St, 64 MMiia pno— f IHitia MM a—a« €■ li fiSia
Uhaja, trvzemSi poodeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: nlica «v. FranCUka AsiSkega K. 20, L nadstron^S^^ mj 5fj|^l}a)o uredništvu. NerantftaM pisma se ne »prejemajo,^	,n odgovoru
Anten Gerbec. — Eastnifš znaša za meae: L 7.—>:3' mesti." 2a inosemstvo mesečno 4 Hre ve£.%
V Trstu, v petak H. marca 1*23.
Posamezna Številka 20 cent.
LetniK XLVin
99
Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo ? Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20. L nadstropje. — Telefon aredniitva in uprave 11-57.
A EVROPE
na/f
'Pod tem naslovom je priobčil te dni Angelo Crespi v <Piccolo della bera* zanimiva izvajanja. Zanimiva so posebno zato. ker s širokih vidikov razlaga svoja naziranja o današnjem političnem položaju Evrope fji o nevarnostih, ki ji grozijo,
Uverjen je, da bi sedanja francoska rasedba nemških ozemelj mogla postati usodna za bodočnost Evrope. Pcsebno ga vznemirja, da je Anglija odnehala od svojega prvotnega odpora proti francoskemu porenskemu podjetju. Sedanji načelnik vlade Velike Britanije je namreč podal v poslanski zbornici izjavo, da zasedba bo trajala tako dolgo, dokler ne plača Nemčija 6 miljard šterlingov in še zaseubene treske povrhu. Po mnenju
Crespija bi pomenilo to trajno zasedbo. Iz tega dejstva pa bi nastala mnoga kočljiva gospodarsko - finančna in še posebno tudi nevarna politična vprašanja.
AU bo Francija mogla vzdržati zasedbo proti c al očni velji vsega n-e-mškega naroda, ln proti pasivnemu odporu Nemčije? Če ne, bo morala zasedbo še razširiti in v ta namen pokl:cati na pomoč tudi Poljsko, Jugoslavijo, Čehoslovaško in druge svoje spremljevalce! To bi tal boj proti nemi gverilji, ki bi se ne dala udtašrti brez klanja, na katerem bi se zgražal civilizirana svet. Crespi vprašuje: Ali se more Franciji leta 1923. posrečiti, kar se ni v letu 1813. posrečilo Napoleonu? Ali ne bi slednjič tudi Angl:ja začela nasprotovati radi nevarnosti, da bi iz tega podjetja nastala nova vojaška diktatura na evropski celini? Pa tudi za slučaj, da bi Francija dosegla svoj namen — večja jamstva za svojo varnost pned nemško nevarnostjo — je po Crespijevem mnenju francoska zaseoha že sama na sebi nevarno podjetje za usodo Evrope, posebno tudi zato, ker je poslala tjakaj tudi afrikanske čete, kar že polaga kali za nove zaplet!jaje v Evropi in nedosledne zgodovinske razvoje.
Na .Angleškem se že pojavljajo bojazni, ki naj bi bile v svarilo vsem, ki se igrajo z idejo protiaagleških grupacrj na evropski celini. To so bojazni, da bi iz raztegnitve francoske zasedbe mogla vzhodna Prusija vnovič postati branik nemškega patriotizma, ki bo iskal zvezo z Rusijo, da se potem obe vržeta na Poljcko! S tem pa bi vsa francoska politika izgub 'a svojo* vojaško podlago .
Rusija, ki bi jo nemški častniki, oziroma industrialni prvaki, reorganizirali vojaški ^ , -	-i - a	- -
in -ndustrijski, ki bi bila iz mnogo razlogov. bosta mogle Amerika m Anglija počasi zavzela proti evropskemu zapadu, bi se j pripraviti czracje bol, ugodno za/Zveza* — kakor Napoleon in cesar Viljem _ ali <,Društyo narodov>> Razm nacionalizmi utegni1 a oprijeti misli na gospodarstvo nad v Evropi bodo sicer kričali proti anglo-Evropo. Z razliko le, dla bi prej ali slej saksonski hegemoniji. Toda to ,e
nego izvien njega. Posebna pa pritegnili Nemčijo, ki je «pris4no evropska*. To bi moral biti cilj modre politSte, preden nastane nevarnost ruskega imperialističnega nacionalizma!
Na podlagi tega svojega koncepta pravi Crespi: ali bo zapadna Evropa zasledovala politiko, ki naj ustvari organično skupnost z Anglijo in Ameriko, ali pa postane rusko - nemška kolonija ali morda celo pokrajina velike ruske države! Ali naj Evropa ubere prečno črto, začrtano od anglosaksonskih liberalnih tradicij, ki naj ima svoj izraz v medinarodni ideji Zveze, ali pa pride pod vojaško gospodstvo! Ali bo napredovala v zvezi svobodnih narodov, ali pa nazadovala v smeri k vzhodnemu d<espotizmu! Evropa se mora za časa odločiti za eno ali drugo alternativo, če se hoče izogniti strašni svetovni vojni, ki pride morda do nje ž® v tem stoletju med narodi, ki so za prvo alternativo, in narodi, ki bi jim bila ljubša druga.
Zapadna latinska Evropa s svojimi izvenevropskimi pripadniki mora poskrbeti za časa, ali pa pride nad njo nemška osveta in morda tudi bodioči evropski imperializem. Društvo narodiov je jedro zveze med narodi z zrelo evropsko kulturo, ki jih ogroža «polazrjatska ruska nevarnost*. Tu pripominja Crespi: Če bi bila zadnja vojna trajala še dno ali dve leti, Bog ve, ali ne bi bila ruska revolucija triumfirala od Atlantskega morja do Urala? Zato se je treba urediti o pravem času, da se prepreči taka, sicer neizbežna katastofa!
To so vzroki — na-daljuje Crespi — radi katerih je Amerika obvest;Ia Francijo, da ne bi mogla ostati brezbrižna, če bi se hotele evropske vlasti združiti v skupimo, ki bi bila — neposredno, ali posredno — naperjena prerti Angliji in ki bi mogla ovirati plačevanje angleškega dolga Zedinjenim državam. Ta nota ni le znak približevanja Amerike k Angliji, marveč je tudi opozori t-sv, dia Amerika ne bi hotela še enkrat posredovati v kaki evropski vojni, ko jo je možno preprečiti s primernim pritiskom finančne narave. Amerika izjavlja, da hoče biti bolj stroga nasproti tist'm, svojim dolžnikom, ki ostajajo gluhi za ideja c mednarodne poH-tike medsebojnega zavezništva*, nego pa napram drugim. Isto bi mogjj^ storiti Anglija napram svojim zaveznikom. Tako
zelo delikatno fazo smatra vlada za po.1 trebno, da se v tem vprašanju doseže popolno soglasje vseh članov vlade. Radi tega so bili vsi na agitacijskem potovanju se nahajajoči ministri pozvani takoj in nuino v Belgrad ki je za danes določena seja ministrskega sveta, ki ima končnoveljavno in definitivno formulirati stališče Belgrada glede Baroša in Delte.
Predsednik delegacije v Opatiji dr. O. Rybaf je sooči imel že vse pripravljeno za pot v Opatijo, da se udeleži konference paritetne komisije, ki je bila predložena na četrtek popoldne, vsled tega, ker nista bila navzoča predSsednika obeh delegacij. Tudi senator Quartieri se je zakasnil v Rimu. Pred odhodom je dr. Rybaž snoči prejel poziv, da naj ostane v Belgradu in Dočaka rezultatov seje ministrskega sveta.
kov.
imela več izgledov za uresn;čenje svojih sanj!
Rusija je — nadaljuj Crespi — edina evropska- država, ki bi mogla ob danih * pogojih storiti za Evropo to, kar je izvršil Rim za Stedozemsko morje: da bi jo
bil niLaVior zaželjiv za Anglijo. Pot za tak razvoj ol*pirat dejstvo, da Nemčija in Francija ne moreta zatreti druga drugo in da bi dvoboj med) njima izčrpal — cbe! Tudi združene Francija, Belgija, Italija in drugi njih sateliti ne bi mogli zadržati tega razvoja. Ko so te države že sprejele «evropsko» politiko, ki ji je org^n »Društvo narcdbv», in ko sta se temu društvu pridružili tudi Amerika in Anglija, bi bilo po mnenju Crespija najt) ',e, da se sprejmeta v «Diuštvo narodov* tudi Nemčija ln Rusija, ali pa vsaj ena teh dveh držav,
to je edino
sredstvo za gospodarsko vzpostavo Evrope, ki pa more tuKfi preprečiti zapletjaje, ki bi bBa še bolj nepreračunljivi v svojih posledicah, nego je bila zadnja vojna.
Crespi zaključuje: Če se Evropa ne
uediniia! Tak zgodhvinski razvoj pa ne bi .odloči pravočasno za organizacijo dogo-
vora v
za
skupno varnost, z jamstvi skupno svobodo, za gospodarski in narodopisni razvoj, pod zaščito skupnega permanentnega sporazuma med narodi, jo pa prisilita k temu vojna in vojaško gospodstvo! To bo kazen za njene nacionalizme! In zaslužena bo ta kazen v polni meri!
Menda ni treba posebno naglasiti, da ne pritr j amo vsem tem nazorom in črnim prerokovanjem nevarnosti od «vzhodia». Naša vera je marveč, da ravno od ozdravljene Rusiji pride za Evropo pedi-
ker bi bili v tem okviru mar je nevarni tični, gospodarski in socialni preporod.
l!a!Ua
Urad za vojne odškodnine
RIM, 14. Eden najvažnejših poslov odpravljenega ministrstva za osvobojene dežele, ki najbolj neposredno zanima prebivalstvo benežkih dežel, namreč zadeve vojne cdškcdn ne, je bil dodeljen finančnemu ministrstvu In poverjen državnemu podtajniku: on. Rocco. Posebni urad, ki se bavi s temi pcvsli, bo združil vse poslovanje ti-čeče se vojnih odškodnin, katero je bilo prej razdeljeno med zaklacbvm ministrstvom in ministrstvom za osvobojene dežele, kar bo značilo očividno prednost za enotnost postopanja in hitrejše odločitve. Urad za vojne od'škodninet je sestavljen le iz uradnikov, ki se že leta bavijo s to stroko. Tako bo odprava ministrstva za osvobojene dežele le pospešila izplačevanje vojnih odškodnin in jih nikakor ne bo zadrževala.
Boj za Baroš — Incidont v Zadru in zasedba Trstenika
OPATIJA, 14. Eksperti nadaljujejo svoje delo. Z italijanskimi eksperti sta ' vednem stiku general Mazzucco in Mat^i - Gentili. V Kastvu je bila komisija, ki se je razgo-varjala o ustvaritvi svobodne zone. Semkaj prihajajo neprestano odposlanci z Reke. Te dni so bili reški fašisti pri generalu Mazzuccu. Izjavili so, da so povsem zadovoljni z dosedanjim potekom konference in Mazzucco in Centili sta jih zagotovila, da pojde italijanska delegacija po sedanji poti daije,
Z napetostjo se pričakuje povrnitev dr. Ryhara iz Belgrada. Med tem pa se nabirajo stvari, ki vzbujajo ostre debate in ustvarijo lahko huda nasprotstva medi Ju. gosioveni in Italijani, Iz Zadra je dotšlo po-ročHo. da je bila izpraznitev tretje cone v
i soboto kcmčana. Predi včeraj šnjžm popoldne je prispel v zadrško pristanišče mal jugo-slcrvenski broni, povsem naravno z jugoslavensko zastavo. Na bregu Vittorio Emanueie je stala števrlna množica, katero so izvest ni hujskači takoj razgreli, da je začela kričati in žaliti jugoislovensko zastavo in Jugoslovene. Na brodu je bil jugo-slovenski konzul. O tej stvari pride do resnega razgovora v sej! paritetne komisije Nato je prišla vest, da so it al i jamski mornarji zasedli otočić Trstenik ob Veli-
kem Lošinju. Torpiadovka «Rosolino Pilo* je odplula iz lošinskega pristanišča' na otočić in tam izkrcala oddelek mornarjev, baje v varstvo ribičev iz Istre. Otočič je spadal v tretjo cono. Govori pa se celo, da bo italijanska delegacija predlagala, da se ta otočič odstopi Italiji alt vsaj da se izda dovoljenje, da bodo smeli italijanski ribiči poljudno razpolagati z bregom na otoku. O tem se pripravlja tudi daljša debata.
Jugoslavija
Nikaki definitivni sklepi vlade glede Baroša
BELGRAD, 14. Tekom včerajšnjega dneva so bile dolgotrajne in važne konference v zunanjem ministrstvu. Na konferencah so razpravljali tekača vprašanja glede Reke. KonferiraH so zunanji minister dr. Ninčič, predsednik delegacije dr. O. Rybar, člani posvetovalne komisije, pooblaščeni minister Ljuba Nešič in nekateri višji uradniki zunanjega ministrstva. Tekom včerajšnjega dneva se je dr. Rybar dvakrat raz-govarjal z ministrskim predsednikom Pa. šičem. Predmet vsem tem razgovorom ye bilo politično - delikatno vprašanje izpr nitve Delte in Baroša.
Stališče vlade v teh vprašanjih še točno precizirano in opredeljeno.
Ker ie reški problem stopil oolitično v
m
Dr. Rybar je nato odložil potovanje, zvan pa je bil obenem na "današnjo sejo ministrskega sveta, da tam poda precizna in jasna poročila o vseh spornih vprašanjih.
Za današnjo seja ministrskega sveta, ki ima izključno razpravljati zunanjepolitični položaj, vlada veliko zanimanje. Gotovo je, da vlada na podlagi sklepov ministrskega sveta izda dr. Rybaru nova navodila.
Snoči je v Opatija odpotoval le član prom. komisije, načelnik v prom. ministrstvu Derrocco. Ž njim je potoval tudi član posvetovalne komisije brodaiastnik na Sušaku g. Ružič.
Opatijska konferenca
BELGRAD, 14. Danes predipoldne je d!r. Rybar referira! Pašiču in potean še enkrat dr. Nin čiču o poteku pogajanj v Opatiji z italijansko delegacija in o delu posvetovalne komisije v Belgradu. Nocoj sta odpotovala iz Belgrada dr. Laginja in dr. Rybaf. Dr. Rybar je odpotoval v Opatijo, dr. La-ginja pa v Zagreb, odkoder bo pozneje naidaljeval pat v Opatija, d!a se udeleži konference glede obmejnega prometa s Ka-stvom. DelegaJti so dobili od dr. Ninčiča nove instrukcije za nadaljna pogajanja " Italijo.
Odstranitev Hribarja
BELGRAD, 15. Odstranitev pokrajinskega namestnika Hribarja je sklenjena stvar ter se izvrši prihodnje dni, najbrž začetkom tedna. Hribarjeve posle prevzame prov'zorično novoimenovani veliki župan Lukan.
Poplave v Banatu in Makedoniji — Cela masta in pokrajine ogrožene
BELGRAD, 15. Iz Vel. Bečkereka se poroča, da se ves Banat nahaja pred katastrofalno poplavo. Dosedaj je reka Bege j preplavila Banatski dvor z okolico, Mihaj-lova in druge kraje. V VeL Be-čkereku so hiše da pritEčja v vodi. Pa zadnjih poročilih so vsi nasipi cb reki Begej tako slabi, dta bodo zdržali samo še malo časa. Pričakuje se vsak hip, da ba voda podrla nasipe. Ukrenjeno je vse, da se ostali kraji rešijo poplave, vendar se smatra, da bo vse brezuspešno, ker se voda neobičajno hitro razliva no obširnih zemljiščih. Škoda se še ne more preceniti Orožništvo je dobilo povelje, da gre na najbolj ogrožena mesta, da priskoči prebivalstvu na pomoč.
SKOPLJE, 15. V južni Srbiji se je utrgal oblak in je vsled tega veliko krajev poplavljenih. Bregahiica je stopila iz struge t«- preplavila več krajev ter most pri Stipu. Mali potok Otrinja se je pretvoril v ogromno reko, ki ;e porušila vse mostove, tako da eo vasi okoli Stipa brez zveze z mestom.
Tudi reka Vardar je nenadoma narasla. Del mesta Veles je pod vodo. Vsi mostovi so porušeni. Poslopje mestnega načelstva je podi vodo. Vse brzojavne in telegrafske priprave so pokvarjene.
Rušila
Runja in Memel
MOSKVA, 15. Čičerin je poslal Angliji, Franciji in Italiji noto, v kateri zahteva sovjetska vlada z ozirom na noto z dhe 22 februarja, na kaitero ni bilo odgovora, iznova izmenjavo misli glede memelskega vprašanja. Ruska vlada je zelo interesira-na na ureditvi paroplovbe na tean ozemlju, ki pride vpaštev za izvoz Rusije,
Rusija bo prisostvovala konferenci «cDnstva narodov»
LONDON, 15. Po brzojavki, ki jo je poslala ruska trgovska delegacija, je ljudiski kom «ar za zunanje posle uradno naznanil, da misli sovjetska vlada prisostvovati mednarodni konferenci, ki jo bo sklicalo «Društvo narodov* za proučevanje raztegnitve naičel versaitieske pogodbe na vse države, ki niso podpisale pogodbe,.
Francija
Francija sprejela angleško aoto
Skupni donosi davkov na monopole za me-1 Koclimann, ki stanuje v istem kraju, kjer sec januar in februar 1923. prekašajo predvi- j sta bila častnika ubitau
devani proračun za 125,409.500 frankov in lan-. Malo pred umorom je gospa slišala ne-ska istočasne donose pa za 302,902.000 fran- k0 glaSno prerekanje in nekatere priče so,
takoj, ko so se začuli prvi streli, videle bežati dva francoska lovca.
Wolffov tiskovni urad pravi dalje, da sta morala biti ravno ta dva vojaka ubi-jalca francoskih častnikov. To trd' tev podpira sledeče: Francoska lovca sta se pozno vračala v kasarno. Službujoča častnika sta ju ustavila in kmalu nato je prišlo med njimi do hudega prerekanja, in prepira ir4 sledilo1 je, da sita vojaka streljala na čast. nika.
Poročevalec Wolifovega dopisnega urada izgnan
BERLIN, 15. Poročevalca Wolffovega tiskovnega urada v Mainzu g. Steufmehla so francoska obJastva aretirala in izgnala. Njegova družina mu mora slediti te-kom
4	dni.
Nemška državna banka pošlje angleški banki 48 miljonov zlatih mark BERLIN, 15. Wolffov tiskovni urad jav. lja: Nemška državna banka je poslala banki «Bank of England* 48 miljonov zlatih mark, kot plačilo za nemške zakladne me, niče, ki zapadejo 15. marca.
V zasedenem ozemlju vleda popolen mir PARIZ, 15. Listi poročajo iz Dusseldor-fa: V vsem zasedenem ozemlju traja dalje popolen mir. Delavska udiruženja skušajo vedno botj omejiti delovanje nacionalistov. Komunisti v Nermu so prosili, da se jim dovoli postaviti vence na grobove onih delavcev, ki so padli pri Kappovi vstaji.
Nemška državna banka poišlja zlato
v inozemstvo AMSTERDAM, 15. Po poročilih lista «HandeiLsblatt* je dospelo v Amsterd'ajir
5	železnških vozov napolnjenih z zlatom nemške državne banke.
Kanclerja Cuna se sili, da uradno izjavi sprejem prediogov o rej^aracijah
LONDON, 15. List «Evening Standardx javlja: Kanclerja Cuna se sili, da uradno
Anglija
Angleško in francosko zrakoplovstva
LONDON, 15. Sir Samuel Hoare, mini-ster za zrakoplovstvo, je predložil angleški zbornici proračun za zrakoplovbo in pri tem tudi označil veliko važnost te nove vrste narodne obrambe. Podal je o vojaških zračn h silah Anglije in Francije sledeče poročilo: Anglija ima dosedai le 371 zrakoplovov v prvem redu, med tem ko jih ima Francija 1260. Angleška zrakoplovna služba znaša le l/ti od one za časa vojne, francoska zrakoplovna služba šteje pa */* od one, ki jo je imela v vojni. Anglija — je nadaljeval minister — se ne spušča v oboroževanju v nikako konkurenco z drugimi državami. Označil je tudi važnost razvoja zasebnega zrakoplovstva. Zasebno zrakoplovstvo ne mere nadomestovati vojaškega, kakor ne more trgovska mornarica nadiomestovati bojne, toda ono lahko sijajno, tekmuje z vojaškim zrakoplovstvom. Angleški zrakoplovi, poroča min'ster dalje, so prepeljali črez Rokav-ski preliv 12.200 potnikov in to 77 odstotkom brez vsakih nezgod.
Francija je lansko leto potrošila 100 miljonov za zrakoplove in od teh je bila polovica določena za privatna zrakoplovstvo kot podpora, medtem ko je zasebno zrakoplovstvo v Angliji odvisno le od zasebnih kapitalov.
Irska zarota proti članom angleške vlade
LONDON, 15. «Daily Sketsch* je zvedel iz zanesljivih virov za zaroto irskih republikanskih organizacij, katere imajo namen umoriti neka.tere člane angleške vlade. Med temi osebami sta baje tudi Bo-nar Law in Lloyđ Georg.
Nemčija
Pogreb ubitih dveh francoskih častnikov
BERLIN, 15. Wolffov tiskovni urad poroča iz Buera: Danes zjutraj se je vršil pogreb francoskih častnikov, ki sta bila ubita pretekli teden. Veličastnemu pogrebu je prisostvoval tudi general Degoutte.
Obsojena sta bila dva nemška agenta* ki sta se vrnila v Buer, kljub izgonu. Danes zjutraj sta bila pokopana .ona dva nemška dhržavljana, ki sta padla kot žrtev francoskega nasilja. Oblastva so dovolila le njiju sorodnikom prisostvovati pogrebu.
objavi, da je Nemčija pripravljena sprejeti angleške in ameriške ali od kateresibodi diruge države stavljene predloge o sistemizaciji ruhrskega vprašanja in nadalje sprejeti in pripomoči, dia se skliče konferenca, ki bo' določila način plačevanja reparacij.
Nemški agitatorji hočejo na vse načine poslabšati položaj v zasedenem ozemlju
PARIZ, 15. Listi poročajo iz Dusseidorfa: Nekaj dni sera se zapaha, da hočejo nerakšJti agitatori pocstriii položaj v zasedenem ozemlju.
Dortmundu in Mull-
„ ...... , (	. , Nčlkateri vojaki sa bili v
Wclifov tiskovni urad ugotavlja, da sta heimu napadeci. V Kattovitzah so vrgli ne-
francoska častnika bila umorjena od Francozov
BERLIN, 15. Wolffov tiskovni urad objavlja poročilo francoskih dblastav v Bueru o usmioru francoskih častnikov: Francoza, ki sta bila ubita, med tem ko sta so vračala v mesto, sta bila zadeta v hrbet od nemških krogelj, kakor se je pozneje doznalo.	w
Wdffov tiskovni urad temu poročilu dodaja: Ne more se z gotovostjo dokazati, da so francoska častnika ubili Nemci, če ravno so oblastva našla na licu mesta
znanci bombo in razdrli železniški tir. Listi v zasedenem ozemlju ue govorijo o umoru častnici -Volina j a na dolgo in široko poročajo o nasilju in icprcsalrah francoskih ob-lastev.
Potovanje vojnega ministra Ha^inota se ie izvršilo brez incidontcv in ljudskega razburjenja. Ravno v tem se vidi, da so prejšnje atentate povzročila osebe, ki so prišle od zunaj. Francoska oblasiva zato ne smatrajo lokalno ljudstvo za odgovorno.
Poljske vzhodne meje
PARIZ, 15. Po oficijoznem komunikeju je poslaniška konferenca prisodila Vilno krogi je nemškega izvora, kajti Francozi so in njeno ozemlje Poljski. Obenem je odo-v Bueru pač zaplanili nemško orožje in brila v riški pogodbi določeno uraditev strelivo in megače je, da je Francoz umeril meje med Poljsko in Rus jo. Francoza z nemškim orožjem.
Francoska častnika sta se nahajala eden
Potopljeni grški vlačilec žrtev atentata?
PARIZ, 19. Poroča se iz Londona: Vlačilec,
proti drugemu in strel, ki je zad?el in ubil	k- se ^ £ d\ lx>topil v grških vodah in s ka-
enega je zadel tud: drugega. Se-ite ko je ta	terim jc utonii0 nact 150 ljudi, nued njimi pove-
bežal je bil zadet v hrbet od drugega strela	lastniki in mornarji, ki so potovali na do
in je umrl kmalu nato. Strele so slišale	pust, je bil baje žrtev protivenizelistične za-
nekatere priče, med katerimi je bila gospa rote._______
DNEVNE VESTI
Zakon o ©semurnem delavniku. Včeraj j kot bo določeno v pcgocCbah, ki jih skle-je ageneja «Stefani» objavila zakon-odlok nejo prizadete stranke same. V slučaju sile o osemurnem delavniku, ki vsebuje slede-j ima pravico dati začasna tozadevna dovo-čih 14 členov; Čl. 1. Urnik delavcev in ljenja ekrožni načelnik nadzorstva dela. uradnikov industrijskih in trgovskih podje- — ^ ^	^
Čl. 5. Dovoljeno je, ako so se prizadete stranke o tem sporazumele, prekourno delo črez navadni delavnik, o katerem se
tij vsake vrste, tudi če imajo značaj strokovnih učilišč in dobrodel. zavodov, dalje pisarnic, javnih del, bolnišnic, sploh, kjer- govori v čl. 1. To izvenredino delo pa ne koli s/9 daja dielo za tedensko ali mesečno, sme znašati več kot dve uri na dan ali
LONDON, 15, Agencija «Reuther» poroča: Angleška vlada je opozorila francoska oblastva na pofcetžkoče, ki so se pojavile za angleški promet vsled novih prometnih pravil, ki jih je Francija izdala v zasedenem ozemlju. Ta korak je francoska vlada* sprejela z največjo simpatijo m je takoj zagotovila, da bo dala vsa potrebna navodila, ki bodo olajšala te potežkoče. Koliko dntLfcv je dal tnmcookj moaopoL PARIZ, 15. Doooai davkov na monopole so se prejinji mesec zviftstt na 1,128,037.000 frankov, tako da eo prekosili predvidevani proračun za 17,560.000 frankov ln donose davkov meseca februarja 1922, pa sa 113,907.600 frankot.
plačo v odvisnosti in pod nadzorstvom drug h, ne sme obsegati več kot osem ur na dan ali 48 ur na teden resničnega dlela. Pr čujoči odlok ne vetja za osebe, ki se rabijo za domače pasle, za osebe, ki sestavljajo vodstvo podjetij, in za trgovske potnike. Glede dieda na ladjah, po javnih uradih, tudi če jih vodijo zasebni podjetniki, bo odrejeno s posebnimi določbamL _Čl. 2. V poljedelskih podjetjih veljajo določbe pričujočega odloka samo za začasne delavce, a za druge vrste pogoefc in mezd bo odrejeno s posebnimi določbami, ki se izdajo v sporazumu z ministrom za poljedelstvo. — ČL 3. Za resnrčno! delo v smislu pričujočega odloka se smatra vsako delo, ki zahteva vztrajno in zdržno službo. Potemtakem ne spadajo v to vrsto tisti posli, ki zahtevajo po svoji naravi in po posebnosti slučajev deku v presledkih ali imajo obtko navadnega čakanja ali čuvanja. — ČL 4. Pri delih na polju in po drugih delih, kjer se lahko izkaže potreba spričo tehničnih ozirov in ozkov na letni čas, se osem-umi delavn k ali 48-urni teden lahko nategne pod" pogojem, da srednji delovni čas v določenih dobah ne bo daljši, kot se določi s kr. odlokom na predlog min. za dlelo m socialno skrb ter po sesušanju pristoj-1 nuosfaov- in ministrskega sveta, ali na
12 ur na teden ali temu obsegu enak povprečni čas v določeni dobL V vsakem slučaju se mora izvenredno delo računati in plačati posebej s poviškom navadne plače, ki ne sme znašati manj kot 10%, in z odgovarjajočim poviškom pri akordnem delii —• Čl. 6. Za dela pred začetkom in po koncu dela, ki se morajo izvršiti izven navadnega delavnika, so dovoljene sporazumne izjeme. — Čl. 7. Delo se sme nadaljevati preko mej, ki so določene v prejšnjih členih, v slučajih višje sile in kadar bi prenehanje dela ob navadni uri pomenila nevarnost in škodO za osebe in proizvodnjo. Delodajalec mora v takih slučajih naznaniti nadaljevanja dela nadzorstvu dela. — ČL 8. Nobena pogodba, ki bi bila v nasprotju x določbami pričujočega odloka, ni veljavna.
—	ČL 9. Prestopki zoper pričujoči odlok s strani detodajalcerv in njih zastopnikov sa bodo kaznovali z globo do 10 lir na dan in za vsako osebo. Globa se v slučaju ponovitve prestopka padlvojL Vlada je pooblaščena, da določi v pravilnikih za izvajanje tega odloka globe za prestope zopel omenjene pravilnike do zneska 1000 lir«
—	ČL 10. Ž odlokom ministra » delo io socialno skrb se bodo v sporazuma z mL lustrom za industrijo in trgovino in polje, deistvo izdalo odredbe ćLede določitve dfel*
%
začetkom in po koncu rednega delavnika, ki je mišljeno v čl. 6, kakor tudi na-Todila za izvajanje pričujočega odloka z azirom na razne tehnične potrebe iadu-rtrije in poljedelstva. — Čl. 11. Minister za lelo in socialno skrb bo lahko dovoljeval ioločenim industrijam začasne izjeme v izvajanju pričujočega odloka, — Čl. 12. pričujoči odlok stopi v veljavo štiri mesece »o svoji objavi. Minister za delo in socialno skri) bo v sporazumu z ministrom za kidus.tr jo in trgovino in, kolikor bodo prilagala v poštev poljedelska podjetja, v jporazumu z ministrom za poljedelstvo lahko odložil dan stopa v veljavo za kve-čjemu 12 mesecev, to pa samo za tista!
hočeš, da ni solnca ca nebu — solnce pa je liter, ter si pridržujemo, da objavimo nekoliko
vendar-ie!
Potre«. Včeraj zjutraj nekoliko pred sedmo uro se je čutil v Trstu rahel in kratek potresni sunek, ki je trajal le nekoliko sekund. Potres se je v okolici izven mestnega središča boT>e čutil nego v mestu samem. Sunki so bili zelo neznatni. Kdor je okoli še spal, ga potres ni zbudil. Kdor pa je bil zbujen, je lahko razločno čutil stresljaje, ki so se nekolikokrat pravilno ponovili in potem prenehali. Zelo razločno so se sunki odražali tudi na omarah, ki so se lahko gugale, povzročujoč precej moSno škripanje. Spričo svoje neznatnosti ni napravil
potrebnih pojasnil k temu davku v nedeljski številki.
Drvita
« Šolsko draštros, podružnica pri Sv. Ivanu
ponovi v nedeljo 18. t. m. šaloigro trodejanko «Mali grehi» v prostorih Narodnega doma pri
Sv. Ivanu. Začetek ob 4 uri popoldne. Po predstavi Družinski večer na čast vsem Jožicam in Joškom. Ker se predstava vrši v popoldanskih urah, je pričakovati udeležbe tudi iz mesta. Bazovica. Občni zbor pevskega drus:va «Li-
_____^	.	_	pa*, v Bazovici se bo vršil v nedeljo dne 18. t.
včerajšnji potres seveda prav nobene škode, j m. ob 4 uri pop. v pevski sobi s sledečim dnev
n i	■ 1 '1___•________T*__L a-------' ____1__4 XT__# _ _ __J.	am.^Ia
\2 mesecev to
DC-djetja ali njihove dele! ki dokažejo, da Foggie, itd. Poročilo iz Faenze (v Emiliji) pra-
Potres ni bil omejen samo na Trst, temveč nim redom: 1. Nagovor preds. 2. poročilo taj-prihajajo iz raznih drugih mest v Italiji porocima, Neapolja, Faenze,
drugn
la o sunkih, tako iz Ri
jočemu
ila, ako se hočejo pokoriti priču.
nika, 3. poročilo blag. 4. volitev nov. odbora, 5. slučajnosti.
K 'obilni udeležbi so vabljeni delujoči in podporni člani. — Odbor.
_______...	. . . Škedesjski dramatični krožek. Člani, ki
staji močne sunke potresa v približni daljavi imajo v posesti društvene knjige, uloge i. dr.
vi: danes (v četrtek) z;nira; ob 6.43 so zazna-
ir0racdIokuT znatno" izpremen'ti 'svoje movale naprave na tukajšnji potresopisni po- _ Škedenjski dramatični 1	/m 1 M ^orll^rt	' 1 staji močne sunke potresa v približni daljavi imajo v posesti drustvei
'brate, — Cl. 1J. IN a preaiog minioira za 50Q ^^^^ Poročilo neapeljske postaje:; so naprošeni, da ji!h vrnejo čimprej odboru.
jelo lil socialno skrb se bodo irprememle Na vezuvijski potresopisni postaji se je začel
; kr. odlokom tiste določbe sedanjih zako-aov o delu, ki bi ovirale uvedbo novega de-ovnega urnika, kakor ga predpisuje pričujoči odlok. — Čl. 14, Pričujoči odlok bo predložen parlamentu, da ga izpremeni v zakon.
Glas, ki ne zasluži, da fci šel po svetu.
Pred kakimi štirinajstimi dinevi smo poročali o klobas arijah, katere je priebčil gori-
ški časnikar Gino Piva v nekem rimskem ; zaznamovale precejšnje potresne I:stu o strašili slovensko - komunistični za-'beležkah na pclresopisnih napravah roti. Je pač človeško, da se zlo bolj širi ne£o dobro: članek gosp. Gina Pive je
i .. tt i- 7 t	„ „ Tt.,1:« ! ciscu in »diereinu uo s*cujii>
preskočil moje. Evo Ust «La m*ova "axia»(; p brzojavka iz Neapolja P ki izhaja v Tnpolisu, kateri je posnel ta ska opazovalnica javlja, da je bil „ imen tni članek kar v celoti. Kar se tiče movan zej0 mo-čan potres na kratki daljavi, vsebine članka, smo na tc že odgovorili, Potresopisni aparati so odskočili z veliko silo. zato- danes izražamo listu *La nuova. Smer se ne da ugotoviti, ker je bilo beleženje Italia» le svoje začudenjej da najde toliko prekinjeno.
dopadanja nad omenjenim člankom, ki ni .. Raztegnitev vinskega davi« na nove poara-
• - !• ,	line. Uradni vestnik (Gazzetta ufiiciale) z dne
ravno vzor zanimivosti ne st listicne lepote,	. . !r " ,T \ , , „ c iqt*
, t T, .... 1 1 . ti	12. t m prinaša odlok z one o, lebruarja lVzJ,
ko se vendar v Italiji pise vsak dan toliko	glasi takole:
lepih in koristnih stvari, katere se res iz-	CL — Na ozemlje Julijske in Tridentirske
plača «preplankati». Ali uredniki lista «La	Benečije se raztagnejo: IG*, odlok-zakon 2.!lX nuofva Italia» res nimajo za svoje črne in! 1919 št 1635; kraljevi cdlck-zakon 1fi /VTn
danes v četrtek ob 6,40 opazovati velik potres. S« Po dveh minutah beleženja je pero odletela, t Beleženje je bilo na ta način prekinjeno, potem' Nesreča s plinom. Včeraj zjutraj so prepeljali ko je zaznam^ v si potresni val v obsegu v mestno bolnišnico 25 letno Marije Marech,, 20 centimetrov. — Rim, 15 Meteorološki urad stanujočo v ulici Mazzini št. 53; bila je v pre-javlja, da je ob 6. uri 41 minut začel potres, ki cej nevarnem stanju vsjed zastrupPenja s plini mogel biti daleč. Fireaze, 15. Ravnatelj Ksi-,nom. Ženska je namreč predsinočnjim, ko je
• • 1 _______1 ■ _ * ix__; s___1:-.	vi - . ____t.!i.____t___________„i:
mezijanske opazovalnice o. Alfani javlja: Danes zjutraj ob 6. uri 41 minut so vse potreso-pisne naprave, tudi tiste, ki so manj cbčuiljive,
sunke. Po
__________ ______^	se da
sklepati, da je bil potres v daljavi pod 500 kilometri. Gre za potres, ki je zelo moćan v središču in kateremu bo sledilo več novih sunkov.
ravi: Vezuvij-ob 6,41 zazna-
18./vin
bele čitatelje boljega duševnega piva, nego j 1920 št. 1183, ki se nanašata na splošni vinski
davek, ob enem s spremembami zako;na 27./I1. 1921 št 145 in odloka-zakona 20./VIII. 1920 Št. 1131. Razun tega se raztegnejo pravilniki 17./VII. 1921 št. 975 in 1 ./VI. 1922 št. 764.
ČL 2, — Tekom 5 po objavi tega odloka sledečih dni morajo pridelovalci vina, prodajalci na drobno in debelo naznaniti pristojni občini
so članki, ki jih piše gospod Piva? -Ali pa so se nam gospodje hoteli enkrat revanširat- s člankom o naših razmerah, ker mi včasih pišemo o afrikanskih razmerah!
Poslancu Suvichu v o-d^over. Če jc člov?k v
zadregi in ob enem tudi nekoliko — podjeten.
tsi tudi stvari, ki — so in ki jih gleda svet na, količine vina vseh vrst, ki se nahajajo v kleteh, lastne cči. Tako se je tudi poslanec Suvich; skladiščih in v prostorih za predajo. Naznani-
šla spat, pozabila popolnoma zapreti pipo plinove svetilke, ki se nahaja v njeni spalnici. Plin, ki je uhajal iz nezaprte pipe, je sčasoma napolnil sobo, K sreči je uhajal le v mali množini, tako da co sosedje, ki so zjutraj zapazili nevarnost, utegnili preprečiti hujšo nezgodo.
Posiola al! poskusen samomor? Včeraj popoldne so pripeljali v brezupnem stanju v mestno bolnišnico delavca Artura Innocentija, starega 38 let.
Delavec se je zgrudil v svojem stanovanju v ulici Apriari na tla ter postal ve<! moder. Domači so brž pozvali zdravnika, ki je ugotovil, da je mož zastrupljen. Ni se moglo še ugotoviti, kakšen strup je zavžiL Tudi se :ii moglo še ugotoviti, ali gre za poskusen samomor ali pa za nesreče.
Človek obrača, Bog obrne, — Žalostna odi seja brezposelnega mehanika: Zadene glavni dobitek v lotrr.fi, a spmesto do denarja pride • — zapor. Vsak človek, ki živi v revščini. 4oji v svojem srcu upanje, da &e bodo kedaj njegove življenske razmere obrnile na bolje. Upa, da mu bo vendar enkrat sreča nenadoma pokazala prijaznejši obraz; nekaterikrat misli,
1 •	LT!________»in<ai(<i ttrenonc»TI 5 51 C P v P
Ves« x GorISkega
Bilje. V nedeljo 4. t. m, se je vršil tu zelo dobro uspeli občni zbor «Tamburaškega in pevskega društva v Biljahr». Potrebo, da ožive že pred vojno obstoječi tamburaški zbor, so čutili domači fantje že dolgo, in že preden je bilo društvo* formalno ustanovljeno, so se zbirali skupaj, nabrali Že prav lepo svoto denarja za nabavo tamburic in se pridno vadili, V nedeljo ob 10 h zjutraj so se sestali, da pozive svoje društvo in obnove predvojno jako živahno delovanje. Obč. zbora se je vdeležilo lepo število domačinov obeh spolov; prisostvoval je tudi povabljeni odposlanec Zveze prosvetnih društev v Gorici.ki je šla pripravljalnemu odboru na roko. O dosedanjem delu je poročal predsednik pripravi j. odb. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, s kako vnemo in požrtvovalnostjo so se fantje lotili dela, ki je bilo tem težje, ker so morali pričeti prav od začetka. Po poročilu revizorjev je bil izvoljen novi odbor s predsednikom g. Silič Alojzom. Med drugimi je govoril tudi zastopnik «Zveze prosv, društev**, pravnik Gruden Josip, ki je v svojem lepem govoru poudarjal pomen kulturnih društev z ozirom na narodno vzgojo in značajnost članov. Orisal je v par besedah program in cilj Zveze prosv. društev in obljubil v njenem imenu pomoč novoustanovljenemu društvu. Z zavestjo da so napravili narodbo-koristno delo so se udeleženci po obč. zboru- razšli, pripravljeni delovati z vsemi svojimi silami za pro-cvit svojega društva.
Idrija. Odbor podružnice Šolskega društva v Idriji vljudino javlja, da se bo vršil redni občni zbor v nedeljo dne 18. marca ob 11 h dop. v prostorih ^Delavskega bral. društva
vZveze prosvetnih društev* v Gorici. Vsa včlanjena društva cbvešča ZPD, da je za 18. t. nt. sklicana odborova seja, na žel?o več društev preložena na 15. aprila. Tedaj se bo vršil tudi društveni tečaj. Natančneje razvidno iz poslane okrožnice. — Podrobna pojasnila slede! — Tajništvo ZPD.
Kozana. V dvorani Frančiška Dobenjaka se bo vršila v nedeljo in v pondelpek prireditev ruskih gledaliških igralcev. Na sporedu so drama, šaloigra, opereta itdL Začetek ob 4. uri popoldne.
STAROZNANI SEMENJ sv. Jožefa za živin« in kramarsko blago bo v torek, dne 20. marca v Komnu.	369*
PRODA SE iz proste roke tiskarna združena s knjigarno in upravo časopisov v večjem' slovenskem mestu JuL Krajine pod zelo ugodnimi pogoji Naslov pri upravriištvu,
380
KRONE in goldinarje plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6. I.	44
STARO ŽELEZO lir 32, kosti lir 30 kupuiem; Ulica S. Slataper 20.	387
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-po najvišjih cenah plačuje edini grosisl dleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
EKSTRAKTE za runi, konjak, malinovec itd. ima lekarna v II. Bistrici.	78/3
„„—_ r--j---r—m,-----,	. „ ojfstc krone ••
da je že blizu ciljev svojega hrepenenja, seze avstrIiske	. .......
z roko, da bi jih prijel, tedaj se mu hipoma češkoslovaške Krone.......
odtegnejo v daljave.	^	dinarji . . •.••••••*••
Ono tako grenko razočaranje je doživel 36 lejl . fa ••••••• ......
letni melhanik Herminij Primavera, stanujoč v marke
ulici Franceseo Rismondd št. 3. Zaupajoč v^dolaiii . ............
svoio srečo, je kupil pred nekaj tedni v baru francoski franki......
" :i XX Setteanbre, od nekega	franki .........
srečk italijanskega čudečega , '^gteM f*°ti paptrnaU......
nekemu notranjemu glasu, je	"
število
Borzna omrežila.
Valuta na tržaškem fr^a.
Trst, 15. marca lr'23 0.65 0.70 0.0290 0.0310 62.^5.— 62.-0 21.30.— 21 G0 9.50.'— 10115 0.0975 0.1050 20.%0.— 20 90 1JT 75.—1' 8 25 3^9.——3£»2.— 18,—6S.26
Vsakovrstni123 poljski slrojie
Bogata izbera. — Prodaja na drobno in
na debelo, — Zahtevajte cene! Specijaliteta plugov vseh velikosti po
zmernih cenah. ING. RIGHI & VIDOVICH — TRST (8) Via Sanita Št- 8, (vogal via Porporella),
Najvišje cene plačujem za
v
kun, zBatfc,
spravlja v zadrego vsakogar, ki mu hoče ali mora obetati ugodne rešitev. Ne moreš ga pri-ieti, ne da bi te trn zbodel. Zalo ga je tudi poslanec Suvich prijemal kolikor le možno na rahlo in z rokavicami. Vendar ga je- zbodlo
dni kupil Še večje
redno izvršuje, b) količina in kakevest vina, cre5k_ p0 nakupu srečk je živel nekaj tednov c) kra? in prostor, kjer leži, vino. d) kakovost y n3p,eteni pričakovanju, đa se tombola v Ri-in oblika posod, v katerih se vino nahaja, e) mu ^ijiju^ Končno »e napočil ta težko priča-ie-li naznan^evalec mal posestnik, kolon, obde- ^vani dan.
„ _____„ ,	lovalec ali zakupnik zemljišča, katero >e dalo ''	2. marca je mrzlično preletel z očmi li-
%prašanie. aH je tržaški problem tudi politi-' grozdje za izdelanje vina, z navedbo družinskih z izžrebanimi številkami. Primerjal je Stečen. In tajil je pogumno. Zatrdil je, da za «Trst j oeeb, ki ž njim živijo, ter niikove starosti, in vj|ice fautrebanih srečk z onimi, ki so bile ?api-in pokraiino» ne obstoji nikako politično vprašanje. Ta «nc» pa je potem sam izpodbil, ko je
naglašal, da naloga Trsta je v tem, da posreduje --------------,	_
trgovino z vzhodom in s svojim zaledjem, to- slane od obcln tehničnim finančnim uradom, ^ ^^ «Aadiaoc», s katerim |e bil dober pri-rel s sosednjimi državami. Vsak otrok pa ve, kateri imajo i-vesti pošrebno dek> za uterjatev	mu sporočil veaek) novico ter ga obenem
. ' ---—-- —---- —J«--*; : —--------- r^^^n. prosi|i ^ nus posodi nekoliko denarja, da se
* ftanudoma v Rim po zadeti dobitek.
ti dan je odpotoval v Rim, kjer se je sedež loterijske komisije in zahteval
plačilnega povelja.
konečno na
cošaji. Sa;- smo čitali ravno te dni, da Jugoslavija odklanja sodelovanje Madžarske Reki v prilog ravno zato, ker so politični odnošafi med obema državama še neurejeni! Kraj vsega spoštovanja pred bistrovidnositjo gospoda poslanca mu moramo torej očitati, da je potajeval aekaj, kar v resnici je, ko je trdil, da tržaško vprašanje ni tudi politično! Sicer je on sam hitro nekoliko blažil to svojo trditev rekoč: da za Trst ne obstoji nikako politično vprašanje, ki bi meglo vladi in državi «povzročati
prejšnjih pokrajin niso uiilnine,
Cl. 4. — Določbe, ki so veljavae v ostali kraljevini za pridelek leta 1923 —1924 in za naslednja, se morajo vporabiti tudi v novih po-
1	1	__1_*__:t__i- L.	m a (it cA Tk rin 1
denar, predloživši srečke. Tu ga je, kakor stre-neba, doletela nepričakovana nošo bile anulirane. Ker se mož ni-
______ đal prepričati o tej žalostni realnosti,
se je začel prepirati s Sani komisije. Prepir je končal s tem, da jc bil nesrečni dobitelj odveden v zapor.
Okoliščina, da niso hoteli izplačati srečke,
mn
ijnem
Trst in pokrajino* ne ebsteji nikako politično vprašanje, je skušal podkrepiti z zatrdilom, da v tci pokrajini ni nikakega narodnega manjčin-fikega vprašanjal E, za vraga, čemu pa se vsa tukajšnja italijanska glasila dan na dan razburjajo radi jugoslovenske manjšine y deželi, radi nje narodnih in političnih zahtev in nje — * zarot» proti državi?! Će bi bil g, poslanec Suvich rekel: imamo tu narodno manjšino, toda uredba razmerja med njo in državo je le zgolj notranja stvar te poslednje zakc.ncdainim in upravnim p-otom, in če bi bil dostavil, da to ne more ovirati Trsta pri vršenju njegovih gospodarskih nalog- to naj bi bilo in bi se dalo govoriti c ieriL Sicer pa tudi poslednja ta -trditev ne bi bila neoporečna, ker nikakor ni brezpomembno, v kakem razpoloženju Je narodna manjšina, ki ima svore sopjemenjake v zaledju, s katerim hoče biti Trst v dobrih gospodarskih do noša jih! Ravno g. poslanec Suvich, kot odločen nacionalist, bi mera! najbrže vedeti to! Ne, ne, spoštovani gospod poslancc: tudi Trst in pokrajin11 nlpfSnvim hrbtom imata svoio
ČL 5. — Kjer v času objave tega odloka niso postavljene finančne interodature, preidejo Mihove obveznosti glede določb raztegnjenih s tem odlokom na pokrajinska finančna obla-
stva.
ČL 6. — Ta odlok stopi v veljavo na dan po objavi v uradnem glasniku (Gaizeitta ufficiale).
V zvezi s tem odlokom nam je poslala včeraj tržaška občina oglas datiran 12. marca 1923, v katerem se poživljajo prizadeti, da prijavijo svoje vino na podlagi petih točk, ki smo jih omenili zgoraj pri čk 2, tekom 5 dni pri občini (I. nadstr., soba 50). Ta rok torej po gori citiranem odloku in po občinskem oglasu poteče dne 17. t. ra. Oglas občine se sklicuje na nek razglas tukajšnjega tehničnega finančnega urada z dne 12, marca 1923, katerega nismo prejeli in ki tudi ni bil objavljen. Kakor se vidi, so poklicana oblastva sama nekoliko^ zakasnila svoje predpriprave in upamo, da prizadeti ne bodo imeli sitnosti, če tudi oni zakasnijo naznanitve za kak dan, — Oglas občine ne pove natančno, kateri dan je merodajen za naznanitev, toda sklepati se- da, da morajo posestniki
poni prodanih srečk v Rim na sedež loterijske komisije. Iz neznanih vzrokov se je poši-ljatev kuponov iz Trsta izgubila in vsled tega so bile vse srečke, ki so odgovarjale t€m ponom, proglašene za neveljavne, med »jimi tudi ona, ti je zadela glavni dobitek. To usodno naključje je prizadelo ubogemu mehaniku gotovo eno najhujših razočaranj v življenju.
Aretiran prodajalec kokaine. Predsinočnjim je bil aretiran in odpeljan v zapor v ulici Coro-neo neki Ltrfvik Fiorentim, s4ar 27 let, stanujoč v ulici VaMirivo št 36, ker je prodajal po starem mestu kokaino. Policista 9o zapiemli
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kraški obhodnik. Nevarno je, soditi v takih stvareh po govoricah. Po Vašem pismu sklepamo, da rma zadevo v rokah najbrže kr. pro-kura v Trstu. Dotični sodnik je bil le napro-šen za prvo preiskavo. Ker se za stvar zanimate, bo najbolje, da se obrnete za pojasnila do sodnika, kateri Vam jih bo rad dal, v kolikor ga mi poznamo. Sicer pa se na Vaše dopise, če jih ne podpišete s svojim imenom, ne moremo ozirati.
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša. ljubljena soproga in mati
Ivanka Sberblc roj. Pavlica-
dne 14. t m. po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši danes, 16. t m., iz hiše žalosti v Rihembergu-Skerbci ob 2. t pop. na r&emberško pokopališče.
Žalujoči ostali.
Hali oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša
Debele črke 40 stot,
uri
sc9
dihurjev, vider,
jažiiacav, maik, vq-verfie, krtov, divjih fin domačih zajcev.
D.
NDSPACH
Trst, Via Cesare Safiiisti št. 1C ES. nadst., varata 16
Sprejemajo se poštljaive po pošti. rmmrr
arem mestu Kovaino. routis« ~	I 9
v njegovem stanovanju dobrih 400 gramov tega P"stojbina L, ^
1	beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—.
ceno*
"a'ža"iTjegovirn hrbtom imata svoje j vira prijaviti količino, katero so imeli na skla-manfinsko vprašanje, in sicer tako pereče, da dišču dna 12. t. m. — Vsled amenjenega
-	. __V ____X _ ___i__rtnra «•>! flAVDIItn riOlIM camn	fla CP n
pro-
lllrr i'r"inJ—" * * i" »jMiijvi	-----x---— 'I	f	,	j
bi moralo ravno to naše mesto miino želeti, štora naj povemo danes samo Se. da se napra-da se to vprašanje čim prej in povoljno reši! vijo naznanitve na koieka prostem papirju da S polajevaniein pa se še niso nikdar reševala. se te naznanitve laliko podajo tudi na ofečirn nobena vprašanja. Fotajuj in prisegaj kolikor! na zapisnik in da znaša davek 20 lir na hekto-
Narotaite in »rite EDINOST"
Ifl
strupa.
Ogenj t prodajalni časopisov. Včeraj po noči Rdor tfče službo, pbča polovično
okoli 2. tme so zapazili nekateri mladeniči, da se vali gost dSan iz prodajalne Časopisov, last
Ivana Parovela v hiši fagja v ulici Gabriele D'Armunzio. O tem so obvestili ognjegasce. Ti so brž prihiteli na lice mesta, vdrli v prodajalno ter ugotovili, da gorijo n* banfcu razni časopisi Ogenj so pogasili v pol uri. škoda znaša okob tisoč lir.
MIZARSKI POMOČNIK, zmožen vsakovrstnega dela, išče službe. Gre tudi na deželo. Jan Boršner, Gorica, Via del Duomo 11/1
388
ŠIVALNI STROJ «Singer» zajamčen, se proda. Coroneo 1, mehanik.	561
KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via So-litario 21, Mari:a Bubnič	365
MLADENIČ izurjen išče službe v trgovini jest-vin. Via Udine 49/H	381
PODLISTEK
WILKIE COLLINS:
CSos^a v belem
26
IZPOVEDBE WALTERJA HARTR1GHTS-A.
To prepričanje so mi potrdile besede in obnašanje gospodične Helcombe, ko sem jo popoldne spet videl. Bila je zelo nezaupljiva, ko mi je pravila o uspehu njenega pogovora s sestro. Gospodična Fairlie * jo je, kot se zdi, mirno poslušala, ko ji je pojasnila zadevo s pismom. Ko ji je pa gospodična Helcombe povedala, da je prišel gospod Percival v Limme-riage zato, da določita dan poroke, ni hotela o tem nič govoriti in je poprosila naj ji dajo časa. Če ji za zdaj gospod PeTcival prizanese, tedaj mu obljublja, da mu da Se pred pretekom leta odločilen odgovor.
To je prosila tako razburjena i s takim strahom, da ji je obljubila gospodična Halcombe zbrati ves svoj vpliv, da to doseže. In na
Halcombe so prenehali
prošnje gospodični Halcombe so vsi razgovori o poroki. Ta začasna sjjrava je prišla gospodični prav, pisca teh vrstic oa ie'nie na mizi in 00 katerem je bržkone listala
spravila v nekako zadrego. Jutranja pošta mi je prinesla pismo od mojega kompanjona, ki mi je pisala naj se vrnem drugi dan e popoldanskim vlakom v London, Bržkone se mi v tem letu ne bo nudila več prilika povrniti se ▼ Limmerigde House. V tem slučaju bom prisiljen urediti vse pismenim potom, dasi bi se to moralo napravita uatno. Nič nisem govoril o tej težkoči, dokler ni bil praSan gospod Percival za podaljšanje. Bel pt pregalanten, da bi ne uslišal njeno željo. Ko me je gospodična Halcombe o tem poučila, sem ji dejal, da moram govoriti na vsak način z njeno sestro še predno zapustim Limmerigde; in sklenil sem, da se porazgovorim z njo drugo jutro v njeni sobi. Ona ni prišla ne k obedu, ne k večerji. Kot vzrok je navedla, da ae ne počuti dobro in gospoda Percivala je to menda jezilo.
Prihodnje. ?utro sem šel takoj po zajtrku gori v sobo gospodične Fairiie. Ubogo dekle fe izgledalo tako bledo in žalostno, vendar mi je prišla tako prostodušno naproti, da je takoj padel moj sklep, da jo zaradi njenega čudnega obnašanja in neodločnosti okregam. Peljal sem k> do stola in Eem se ji v sedel na sproti.
Je ta lepa risba vaša, sem začel.
Pokazal sem ji na album, ki je ležal poleg
predno sem prišel notri Stran, ki je bila odpr-1 Sala, da bi utemeljila svojo očrvidno bojazen in
■	* 1 nemir glede svoje poroke m vendar me je pre-
pričala o pravilnost mojega mnenja o stvari, da sam ne vem kako. Stopil sem v sobo s prepričanjem, da je bila nevolja gospoda Persivala zaradi njenega vedenja napram n£emu popolnoma utemeljena. Ven eem pa šel s skrivnim upanjem, da bo izrabila njegovo ponudbo ter zahtevala, naj se je odreče.
S ton je bilo začasno konec mojih opravkov v Limmeridge House.
Sporočil sem gospodu Fairlieju svoje pozdrave, zakaj bil je prev-eč bolan, da bi mogel faz to dcifnost pri njem osebno opraviti, nato sem se poslovil od dam.
Gospod Persrval je vljudno vztrajal na tem da me spremi do voza.
Karfarkoft vas pot zanese ▼ mojo bližino, prosim, da ne pozabite, da iskreno Želim utrditi nafte znanje. Preizkušeni in zvesti prijatelj te družine bo v moji bi& vedno dobrodošel gost.
Slino prikupen mod, v resnici: njegova vljudnost, obzirnost in naravnost, očarajoča brezo-iabnost so izdajale popolnega gentehnana. Ko sem se odpeljal proti postaji, eem občutil da % vetikim veseljem storil vse v obrabo interesov gospoda Pentrale GIydcfe — vse na svetu« le coročne pogodbe njegove lene n«.
ta, je kazala prav lepo ćzde&sno malo akvarel-no pokrajino. To je bila slika, na katero se je nanašalo moje vprašanje. Čudno vprašanje; pa kdko naj govorim takoj, ko odprem usta o opravkih?
Ne, je dejala nefcofcko v zadregi in ni gledala na sliko, ni moja.
2e izza otrofirih let je imela navado, da so se njeni prsti nestrpno igrali s katerimkoli predmetom, ki ji je prišel v roke, če je kdo z njo govoril. Sedaj so segli njeni prsti po albumu in so se raztreseno poigravali z robom majhne akvareine s&čkre. Zalobni izraz v njenem obličju se je ie poostril. Pri tem pa ni gledala ne mene, ne stike Njene oči eo nemirno begale po raznih predmetih v sohi in eo jasno izdajale, da ve, zakaj sem prišel na pogovor z njo. Ko sem to izprevidel, eem smatral, da je najbolj, če preidem takoj k stvari m ne tratim časa.
Uspeh tega razgovora je bil kaj neznaten. Gospića Fairlie se je nahejeU v stfno žalostnem razpoloženju in ni hotela sprejeti mojHi predlogov.
Vendar pa ne morem zamolčali neke druge okolnosti ld se mi je mzkrfla ob konca tega razgovora, ki je trajal kake dobre pol mre. Gospića Fairlie ni ves €** niti 1 besedico noaku-
Odhodi in prlhoiii uleKou
JUŽNI KOLODVOR. Odhodi.
0.15 fosebta) Tržič, Červjojaji, Porlo^ruara, Bo netke.
0.40 (ekspresni) Sv. Peter, Postojna, Ljubljara* Carigrad.
5,—	(o) Nabrežina, Divača. Sv. Peter. Po^lojaa, 5.45 (brzlovlak) Tržič, Cervnijan, Poriogruaro, ^
netke. {Ne vozi ob nedeljah).
6,—	(o) Tržič, Gorica, Korraki, Videni (Litiine), 6.40 (o) Tržič Červmjan. Portogruaro, Benetke.
7,—	(brz.) Nafcrežšna, Divača, Sv. Pe4er, Prrtojna. 9.— (brz.) Nabrežina, Opčine, Sežana, Divača, Sv,
Peter, Postojna. 10.15 (eks») Tržič. Červinjan, PortogreAro, Benetke. 10,45 (o) Tržič, Gorica, Korini«, Vieoa {U^šnt). (Ne
voizi ob nedcijah). 11,25 (o) Nabrežina, Divača, Sv. Peter. Reka, 12.05 (o) Tržič, Červittjan, Portagruaro, Benetke. • 16*25 (iwz.) Tržič, Gorica, Kormim, Videm (UdioieJ.
16	40 (o) Nabrežina, Divača, Sv. Peter. Posto^va-18,"_ (o) Tržič, Gorica, Karmin, Vid ero (Udir.c) fTa
vlak ima zvezo iz Tržiča v Červinjan in Portogruaro). 18,40 (o) Nabreiima, Divača, Sv, Peter Re4<a. 19.05 (eks.) Tržič, Ćervinjan, Portogruaro, Benetk«. 19 45 (brz.) Nabrežina, Divača, Sv, Peter Po.stojn.1, 23^35 (eks,} Benetke. Milan, Pariz,
P r i h o d L
0.20 (brr,) iz Benetk, Porlo^ruara, Červlnjana. Tržiča.
5,10 (brz.) iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Na-brežkie.
6,05 (o) iz Benetk, Portogruara. Cervinjana, Tržiča,
7.30 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrcžine. 8.15 (o) iz Portogruara, Červinjana. Trtžiča in eS Vidma. Kormina. Goricc, Tržiča-9 35 (brz.) iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Na.* brežine, •
10.25 (brz.) iz Benetk, Porto£ruara, Červinjana, Tržiča.
10.55 (o) £z Vidma, Kormina, Gorice. Tržiča. (Ne
voei ob nedeljah). 12.22 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Nafcrcžlnc. 14.— (brz.) ez Benetk. Portogruara, Červinjana, Tržžča.
16.05 (brz.) iz Pariza, Milana, Benetk, Portogruara*
Červinjana, Tržiča. 16.55 (o) iz Vidma. Kormina, Gorice, Tržiča. 17.50 (o) iz Reke, Sv. Petra, Divače, Nabrežine. 18.30 (o) iz Benetk Portogruara, Červinjana, Tr-* iiča m iz Vidma, Kormina, Gorice, Tržiča, (Ne vozi o£> nedeljah).
20._ (o) iz Benetk. Portogruara. Červinjana, Tržič*
20.45 (eks.) iz Postojne. Sv. Petra,
21,20 (brz,) iz. Postojne, Sv. Petra, Divače, Nabr*-
žine.
22,55 (o) iz Vidma, Kormina, Gorice, Tržiča. 23 35 (eks.) iz Calais, Pasiza, Milana, Be»etk. 23*55 (o) iz Postojne, Sv, Petra, Divače. Nabrcžine,
POSTAJA PRI SV. ANDREJU (državna). Odhodi.
5.15	(o) v HerpeJje, Kanfanar, Pulo.
5.25	(brzovl.) v Gorico, Dunaj. Mcnakovo.
5^5	(mešani) v Koper, P»reč.
6.10	(o) v Gorico, Podbrdo.
11.05	(oj v Gorico, Podbrdo.
12.55	(brzovl) v Hcrpeiie. Kanfanar, Pulo.
13—	(meš.) v Koper, Buje, Poreč.
16.30	brz. v Gorico-Podbrdo.
17	25	(o) v Gorico. Podbrdo.
18.— (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo. 18*40 (meš.) v Koper, Buje*).
Prihodi.

7.30 (meS.) tz Herpelj. 7.44 (o) ir Gorice. 8^8 (meš.) fa Buj, Kopra"). 10,— (o) iz Pule, Kanlanara. Herpesi, [ 1234 (meš). iz Poreča, Buj, Kopira. 12.40 brz. iz Podbrda-Gorice.
15.45	(o) iz Podbrda, Gorice.
15^2 (brzcrvl.) iz Pule, Kaufaoara. Herpelj. 21.15 (o) H Podbrda, Gorice. 21.35 jne«J fa Poreča, Buj. Kopra. 22.— (o) fa Pula, Kanfaoara, Hcmli
23.46	brz. iz Podorda-Gorlce. *) Ob nede^&h »e
#