Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gia.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. SO kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
V
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/t6. uri popoludne.
ištev. 142.
7 Ljubljani, v četrtek 25. junija 1891.
Letnilc XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 24. junija.
Budgetna razprava.
(Osmi dan.)
Ker sem včerajšnje poročilo odposlal, predno je bil konec seje, moram danes nekaterih reči omenjati, ki so se pred sklepom godile. Poslanec Schneider je govoril za dispozicijah zaklad, rekši, da bi bil on še za večji znesek, kakor ga zahtevajo, ako bi se moglo doseči, da se vlada z njegovo pomočjo izvije i t rok židovskih časnikarjev. Govor ministerskega predsednika, je zlasti poudarjal, da je antisemitom zarad tega dopadal, ker so liberalni časniki tolikanj po njem udrihali. Podpredsedniku Ohlumeckemu to ni bilo kaj všeč in opominjal je govornika, da napadov na časnikarstvo kot prvosednik ne more dopuščati. Ko je pa Schneider modroval, da je hotelo židovsko časnikarstvo grofa Taaffeja pri dunajskem prebivalstvu razupiti, kakor da bi se bil zvezal z židi, in mu na ta način spodnesti nogi, so se levičarji groze tresli ter klicali: pojdimo vun! In hajdi so drli skozi vsa vrata na hodnike ter skozi šipe gledali v dvorano, kaj se godi. Ko so odhajali, zaklical jim je dr. Lueger: To je najbolje I Nikar se večne vračajte! Schneider pa jim je prigovarjal: Le idite vun, z Bogom! Le malo jih je bilo ostalo v dvorani in se niso dali odpraviti, ko so nekateri begunci prišli nazaj jim prigovarjat, da naj tudi oni gredo za svojimi tovariši.
Ura je bila že skoraj polušestih popoldne, ko podpredsednik baron Ohlumecky sklene sejo z naznanilom, da gre predsednik dr. Smolka v toplice in da mu zbornica želi okrepčanja, ter da se vrne čvrst k nadaljnemu delovanju.
V današnji seji govoril je kot glavni govornik proti dispozicijskemu zakladu nemški nacijonalec dr.
Fuss. Preslavljal je Bismarcka kot največjega Nemca vseh časov in se hudoval, da so vladni časniki avstrijski napadali tega moža. Kdor ve, kaj Bismarck po svojem odstopu počenja, kako strastno sovraži Avstrijo, kako javno in na skrivnem hujska proti nam, kako nam še malenkostnih koristi ne privošči, ki bi jih imela naša država vsled najnovejše trgovinske pogodbe, se mora čuditi, da more avstrijski poslanec grajati vladne liste, ki varujejo čast in koristi naše države in odbijajo sovražne napade. V imenu svoje stranke je Puss poudarjal, da tudi po izjavi ministerskega predsednika nima nobenega uzroka vladi zaupati, in da bode zaradi tega glasovala zoper di-spozicijski zaklad.
Glavni govornik za ta znesek je bil grof Co-r oni ni Franc, ki je porabil to priliko, da je razvijal program svojega kluba, ker v splošnji razpravi ni prišel do besede. Laskavo je pozdravil levičarje, katerim je prišteval zaslugo, da so državi dali ustavo in ustvarili tudi § 19 (klici: ustvarili pač, pa ne izvršili) in da se sploh poganjajo za državne koristi. (Dobro na levici.) Grof Coronini in njegova stranka je pa tudi za narodno jednakopravnost, zato obžaluje, da so v nekaterih deželah sicer velike šole ne z nemškim učnim jezikom, nekaterim deželam pa nečejo dovoliti paralelnih razredov z maternim učnim jezikom. (Dobro na desnici.) On in njegova stranka žele vsestranski napredek, ali dve reči ste, ki jih je treba rahlo prijemati, namreč, vera in narodnost. (Dobro na desnici,) V gospodarskem oziru se strinja s prestolnim govorom, vendar pa ni zadovoljen, da vlada tako malo podpira dežele. Kadar gre za pobiranje denarja, je država prva na vrsti, kadar pa gre za izdavanje, naj pride najprej na vrsto občina, potem dežela, potem ne pride dolgo nič iu še le potem se prikaže država. Vsled tega mora veliko dobrih in potrebnih naprav odpasti, ker jih dežela
in občina sami ne zmagujete. Želi torej obilnejših državnih podpor. Za Goriško zlasti priporoča pomoč zoper strašno bolezen pelagro, ki je hči glada in mati umobola, pa predilsko železnico, a kateri se je že dosti obravnavalo pod raznimi vladami, ne da bi se bila katera odločila za to za Goriško tolikanj potrebno železnično progo. (Dobro na desnici.)
Zadnji govornik je bil poročevalec dr. Mez n i k, ki je poudarjal, da glasovanje za ta znesek ali proti njemu ne pomenja ni zaupnice, ni nezaupnice do vlade, ampak da je enak vsem drugim zneskom državnega proračuna.
Za njim je poslanec Hauck predlagal ustno glasovanje; po zmoti so Poljaki podpirali ta predlog, in tako je prišlo do ustnega glasovanja, pri katerem je bil dispozicijski zaklad sprejet s 186 glasovi proti 51. Nasproti so glasovali Mladočehi, nemški nacijonalci in antisemitje. Odsotnih je bilo 115 poslancev.
Pri troških za skupne zadeve se oglasi mladočeški poslanec dr. V a š a 11 y in dobro uro govori o vnanji politiki. Dasi je bila zbornica skoro prazna in tihota velika, predsednik vendar ni mogel umeti govornika in ga je večkrat, ali brez uspeha, opominjal, naj govori glasneje. Izgovarjal se je, da mora varovati svoja pljuča, ker hoče govoriti dve uri, nekateri poredneži pa so trdili, da zaradi tega govori tako tiho, da bi ga ne slišal predsednik in ga ne motil, ali pa vzel celo besedp.
Za njim je dr. Lueger govoril o skupnih zadevah in priporočal vladi, da se poteza za naše koristi in ne uklanja ogerski vladi, ampak varuje samostojnost in veljavo naše polovice. Priporočal je konečno predlog v tem smislu.
Ministerski predsednik je odgovarjal govornikoma ter gledč Vašattjja omenjal, da so njegove izjave gotovo le izraz lastnega mnenja, katerim mu
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Sedmo poglavje.
Galerija slik.
Razven krasnega gradu rosescastle-skega, zidanega v grškem slogu in na čelu kiučanega z grbi plemenitega lorda, dal si je Pilferer sezidati v istem gaji manj dragoceno bivališče, katero je zval Pretty-house, to je, ljubka hiša. — Načrt zanjo si je sam sestavil. — Pod zunanjo podobo priprostosti širila se je največja gizdavost in potratnost v notranji opravi. — Hiša ta je bilo štirivoglato poslopje, iz rudeče opeke sezidano, s špičastim pročeljem in je imelo v glavni fajadi, ravno v sredi, velike duri, nad njimi dvojno okno z dolgimi križi, kar je spominjalo na obliko cerkvenih oken iz trinajstega stoletja. Na desnem koncu te kocke dvigal se je stolp z zastavo plemenitih lordov. Bili je pol-rudeča, pol-zelena in je imela v sredi grb z napisom: »Meč je moč!" — Ta v teh prostorih tolikrat ponavljan izrek ni bil lastnikova iznajdba, ampak ga je podedoval prvi lastnik .sedanjega rodu od „klativiteza" Cromwellovega časa.
Podoba tega pradeda, — pijanca prve vrste, nizkega čela, rudečega nosu in potuhnjenega pogleda, — visela je v zlatem, k-asnem okvirja nad
cerkveno omaro, kinčano s krasnimi, izrezljanimi ornamenti, skozi katere so se blesteli zlati kelihi, kadilnice, — umeteljna dela iz čistega srebra — in druge dragocenosti: — plen oropanih cerkva in samostanov.
Drugi dan, ko je vikarij bil pri jetniku, preteklo je bilo baš osem dnij, kar je bival lord v »ljubki hiši". Letni čas je bil še hladen, vreme vlažno. Lordu je bilo dolg čas, tožilo se mu je po blatnih cestah londonskih, po megli Themse-a, parlamentu in družbah. Tako bogat v gvinejah, kakor boren v idejah, občutil je stoprav sedaj svojo ničevost, — ter tožil o praznoti, ki mu polni glavo, odkar ne more občevati z ljudmi svoje vrste. Žal, da mu njegova plemenita gospa Ophelija ni umela pomagati v tej nadlogi. Bila je visoke rasti, — lepa, — plavka. Premišljeno je posedala, — počasi, »veličastno" postopala je po dvorani. Pri vsakem smehljaju pokazala je lepo vrsto snežno-belih zob. Bajša bi bila ut6nila, nego prosila pomoči gospoda, ki jej ni bil prej v »popolnej obliki" predstavljen.
Tej lepej sohi manjkala je jedina reč — duhovitost; a na to ni gledal lord Pilferer.
Po smrti svojega očeta je bil izvoljen v parlament, v katerem je zastopal mesto Keenmare-a. Da je bil izvoljen, podkupil je vse podkupljive duše. Vsled tega premagal je nesrečnega nasprotnika s 33 glasovi ter se vsedel kot izvoljenec v westmin-stersko palačo. Seveda ga je ta sedež veljal 300.000 frankov.
Istega dne pridobila si je Irska v parlamentu novega sovražnika. Tory-minister se mu je bil nasmehnil, in ko se je lady Ophelija pripeljala iz gledališča, šel jej je nasproti, podal jej roko in rekel: »Oj, ljuba moja! Dan, kojega sem zasedel ta stol, bil mi je najsrečnejši v življenju!"
»Oh yes!" rekla je gospa, »oh yes, my dear!"
In še jedenkrat sta si posegla v roki: »Oh yes, oh yes!" — Nikoli se nista bila še prisrčneje pozdravila.
Od tega dn£ smehljali sta mu vedno sreča in slava. V plačilo njegove udanosti in natančnosti podelila mu je kraljiea Viktorija posel in naslov sodnika v Killarny. — Ta posel mu je jako ugajal. V času, ko je bival v »ljubki hiši", bila mu je najljubša zabava, kaznovati one, ki so v čem prelomili njegovo postavo, ali razžalili njegovega namestnika Jana Pressmanna. Tri dni zapora, kdor mu je odtrgal cvetko na vrtu; osem dnij, kdor je izpustil vanj kozo ali prašiča; štirinajst dnij za nespodobno besedo v gostilni, tikajočo se njegove osebe; tri mesece, kdor mu je ubil kunca.
Visoki postavodajalec se ni učil zakonika ; naredil si ga je sam po svoji volji in pravici.
»Vidite," dejal je plemenitej Opheliji, »rojen sem za vladanje, in jako me čudi, da me najvišji predstojnik Se ni poklical k sebi; boljšega ministra od mene ne dobi!"
.Oh jed!" odgovorila je gospa Ophelija.
(Dalje sledi.)
f /
zaradi tega ni treba posebej odgovarjati. V dolžnost pa si šteje braniti ogersko vlado, katera je v vedoi prijateljski zvezi z našo vlado in ki se sama ne more braniti proti napadom. Vse reči gledč skupnih razmer se godč po obojestranskih dogovorih, pri katerih naša vlada strogo varuje koristi naše polovice. V tem pa se strinja z govornikom, da naj bo naša država čedalje močueja in mogoČDeja, da bodo vnanj države iskale njene zveze in njene podpore.
Govoril je še Suess iu se potegoval za moč in veljavo naše države, potem je mladočeški poslanec Tilšer naznanjal v imenu svojega kluba, da je Vašatty res govoril le v svojem imenu. Za njim je bila sklenjena razprava, pa oglasil se je še D e m e 1, ki je strastno oporekal predlogu poslanca Luegerja in predlaga, prestop na dnevni red. Predsednik baron Chlumecky je na to rekel, da je sicer že naznanil, da se ta zadostno podpirani predlog izroči budgetnemu odseku, da bo pa vsled Demelovega odgovora vprašal zbornico, kaj naj se zgodi s tem predlogom. Formalno to ni bilo opravičeno, ker po opravilnem redu predsednik ne more več preklicati svoje razsodbe in Lueger je imel prav, ko je v imenu volilcev protestiral zoper tako ravnanje in kratenje parlamentarne svobode, ali ko je prišla po govoru Vašattyja in poročevalca reč na glasovanje, bil je nasvet Luegerjev z veliko večino odklonjen, ter se ne izroči budgetnemu odseku.
Na vrsto je prišlo sedaj ministerstvo notranjih zadev, pri katerem so do zdaj govorili K r a u s, Doblhammer in Janda, za katerim bo menda konec današnje seje, in pridejo drugi govorniki še-le jutri na vrsto. Ko bo rešena razprava o centralu notranjega ministerstva, se prične razprava o zakonu glede izjemnih določb za socialistična društva.
Interpelacije.
V včerajšnji seji izročil je poslanec Nabergoj interpelacijo, v kateri finančnega ministra vpraša, zakaj so se navodila glede odprave proste luke v Trstu obj a v i 1 a s a m o v nemškem in italijanskem, ne pa tudi v slovenskem jeziku? Dalje vpraša, ali hoče minister svojim uradom zaukazati, da napravijo povsod tudi slovenske napise in da s slovanskimi strankami izključno občujejo v slovanskem jeziku?
Dr. Veb er vprašal je učnega ministra, ali hoče skrbeti za nujno zidanje posebnega poslopja za nemško gimnazijo v Olomucu in pretresati tudi zidanje poslopja za tamošnjo učiteljsko pripravnico?
Poslanec H a u c k bi rad vedel, če misli vlada skoraj predložiti zakon, s katerim bi se odpravil kolek za odpoved stanovanja?
Za deželo Koroško vprašal je S t e i n-w e n d e r poljedelskega ministra, zakaj je ustavil agrarična dela ua Koroškem in mar misli izdati odredbo, s katero bi zaradi cenejšega izvrševanja geometričnih del zaukazal praktični potrebi primernejša določila ?
Delavsko vprašanje.
Okrožnica papeža Leona XIII.
(Dalje.)
11. Ozir na večnost. Revež in bogatin.
Kdo bo tajil, da se odstrani obstoječi razpor z vsemi uzroki, ako se odločno izpolnujejo te zapovedi? — Toda cerkev, ki hodi za svojim božjim Učeni-kom in Vodnikom, ima še više namene. Cerkev ima še druga določila, nravno veliko bolj popolna in s temi skuša kolikor moč približati bogatine in reveže, da bi si bili prijazni in dobri med seboj. — Nepristransko in pravično bomo o sedanjem življenju sodili le tedaj, ako zanj kot merilo vzamemo prihodnje, večno življenje. Ako namreč ne bi bilo prihodnjega življenja, tedaj bi se izgubil pojem nravnih dolžnosti in naše življenje bi bilo za naš razum temna iu nerazvozljiva uganjka. To nam torej že pravi pamet sama; to nam pa zatrjuje ob enem tudi vera, ki uči kod podlago vere nauk, da se še le po dokončanem časnem življenju začne naše pravo življenje. Zakaj Bog nas ni ustvaril za prazne in minljive dobrote sedanjega časa, marveč za večne, nebeške dobrote, in zemlje nam ni odbral v pravo bivališče, marveč kot kraj, kjer nam jo dostati naše pregnanstvo.
Ali ima človek obilico bogastva ali drugih, posvetnih dobrot, ali pa jih nima, to nič ne odločuje za večno srečo; toda mnogo je na tem: kako porabljamo te stvari. Jezus Kristus nam s svojim „bo-
gatim odrešenjem" pi nikakor odvzel trpljenja in križa, ki nas spremljata na potu življenja,, pač pa je dosegel, da nas trpljenje vnema za krepost, da si ž njim nabiramo zasluženja in da nikdo ne bo deležen večnega plačila, kdor ni za Gospodom stopal po križevem potu. „Ako.bomo ž njim trpeli, bomo tudi ž njim kraljevali." Čudovito pa je s svojimi radovoljnimi mukami in bridkostmi olajšal ves naš trud in trpljenje. Ne le s svojim vzgledom, marveč tudi s svojo krepilno milostjo in z ozirom na večno plačilo nam lajša naše težave, da jih ložje prenašamo. „Zakaj naša sedanja kratka iu lahka nadloga nam pripravlja neizmerno visoko, večno čast, katera vse preseže.
12. Miloščina.
Cerkev torej opominja vse s časnimi dobrotami oblagodarjene, da bogastvo ni brez težav ter da nič ne pomaga za večno življenje, pač pa mu celo škoduje. Posebne grožnje Jezusa Kristusa, namenjene bogatinom, bi jih morale napolniti s strahom, kajti ojster odgovor bodo morali dati večnemu Sodniku, kako da so rabili darove sedanjega življenja. O porabi bogastva oznanjuje cerkev važen in vpliven nauk, katerega je le od daleč slutila paganska posvetna modrost; ta nauk cerkev popolno jasno določuje in, kar je še več, ga tudi v dejanju in življenju spolnuje, nauk o dobrodelnosti, o miloščini.
Ta nauk se naslanja na razliko med pravičnim imetjem in pravično vporabo imetja. Zasebna last, kakor smo videli, korenini v natornem redu. Imetje rabiti, seveda le v mejah pravice, to ni le vsakemu posameznemu dovoljeno, marveč je v človeški družbi tudi potrebno. „Dovoljeno je," pravi sveti Tomaž, „da ima človek imetje, ki je ob enem tudi potrebno za človeško življenje." Ako vprašaš, kako se mora rabiti imetje, odgovori ti cerkev z besedami istega cerkvenega učenika: „Človek mora imeti zunanje reči ne kot lastnino, marveč kot skupno last in se mora po tem tudi ravnati ; da namreč od svojega imetja tudi potrebnim rad deli. Zato pravi apostol: „Zapovej bogatim tega sveta, da radi dajejo in dobrote skazujejo."
Seveda ni nikdo dolžan, za življenje potrebnega utrgovati sebi ali svojim domačim zato, da bi pomagal bližnjemu. Celo te dolžnosti nima, da bi se zarad miloščine odrekel stanu primernim in dostojnim troškom. „Nikdo namreč ni dolžan," da zopet spregovorimo s sv. Tomažem, „živeti na neprimeren način." Ako imaš pa več, nego ti treba za živež in stanu primerno življenje, tedaj si dolžan, trpečim bratom od svoje obilnosti deliti miloščino. „Kar imate odveč, dajte ubogim!" beremo v sv. evan-gelju.
Te dolžnosti seveda ne tirja pravica, razven v skrajni sili, pač pakrščanskaljubezen, in zato se tudi ne more izsiliti sodnijskim potom. Potrjuje jo pa krepkeje, bolj nego vsi posvetni postavodajalci in sodniki, večni naš Sodnik, kateri mnogovrstno priporoča milosrčnost: „Blažje je dajati, nego jemati, in ki naznanja, da bo na sodnji dan sodil, kako da so ljudje delili miloščino ali jo kratili, kakor da bi jo bili njemu samemu delili ali kratili. „Kar ste mojemu najmanjšemu bratu storili, to ste meni storili."
Ako vse v kratkem posnamemo, rečemo: Kdor koli ima od Gospoda Boga obilnejših darov, bodisi telesnih in zunanjih, ali pa duševnih, prejel jih je obilno zato, da jih obrača kot darove božje previdnosti v svojo pravo korist, pa tudi v korist svojega bližnjega. „Kdor je prejel v dar razum," pravi Gregor Veliki, „obrača naj ga v plodonosen poduk; kdor je prejel bogastvo, gleda naj, da ne čaka z dobrodelnostjo; kdor je v navadnih rečeh skušen in iz-urjen, porablja naj svoje moči v blagor bližnjega.'
Revne pa cerkev uči, da revščina v očeh večne resnice ni najmanjša sramota, da ni nečastno delo z rokami pridobivati si živeža. Kristus naš Gospod je to potrdil z vzgledom in dejanjem, ker je zaradi nas „postal ubog, ko je bil bogat" in ki je hotel če tudi Sin božji in Bog sam, da so ga imeli za tesarjevega sina in da je tudi mnogo let v svojem življenju opravljal telesna dela. „Ali ni ta tesar sin Marije?" — Kdor resno premišljujeta nebeško lepi vzgled, razumol bo ložje, da se skriva prava cena in imenitnost človekova v nravnem življenju v kreposti in da je krepost jednako pristopna vsa kemu, najnižjemu in najvišjemu, bogatinu kakor revežu, in da nas nič druzega ne pripelje v nebesa kakor čednost in zasluženje.
Da, ljubezen božja se še nekako lepše kaže do ubogih in nesrečnih: Jezus Kristus revne imenuje
srečne, vabi k sebi vse, ki to obloženi a težavami in bridkostmi, da jih tolaži; zaniČevanim in preganjanim skazuje On prav posebno naklonjenost. Te resnice morajo imovitim in imenitnim krotiti vsako predrznost, revne pa utrjevati v srčnosti; bogatim narekujejo prijaznost do ubogih, revnim pa skromnost. S tem se zasipa soeijalno brezdno med revnimi in bogatimi in na obeh straneh se vzbujajo prijazne, spravljive misli.
Toda, ako si krščanske nravne zapovedi pridobe popolno veljavo, ne bo samo spravljivih misli; oboj« bo vezala tudi bratovska ljubezen. Živeli bodo namreč v prepričanju, da je skupen Oče v nebesih ustvaril vse ljudi in vse odločil za isti namen, dobrim večno plačilo, ki je Bog sam, kateri jedini more ljudi in an-gelje osrečevati s popolno srečo. Tedaj razumejo, kaj pomeni: Jezus Kristus nas je vse enako odrešil s svojim trpljenjem, vse povzdignil v isto čast otrok božjih; prava duhovno-bratovska vez je med njimi in med Kristusom Gospodom, »prvorojenim med mnogimi brati", vedeli bodo, da so posvetno imetje in darovi zemlje vsi skupna last velike človeške družine in le kdor se sam škafe nevrednega, izključen >o od dedine nebeške sreče. „Ako smo pa otroci, smo deleži, deleži sicer božji, sodeleži pa Kristusovi."
To so po krščanskih naizorih temeljni nauki človeških pravic in človeških dolžnosti. — Ali bi ne ponehali v kratkem času vsi prepiri, ko bi si te resnice popolno veljavo pridobile v človeški družbi? (Dalje sledi.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 25. junija. $otr»n|« deiei«.
Položaj Redka čast je zadela levičarje. Poljski isti letos jako obširno priobčujejo njih govore. Posebno so obširno posneli Wurmbrandov in Plenerjev govor. To je pač jasno zuameoje in kaže, kje imajo Poljaki sedaj svoje srce. — „Grazer Volksblatt" pa jriznava, da je Plener letos jako zmerno govoril,, in da je nekako poživljal konservativce, da naj le pred-"ože z nova svoje predloge o reformi ljudske šole, samo da ti predlogi ne smejo predaleč segati. Ko se je Plener tako izjavil, morajo pač katoliški listi maio zmerneje pisati in počakati, kaj poreko konservativni poslanci. Ta list štajarskih konservativcev pač položaj malo preoptimistično sodi. Od levičarjev nemarno v verskem oziru nič dobrega pričakovati. Levičarji bi utegnili iti k večjemu tako daleč, kakor Gauč v znani predlogi v gospodski zbornici. S tem se seveda katohška stranko zadovoljiti ne more.
Vlada in nova večina. „Montagsrevue", ki dobiva navodila iz vladnih krogov, ve povedati, da bode zveza mej vlado in novo večino, obstoječo iz Poljakov in levičarjev, tesnejša, nego je bila zveza mej vlado in prejšnjo večino. — Nam se to tudi zdi precej verojetno. Grof Taaffe v resnici nikdar ni bil posebno naklonjen desničarjem, srce ga je vedno vleklo na levo stran. Že davno bi se bil približal levici, da je le marala zanj. Ali vlada bi pa morala pomisliti, da jo tudi sedaj Plener iz prijaznosti ne podpira. Levica bode le skušala vlado popolnoma odtujiti od desnice, potem ji bode pa pokazala zobe. Plener in tovariši še nikakor neso popustili željd po ministerskih portfeljih.
Levica in protisemiti. Prva skrb- levičarjev bode, kakor se kaže, da kolikor se da potlačijo protisemitsko gibanje, sedaj ko so prišli do večje veljave. Neizmerno slavo pojo vsakemu, kdor se izjavi proti antisemitom, bodi tudi sicer še tako konservativen. S tako dvomljivo hvalo obsuli so grofa Coroninija zaradi njegovega govora v državnem zboru. Levičarji spoznavajo, da so protisemitje njih najnevarnejši sovražniki, ker so gospodarski organi-zovali srednje stanove proti židovskemu kapitalizmu. Oni vedo, da bi židovski liberalizem ne imel nobenih zaprek, če bi se le gmotno uničili srednji stanovi. Pripravljeni so raznim drugim strankam marsikaj prijenjati, da bi jih le podpirali proti knezu Liechtensteinu in njegovim tovarišem. Plener je najbrž le zato v državnem zboru bil proti konservativcem prijazen, da bi napravil polagoma mej njimi in protisemiti razkol. Nadejamo se. da bodo vsi konservativci za časa spoznali levičarske nakane in se ne bodo dali speljati na led.
Vnanje driar«.
Turčija in Bolgarija. Bolgarski zastopnik v Carigradu, Vulkovič, je dal svojo ostavko. Stain-bulov je baje očital Vulkoviču, da si ne zna dobiti dovolj vpliva, ko ga neso povabili k obedu povodom obrezovanja princev, h kateremu so bili pozabljeni vsi diplomati in več druzih veljavnih oseb. Vulkovič je odgovoril Stambulovu, da njega Porti iz ozirov na Rusijo ni kazalo vabiti, da pa on odstopi, če misli vlada, da dobro ne zastopa bolgarskih interesov. Ko je veliki vezir izvedel, da je Vulkovič dal ostavko, se je obrnil do Stambulova, da naj Vulko-viča obdrži v Carigradu. Stambulov pa tudi ni voljen, vsprejeti ostavke, ali Vulkovič je ne mara
umakniti. Njegova ostavka bode pa vlado bolgarsko pripravilo v kaj neprijetni položaj, zakaj sposobnega naslednika mu ne bode lahko dobiti.
Ruaija in Francija. Francoski list »Siecle" skuša oporekati, da bi bila Francija Rusiji ponudila zvezo. Ševdda temu oficijoznemu dementiju ne smemo pripisovati posebne veljave, saj znamo, kaj vse diplomacija dementuje, če jej ne ugaja. Ta dementi je pa tudi že malo pozen, vsaj se že pree&j časa govori o tej zadevi.
Francoska zbornica. Hud dan je bil dne 22. t. m. za francosko ministerstvo. Začela se je bila debata o znani melenitni aferi. Ko je sodišče oba krivca obsodilo v večletno ječo, hotelo je več poslancev vedeti, kako da se dotičnika, ki sta izdala razne načrte in tajnost meDelita nesta poprej pozvala pred sodišče. Vojni minister je vojno upravo opravičeval, kolikor je mogel. Delal je razlike mej zaupnimi in tajnimi pismi, da bi se le izvlekel iz zadrege, koncem pa še pristavil, da sedanji zakon proti vohonstvu ne zadošča, da ga je treba prioostriti. Vse njegovo opravičevanje je bilo jako nesrečno in bi ne bilo imelo zaželenega vspeha, da mu nesta dva Boulangerjeva pristaša nehote prihitela na pomoč. Napadala sta tako vlado in sploh vse, da je večina zbornice potem vladi samo zato izrekla zaupanje, da bi se Boulangerjevi pristaši ne mogli ponašati, da so zmagali.
Demisija Maybachova. Zopet je šel jeden minister, ki je sodeloval z Bismarckom, to je minister javnih del M»ybacb. Sedaj ostane jedino še podpredsednik pruskemu ministerstvu Botticher izza Bismarckovega časa, na drugih sedežih sedd pa tudi novi možjd. S premembo oseb je pa prišel nov duh v prusko upravo, ki je malo bolj demokratičen, nego je bil poprej. Kako da ta nov duh vpliva, pokazalo se je bilo v pruski gospodski zbornici, ko je sam Puttkamer zagovarjal premembo občinskega reda, s katerim se veleposestnikom prikrajšajo pravice. Pod Bismarckom bi ta mož bil gotovo se protivil z vsemi močmi taki reformi. Za plačilo, da se je sprijaznil z novim duhom, je pa dobil nadpredsedništvo pomorsko.
Portugalska in Anglija. Govori se, da Portugalci v kratkem več svojih posestev v južni Afriki prodado Angležem. Spoznali so, da jim ta posestva premalo donašajo. Sedaj bi morali graditi železnice, ki bi pa koristile v prvi vrsti le angleški trgovini. Portugalski kapitalisti že premišljujejo, kako bi se obvarovali škode. Portugalska mozembiška družba je vsprejela že v odbor dva člana angleške južno afriške družbe, da se tako polagoma obe družbi spojite. Ker družbi sedaj ne bodete nasprotovali druga drugi, je pričakovati, da se lepše razvijata, in bodo tudi portugalski delničarji na dobičku.
Izvirni dopisi.
i
Iz Ljubljane, 23. junija. (Ali je narodna napredna stranka katoliška?) {Konec.] Ako morda misli ta stranka, da je njeno katoličanstvo pravo, druzih pa prenapeto, prisiljeno, jo pred vsem vprašamo: Kje pa je njeno katoličanstvo? Je blizu tako, kakor otrokom popisujejo strah, da je v sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni, ali po Veithovem: Ein Messer ohne Klinge, welches kein Hefo hat. A da bomo zopet resni, je znano, da je katoličanstvo le eno, in to je rimsko, ali kakor se nasprotnikom poljubi reči, ultramontanstvo; vsako drugo verespo-znanje, bodisi starokatolicizem, galikanizem, febro-nianizem, je le laži-psevdokatolicizem. Prava cerkev in vera je le ena, kakor je le en Kristus, ki pravi: Jaz sem pot, resnica. ., kdor ni z menoj, je zoper mene; nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Aut Christus fallitur, aut mundus errat. Bern.
Dovelj je dokazano, da nova napredna stranka ni katoliška, in se je nihče, kdor ima katoliško prepričanje, ue sme udeležiti, ker s tem slabo podpira, dobro podira, ljuliko seje, pšenico ruje.
Res milovanja vreden katoliški slovenski narod 1 Pomisli in preudari dobro in na vse strani, ali hočeš poslušati te nove učenjake, kateri sami resnice ne poznajo in božje poslance črnijo, ali pa svoje goreče duhovnike, ki so se učili razodete resnice neutrudno veliko let, in imajo oblast in poslanstvo ■od zgorej? Spomni se srčnib Makabejcev, ki so se neustrašeno borili za vero iu narodnost, in po vzgledu vodje Matatija reci: Ako vsi odstopijo od postave (vere,) jaz iu moja hiša ji ostanemo zvesti do smrti.
H koncu še omenimo, da je „Slov. politično društvo" tudi celo nepotrebno. Saj imamo Slovenci ie prav veliko društev za vsakovrstne namene, na pr. za narodnost imamo »Čitalnice", .Slov. Matico", ^Pisateljsko društvo" itd.; za verske namene »Katoliško družbo", »Družbo katoliških rokodelskih pomočnikov", »Detinstvo" itd. Za kmetiske iu go-
spodarske uamene staro vnovič oživljeno »Kmetijsko družbo" z raznimi časniki, na pr. »Novice", »Kmetovalec", »Slov. Gospodar"; za petje „Glas-beno Matico", »Slavca"; za druge zabave »Dramatično društvo"; za podporo revnih: »Vincencijevo družbo", »Podporno društvo za katol duhovnike"; za posojila razne posojilnice; za politično življenje »Katol. politično društvo", osnovano na narodni in katoliški podlagi, in v tem oziru pač ni treba druzega, kateri bi le razpor delal, ljudi motil in slepil in vspešno delovanje »Katol. političnega društva" oviral.
Vprašam torej, ali je potrebno poleg »Katol. pol. društva" med Slovenci še drugo politično društvo, katero bi imelo delovati v ravno ta namen : za vero, dom in cesarja, in je torej odveč, ali pa ima drugačni nasprotni namen, zoper vero in narodnost, in zato bilo bi ne le nepotrebno, temveč škodljivo? Zato vprašam in na odgovor poživljam vse omikane in ne-omikane, naj mi imenujejo in pokažejo le enega iz prepričanja katoliškega Slovenca, kateri bi 6edaj tako društvo in stranko za potrebno spoznal? Kake in katere razloge ima za tacega neugodnika? Ako bi utegnil reči, da je sedanje »Katoliško politično društvo" premalo razširjeno, premalo delavno, naj je širi, pristopi in deluje, in društvo mu bo hvaležno; novega spačka pa nobeden zaveden katoličan ne more zagovarjati in nobeden vesten katoličan podpirati, le napuhnjena sebičnost in verski indi-ferentizem ga je skoval. Ako sedaj nočete tega spoznati, vas bo sodila pravična prihodnost in po za-služenju obsodila. Dni.*)
Iz Vipave, dnd 24. junija. O »Alojzijevem slavji" vara gotovo dohajajo sporočila od vseh strani. Pri nas imamo namreč za take in jednake slavnosti prav posebno lepo priložnost v veliki božjepotni cerkvi Matere Božje v Logu. Tu sem vedno in vselej prihaja vse od blizo in daleč. In tako je bilo tudi sedaj.
Šolarji vipavski, šturski in slapenski so opravili v tridnevnici prvo sveto spoved. Na dan svetega Alojzija pa so sprejeli sposobni prvo sv. obhajilo. Popoldne je pohitela vsa omenjena mladež s svojimi uČeniki skupno z zastavami v Log, da se izroči v varstvo svojega zaščitnika. Ondi so se slovesno odpele lavretanske litanije. Pomagali so pri tem, kakor skoro vselej ob takih prilikah, dobro iz-vežbani vipavski in šturski pevci. Šolska mladež pa je pogumno odgovarjala pod vodstvom č. g. Per-neta, ki je pokazal v tej zadevi vso svojo spretnost. Nehotd se je polastil blag čut poslušalca, ko je izmed toliko mnogobrojnega ljudstva čul toli navdušeno petje iz nedolžnih otroških ust. Po dokončanih litanijah je podelil preč. g. dekan blagoslov vsi pričujoči mladini po rimskem obredniku. Prav ganljivo je bilo videti, kako so prinašale matere svoje otro-čiče tu sem, da jih za vselej izroče v varstvo an-geljskega mladeniča. In tako je bilo tudi prav!
Na to je hitelo vse občinstvo na prosto, koder je hotela očitno nežna mladina izkazati češčenje svojemu zagovorniku, sv. Alojziju. Žalibog, da se jej je ta blaga želja vresničila le deloma. Ljudstva je bilo namreč od vseh strani toliko prišlo skupaj, da se ni moglo več vkrotiti. Jako lep in obširen vspo-red, obstoječ iz petja, deklamacij in primernih predstav, se je moral pretrgati. Mladina se je razšla po svojih skupinah in oddelkih, koder se je po svoje zabavala dalje. Otroško veselje je prikipelo do vrhunca, ko so zagledali, koliko gostijo da so jim priskrbele mladinoljube tržke gospe in gospice. Le-te, med katerimi moramo pohvalno omeniti truda in vstrajnosti gospej Majerjeve, Nosanove in Ložarjeve z gospicama, so v prav kratkem času nabrale toliko prostovoljnih darov pri dobrosrčnih tržanih, da je kruha, kave iu črešenj sleherni šolar dobil dovolj. Spomin na ta dan gotovo ne izgine iz src hvaležne mladine.
*) Ne morem se zdržati, da bi pri tej priliki ne omenil izvrstnega katoliškega shoda v Gradcu. Ako pogledamo izvrstne govore mil. knezoškofa Napot-nika ia dr. Serneca, ki sta govorila tudi o veri in narodnosti in jih primerjamo govorom dr. Tavčarja in dr. Bleiweisa pri zboru »Slov. polit, društva", kako ogromen, velikansk razloček vidiš! Oba štajerska govornika sta gorela za katoliško vero in narodnost, iz obeh govornikov puhti blaga, iskrena ljubezen. Ako pa bereš govore dr. Tavčarja in dr. Blei-weisa, ne govori it njih drutega, kakor napuh in strast; vsak stavek ni druzega, kakor puhli hvala samega sebe in zaničevanje in ialjenje bližnjega. In taki matadorji hočejo biti vod|e slovenskemu narodu? O ubogi narod!
Dnevne novice.
(Petindvajsetletnica bitke pri Kustoci.) Tukajšnji veterancl so imeli danes ob 10. nri v cerkvi sv. Jakoba slovesno črno sv. mašo za padle junake pri Kustoci. 8lovesno mašo je daroval prečast. kanonik g. Andrej Zamejic.
(Cepljenje koz v Ljubljani.) Tukajšnji mestni magistrat naznanja, da se bodo vsaki četrtek popoldne ob 3. uri brezplačno stavile koze v mestni dvorani v Ljubljani.
(V Škofji Loki) ni bilo včeraj navadnega živinskega semnja na kresni dan zaradi iivinske bolezni na parkljih, ki se je, žal, tudi zatrosila na | Gorenjsko.
(Kaznjenec ubežal.) Na kresni dan dopoldne ušel je neki kaznjenec, ki je delal na polju pri Po-berši v mariborskem okraju, a vjeli so ga takoj v Brezji in privedli v mariborsko kaznilnico.
(Posebni vlak v Prago k razstavi,) katerega priredi g. Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1, odide jutri v petek, dnd 26. t. m. iz Ljubljane točno ob 5 30 popoldne, iz Zidanega mosta ob 7-30 zvečer, iz Celja ob 7-58 zvečer, iz Maribora ob 1019 zvečer, iz Gradca ob 12'24 po-polnoči, z Dunaja ob 8.25 zjutraj, iz Brna ob 1-10 opoldne, dohod v Prago v soboto dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne. Vožni listki, ki imajo veljavo do vštetega 24. julija, dobivajo se še ! v pisarni za potovanje g. Jos. P a u 1 i n a v Ljubljani. Ker je cena vožnji dokaj nizka, porabil naj bi vsakdo ugodno to priliko, da si ogleda vzgledno razstavo, kojo so priredili severni nam brBtje Čehi.
(Ogenj v Šentjanžu na Dolenjskem. Kresni . dan ob polu 3. uri naznanil nam je »plat zvona", \ da gori. Ogenj se je urno širil in takoj sta bili v ; plamenu dve hiši, gospodarska poslopja in kozolec, j Sreča velika, da je bilo to po dnevu, ker ljudje so i naglo pritisnili in brizgalnica je dobro delala. Rešili I so najrevnejšemu kmetu kozolec, ki se je že vnemal, in mu oteli tudi druga poslopja. Pri jedni hiši, kjer j ni bilo razven treh otrok nikogar dom&, zgorel je I otrok dve leti star, ki je spal na podu; zgorela je
•	vsa živina: dva konja, dve govedi, dva prašiča. Zgo-j rela mu je tudi mrva in detelja v kozolcu. Revež
! ni bil nič zavarovan in je usmiljenja in podpore i vreden in potreben.
(Deželni glavar štajerski in Slovenci.) Deželni glavar štajerski grof Wurmbrand, katerega so do ! sedaj smatrali kot zmernega Nemca, pokazal se je i v državnem zboru kot strastnega nasprotnika Slo-i vanov. Očital je Čehom na severu veleizdajske na-' mene in jednako Slovencem na jugu. — To je pač najhujše nezasluženo očitanje, ki more zadeti av-. atrijske Slovane. Teh napadov grofa Wurmbranda j si pa skoro ne moremo razlagati, ako pomislimo, ! da je on glavar v deželi, ki ima tretjino prebivalcev ; Slovencev vsikdar zvestih in lojalnih podanikov,
•	česar o druge narodnosti prebivalcih ne moremo j reči. Kajti v Gradcu veje med Nemci duh, katerega
se pač ne more radovati avstrijski patrijotizem — niti Wurmbrandov. Cesar sam to ve in zato je tako odločno odklonil priti v Gradec, da bi bil navzoč | pri slovesnem vlaganju temeljnega kamna za novo i vseučilišče. — Omeniti pa se nam zdi ob tej priliki, odkod se pa porajajo taki napadi na lojalnost ' Slovanov? Mnogo je namreč temu krivo tudi pi-i šarjenje radikalno-narodnih kričačev, bodisi pri Čehih 1 ali Slovencih, ki nimajo nikakega pogleda v naše
•	državnopravne razmere in s svojo kratkovidnostjo ! pogosto dajejo priliko našim narodnim sovražnikom,
da pograbijo za tako kost ter dolže avstrijske SIo-i vane pred svetom — panslavizma, katerega v res-i niči nikjer ni.
t (Lavantinski knezoškof in občinski zastop na j Ptnju.) Ko je prišel dnd 13. t. m. mil. kuezoškof I lavantinski dr. Napotnik na Ptuj, pri slovesnem . vsprejemu ni bilo videti ni župana, ni občinskega zastopa Govorilo se je celo, da so v občinskem zastopu sklenili odkloniti povabilo župnijskega urada za udeležitev pri vsprejemu škofovem, češ, da ni več času primerno, katoliškemu škofu skazovati take časti. — Na katerem kliuu omike in izobražene dostojnosti pač morajo stati ti ptujski nemško-liberalni modrijani, ki sami sebe tako grozno blamirajo pred svetom? — Ali se je morebiti mil. knezoškof zameril ptujskim nemškim liberalcem s svojim prekrasnim govorom na katoliškem shodu v Gradcu?
•	To je res čudno, naj govori katoliški škof, kakor j hoče, liberalcem se gotovo zameri, pa naj bodo ti
nemški ali slovenski, k^jti naši napredo^ narodni
»fortšritlerji" so tudi očitali govoru mil. knezoškofa dr. Napotnika na katoliškem shodu v Gradcu, da je ž njim „implicite" proglašen za Slovence nemšk jezik kot,nu»twui ^ezik- iTmJi v tem al«čaju ee skraj. posti dotikajo — r liberalizmu.
(Umrl) je dne 23. t. m. zjutraj č. g. Janez Okorn, duhovnik v pokoju v Hrastju, v fari Sen čurski na Gorenjskem. — Pogreb bode v četrtek dopoldpe v Senčurj,«. JR. I. P.
(Hrvatska vlada in verska vzgoja.) List »Hrvatski .učitelj" v zadnji Številki ostro obsoja odlok vlade, s katerim se je odpravila vsakdanja šolska maša v poletni ddbi za mladino v srednjih šolah, učiteljskih šolah in pripravnicah. — Hrvatska vlada, v katere odlokih veje duh vseučiliščnega profesorja-ateista dr. Spevca, prav polagoma odstranja iz šol vse, kar bi mladini utrjevalo versko-nravno zavest. Pred par leti odstranili so veronauk kot predmet pri zrelostnem izpitu. Takrat je naglašal .Hrvatski učitelj", da je to s pedagogičnega stališča neosnovano, ker se s tem odstranja, kar prav za prav človeka čini zrelega človeka. .Spoznavanje kukca ima torej odličneje mesto, nego spoznavanje Boga Stvarnika! Tem potom mora mladež veronauk in ž njim seveda tudi krepost nizko ceniti in veronauk smatrati kot nejcp potrebno zlo." Zlate besede glasila hrvatskih učiteljev. — Ta članek ponatisnil je tudi .Obzor". Nas le veseli, da ima med Hrvati še mnogo svetne gospode med njimi tudi učiteljev, ki tako vrlo branijo versko-nravno vzgojo. Slovenci v tem oziru v novejšem času žal nismo tako srečni.
(Trgovska in obrtna zbornica) ima 26. junija ob dveh popoldne sejo v mestni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Račun za leto 1890. 3. Poročilo o vprašanju, ali je penzijonate za tujce šteti med dopuščane obrte. 4. Poročilo o vvrstitvi slikanja kazal in napisov med rokodelske obrte. 5. Poročilo o vprašanju, kdo sme čevlje prodajati. 6. Poročilo o tem, ali smejo trgovci z modnim in pozamentirskim blagom klobuke prodajati. 7. Poročilo o prometu se Švico iu Srbijo. 8. O vlogi zbornice v Gradcu, da bi se kmalu izvršila preuaredba krošujarskega zakona. 9. O vlogi zbornice v Hebu, da bi se sklenila trgovinska pogodba z Brazilijo. 10. O vlogi zbornice v Budije-vicah, da bi se skladnina od železniških vozov ne plačevala, ako stoje ob nedeljah in praznikih na progah posameznih tovarnarjev. 11. O vprašanju, ali smejo kleparji in ključavničarji postavljati plinovo žarečo luč.
Raznoterosti.
—	Vse frančiškane iztirala bode francoska vlada iz Tunisa, ker so največ Italijani. Ta ukrep je vzbudil veliko nevoljo.	[
—	Nemiri poljskih delavcev na Oger- | skem. Kakor poročajo ogerski listi, so delavci v I Batanyi na Ogerskem zahtevali, da se jim prepusti , osmi del pridelka in plača po 1 gld. 80 kr. na dan, j drugače ne pojdejo žita spravljat. Ko so se te zahteve odbile, napali so mestni urad klicajoč: „Po-bijmo gospodo in Žide!"	i
—	Strela udarila. V Loringu pri šopronju \ je dne 22. t. m. bil velik naliv. 24 osob, ki so delale na poliu, je Oežalo v neko senico. Strela je pa kmalu v senico udarila in ubila dve kmetski dekleti, druge osobe pa bolj ali manj poškodovala.	1
Telegrami.
Reka, 24. junija. Cesar je bil danes zjutraj v veliki vojašnici, na katere dvorišči je bila vsa garnizija z ogersko deželno l brarabo postavljena. O četah, katerim je za- j povedoval polkovnik Ivanossich, se je cesar pohvalno izrazil. Potem je cesar šel v mornarsko akademijo, kjer so vladarja pričakovali admiral Sterneck s štabom in profesorji. Cesar je v učnih dvoranah izpi-aševal nekatere gojence in bil z odgovori jako zado- ' voljen. Ravno tako je bil cesar zadovoljen ' z borilnimi, telovadnimi in strelnimi vajami. Cesar je potem obiskal še bolnišnične dvorane in čez poldrugo uro odšel v torpedno tovarno, izrazivši še jedenkrat popolno zado-voljnost.
Reka, 24. junija. Cesar ogledal je popoldne jako natančno angleško brodovje, ki ga je pozdravilo s streljanjem in urakliei. Pri obedu, ki je bil potem, je cesar hvaležno spominjal se presrčnega vsprejema avstrijskega brodovja lani na Angleškem in je
2)»pil mej velikim naudušenjem kraljici Vik-
!..... 1 — --- •
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Anten Krili.
toriji in angleški mornarici. Admiral Hockins se je udano zahvalil za cesarski obisk in napil mej živahnim pritrjevanjem cesarju Francu Jožefu. Ob 7x/2 uri je cesar mej streljanjem topov angleškega brodovja ostavil mesto Reko.
Reka, 25. junija. Povrnivši se z admiralske ladije je cesar obiskal „0asino Pa-triotico", kazino fllharmonične družbe in trgovinski muzej. — K dvornemu obedu bili so povabljeni poleg tujih odličnjakov načelniki oblastev. Proti 8. uri je odšel cesar mej neprestanimi navdušenimi ovacijami na ladijo »Miramar". 23 ladij z odlično družbo je pri odhodu cesarjevem napravilo špalir. Ko je plula ladija „Miramar" mimo angleškega brodovja, je to pozdravljalo s streljanjem s topovi mej navdušenimi ovacijami občinstva.
Dunaj, 25. junija. V zbornici poslancev odgovoril je finančni minister na interpelacijo Halwichovo, da priznava, da je treba predelati carinski in državnomonopolski red. Velike letošnje pogajanja o trgovskih pogodbah z drugimi državami ovirajo, da se dela začeti ne morejo. Ko bodo omenjena pogajanja končana, bodo se takoj začela dela. •— Na interpelacijo Kaiserjevo zaradi ponižanja soli je pa odgovoril finančni minister, da se bodo ob ugodnem času o tem začela pogajanja z Ogersko.
Dunaj, 24. junija. Državni zakonik pri-občuje zakone o pridruženju svobodnega pristanišča tržaškega in okolice v carinsko okrožje in vvedenju državne vžitnine, ter o iritrjenju za spojenje Reke s carinskim ozemljem.
Zadar, 24. junija. Namestnik podmaršal David je danes zjutraj odpeljal z vojnim parnikom „ Andrej Hofer" na Liso, da pozdravi cesarja, ki jutri tje pride.
Budimpešta, 25. junija. Zbornica poslancev vsprejela je v tretjem branju predlogo o podržavljenju ogerskih prog avstro-ogerske državnoželezniške družbe in pa pogodbo z Lloydom.
Veliki Varadin, 24. junija. Škof Lo-renc Schlauch je v pospeševanje verskega čuvstva in duševne omike v svoji škofiji naplavil ustanovo za 100.000 gld. in denar že izročil tukajšnjemu škofijskemu kapiteljnu.
Peterburg, 24. junija. Velikega kneza Mihaela Mihajloviča dali so pod skrbništvo. Premoženje mu bodeta oskrbovala oče in brat Jurij.
London, 24. junija. Po avtentičnih poročilih ustaja A,sircev še ni končana. Vstaja se razširja in se že govori, da je guverner yemenski s svojim štabom umorjen. Vstaši proglasili so nezavisnost.
Novi Tork, 24. junija. Hamburška pa-robrodna družba je naročila svojim agentom, da ne smejo prodajati voznih listkov anarhistom in osobam, ki se po novem zakonu ne smejo naseliti v Ameriki.
Šf Piccoli-jeva tinktura za želodec iš
3£Jf je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne 1£tK ur* n ne vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "<£X& steklenici 10 kr.	(300—1221
Tujci.
23. junija.
Pri Maliču: Degen jn Rltter, zasebnika, iz Škofje Loke.
—	Petschaner, trgovec, iz Kočevja. — Hager iz Gradca. — Masimovltz, trgovec, iz Zagreba. — dr. Globočnik g"1 soprogo z Vrhnike. — Ana Zinotti iz Rateč. — čamernik iz Vidma.
—	Lipman, Vogel, Feigl, Izepst, z Dunaja.
Pri Siona: Schvvach, dež. sodišča svetnik, iz Ljubna.
—	Schwab, Graulman; Hospodar in Infanger, potovalca, s Dunaja. — Leehner, inžener, s soprogo; Lakoser, c. in kr. podpolkovnik, s soprogo, iz Trsta. — Zechner, trgovec, iz Kadanja. — Stadehaan, iz B%4ena. — Debeljak, župnik, iz Preddvora. — Deutsch, trgovec, iz Gradca. — Zingler od Sv. Ane. — Župnek, vladni konoipijent, iz Logatca.
Pri avstrijskem caru: Hanusch iz Prage. Pri bavarskem dvoru: Josip in Bliža Jaklič iz. Srednje Vasi. — Kurre s soprogo iz Kočevja. — Uitscher, slikar, iz Celja. — Pirker in Posch, želez, strojevodji, s Koroškega.
Pri Juinem kolodvoru: Lampe, trgovec z lesom, z nečakinjo, iz Zagreba. — Teusehmann z Dunaja. — Fantini, trgovec z lesom, iz Kamnika. — Reim, potovalee, iz Trsta.
Umrli no:
24. junija. Marija Cerar, izvosčeka hči, 21/, leta, Krakovski nasip 10, rhachitis.
Vremensko »porodilo.
Cas
opazovanja
24
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.
Stanje
tr*komer» ▼ mm
Tsir
73 57 73 53
toplomera po Celziju
THT 26-0 J 8 4
V »ter
Vreme
si. svzli. mz. zapad si. svzh.
jasno
Srednja temperatura 20-5°, za 1-7° nad normalom.
Ul
S «>
0-00
J>una)Nka borza.
(Telegrarif-no poročilo, i
io. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1«% davka) 92 kM. 40 kr.		
Srebrna . 5% „ 100 . „ 16%	92	n 45 .
5% avstr. zlata renta, davka prosta .	. . 111	„ 05 „
Papirna renta, davka prosta . . Akcije avstr.-ogerske banke ...	102	- 35 .
	1017	_
Kreditne akcije ........	298	_
		" 15 l
Srebro > .......		
Francoski napoleond......	. . 9	l 28 "
Cesarski cekini........	5	. 54 „
Nemške marke	57	* 47»/,.
T| 1 •	•	S?
Prodaja vina
v graščini na Raki pri Krškem.
Leta 1889. vedro (56-6 lit.) gld. 10 „ 1890. „ „ „ ie.
13 -i	GMIHH^d ^HnPinAE
	ggglHflRMil
Hf LJikuseh^SB	
tovarna dežnikov. "Imrf	
HP Ljubljana, Mestni tra 15. flBfi	
	
2*3 <« S jjos®
?lPl
18
lls^s-i
I
»M
« "H H '
5 o*
5ou»aS ■3 g-a 2 s S § • fsl&gf
Posojilnica v Ribnici,
regisfrpvaijLa zadruga z omejeno zavezo, vabi svoje gospode zadružnike k
III. Občnemu zboru,
kateri bode
v nedeljo, dne 28. junija 1.1.', ob 4. uri popeldne
v zadružnej pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelništva za leto 1890.
2.	Volitev načelništva.
3.	Slučajni predlogi.
(3-!>	Bfačelništvo.
fi^^atruikTTMkarae" v Ljubljani'!'