-----    18    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 7. jan. Današnji vladni časnik oklicuje postavo za volitev v deželne zbore v nemsko-slo-vanskih deželah, ktera določuje, k d o bo imel pravico voliti in kdo izvoljen biti. Volivce v takih mestih, tergih in obertnijskih krajih, ki imajo po svojih deželnih postavah pravico za poslanstvo svojih zastopnikov, bojo volili v soseskah s tremi volitnimi razredi le volivci 1. in 2. razreda (volivci 3. razreda nimajo pravice voliti), v soseskah pa, ki imajo manj ko 3 razrede volivcov, bojo volile le perve dve tretjini po davku zverstenih volivcov. Soseske na kmetih volijo na vsakih 500 prebivavcov 1 volivca; pri delitvi prebivavcov velja 250 ali več glav za 500; pod 250 pa ne štejejo nič. Majhne soseske, ki štejejo manj kot 500 duš, volijo 1 volivca. Za volivce izvoljeni možje bojo volili še le poslanca v deželni zbor, ki mora biti avstrijansk deržavljan, saj 30 let star, popolnoma deležen vseh deržavljanskih pravic, in pa da ima ali v versti velikega posestva ali pa v mestnih in kmetiških soseskah pravico volitve. — Čeravno je ta postava sirja memo une, ki jo je minister Go<Tuhovski oklical, je vendar še zelo zelo tesna in ne zadostuje nikakor temu, kar se je pričakovalo od ministra Schmerling-a. Čudno je to!
—   Grof Ladislav Tele k i, eden najirnenitniših Ma-gjarov, ki je zavoljo udeležbe ogerskih prekucij v letu 1848 bežal na Francozko in je poslednje dni lanskega leta pridni v Draždane na Saksonsko bil tu vjet in potem na Dunaj pripeljan, je bil od cesarja pomilosten proti temu, da ostane na Ogerskem in obljubi miren biti. Grof je to obljubil in šel na Ogersko.
—  Veliko se je govorilo poslednji čas, da bo grof Kechberg, minister unanjih oprav, iz miuinterstva stopil. 3)Wien. Zeitg." je oznanila, da to ni res. Al tudi od ministra Schmerling-a se je govorilo, da hoče spet miui-sterstvo zapustiti; tudi ta novica, ki je zlo osupnila vse, ki pričakujejo v blagor Avstrii krepki razvitek ustavne svobode, je dosihmal le govorica ostala.
—  Deputacijo iz Galicije, na ktere čelu so bili dr. S m o 1 k a, knez Adam Sapieha in grof A. Dzieduszyki, je 4. dan t. m. minister Schmerling prav prijazno sprejel; odgovoril ji je med drugim to-le: „Vsega, česar želite, Vam ne morem že danes rešiti. Al to Vam morem zagotoviti, da bote dobili ne razcepljen deželen zbor, ki bo imel pravico terjati, kar je deželi potrebno. Na ti postavni poti bote lahko dosegli še več kakor to, kar danes želite. Pravda zastran učnega jezika v šolah, in zlasti v vseučilišču Krakovskem, bo rešena po vaši volji kmali; rečem Vam, da vsaki jezik v našem cesarstvu bo prejel svoje pravice. Sicer pa Vam še to povem, da vsakemu je pripušeno, se na nas z besedo in pismom oberniti in povedati, kaj dežela potrebuje, da se vzame v deželne postave. V7 2 mescih zadnji čas, se nadjam, bojo organi-zacijne dela gotove". (Po teh ministrovih besedah bi bil pač pravi čas, da se tudi Slovenci iz vseh dežel oglasijo saj v zadevah jezika v šolah).
—   Tisti R i enter, zoper kterega je, kakor naši bravci vedo, huda pravda skozi 10 meseov tekla, je za mačuhom umeri 3. januarja. Tako so sedaj vsi trije: Evnatten, Bruk in Hi c h ter na unern svetu pred Sodnikom, zoper kterega ni nobene apelacije več.
—   Živo gibanje dunajskih volivcov novih mestnih odbornikov je poterl oklic naše policije, ki pripoveduje, da le taki se sinejo udeleževati volitnih skupščin, kteri imajo pravico voliti, in da se v občne politične pomenke ne smejovspušati.
Cesko. Iz Prage. „Narodny Listy" krepko pretresajo  politiko   dunajskih širokoustnikov   iz leta  1848,   to je,
tistih Becherjev, Schuttetov, Goldmarkov, Jelinekov, Tause-nauov itd., ki so se, zamaknjeni v Frankobrod, prederznili v imenu cele Avstrije govoriti; zaničevaje 16 milijonov av-strijanskih Slovanov jim ni bila Avstrija nič druzega kot „izhodnja Nemčija", in s tem banderom so pridigovali svobodo tisti Nemčii, ki bi mogla s požertimi drugimi narodi vsaki dan „grosser sein". „Cesarski diplom je zdaj naša postavna podlaga, in terpeli ne bomo, da bi nam kdo pravice kratil, v tem pismu izrečene". Lahko je misliti, kako se „Presse" z maskaro „GIeiches Recht fiir Alle" na obrazu, huduje nad takim početjem, ko vsa prepadena vidi, da avstrijanski Slovani hočejo biti Avstrijani ne pa Nemci.
Iz Benetk. Cesarski ukaz, da morajo zdaj tudi na Laškem ba n k o ve e jemati, kterih so se dosihmal branili, ni Lahe tako razserdil kakor se je tu in tam mislilo, zakaj Lahi niso pri temu nič na zgabi, marveč še na dobičku. Ce hočeš od Laha zdaj kaj kupiti, kar, postavimo, 5 gld. velja, in mu daš bankovec za 10 gold., ti da 1 gold. 90 kr. v srebru nazaj, ker goldinarsk bankovec le za 69 kr. srebra velja. Verh tega plačujejo davke večidel z bankovci, tedaj terpi le deržava  ne  pa Lahi.
Laško. Odtod nič posebnega novega. Volitve za tali-janski deržavni zbor so se začele. Garibaldi se je očitno oglasil, da noče biti v zbor izvoljen; dalje opominja k edinosti, ker brez te se ne more Beneško osvoboditi. Mazzinovci nagovarjajo volivce, da izberejo med Kavour-om ali Garibald-om.
Francozko. Iz Pariza 2. januarja. Novoletnica Napoleonova je bila letos dosti prazna. ?3Z zaupanjem — je rekel cesar — pričakujem prihodnji čas, ker sem prepričan, da bo svetu mir ohranjen, ako si bojo vse vlade prijazne in edine". To je gotovo: če se vlade ne bojo sperle, bo mir. Al kje je edinost? „Opinion Nation" — časnik princa Napoleona — pričakuje, da leto 1861 bo celi Evropi prineslo zmago pravice in svobode; Italija se bo pomirila in Rim bo njeno poglavno mesto, Beneško njeno skladišče; Ogersko bo neodvisno, v jugu in zahodu krepko Slovanstvo v ravnovagi slovanskemu izhodu, kristjanski bo Carigrad, Sirija Turku vzeta, v Rusii in v Ameriki sužnost odpravljena — in vse to želi prineov časnik, naj bi se doseglo brez prelivanja kervi.    Mož pričakuje veliko l
Prusko. Iz Bero I na 2. jan. — Že dve leti bolni kralj Friderik Vilhelm IV". je danes umeri 65 let star. Ker ni imel otrok, je njegov mlajši, pa že tudi 63 let stari brat Vilhelm ga namestoval v vladstvu, ktero je sedaj  kot kralj nastopil.