Foftnlna platem v fotovtul Leto XX., št« 45 Ljubljana, sreda tL februaija 1939 Cena t Din Upravzuatvu -juDijaaa, duali je va fi — reJefOD fit 8122 8123. 8124, 8125 3126. Inseratni sddelek: Ljubljana, Seien* burgova al — PeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor 3ra)sk) trg 1» relefon 9t 2485. Podružnica Jede K oc enova allea 2. — Telefon 9t 190 Račun) ort poftt ftek zavodih: LJubljana «t ti.842. Praga filalo rs irò wi«p »t in« 241 Izhaja vsak aan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-—\ Za Inozemstvo Din 40 —_ Ureanlfitvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6 telefon 8122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon ét 2455. Celje. Strossmayerjeva ulica fttev 1, telefon St 65 Rokopisi w nc vračajo Ob konferenci Balkanske zveze Včeraj se je sestal v Bukarešti stalni svet Balkanske zveze na svoje redno zasedanje Sedanje zasedanje je vsekakor eno onih, ki se vrši ob izredno velikem zanimanju mednarodne politične javnosti. Hkrati je ena od diplomatskih prireditev, ki se uvršča v izredno razgibano dobo. Od zadnjega zasedanja stalnega sveta pa do danes so se izvršili v Evropi izredno važni dogodki. Po svoji politični vzročnosti so bili ti dogodki nenavadno komplicirani in tehtni ter take narave, da se njihova učinkovitost ne omejuje samo na dežele in države, ki se jih dogodki tičejo neposredno, marveč prožijo pobude in težnje kar na splošno. Vrh tega živimo v časih, ko se tudi v notranji politiki mnogih držav odigravajo dogodki, ki ^►ovzročajo v mesecih trenja in napetosti, nasprotja in poravnave, kakoi pero re j komaj v letih. V svetu in še zlasti v Evropi se je naselil nemir, ki si išče duška po raznih potih in v mnogovrstnih oblikah, toda nikjer ne prinaša pomirjenja in stabilnosti Balkansko področje se more imenovati mirno in uravnoteženo. In vendar je tudi tu obilo spreminjanja in poskusov, dokopati se do novih oblik v notranjem izživljanju in do še nadaljnjega izboljšanja v odnošajih med državami O tem priča že samo dejstvo, da go na zasedanju v Bukarešti od štirih diplomatskih predstavnikov zveznih držav. torej od štirih zunanjih ministrov kar trije novi možje, ki na zadnji balkanski konferenci še niso bili predstavniki svojih držav. V Turčiji se je izvršila največja sprememba, saj je tamkaj s smrtjo Kemala Atatürka izginila s politične pozornice osebnost, ki je dejansko pomenila vtelešeno osebnost države v notranji in zunanji politiki. Ruždi Aras, dolgoletni Kemalov romanji minister, ne zastopa več Turčije, marveč novi minister Saradžoglu. Znano je, da je bil pokojni Kemal Atatürk eden najbolj vnetih poborni-kov balkanske skupnosti in med vodilnimi ustanovitelji Balkanske zveze. Dosedanja politika njegovega naslednika je pokazala, da se privrženost Balkanski zvezi v Ankari odtlej ni zmanjšala. V Rumuniji so spremembe drugačne prirode, toda tudi one združujejo v se-bi notranje in zunanjepolitične prvine. Vendar v zunanji politiki ne le prinašajo bistvenih sprememb, temveč zlasti v pogledu balkanske politike le še okrepitev medsebojnega sodelovanja. No vi zunanji minister Gafencu pomeni tedaj še stopnjevano afirmacijo dosedanjih razpoloženj. Z našim zunanjim ministrom Cincar-Markovičem imamo tretjega diplomata, ki prvikrat zastopa državo na balkanski konferenci, toda v njem vidimo starega poklicnega diplomata, ki mu v področju zunanje politike ne more biti nič novega. Naše vladne spremembe zadnje dobe se tičejo samo no-tranle politike, zato tudi napram Balkanski zvezi o kakršnikoli spremembi ne more biti govora. Ostane tedaj samo Metaxas, ki je ministrski predsednik in obenem zu-nagiji minister Grčije; le on predstavlja svojo državo na balkanski konferenci že ponovno. Da je smatral Metaxas za primerno, izrabiti priliko in na potu v Bukarešto posebej posetiti Beograd, je vsem viden dokaz, da vztraja tudi Grčija čvrsto pri politiki ba> kanske solidarnosti. Osebne spremembe v zunanjih ministrstvih balkanskih držav potemtakem nikjer niso bile zvezane s spremembo smeri zunanje politike same. Mnogo pomembnejše so one sile, ki so povzročile spremembe izven Balkana, dogodki v tem področju so bili take prirode, da bi mogli povzročiti reakcijo tudi na našem polotoku. S teh vidikov predvsem se je stopnjevalo v Evropi zanimanje za bukareško zasedanje. Kakor vselej v podobnih prilikah je bilo tudi to pot izrečenih obilo ugibanj, toliko in takih, da jih je bilo končno treba z oficiozne strani popraviti, odnosno jih postaviti na pravo mesto, ki pa je hkrati mnogo manj senzacionalno. Dogodki v toku leta 1938 so prinesli velike spremembe v Podunavju in ustvarili domnevo, da bi mogle priti v logi črn zvezi z njimi še nadaljnje spremembe Govorilo se je zlasti, da bo balkanska konferenca razpravljala o težnjah madžarskega revizionizma, de-manti iz Bukarešte pa je pravilno opozoril na temeljni dogovor Balkanska zveze, ki se je osnovala za čuvanje medbalkanskih državnih meja in urejanje balkanskih zadev Razmerje do držav v srednjem Podunavju pa ne spada v področje politične problematike Balkanske zveze. Pač pa spada razmerje do Bolgarije prvenstveno v njeno domeno Nekateri pojavi, ki so se opazili na Bolgarskem kot reakcija na dogodke, ki jih je sprožila češkoslovaška katastrofa, so ANGLIJA STOPA V EVROPI VEDNO BOLJ V OSPREDJE Poglobitev stikov z Rusijo in gospodarska ofenziva Velike Britanije v skoro vseh predelih Evrope London, 21. febr. o. Veliko pozornost v srednega letalskega prometa med Londo-vseh angleških političnih krogih je vzbu- | nom in Varšava Kakor se doznava, bosta cula včerajšnja izjava ministrskee-a rn-erf- I ir trajam ^T^immia na tvo^i™ včerajšnja izjava ministrskega pred sednika Chamberlaina v spodnji zbornici, da bo namreč državni pod tajni k trgovinskega ministrstva Hudson v maTcn odpotoval v vzhodno Evropo. Obiskal bo Moskvo, Helsinke, Varšavo In glavna mesta nordijskih držav. Skoraj ob istem času bo angleški trgovinskj minister ^Stanley z večjim spremstvom strokovnjakov potoval v Nemčijo. Potovanje Hudsona bo uradnega značaja, Stanleyov obisk v Berlin pa neslužben. V Berlinu se bodo tedaj sestali glavni zastopniki angleške industrije z delegati nemških industrijskih organizacij. Neobvezni razgovori se bodo nanašali na tesnejše sodelovanje med obema industrijskima krogoma. Angležem je predvsem na tem, da bi se kolikor mogoče odpravila konkurenca, a pripravljeni so prepustiti Nemcem nekaj manj pomembnih tržišč. Potovanje Hudsona v Moskvo in druga glavna mesta v vzhodni in severni Evropi pa bo, kakor poudarjajo angleški politični krogi, največjega pomena za nadaljnji razvoj gospodarskih odnošajev med An. glijo in dotičnimi državami, kakor tudi za razvoj pripravljajoče se angleške politične akcije za ohranitev miru na kontinentu. Obče sodijo, da bo Hudson v Moskvi dosegel oživljenje gospodarskih odnošajev med Anglijo in Rusijo. V Londonu so si na jasnem, da je obnova živahnega trgovinskega prometa med obema državama tudi s političnih vidikov nujno potrebna, V zvezi s tem opozarjajo listi, da se Je ozračje, v katerem se razvijajo odnošaji med Rusijo in Anglijo, v zadnjih dneh že zelo popravilo. Snoči je angleški poslanik v Londonu Majski priredil večerjo, na kateri je bil tudi angleški zunanji minister lord Halifax. Udeležil pa se je večerje celo Winston Churchill, ki je veljal še pred kratkim za najhujšega angleškega sovražnika boljševizma. Povečano zanimanje za Poljsko in Balkan London, 21. februarja, b. V zvezi z napovedmi Beckovega obiska v Londonu se vedno bolj kaže. kako zelo je v zadnjem času pridobilo angleško zanimanje za Poljsko. To je med drugim razvidno že iz pogostih obiskov angleških lordov in admiralov na Poljskem v zadnjih tednih. Pred kratkim se je nekaj časa mudilo v Varšavi tudi posebno angleško letalsko odposlanstvo, ki se je pogajalo s pristojnimi poljskimi krogi o otvoritvi rednega nepo- v kratkem odpotovala na Poljsko tudi Kentski vojvoda in vojvodinja, ki se bosta na povabilo poljskih aristokratov udeležila velikega lova. Poljski zunanji minister bo verjetno obiskal London takoj po obisku rumunskega zunanjega ministra Gafenca, ki ga pričakujejo v angleški prestolnici sredi marca. Oba obiska se v londonskih diplomatskih krogih spravljata v zvezo s povečanim zanimanjem, ki ga kaže v zadnjem časn angleška diplomacija ne le za Poljsko ln Ru-munijo, temveč sploh ra ves evropski vzhod in jugovzhod. Zdi se. da .le ta oživljena angleška diplomatska aktivnost v tem predelu Evrope odraz večje angleške samozavesti, ki izvira iz vedno večjega oboroževanja. Tako se po sodbi nekaterih tukajšnjih diplomatskih opazovalcev tudi v vzhodnem in jugovzhodnem predeln Evrope vzpostavlja ravnotežje, ki je bilo ob lanski septembrski krizi norušeno. seveda na drugačnih osnovah. To pot ne gre za tvorbo kakih blokov ali novih sistemov na osnovi načela o kolektivni varnosti, temveč za hrbtno kritje nekaterim državam. ki skušalo svojo neodvisnost zavarovati pred slehernim presenečenjem s kolikor moeoče bolj noudarieno nevtralno politiko, ki ne dopisa pretesne naslonitve na noben blok velesil. To ozadie novega evropskega razvoja je v angleških merodajnih krogih vzbudilo velik optimizem. Zanimivi poljski obiski v Parizu Varšava, 21. febr. br. Te dni je bilo opaziti tudi živahne diplomatske stike med Varšavo in Parizom. V Parizu sta se namreč mudila bivši poljski ministrski predsednik Skladkowski in bivši vojni minister general Sikorski. Oba sta se snoči vrnila v Varšavo. Poljski tisk je bil naprošen, da o teh obiskih poljskih državnikov v Parizu ničesar ne objavi, da se v Nemčiji ne bi vzbudila prevelika pozornost. Danes pa so se iz zanesljivih virov razširile vesti, da so bili posebno razgovori generala Sikorskega v Parizu izredno velikega pomena. General Sikorski, ki je bil intimen prijatelj pokojnega francoskega maršala Focha, je imel za časa svojega bivanja v Parizu, ki je trajalo skoraj teden dni, celo serijo razgovorov z vodilnimi vojaškimi strokovnjaki v Franciji, predvsem z generaloma Gamelinom in Georgesom. Vznemirjenje v Nemčiji Ostra reakcija v Nemčiji na najnovejše mednarodne akcije, naperjene proti totalitarnim državam Berlin. 21 febr. o. Tukajšnji tisk in politični krogi, ki so blizu vlade, ostro reagi. rajo na razne mednarodne akcije, o katerih prihajajo v Berlin zmerom bolj vznemirljive vesti. Neprijeten vtis je izzvalo v Nemčiji že silno povečanje kreditov v Angliji za oborožitev, še večje vznemirjenje pa je povzročila izjava ameriškega prezldenta Roosevelta, da se mora predčasno vrniti v vojnih vaj ameriškega vojnega brodovja v Washington, ker gleda z nezaupanjem na nadaljnji razvoj mednarodnega položaja. Angleški tisk, pravijo nemški listi, je včeraj objavil to Roosevel-tovo izjavo brez vsakega komentarja. Očitno se Angleži solidarizirajo z Roose-veltom. Nerazpoloženje v Berlinu se je še povečalo spričo vesti, da se angleški poslanik v Moskvi že nekaj časa pogaja z Litvinovom za zbližanje med Rusijo in Anglijo in se ta pogajanja ugodno razvijajo. Končno so postali v Nemčiji čudno nezaupljivi tudi nasproti Poljski, ker je bil poljski zunanji minister Beck za pri hodnji mesec povabljen v London. Ta vest je vzbudila v Berlinu novo senzacijo in jo splošno presojajo kot potrdilo, da je an. gleška diplomacija pričela na vzhodu raz-veljaii novo živahno diplomatsko akcijo- V Berlinu so nadalje mnenja, da se vojaški potencial Anglije zmerom bolj jači deloma tudi z rusko podporo. Vse to sili Nemčijo, da reagira na angleško politiko z vsemi energijami. V Berlinu opažajo, da Anglija in Francija nista z resignacijo sprejeli niti okupacije otoka Hainana, kakor sta bili resignirani spričo vseh ostalih japonskih uspehov na Daljnem Vzhodu. »Deutsche Allgemeine Zeitung« našteva danes v svojem uvodniku najnovejše angleške in ameriške diplomatske akcije in jih vse po vrsti obeležuje kot protinemške in protifašistične. List pravi, da so tudi vladne spremembe v južnovzhodni Evropi deloma rezultat angleške diplomatske aktivnosti. Anglija hoče namreč oslabiti vpliv osi Rim-Berlin tudi v onem predelu Evrope. Posebej pa se list pritožuje spričo potovanja admirala Oshborna po jugovzhodni Evropi in njegovih predavanj o bodoči angleški vojni sili. Delegatu angleškega zunanjega ministrstva Johnsonu, ki se mudi v Bukarešti, pnpisuiejo prav tako propagandno misijo. Anglija je vse do zadnje, ga časa zavzemala nasproti Rusiji in komunizmu odklonilno stališče. Sedaj pa se je tudi v tem pogledu preorientirala in je mnenja, da Rusija ni škodljiva angleškim interesom. Vse kaže. tako poudarja list, da bodo v Angliji spričo vsega tega kmalu spet prišli na površje elementi, ki so pred dobrim letom dni žalovali, ko je moral Eden podati ostavko. Angleži, zaklju- bili take prirode, da so jim v balkanskih prestolnicah posvečal primerno pažnjo. Balkanska zveza se more ponašati, da je že zgodaj pokazala težnjo, prilagoditi svoje razmerje do Bolgarske predrugačenim evropskim pogojem; v pogodbi, podpisani v Solunu konec julija lanskega leta, se je balkanska zveza odrekla onim določbam neuillske mirovne poeodbe, ki so Bolgariji nalagale omejitev v oborožitvi. S tem se je odprla pot razširitvi Balkanske zveze in ne more biti več daleč čas, ko bo pristopila k njej tudi Bolgarija. V zvezi s tem se je te dni pojavila napoved da se bo zasedanje stalnega sveta v Bukarešti pečalo med drugim tudi z vprašanjem bolgarskih manjšin, pa s problemom bolgarskega dohoda na Egejsko morje, one stare zahteve sofijske politike, ki se je štela med najbolj aktualne pogoje za dokončno ureditev razmerja med Bogatijo in njenimi sosedi. Glavna beseda o tem na arre seveda Grčiji in Turčiji. Obilo pa je tudi sodobnih problemov. ki se tičejo Balkanske zareze kot celote. Stanje na Sredozemskem morju je zadeva, ki se tiče vseh njenih članic, saj se možnostim komnlikacij. ki bi bile s tem v zvezi, pač ne bi mogla ogniti nobena od njih. Razmerje do Društva narodov dandanes pač ni aktualen problem, kakor tudi ni aktualna pobuda Norveške, da bi se pokreni-la nova akcija za razorožitev. Toda balkanske države predstavljajo politični svet. ki ima največji interes na tem. da ostanejo v mednarodni po'titiki norme. ki računajo z maniš;mi in srednjimi državami in niihovim pravom. Predstavljajo oni del Evrope, ki je ostal razmeroma naibolj obvarovan ored ore tresi zadnje dobe. Povsem razumljivo ie, da želijo isti položaj zavzemati tudi v bodoče in konferenca v Bukarešti gotovo raznravlja tudi o načinu, kako naj se enako mirni razvoj zagotovi tudi v bodoče. čuje Ust, so prišli v Monakovo z dežnikom samo zato, ker tedaj njihov meč še ni bil izgotovijen.' Razgovor lorda Pertha z grofom Cianom Rim, 21. febr. o. Lord Perth Je bdi davi znova v palači Chigi pri italijanskem zunanjem ministru Cianu. V zadnjih 10 dneh je bil to že njegov tretji obisk. V vseh treh primerih so se razgovori nanašali na sredozemsko vprašanje Davi sta Ciano in Perth govorila posebej o Španiji in o nekaterih pojavih, ki ogrožajo sedanje mednarodne odnošaje na Sredozemskem morju. Prvič je bil Perth v zadnjih 10 dneh pri Cianu 12. t. m., ko je moral zahtevati informacije, zakaj je Italija ojačila svoje efektivne vojne sile v Libiji. Grof Ciano mu je takrat pojasnil, da je bila Italija h tem ukrepom prisiljena zaradi ojačenja francoskih sil v Tunisu in da bo morala Italija poslati v Libijo še nekaj novih kontingentov vojske Dejansko je bilo kmalu nato izdanih nekaj novih ukrepov in je tudi šef italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio odpotoval v Libijo na Inšpekcijo. Italijanska vlada pa Je o vsem tem na lastno pobudo Informirala angleško vlado. Amerika na straži Washington, 21. febr. br. Predsednik ao-natskega odbora za zunanje zadeve, senator Pitman, je imel snoči po radiu govor, v katerem je poudaril, da se Američani ne boje umreti za načela krščanstva, morale in pravičnosti. Senator je zahteval od vseh Američanov, naj z vso odločnostjo pod pro novo Rooseveltovo politiko. Očital je demokratskim velesilam v Evropi, da so preveč popustljive, kar ni bilo v škodo le njim, nego je postalo naravnost vobče destruktivno ln nemoralno. V drugem delu svojega govora je poudaril, da Amerike zlepa nihče ne bo pridobil za kakšno vojaško zvezo Američani so sposobni sami braniti svojo svobodo, nikoli pa ne bodo podpirali držav, ki imajo kakršnekoli zavojevalne namene in ki bi rade a svojo vojaško silo obvladale srvet. Pač p« bo Amerika vselej podpirala države, ki branijo mir in svoje poštene interese. Pri iz-vajanju te politike se Američani ne bodo ustrašili nobene države, ki bi jih hotela napasti Ojačenje francoske posadke v Džibutlju Port Said, 21. febr br. Danes je potovalo skozi Sueški kanal z dvema večjima francoskima transportnima parnikoma nadaljnjih 5.000 senegalskih strelcev. Kakor zatrjujejo, so namenjeni v Džibuti. Po nekaterih nadaljnjih vesteh bo v kratkem odplulo v Džibuti še manjše francosko vojno brodovje, sestavljeno iz ene križarke in dveh rušilcev, ter 30 hidroplanov. Drugi dan zasedanja Balkanske zveze Temeljito razpravljanje o vseh aktualnih problemih in splošnem mednarodnem položaju Bukarešta, 21. februarja. AA. Stalni svet balkanskega sporazuma, ki je imel včeraj in danes svoje seje. je postopno proučil vsa mednarodna vprašanja, kakor tudi vse dogodke, ki so se odigrali preteklo leto Ugotovljeno je bilo popolno soglasje glede interesov balkanskih držav, kakor tudi solidarnost bloka nasproti vsem dogodkom Odnošaji s sosedi so nudili možnost za dolgotrajno razpravo o vseh poročilih, ki so jih podali zastopniki držav Balkanskega sporazuma. Proučili so solunski sporazum in poudarili željo balkanskih držav po miroljubni politiki in po gospodarskem sodelovanju na Balkanu. Stalni svet balkanskega sporazuma se je sestal na tretjo sejo danes popoldne ob 16.30. Sporazum z Bolgarijo se bo še izpopolnil Bukarešta, 21. febr. p. Konferenca stalnega sveta Balkanske zveze vzbuja v tukajšnjih mednarodnih diplomatskih krogih zmerom večjo pozornost. Spomin na veliki sporazum z Bolgarijo, ki je bil pred dvema letoma sklenjen v Solunu, še ni za-bledel Takrat so bili v Evropi precej izne-nadeni spričo takega pacifističnega razvoja mednarodno-političnega položaja na Balkanu. Sedaj računajo v Bukarešti, da se bo ta sporazum še vse bolj izpopolnil, tako, da bodo odstranjene vse ovire, ki bi mogle kakorkoli povzročiti diplomatske ali pa še resnejše spore med balkanskimi narodi. Snoči sta sedanji predsednik stalnega sveta Gafencu in dosedanji predsednik Metaxas v svojih zdravicah prav posebej opozorila na odnošaje narodov Balkanske zveze z Bolgarijo, kar je dalo utemeljen povod za verzije, po katerih so na včerajšnji in tudi na današnji jutranji seji konference razpravljali zgolj o balkanskih vprašanjih. Davi so bili jugoslovenski in turški zunanji minister ter grški ministrski pred- sednik v telefonskih zvezah z Beogradom, iAnkaro, odnosac Atenami. Dopoldne ob 11. so se znova sestali z Gafencom. Seja je trajala preko poldne. Kaj piše bukareški tisk Bukarešta, 21. febr. a. Listi prinašajo obširna poročila in komentarje o velikem pomenu sedanjega zasedanja Balkanske zveze. »Timpuk pravi v uvodniku, da sta zunanji minister Gafencu in predsednik grške vlade Metaxas v svojih govorih na snočnji slavnostni večerji potrdila voljo za mir in sodelovanje štirih narodov za skupno obrambo svoje neodvisnosti. Balkanska zveza je vse preizkušnje sijajno prestala, želja držav Balkanske zveze je, da bi sodelovale pri urejanju velikih gospodarskih vprašanj v duhu evropske solidarnosti in da bi z obrambo stabilnosti in političnega reda jamčile vsaki državi uresničenje njenega nacionalnega poslanstva. Apel na Bolgarijo za sodelovanje karakterizira vso politiko Balkanske zveze. Popolna enakopravnost, ki jo je pribil solunski pakt, ustvarja ugodno ozračje za sporazum, ki si ga toplo žele vsi balkanski narodi. Metaxas vidi v tem medsebojnem sporazumu zgodovinsko etapo v razvoju razmerja med Balkansko zvezo in Bolgarijo ter napoveduje perspektive popolnega sporazuma. List končuje, da ni pričakovati senzacionalnih sklepov. Balkanski polotok daje danes zgled vsej Evropi. Balkanizacija Evrope, ki so jo nekoč z grozo citirali postaja danes mednarodni politični ideal. »Romania* podčrtava odločilno vlogo, ki jo je Balkanska zveza igrala v evropskem mednarodnem življenju ter zaključuje, da je ta homogeni blok odločen braniti svojo usodo v mednarodnem življenju. »Curentul« poudarja med drugim, da nima Balkanska zveza nobenih napadalnih želja in da je duh, v katerem se vrše razgovori, najboljše poroštvo za uspeh konference. Program slovaške vlade Vladna deklaracija pred avtonomnim parlamentom Bratislava, 21. febr. AA Na današnji seji slovaške poslanske zbornice je pred-sednih vlade Tiso prebral deklaracijo slovaške vlade. Pred tem je predsednik skupščine dr. Sokol izkazal spoštovanje umrlemu papežu Piju XI. ter poudaril njegove velike zasluge za mir. Vladna deklaracija poleg drugega pravi, da je slovaški narod skoro po tisoč letih in po dolgih bojih nazadnje le prišel do svojih pravic in ima zdaj poslansko zbornico, ki je izraz volje slovaškega naroda. Dalje pravi deklaracija, da sta od 6. oktobra 1938 dalje slovaški narod in slovaška država eno. Glavna skrb slovaške vlade in slovaške poslanske zbornice je delo za novo slovaško ustavo. Končno omenja deklaracija vsa ona vprašanja, ki čakajo svoje rešitve ter pripominja, da bo židovsko vprašanje rešeno v najkrajšem času. Bratislava, 21. febr. h Predsednik slovaške vlade dr. Tiso se je v drugem delu vladne deklaracije, ki jo je podal na današnji seji avtonomnega deželnega zbora, bavil z nalogami slovaškega parlamenta. Predvsem bo moral naknadno odobriti 18 vladnih zakonskih uredb več ali manj revolucionarnega značaja Nadalje bo moral izpopolniti slovaško avtonomijo in skleniti slovaško ustavo Predložen mu je tudi zakonski načrt, ki proglaša, da je Andrej Hlinka zaslužen za narod«. Opazilo se je, da dr. Tiso v svoji de- klaraciji ni nikjer omenil češkoslovaške države, temveč je govoril samo o slovaški državi. Milijon Ukrajincev se bo moral preseliti Chust, 21. febr. h. Po dospelih vesteh namerava ruska vlada preseliti prebivalstvi z ukrajinskega obmejnega ozemlja v notranjost Rusije, na njegovo mesto pa poslali koloniste iz Velike Rusije. Na ta način naj bi se onemogočila agitacija za samostojnost Ukrajine na obmejnem ozemlju. Evakuacija bo izvršena z vso naglico, baje že v nekaj tednih. Prizadetih bo približno milijon Ukrajincev. Lloyd George resno obolel London. 21. febr. o. Bivši ministrski predsednik in vodja angleških liberalov Lloyd George je resno zbolel. Stari državnik se je že pred nekaj tedni umaknil na svoje posestvo Churt, južno L'ondona. Obnova diplomatskih stikov med Francijo in Perzijo Teheran, 21. febr. AA. Reuter: Danes so bili obnovljeni diplomatski stiki med Iranom in Francijo, ki so bili pretrgani od lanskega decembra. Proračunska razprava v finančnem odboru Včeraj so bila na vrsti prosvetno, pravosodno in pro* metno ministrstvo j Konklave — 1. marca I Vatikan, 21. febr. AA. (Havas). 4a»e-danje konklava se začne 1. marca popoldne. Beograd, 21. febr. p Danes dopoldne ob 9. ie finančni odbor narodne skupščine nadaljeval proračunsko razpravo. Na dnevnem redu so bili danes proračuni prosvetnega pravosodnega in prometnega ministrstva Prosvetni minister Cirič je podal obširen ekspoze o prosvetnem ministrstvu. Kar se tiče gimnazij, je bil mnenja da bi ne bilo sedaj oportuno otvarjati nove šole, ko abi turienti. odnosno diplomiram filozofi ne najdejo zaposlitve ne pri državnih ustanovah ne v privatnih podjetjih V ministrstvu leži 1100 prošenj diplomiranih filozofov. ki čakajo na namestitev. Kar se tiče učiteljstva je položaj drugačen. Skoraj bi se lahko že govorilo o primanjkova-nju učiteljskega naraščaja. Vse sile pa bo treba zastaviti za izpopolnitev naših univerz da se bodo mogle razvijati v čim bolj ugodnih prilikah Kot vodilni motiv svojega delovanja le označ i minister gradnjo novih poslopij za osnovne srednje in visoke šole za znanstvene ln umetniške Institute. Proračun svojega resora bo skušal eri ed e na to z amandmani spremeniti. Debata o prosvetnem proračunu je trajala vse dopoldne. Opoldne je bil proračun sprejet. Popoldne le odbor pričel razpravljati o proračunu pravosodnega m nistrstva. Minister Ružič je v ekspoze ju analiziral proračun svojega resora. Delno bo treba j kredite povečati Med drugim je omenil, da bosta za 950.000 din urejeni vojaški pokopališči v Ljubljani in Skopiju. Pr apelacijskem sodišču v Ljubljani bosta na novo nameščena dva dnevničarja. Govoril je nato podrobneje o izpopolnitvi katastrske uprave posebno v južnih krajih, kjer doslej katastrov obče ni bilo. Napovedal je več zakonskih načrtov ln obširno je govoril tudi o ustanovah in zavodih, ki so podrejeni justičnemu resoru. Po daljši razpravi o proračunu pravosodnega ministrstva, je bil proračun sprejet, nakar je odbor takoj pričel debatirati o proračunu prometnega ministrstva. Minister dr Spaho je v svojem ekspo-zeju opozoril predvsem na investicije ene milijarde din za nove železniške proge Poleg proge St Janž—Sevnica so bile lani dograjene proge Koprivnica — Varaždin Bileča—Nikšič in Foča—Ustiprada Nekaj ozkotirnih prog bo treba razširiti Poleg skopeljske bo treba razširiti tudi železniške postaje v Sarajevu, Dubrovniku in na Sušaku Obširno je dr Spaho govoril tudi o motornem prometu in o dobavah motornih vozil iz Italije in Madžarske ter še o nekaterih drugih aktualnih prometnih problemih Po ekspozeiu se je takoi pričela debata, ki ie trajala pozno v noč Ob zaključku je bil proračun sprejet. Japonsko izzivanje Japonski bombniki nad angleškim področjem na Južnem Kitajskem — Intervencija v Tokiju Devet japonskih bombnikov se je včeraj navsezgodaj pojavilo nad Hongkongom. Nekaj časa so krožui nad angleškim področjem, nato pa so se pričeli oddaljevati proti severu. Na meji med hongkonškim področjem in kitajskim ozemljem pa so pričeli bombardirati posamezne angleške vojaške postojanke in prometne naprave. Tako je ena bomba udarila v angleško stražnico na meji. Več bomb je padlo na tramvajsko progo lz Kaolunga v Kanton. Japonska letala so se spustila prav nizko nad progo in so celo s strojnicami obstreljevala električni vlak. Pol ure kasneje so bombardirala kraj šunčun in ga popolnoma razdejala. Po dosedanjh informacijah je bilo ubitih 12 ljudi, med njimi neki angleški vojak Okrog 30 ljudi je bilo ranjenih med njimi tudi dve angleški bolniški sestri. London, 21. febr. o. Snoči so prispele v London vesti, da so japonska vojna letala bombordirala okraj Kaolung pri Hongkongs pri čemer je padlo več bomb na ozemlje angleške koncesije. V Foreign officeu in kolonialnem ministrstvu sicer o dogodku niso dobili podrobnejših informacij, a vest je že sama na sebi izzvala pravo senzacijo in angleški tisk davi z ogorčenjem zahteva, da vlada z vso odločnostjo nastopi proti kršenju angleških suverenih pravic na Daljnem vzhodu. Dejansko je angleški poslanik v Tokiu prejel brzojavno na- vodilo. da ostro protestira pri Japonski vladi zaradi tega dogodka. Intervencija v Tokiu je bila že danes dopoldne Izvršena. Hongkong, 21. febr. br. O incidentu, ki se je pripetil v okolici Hongkonga, je bilo mogoče izvedeti naslednje podrobnosti: Devet japonskih letal sestreljenih Cungking, 21. febr. br. Okrog 30 Japonskih letal je danes v dopoldanskih urah napadlo Lančao. važno cestno križišče, preko katerega se usmerja v zadnjem času ves promet med Kitajsko in Rusijo. Nad mestom se je takoj razvila huda letalska bitka in je kitajskim letalcem uspelo sestreliti devet japonsk'h letal, nakar so se Japonci naglo umaknili Nov atentat v šanghaju Sanghaj, 21. febr. br. Davi Je bil v mednarodni koncesiji izvršen atentat na kitajskega politika Markilija. Markili je že osma žrtev kitajskih nacionalistov iz vrst kitajskih državnikov, ki so se postavili na japonsko stran. V zadnjih štirih dneh je bil to v šanghaju že peti politični umor. Markili je podpiral Japoncem naklonjeno vlado. Pred leti je bil kitajski poslanik v Bruslju. Atentatorjev do popoldneva niso izsledilL Razočarani povratnik iz Španije V beograjskem »Vremenu« objavlja sin pokojnega ministra in senatorja Koste Ti-motijeviča, novinar Siniša Timotijevič svoje spomine iz mednarodne brigade v Španiji, v kateri se je boril 16 mesecev na republikanski stram. V svojih člankih pravi, da so tvorili moštvo mednarodne brigade po večini politični idealisti, ki pa so bili kmalu razočarani Med drugim pripoveduje: »V brigadah je vladala komunistična manjšina. Razočarani idealisti so nadaljevali svojo borbo, ker se vrniti sploh niso mogli in ker so hoteli ohraniti svojo čast, Ljudje, ki mislijo, da je bila španska državljanska vojna v primeri s svetovno vojno manj krvava in strašna, se hudo motijo. V Španiji je prišlo do polnega udejstvovanja moderno orožje, ki je bilo med svetovno vojno šele v pričetku razvoja. Res pa je, da je bila uporaba topništva minimalna, ker je primanjkovalo obema vojsk?m^ streliva. Najhujše orožje je bi- lo v Spanski državljanski vojni letalstvo, čeprav letala niso škodovala toliko borcem v strelskih jarkih, kakor ljudem v zaledju. Onemogočala pa so s svojimi napadi kretanje rezerv, prevoz vojnega materiala in ranjencev ter sejala demoraliza-cijo med bojevnike. Kdor je doživel vsaj eno letalsko bombardiranje mest in naselbin, ta šele ve, kako strahovito demorali-zirajo taki letalski napadi. Premoč Franco v e ga letalstva je bila velika ter je v največji meri doprinesla k njegovi zmagi. Bili so dnevi, ko je križarilo nad našimi postojankami 60 do 80 Francovih bombnikov in prav toliko, če ne še več, lovskih letal.« Kar se tiče položaja Slovanov v mednarodnih brigadah, posebno pa še Jugoslo-venov. pravi Timotijevič, da so bili »pravi pastorki. Neprestano so nas pošiljali na najbolj Izpostavljene položaje. Tudi pri preskrbi s hrano, obleko in strelivom smo Slovani vedno najslabše odrezali.« Azano kličejo v Madrid Pariz, 21. febr. A A. Predsednik španske republike Azana je prejel od predsednika republikanske vlade Negi ina brzojavko s pozivom, naj pride čim prej v Madrid, da se omogoči normalno ustavno delo vlade. V brzojavki naglasa, da vlada v republikanski Španiji popoln mir in da prebivalstvo manifestira za sklepe vlade. Azana je v svojem odgovoru obrazložil Negrinu potek po ga jan j za sklenitev premirja. Trdijo, da bo Azana podal ostavko, če dobi republikanska vlada formalno obljubo od nacionalistične vlade, da ne bo izvrševala represalij. Toulouse, 21 febr e Skupina republikanskih generalštabnih oficirjev in članov kortesa je odpotovala z letalom v Valenct-jo. Pred odhodom so izjavili, da je republikanska španska vlada sklenila, da bo nadaljevala borbo za svobodo, dokler ne bo svobodna vsa Španija Berardova misija Hendaye, 21. febr AA Snoči ob 20 je prispel v Hendaye senator Leon Berard, ki je po kratkem razgovoru s prefektom spodnjih Pirenejev odpotoval takoj v Saint Jean de Luz, odkoder je po telefonu govoril z ministrstvom za zunanje zadeve Pariz, 21 febr. AA Uradni list objavlja odlok o otvoritvi kredita 20 milijonov frankov kot podporo za španske begunce. Slovaški minister o sodelovanju s Čehi člani avtonomne slovaške vlade, ministri | dr Durčansky, dr Pružinsky in Teplansky j so te dni sprejeli novinarje in jim odgo- i varjali na niz vprašanj o gospodarskem | položaju avtonomne Slovaške. Minister dr. Pružinsky je govoril v glavnem o poljedelstvu in industriji, na politično-gospo-darska in finančna vprašanja pa je odgovarjal minister Teplansky, ki je dejal med drugim: »Iskreno sodelovanje med Cehi in Slovaki je zelo potrebno Nova ustavna ureditev naše države je dala vsem trem narodom v skupni republiki in tako tudi Slovaški nekatere gospodarske pravice, toda nalaga nam seveda tudi dolžnosti Mi Slovaki poudjfiamo da hočemo živeti v skupni državi Čehov Slovakov in podkarpat-skih Rusov kot enaki med enakimi, kot iskrni bratje Ustava se mora vsestransko spoštovati, iz skupnefa poetičnega življenja moramo iztrebiti vse neugodne mo- mente, ki ne koristijo miru, redu in medsebojnemu razumevanju in ki predvsem ne koristijo pravni sigurnosti, ki je tako potrebna za gospodarsko obnovo. Sodelovanje, tesno, vsestransko in odkrito sodelovanje vseh treh narodov je danes državi neobhodno potrebno Za gospodarsko obnovo Slovaške se nam ponuja tudi tuji kapital, toda mi hočemo sodelovati v prvi vrsti s češkimi gospodarskimi krogi 2e samo naše gospodarske naloge zahtevajo skupne napore in sodelovanje med Cehi in Slovaki Priznati moramo, da nudi češki kapital dokaze iskrene težnje po omoffočenju gospodarske obnove na Slovaškem.« Žitni pridelek v Nemčiji Berlin, 21. febr. A A. Po statističnih po-latkih je lanski pridelek pšenice v Nemčiji znatno poskočil. Pride'ek rži je za 14% več j* od predlanskega, pridelek Ječmena za 53%. pridelek ovsa pa za 7.6°/». »Giornale d'Italia« o naši Beležke Posvetovanja opozicijskih politikov V Zagreb je prišel dr. Ju raj Sutej, ki je imel daljši razgovor z dr Mačkom in inž Košutičem. Po sestanku z dr. Mačkom je konferiral dr. Sutej še z Večeslavom Vilder-jem. V Sarajevo pa se je pripeljal narodni poslanec dr. Lazar Markovič. ki se je sestal s političnimi prijatelji iz staroradikalske skupine ter jim referiral o političnem položaju. Pohvalna odredba predsednika vlade Zagrebški listi ponatiskujejo vest sarajevske »Jugoslovenske pošte«, da Je ministrski predsednik Cvetkovič naročil vsem ministrstvom, naj v roku osmih dni popravijo morebitne krivice, ki so bile storjene državnim nameščencem ker so volili dr. Mačka. Postavijo naj se nazaj na mesta, na katerih so bili pred volitvami v državni, banovinski in samoupravni službi Vsi listi pozdravljajo to odredbo predsednika vlade kot prvi korak k pomirjenju in rešitvi naših notranj'h vprašanj. Opuščena Stojadinovičeva namera Med pooblastili ki j.h je pripravljal dr. Stojadinovič, da si omogoči s 1. aprilom svojo diktaturo, se je nahajalo tudi pooblastilo za ministra socialne pol.tike da izda uredbo, po kateri bi se lahko razpustile vse dosedanje delavske strokovne organizacije in se ustanovila enotna strokovna organizacija na osnovi voditeljske-ga načela. Kot nositelj te organizacije je bil predviden »Jugoras«. ki je v to svrho že izvajal obsežne priprave. Neposredno pred padcem Stojadinovičeve vlade se je. kakor je znano tudi pri nas izvršila fu-zija Zveze združenih delavcev pod vodstvom župnika Križ.nana z »Jugorasom« ln so bile odložene v zvezi s tem tudi volitve obratnih zaupnikov. V predlogu finančnega zakona, ki ga je sedaj vlada predložila narodni skupščini, tega pooblastila ni več. Želje „Straže v viharju" Glasilo katohških akademikov »Straža v viharju« piše: »Mladi čutimo odgovornost svojega poslanstva: pred Bogom in'narodom bomo dajali odgovor za svoj čas. v katerega smo postavljeni. Po svoji vest: ne moremo več molčati. Zahtevamo nazaj svoje organizacije, katerih smo bili pred leti na srednjih šolah oropani. Zahtevamo enakopravnost kot državljani iste države in kot člani istega naroda (Pa menda vendar ne jugoslovenskega ? Op. ur.) Zahtevamo. da se pravice Slovenske dijaške zveze uzakonijo in zaščitijo kot prvenstvene m da se ji prizna privilegiran položaj, kot ga doslej uživa samo sokolstvo.« »Domoljub«, po katerem posnemamo ta citat, dostavlja lakonično: »Tako naj bo!« Pozablja samo dostaviti, kako naj bi Slovenska dijaška zveza imela pravico do istih ugodnosti, kakor jih imajo Sokoli, ki so pred nastopom vojaške službe preživeli svoja mlada leta v sokolski telovadnici ln se telesno pripravljali za službo državi ln narodu v vojaški suknji. Mladeničem okoli »Straže v v'harju« naibrže bde pred očmi vzori Hlinkovih gardistov ... Rezultati skupščinskih volitev v Ljubljani Zadnje dni se mnogo govori o številkah pri skupščinskih volitvah v Ljubljani. Zato ne bo nezanimivo ako pogledamo, kakšni so bili rezultati v našem mestu v zadnjih desetih letih. Pri zadnjih normalnih volitvah 1. 1927 Je štela Ljubljana 15.126 vo-Ulcev. Glavna kandidata sta takrat dobila dr. Albert Kramer 4604, dr. Anton Korošec 4581 glasov. Prve volitve po sedanjem zakonu so bile 1. 1931. Ljubljana je štela takrat 16460 voiilcev. Kandidat dr. Albert Kramer je dobil 13.464 glasov ali 82 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Pri volitvah 1. 1935 je dobil kandidat Rajko Türk od celokupnega števila 18 991 voiilcev 12.489 glasov. Ljotič 169 Maksimovič 17, dr. Maček 198. Pri vol'tvah 1. 1938 je naraslo število voiilcev v Ljubljani na 23.695. Izvoljeni kandidat dr. Anton Korošec je dobil 13.176 glasov, kar pomeni 55 odstotkov volilnih upravičencev. Najhitrejša vojna ladja na svetu Italijanski listi poročajo, da so bile te dni končane poizkušne vožnje z izvidni-ško ladjo »Taškent«, ki so jo zgradili v Livornu na račun sovjetske Rusije. »Taškent» bo najhitrejša vojna ladja na svetu Pri poskušni vožnji je vozila z brzino 44 morskih milj. to je 81 km na uro. »Taškent« razpo'aga s stroji, ki razvijajo do 112.000 konjskih sil. Oborožen je 9 6 topovi. 6 protiletalskimi topovi, 6 težkimi strojnicami in 9 cevmi za lansiranje torpedov. "Nizozemska državna obramba Nizozemski obrambni minister van Dijk je te dni p-ed-ložill prvi zbornici (senatu) poročiilo o stan ju nizozemske narodne obrambe in o bodočih obrambnih načrtih. V poročilu poudatrja med drug1 m, da bodo obmejne čete močno povečane in da se bodo nadaljevala obmejna utrdbena dela, da pa za Nizozemsko ßistem obmejnih utrdb po zgledu Maginotove ali Siegfnedove linije ne prihaja v poštev. Tudi podzemske naprave za letala na nizozemskem terenu ne morejo biti zgrajene* Minister opozarja daJje na obrambna dela v holandsiki Indiji in pripominja, da Nizozemska v tem pogledu prav nič ne zaostaja za pomorskimi velesilami ki imajo tam 9voje interese Nizozemska bo prav tako kakor suhozemno vojsko povečala in obnovila tudi svoje pomorske bojne sile. Doslej so biile že izpolnjene luknje v grad njj lažjih bojnih ladij, sedaj pa je na vt sti zilasti sprememba trgovskih ladij v po možne vojne ladje. Rim, 21. februarja. AA. »Giornale d'Italia« prinaša članek svojega ravnatelja Virginia (Jayde pod naslovom »Evropski momenti in jugoslovenska politika«. V članku pravi med drugim, koliko ao govorili o spremembi smernic jugoslovenske zunanje politike. Toda izjava zunanjega ministra je pokazala pnavo stališče Jugoslavije. Minister dr. Cincar-Markovič je v svoji izjavi novinarjem ja&no preciziral: Pod mojim vodstvom ne bo nobenih sprememb dosedanje zunanje politike, ki je v evropski skupnosti prinesla tolikšen ugled Jugoslaviji. List citira nato v celoti Cincar-Markovi-čevo izjavo, potem pa pravi: »Enako izjavo je podal tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. ko je dejal, da bo kraljevina Jugoslavija nadaljevala zunanjo politiko z istim prizadevanjem in v isti smeri. Po d~u-gi strani pa poudarjajo da je prišlo do vladne spremembe v Jugoslaviji edino zato, da se likvidirajo notranja vprašanja, posebno da se uredi razmerje s Hrvati, ker je to ©den najvažnejših notranjih problemov ▼ Jugoslaviji. Sprememb« je torej prišla zaradi ureditev notranjih vprašanj, v zunanji politiki se bo pa nadaljevala ista smer. Italijansko-jugoslovansko razmerje so priznali ie v Beogradu, Zagrebu, Ljub'jam m Sarajevu ne samo kot srečno razoiščenje razmer na Jad-anu, kot eno izmed življenjskih poroštev narodne varnosti J ugola vi je, temveč so priznali v njem tudi glavni pogoj za svoboden razvoj zunanje politike, ki se čedalje bolj razširja, čim bolj rase nacionalna moč države. Ce je jugoslovenska vlada popolnoma varna navzven, se lahko loti urejanja notranjih problemov, ki predstavljajo sklepno fazo narodnega zedinje-nja. Politika sodelovanja mtd Italijo in Jugoslavijo je rešena vseh tujih vplivov in temelji na zdravi in realistični osnovi Ta politika se ne ravna po začasmih. ampak po stalnih interesih obeh d~žav. Gospodarska realnost in nove smeri govore absolutno za to sodelovanje.« Italijanska ugibanja o novem papežu Organ italijanskega antisemitizma in rasizma. revija »Vi-ta Italiana«, ki spada v krog listov ministra FaMnaccija. objavlja pod naslovom »Od Pi ja XI do Pi ja XII.« zanimiva ugibanja o »papabilih«. kakor na-zivajo one kardinale, ki prihajajo v poštev za novega papeža Revtia se ogreva za papeža. ki bi imel »več razumevanja za antisemitizem in rasizem« Najbolje bi bilo, ako bi papež izšel iz cerkvenih redov, ker že dolgo ni bilo papeža, ki bi izšel iz teh vrst. in ker dokazu ie zgodovina, da je bila taka izbira vedno posrečena Revija nato navaja imena kardinalov ki pripadajo redo vom V poštev pnhaiajo dominikanec Bi>ggi.ani. benediktinec Schuster karmelita-nec Piazza in jezuit Boetto Boggiani ki ima 79 let. je prestar Kardinal Schuster je proti koncu preteklega leta označil nordij vki rasizem za novo herezijo ki predstav Ija mednarodno nevarnuM. Tudi Piazza je sredi lanuarja letošnjeea leta kritiziral ra sistične nauke, katerim je odrekel sleherno znanstveno osmivo in jih označil za »smrtno izvajanje materialoma«. Preostane po- Nova belgijska vlada Bruselj, 21. febr. o. Mandatar krone Pier-iot je končno sestavil belgijsko vlado, čeprav mu ni uspelo, da bi pridobili za sode lovanje tudi liberalno stranko Tako se j« razbila v Belgiji že tradicionalna koalicije katoliške, socialistične ui libe alne stranke V novi vladi je skorai polovica min^stro^ iz vrst nepolitičnih strokovnjakov Trije člani vlade pripadajo katoliški, trije >oci ilističn- stranki, ostalih S m.nistrov pa po litično ni opredeljenih PieMot si je pridr žal le ministrsko predsedstvo Minister za «unanie zadeve je po^ta' socialistični sena tor Soudant, finančni minister je neparla m on tarec. Rekviem za papežem Pijem XI. v Londonu London, 21. februarja AA V znamenje žalosti nad smrtjo blagopokojnega papeža Pija XI so bile danes na buckinghamski palači in na javnih poslopjih razobešene zastave na pol droga Dozdaj še ni objavljen uradni dan žalovanja V westminstrski katedrali je bil danes rekviem. ki ga je opravil nadškof Goldphy apostolski delegat v Veliki Britaniji Odposlanec Nj Vel kralja Juriia VI Je bil vojvoda Norfolški Vlado je zastopal zunanji minister lord Halifax, navzočni pa so bili tudi člani diplomatskega zbora. Spoj črnega morja z Egejskim preko Balkana Atene 21. febr. p. Grški listi mnogo razpravljajo o velikem kanalu, ki naj bi se zgradil v glavnem po jugoslovenskem ozemlju in bi pr»ko Balkanskega polotoka spajal črno morje z Egejskim. Za kanal bi se uporabile struge Timoka, Morave in Vardarja. Po timoški strugi bi šel kanal spočetka vzdolž bolgarsko-Jugoslovenske meje, nato proti Nišu, od tam po strugi Morave skoraj do njenega izvira in končno po strugi Vardarja do Soluna. Prekop bi bil dolg 550 km in bi znašali stroški 1.800 milijonov dui. Korporacijski parlament v Italiji Rim, 21. februarja. AA Za 1. marca pričakujejo v Italiji kraljev dekret o zaključit vi poslednje zakonodajne periode sedanjega parlamenta, ter po sklicanju nove korporacijske skupščine na dan 23. marca, to je na obletnico ustanovitve zveze faši-stovskih borcev. Na prvi slavnostni seji korporativne skupščine bodo prebrali kraljevo prestolno besedo. Nov angleški pomorski orjak London, 21. febr. AA. Angleški kralj bo prisostvoval danes popoldne krstitvi nove 35.000 tonske vojne ladje, ki bo danes spuščena v morje. Avtomobilska uredba v Nemčiji Berlin, 21. febr. AA. Prometni minister Müller je izdal uredbo, ki naj poveča varnost prometa Po njej bodo morali imeti šoferji avtobusov posebne knjižice. Razen tega določa uredba, da mora biti karoserija vsakega avtobusa iz kovine, okna pa iz posebnega stekla, ki se ne ubije. Avtobusi pridejo vsako leto v pregled. Avtomobili bodo morali biti pobarvani temno-modro s pasom slonovinaste barve. V narodni skupščini ni prostih mest Beograd, 21. februarja. AA Vsi zainteresirani se opozarjajo, da so vsa službena mesta v narodni skupščini izpopolnjena ter da se zaradi tega prošnje za te službe ne bodo jemale v poštev, niti ne bo kakih novih ! nastavitev, ker zanje ni proračunske možnosti. (Iz kabineta predsedništva narodne skupščine). tem takem po mnenju revije samo kardinal Boetto. jezuit, ki je inteligenten in izobra-' žen. obenem pa organizacijski praktik in mož. sposoben ukazovania Glede jezuitskega stališča do rasizma navaja revija «rjavo slovaškega jezuita Milk usa. po katerem je: 1. Cerkev pokazala vseiej svojo naklonjenost ločitvi med krščansko in židovsko družbo in 2. krščanska doktrina ne nasprotuje državni protižidovski akciji Italijanska revija ne dvomi, da bi kardinal Boetto kot jezuit pokazal prav tako naklonjenost rasizmu tn antisemitizmu kakor Slovak Mil-kus. Tudi znana poluradna zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« objavlja svoje pripombe glede »papabilov«, ki jih za razliko od ostalih italijanskih listov navaja samo sedem, na prvem mestu spet kardinala Boetta ki je genovski nadškof, nato pa kardinale Lavitrana. palermskega nadškofa, Nasenllija Rocco. bolonjskega nadškofa, della Costo, florentinskega nad'ikofa. ter ku-rijske kardinale Marmaggija, Tedeschinija in Magliona. Češki fašisti obnavljajo svojo stranko Praga, 21 febr br Te dni Je bil v Pragi sestanek tako zvanega fašističnega velikega sveta. Gajdove fašistične organizacije Na tem sestanku so zahtevali takojšnje satisfakcije generalu Gajdi in spremembo vlade katere član naj bi postal tudi general Gajda Zahtevali so tudi kaznovanje onih organov oblasti, ki preganjajo fašiste Ce vlada ne bo ugodila zahtevam fašistov, bodo izstopili iz fronte narodne enote Praga, 21. febr. AA. Na snočnjem sestanku. kateremu je predsedoval bivš; general Gayda, je bilo sklenjeno, da se pou zovejo vsi bivši funkcionarji češke fašistične stranke, da ponovno začnejo s politično aktivnostjo svoje organizacije. Na sestanku je bilo ttdl sklenjeno zahtevati takojšnjo rehabilitacijo Gajde kakor tudi njegovo sodelovanje v vladi. Ta sklep je bil sprejet zaradi nedavnih ostrih ukrepov proti faš-stom, katerih je bilo aretiranih okoli 200. Uspeh Lhotkovega baleta v Monakovem München, 21. febr AA V bavarski državni operi je bila včeraj predstava baleta »Vrag na vasi«, dela jugoslovenskega skladatelja Frana Lhotke. Pri premieri je bilo navzočnih večje število uglednih predstavnikov med drugimi tudi odpravnik poslov na kr. poslaništvu v Berlinu Ivan Kovačevič. ki je bil nalašč zaradi te predstave prispel v Monakovo. Glavni vlogi sta igrala Pino in Pia Mlakar, vlogo vraga je igral član beograjskega narodnega gledališča Dobrohotov Predstavo je gledal tudi kompozitor Fran Lhotka Občinstvo je z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem pozdravilo izvaialce in Lhotko. Balet »Vrag na vasi« bodo predvajali v Monakovu večkrat. Kritika o njem je najpo-voljnejša. Učiteljsko vodstvo pri predsedniku vlade Beograd, 21 febr. AA. Predsednik vlade in notranji minister Cvetkovič je sprejel zastopnike centralne uprave učitelje-skega udruženja, ln in sicer predsednika Ivana Dimnika ter podpredsednika Todor-ja Dimitrijeviča in M. Kranjčeviča. Opozorili) izvoznikom v Italijo Beograd, 21. febr. AA. Opozarjajo se izvozniki žive živine v Italijo, naj ne kup-čujejo z italijanskimi izvozniki, če nimajo dovoljenja Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine iz Beograda, da se ognejo nepotrebni škodi spričo novega režima izvoza v Italijo. Iz državne službe Beograd, 21. febr. p. Načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani Lovro Sušnik je napredoval v 3/2. docent na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča dr. Gorazd Ku'ej pa v 6. pol. skupino. V poštni službi sta bila premeščena kon-trolorka Franja Olivčič iz Mojstrane v Ljubljano in kontrolor Franjo Muraj iz Ljubljane k postni direkciji v Zagrebu. V železniški službi so bili premeščeni strojevodje Jakob Tončič iz Maribora v Zagreb, Franc Kajzer iz Ljubljane v Zagreb, Ciril Kobal iz Zag-eba v Ljubljano in Franjo Škoflek iz Zagreba v Maribor. Beograd, 21. febr. AA S kraljevim ukazom je povišan za zdravstvenega višjega pristava v domu ljudskega zdravja v Kranju v 6. skupini dr. Karel Petrič. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovala bo obla<čmo«t z nekaj dežja ponekod. V goratih predelih sneg. Dunajska: Po večini manj oblačno, temperatura se ne bo mnogo izpremenila» Na razstavi italijanske knjige Knjiga kot posredovalka V zadnjih letih smo imeli v Ljubljani razstavo češke m slovaške knjige, dalje razstavo franooske knjige na velesejmu in lansko jesen jubilejno razstavo slovenske knjige. Sedaj smo dobili še velikopotezno razstavo italijanske knjige. Tudi to pričuje, da se vzlic vsej »krizi knjige« ni zmanjšal njen pomen za življenje narodov in posebej še za njihove medsebojne odnose. Tudi razstava italijanske knjige nam je prispela v znamenju razširjenja in poglabljanja sosedskih odnosov, kot nekaka duhovna ambasadorica tiste »večne Italije«, ki živi v delu svojih genijev. Prispela je kot nositeljica in zastopnica kulturnega poslanstva, ki o njem vemo, da je uspešno in trajno samo takrat, če se — kakor je nedavno v zvezi z italijansko antologijo slovenske Mrike pravilno poudaril odlični italijanski publicist Franco Italijanski prosvetni minister g. Dino Alfieri Clartaatäri — nasanja na anijevi »Scrittori jugoslavi« in Salvimi jeve »Liriche slovene moderne«. Na drugI strani so stari tiski, med njimi beneški tiski srbohrvatskih verskih knjig in slovarjev ter prva izdaja Fortisove »Viaggio in Dalmazia« (1774), po kateri se je Goethe navdušil za srbskohrvatsko narod-, no pesem in prevel »Hasanaginico«. Znanost in drugo Nadaljnji oddelki nas seznanjajo s prime ki manjših enciklopedij, slovarjev in jezikovnih učbenikov, nato imamo oddelek za versko slovstvo z izdajami patri-stov, skolastikov in novejših katoliških filozofov in bogoslovcev; osrednje delo je U"?berta Moricca 5 zvezkov obsegajoča »Storia della letteratura latina Christiana«, občudovanje vzbujajo Laterzove izdaje starih filozofskih pisateljev. Naslednji oddelek ima literarno-zgodovinske spise, nakar slede oddelki za čisto znanost, z izdajami rimske akademije; tehnična in medicinska literatura sta zastopani z reprezentativnimi, pa tudi s praktičnimi deli. V sredinskih vitrinah so razgrnjene največje dragocenosti te razstave: faksimi-lirane izdaje srednjeveških rokopisov, med njimi Petraroov eksemplar Virgilija z njegovimi lastnoročnimi opombami. Dalje so tu klasiki v luksuznih izdajah, monumentalna, ilustrirana »Divina commedia«, pa nekateri primeri luksuznih vezav. Pomen razstave Razstava pričuje o velikem razmahu in tradicionalnem kultu knjige v Itali?, o razgibanosti njene sedanje knjižne produkcije, zlasti o njeni cvetoči strokovni književnosti; priča pa tudi o klasični in historični podlagi vsega današnjega italijanskega življenja in ustvarjanja, prav kakor o visoki estetskih kvalitetah duhovne tvorbe. Obiskovalci, med katerimi je posebno številna mladina, si ogledujejo z očitnim zanimanjem te knjižne zaklade velikega sosednega naroda, ustvarjene v enem najlepših jezikov sveta in v duhu slavne latinske in sredozemske tradicije. Prihodnje leto bo še vse drugače 1 ..... aàkf-Ss . . > : «r- -iV'.-- . V? % Včeraj smo obširneje poročali o letošnjem ljubljanskem pustnem korzu. Danes je pepelnica, pust je pokopan in zdaj lahko čakamo spet leto dni, da bo njegova pot po Ljubljani zmagovitejša, kakor je bila v nedeljo. Desettisočev, ki bodo prišli gledat drugi ljubljanski korzo, ne smemo razočarati. Treba bo, da prevzamejo organizacijo takšne prireditve poleg letošnjih organizatorjev v roko tujskoprometne in propagandne organizacije, ki bodo znale s pomočjo umetnikov in dekoraterjev sestavit nekaj takega, da bo tudi z duhovitostjo v sorodstvu in bo po pravici nosilo ime pustnega korza. Prav gotovo je letošnja prireditev dala pobudo, da se korzo obnovi. Premišljena, originalno sestavljena pustna prireditev bo postala naša vsakoletna znamenitost, ki bo vselej privabljala v Ljubljano na tisoče tujcev. Slika nam kaže imposanten zaključek letošnjega korza: desettisoči, ki ra- dovednosti nis%o mogli u teši ti, so se razhajali v nekoliko pepelničnem razpoloženju. Prihodnje leto jih bo gotovo še več, saj pameten človek uvidi, da vsaka šola nekaj stane in tudi hrast se omaja in hrib, zvedanost Slovenca ne gane. Tehniki iz prestolnice v naših krajih Poleg Ljubljane so si ogledali Gorenjsko in Trbovlje f v n> Ljubljana, 21. februarja Te dni eo se pričele na naših univerzah semestaralne počitnice, pa so beograjski gradbeniki izkoristili ugodno priliko, da si kiljub zimskemu času, ko je gradbena delavnost manjša kakor sredi leta, ogledajo France Smolej je preteklo soboto v Zakopanem presenetil ves športni svet s senzacionalnim uspehom v najtežji smučarski disciplini, vztrajnost -nem teku na 50 km, kjer je v premočni konkurenci nad 50 tekmovalcev dospel na cilj kot 9. v času 3:16 :06. Smolej je na tem mestu pustil za seboj vse najboljše srednjeevropske smučarje, med njimi vse Italijane, Poljake, Švicarje in Nemce, pa tudi nekaj odličnih severnjakov. Na sliki ga vidimo, kako smuča po treh urah napornega teka v cilj, razigran in nasmejan, kakor bi se bil pravkar vrnil z lahkega treninga okoli svojih domačih Jesenic. Dolga leta se je naš Smolej pripravljal za velike naloge v športu, letos pa je dosegel najlepši cilj, ki ga more doseči športnik — športno zmago v plemeniti borbi z ostalimi. Naše čestitke in najboljše želje tudi za bodeče! > « ■ ▼aSneJSa gradbena dela, ki so pri nas v teku. Obiékali so tudi Bled in Bohinj. Tokratna pot beograjskih tehnikov v Slovenijo je bila vrnitev obiska gradbenikom naše Almae matris, ki so si lani o veliki noči ogledali našo prestolnico. Goste je vodil univ. prof. ini. Zadjina, ki je kot sita tik splošno znan v strokovnih krogih in zelo uvaževan kot izvršilec velikih gradenj iz stroke, ki jo predava na tehniki. V nedeljo so jih ob prihodu v Ljubljano sprejeli nasi tehniki, za univerzo pa jih je pozdravili univ. prof. inž. dr. Kasal, ki se je tudi vse tri dni njihovega bivanja med nami zavzel za to, da je bilo bivanje dragih gostov čim lepše. On ima tudi za lansko prvo srečanje obeh tehnik največ zaslug. Pred leti že se je s svojim znanstvenim delom vidno uveljavil na beograjski tehniki in v najširših strokovnih krogih, zato je lani tudi pripravil vse potrebno, da so se tehniki prestolniške in naše univerze sešld na prijateljski osnovi osebnega spoznavanja. V nedeljo so si gostje ogledali v Ljubljani predvsem univerzo, novo vse-učilišlko knjižnico, prostore kemičnega in rudarskega instituta ta tehniko sämo. Niso mogli prikriti začudenja, da so prilike, v katerih živi naš študent, res več ko skromne, skoraj da mizerne. Njihova tehnika je bogato dotirana od države in podpirana tudi od zasebne naklonjenosti številnih resničnih dobrotnikov mladega inženjerskega rodu. To razliko so itak že lani s kaj tesnimi občutki doživeli naši gradbeniki, ki pri ogledovanju beograjske tehnike enako niso mogli verjeti, da imajo njihovi tovariši v prestolnici vse tako lepo urejeno. In vendar je kakovostno naš obsolvent najmanj enakovreden onim z ostalih univerz v državi. Nasprotno, celo vse bolj iskan, cenjen in uvaževan postaja, četudi pr e tolče dobo svoje priprave za akademski poklic v naravnost mizernih prilikah in ob pomanjkanju mnogih prepotrebnih res sodobnih priprav, ki jih imajo njegovi tovariši na osrednji tehniki v državi. Nedeljsko popoldne so gostje izkoristili za ogled gradnje palače Bat'e, kjer jim je podjetje inž. Dedeka oeätrbelo nemoten ogled in podrobno strokovno vodstvo. Mogli so videti tudi naš pustni korzo in mesto razgibano kakor le ob najredkejših prilikah. Podjetnik inž. Dedek je po ogledu pripravil gostom v nebotičniku obilno za-kusko. V prijetnem razpoloženju so bile sklenjene številne nove vezi prijateljstva. V napitnicah, ki so jih izrekli inž. Dedek, prof. Kasal, prof. Zadjina, cand. ing. Jelene, za gradbenike Aleksandrove univerze cand. ing. Megušar in za goste cand. ing. Korolja pa so bile iznešene mnoge klene misli o bodočem složnem sodelovanju mladih tehničnih delavcev. Inž. Dedoku posebej je veljala zahvala za njegovo redko opazno naklonjenost, njegovemu podjetju p>a zaželjen nov proč vit v korist najširših slojev našega naroda, ki ga je inž. Dedek tako vzljubil kot svojega. Drugi dan izleta je veljal gradbenim delom na Gorenjskem in ogledu lepot našega severnega kota domovine. V spremstvu profesorja Kasal a in številnih domačih gradbenikov so si gostje ogledali cesto St Vid-Jeperca, dalje novogradnje pri Kranju, leseni most preko Kokre v Kranju in cesto Podvin-Lesce. Podjetnik g. Slavec iz Kranja je priredil obed v Lescah. Gorrča-nova Avtobusa iz Tržiča in oni Aeroputa, ki ga je vodil ves dan šef letališča dr. Rapè sta nato zapeljala nad 60 člansko družbo izletnikov še na Bled in v Bohinj, ki leži še ves v snegu in gluhi tišini pod stenami planin. Gostje, ki so bili povečini vsi prvič v Sloveniji, niso mogli prehvaliti na- Proti nevarnosti okuženja potom ustne dupline, jemljite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavitku din a.—, velikemu zavitku din 15.— ravnih lepot prirode, četudi so si ta dva bisera naše domovine ogledali v dokaj neugodnem času. — Zadnji dan potovanja so izkoristili v Ljubljani za ogled Gradu in nekaterih drugih zanimivosti, na povratku v Beograd so se ustavili še v Trbovljah, kjer jih je vodstvo rudnika ljubeznivo sprejelo in jim razkazalo, kakšna je Slovenija pod zemljo. Upamo, da so odnesli gostje s svojega prvega obiska v Sloveniji čim lepše vtise in da se bodo obljubljeni prijateljski stiki res ohranili v bodoče čim trdnejši, enako tudi da se bo sprejela od prof. Kasala ponude -na »rokavica« za bodoče tekmovanje v čim prisrčnejši graditvi tovariških odnošajev in pogostejših medsebojnih obiskov pri oblikovanju lepše bodočnosti mladega inženjerskega naraščaja na skupnem torišču — ! pri delu v resnični slogi. 1 M. Tudi gluhonemi gredo veselo pred oltar Vače, 21. februarja Letošnji predipust je stopilo pred oltar osem parov. Največ pozornosti pa je vzbudila poroka dveh mutcev. Poročila se je naša domačinka 354etna Francka Poljanče-va s Klenka nad Vačami. Francka je v otroških letih zbolela na škrlatinkj in je postala gluhonema. Doma so premožni, zato so posLali hčerko v ljubljansko gluho-nemnico, kjer se je prav dobro izobrazila. Zapustivši šolo te je izučila za šiviljo in je t tej stroki prav lepo napredovala. še kot učenka na ljubljanski gluhonem-nici «e je spoznala z Jožetom Veselom. gluhonemim fantom, doma iz novomeške okolice. Srčna vez, spletena na Zaloški cesti, se je po dopisovanju in obiskih tako učvrstila, da sta zaročenca sklenila letos stopiti pred oltar. Poroka na Vačah je privabila mnogo radovednežev. Župnik je oba zakonska kandidata pripravil na sv. zakon. Spraševanje je izvršil pismeno, enako tudi podrobnosti obreda. Pa sta srtopila Jože in Francka veselo razpoložena pred oltar. Spremljala ju je množica svatov. Obred je bil izvršen kaj hitro. Ko je vprašal gospod župnik, ali hočeta stopiti v zakonski stan. je moževa priča pocukala Jožeta na suknjo in ženin je takoj vedel, kaj pomeni dogovorjeni znak. Jože Vesel je res veselo pokimal... Nato jc bila vprašana še nevesta Francka in tudi njo je priča za hrbtom lahno podregnila. Tudi Francka je tedaj veselo prikimala in že se je pisala Francka Veselova... Jože Vesel je izučen mizarske obrh' in je zdaj zaposljen kot preddelavec v stoLar-ni v Sodražici. Oba se bosta zdaj preselila v Sodražico in kdo je bolj vescL, menda res dvakrat vesel, kakor Francka in njen mož! Svatovanje na Klenku ie bilo živahno. Ze dan pred poroko je bila gostija, pa tudi dan po poroki je bilo dosti zabave in udravic. Ves okoliš iskreno želi srečo simpatičnemu paru! žrtve splašenih konj Jezica, 21. februarja Z dvema vozovoma so se danes popoldne napotili po drva v Trzin posestniki Ignacij Dovč, Alojz Serjak in Andrej Zorman. Z njimi sta bila še dva domača delavca. Ko so prišli na vrh klanca t Dobravi nasproti Podborškovemu posestvu, je nastala nesreča. Zaradi kamniškega vlaka, ki hiti tam mimo ob 15.30, so se spLašili konji drugega voza in se pognali v polnem diru po klancu. Prvi je skočil z voza Alojz Serjak. Ostala dva gospodarja sta obsedela še na vozu, vdana v usodo. Nekaj trenutkov pozneje je odskočil še Andrej Zorman. Proti znamenju je skušal Ignacij Dovč pomiriti konje. To mu pa ni uspelo in vsa vprega je silovito treščila v voz voznika Strupija, ki je tam mimo pripeljal moko. Ob sunku je vrglo posestnika Dovča z voza, voz sam pa se je pretrgal. Dočim je zadnji konec voza ostal na mestu. 60 prednji del vlekli konji do Trzina, kjer so sc ustavili. Vsi trije posestniki so pri tej nesreči odnesli več ali manj hude poškodbe. Seriak se je pri odskoku z voza hudo udaril na čelo in se je onesvestil. Zorman si je zlomil nogo in dobil nekaj prask po životu. Dovč pa ima pošk odo va no nogo in veliko rano na desnem licu. Na pomoč je prihitcl zdravnik dr. Jamšek, ki je Dovču zašil rano, da je nato lahko ostal v domači oskrbi. Enako tudi Serjak. Zormana pa so morali prepeljati v bolnišnico. Priznali so 30 vlomov na Gorenjskem Radovljica, 21. februarja. Nedavno smo obširneje poročali, kako je skupno z žandarmerijo iz Kranja. Radovljice in okolice policija razkrinkala nevarno vlomilsko družbo, ki je že delj časa vlamljala v trgovine in hiše po Gorenjskem. Po zaslugi radovljiških orožnikov sta bila predvsem aretirana organizatorja vlomilske družine France Vodnik in Slavko Kralj, poleg njiju pa je bilo aretiranih še nekaj njunih sodelavcev. Aretira" ni vlomilci so doslej priznali blizu 30 vlomov. Podrobna preiskava je ugotovila, da sta Vodnik in Kralj redno potovala po vaseh med Radovljico in Ljubljano in si ogledovala hiše premožnih posestnikov in trgovcev, da bi dognala, kje se izplača vlomiti. Mimgreeod sta sama ali po svojih pajd?š'h napadala tudi ljudi na samotnih cestah in Jih izropala. Največ sta kradla v okolici B ne zi j, v Ljubnem, Mošnjah, Ret-njah, na Lancovem, v Lešah, Tržiču, na Golniku in drugod. Na Plavškem rovtu so pozimi vdrli tudi v svinjak nekega tamciš-njega posestnika, s sekiro pobili prašiča in ga v vreči na saneh odpeljali v neko gostilno, kjer so priredili celo razbojniško pojedino. Marsikaj so pokončali, ne da bi cd tega imeli kaj koristi. Ko so možje opazili, da jim stoji žandarmerija in policija za petami, so se za nekaj časa umaknili z Gorenjske proti ljubljanski okolici, pa so se spet vrnili v okolico Kranja. Ko so orožniki aretirali Kralja in Vodnika, so se njuni pajdaši začeli udej-stvovati po samotnejših vaseh med Kranjem in Vodicami. Kakor kaže. bo kmalu razkrinkano celotno početje te nevarne zločinske družbe. Pepelnica in dekle samica . • . Stara slovenska navada je, da morajo tista dekleta, ki se o predpustu ne omože, na pepelnico vlačiti »ploh«. Če se pa v vasi nobena deklina v pustu ne omoži, sc lahko fantje preoblečejo v žensike in namesto deklet opravijo ta posel. »O pustu so zrele neveste, v postu pa peste,« pravi hudomušno narodni pregovor, zato se neomožena dekleta prav nič posta ne vesele. Bohinjska narodna pesem pravi: Postni čas se približuje. K'ena dekle mi P zdihuje: »kaj, oh kaj je men' storit', ker zapustu me je svet? Eno maSo bom Spendala. Pri svet'mu Antonu se bo brata: De b' se že an mož dohiv, De b' biv že puklast aT pa krivit Ribničani so včasih počasti® najstarejšo devico, ki se pred pustom ni omožila, na ta način, da so otroci na pepelnico ploh vlačili po trgu in ga naposled njej pustili pred hišo. t u Mirni je, minti je veseli predpust, Ta starim dekletom pri srci slabust... Dekleta v goriški okolici pa tožijo: Kako hitro gre zornica, danes je že pepelnica, oh, zakaj sem pozabila, da se nisem omožila. Na Štajerskem p«a so si dekleta tudi fante privoščila; če se v vasi noben mladenič ni oženil, se je eno dekle v moško obleko obleklo in vozilo po vasi v krpljah slamo, v rokah pa nosilo peh. A dekleta se na fante jeze: Prešmentani fanti, zakaj ste le vi? Zakaj se ne žen'te, dokler ste mladi. Kranjska narodna pesem je sicer tudi polna tožba, ker se fantje nič ne ženijo, a pove tudi, kdo je temu kriv: Ker čas že prihaja, že prišu bo post. me žalost obdaja, pri srcu slabost. Z, as p al i so fantje, k' so krepki mladi. držijo se zmrzlo. okoli peči. ★ Držijo se zmrzlo. oh. zmrzlo grdo; dekleta trpimo pa muko zato. ★ Ga iščem, ga čakam, pti okna sedim, solze pretakam pa sline cedim. * A to nam le stri jo hudobne žene, ker preveč jezijo nedolžne može. ★ Saj takega \Taga se vsak lahk' boji, žensko zagleda, že od daleč zbeži. I Pozor: Kupite vstopnice takoj! Z ozirom na to, da se je oglasilo še nešteto ljudi, ki bi radi videli Švengalijeva predvajanja, pa zaradi stalno razprodanih predstav doslej niso mogli dobiti nobenih sedežev — priredi mojster 49 SVENGALI še eno produkcijo in sicer jutri v četrtek 23. t• m. &b 21. uri v dvorani kina Uniona ! Vstopnice dobite že od danes naprej v predprodaji! I V Na PEPELNIČNO SREDO » se bo vršila v prostorih kleti „Zvezda44 TRADICIONALNA KULINARIČNA RAZSTAVA od 17 do 19. ure zvečer. — Po razstavi bo v vseh prostorih kleti »ZVEZDE« slanikova pojedina z izbranimi mrzlimi prigrizki ln ribami vseh vrst. Domače vesli * Vse premoženje starih knjigarnarjev lz Pančeva je zdaj last na/ oda. V Pančevu je umrla v visoki starosti Marija Jovano-vičeva, vdova znanega knjigarnarja in narodnega delavca Kamenka Jovanoviča. Marija je bila zadnja članica stare zaslužne srbske rodbine in je zdaj vse premoženje te rodbine — kanih 10 milijonov dinarjev — last naroda Bratje Jovanoviči so že davno pred vojno bogato podpirali v Pančevu cerkveno občino, šole in razne dobrodelne ustanove, bogatih daril m zapuščin pa so bile deležne tudi nacionalne in prosvetne organizacije v drugih krajih, med njimi tudi sarajevska »Prosveta«. Marija je v dobrodelnosti v polni meri posnemala zgied svojih sorodnikov Ena ulica pančeva nosi že nekaj let ime velikih dobrotnikov Jovanovičev. DEBELOST NI LEPA tn lahko često dovede do nezadostue nege telesa. Kjer se ničesar ne podvzame. da se telo redno oprašča škodljivih usedlin in gošče, tam nastane debelost, sprva komaj opazno, toda nevzdržno, a poleg debelosti se pojavijo še druge ovire, ki pretvarjajo življenje v muko Urejena prebava, pravilno presnavljenje, to sta poglavitna pogoja za dobro zdravje. Že več decenijev znana ln od zdravnikov priporočana je Krušen sol kot dober regulator prebave m preosnove, zatorej začnite tudi Vi s kuro s Krušen-soljo, če trpite zaradi debelosti. Originalna velika steklenica, stane samo Din 45.-. mala steklenica pa Din 27.—. Dobiva se samo v lekarnah. Ogl reg S oz 19 61}/« * Kričeč primer praznoverja pred sodiščem Pred sodiščem v Petrinji je zaradi groboskrunstva obtoženih 10 vaščanov iz Mačkovega sela. Te preproste seljake je privedlo pred sodišče praznoverje. V nekaterih krajih Je običaj, da mrtvecu, ko ga položijo na mrtvaški oder, zvežejo z vrvico roke in noge. a preden ga položijo v krsto, ga spet razvežejo V Mačkovem se-lu pa je lani poieti umrl neki Mile Tadič. ki je užival slab sloves zelo prepirljivega in nasilnega človeka Ni še ugotovljeno, zakaj tega mrliča niso razvezali pred pokopom Baje so neke stare ženice pogreb-cem svetovale naj ga pustijo zvezanega, ker je bil vse svoje življenje tako nemiren. Ta ukrep proti staremu običaju pa je vaščane hude vznemiril, zakaj po pogrebu zvezanega mrliča je nastopila dolgotrajna suša. Spet so bile poklicane stare vražarke na posvet in odredile so, da je treba Tadiča odkopati in razveza ti ker se je iz maščevanja »povampiril« in priklical hudo sušo. O tem posvetovanju so slišali tudi razsodnejši in naprednejši prebivalci, a njihovo opominjanje, da je odkopavam je mrličev na lastno roko prepovedano, ni zaleglo. V neki noči so Tadiča odkopall. razvezali ln spet zakopali. Ovadbo zaradi groboskrunstva ln razžalitve časti Je vložil sin pokojnega Tadiča. Obtoženci so seveda prepričani, da so hoteli le dobro vsej vari in okolici. Zene morejo po večkratni nosečnosti Z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Jospfove tjrencice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznienje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda ie davno presku-šena najtopleje priporočana in se dobiva povsod. O?! reg 8 br IS 483-39 * Smrt starega zaslužnega mornarja. V svojem rojstnem kraju Orebiču je umrl kapetan dolge plovbe Vid Alesič, ki je kot potomec stare mornariške rodbdne že s 14. leti služil na ladjah ter preplul vsa morja. Več let pred vojno je poveljeval ladjam brodarskega društva »Tricovich« lz Trsta, po vojni pa je z nekimi svojimi prijatelji ustanovil brodarsko društvo »Levant«, a leta 1931. brodarsko društvo »Alceso«, ki je lz naših pristanišč pošiljalo svoja dva tovorna parni ka v Egipt, Palestino ln Sirijo. Kapetan Vid, ki je bil zvest nacionalist ln najboljši vzgojitelj mladih mornarjev, je šele po 50. letih burnega mornariškega življenja zapustil svojo naporno službo. * Pomanjkanje Sol v Dalmaciji. V Splitu so zborovali učitelji iz vsega sreza in je skupščina posebno pozornost posvetila položaju ln razvoju osnovnih Sol v srezu. Zborovalci so sestavili spomenico, ki opisuje veliko pomanjkanje šol v nekaterih krajih ter apelira na merodajne kroge, naj pri ustanovitvi novih šol v splitskem srezu posvetijo posebno pozornost vasem Zagone Pomanjkanje primernih šolskih prostorov se kaže tudi v samem Splitu tn Je bil tudi na splitsko občino naslovljen poziv, naj se čim prej loti graditve pre potrebnih šolskih prostorov. * Revni vaščani so žrtvovali za Solo 200.000 din. V vasi Donji Lavorici v mora vskem srezu so že pred leti začeli graditi šolsko poslopje, » stavba je ostala ne-dovršena, ker občina v svoji blagajni ni imela potrebnih sredstev, podpore pa nI bilo od nikoder. Vaščani so se potem sami lotili dovrši tve ir so novo poslopje tudi pokrili Vse to jih je stalo nad 200.000 din. Zdaj je pa tud1 požrtvovalnim vaščanom zmanjkalo denarja ki bi bil potreben za šol. sko opremo. Na dovršitev in opremo šole čaka v občini okrog 500 otrok. * Mlakarjevi planinski spisi: Subskrip-cijska doba za p~ednaročbo druge in tretje knjige Mlakarjevih spisov traja le do 15. marca 1939 prednaročila po subskrtp cijskih cenah sprtjema edinole pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4 1 Po 15. marcu t. 1. bodo že veljavne knji gotržne cene, ki pa so precej višje od cen v prednaročbi Naročniki prve knjige Mlakarjevih spisov bodo zanesljivo segli tudi po nadaljnjih dveh knjigah našega zna nega planinskega pisatelja Število naklade bo določeno po številu prednaročni-kov. V interesu vsakega naročnika prve knjige je da naroči v pisarni SPD nemudoma tudi drugo in tretjo knjigo. • Velikonočno potovanje s parnikom »Kraljica Marija«. -Vkrcanje 2. aprila v BeneLkah. Pot vodi na: Krf, Santorin, Ciper (Larnaca, Nicosia), Beirut (BaaJbek, Damask), Rodos Carigrad (Bospor), Atene, Boka Kotorska Zaključek izleta v Benetkah 21 aprila Pri vseh pristankih je predvideno prirejanje zanimivih izletov in ogledov mest in luk Odziv internacionalne publike je za te izlete že precejšen. Cena potovanja so od din 4800 naprej. Po drobna pojasnila m prijave pri: Jugoslovenski Lloyd, Zagreb, Gundu^ičeva ulica 3 in pri vseh bile Lamah »putmka« v državi • Na praški velesejem »Putnik« v Beogradu priredi s sodelovanjem )ugo.doven-sko-češkoslovaške gospodarske zbornice in čsl tujskoprometnega urada v Beogradu od 10 do 15 marca potovanje na prask' pomladni velesejem Izletniki bodo potovali s kolektivnim potnim listom Podrobnejše 'nformacije se dobe v vseh biletar-nah Putnika » Komaj jt ušei smrti, izgubil pa je roko. Pri gradnji murskega mostu v petanj cih se je v soboto okrog poldne pripetila nesreča, ki je domala sahtevala človeško žrtev Dvigalo, težko okrog 500 kg, se je zvalilo na roko delavcu Janezu Metličarju iz Bučečovec na Murskem polju ter mu popolnoma zdrobilo Bila pa je še sreča da Motličarja n' zm'elo Nezavesten se je zgrudil in so ga prepeljali v murskosobo-ško bolri&nico • S:ben»ško turistično društvo bo prirejalo izlete v inozemstvo. Društvo za napredek turizma v šibemku je dobilo dovoljenje za prirejanje iz etov v inozemstvo Za letos je društvo sklenilo prirejati enkrat ali dvakrat na mesec med poletno sezono izlete v Z ade: pri katerih bodo veljali za udeležence kolektivni potni listi Meseca maja bc priredilo društvo velik izlet v Rim junija pa izlet v razna druga mesta Italije. ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI SALON MODE S O U V A N — CO MODERN TAILORING MESTNI TRG ŠT. 24-SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJŠA IZDELAVA — KREIRAMO E K S K L U-ZI V N E MODELE • Sestanek odbora za Izpremembo gasilskega zakona. V nedeljo 26. t- m. se bo sestal v Varaždinu odbor za izpremembo pravil gasilskih zvez ln za sestavo načrta novega zakona o gasilstvu. Sestanek ln delovanje odbora je bilo določeno z resolucijo, ki Je bila sprejeta 9. t m. na skup ščini gasilskega starešinstva. Gasilstvo Slovenije bosta zastopala v odboru dr Kodre lz Ljubljane ln Franjo Krambergei lz Maribora Po določilu resolucije mora odbor svoje delo dovršiti v enem mesecu. • Pustni kresovi V nekaterih južnih pokrajinah so se še v vsej izvirnosti ohranili pustni običaji iz paganskih časov Med take prastare običaje spadajo tudi pustni kresovi, ki še zdaj razsvetljujejo noč zadnjega pustnega dneva v naseljih na planl-nd Jablanici Tam napravijo vaščani lz dračja ln suhih vej visoke grmade, podobne stolpom, in, ko se zmrači, jih zažgo. Fantastično razsvetljeni od visokih plamenov plešejo seljaki ob zvokih piščalk ln dud okrog grmad ter tako proslavljajo prihod pomladi SVE2I FILMI najnovejše emulzije do leta 1941 l ravnokar dospeli Razvljamr tn koptramo priznano prvovrstno - Izven LJubljane pošiljamo vsem amaterjem poštn< obratno. — Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuc LJUBLJANA — ALEKSANOiiOVA t > * Bekrijske slave v Beogradu na »čisti« ponedeljek — zadnji dan pusta, ko Je že konec mastne jedače, a še vedno preobilo pijače, s katero tekmujejo bekrije — pivci kakor je bilo obširno opisano v zadnjem ponedeljskem »Jutru«, so bale letos Številnejše. Kakor poročajo beograjski dnevniki, so bekrijske slave in tekme zasedle nad 40 gostiln ln kavam v raznih delih mesta. V nekaterih bekrijskih lokalih je bdlo zelo razigrano m po ves dan so tudi zunaj postajale cele gruče, ki so opazovale potek ostrega tekmovanja ter se smejale, ko so odnašali in odvažali tekmovalce, ki jih je trda pijanost izločila iz tekme. Naposled pozno v noči pa Je Beograd dobil nad 30 novih bekrijskih prvakov. Na nekaterih tekmovališčih so bili letos strožji pogoji. Prvaki so postali le oni ki so do zadnjega vzdržali na nogah. Ce so se pozneje se sedli, pa seveda ni prikrajšalo njihove slave. Zaradi bekrijskih slav pa so imeli precej dela tudi reševalci in zdravniki, ker so bili mnogi tekmovalci potrebni zdravniške pomoči. Stari običaj bekrijskih slav Ima tudi svoje nevarnosti • — --m Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ženske triumfirajo in se smejejo ... ta ****** Vse zaradi satire, odličnega nima Moški pa ogorčeno protestirajo in se jeze ... Predstave ob i«, 19 m 21. uri Ta film je dobil oajviSje odlikovanje v analih francoske Kioema- _ _ _ •_ ___ V __| tograflje »Le grand p rix du cinema francala«. Uf^A H §• fl CG VI SJ TralCICP VSA LJUBLJANA SE SMEJE DO SOLZ! * VÜI At^AfeM*.«» o an es VSi v MNU UNION, teL 22-21 Id tzzlvm burjo ln prave orgije »meha! Iz Ltubljane o— Reflektantom za telefone. Poštna uprava namerava v teku lega leta povečati v Ljubljani telefonsko omrežje. Da bo povečano omrežje res odgovarjalo dejanskim potrebam posameznih okrajev, naproša uprava vst one, ki nameravajo postati v Ljubljani telefonski naročniki, da vlože prijave. Prosi pa tudi vse one, ki so prijave že vložili, da prijavijo eventualne spremembe svojega stanovanja Prijave za telefon se dobijo na glavni pošti in pri mestni telegrafski in telefonski sekciji u— Ugotovitev vvroka prometne nesreče. Pred nekaj dnevi sta zvečer na križišču Tavčarjeve ulice in Miklošičeve ceste trčila skupaj neki taksi in tovorni avto g. Batist ča in je bil taksi precej poškodovan. Po opozorilu prič je »Jutro« svoje poročilo popravilo z ugotovitvijo, da se je taksi zaletel v tovorni avtomobil, zdaj pa *e dostavljamo, da je bil tak tudi izid preskave in da ni imel šofer tovornega avtomobila pri nesreči nobene krivde u— V gosteh pri natakarjih. Ko je IJub-lanska sekcija Zveze ugx>stiteljskih nameščencev na debeli četrtek v Kazini priredila svoj tradicionalni ples smo se številni Ljubljančani z veseljem odzvali vabilu, kajti že dolgo je znano da se človek ->a tem plesu lahko dobro počuti Niso nas nadlegovali z dolgotrajnimi oficielnimi spo redi. temveč so nam rajši postregli z lepo domačo pesmijo ki jo je letos znova začel marljivo goiiti društveni pevski odsek pod vodstvom povovodje g Nerata. To te mno-«ro pripomoglo k prijetni domačnosti za katero so člani prireditelskega odseka pod vodstvom predsednika zveze g Stanka Renka nciimorno skrbeli Mnogo pa so doprinesli tudi pokrovitelji p-edvsem predsednik Združenja gostinskih obrti restav-rater g. Maks Do'n:čar in številni drugi predstavniki nafe gostinske obrti Tako •> bilo možno, da se je razvila izredno animirana zabava, v kateri je seveda prevladoval ples pod vodstvom p'esnega mojstra g. Jenka, za plesne mplodije pa je do pozne ra jutra neutrudno skrbel Jenkov turr irski jazz. Poskrbljeno je bilo za dobro a ceneno ok-epö'lo Pa še nekaj jim le treba priznati: dvorano in vse stranske prosto re, posebno bar. so tako lepo okrasili da niso s tem dokumentirali le svojega smisla za lepo zunanjost ampak so nas tudi zavedli v občutje, da smo bili nekle v topli deželi, kfer brsti nežno cvetle In do-zorevajo zapeljive oranže Svoje lepe dame pa so obsuli s kitami cvetja in grmadami src In Izvolili so svojo kralUco srčkov katerih Je nabmla ga Milena Grčarjeva nič manj kakor 150. u— Novi grobovi V Karadžlčevl ulici v Kolezlji je v cvetu mladosti umna gdč Marica Smol nikar jeva, učenka tretjega letnika učiteljišča hči poštnega zvanični-ka. Pogreb bo danes ob 16. — V Kamniški ulici 30. Je umrl posestnik g. Jože Ložar. Pogreb bo jutri ob 16 — V Murnovl ulici 2. Je umrl g. Franc Leban, železniški uradnik. Včeraj ob 16. so ga spremili k večnemu počitku. — Izpred mrtvašnice n» Vidovdanski cesti pa je včeraj ob 16 nastopila zadnjo pot gospa Josiplna Volčan-škova, soproga upok. uradnika carinske uprave. — pokojnim blag spomin, žalujočim na* i Iskreno sožalje! o— Tri tisočake za najbednejfie v stari cukrarnl Je poslala ugledna tvrdka Ran-ringer. mednarodna spedicijska pisarna ln skladišče na Masarykovi cesti, ljubljanskemu županu v prid ljudske kuhinje Do-brotnici ubožcev izreka mestno poglavarstvo za dobri zgled ln darilo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu tistih ki bodo deležni njene podpore. u— Poroka. V nedeljo sta se poročila v Ljub jani g Fric Pregi, trgovec iz Škofje Loke in gdč Slavka P i r č e v a , poštna uradnica v Kišktm hči uglednega posestnika Alojzija Pirca iz Leskovca pri Krškem. Mlademu sokoiskemu paru želimo obilo sreče! u — Prikrojevalnl tečaj za krojače, Jd ga priredi kr. ban ska uprava se pr čne 27 februarja ob 18. uri na tehniški srednji šoli, II. nadstropje, soba 10 Kdor se še želi tečaja udeležiti, naj se zglasi navedenega dne v učnem prostoru. u— O »nezaslišanem škandala« nam poročajo iz St Vida nad LJubljano. Obširen dopis nam raz'aga, da si je nekaj dečkov in deklic v pubertetni dobi umislilo nedovoljene reči Zadeva Je prišla pred nekaj dnevi v javnost .nakar so se pričele pro-iskave v Soli in na domovih. Nekaj otrok so izključili (dopis ne navaja. Iz katere šo'e), druge kaznovali ostale pa Se čaka kazen. Dopis ne zvrača krivde na otroke, marveč na vzgojo, češ: »Otroci niso bili poučeni lin niso imeli moralne opore. Ce bi jo imeti, bi se tc prav gotovo ne bilo zgodilo NI treba z otroki, ki so se v zablodi nekoliko pregrešili .ravnati kakor z zločinci. marveč Je potrebna le dob:ota ln vodstvo na pravo pot. Z izključitvijo lz Sole se lahko ortemogočd življenjski obstanek, s pametno vzgojo hi treznimi sredstvi pa se lahko nezavedna mladina brž spravi na pravo pot.« n— Danes za Bežigradom posta sežgo. V bežigrajskem okraju je bila od nekdaj navada, da na pepelnično sredo v svečanem sprevodu ponesejo pusta ln ga za slovo od pustnih norosti sežgo, medtem ko je drugod običaj, da ga pokopljejo ali vržejo v vodo. Nekaj let je reč izostala, letos pa so mnogi ljubitelji pustnih Segavostl dali pobudo, da pusta vnovič poneso. Na Vilharjevi cesti bodo popoldne slamnatega malika položili na mrtvaški oder, ob 17. pa ga v sprevodu odnesejo po TyrSevi ln Vodovodni cesti, kjer ga v bližini gramozne jame sežgo. u— Mladinski odsek str Iske družine poziva sestre in brate, da se poln številno udeleže pogreba nenadno preminule sestre Mare Smoln'karj ave, fjenke III. letnika drž. učiteljske šole v Ljibljani. Pogreb bo danes ob 16. iz Karadžičeve 1L IBRIGITA HORNEY In MATHIAS WIE MAN sta podala najboljši vlogi v filmu \ |kt Jk T? \ \T F T T V po romanu Walterja v. Hollander. Film APlim f A V L 1 1 1 lepe vsebine, film čustvenosti, film. ki vsakogar zadovolji — KINO MATICA, tel 21-24 — Predstave ob 16., 19. ln 21. uri I IRFDliDTAVt £% I Tf TH1771UT Vesela ^ zabavna novinar-nLrvA 1 i\£*a U LJUD£ilIXl ska Ijubavna komedija! — LORETT YOUNG — TYRONE POWER — DON AMECHE. — V nemškem jeziku! KINO SLOGA tel. 27-30 ob 16-, 19. In 21. uri PREMIERA DANES! I u— V okviru predavanj Socialno eKo-nomskega instituta bo predaval v čeirtek 23. t. m ob 2U. v dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova 10 1 dr Vladimir Murko o »Reformi zakona o neposrednih davkih«. Prijatelji ìrut.tuta vabljeni. u— Klav.rskc skiaube Bacua in Beethovna igra z največjo umein.ško rutino in dovišenostjo slavni pianist Aleksander Borovski. zato jih tudi vedno stavi z neko ljubeznijo m ponosom na čelo svojih koncertnih sporedov. Ves I. del n.egove-ga klavirskega večera, ki bo v petek 24. L m. v veliki filharmonični dvorani, zavzemajo skladbe obeh imenovanih glasbenih vel.kanov. Od Bacha bo zaigrai Toccato za orgle v d-molu, nato 6 mvencij ter Kromatično fanlazijo in fugo; od Beethov. na pa znamenito VValdsieln sonato op 53 c-dur v 3 stavkih II del koncerta tvorijo dela Božidarja Kunca. Borisa Papandopu-la, Chopina in Liszta Koncert zaključi n^gova razkošna Ogrska rapsodija št. 10 Opozarjamo na koncert v petek ob 20. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice u— Diplomirani tehniki b do imeli dne 23 februarja ob 20 širš: čl nski sestanek v d v rani res a vrači je prt Sestict na Tvr-ševi ce^ti v Ljubljani Obra navala se bodo važna vprašanja zato so resno vabljeni vsi tovariši član in n°č'ant Ud užema d:p omiranh t hnikov. da se tega sestanka gotovo udeLže u— Ljud-ka univerza (Kongresni trg — mala dvorana Filharmon je). Na pepelnično sredo ni predavanja u— Sokol Ljubljana II obvešča svoje pripadnike, da je naglo preminula njegova mar'jiva naraščajnica s. Marija Smolni-karjeva. Ljibo pokojnico spronvmo na zadnji poti danes ob 16. z nj?nega doma v Karadž čevi ul 11 (Kolezija) u— Tkalnica orijentalsk-h preprog Me-ka. Subotica. razstavlja od 25 L m do 5 marca v dvorani pri »Sestice« Tyràeva cesta 8. u— Drevi nadalJevalnl-l7popolnJevalnl plesni tečaj Jenkove šole v Ka/Jnl name. sto včeraj Jutri četrtkov nadaljevalni plesni tečaj ob 20. uri. Posebne plesne ure vsak dan. o— Poročil se Je v ponedeljek v cerkvi sv Frančiška g Srečko Centa, častnik trg mornarice, z gdč Hermino Milačevo Obilo sreče! u— Skupno dplo matere In zdravnika Kol 10 javne predavanje v tečaju »Vzgoja matere« Splošnega ženskega društva bo v četrtek 23 t m Jb 20 aa ženski gimnaziji Bleiweisova cesta, predavanje gornjega naslova Predava praktična zdravnica, specialistkb za notranje bolezni, ga. dr. Božena MerUakova podala bo staršem praktična navodila kake treba postopati pri raznih nezgodah in boleznih do prihoda zdravnika. U— Svengali priredi Jutri Se eno predstavo. pri kateri se poslovi od ljubi ja« si tega občinstva. Ker se Je Javilo nešteto ljudi ki bi želeli še enkrat videti Svengali-jeve poizkuse ln ker se je pri dosedanjih št rh popolnoma razprodanih predstavah na tisoče ln tisoče ljudi prepričalo o njegovih sposobnostih se Je mojster Svengali odločil da priredi še eno predstavo v dvorani kina Un ona svojo zadnjo poslov 1-no predstavo, jutri v četrtek ob 21. uri. Vstopnice priporočamo v nakup že od danes naprej pri blagajni kina Uniona. u— Rodb;na Arko daruje namesto cvetja na grob blagopokojnemu inž. Vrtélu 100 din za gluhoneme v Ljubljani. o— Udmženje č« tnikov, pododbor LJubljana. javlja vsem svojim članom, da se je preselilo lz palače Grafike v Nunsko ulico št. 3. Uradne ure so dnevno od 10. do 11. dopoldne. — Uprava. Iz Maribora a— Zadnji dan razstave osnutkov za spomenik kralju Aleksandru I. in regulacijo Trga svobode je danes od 9 do 17. Razstava je v mestnem gradu, vhod iz Grajske ulice. a— Spet praznovanje. V železniških delavnicah so imeli v poi.eJeljek 20 t m spet odnur Delavstvo je seveda zaradi tega zelo prizadeto Takšnih odmorov bodo imeli v teku marca še tri a— Avtobus v kandelaber. Liningerjev avtobus, ki vozi na p ogi Maribor—Gornja Radgona, je ob vhodu na Glavni trg po nesrečnem naključju zavozil z zadnjim delom v kandjlabar. Sunek je bil tako močan, da je padla s kandclabra električna obločnica in se ra/bila. Mestno električno podjetje ima 500 din škode. a— Ljudska univerza v Ma iboru. Jutri v četrtek 23. 1 m bo tolmačil upokojeni min. načelnik dr. Andrija Stampar film o Kitajski, ki ga je posnel ob priliki svojih številnih potovanj po vseh kitajskih pokrajinah. V petek 24. t. m pa bo predaval o novi Ameriki. Svoja izvajanja bo ponazorjeval s skioptičnimi slikami in filmom. RESTAVRACIJA In KAVARNA »OREL« Danes tradicljonalna kuharska razstava in drugič vinska pokušnja kvalitetnih ljutomerskih vin. Zvečer pojedina. — Salvator pivo! Zmerne cene! a— lz mariborskega društvenega življenja. V petek 24. t m. bo ob 19.30 v dvorani Gasilskega doma 68 redni letni občni zbor gasiiske čete — V ponedeljek 27. t. m. ob 18.30 bo v mali dvorani Narodnega doma 20. jubilejni občni zbor »Drave«. a — Aretiran slepar. Mariborska policija je aretirala 40-letnega Ivana Soiiaka na prijavo nemških oblastev v Gradcu Tam je namreč neki ženski obljubil zakon m ji pod to pretvezo izvabil 600 mat k Za ta denar si je kupil uro z verižico m kolo, s preostalo vsoto pa je začel trgovati s fižolom a— Enodnevni kletarski tečaj priredi v pričetku marca tukajšnje Združenje gostilniških p» djetij a — Nevarna podstrešna podgana pod ključem. Mariborska policija je prijela 23 letnega čevljarskega pomočnika Josipa Posč. s Pobrežja. ki je dozdaj priznal da je vlomil v Maistrovi in v Ježarski ulici, odločno pa taji. da bi bil tudi v zvezi z ostalimi vlomi Policija poizveduje naprej in upa. da mu bo dokazala tudi druge grehe. a— Samokres, kol. nož. 291?tnega po-sestnikovega sina Ivana Grahornika iz Sv Barbare v Slovenskih goricah je napadel neki Anton B m ustrelil iz neposredne bližine dvakrat proti njemu. Prvi strel je zadel Grahom ka v čelo, drugi pa v trebuh Stanje ranjenega I\ana Grahornika. ki so ga odpeljali v bolnišnico, je zelo resno. — 221etnega dninarja B rnarda Petka iz Drstlja št 25 pri Sv Urbanu je udaril še neixsleden napada'ec s kolom s takšno silo po glavi, da je Petek obležal ves krvav in s težjimi poškodbami nad levim očesom Petek se zdi avi v boln'š-nici. — Žile na zapestju desnice je pore-zal neki Karel D 241etnemu posestniko-vemu sinu Leopoldu Goričanu iz Dr_žje vasi 35. a— Tihotapske za davščine. Na cesti proti Limbošu so zajeli studeniški orožniki 311etnega Franca Tajhmajs1ra iz Studencev. pri katerem so našli 23 škat ic in 36 zavitkov saharina, razen tega tiekaj paketov igralnih kart — Vč?raj zjutraj je zalotil na Glavnem trgu stražnik sumljivega m škega. kt je nesel p-ecej velik nah:btnik Moški je ?b?žal preko mostu, pa ga je stražnik d hitel pri zapornicah na Tržaški cesti V nahrbtniku je bilo 11 kg saharina, več tisoč kresi nih kamenčkov, nekaj tucatov vžigalnikov in več paketov igralnih kart Pri zaslišanju je sumljivec dejal, da je po poklicu vrtnar, da je doma iz Ljubiiane in da se n'še Franc Vrhovec Pred dnevi se je podal v Nemčijo, da bi pretihotapil preko meje razne predmete. a— Zlat prslan Je Zgubil na poti od glavnega kolodvora do grad'i g De ajotin Antolek iz Aleksandrove ceste 6. Iz Ce^ia a— Lepa gesta. V počastitev spomina pokojnega v.šjega inšpektorja Inž Vladi-mirja Vr;è a je izročilo osebje kitastrske uprave v Mar b.^ru sk' pno z g. F. Setinom, svetnikom finančnega ministrstva v pok-, Protiti beikulozni ligi znesek 220 din . a— Nenadne smrti je umrl šolski upravitelj Jurij Tomažič iz Smartna na P»>-horju. Zadela ga je srčna kap. a— Premiera »Predane neveste« bo najbrže v soboto 25. t m. Za to pomembno Smetanovo opero kaže kulturni Maribor živahno zan'manje. | e—- Uboj v Cerovcu pr? Smerjo. Pred ma'im senatom v Celju sta se zagovarjala včeraj 24-letni posestnikov sin Franc Jazbec in 26-letni delavec Franc Cercvšek, oba iz Rakovca' pri Grobelnem, zaradi ubo. ja. Obtožena sta bila, da sta lani 24 julija zvečer v Cerovcu pri Šmarju spora^ zumno poškodovala C ir j la N ovai ca z vbodom v desno stran vratu poleg gol ta" ca tako težko, da je Novak 17. novembra v celjski bo'niSnici zaradi te poškodbe umrl Sresko sodišče v Šmarju pri Jel&2h je obsodilo 1. septembra Jazbeca zaradi težko telesne poškodbe na 6 mesecev, Cero- ška pa na 3 mesece strogega znpora Ker pa je Novak pozneje podlegel poškodbi, je okrožno sotišče v Celju to sodbo razveljavilo ln odstopilo spis državnemu tožilstvu. Jazbec je zivračal pri razpravi krivdo na Cercvška, Cerovšek je izjavil, da je sicer zamahnil proti Novaku z nožem, a ne vo, ali ga je zadel. Priče niso mogle točno izjaviti, kateri Izmed obeh je zabodel Novaka. Novak, ki je izzval spopad, je pozneje Izjavil, da ga je zabodel Jazi*5c. Sodišče je obsodilo Jazbeca po § 184,1 k. z. na 1 leto in 3. mesece strogega za,pora, Ce. rovška pa na 1 leto strogega zapora. Oba morata plačati Novakovim dedičem l/>60 din za pogrebne ln druge stroške, celjski bolnišnici pa 750 din za Novakovo bolniško oskrbo. e— Mačok Je zažgal gospodarstvo poslopje ln sam v njem zgoiel. v Vodicah pri Slivnici se je v nede'jo okrog 18 vnelo s slamo krito lesero gospodarsko poslopje nekega posestnika in pogorelo do tal. V poslopju je tudi zgorela tel:ca. Skoda znaža okrog 10 000 din, pos'opje pa Je bilo zavarovani? samo za 3 500 d;n. Požar je povzročil domači m"ček. Ko se je namreč grel na peči v hiši. se mu je vnela dlaka. Maček je v bolečinah pobegnil iz hiše v gospodrv sko poslopje, skočil na s'amo ln se začel tam premetavati. Slama se je takoj vnela. Ogenj se je h:tro razširil ln uničil grsspodarsko poslopje. Maček se nI m^gel rešiti Iz gorečega poslopja in je tudi sam poginil v plamenih. e— Umrla je včeraj zjutraj v 2?leu v starosti 62 let ga. Terezija Kunstova, soproga. ugledrega gost'brjjarja in posestnika v Žalcu. Pogreb sp.ožno priljubljene in spoštovane gospe bo c'anes ob 16 30 iz hi£e žalosti na pokoprlišče pri Sv. KsncL janu v Žalcu. Fokcjni bodi ohvanjea lep spomin, svojcem naše iskreno soža je! e— Dve ne"re£l. Te dni je padel 18-letnl ključavničarski pomočnik Alojz Klančnik lz L ik pri Mozirju s kolesa in si nalotnil desnico. V Hudi jami pri Laškem je pa*, dia 36-Ietna rudarjeva žena Cecilija Ko-vačičeva doma po stopnicah in si zlomili» več reber. Pore* ečenca ae zdravita T celjski botaltoM» €ì o § p o d a r s t v o Kritje primanjkljaja v predlogu državnega proračuna Poročali smo Že, da je državni proračun za leto 1939/40 sestavil Se prejšnji finančni minister in je bil njegov načrt z malimi spremembami predložen narodni skupščini V tej obliki je bil predlog proračuna tudi tiskan in razdeljen med narodne poslance. V ponedeljek pa je finančni minister dr. Djuričič podal pred finančnim odborom narodne skupščine ekspoze, v katerem je med drugim poudaril, da so dohodki, ki so predvideni v tiskanem predlogu proračuna nezadostni in da je pokazala korektura previsoko ocenjenih dohodkov primanjkljaj v višini 300 milijonov din. Pri naknadni reviziji fiskalnih dohodkov in dohodkov gospodarskih podjetij, ki jo je izvršil finančni minister, so bile nekatere postavke dohodkov, ki so bili v prvotnem predlogu prenizko ocenjene, povišane in je bil s temi korekturami deficit zmanjšan na 200 milijonov. Ukrepi za kritje primajkljaja Ta končni primanjkljaj ne bo eliminiran z redukcijo izdatkov, temveč so predvideni novi fiskalni ukrepi pri neposrednih davkih, taksah in trošarinah. Finančni minister bo predložil nekatere poviške trošarinskih stopenj, ki bodo prinesli 12.5 milijona novih dohodkov, vrhu tega pa bo pridobil z reformo in povišanjem takse na dediščine 40 milijonov, ker smatra, da je ta fiskalna oblika nezadostno izkoriščena. S povišanjem trošarinskih stopenj in reforma takse na dedščine bo skupaj dobil za 52.5 milijona din novih dohodkov, tako da bo treba še kriti okrog 147 milijonov din primanjkljaja. Za ta znesek bo finančni minister, kakor je izjavil pred finančnim odborom. predložil narodni skupščini poseben predlog v obliki zakonskega amandmaja. »Posebni prispevek k neposrednim davkom« 2e včeraj smo omenili, da je v proračunu med dohodki od neposrednih davkov predvidena nova postavka dohodkov v višini 247 milijonov d n kot »posebni prispevek k neposrednim davkom«. Tu gre za uvedbo novega fiskalnega bremena na osnovi finančnega zakona za tekoče proračunsko leto, ki predpooblašča ministrski svet, da sme za kritje anuitetne službe bod čega 4 m 1 jardnega notranjega posojila uvesti bodisi državno doklado, ki bi se pobirala odstotno po višini davčne osnove, bodisi poseben prispevek, ki bi se določil pavšalno glede na višino skupnega davčnega predpisa, vendar tako, da skupni donos predpisane doklade in prispevka ne bo presegal za več nego za 10°/o vsoto, ki je potrebna za anuitetno službo tega posojila v dotičnem letu, za katero se odmerja Donos tega novega davka ki sloni še na pooblastilu iz finančnega zakona za tekoče leto, je v predlogu v tiskanem predlogu proračuna predviden, kakor rečeno, v višini 247 milijonov din. Ta znesek pa je glede na določbe finančnega zakona previsok in ga je novi finančni minister reduciral na 152 milijonov. Donos neposrednih davkov Med neposrednimi davki pa je finančni minister povišal nekatere postavke glede na pričakovano normalno povečanje dohodkov, in sicer donos zeml.iarine za 5 milijonov, zgradarine za 5 milijonov, pri-dobnine za 5 milijonov in družbenega davka za 10 milijorov Po teh izvršenih korektirah znaša v kori - 155 ian 68 kg 180 -j 185 Oves: baški sremski in slavonski 165 — 16" 50 Koni7a baSka pariteta Indjija in Vršac 95 — 97, baSka pariteta. Indjija in Vršac sušena 106 — 110. Moka: baška in banatska >0« ln »Ogg« 24&50 - 252.50^ »2« 222.50 - 232,§0j. »5« i 202.50 — 212.50: >6« 182.50 — 192.50; »7« 152.50 — 16250; >8« 110 — 112.50. Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 282.50 — 285. Otrobi: baški, sremski in banatski 95 — 100. + Budfmpestanska termin*!*® borza (21. t. m.). Tendenca nestalna. Koruza: za maj 15.43 — 15.44 za julij 15.81. BOMBAŽ -J- Liverpool, 20. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 4.84 (prejšnji dan 4.82), za maj 4.77 (4.76), za sept 4.49 (4.49). Trpljenja pot učitelja Tomažiča Slovenj Gradec. 21 februarja Pri Sv Martinu na Pohorju je nenadno preminil 34-letni šolski upravitelj Juro To-mažič. Usoda Sa je zanesla pred 11 leti oo Sv. Križa pri Rogaški Slatini na ekskuren dno šolo Sv. Bolfenk nad poho-sko Rib nico, kjer se je začela zanj trn jeva pot ubogega učitelja, saj m mogel v ti»tih razmerah ne živeti ne umreti. V borbi za vsakdanji kruh, ko je moral prehoditi in pregarati dnevno 4 ure dolgo pot do planinske šole. v kateri ni mogel prebivati, saj mu je bila na razpolago le majhna podstrešna lesena sobica brez kuhinje se je po 6-letnem ubijanju reši' trpljenja. premestili so ga po prošnji v Šmartno nad Slovensko Bistrico Ustvaril sč je domek Ljubezen do učitelja pričajo venci ki jih je bilo nad 50 in ki so zakrili krsto mladega učitelja, predobrega očeta treh otročičev in nepozabnega pevca-tenonsta-ki je oživljal vs« naokoli. Malo učiteljev je tako znanih kakor je bil znan Juro. Dobroto in razumevanje za trpečega človeka mu je ljudstvo povrnilo s prisotnostjo na zadnji poti. zapeli so mu učitelji si oven j eb is tri šk ega okraja zagrnili so ga tovariši z njegove tn ribniške šole zajokala je uboga šolska mladina. Bodi mu po življenjskem trpljenju lahka pohorska žemljica! 2. Delo celjskega sreskega Rdečega križa Sresiki Rdeči križ v Celju je imd te dni redni letuj občni zbor v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. Predsednik g dr. Juro Hrašovec je v poročilu poudaril človekoljubno delo Rdečega križa v miru in njegovo samaritansko službo v vojni. Banovinski odbor RK v Ljubljani je tik pred ob'nim zborom nakazal sreskemu odboru v Celju prispevek v znesku 1800 din v propagandne svrhe. Tajnica ga. Zupančičeva je poročala, da je sreski odbor tudi v preteklem poslovnem letu prirejal bolniča-sike tečaje, nabiral člane, podpiral ubožne in organiziral edinice Nekatere občine še niso organizirane, ob činski odbor na Dobrni pa je med najagil nejšimi. S~eski odbor ima 291 članov in članic. na celjskih šolah pa je 1445 podmlad-karjev. Lani m letos je organiziral dva bol-ničarska tečaja, v katerih je napravilo izpit 54 tečajnikov. Samaritani in bolničarji so lan-i sodelovali pri vaji v obrambi pred napadi iz zraka, pri letalskem mitingu, v pro-tituberikuloznem tednu in v tednu Rdečega križa. O Vseh svetih je organiziral odbor na celjskih pokopališčih nabiranje prispevkov za Rdeči križ. Lan «Mb pravic, ! < Prav tako Je bil zaradi tatvine kotesas obtožen delavec Jožef Bernik iz Polhovega Gradca. Ta pa je tatvino gladko priznal in tudi sprejel obsodbo na 8 mesecev strogega zapora in na 31etno izgubo častnih pravic. , Na vrsti Je bila danes med drugimi fco-di trojica, ki jo je mikal denar, pa ker ni mogla do pravega, se je namenila izdelovati ponarejenega. Mizar Anton Bregar iz Domžal in kolar Slavko Grlica lz Podredja sta bila obtožena, da sta pred dvema letoma poskušala izdelovati stotake na opalografu. To se jima sicer ni posrečilo, ker sta bila prenerodna, toda po paragrafih sta bila vendarle odgovorna. Tretji v tej družbi Je bil posestnik Edvard VI-dergar lz Drtije, obtožen, da Je na Bregar-jevo prošnjo kupil opalograf in papir za 1600 din. Bregar Je dejanje priznal, ostala dva pa sta krivdo zanikala. Toda Bregar Je tudi ta dva »tlačil«. Tako so bili vsi trije obsojeni In sicer: Bregar in Vider-gar vsak na'10 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni, vsak pa Se tudi na 21etno Izgubo častnih pravic, Grlica pa na pet mesecev strogega zapora in na 60 din denarne kazni. , š i r »JUT ite R 0 « L WINDES: > QspodhMio0tä Roman o Franca Ferdinanda (Avtoriziran prevod) To je bilo res. Kralj tega ni mogel iz-premeniti, saj ni poznal nobenega človeka, ki bi mu bil vdan in vreden zaupanja. Zelo sam je bil. Niti v okrilju rodbine se ni čutil varnega. Prepirljiva kraljica si je domišljala, da je njena rodbina, habsburška hiša, brezprimerno imenitnejša od Bourbonov. Plašila se je dotika z ljudstvom, ker je bilo oblečeno v cape, bala se je njegove divje govorice in njegovih od sile živahnih gest. Sovražila je lazarone, edine prijatelje dinastije. Prestolonaslednik pa, ta leni, zakrknjeni fant, je bil pravi norec, ki sam ni vedel, kaj hoče. Tresel se je pred nevarnostjo revolucije, ki bi pometla dinastijo, a vendar je grajal bombardiranje Messine in vse druge korenite varnostne ukrepe. Francesco se ni upal odkrito nastopiti proti očetu, le skrivaj je razodeval irvoje misli lažnim prijateljem, ki so nosili vse kralju na nos. Fant je bil nevaren spletkar, čeprav je toliko dni leno polegal v postelji. Iz malih mest in vasi na Siciliji je poročalo redarstvo, da ljudje, ki tam psujejo kralja, vzklikajo prestolonasledniku. To je bolelo. Samo eno tolažbo je imel kralj: Marija Anunciata, dvanajstletna najljubša hči, se ga je vsak dan nežneje oklepala. Od njenega dvanajstega rojstnega dne je bilo videti, kakor da bi se bila opametovala: bila je vedeželjna, bila je razumna, hotela je natanko vedeti vse, kar je bil storil v svojem dogodkov polnem življenju — in nji ni bilo ' treba ničesar pifhtvstl, ker Je občudovala nJega bi vse, kar je bil storil. Prvič v življenju je imel človeka, ki se mu je mogel razodeti, ne da bi se mu bilo bati izdajstva. Ni je dolgočasil z nezanimivimi postranskimi stvarmi, ki jih še ni mogla razumeti; pripovedoval ji je le o svojih največjih in najbolj drznih dejanjih. A prav to mu je bilo potrebno in mu je olajševalo srce. Kadar je kralj pripovedoval hčeri zgodovino svojega vladanja, so se mu v očeh zamaknjeno poslušajoče deklice odpirala nebesa. Hotela je vedeti imena vseh zarotnikov. Hotela je slišati, kako so mučili in usmrče-vali kolovodje prekucuhov. Vse podrobnosti ji je moral natanko opisati: hudourno zvon jen je zvonov, grmenje topov, raztrgana telesa žensk in otrok, ki so bile pomagale moškim pri gradnji barikad. Zamolčal ji je, da se je bil ob začetku revolucije v strahu vdal željam upornih Sicilijancev ter jim obljubil posebno upravo in pravosodstvo; zamolčal je tudi, da je bil po porazu vladnih čet obnovil ustavo iz leta 1812., a jo je po viharju spet preklical. Toda več ur ji je slikal sijajno zmago, ki jo je bil izvojeval nad napoljskim ljudstvom. Septembrsko bombardiranje Messine je bilo vselej vrhunec njegovih pripovesti. Princesa ga je poslušala zamaknjeno, z bolno slastjo. Vsaka njegova beseda je bila neizgubljivo spravljena v njenem spominu. Nekoč ji je pripovedoval, da so leta 1851. vrgli v ječo dva tisoč političnih zločincev. Popravila je: »Več jih je bilo: nedavno tega si govoril o dvatisočštiriindvajsetih!« Niti enega jetnika si ni dala vzeti — kakor si otrok ne da vzeti nobene svojih punčk. Kralj ni spoznal, da je bila ta slast do okrutnosti, krvi in moritve pri dvanajstletni deklici nekaj bolnega. V njegovi hočeh to niso bile okrutnosti, ampak potrebni kazenski ukrepi, ki so imeli namen, vrniti zapeljano ljudstvo na pot pravice in državljanske zvestobe. To, da je mnogo ljudi sovražno kritfkovalo kraljev naOn vladanja, ga Ja paRaM srajco. GUrvo so mu ogrnili s Črno kopreno. Potem hladnega. Ti ljudje niso bili zmotni razumeti visoki so ga bosega z dvokolnico odpeljali na morišče. Dve -- ---* —i-,J—1-J—-- "—-- A-----j— 1 — — ««««juh ir™i-«i« zaklical: »Živela svo- in težavni poklic vladarja. Marija Anunciata, dvanajstletni otrok, ga je razumela; kraljevska kri ga je razumela. To je bila nepričakovana milost nebes. Sel e zdaj, v šestrnštiridesetem letu življenja, v petindvajsetem letu vladanja, se je poplačevala njegova pobožnost. Ali ta nepričakovana sreča ni dolgo trajala. Novembra meseca leta 1856. je spet izbruhnila na Siciliji vstaja. V Cataneji so oznanjali lepaki: »Osvoboditi se hočemo! Kralj mora odstopiti! Živel prestolonaslednik! Živela ustava iz leta 1812.!« V Pa-lermu in Messini je ljudstvo z naskokom zavzelo jetnišnice. V Calatafimiju so razvili zastave iz leta 1848. Kralj je poslal v spuntana mesta svoje Švicarje, drugače pa tega upora, ki je bil videti po obsegu manjši od prejšnjih, ni imel za resnega. Dne 8. decembra je s kraljevsko rodbino prisostvoval vojaški maši na paradnem vežbališču v Napolju. Po maši je zajahal konja in pregledoval čete. Pri mimohodu je skočil neki vojak tretjega lovskega bataljona iz vrste in sunil kralja z bajonetom v zabuhli život. Mož — ime mu je büo Agesilao Milano in doma je bil iz Kalabrije — je bil svojo žrtev menda slabo zadel. »Nič ni«, je rekel kralj, ne meneč se za bolečino, ki je bila znosna. Posebno je tolažil joka-jočo Marijo Anunciato: »Ne boj se, saj živim, nič mi ni. Ali vsaj skoraj nič. Glej me, jahal bom nazaj, kakor da se ni nič zgodilo.« Previdno je zlezel s konja. Bolečine so pritiskale, toda ostal je na konju in ni pokazal, da ga rana boli. Kraljevska rodbina se je v kočiji peljala za njim. Vojno sodišče je obsodilo atentatorja »na četrto stopnjo javnega zgleda«. Pred njegovim bataljonom so mu slekli uniformo in ga vtaknili v črno uri so ga mučili. Umira je je boda!« Drugi dan je bila v cerkvi San Francesco di Paola zaradi kraljeve rešitve iz smrtne nevarnosti slovesna zahvalna maša. Ko je kralj stopil v cerkev, je zletelo v zrak skladišče smodnika na koncu novega pristaniškega nasipa. Pri vzbuhu je poginilo dvajset ljudi. Dva moža, ki sta bila sumljiva tega dejanja, so usmrtili. Kralj je dal razglasiti, da so poslednji odganjki revolucije terjali poslednje žrtve; od zdaj naprej da bo mir in red. Cez nekaj dni je že mislil, da se je rana zacelila. A kmalu nato je mahoma omedlel. Vojak Agesilao Milano ni bil zgrešil svoje žrtve. Kralj je hiral. Umiral je počasne smrti, bil je izgubljen. Dne 22. maja leta 1859. je ljudstvo na tihem zavriskalo: »Re Bomba je mrtev!« Princesa Marija Anunciata se zadnje dni ni bila ganila od njegove postelje. Vse noči je molila, v to-goti svojega nebrzdanega srca je med molitvami besnela zoper nebeške moči, ki so ji hotele ugrabiti oboževanega očeta. Po njegovi smrti je ponižno vstala in šla k izpovedi Hladnokrvni Francesco je bil zdaj kralj. Nazval se je Franca II. Pred tremi meseci se je bil oženil z osemnajstletno bavarsko princeso Marijo, sestro avstrijske cesarice, in upal je, da ga bo habsburška hiša uspešneje varovala kakor očetovi branilci la-zaroni. Namenil se je bil, da bo vladal v vsem bolje od očeta, a svojih nejasnih načrtov ni utegnil izvršiti dogodki so zdrevili preko njega. Garibaldi je zavojeval Sicilijo in Napolj ter poklonil kraljestvo Viktorju Emanuelu, bodočemu vladarju združene kraljevine Italije. Ko je bilo že vse izgubljeno, se je poraženi mladi kralj še tri mesece hrabro branil v trdnjavi Gaeti. Dne 13. februarja leta 186L se je predal. MALI OGLASI Službo dobi Korespondentko Kurs eno ter perfektno slovensko in nemško stenografi-njo, spreime v stalno službo tovarna v Zagrebu, izčrpne ponudbe z navedbo dosedanje prakse na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno mesto«. 353M Okrožni urad za zava r"vanje delavcev v Ljub l;tani razpisuje mesto upravitelja pri svojem okrevališču »Jadran, na Rabu. Pro-elici morajo Imeti za vodstvo penzlje predpi sano strokovno lzobraz fco, morajo biti vešč) enega svetovnega jezikg i po možnosti nemščine i v govoru ln pisavi ln morajo biti lzvežbani v pisarniškem poslovanju Interesenti naj vlože prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami in spričevali naj pozneje do 1. marca 39. Prepozno vloženih prošenj urad ne bo upo Bteval. Vsa podrobna pojasnila prejmejo interesenti v pisarni urada so te St. 201. 3442-1 Natakarico pridno, pošteno, sprejmem tikoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr*. 3606-1 Frizerka bfz moč v trajni, železni in vodni ondulaci)!, dobi mesto. Plača dobra, služba stalna. Rakove Ivan, Jesenice, Obrtniška ul. 21. 3574-1 -- Kontoristko mHjšo, ki bi znala pisati nemška pisma po diktatu, z znanjem strojepisja kakor tudi nemške in slovenske stenografije z nekai prakse, iščemo takoj za Celje. Lastnoročno pisane ponudbe poslati na podružnico lutra v Celjn pod značko »Vestna«. 3604-1 Hotelskega slugo pomožno moč, z dobrimi spričevali, sprejme hotel Štrukelj, Ljubljana, 3606-1 Brivca iščem za takoj, ki je zmožen v stroki zastopati mojstra. Dopise na podružnico Jutra. Maribor pod »Vodja«. 3603-1 Uradnico sprejmemo za pisarno k večjemu podjetju, ki bi bila zmožna vodi vse posle sama. Navesti je treba podatke prejšnjega službovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna 700 Ljubljana«. 3607-1 Fotografskega pomočnika zmožnega vseh fotografskih del, išče drogerija v Ljubljani. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Stalno oameščenje«. 3187-1 Dekle katero ima veselje do otroka ter rseh hišnih del, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3396-1 Modistka z obrtem in okusom ima priliko ustanoviti podružnico na dobri točki. Ponudbe pod »Izven Slovenije« aa ogl. odd. Jutra, 3586-1 Frizerko dobro moč, takoj sprejme salon Podržai, Sv. Jakoba trg 9. 3588-1 Dva vlagal ca (ajnlegarja) ter več tkalcev za težko platno sprejme Motvoz, Grosuplje. 3594-1 Pekovskega pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Znati mora pri peči. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 3575-1 • V izma Oglejte si naše izložbe! A. & E. Skabernè G. Th. Botman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 90 Veselo je ropotal vlak po Afriki, cez hribe in doline. Spotoma se je še posrečilo ujeti veliko losjo antilopo, ki so ji spet zgradili voz in ga priklopili k vlaku. Tako so potovali, dokler se ni nekega dne pokazalo celo krdelo žiraf. »Nekaj jih moram dobiti!« je rekel kapitan. 1 : •> - *»-*«-•** Frizerko samostojno, veščo, iščem. Naslov: Bled, M. Mežan. 3572-1 Službe išče Prodajalka s kavcijo, 23 let stara, zmožna voditi podružnico, želi mesto čim preje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3568-2 Začetnik v pisarniški stroki, ki obiskuje večerni trgovski tečaj, želi brezplačno prakticirati v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen praktikant«, 3186-2 Mesarski pomočnik želi premeniti službo. Po nudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod šifro »Izvežban«. 3592-2 Vajenci (ke) i mni itiiwuwiJiHHuuiiimiiitiiiiiUiUitüUiiiH-Jiiiimii Dekle z 2 leti učne dobe v trgovini z mešanim blagom se želi izučiti naprej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3577-44 Potniki Potnik z lastnim avtom, 55 let star, agilen, sprejme mesto potnika ali zastopnika za Slovenijo industr. aii živil, stroke pri resnem trgovskem ali industrijskem podjetju Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno delo«. 3598-5 Pridem Medarna Ljubljana, Židovska ul št. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji cent 82 33 Prodam Otroški vozički kolesa in šivalni stroji po ceni naprodaj pri PROMET (nasproti križanske cerkve). 3583-6 Moške čevlje nove, visoke, rjave št. 45, prodam. Sv. Petra cesta 48. _3595-6 mmhti Adler Junior s pol tovorno lepo karo serijo, skoro nov prodam satradl nabave več lega. Poraba bencina 9 litrov Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zelo u-godno«. 3291-10 Kolesa Orožniki, financi najboljša kolesa na obroke, tudi šivalne stroje SKET, Vransko, 3542-11 Obrt Osebno pravico za gostilniško koncesijo dam v zakup in nudim osebno sodelovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jifro »Ljubljana 100«. 3580-30 Posojila na vknjižbo poroke, menice, dolgoročna hipotekama na 5 ali 10 let. po 7% obresti, ter kmetom po 6% obresti nabavljamo. Pojasnila dobite s predna kazilom 3 din znamk. Central, Zagreb Tomičeva 7. t 3571-16 Pohištvo Fino spalnico iz orehove korenine poceni proda Prane Krže, pohištvo, Vrhnika,. Ogle da se v zalogi v LJubljani. Prečna ulica 6, nasproti mestnega kopališča. 3288 12 Lokali Gostilno z mesarijo prodam na prometnem kraju pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3289-19 Posest Lepa stavbišča v izmeri 500 do 800 kvd. m na prodaj Vprašati: pekarna Kovačič, Tezno pri Mariboru. 3501 20 Mešan gozd v izmeri 130 ha na prodaj za gotovino ali za delno gotovino in delno hranilne knjižice. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod »Gozd na prodaj.« 3461-20 Krasno posestvo v Celju 13 johor, njive, travniki in gozdovi, naprodaj v celoti, event. tudi posamezne parcele. Kirbiš, Celje. 3605-20 Polovico hiše trgovske in stanovanjske prodam r najnovejšem in naj prometnej šem središču Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Polovica hiše«. 3557-20 Hiše trgovske in stanovanjske ter stavbene parcele nudi v ugoden nakup Pristavec Franjo, real, pisarna, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. 96-20 tanoianja Trisobno stanovanje s centralno kurjavo v mirni hiši, išče starejši 2akonski par (brez otrok) za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«. 3589-21a Sobo odda Opremljeno sobo solnčno, v mestu oddam 1. marca gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3578-23 Sobe išče Zakonski par miren, brez otrok, išče čisto, opremljeno sobo (morda z uporabo kopalnice) na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonca«. 3598-23» Prazno sobo z malo kuhi; jo, čisto iščem za dobro, mirno točno plač nico, najraje blizu kolodvora, pa tudi kje drugje. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Za mirno osebo« 3599-23a Opremljeno sobo išče v- centru za 1. marec stalen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnik«. 3585-23a Kateri gospod bi mi naredil uslugo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Usluga«, 3579-31 Izgubljeno Ključi pozabljeni v nedeljo pri Rin-garaja Atene se dobe pri Jutru. 3582-28 Razno Kil Š E . . ' ENO : ' JUGOGKAHKA SV. PETINAM INSERIRAJ V „JUTRU"! i Trg. agentura iz Beograda (slovenska) z dobrimi zvezami in prima referencami, katere solastnik se trenutno nahaja v Sloveniji, IŠČE zastopstva solidnih tvrdk. — Ponudbe pošljite na oglasni odd. »Jutra« pod »Oseben sporazum«. RAZPIS Mestna občina mariborska razpisuje oddajo restavracijskih prostorov v gradu tkzv. „Grajsko klet44 z dnem 1. aprila 1.1, Vse informacije in pogoji za prevzem so na razpolago interesentom v pisarni Premoženjske uprave MP — Frančiškanski ul. 8-n. Mestno poglavarstvo mariborsko. SANA RDEČILO za USTNE daje Vašim ustnam takoj svež izgled in polepša Vaša usta. K h a s a n a rdečilo za ustne ne pušča barve, je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube ; enkratna uporaba dnevno zadostuje. Med 8 različnimi barvnimi toni izbere lahko vsaka dama za svoj tip primerno rdečilo za ustne. KHASANA RDEČILO ZA LICA je lepotna krema dame, ki daje licem živahen in mladostno svež izgled. Khasana rdečilo za lica se prilagodi individuelno vsakemu barvnemu tonu k, ':e. — Tudi Khasana rdečilo za lica je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube. as V hladnih dneb Vas kozarček BERMET-VINA jbvaruje nrlpe. - gostilničarji ga iahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le ;ERMET B. M AR INKOV A iz SREMSKm KARLOVCEV. Fruška gora. jmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm D Sreda, 22. februarja Ljubljana 12: Slovenska glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Cerino va ura (igra salonski kvartet). — 14: Napovedi — 18: Mladinska ura: Domovina, ti si kakor zdravje (prof. dr. Vodnik); Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 18.40: Selitveni pojavi pri slovenski industriji (g. A. Kuhar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: prenos opere iz ljubljanskega gledališča- V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Uk-mar) ter napovedi in poročila. četrtek 28. febmarja Ljubljana 12: Baiala jke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi__ 13 20; Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Operetni napevi (plošče). — 18.40: SIol venščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura» — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Ura slovesne glasbe (Radijski orkester) 21: Prenos Verdijeve opere »Ernani« iz Rima. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 17-30: Narodne pesmi, plesi ta plošče. — 20: Narodna glasba. — 20 30: Simfonični koncert. — 22.15: Pesmi. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 21: Prenos opere iz Rima. — Praga 19.25: Godba na puhala. — 20.10; Koncert pevskega zbora in orkestra. — 22.20: Lahka godba in ples. — Varšava 21: Skladbe za čelo in klavir. — 22: Bolgarski večer. — 23 05: Zborovsko petje. — Sofija 18.30: Händlova glasba. — 19.30: Orkestralni koncert. — 22: Godba za ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Orkester graške opere. — 18.20: Koroške pesmi. — 20.40: Komorni koncert. — 22.35: Lahka in plesna muzL ka. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Plesne melodije. — 20.10: Vojaški večer. — 22.35: Kakor München 24: Nočni koncert. — München 19.15: Komorna glasba. — 20.10: Operetni večer. — 23: Mah orkester. — Pariz 19.30: Orgelski koncert. — 20.30: Violinske skladbe. 20.45: Radij-ska fantazija. — 21.20: Zvočna igra. — 23.45: Lahka glasba s plošč. Oglasi v „Jutra11 Imajo vedno največji uspeh ! Umrla mi je danes ob pol 6. uri zjutraj po daljši mučni bolezni moja nadvse ljubljena žena, gospa Terezija Kunst roj. Milavc soproga gostilničarja in posestnika v Žalcu Pogreb blagopokojne bo v sredo, 22. februarja 1939 ob pol 5. uri popoldne iz hlde žalosti na farno pokopa« lišče v 2alcu. 2ALEC, dne 21. februarja 1939. IVAN KUNST, soprog; REZI PLESNIK-KÜNSTOVA, adopt. hči — in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni uvid Občina Ljubljana Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je po kratki, mučni bolezni za vedno zapustila naša srčnoljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična MARICA SMOLNIKAR UČENKA 3. LETNIKA DR2. UČITELJIŠČA Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 22. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Karadžičeva ulica 11 (Kolezija-Trnovo) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. februarja 1939. Globoko žalujoči: JAKOB SMOLNIKAR, poštni zvaniČ.. oče; MARJETA, mati; LEOPOLDINA por. BRANDSTETTER, sestra; DRAGO in VINKO, brata ter ostalo sorodstvo. Dotrpel Je naS ubogi, nadvse ljubljeni mož ln najboljši oče L02AR JOŽE POSESTNIK Pogreb preblagega in nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 23. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti, Kamniška ul. št. 30 (Stadionska 20). Maša zadušnica bo v ponedeljek ob 8. uri v župni cerkvi v šiški. LJUBLJANA, dne 21. februarja 1939. Globoko žalujoči družini: LOŽ AB in INŽ. HRLBERNE5 ZAHVALA Vsem, ki so nam povodom smrti dedka, tasta, gospoda naSega ljubljenega moža, očeta, -L, ; ü. ALOJZIJA K0PR0LA POMOŽNEGA STROJNIKA NARODNE TISKARNE D. D. Izrazili ustmeno ali pismeno sožalje, Izrekamo iskreno zahvalo, tako Cii. duhovščini, Narodni tiskarni, njega tovarläem-lcam, uradništvu banke >Slavije«, vsem prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev. Vsem prav vsem, ki so počastili njegov spomin, prisrčna hvala! Ljubljana, Celje, 20. februarja 1939. Žalujoča žena, sin in ostalo sorodstvo. k üfejuje ßavorin Rayljen. Za Narodno tiskaxuo d. d. kot Uafcaroarja Fran Jeran. — Za inaeratni del Je odgovoren AJojz Novak. - Vrt v Ljubljani. «