkušanje in ocenjevanje vinarskega orodja; iz njegovega pisma od 25. II. 1924 navajam: »Izredno me veseli, da se slej kot prej tako živo zanimate za tehnične napredke v vinarstvu in posebej še za vinarska orodja. Drago mi je, da nameravate ustanoviti preizkuševa-lišče za vinarsko orodje v Mariboru. Z vsemi potrebnimi pojasnili Vam rad postrežem. Pri nas vinarska
tehnika navzlic težkim razmeram vobče dobro napreduje. Orjemo tudi v najbolj strmih vinogradih s 60% padca."
Vseh vinogradov v Jugoslaviji pač ne bomo mogli nikoli obdelovati z vprežnim orodjem, velik, če ne pretežni del naših goric pa takoj z največjim pridom, a v še večjem obsegu tedaj, ko si vinograde obnovimo in jih primerno uredimo.	,
Za uspešno uporabo vprežnega orodja je potrebno: primerno oralo (plug in okopalnik) z izurjenim oračem in dobra (pohlevna) vprežna živina (konj, mula, za silo tudi vol ali krava z nagobčnikom), ki jo vodi kak deček; redi (vrste) trsja naj niso prekratke, da ni treba prečesto obračati, in seve ne pregoste (razdalja 1.20 m v splošnem zadostuje). Do 1 m širok pas ob koncu redi (vrste) zadostuje celo na škarpah popolnoma, ker tu izprežena žival zaradi lažjega obračanja previdno krene lahko tudi v tretje ali četrto medredje in pridejo izpuščena medredja pozneje na vrsto; kratko in lahko oralo orač enostavno porine v novo medredje, živinče se zopet vpreže, konci medredij se pa obdelajo naknadno z ročnim orodjem.
Večina naših vinorodnih pobočij je torej orna; v najhujšem slučaju se orje s primernim oralom samo v eno smer (navzdol). V redi (vrsti) sami ostane pri nekaterih oralih ozek pas neobdelan in se ga mora obdelati z roko; ta nedostatek so pa tudi v glavnem že davno odpravili z okopalniki, ki obdelajo tudi prostor med trsi v redi, ne da bi trte poškodovali, ker zaradi svoje posebne konstrukcije gladko zdrknejo mimo njih. Najlaže orjemo kajpak po ravnem in v špalirjih (brajdah). Dobivajo se plugi in okopalniki za težko, kamenito in lahko zemljo.
Delo s prvovrstnim (izboljšanim) vprežnim orodjem je naglo, lično in stane samo dobro tretjino, največ polovico tega, kar plačamo za ročno delo. Moderni plug z okopalnikom za gorice se izplača že v enem letu.# Uporabljamo ga lahko tudi za njivske kulture, zlasti za okopavine, ki jih sejemo v redi (vrste).
Navodilo za uporabo sulikote. s
Sulikol je v vodi raztopljiv preparat žvepla,/ Zaradi izredno fine razdelbe učinkuje zanesljivo," hitro in ob vsakem vremenu proti raznim plesnim na trti (oidium), na sadnem drevju (jablanah), na grozdičju (agrasu, ribezu) in na drugih kulturnih rastlinah (plesni na vrtnicah, rožah, paradižnikih, kumarah in melonah, na hmelju itd.). Po strokovnih
* Domačih specialnih tvornic za taka orodja žal še nimamo. Za naše razmere so nemški fabrikati v splošnem boljši negcf francoski. Strokovnjak Willig priporoča uprav za slovenske vinograde osobito naslednje 4 tvrdke v- Nemčiji:
1.	Kari Bohmer, Ilzey (Reinhessen);
2.	Emil VVeintz, Undenheim (Rheinhessen);
3.	Ventzki, Eisllngen am Fils (Wurttemberg);
4.	F. Zimmer, Bingen am Rheim (Rheinhessen).
Nemška Kmetijska družba v Berlinu (Deutsche Land-
wirtschafts-GeselIschaft, Berlin S. W. 11, Dessauerstrasse 14) je izdala leta 1922. posebno knjigo, v kateri je vse to orodje točno opisano in strokovno ocenjeno (Heft 320 „Maschinen-priifungen X-XI"),
izkušnjah nadomestuje glede učinka en kilogram sulikola 75 kg žvepla v prahu.
Kakor pri vsakem sredstvu proti glivičnim boleznim kulturnih rastlin je glavna stvar, da se sulikol pravilno in pravočasno uporablja. Ogrožene rastline je zgodaj in ponovno z raztopino sulikola poškropiti.
Proti plesnobi na trti (oidiju) je treba trte najmanj trikrat poškropiti, in sicer prvič, še preden cveto, drugič kmalu po cvetju, ko postanejo jagode za droben grah debele in tretjič približno 14 dni kes-neje. Pozneje se škropi le potem, če se zaradi slabega vremena plesen tu pa tam na občutljivih trtnih vrstah pojavi. Na sto litrov škropilne tekočine vzamemo za prvo škropljenje 100 gr, za drugo in ostala škropljenja pa 200 do 250 gr tekočega sulikola. Ako uporabljamo suhi sulikol, vzamemo za prvo škropljenje 100 gr, za drugo in ostala škropljenja pa 200 gr sulikola. Ako~ pji plesnoba hudo nastopa, je treba, da vzamemo močnejšo raztopino, ne pa več kakor dvakrat toliko, ker bi drugače sulikol lahko trte opalil.
Sulikol pomešamo v čisto vodo ali v galično škropivo, tik preden gremo škropit. Odmerjeno množino sulikola raztopimo najpreje v manjši množini (1—2 1) vode, nato jo vlijemo v ostalo tekočino in jo dobro premešamo.
Pri škropljenju moramo paziti, da vse zelene trte zlasti pa zarod ali grozdje dobro poškropimo, slednjega tako močno, da od njega kaplja. Listje trte škropimo le na fino, podobno kot z galico. Slično ravnamo tudi pri drugih rastlinah, namreč, da pričnemo škropiti že v pričetku vegetacije, in škropljenje večkrat, v presledkih od 14 dni do 3 tednov ponovimo. Pri občutljivih rastlinah smemo vzeti sulikola polovico ali celo še manj zgoraj navedene množine, ker sicer rastlino ooali. Posebno močan je učinek sulikola ob vročem in suhem vremenu, zato ne smemo škropiti v veliki vročini.
Od škropilne tekočine pripravimo vedno le toliko, kolikor je moremo kmalu porabiti.
Uspehi z montafonsko živino.
Živali te pasme kakortudi sosednje rjave švjške |pasme so se vpeljavale v naše kraje že nekaj časa pred svetovno vojno, in sicer s tem namenom, da bi vcepili domači govedi nekaj več mlečnosti in ži-votnosti. Uspehi, ki smo jih dosegli s to pasmo, so različni, tukaj boljši, tam slabši, kakor se je vpeljani živini in njenim potomcem bolje ali slabše godilo. To je tudi povsem naravno. Ta pasma je vajena na veliko ugodnejše razmere, kakor so naše podeželske, in zato se ne smemo prav nič čuditi, če nam danes ne ustreza tako, kakor bi želeli.
Ta živina je vajena na tečno krmo, na sočne in solnčne pašnike, na hojo in na močno rejo od prve mladosti naprej. Pri nas pa stoji priklenjena pri jaslih, ji manjka tiste krme, tistega gibanja in tiste strežbe, ki jo ima doma, zato ni nič čudnega, da pri nas nazaduje. Če vzamemo še to, da jo že v prvi mladosti zatremo s svojim polovičarskim odstavljanjem, potem ni nič čudnega, da vidimo marsikje le še senco prvotne pasme. Edino, kar ji še ostane kot spomin na nekdanjo domovino, je njena temna barva. Prej široke in globoke živali postanejo v potomcih sloke in dolgopete in v zadnjem koncu stisnjene.
Tako se godi živalim, kjer se je vcepila montafonska kri brez vsake druge pomoči.
Nisem nasprotnik montafonske krvi. Nasprotno. Ta pasma je tudi zanaprej poklicana, da nam pomaga pri izboljšanju domače krvi, toda le pod tem pogojem, da ugodimo njenim življenskim zahtevam. Vsaj glede vzreje, krmljenja in oskrbovanja moramo po možnosti posnemati Švica/je oziroma Pred-arlčane. Drugače nam mora omagati v svoji mlečnosti in drugih dobrih lastnostih.
Danes je čista reja te pasme vpeljana na nekaterih večjih posestvih po Dolenjskem, okrog Ljubljane in na Štajerskem. Tudi kmetijska šola na Grmu in drž. posestvo na Mali Loki pri Trebnjem jo imata, da izrejata plemenske živali. Vobče je pa ta pasma važna le za cepljenje domače krvi in le do gotove meje, da ne izpodrinemo domače govedi, ki je sad naših razmer in naših rejskih pogojev. Mešano-krvno montafonsko goved redijo danes v Sodraški okolici in v Ribniški dolini, od koder se je že precej plemenskih živali oddalo. Kravo te mlečne planinske
fonda, ki ga je v ta namen nabirala „VnovčevaInica za živino". Govorili so k temu vprašanju gg. Krištof. Černe, Malasek, Pa-kiž in Hočevar, ki so navajali razne težkoče, ki so ovirale izvršitev lanskih sklepov.
G. načelnik Hočevar je podal' poročilo o delovanju živinorejskega okrožja. Opravičil je preložitev Rokovega sestanka zaradi priprav za razstavo plemenske živine na Ljubljanskem velesejmu, ki se pa slednjič ni vršila zaradi pomanjkanja podpor. Poročal je, da je ministrstvo razdelilo v okrožju več plemenskih bikov sviške pasme in da je posebna komisija ministrstva nakupila pri zadrugah tudi več doma izrejenih bikov za južno Srbijo. Navaja slednjič, da je treba z vsemi sredstvi delati na to, da se dvigne izpodreja plemenskih živali, zlasti bikov, ki se bodo lahko oddajali v južne kraje.
Sledili so na to referati. Najprej je poročal g. kmet. svetnik Rohrman o izbiri in reji telet. Poudarjal je sploh važnost dobre kravjereje za povzdigo vse živinoreje in mlekarstva, opisal napake, ki jih delamo pri odstavljanju telet in dal potrebna navodila, kako je povzdigniti vzrejo mlade govedi pa tudi vse naše mlekarstvo, ki naj postane glavni vir in temelj naše bodoče živinoreje.
Pod. 16. Krava montafonske pasme.
pasme nam kaže pod. 16., na kateri se prav očitno vidijo tudi njene ugodne telesne oblike v prednjem kakor zlasti tudi v zadnjem delu života.	R.
Živinorejski sestanek v Velikih Laščah.
Običajni Rokov sestanek dolenjskih živinorejskili zadrug za 1. 1924. se je vršil v Vel. Laščah dne 29. decembra, kakor smo poročali v prvi številki letošnjega ..Kmetovalca". Poročilo o tem sestanku nam je pa šele sedaj došlo, zato ga nismo mogli preje objaviti. Zaradi zapoznelosti ga prinašamo v glavnih potezah.
Sestanka, ki ga je sklical in vodil okrožni načelnik gospod Fr. Hočevar iz Strug, so se udeležili zastopniki vseh okoliških zadrug v l'epem številu. Vabilu so se odzvali pa tudi zastopniki raznih korporacij. Oddelek za kmetijstvo je zasto-,J?al g. ref. Černe. Kmetijsko družbo g. kmet. svetnik Rohr-
Gospodarsko m Zadružno zvezo g. inštr. Krištof, kme-Imp/ šolo na Grmu pa g. strok, učitelj Malasek.
pozdravu in prečitanju zapisnika o zadnjem sestanku jnici, se je pogrelo vprašanje živinske zavarovalnice in
Na to je podal svoje poročilo g. inštr. Krištof, ki je merilo na to, da se dolenjske živinorejske zadruge in druge gospodarske organizacije pripravijo in udeleže prihodnje živinske razstave na Ljubljanskem velesejmu. Dajal je podrobnejša navodila glede organizacije te razstave in poživljal navzoče, da se v prospeh domače živinoreje pokažejo s svojo dobro plemensko živino na Ljubljanski razstavi.
G. strok, učitelj Malasek je grajal prekupčijo pri živini, vpeljavo hrvaških buš in prednostno rejo volov, pomanjkanje dobrih molznih krav in dobrih plemenjakov. Govoril je o pravilni molži in reji telet in navajal vrednost svežega ječmenovega sladu kot namestek za mleko.	•
O razdelitvi plemenskih bikov je poročal g. okrož. načelnik Hočevar, da jih je država nakupila v Švici in oddala 4 živinorejskim zadrugam: Ambrus, Vel. Lašče, Struge in So-dražica. Vsaka zadruga se je morala obvezati, da jih bo redila najmanj 3 leta, na kar postanejo njena last. Živali so dragocene in je z njimi najskrbneje ravnati. Priporočal je, da jih bikorejci vprezajo, da ostanejo bolj krotki in daljo časa porabili.
Povišanje zadružnih deležev in upravnih prispevkov pri Zadružni zvezi so navzoči odobrili.
Pri slučajnostih se je oglasil najpreje g. referent Cerne, ki je poročal o nakupu državnih bikov in polagal bikorejcem in živinorejskim zadrugam na srce, da z njimi pravilno ravnajo in pomagajo na ta način k povzdigi domače živinoreje, ki potrebuje še mnogo napredka in dela, da se približamo Švicarjem.
Skočnina za bike se je nastavila na 20 Din za vse okrožje. Zakotni biki naj se povsod nadomeste z licencovanimi.
Glede skočuin za krave, ki so vpisane v rodovnik, se je po kratki debati in na predlog g. tajnika Pakiža sklenilo, da se prepusti posameznim živinorejskim zadrugam, da sklepajo o tem, ali naj so v rodovnik vpisane krave proste skočnine ali ne.
G. ref. Černe je poročal, da bo v območju Slovenije letos šest premovanj. Živinorejsko okrožje naj v sporazumu z živinorejskimi zadrugami zanaprej predlaga, kateri kraji naj se določijo za taka premovanja.	/
Sestanek se je zaključil od strani načelnika z, zalivata za lepo udeležbo, z napovedjo prihodnjega sestanka in s pozivom na krepko delo v prospeh dolenjske živinoreje.
Tako je končal tudi ta sestanek živinorejskega okrožja s prav povoljnim izidom in ob velikem zanimanju navzočih živinorejcev. Vsi brez izjeme so pritrjevali izvajanjem poročevalcev in sprejetim sklepom in se vnemali za nadaljnji napredek in za nadaljno delo v živinorejskih zadrugah. Ves potek zborovanja jc kazal1, da se zadruge zavedajo svojih nalog in da je pričakovati od leta do leta ugodnejšili uspehov na polju dotenjske živinoreje.
Premovanje goveje živine v Bohinju.
Bohinj je deželica zase. Odlikuje se po svoji živinoreji in po svojem sirarstvu. Bohinj ima svojo posebno pasmo, ki je najbolj znana pod imenom »bohinjskih krav". Po vnanjosti so sicer podobne drugi gorenjski živini, toda so manjše, bolj mlečne in ustvarjene za ondotne planine. Že davno bi se moralo na ta živinorejski kraj polagati več važnosti, da bi se bolj dvignila vsa hasnovitost te živine in povzdignilo tudi vse bohinjsko sirarstvo. Letos se je napravil važen korak v tem pogledu. S podporo vlade in obeh občin se je priredilo dne 20. aprila premovanje, h kateremu so prignali Bohinjci 128 glav, in sicer 22 bikov, 66 krav in 40 telic. To je bil prvi ogled bohinjske živine, ki je imel pokazati dosedanje uspehe ondotne reje in vnemati navzoče gospodarje k nadaljnjemu napredku. Najbolj so se odlikovale krave, izmed katerih je bilo nekaj prav izvrstnih mlekaric, res posebno dobrih živali. Več kakor polovici je bilo priznanih nad 25 točk od preso-jevalne komisije. S primernimi darili pa je bilo pre-movanih 14 krav. Tudi biki so odgovarjali, vendar bo treba še dela, da se glede životne in barvne enotnosti izpopolnijo. Biki so bili sicer krepke, zastavne rasti in so imeli izrazito mlečne znake na sebi. Premije se je priznalo 10 bikom. Razentega se je prisodilo še 8 premij največ obetajočim telicam. Vse premovanje je doseglo prav povoljen uspeh, ki se bo še bolj pokazal tekom bodočega časa. — V Bohinju samem bi se morala taka premovanja vršiti vsaj vsako tretje leto. Za Bohinj bi se morala vpeljati tudi rodovna knjiga in redne poskusne molže, da bo mogoče s smotrno izbiro plemenskih živali vplivati na čim večjo mlečnost te domačegrudne živine. Premovanje samo je pa pokazalo, da se bohinjski živinorejci prav dobro zavedajo svojih nalog in da jim skušajo po svoji najboljši volji ustreči. —r
Ogled semenskih kultur.
Kdor prideluje semenska žita za prodajo ali pa druge semenske rastline v taki meri in v takih vrstah, da imajo večjo vrednost za razmnoževanje in za semensko prodajo, naj to naznani Kmetijski družbi, ki je pripravljena ogledati in oceniti take kulture. To je v interesu dotičnih pridelovalcev samih. Taki ogledi se izvrše po Kmetijski dražbi na podlagi medsebojnega dogovora.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu" in le na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom. Kdor želi pismenega odgovora, mora priložiti 3 dinarje za stroške.
Vprašanje 32. Naši prašiči ne morejo več stati na nogah, ampak kar ležijo. Klajo jim polagamo dobro, sicer suho stročje in listje, kuhano z ajdovim in koruznim močnikom oparjeno. Hlev je stara lesena baraka, v katere stenah se nahaja ža-govina. Tla so cementna, toda z lesenim podom ter je vmes kakih 10 cm zračnine. Tudi prepiha ni. Kaj je vzrok bolnim nogam pri pujskih? (U. G. P. v M.)
Odgovor: Vaši pujski trpijo na kostolomnici, t. j. na pomanjkanju rudninskih snovi (fosforovokislega apna) v krmi, všfed česar se jim noge ne morejo dovolj okrepiti. Temu je vzrok nepopolna krma. Tista klaja, ki jo pokladate pujskom, je siccr dobra in tečna, toda primanjkuje ji fosforovokislega apna. Ce se pujske spušča vsak dan na prosto, posebno na pašo, se ta bolezen ne pojavlja, ker živali dobijo v zemlji, v odpadlem mortu od zida, v travi in drugod dovolj teh snovi. Če svojih pujskov ne morete spuščati na prosto, oziroma na pašo, dajte jim v kak kot hleva kupček zemlje (še bolj priporočljiv je mort iz kakega starega zidu, pomešan z nekoliko oglja), da živali poljubno v njej rijejo in žrejo, kar prija njihovemu želodcu. Razentega pa dodajte vsak dan klaji po žlico klajnega apna. Na ta način bo obolelost pri Vaših pujskih nog kmalu ponehala.	L.
Vprašanje 33. V našem kraju napada kokoši neka bolezen, ki jo zovemo „pika". Na spodnji strani jezika se naredi trda, rožena koža, žival pa hira in tudi pogine, če se ta trda koža z jezika s šivanko ne odstrani. Potem žival ozdravi. Toda čez par mesecev se ta bolezen zopet ponovi. Kako zdravim piko pri perutnini? (L. B. v S.)
Odgovor: „Pika" je med perutnino zeto razširjena bolezen, ki največkrat nastane vsled prehlajenja, a je ni pa smatrati za nalezljivo. Kokoš se vsled prepiha, mrzlega in mokrega vremena ali iz kakega drugega vzroka prehladi in posledica je vnetje sluznic v kljunu, nosu in požiralniku. Iz sluznic se izceja rumenkasta sluznata, vlečtjiva, gnojna tekočina, ki popolnoma zamaši nosnice. Če pa nanje pritisnemo, se ta sluznina iz njih izceja. Naravno je, da je s tem živali preprečeno dihanje skozi nos, vsled česar more dihati samo skozi kljun, ki ga drži vedno odprtega. Na tem bolne živali pogosto kihajo, ker se hočejo iznebiti neprijetnega katarja v nosnicah. Ker dihajo živali skozi odprti kljun, se jim vsled suhega zraka nežne sluznice na jeziku in v požiralniku posušijo, razpokajo ter dobijo raskavo obliko. Posebno jezikov konec se obda z bel'o roženo kožo, od česar imamo ravno ime te bolezni „pika na jeziku". Pika na jeziku ni torej vzrok, ampak le posledica t>olezni — prehlajenja ali katarja v nosnicah. Nekatere gospodinje imajo to grdo navado, da kokoši iztržejo piko, t. j. konec jezika, kar pa je naravnost trpinčenje živali. Bolno žival zdravimo zaradi prehlajenja, potem šele jo bom popolnoma ozdravili. Kokoš, ki začenja dobivati piko, kar opazimo po odprtem kljunu, postavimo v kak koš ali zaboj na topto. Na
razpolago ji mora biti vedno sveža voda. Večkrat na dan ji namažemo jezik in požiralnik z zdravim jedilnim oljem s pomočjo gosjega peresa>Nosnice in oči izmivamo često z mlačno vodo, v katero smo kantt^ par kapljic lizola ali kakega drugega razkuževalnega sredsh/a. Kot hrano ji pokladamo malo na drobno sesekljanega špeh^ in mehke krme. Glavno pa je toplota in obvarovanje pred prepihom, potem bolezen kmalu izgine. Če se ta bolezen pri Vas ponavlja, je to znak, da je perutnina v kurniku ali kje drugod podvržena prehladu. Odstranite ta vzrok, pa bo prenehala tudi „pika".	L.
Vprašanje 34. Moja dveinp\>l leti stara telica ima na desni čeljusti spodaj za pest debeto bulo, .ki je trda kot kost in se drži kosti. Drugače je telica zdrava in rada žre. Pri nas pravijo, da ima telica „bramor". Kako zdravim ..bramor" pri goveji živini? (J. G. v Z.)
Odgovor: Bramor ali kakor ga znanstveno imenujemo aktinomikoza spodnje čeljusti, je bolezen, ki nastane vsled za-strupljenja po neki glivi cepljivki. Ta gliva se drži suhe krme, osobito plev in ječmenovih osi, se nahaja pa predvsem na močvirnatih travnikih. Čc se klaja, ki je napadena po tej glivi, zabode v jezik, povzroči bramor na jeziku. Če se pa zaje med zobe v dlesno, preide bolezen na zob in čeljustno kost, ki sc začne povečavati ter postaja tudi napihnjena in gobasta. Tako nastane bula na zunanji strani čeljusti. Ta bula, ki se počasi, veča, je trda, nepremična in vsaj v pričetku neboleča. Izprva je kakor oreh velika in iiarase do velikosti jajca ali celo debelega jabolka. Semtertja se oteklina odpre, včasih celo na več mestih. Iz nje se cedi sluzast gnoj in izjemoma zrase na nji divje meso. To, skoraj neozdravljivo, dolgotrajno bolezen bi utegnil v pričetku izlečiti le živinozdravnik. Sami pa prav: nič ne zdravite. Če je bula prevelika, oddajte goved v mesnico. Bramor se pojavlja najrajše pri mladi goveji živini, ki jo krmimo s senom močvirnatih travnikov, plevami itd. Vobče se loteva češče v hlevu stoječe govedi nego pa pašnih. L.
GOSPODARSKE STVARI.
Posestva v Macedoniji na prodaj. Opozarjamo poljedelsko ljudstvo, katero želi kupiti posestvo, da se poda v Ma-cedonijo, kjer se dobi že lepo posestvo za 60 do 120 turških lir,' ker se Turki silno, izseljujejo v Azijo in prodajajo svoja posestva. V Tetovem je kar cela ulica hiš in posestev na prodaj. Upeljali bi naš slovenski način poljedelstva (brane, ajde, prosa, teče, repe in rdeče detelje tu ne poznajo). Zemlje ni treba nikoli gnojiti. Sajenje tobaka pa daje lep dohodek, koruza zraste do 3 metre visoko, okolica in kraji so podobni Gorenjski; zdrav zrak in dobra mrzla voda. Podrobna pojasnila daje ..Siovenia", trg. družba, Tetovo (Južna Srbija) in je vprašanjem potom priporočenih pisem priložiti deset dinarjev za odgovor.
Poljedelska razstava v Pragi. Kakor vsako leto priredi tudi letos Poljedelsko udruženje Češkoslovaške republike v Pragi, v velikem obsegu znano Poljedelsko razstavo v Pragi, in sicer od 15. do 31. maja. V okvirju te razstave bode tudi prirejena razstava poljedelskih strokovnih časopisov, na kateri bodo zastopani vsi časopisi poljedelske stroke iz Kraljevine SHS, posebno iz Slovenije (Kmetovalec, Sadjar in Vrtnar, Lovec, Slov. čebelar in razne druge strokovne publikacije). Splošna poljedelska razstava bo 'razdeljena na razne skupine, kakor: rastlinarstvo, poljedelstvo sploh, dalje gozdarstvo (varstvo gozdov), živalstvo, poljedelska industrija, poljedelski stroji, zadružništvo, poljedelsko gradjevinstvo itd. Poleg že omenjene razstave časopisov bodo prirejene še tele posebne razstave: sadjarska, ribarska, lovska, geologijska in živinorejska. V razstavnih dnevih bo Poljedesko udruženje organiziralo zborovanja centralnih poljedelskih organizacij,
ekskurzije na vzorna posestva in natečaj poljedelskih strojev. Kakor je razvidno, bo navedena razstava v Pragi nudila posetnikom podrobni pregled vseh panog modernega poljedelstva in ne dvomimo, da bodo tudi interesenti iz Slovenije posetili v obilnem številu to pomembno razstavo.
Kupčija z jajci. Jajc je povsod dosti, zato gredo tudi cene po malem navzdol, zlasti tudi zaraditega, ker je povpraševanje po praznikih zopet manjše. V Sloveniji so nakupne cetie 1.25 Din za 2 komada odnosno boljše blago po 0.75 Din za en komad. Na ljubljanskem trgu se dobe na drobno po 0.75 do 1.25 Din, na mariborskem pa po 1 do 1.25 Din komad. Izvoz je precejšen. Največ blaga gre v Švico in Nemčijo.
KMETIJSKE NOVICE.
Veliki sejm in izložba v Vršcu. Razstavni odbor v Vršcu je s pomočjo ministrstva za kmetijstvo in s sodelovanjem drugih gospodarskih in kulturnih organizacij, raznih društev in zadrug sklenil, da priredi to jesen v Vršcu od 11. do 22. oktobra veliko gospodarsko razstavo in sejm za vse industrijske, obrtne in kmetijske proizvode, sejtn za surovine, sejm za živino in specialno razstavo za vina v zvezi z vinarskim kongresom, katerega se lahko udeleže vinarski veščaki ^'vinogradniki iz vse države. Za to razstavo in sejm se kaže v prizadetih krogih veliko zanimanje. Kdor želi podrobnih pojasnil glede te prireditve, naj se obrne na Vršački zbor v Vršcu.
Živinski sejmi v Celju. V Celju se vrše, počenši z mesecem apritom, vsak mesec redni mesečni sejmi, in sicer ob prvih ponedeljkih v mesecu in če bi bil na ponedeljek praznik, pa naslednji delavnik. Prvi mesečni živinski sejm se je vršil dne 6. aprila, prihodnji se bo pa 4. maja, itd. Razen tega se vrše v Celju tudi tedenski prašičji sejmi, iti sicer vsako sredo in soboto.
Vinarsko društvo za okraj Gornja Radgona ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 3. maja ob 8. zjutraj v restavraciji Karbaš v Gor. Radgoni. Predava priznan vinarski strokovnjak. Člani in vinogradniki okraja, pokažimo, da se zavedamo svojih dolžnosti!
Premovanje plemenske govedi za srez Kranj, se vrši v soboto dne 9. maja, ob poldevetih v Kranju na sejmišču. Za plemovanje je določeno 5000 Din iz državnih sredstev, 5000 Din pa iz sredstev živinorejskega odbora v Kranju, za goved svojega okoliša. Živinorejci vabljeni ste, da priženete na to tekmo svojo najboljšo plemensko goved. — Živinorejski odbor v Kranju.
Premovanje živine in konjska dirka v Gradacu. V nedeljo dne 3. maja se vrši v Gradacu premovanje goveje živine. Prične se ob 9. dopoldne. Popoldne ob 2. uri se pa vrši na Mlaki pri Gradacu konjska dirka, ki bo prva te vrste v Belokrajini.
Premovanje živine v Vel. Laščah se bo vršilo v ponedeljek, 18. maja 1925. Premovanje se priredi s državno podporo in s podporo prizadetih občin. Pri tej priliki se bo vršilo tudi licencevanje bikov.
KNJIŽEVNOST.
Vinarstvo. Po prvem delu knjige „Vinarstvo in kletarstvo" Frana Zvveiflerja priredil direktor Andrej Žmavc, ravnatelj drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 208 strani, 128 podob. Natisnila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1925. V naši kmetijski književnosti ni nobena stroka tako slabo zastopana kakor vinarstvo. Ta nedostatek zelo čutijo naši vinarji, še bolj se pa uveljavlja kot huda ovira pri pouku v naših kmetijskih šolah. Da se odpravi neugodna zapreka, je direktor Žmavc prevede! z dovoljenjem založništva I, del
Zweiflerjeve knjige („Weinbau und Weinbehandlung", založil ' Paul1 Parey, Berlin), ki je za pouk prav primerna, ker vsebuje v glavnem vse, kar je naprednemu vinarju treba vedeti. Prvotno besedilo je 2mavc mestoma pojasnil, tu in tam stvarno izpopolnil in popravil. Uporabljal je lastna izkustva najboljših vinarskih strokovnjakov, črpajoč iz najnovejše strokovne literature, da bi delo bolje ustrezalo svojemu namenu. V drobnem tisku je Žmavc dodal to, česar je v knjigi še pogrešal ali kar se mu je zdeio vredno posebnega poudarka glede na naše potrebe; podob pa je v knjigi za dobro polovico več kakor v izvirniku.. Pisatelj je posvečal posebno pozornost tudi terminologiji, ki je pri nas ne le v vinarstvu, marveč tudi v nekaterih drugih gospodarskih strokah nestalna in nepopolna. Ker je ta knjiga prva slovenska knjiga celokupnega vinarstva, se je pisec smatral upravičenega, uvesti nekaj izrazov za pojme, ki jim ni mogel iztekniti slovenskega imena ali katerih staro ime se mu ni zdeto primerno. V knjigi se temeljito obravnava ta glavna poglavja: O kulturi vinske trte. Opis podzemskih in nadzemskih delov trsa (organografija). Opis najobičajnejših ameriških podlag in evropskih vrst vinske trte (ampelografija). Način razmožitve vinske trte. Kako si uredimo in zasadimo vinograd. O vzgojnih načinih. Vsakoletna kulturna opravila v vinogradu. Škode in bolezni, ki jih povzročata nepovoljno vreme in neprikladtia zemlja. Trsju škodljive živali in rastline. Kako gojimo grozdje ob hišnih stenah in zidovih. Pred trgatvijo. Davčne olajšave. Rentabilnost vinogradov. Strokovno vrednost knjige povečuje končno „Stvarno kazalo", ki je posebno vestno sestavljeno. Izrednih zaslug za delce si je steklo tudi založništvo, ki se ni ustrašilo velikih stroškov in je knjigo bogato opremilo. Tako zadošča knjiga vsestranskim potrebam in zahtevam, ki jo moremo vsem zanimancem le najtopleje priporočati. — Cena v platno vezani knjigi brez poštnine 66 Din, s poštnino 68 Din.
DRUŽBENE VESTI.
Zapisniki občnih zborov podružnic se naj v prepisu od strani načelništev takoj dopošljejo Kmetijski družbi, da se iz njih zabeležijo nastale izpremembe pri odborih, izvolitev podružničnih delegatov za družbeni občni zbor za tekoče leto in želje udov, izražene na teh zborovanjih.
Francoska ajda za seme. Od 1. 1914. ni bilo dobiti pri nas izvirne franepske sive ajde za seme, ki so jo naši kmetovalci pred vojno tako radi sejali zaraditega, ker jim je donašala veliko več pridelka kakor domača ajda. Vsled vsestranskega povpraševanja od strani družbenih udov, je Kmetijska družba letos naročila primerno količino semenja sive francoske ajde naravnost iz Francije, da bo oskrbela svoje ude s tem pre-potrebnim semenom. Z ozirom na manjšo količino tega semena, je priporočati udom, da že sedaj prijavijo .svoja naročila, ki dospe tekom maja v Ljubljano. Cena bo približno Din 5.50 za kilogram.
Na razne reklamacije lista sporočamo, da se list pošilja samo onim članom, za katere smo prejeli članarino. Reklamira naj se najpreje pri podružnici, ozir. pri nabiralcu članarine, le če to nima uspeha, naj se obrne na,družbo.
URADNE 'VESTI.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, v ponedeljek, 23. marca 1925.
(Dalje.)
Z ozirom na ustanovitev skladišča v Mariboru za mariborsko oblast je glavni odbor izvolil1 iz odbornikov te oblasti
odsek, ki naj dogovorno s podružnico v Mariboru in tamošnjo oblastno upravo temeljito prouči to vprašanje in stavi glavnemu odboru tozadevne konkretne predloge. V ta odsek so se izvolili gospodje: Brenčič, Košar, Petovar, Supanič in inž. ■Zidanšek.
Vpokojeni ravnatelj g. Štupar je Kmetijski družbi ponudil svoje rokopise v založbo. Glavni odbor je sklenil, da jih družba prevzame, jih da oceniti po kmetijskih strokovnjakih ia na podlagi njih strokovnega mnenja bo svojčas o tem sklepala.
O blagovnem prometu od zadnje odborove seje nadalje je poročal tajnik. Galice se je nakupilo 18 vagonov, ki je že skoraj vsa oddana. Nabavila so se razna semena, kakor: semenski oves, travna semena, detelja, lucerna, itd., nadalje umetna gnojila, predvsem superfosfat, Tomasova žlindra, mavec, čilski soliter. Od novega leta do danes je bilo razprodanih 25 vagonov umetnih gnoji). Družba je priskrbela svojim udom krmila, stroje, razna sredstva za pokončevanje škodljivcev i. dr. Sadnega drevja iz lastne drevesnice je letos oddala okrog 4500 komadov.
Glavni odbor je določil ceno modri galici, ki se naj oddaja po 7.50 Din, postavljena na kolodvor v Ljubljani. Pri va-gonsklh pošiljkah se povrne tovornina do prejemne postaje.
Revizijsko poročilo in uradniško vprašanje se ie odka-zalo direktoriju, ki naj do prihodnje odborove seje izdela tozadevne predloge.
V zmislu paragrafa 24. družbenih pravil je glavni odbor ustanovil sledeče stalne odseke, ki naj služijo kot posvetovalni organi glavnemu odboru, in je v nje izvolil spodaj navedene člane i
1.Vinarski,	kletarski in sadjarski odsek: Bajuk, Brenčič, Humek, Košar, Petovar, Priol in Puklavec;
2.	živinorejski odsek: Franc Černe, Hočevar, Jan, dr. Jančič, Meden, Paulin, Petovar, Pevc, Rajer, Remškar, Supanič, inž. Zidanšek, Martin Zupane;
3.	obče kmetijski in kmetijsko-šolski odsek: Ažman, Jarc, inž. Kropivšek, Košar, Mencinger, Rohrman, Skalicky, Tran-puž, Urek, Žmavc;
4.	pravni odsek: dr. Jančič, dr. Alojzij Kobal', Mencinger, dr. Spiller-Muys;
5.	davčno-carinsko železniški odsek: člani za ta odsek se bodo določili pozneje;
(>. socialno-politični in higijenski odsek: člani za ta odsek se bodo pozneje določili.
Na to je bila dopoldanska seja prekinjena.
Pri popoldanskem nadaljevanju seje se je obravnavala potrditev nanovo ustanovljenih podružnic. Glavni odbor, je potrdil naslednje nove podružnice: Jurklošter, Peče pri Moravčah, Zapoge pri Smledniku, Javor pod Ljubljano, Visoko pri Šenčurju, Sv. Duli na Ojstrem vrhu, Šinkov turn pri Vodicah, Log pri Brezovici in Podlipa nad Vrhniko.
Glede sprejema priglašenih udov za 1. 1924. je podal daljše poročilo g. Urek, predsednik revizijskega odseka, ter stavil sledeče predloge:
1.	Sprejem novih udov, priglašenih za 1. 1924. in sprejetih pod upravo vladnih komisarjev, se razveljavi, ker pristoja pravica sprejemati nove ude edinole glavnemu odboru. Vplačana udnina se smatra kot naročnina za „Kmetovalca", ki so ga priglašenci dejansko prejemali.
2.	Razveljavijo se vsi občni zbori kmetijskih podružnic za 1. 1924., ki so se vršili s pomočjo udov, sprejetih pod upravo vladnih komisarjev. Neveljavni so tudi pri teh občnih zborih izvoljeni delegati za družbeni občni zbor za 1. 1924.
3.	Nazaj se vzpostavijo vsi načelniki tistih kmetijskih podružnic, ki so bili odstavljeni pod upravo vladnega komisarja prof. Jarca povodom nepravilno sklicanih občnih zborov kmetijskih podružnic.
4.	Glavni od&o^ je sprejel za ude v 1. 1924. vse <>ue do 31. marca 1924. priglašene in po pravilih kvalificirane osebe, ki so jih predlagale kmetijske podružnice ali ki so bile naravnost pri družbi pismenb\priglašene in predlagane po podružničnih funkcionarjih.
5.	Glavni odbor je odklonil 1. 1924. sprejem vseh tistih udov, ki so bili priglašeni 'neposredno pri Kmetijski družbi, toda brez vsakega podpisa predlagatelja ali pa s ponarejenim podpisom istega.
6.	Občni zbori kmetijskih podrtižnic se imajo za naprej vršiti z udi, priglašenimi do 31. marca 1925. in sprejetimi po določilih družbenih pravil.
7.	Po daljši debati o predmetu je sprejel glavni odbor predlog predsednika revizijskega odseka z večino glasov.
Odborniki manjšine so na to zapustili odborovo sejo.
Na podlagi teh sklepov je družbeni občni zbor za 1.1924. postal brezpredmeten in se torej ne bo vršil. Tudi ta predlog je glavni odbor sprejel .
Sprejem novih udov za 1. 1925. — Glavni odbor je sprejel 1981 novih udov, ki so bili letos vsi od podružnic pravilno priglašeni, in sicer kot prave ude s pridržkom, če ena ali druga podružnica upravičeno ne ugovarja proti njih sprejemu kot prave ude. Te ude mora podružnica predložiti glavnemu odboru do prihodnje seje.
Po društvenem zakonu zamorejo biti pravi udje samo tuzemci, inozemci pa lahko postanejo samo podporni udje.
Slučajnosti. G. Remžkar se je pritoževal, da se od lovcev pokončujejo mačke, ki se zalotijo 300 metrov odaljene od hiš. Ta naredba je krivična, ker mačke lovijo po polju miši in druge škodljivce. Kmetijska družba naj stori primerne korake, da se to določilo izpremeni. — Na to svojo pritožbo je dobil pojasnilo, da je to zaenkrat nemogoče, ker je ta odredba določena v zakonu, ki ga ima pravico izpremeniti samo skupščina. Pri morebitni izpremembi lovskega zakona bo morala družba izdelati spomenico, da tudi v tem oziru varuje interese kmetovalcev.
G. Meden se je pritoževal, da v cerkniškem okraju prašičereja peša vsled pomanjkanja merjascev. Kmetijska družba naj tozadevno posreduje. Pojasnilo se mu je, da Kmetijska družba ne posreduje več nabave bikov in drugih plemenjakov, kakortudi ne dodeljuje nikakih podpor v ta namen, ker si je
vso akcijo pridržal Veliki župan za ljubljansko oblast. Živinorejci in prasičerejci bi se morali 'nanj obračati in bi gotovo dobili pletnenjake. Da je v tamošnjem okraju tako pomanjkanje merjascev, so krivi prasičerejci sami, ki se niti toliko ne pobrigajo, da bi zaprosili oblast za kakega merjasca in za primerno podporo, ki bi se jim gotovo dovolila.
G. Remžkar je priporočal, naj Kmetijska družba, kakor je to delala svojčas, podeli vsakemu udu na leto po par drevesc brezplačno. Dobil je pojasnilo, da je to nemogoče.
G. predsednik je bil mnenja naj bi podeželski strokovnjaki, predvsem okrajni ekonomi sodelovali pri podružnicah v svojem okraju.
G. Hočevar je poročal, da bo Živinorejska zadruga v So-dražici izdelala načrt za zavarovalnico za živino, ki naj ga družba prouči in sprejme kot podlago zavarovanja živine.
Ker se nihče ni več oglasil k besedi, je zaključil gospod predsednik odborovo sejo ob polpetih popoldne.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj -10 dni pied izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraia, prostora in časa.
Javor, v nedeljo, 17. maja 1925. takoj po popoldanski službi
božji v župnišču;
Poljane nad Škofjo Loko, v nedeljo, 17. maja 1925. po rani
sv. maši v šoli;
Raka pri Krškem, v nedeljo, 17. maja 1925. ob treh popoldne
v šoli;
Sovodenj, na Binkoštni ponedeljek, 1. junija 1925. v Podje-
lovem Brdu štev. 5; Stražišče pri Kranju, v nedeljo, 17. maja 1925. ob enajstih v ljudski šoli;
Šinkov turn, v nedeljo, 17. maja 1925. ob treh popoldne pri Ravnikarju v Šinkovem turnu.
Tržne cene v Ljubljani In v Mariboru.
"Cene so n'v 'dene v dinarjih.
Ljubljana Maribor
Konji (prigon v Lj. 201, v M. 26 glav):
1 par dobrih kon)
4.000 do 12.000
Voli in krave (prigon v Lj. 243, v M. 464 glav):
1	kg žive teže I.......
1...... II......
1...... III. ......
1...... krave, klobasarice
10,— 9'-8-50 5*— do
6-50
»'50	do	10'-
9	do	9'50
7'-	do	8 50
3'-	do	5'-
Teleta (prigon v Lj. 3, v M. 18 glav):
1 kg žive teže...........14' do 15 50
Prašiči (prigon v Lj. 343 glav, v M. 271 glav):
1	komad 6— 8 tednov stari
1	„3—4 mesece „
1	,. 5-7 .,
1	,. 8—10
1	„ enoletni . . . . 1 kg žive teže. debeli . . 1 ,. mrtve teže, debeli .
Kože:
1 komad konjske kože	.	.
1 kg goveje kože . .	.	.
1 „ telečje kože .	.	.
1 „ prašičje kože .	.	.
1 ,, gornjega usnja	.	.
1 ,. podplatov.....
200'- do 250'- 135-- 225'
do	15"
do	3?5
470*— do	560
720-- do	850'
1201-— do	13 JO'
13-- do	14'
16-25 do	17'
50
175-- do -15-— do 17' 28'-8'-110- - do l30' 70-— do 90'
50
Perutnina:
1 komad, piščanec 1 „ kokoš .
Ljubljana Maribor
— •— do -•— 30-- do 35*-40-— do 50'— 30"- do 45*-
Mleko, maslo, jajca, sir:
1 liter mleka
smetane . . . kg čajnega masla . „ surovega misla ,. bohinjskega sira „ sirčka .... iajce ......
3"- do 3-50
60— do 70*-50'— 6.1'— 10*—
1*— do 1-25
3"— do 3-50 13*- do 16*-
55'— '
5'-- do 8'-0'75 d,i 1'25
Žito in drugo:
1	q pšenice ......
1	,. rži........
1	„ ječmena......
1	,, ovsa......• •
1	„ prosa .......
1	,, koruze (nove, sušene) .
1	„ ajde....... •
1	,, fižola, ribničan . . .
1	„ fižola, prepeličar . . .
1	„ krompirja.....
Krma:
t q sladkega sena 1 „ kislega sena
1 ., slame . . .
485-—	400-- do 450*-
440*—	42*-—
410*—	400*-
380*—	350'-
325*-	450*—
280*-	375*- do 400*-
330*—	300- -
350* -	400* - do 500*-
175*— do 200*— 150*— do V.00*—
Kurivo:
1 m* trdih drv . 1 .. mehkih drv
100* 75*-50'-
160*-120"-
65*- do 100- -do 75*- 55*— do 70'-
do 220'— 175*-do 150*- 125'
do 200.-do 150'-