primorski dnevnik Je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17.- septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 Po 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija«« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-tizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 ~s.Pa'iaeCingruvprvinl Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 250 (14.080) Trst, nedelja, 15. decembra 1991 Odločilni dnevi za Slovenijo in Hrvaško Bonn za priznanje kljub pritiskom OZN in Amerike NEW YORK, BONN Medtem ko je na vseh hrvaških bojiščih včeraj še glasneje spregovorilo orožje se v Varnostnem svetu OZN trudijo, da bi vskla-dili besedilo britanske resolucije o Jugoslaviji. Kaj bodo sklenili, ni še povsem gotovo, a po vsej verjetnosti bodo zahtevali, da se v Jugoslavijo pošlje ducat vojaških opazovalcev, ki bi ob evropskih »sladoledarjih« (opazovalci Evropske skupnosti) pripravili morebitni prihod modrih čelad predvsem pa poskrbeli za spoštovanje prekinitve ognja in o kršitvah poročali generalnemu tajniku OZN. Varnostni svet je baje že zavrnil francoski predlog, da bi na krizna območja poslali vsaj 100 vojaških opazovalcev. Za nameček pa se tako OZN kot ZDA na vse kriplje trudijo prepričati Nemčijo, da enostransko ne prizna Slovenije in Hrvaške, ker bi to še poslabšalo položaj. Bonn pa ne pristaja na take diktate. Zunanji minister Ghen-scher je generalnemu sekretarju svetovne organizacije De Cuellarju poslal pismo in v njem zapisal, da bo Bonn kljub opozorilom svetovne organizacije priznal Slovenijo in Hrvaško. Najverjetneje že jutri ali v torek. To so potrjevale tudi včerajšnje izjave slovenskega zunanjega ministra Rupla Radiu Slovenija, ki je najprej navedel, kako so bili ob vseh teh zapletih nekoliko zaskrbljeni in so zato najprej poslali pismo vsem ministrom Evropske skupnosti, v katerem so opozorili na nevarnost, ki jo predstavlja nepriznavanje Slovenije in Hrvaške in seveda so kritično ocenili stališča generalnega tajnika OZN in usklajevanje resolucije v Varnostnem svetu. Minister Rupel pa je obenem navedel, da je včeraj govoril z zunanjim ministrom Ghen-scherjem in poskušal z njim razčistiti predvsem vprašanje, ali ti zadnji poskusi OZN, oziroma generalnega tajnika kaj vplivajo na stališče Nemčije. Genscherjev odgovor je bil zelo spodbuden, saj je kar dvakrat poudaril, da je De Cuellarju poslal zelo ostro pismo, obenem pa je navedel, da je včeraj stopil v stik z raznimi evropskimi zunanjimi ministri. Po nje- govih besedah nista ne avstrijski minister Mock in ne šef italijanske diplomacije De Miche-lis spremenila mišljenja. Genscher je obenem Ruplu povedal, da je Nemčija pod pritiskom raznih diplomatskih pobud, ki naj bi preprečile njeno priznanje Slovenije in Hrvaške. Pri tem je zelo aktiven Was-hington, ki pošilja demarše po vsej Evropi. V intevjuju za Radio Slovenija je nato Rupel povedal, da se je z Genscherjem pogovarjal o francosko-nemškem dokumentu, ki sta ga oba zunanja ministra pripravila za jutrišnji sestanek v Bruslju. Po Ruplovih besedah, naj bi ta francosko-nem-ški dokument predstavljal neki generalni okvir za priznavanje in za vzpostavljanje diplomatskih odnosov z novimi državami v Evropi. Skratka- Evropska skupnost se hoče tega vprašanja lotiti sistematično, tako da bi imeli v bodoče jasna izhodišča. Ta dokument vsebuje v prvi točki pravico do samoodločbe narodov in torej predlog za priznavanje držav, ki so prišle do samostojnosti na demokratičen način, ki spoštujejo miroljubne poti pri reševanju sporov. Kot drugo je po Ruplovih besedah v tem dokumentu važno, da vsebuje neke vrste enotno proceduro za priznavanje samostojnosti oziroma državnosti novih držav in ta procedura vsebuje pogoje kot so spoštovanje listine OZN, helsinške listine, pariške listine, pri čemer je še posebej dan poudarek varovanju, oziroma zaščiti manjšini, spoštovanju postopkov, kot jih vsebuje Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, posebej je poudarjena nedotakljivost meja, obenem pa se zavrača možnost njihovega spreminjanja brez miroljubnih pogovorov, oziroma sporazumov. Tretja točka tega dokumenta govori o tem, da naj bi bil ta dokument temelj za vzpostavljanje diplomatskih odnosov. V bistvu naj bi se vsi držali tega postopka. Kot četrto pa je minister Rupel navedel, da bi s priznanjem tega dokumenta Evropa pristala na skupno stališče, kako se države priznavajo. Desetletnica Kulturnega doma v Gorici Ustanova je eden od temeljev kulture spoznavanja in sožitja Predsednik Milan Kučan častni gost na koncertu Camerata Labacensis in pianistke D. Tomšič Po neuspehih na zahodnoslavonskem bojišču Vojska in četniki stopnjujejo napade ZAGREB — Na vseh hrvaških bojiščih, tako vzhodni in zahodni Slavoniji kot v Liki, na Baniji in v Zadru so se včeraj spopadi še stopnjevali, kot da skusa jugoslovanska armada še pred priznanjem Slovenije in Hrvaške dokončno rešiti srbsko vprašanje na Hrvaškem in začrtati meje velike Srbije. Tudi včeraj se je nadaljeval topniški napad jugoslovanske armade na Zadar. Po vsem sodeč žrtev ni bilo, saj so ljudje že od zore v zakloniščih. Okrog 17.00 je v Zadru zmanjkalo elektrike, saj je sovražnik miniral daljnovode na tistih območjih, ki jih ne nadzoruje hrvaška vojska. Popoldne je jugoslovanska ara-mada začela napadati tudi na območju Gosphca, o kršitvah premirja pa poročajo tudi iz Karlovca. V Baniji je ves dan potekal napad na položaje hrvaških sil v Su-nji v občini Sisak, kjer je na opo- rišča hrvaških sil padlo več kot 800 izstrelov. Hrvaška stran zatrjuje, da je garda sovražniku prizadejala velike izgube. O razmerah na zahodnoslavonskem bojišču so hrvaški viri le malo poročali, agencija Tanjug pa trdi, da so bili prav tam. na tem območju včeraj boji najhujši. Tanjug je iz armadnih virov zvedel, da so hrvaške sile napadle armadne položaje pri Novi Gradiški ter na območju med Novsko in Lipi-kom. Še vedno ni znano, kaj se v resnici dogaja na Papuku, kjer naj bi hrvaške sile pripravljale novo ofenzivo na armadne položaje. S tega območja je po poročilih agencije Tanjug v Banja Luko in druga bosanska mesta pribežalo več tisoč prebivalcev srbske narodnosti. Na zahodnoslavonskem bojišču je torej jugoarmada v težavah, kar posredno potrjujejo tudi tuje agencije v Beogradu. GORICA V Kulturnem domu v Gorici je bila sinoči osrednja prireditev ob 10—letnici delovanja te ustanove, ki je v nekaj letih postala stičišče, delavnica in tudi simbol spoznavanja in sožitja večjezične skupnosti. Jubilej so obeležili z eminentnim kulturnim dogodkom, koncertom simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pianistke Dubravke Tomšič (foto Križ-mančič). Izvedli so koncert št. 12 v A duru KV 414 in Simfonijo št. 29 v A duru KV 201 W.A. Mozarta. Koncerta ob desetletnici Kulturnega doma se je udeležil tudi Predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan, ki se je popoldne srečal tudi z župani in upravitelji slovenskih občin ter s predstavništvom Slovencev v Italiji. V krajšem nagovoru je izrekel priznanje usmerjevalcem dejavnosti v domu in vsem goriškim občanom, ki ustvarjajo kulturo medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Ta kultura je značilnost in odlika Gorice. Udeležence slovesnosti sta pozdravila Nada Komjančeva in Klavdij Palčič. Mestno upravo je zastopal župan Scarano, ki je pred desetimi leti bil tudi na otvoritvi Kulturnega doma. Takrat izrečene želje o kulturnem stičišču so se uresničile. Danes na Opčinah počastitev žrtev Drugega tržaškega procesa Letos poteka 50 let od Drugega tržaškega procesa, na katerem je fašistično sodišče obsodilo na smrt 9 obtožencev, nad petimi, Bobkom, Ivančičem, Kosom, Vadnalom in Tomažičem, smrtno kazen tudi izvedlo. V spomin na žrtve tega procesa so organizirali vrsto prireditev. Tako bo danes ob 15. uri na openskem Pikelcu krajša slovesnost, potem pa bodo v Prosvetnem domu na odprli razstavo Kultura v ilegali, člani domačega društva Tabor pa bodo izvedli recital »Pinko Tomažič in tovariši ob 50-letnici ustrelitve«.Razstava v Prosvetnem domu bo odprta ves teden od 17. do 20. ure, za šole pa po dogovoru tudi izven uradnega urnika. Spoimnske slovesnosti so priredile organizacije bivših borcev, deportirancev in političnih preganjancev. Končala škofovska sinoda 14. izredno zasedanje škofovske sinode se je včeraj končalo s slavnostno mašo v cerkvi Sv. Petra in v upanju, da bodo v Evropi uresničili »novo zavezništvo miru«. (Telefoto AP) Ugrabitelji niso več mogli prenesti pritisk preiskovalcev PoKcija v Kalabriji osvobodila ugrabljeno Roberto Ghidim illŠflPV '%? S - t ? •• . I' * ’ : >:! , REGGIO CALABRIA — Mesec dni po ugrabitvi so varnostni organi v vili pri kraju Roccella Joni-ca v Kalabriji osvobodili 19-letno Roberto Ghidini, ki so jo ugrabili 15. novembra v kraju Centenaro di Lonato pri Brescii. Dekle je zdravo, čeprav je mesec dni ugrabitve nanjo pustil globoke posledice. Policija jo je osvobodila v noči na soboto, potem ko se je vodja zločinske tolpe, ki je Roberto ug- . ? rabila oglasil po telefonu in napovedal, da jo bodo izpustili. »Moj sin je bolan, jaz sem utrujen, ne morem več nadaljevati,« je preiskovalcem rekel Vittorio lerinb in se nekaj ur kasneje spet oglasil ter povedal, kje bodo ali kje so pustili dekle. Policija je potem okrog enih ponoči začela z akcijo prečesavanja vsega območja, kjer naj bi ugrabitelji pustili Roberto in nekako ob 4. zjutraj so jo našli v poletni vili nekega veterinarja, ki pa v vso zadevo.ni vpleten. Še več, veterinar je povedal, da so Roberto najbrž prepeljali v njegovo hišo v petek zvečer, saj je še pred denvi vila bila popolnoma prazna. Njegovo domnevo je potem potrdila tudi Roberta, ki je povedala, da so jo prepeljali v Kalabrijo dva dni po ugrabitvi, da so jo držali v šotoru, ki so ga postavili nekem stanovanju in da so z njo pravzaprav lepo ravnali. Največ problemov je imela, ker se ni mogla umivati in ker so jo hranili samo z mrzlo hrano, predvsem tunino v škatli. Po osvoboditvi jo je policija odpeljala v hotel, kjer se je Roberta končno lahko umila in preoblekla, nakar so jo ob 9. odpeljali s posebnim letalom notranjega ministrstva v Brescio, kjer so jo dočakali svojci. Roberta je bila očitno ganjena, čeprav je zelo zbrano odgovarjala na vprašanja novinarjev. Ugrabitelji so jo najbrž morali izpustiti, ker se je policijski obroč okrog njih tako stisnil, da niso več imeli manevrskega prostora. Preiskovalci so v tem mesecu že aretirali nekaj ljudi, ki so bili vpleteni v ugrabitev, Vittorio lerinb in tisti, ki so bili kot zadnji v stiku z Roberto pa so še na prostosti. Komunistični kongres gre h koncu RIM — Kongres Gibanja za komunistično prenovo se približuje h koncu. Glavni govorniki so že spregovorili, sedaj bo treba še izvoliti predsednika, vodstvo in določiti ime stranke, vendar kaže, da glede tega ni nobenega dvoma: nova stranka se bo imenovala »Partija za komunistično prenovo« in nobenega dvoma tudi ni, da bo zagovarjala nekdanje tradicije KPI. Včeraj je spregovoril senator Cossutta, ki je spet razgrel prisotne. Njegov poseg je bil vperjen predvsem proti Occhettovi DSL, ki je po Cossuttovem mnenju na popolnoma zgrešeni liniji. Kar zadeva gibanje za komunistično prenovo pa je njegov duhovni oče dejal, da ni slednje razdelilo levice, saj DSL na levici nima več kaj iskati. Edina pravilna poteza, ki jo je DSL povlekla zadnje čase, je zahteva po obtežitvi predsednika Cossige, vendar tudi to je prišlo prepozno. Sicer pa se bo nova stranka, je dejal Libertini, navdihovala pri idealih oktobrske revolucije, ki nikakor niso umrli. In v znamenju komunizma si obetajo voditelji nove stranke uspeh na prihodnjih volitvah, kjer naj bi si zagotovili 10 odstotkov glasov. Vodstvo bodo izvolili z javnim glasovanjem: štelo bo 228 članov, 20 odst. jih bodo izvolili na kongresu, ostalih 80 odstotkov pa. bodo izvolili posameznih federacijah. Naročnina: za Italijo mesečna 22.000 Lir - celoletna naročnina 264.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska. Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLT (dnevna 15 SLT) žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133, 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343. Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Baker prihaja danes v razpadajočo SZ WASHINGTON, MOSKVA — Ameriški državni tajnik James Baker bo nocoj v Moskvi začel svojo nehvaležno diplomatsko misijo preverjanja dejanskega stanja v bivši Sovjetski zvezi. Zahod z vse večjim strahom sledi burnemu razvoju dogodkov, ker se boji, da bi jedrski potencial bivše komunistične velesile ušel osrednjemu nadzorstvu. Do sedaj so vsi tako v Moskvi kot v Kijevu in Alma Ati potrdili, da ostaja jedrsko orožje pod dosedanjim poveljstvom. Ukrajina in Kazahstan bi se svojih jedrskih konic najraje znebili, pri tem pa potrebujeta ameriško strokovno in finančno pomoč. Bivše carstvo pa ne potrebuje samo te pomoči. Sam Baker bo med svojimi obiski v prestolnicah raznih republik bivše SZ naletel na težave, ker ni povsem jasno, ali bo dovolj goriva za njegovo letalo. Vsekakor pa je marsikateri politolog prepričan, da bo sedanji Bakerjev obisk neke vrste slovo od Gorbačova. VVashington in Zahod ga še vedno podpirata, a postopoma že ugotavljata, da je Boris Jelcin s svojo Skupnostjo suve- renih držav v bistvu zapečatil usodo Mihaila Gorbačova. Nič čudnega torej, da vsi z izrednim zanimanjem pričakujejo 21. december, ko se bo v kazahstanski Alma Ati odločalo o usodi predsednika bivše Sovjetske zveze. Če bo Gorbačov sprejel poglavitne točke sporazuma o Skupnosti neodvisnih držav, mu bodo dodelili neko vlogo, ker nova skupnost potrebuje sposobne ljudi. To je včeraj napovedal predsednik Kirgizije Akajev. Predstavniki treh slovanskih in petih srednjeazijskih republik bodo namreč prihodnjo soboto v Almi Ati razpravljali o priključitvi azijskih republik k nedavno ustanovljeni skupnosti Rusije, Belorusije in Ukrajine. Akajev je povedal, da je ruski predsednik Jelcin sprejel vsa dopolnila k sporazumu iz Minska, ki so jih oblikovale srednjeazijske republike na sestanku v Ašhaba-du. Gorbačova pa je včeraj vsestransko podprl sovjetski zunanji minister Ševardnadze, ki je mnenja, da lahko Gorbačov aktivno sodeluje tudi pri Jelcinovi Skupnosti suverenih držav. Kaj se skriva za srbsko pobudo iz Sarajeva? Milan Kučan in dr. France Bučar sta dobila precej nenavadno pismo. Na predsednika slovenskega predsedstva in slovenske skupščine se je obrnil predsednik srbske stranke v Bosni in Hercegovini dr. Radovan Karadžič in jima predlagal, naj zaprosita Skupščino SFRJ, da »se začne postopek priznavanja slovenske samostojnosti in neodvisnosti«. Prepričan je, da bi napetost v jugoslovanskem prostoru takoj popustila^ Oddahnila bi se tudi Evropa. Če pa bo šla Slovenija po drugi poti, lahko to sproži takšne spopade, da bi mimogrede pljusknili tudi čez meje jugoslovanskega prostora. Še nedavno so bili časi, ko bi takšna pobuda iz srbskih ust rešila marsikakšen problem na jugoslovanskih tleh. Slovenija in pozneje tudi Hrvaška sta predlagali pogajanja o preureditvi federacije. Slovenija je najprej zastopala stališče, da bi se skušali dogovoriti o »asimetrični federaciji«, pozneje o »asimetrični konfederaciji«, vendar je bilo vse zaman. Zlasti Srbija in Črna gora sta se odzivali z obtožbami na rovaš »secesionistov«, pozneje pa so prišli tudi zvezni tanki. Ker se ve, da dr. Radovan Karadžič iz Bosne in Hercegovine le redko kaj reče, ne da bi se poprej pogovoril s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, se naravnost vislju-je vprašanje, čemu nenadoma takšna pobuda. Pojasniti jo je seveda mogoče na več načinov, tudi z razumevanjem. Navsezadnje bi bilo logično in politično modro, da Slovenija in najbrž tudi Hrvaška sporazumno izstopita iz federacije. V Jugoslaviji ostajajoči pa tudi nimajo nikakršne koristi od sožitja z narodi, ki bi prisilno ostali v skupni državi, saj bi sovražili lastno domovino. Takšna bi bila lahko sporazumna rešitev. Če pa bi upoštevali stvarne razmere, bi bila lahko obrazložitev ozadja srbske pobude iz Sarajeva precej drugačna. Arbitražna komisija haaške konference o Jugoslaviji je namreč že ugotovila, da je država »v procesu dezintegracije«. Ker je tej ugotovitvi dodala še priporočilo, naj se republike o morebitnih prihodnjih oblikah sožitja in o nasledstvu pogovorijo v skladu z mednarodnimi pravnimi normami, je v bistvu presodila, da Jugoslavije tudi v pravnem pogledu ni več. Drugače povedano, zvezni organi nimajo več niti mednarodne legitimnosti. Dr. Radovan Karadžič po zdaj svetuje Sloveniji, naj se obrne na zvezne organe in od njih zahteva, da uvedejo »postopek priznavanja slovenske samostojnosti in neodvisnosti«' Vaba je zanimiva. Nikakršnega dvoma skoraj ni, da bi bilo zvezna skupščina voljna priznati slovensko državo, le kakšne materialne pogoje bi postavila. Tako ali tako bo treba kmalu napraviti delitveno bilanco in bi pač prevladujoči srbsko-črnogorski lobi v Beogradu skušal čimveč iztržiti. V očeh Evrope bi bili tudi takšni morebitni pogoji nekaj povsem normalnega. Slovenija pa bi se morala pogajati, kar je navsezadnje nenehno ponavljajoča se zahteva tudi v Evropski skupnosti. Toda ta vaba ima tudi drugo stran medalje. Če bi se Slovenija zares obrnila na zvezno skupščino, bi s tem priznala, da Jugoslavija še vedno obstaja z vso možno legitimnostjo, sebe pa bi postavila v vlogo secesionistične republike. Nič več ne bi mogli govoriti o »raz-druževanju«, Jugoslavija ne bi bila »v procesu dezintegracije«, kot je ugotovila haaška arbitraža, pač pa bi še naprej obstajala, le da zmanjšana za eno ali dve republiki. In ti dve republiki, Slovenija in Hrvaška, bi se morali pogajati z Beogradom o vseh mogočih »razmejitvah«, vključno s postavitvijo novih državnih meja. Tudi pri »dedovanju« bi nastopila povsem nove razmere. Če bi šli po poti, kot jo predlaga dr. Radovan Karadžič, bi Slovenija dobila predvsem tisto, kar je bilo doslej zveznega na njenem ozemlju. To pa že ima. Vse drugo bi bilo sporno, saj bi federacija še naprej živela. Pri tem ne gre za velike vrednosti, vsekakor pa za načelo, da so vse republike enakopravne naslednice države, ki tudi v odnosih s tujino prevzemajo za nekdanjo skupno državo vse pravice in dolžnosti, vključno z zunanjimi mejami. V to smer se zdaj tudi razpletajo stvarni dogodki. Zato je seveda pobuda dr. Radovana Karadžiča zapoznela. Lahko bi jo kvečjemu uvrstili med poslednje poskuse, da bi v očeh sveta vendarle še ohranili kos nekdanje federacije. Zato tudi Ante Markovič še sedi v palači federacije. Pogajanja o »razdružitvi«, sožitju in sodelovanju na jugoslovanskih tleh pa seveda še bodo, le da manj pod vplivom srbske politike. BOŽO KOVAČ Kako je mala Tanja zaživela novo življenje, ko so jo odpeljali v zagrebško bolnišnico Tragedija in sreča vukovarske družine ZAGREB — Vukovarska tragedija je splet neštetih človeških zgodb, ki jih je prizadelo brezumno trpljenje. Večina teh zgodb se je končala tragično. Gorje, ki ga je agresorska jugoslovanska armada povzročila na r tem koncu Slavonije, je nepopisno. V vsej tej žalosti pa obstajajo tudi zgodbe, ki so se končale s happy endom. Ena izmed teh je zgodba male Tanje Simič. Družina Simič je bila ena izmed številnih družin, ki jih je vojna presenetila in jim prekrižala vse načrte. Družino so sestavljali štirje člani: oče, mati Anka, štirinajstletni sin ter osemnajstletna hčer, ki se je že omožila. V vasi Čakavci so si zgradili hišo in z dolgoletnim delom dosegli dokajšnjo ekonomsko trdnost. Zaradi tega sta se zakonca Simič odločila, da bosta imela še enega otroka. A izbruhnila je vojna. Družina se je morala izseliti, srbski sovaščani pa so pretepli Ankinega moža. Vse to je seveda pretreslo in preplašilo ne več mlado Anko, ki je zaradi tega prerano rodila po niti sedemmesečni nosečnosti v vukovarski bolnici. To se je zgodilo 15. junija letos. Mala Tanja je tehtala samo kilo in osemdeset gramov. Novorojenko so seveda takoj spravili v inkubator. Pred tremi meseci pa je vojska začela z napadom na Vukovar in je skorajda takoj prerezala vse dohode v. mesto. Anka se je zaradi tega s štirinajstletnim sinom morala seliti v Delnice. Soprog pa se je v vrstah rezervnega sestava hrvaške policije boril v Vukovarju. V Delnicah sta Anki pomagale zdravnica Maja Stipančič ter novinarka delniškega radia Nada Glad, ki sta vzpostavile zvezo z ravnateljico vukovarske bolnice Vesno Bosanac. Slednja jim je sporočila, da je mala živa in zdrava. Malo Tanjo je Anka po treh mesecih končno videla takrat, ko je po padcu Vukovarja v Zagreb prispel prvi konvoj z ranjenci in civilisti. Ko nam je vse to pripovedovala, v oddelku za novorojenčke zagrebškega Inštituta za mater in otroka (foto W. Škerk), so se po obrazu Anke zlile tri solze. Kljub preslanemu trpljenju pa se Anka ne da: »Vrnili se bomo v Cakovac in bomo na novo gradili. Za Tanjo hočem prijaznejše življenje, kot ga je okusila v prvih mesecih življenja.« Mala Tanja pa se je v času pogovora vseskozi smehljala. Morda je tudi to dobro znamenje za prihodnost družine Simič. VVALTER ŠKERK Lepre: Več sredstev socialni oskrbi (toda šele po letu 1993) V pristojni deželni komisiji Sprejeli osnutek zakona o zaščiti furlanskega jezika TRST — Predsednik komisije za splošne zadeve pri deželni skupščini Oscarre Lepre (KD) je včeraj v glavnih obrisih obrazložil vsebino proračunskih listin za leto 1992 in za triletje 1992-1994, ki bosta pojutrišnjem skupaj s finančnim zakonom 1992 predmet razprave v deželnem svetu. Lepre je uvodoma izrazil zaskrbljenost nad neprestano rastjo stroškov za upravljanje storitev, ki so temeljnega pomena za prebivalstvo, kot so med drugim zlasti zdravstvo in potniški prevozi. Poročevalec je ravno tako zaskrbljen zaradi dejstva, da mora zdaj Dežela igrati vlogo suplentke, se pravi opravljati dolžnosti, ki pritičejo Državi. Kot primer je navedel tekoče stroške za zdravstvene usluge: kvota, s katero je državna oblast obremenila deželno upravo, je poskočila z 10 na 14 odstotkov, zaradi česar se je to breme povečalo na kakšnih 450 milijard lir, ki predstavljajo četrtino vse bilančne razpoložljivosti. Glede na razpoložljiva sredstva bo stroškovna po-, litika Dežele usmerjena po Leprejevih besedah v naslednje: v zaščito pobud na socialnem področju; v preobrazbo že načrtovanih in začetih del na področju varstva okolja in na higiensko-sanitarnem področju — če treba, tudi z najetjem novih posojil; v pospešitev stanovanjskih gradenj in sanacijo zgradb s posebnim ozirom na gradnje po olajšani obrestni meri; v nadaljnjo pomoč proizvajalnim sredinam, posebno še tistim, ki so zabredle v krizo oziroma vsem tistim, ki se nahajajo na ekonomsko zaostalih območjih; v nadaljevanje pobud za uresničevanje že programiranih in finansiranih javnih del, prometnih zvez ter infrastruktur; in nazadnje v prenos sredstev iz deželnih blagajn v blagajne krajevnih ustanov. Poročevalec Oscarre Lepre je sicer pripomnil, da bo po letu 1993 oziroma 1994 finančna razpoložljivost večja, izkoristili pa jo bodo za tekoče izdatke v okviru socio-asistenčnega projekta, za deželne dotacije občinskim in pokrajinskim upravam v sklopu programa o decentralizaciji, dalje za vodovodna in gozdarska dela, za obrambo krajinskih parkov, za odstranjevanje škode, ki je bila povzročena okolju, za raztegnitev metanovodnega omrežja, za znanstvene raziskave in za podpiranje kulturnih ustanov, za namakanje, bonificiranje in zemljiško preurejanje ter za večjo pomoč kmetijstvu. Kako se bo vse skupaj izteklo, je seveda vprašanje, kot je tudi vprašanje zase problem prednosti temu ali onemu. Opozicija v deželni skupščini, zlasti še svetovalci Demokratične stranke levice, so proračunske listine, takšne kakršne so, že zavrnili in napovedali vrsto popravkov v korist sociale. Zadovoljni pa niso niti sindikati CGIL, CISL in UIL in to kljub včerajšnjemu sestanku z deželnim odbornikom za finance Dariom Rinaldijem. (fdg) TRST — Deželna svetovalska komisija za kulturo, ki ji predseduje Bojan Brezigar (SSk), je odobrila osnutek zakona o zaščiti furlanskega jezika in kulture; osnutek so predložili svetovalci Rossi (LV), Cavallo (VA) in VJehrenfen-nig (LV). V njegovo besedilo, o katerem bo razpravljala še skupščina, so vnesli nekaj popravkov samega predsednika deželne vlade Biasuttija. Dejstvo, da je odbor nastopil le s popravki in ne z lastnim osnutkom, je Biasutti utemeljil s pomanjkanjem časa, sicer pa je odbor po njegovih besedah želel besedilo samo poenostaviti z opredelitvijo treh osnovnih usmeritev: znanstvene raziskave, podpore didaktičnim dejavnostim in pomoč izdajanju publikacij ter audiovizuelnih sredstev v furlan-ščini. »Gre za 300 milijonov lir na leto, kar ni veliko,« je naglasil Biasutti, »vendar naj pomeni ta zakon znamenje naše zavzetosti nasproti tej problematiki.« Po oceni predstavnikov zelenih Za predvidene krajinske parke premalo denarja TRST — Deželni svetovalci Gior-gio Cavallo (VA) ter Federico Rossi in Andrea Wehrenfennig (LV) ugotavljajo, da predvideva deželni proračun izdatna finančna sredstva za nekoristna dela, ki cesto morijo teritorij, vtem ko namenja zaščiti okolja smešno nizko vsoto. Kot primer navajajo 35 milijard lir za avtocesto Pordenon-Conegliano, 15 milijard za vodovod v Val D'Arzinu in 10 milijard za predor skozi M. Croce Car-nico. O ambientalnem varstva trdijo, da bo mogoče s 3 milijardami, kij jih predvideva zdajšnji zakon za krajinske parke, uresničiti en sam tak park in sicer v Karnijskih Alpah (kakor je povedal v ustrezni deželni komisiji odbornik Gianfranco Car-bone); tudi sicer pa gre za park, ki so ga zainteresirane občinske uprave že same načrtovale. Kar zadeva vse druge parke (deželni urbanistični zakon jih predvideva štirinajst v Vsej Furlaniji-Julijski krajini), ki bi jih morali finansirati z novim zakonom, pa so po mnenju omenjenih svetovalcev nakazana sredstva sramotno ubožna. Za novo Evropo na stari celini ob spoštovanju duha avtonomije VIDEM — Izkušnja uči, da vnaprej izdelanih modelov in teorij ni mogoče prenašati drugam, zato je treba poiskati v Evropi novo ravnovesje. To je dejal svetnik madžarske ambasade v Rimu Kadar Gyor-gy na videmskem zasedanju "Evropa - nova bodočnost za staro celino". Prihodnost Evrope je po njegovem v skupni nadnacionalni strukturi, ki pa bo morala dovoljevati široke krajevne avtonomije. Svetnik nemškega veleposlaništva Friedrick Catoir pa je naglasil, da mora postati Evropska unija referenčna točka za vse države, ki niso v njej, zato pa jim mora puščati vrata na stežaj odprta. Najtežji problem vidi v ustvarjanju demokratične mentalitete tudi povsod tam, kjer je doslej ni bilo, sicer pa pozitivno ocenjuje nemški združitveni proces. Na Ljubelju za Rimljani sodobni nomadi KRANJ — Občinska vlada v Tržiču je dobila zanimivo ponudbo dveh domačih zasebnih podjetij o ureditvi starega mednarodnega mejnega prelaza Ljubelj. Po ponudbi podjetij TGT in Bit-tra, naj bi nekdanji Ljubelj, preko katerega naj bi po materialnih dokazili hodili že Rimljani, preuredili v privlačno turistično točko, ki bi privabljala turiste in goste tudi s sosednjega Koroškega. Zamisel, da bi oživili stari cestni prelaz Ljubelj, ki menda velja za naj starejši gorski prehod na evropski celini, je stara že nekaj desetletij. Stari mejni prehod med nekdanjo Kranjsko- in Koroško, kasneje pa med Jugoslavijo in Avstrijo, sicer še stoji, vendar ga zob časa že krepko razjeda. V tržiški občini pa očitno pozabljajo, da veljata nekdanji mejni prehod in stara ljubeljska cesta za tehnični in kulturni spomenik v mestnem okviru. Prezreti ne kaže, da je Tržič postal trg že leta 1492 (prihodnje leto bo praznoval častitljivo 500-letnico pridobitve trških pravic), za mesto pa je bil proglašen leta 1926. Kakor smo omenili, je bil Ljubelj pomemben prehod že v rimskih časih, ponovno pa se je uveljavil po letu 1728, ko so zgradili cesto čez vrh. Na otvoritev iz tega časa nas danes spominjata dve piramidi. Na vsaki so tri plošče z napisi v latinščini, ki hvalijo cesarjev prihod na Kranjsko ter poudarjajo pomen Ljubelja za pospeševanje trgovine med obmejnimi deželami. Na Koroško nas danes vodi predor pod vrhom, ki so ga dogradili po drugi svetovni vojni. Omeniti velja, da je slavni baron Janez Vajkard Valvasor že leta 1679 pripravil načrt za predor pod Ljubeljem, o katerem nam poroča, a se žal ni ohranil. Tako je bilo nekdaj, kakšno podobo pa naj bi dobil stari Ljubelj ob koncu 20. stoletja? Zasebni podjetji TGT in Bittra iz Tržiča v svoji ponudbi predlagata, da bi staro ljubeljsko cesto uredili za peš pot, na nekdanjem mejnem prehodu pa bi za začetek zgradili manjši objekt, ki bi služil za planinsko zavetišče, za prodajo spominkov in za gostinsko ponudbo. Načrtovalci predlagajo, naj bi bil to planinski mejni prehod med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Zanimanje za načrtovano turistično točko na starem cestnem prelazu Ljubelj je veliko tudi med avstrijskimi turističnimi delavci. Z njo bi namreč koroški turizem, ki je brez dvoma med naj razvitejšimi med avstrijskimi deželami, pridobil pomembno izletniško točko za turiste, ki prihajajo v poletnih mesecih na oddih na Vrbsko jezero, med njimi pa je vedno več privržencev popotništva in peš hoje. Z vrha starega ljubeljskega prelaza je zelo lep razgled, možna pa je tudi krožna planinska pot čez Korošico in Veliki vrh na priljubljene Kofce in od tu nazaj v Podljubelj in na Ljubelj. Znano je, da je na avstrijski strani zelo obiskana bližnja soseska Čepa, ki jo vsako leto obišče kar 100.000 izletnikov, večina teh pa bi se zagotovo povzpela tudi na vrh Ljubelja. Že v letih med obema svetovnima vojnama je bil najstarejši gorski prelaz v Evropi znan po imenitnih mednarodnih avtomobilskih in motociklističnih dirkah, v zadnjih desetletjih pa je ostal žal povsem pozabljen. Ni dvoma, da je nekdanji cestni prehod Ljubelj s svojo cesto točka, ki bi z oživitvijo pomenila novo, pomembno obogatitev turistične ponudbe Tržiča in njegove okolice ob slo-vensko-avstrijski meji. Še toliko bolj spričo spoznanja, da bo z odprtjem karavanškega predora verjetno že prihodnje leto Ljubelj izgubil potnike, zato pa naj bi postal toliko bolj turistično privlačen. Sedaj so torej na potezi tržiški občinski možje, ki se bodo slej ko prej vendarle morali odločiti za ureditev širšega turističnega kompleksa Ljubelja. Zaradi tega pa zanimiva ponudba obeh zasebnih podjetij nikakor ne bi smela obležati v občinskih predalih. IVAN VIRNIK Koalicija federalistov za manjšinsko zaščito TRST - V četrtek se je sešel v Milanu koordinacijski odbor liste Federalizem, ki je uspešno nastopila na zadnjih evropskih volitvah in združuje, kot sporoča deželno tajništvo Slovenske skupnosti, večji del narodnih manjšin v Italiji in nekatera avtonomistična gibanja. Od vsega začetka sodeluje v tej skupini tudi SSk, poslanci sardinske akcijske stranke, Francozov iz Doline Aosta in Južni Tirolci pa stalno v parlamentu sledijo problemom, ki zadevajo manjšine in zlasti slovensko manjšino, ki nima neposredno izvoljenega parlamentarca. Tokrat je bil govor o državnozborskih volitvah, ki bodo menda spomladi. Manjšinske skupnosti razmišljajo, da bi nastopile tudi na parlamentarnih volitvah in to na vsem državnem ozemlju, da dokažejo svojo prisotnost in nezadovoljstvo do politike vsedržavnih strank do problemov manjšin. Vedno več je avtonomističnih deželnih gibanj, ki bi se rada pridružila temu kartelu, kar kaže na splošno nezaupanje do tradicionalnih strank in tudi do Bossijeve lige, ki zavzema preveč ekstremna, včasih celo rasistična stališča. SSk navaja, da je bila osnovana komisija, ki naj pripravi predlog programa, in da je bil sprejet sklep, po katerem mora ostati jedro te koalicije začetna skupina narodnih manjšin; ostali se lahko pridružijo le, če sprejmejo osnovna načela enakosti in dosledne zaščite vseh manjšin. Slovenska izseljenska matica izdala koledar LJUBLJANA — Slovenska izseljenska matica je izdala Slovenski koledar '92. To je zanimiv zbornik zgodovinskih, etnografskih, socioloških in literarnih zapisov z vseh koncev sveta, kjer živijo Slovenci. Prijetno nas preseneti že koledarski del, kjer najdemo ob po starem poimenovanih mesecih (prosinec, svečan, sušeč... in tako dalje vse do grudna) še številna arhaična slovenska imena (Fridolin, Lidvina, Vitah..). Sledijo zapisi o sami Matici, o Sloveniji na križpotju časa, študija izseljeniške literature ipd. Zanimivi so zapisi o vahtnih običajih, godcih in ogljar-stvu, več kot zgolj poučno zgodovinsko branje pa se izkaže esej Turki gredo... Literarni almanah zajema predvsem kulturo slovenskih izseljencev (med temi pričevanje zlatokopa, ki se je poročil z Indijanko in živi med Eskimi), pa tudi zapise Slovencev, ki se bolj začasno odpravljajo v svet (npr. Grošljev vzpon na Mount Everest). V razdelku Slovenci po svetu najdemo še zanimivo študijo Majde Kodrič in Alekseja Kalca o vplivu migracij na razvoj Beneške Slovenije. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami, med temi so številne barvne (o slovenskih zdraviliščih in o lepotah Slovenije). Koledar Slovenske izseljenske matice stane 500 tolarjev, naročiti pa ga je mogoče tudi kar po telefonu (0038-61-210757). Srečanje na Ljubljanski borzi LJUBLJANA — Ljubljanska borza vabi na prireditev ob izteku leta in prihajajočem novem letu, ki bo v torek, 17. decembra, v borzni dvorani na Trgu Ajdovščina 1/VI z naslednjim programom: borzni sestanek (10.30-12.00); demonstracija sistema EAG-Money-Plus, podobnega Reuter sistemu (12.30-13.00); podelitev licenc za posrednike na "zlati borzi" (13.00-13.30); svečan podpis pogodbe o dolgoročnem sodelovanju med Ljubljansko borzo in Zlatarno Celje pri delu "zlate borze" (13.30-13.45); koktejl in prosta zabava (od 13.45 dalje). Najbolj cenjeno darilo je najbolj intimno moško in žensko perilo TRŽIČ — Ul. F.IM Rosselli 16 — Tel. (0481) 74463 TreSonelle r*ww**jr*,**’M*'A Vitki in vitalni za božične praznike Koper, Pristaniška 19 VAM NUDI: — Masažo proti bolečinam — hujšanje brez diet (Cosmomed) — odstranjevanje strij, celulita, gub, aken, bralvjCt.T — lifting obraza in prsi BOŽIČNI POPUST: vsaka peta terapija brezplačna! Naročila: tel. 003866/35-064 VX.'X.'W'V'V'X.'V'V'V.'W.'X.'V'V' CUM01/2 Ču3Ž=Serv,ce DEVIN - Državna cesta 14, št. 78/D - Tel. 208047 J POSEBNA PONUDBA; 25% POPUSTA PRI NAKUPU talnih //V STENSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC, OPREME KOPALNIC, KABIN ZA TUŠIRANJE SANITARIJ IN VODOVODNIH ARMATUR ENKRATNA PRILOŽNOST: peč na drva z ventilatorjem 35.000 kal. za 2.600.000 lir peč na plinsko olje 26.000 kal. za 900.000 lir. CESTNA POMOČ 24 NA 24 AVT OKAROSERIJ A - DELAVNICA EKSPRESS PRALNICA Kantove! 186 Ob nedeljah Telefoni: 040/251144 odprto od 040/44468 10.00 do 13.00 040/410501 Razcvet kulturnega življenja v Benečiji V začasnem zatočišču je 158 oseb, ki so zbežale pred strahotami na Hrvaškem Malčki iz špetrske dvojezične osnovne šole pri dubrovniških otrocih v Lignanu ČEDAD — Začetek decembra v Benečiji je obeležila cela vrsta kulturnih prireditev, tako da se nam je zdelo umestno opozoriti vsaj na najpomembnejše. Študijski center Nediža je po uspešni predstavitvi knjige "1 giorni della Slovenia" na Videmski Pokrajini predstavil letošnje Benečanske kulturne dneve, ki stopajo v svojo šestnajsto sezono. Prvi gost špetrskega večera je bil zgodovinar Boris Gombač, ravnatelj ljubljanskega Narodnega muzeja, ki je razčlenil zapleteno in aktualno stvarnost slovenskega narodnostnega vprašanja. Orisal je zgodovinsko pot slovenskega naroda skozi stoletja pa vse do današnjih dni z dosego njegove samostojnosti in suverenosti. "Spoznajmo se": pod tem geslom so v Špetru pripravili zanimiv popoldan, na katerem so se srečali beneški in idrijski kulturniki in upravitelji. Manifestacijo so sklenili v Beneški galeriji, kjer so odprli razstavo idrijskega umetnika Rudija Skočirja z naslovom "Hommage a tous les mine-urs", ki je izzvenela kot poklon vsem rudarjem, predvsem tistim iz Idrije in Benečije, ki so v prejšnjih desetletjih služili kruh v belgijskih rovih. Idrijsko-beneško srečanje je uvedel Pavel Petricig, ki je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med obema občinama. Slovenski poslanec Tomaž Pavšič je v svojem nagovoru podčrtal dolgoletne kulturne in gospodarske vezi med obmejnima območjema. Za glasbeni utrinek pa je poskrbel harmonikar Sebastijan Zorza. Idrijčani so bili najprej gostje špetrske dvojezične šole, kjer so tamkajšnjim šolarjem prikazali diapozitive o značilnostih idrijske občine. Kasneje so se upravitelji obeh občin z županoma Marini-gom in Podobnikom na čelu srečali na špetrskem županstvu. Kulturni krožek Studenci je v Remanzaccu pripravil zanimiv večer, na katerem sta njegova člana Riccardo Ruttar in Ferruccio Clavora italijanskim sogovornikom orisala položaj slovenske narodnostne skupnosti v Benečiji ter se zaustavila pri vprašanju narodnostnih manjšin na sploh. V špetrski dvojezični šoli so otroci iz vrtca in osnovne šole preživeli zanimiv dopoldan za časa Miklavža, ko jih je obiskal kantavtor Andrej Šifrer. Prijaznega gosta so malčki sprejeli z velikim navdušenjem, z njim sodelovali in se veselili ob priznanih Šifrerjevih pesmih. Ob prizadevanju, da bi najboljše proslavil svojo petindvajsetletnico, verski list Dom ni pozabil na svoj koledar, ki tudi tokrat prinaša marsikaj zanimivega in poučnega. Na posameznih straneh so barvne slike nekaterih beneških vasi in zaselkov, ob njih pa je tudi kratek spomin na nekatere zaslužne duhovnike. Tokrat koledar Doma obravnava like Luigija Blasutiga, Lina Micheleja Dorbo-loja, Giuseppa Scura, Nataleja Moncara, Klementa Naistotha, Tita Cruderja, Antona Guiona, Odorica Buttola, Antona Pausse, Jožefa Podreke, Agostina Osgnac-ha in Nadalja Zufferlija. Koledar prinaša tudi več pregovorov, molitev in pravljic v beneškem narečju. Besedilo koledarja je priskrbel Emil Čenčič, župnik iz Gorenjega Tarbija, sicer pa dolgoletni sodelavec Doma. Na pobudo občinske uprave je v teh dneh izšla zanimiva knjiga o zgodovini in stvarnosti Barda z naslovom "Lusevera nelTalta Val-le del Torre". Ob vrsti informacij in bogatosti fotografskega gradiva je v knjigi povsem pošteno obravnavana prisotnost Šlovencev v teh krajih, kar predstavlja pomembno in potrebno izhodišče za stvarno obravnavanje zgodovine Terske doline. R. P. LIGNANO — Vojne operacije na Hrvaškem postajajo iz dneva v dan bolj nečloveške in grozljivi dogodki, ki nam jih posredujejo televizijski posnetki, nas vse bolj prepričujejo, da je med sprtimi stranmi zavladala prava krvolo-ločna in bratomorna ihta. V teh nehumanih ubojih, žal, igrajo prav otroci središčno vlogo. Za vsakega človeka, v katerem še prevladuje razum, so posnetki o množičnih ubojih nedolžnih malčkov nesprejemljivi in težko si je zamisliti, da obstaja še kaj hujšega. S takšnimi občutki smo prihajali v Lignano, kjer je nameščenih nad 150 dubrovniških beguncev, zvečina mladih sirot, ki so tod našli varno zatočišče pred bombami. Vsega skupaj je tu 158 oseb, od katerih je velika večina otrok, kar 81 pa je sirot, ki so živele v domu Iva Vukošiča v Dubrovniku. Nenehno bombardiranje je povzročilo precejšnjo škodo domu, tako da so se odločili za množično izselitev. Z otroki je 25 učiteljic in spremljevalk. Tu so mladi do 17. leta, starejše pa zvezni vojaki niso pustili, da bi odšli. V skupini so 4 dojenčki, eden je z mamo, ostali trije so sirote. Prava maskota lig-nanskega zatočišča je enoletni Nikša, za katerega skrbijo prav vsi. Skoraj dvajset pa je sirot, ki niso še dopolnile 6. leta starosti. Že od njihovega prihoda so bili otroci deležni pozornosti in soli- darnosti številnih posameznikov in skupin. Mednje sodijo tudi učenci četrtega razreda dvojezične osnovne šole iz Špetra, ki so ob spremstvu učiteljic in ravnateljice pred dnevi obiskali dubrovniške vrstnike. S seboj so prinesli veliko zvezkov, risank, raznih šolskih pripomočkov in nekaj oblek. Lepo je bilo videti, kako so naši beneški otroci nosili iz kombija male zabojčke in jih grmadili v uradu kolonije. Še bolj ganljivo pa je bilo, ko je skupina špetrskih malčkov izročila upravnici snop pisem, ki so jih špetrski otroci napisali svojim manj srečnim vrstnikom. Dubrovniške sirote bodo ta pisma prebrali v naslednjih dneh, verjetno jih bodo dobili pod božičnim drevescem, ki ga pripravljajo v Lignanu. Prepričani smo, da jim bodo tudi te besede v delno uteho pred kruto usodo, ki jih je doletela. Prvič se je nanje znašla, ko jim je odvzela to, kar je najdražjega: družino. Drugič pa se je z njimi cinično poigrala in jim zrušila dom, kjer so bivali skupaj in si pomagali drug drugemu. RUDI PAVŠIČ Na sliki: špetrski otroci izročajo upravnici kolonije solidarnostna pisma za nesrečne dubrovniške vrstnike - pribežnike Vferde Sgaravatti GARDEN CENTER TRST Obalna cesta 6/1 - Tel. (040) 224177 POSEBNA PONUDBA: — velika izbira »bonsai« — božične zvezde — božični okraski za trgovine in gostinske lokale — božična drevesca Kobariški muzej tudi ogledalo krvavih bojev na Soški fronti KOBARID — Kobariški muzej iz prve svetovne vojne je bogatejši. Pred dnevi je bila v njem slovesnost, na kateri so občinstvu predstavili nove eksponate in vojni material, ki priča o krvavih dogodkih na Soški fronti. V gornjih prostorih muzeja so uredili notranjost lesene barake italijanskega oficirja (na sliki), ki na moč natančno ponazarja takratna vojaška bivališča in življenje v njih. CASINO KRANJSKAGORA Slovenija HOTEL Pridite k zastopniku anaa JUGOSLAVIJA JUUA AUTO s P a Haaa TRŽIČ — Prodaja avtomobilov — Skladišče nadomestnih delov iJmJ MM — Mehanična delavnica TRŽIČ Ul. Bolto vog. Ul. S. Anna 8 Tel. (0481) 411736-791118 Jk li ima Trst sploh prihodnost? Kak-šna je lahko njegova bodoča vlo-/ T ga po koncu hladne vojne in po ■*. jL pretresu, ki je zajel Vzhodno Evropo? V zadnjih mesecih si je marsikdo postavil tako vprašanje. V mestu, v krajevnih upravah, v deželnem in državnem okviru. Predvsem pa so si ga postavili mediji in s s svojimi zaključki, s svojim razmišljanjem, s predstavljenimi izseki zgodovinske, družbenem in politične stvarnosti izzvali val protestov. Odgovori na take probleme so lahko različni, odvisni pač od analize in pogledov posameznika, nujno nepopolni, megleni, morda nekoliko vizionarski, ker vsebuje vsak tak odgovor vsaj ščepec prerokovanja. Nedvomno pa morajo temeljiti in izhajati tudi iz analize preteklosti, iz rešenih in nerešenih vozlov, ki jih je napletla zgodovina. In vse kaže, da na tem našem koncu zgodovina res ni bila lena v mešanju štren in spletanju takih vozlov, ki še danes v večji ali manjši meri bremenijo našo stvarnost in pogojujejo izbire o sedanjosti ter o prihodnosti. Prispevek k poznavanju teh vozlov, teh problemov polpreteklega obdobja, ki so še pred nekaj tedni bruhnili na dan z veliko virulenco in so daljši čas zastrupljali ozračje v mestu, je knjiga Claudia Tonela »Trst 1941-1947« (Trieste 1941—1947), ki jo je izdala založba Dedolibri. In če povzamemo iz reklamne manšete, ima knjiga ambicijo, da ob analizi tržaške polpretekle zgodovine pomaga razumeti sedanjost in tudi prispevati k odgovoru, ali ima Trst sploh prihodnost. V knjigi, za katero je napisal uvodni esej, je Claudio Tonel zbral nekaj prispevkov italijanskih, slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, ki so se od 13. do 15. novembra 1986 udeležili v Trstu simpozija Trst 1941—1947, ki ga je priredil Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino. Tem esejem je avtor dodal še uvodno razmišljanje Darka Bratine o narodnih in družbenih subjektih med političnimi načrti in zgodovinskimi sponami. In prav Bratinov prispevek je narekoval Tonelu tudi kriterij za izbiro v kopici gradiva, ki ga je simpozij italijanskih, slovenskih in hrvaških zgodovinarjev pred petimi leti ponudil v razmišljanje. Knjiga namreč obravnava štiri tematske sklope: nacionalno vprašanje med osvobodilnim bojem s prispevki Pierluigija Pallanteja, Toneta Ferenca in Petra Strčiča; probleme in po- Razmišljanje o preteklosti kot prispevek k razumevanju sedanjosti in načrtovanju prihodnosti 194M947 Preutessa di Claudio Tonel HDiZIONl D EDO L! RIU Zbirka zgodovinskih esejev Trst 1941-1947 sa asm asx tam-m.* maLmm-:* m sap sim ložaj v tedanjem obdobju s posebnim ozirom na vprašanje fojb z razmišljanjem Gal-liana Fogarja,- Slovence v Italiji in Italijane v Jugoslaviji ter problem odhoda istrskih beguncev s prispevki Jožeta Pirjevca, Erosa Seguija in Liliane Ferrari ter Togliattijev in Nennijev odnos do tržaškega vprašanja s prispevki Marca Galeazzija in Gaetana Ar-leja. Prispevki so bili pripravljeni nalašč za simpozij ob koncu leta 1986 in danes se ob njihovem prebiranju to nedvomno nekoliko pozna, saj imajo slovenski in hrvaški zgodovinarji sedaj precej različen odnos do nekaterih malo raziskanih vprašanj polpretekle zgodovine (od lojb do odnosa medvojne in povojne jugoslovanke oblasti do nacionalnega vprašanja, predvsem pa do drugače mislečih) kot pred petimi leti (Tone Ferenc je lani v Primorskem dnevniku objavil prispevek o tržaških Italijanih, ki so bili deportirani leta 1945 v Ljubljano), ko' so bili do teh problemov veliko bolj zadržani tudi, ker jim niso bili dostopni arhivski viri (in ne samo v bivši Jugoslaviji, pač pa tudi v Tr- stu). Obenem pa so njihova razmišljanja in pogledi še kako aktualni, samo če pomislimo na neplodno polemiko, ki se je vnela v Trstu pred nekaj tedni, ko je predsednik Cossiga napovedal prehod enot jugoslovanske armade skozi Trst na umiku iz Slovenije, na prepir, ki je sledil Mixerjevi oddaji o fojbah in oddaji Profondo Nord o Trstu. Problemi, lii so jih obravnavali zgodovinarji pred petimi leti, so v tržaški stvarnosti nerazrešeni, še vedno pogojujejo odnos med narodnostmi, postanejo predmet polemike in političnega spopada, ker nekatere reakcionarne sile še zmeraj skušajo graditi svojo politično uspešnost na nerazrešenih prikaznih preteklosti. Simpozij, ki ga je priredil Inštitut Gramsci leta 1986, je bil pomemben, ker so italijanski, slovenski in hrvaški zgodovinarji prvič sedli skupaj za mizo, da bi na odprtem simpoziju in s prispevki javnega mnenja načeli nekatera od tistih vprašanj, ki ves povojni čas zastrupljajo politične, družbene in narodnostne odnose v Trstu. Lahko bi bil odlična priložnost, da bi z umirjenim in znanstvenim pristopom, ki ga je omogočala Naslovna stran knjige Claudia Tonela tudi časovna odmaknjenost, neka vprašanja načeli in razčlenili. Toda izziv sta tedaj sprejeli tedaj samo levica in manjšina, medtem ko je »uradni« Trst simpozij v bistvu ignoriral, če izvzamemo začetni županov pozdrav. To seveda ni okrnilo kulturne vrednosti srečanja, je pa onemogočilo tisto širšo razpravo, širše soočanje stališč in mnenj, ki bi bilo mestu nedvomno koristno kot so med drugim dokazali poznejši dogodki. K taki širši razpravi lahko sedaj prispeva knjiga, ki jo je za Dedolibri pripravil Claudio Tonel. Seveda, če bodo vsi pripravljeni na odkrito, tudi polemično, vendar tvorno soočanje, ki naj vendarle razpne spone zgodovine, ki v preštevilnih primerih tiščijo Trst vklenjen v preteklost. In prav bi bilo, kot trdi Tonel v svojem uvodnem razmišljanju, da bi se lotili tudi drugih vozlov tržaške zgodovine: od razkola in travm, ki jih je v mestu povzročil komin-form, do problemov množičnega odhoda Italijanskega prebivalstva iz Istre, do celotne problematike, ki je sledila podpisu mirovne pogodbe leta 1947, londonskega Memoranduma leta 1954 in podpisu Osimskih sporazumov leta 1976. Pa ne zato, da bi o teh problemih zapisali neko dokončno in za vse sprejemljivo Resnico, saj je naloga zgodovine, kot vsake druge znanosti, da stalno išče, preverja, na novo in novo tehta gradiva, vire in dokaze in postopno izrisuje sliko in interpretacijo dogajanja. Pač pa zato, da bi se o teh vprašanjih začela razprava brez ideološke obremenitve, brez apriorizmov in z željo, da se dojame razvoj dogodkov in se ne ponovijo napake iz preteklosti. In s tem smo ob začetnem, izhodiščnem vprašanju. Ali ima Trst prihodnost? Na to si na osnovi svojih izkušenj in svojega znanja lahko marsikdo odgovori sam. Dejstvo pa je, da mesto samo ne naredi veliko, da bi si začrtalo pot v prihodnost, oziroma točneje, da k temu ne prispevajo veliko tisti, ki so zadolženi, da mesto vodijo in usmerjajo, kot dokazujejo dogodki zadnjih tednov, ko se je večinska koalicija razdrla predvsem na vprašanju porazdelitve funkcij in širjenja zavezništva in ne na problemih kako upravljati sedanjost ter načrtovati prihodnost. Tako ravnanje nedvomno ne more navajati k optimizmu glede bodočnosti še zlasti v časih, kot so današnji, ko se ruši marsikatero prepričanje in je politični zemljevid Evrope v stalnem hitrem spreminjanju. VOJMIR TAVČAR A JAZ SE NORČUJEM. CAME01/1 JAZ KUPUJEM V TRSTU. ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO TRST TRST. NAJVEČJA TRGOVINA V MESTU. o N O Na sedežu DSL sta ga novinarjem predstavila Bordon in Spadaro Projekt »Trst kot hrastovo mesto« za ovrednotenje krajevne stvarnosti O nelagodnosti Trsta in njegovih prebivalcev v sedanji upravno-politični ureditvi je zadnje čase vse več razprav, kot so tudi na dnevnem redu polemike o odnosu med uradnim glavnim mestom dežele, Trstom, in resničnim deželnim centrom, Vidmom. V razpravo, ki pa šo jo zastavili na premisi ovrednotenja Trsta in njegovega zgodovinsko-geografskega zaledja, so posegli tudi predstavniki Demokratične stranke levice. Poslanec Willer Bordon in tržaški občinski svetovalec Stelio Spadaro sta namreč včeraj novinarjem predstavila projekt »Trst kot hrastovo mesto«, ki pa se prvenstveno nanaša na visoko strokovno preučevanje istitucionalno-pravnih rešitev o ustanovitvi novega politično-upravnega subjekta, katerega zaenkrat imenujejo »Regija Julijska krajina«. Nekaj uvodnih pojasnil je nujnih, sta novinarjem dejala Bordon in Spadaror »Trst kot hrastovo mesto« nastaja na pobudo DSL, vendar ni neposreden odraz te stranke, zato tudi vabi k sodelovanju vse ostale; prvenstveni namen pobude pa je preučevanje možnosti in oblik uveljavitve Trsta in njegovega zaledja v državnem, predvsem pa v širšem, evropskem okviru. Spodbuda za takšen projekt, ki se po mnenju pobudnikov bistveno razlikuje od raznih debatno—študijskih krožkov, ki so jih zadnje čase ustanovili v mestu, izvira iz velikih sprememb, do katerih je prišlo in še prihaja v srednjeevropskem prostoru, še tesneje pa je vezana na model mesta-mostu s »podonavsko Evropo«, Istro, Kvarnerom in Dalmacijo, ki se je oblikoval že v preteklosti. V današnji stvarnosti pa bi ta model predvideval tesnejše in v marsičem povsem inovativne stike med Trstom oziroma »Regijo Julijsko krajino« in Slovenijo oziroma Hrvaško na drugi strani. Prav preko Trsta oziroma nove regije bi se ti dve republiki »navezali« na ES. Kot sta poudarila Bordon in Spadaro ima vizija nove regije dvojen pomen: po eni strani poudarja nujnost, da se deželam, tudi obstoječi Deželi Furla-niji-Julijski krajini, in krajevnim upravam zagotovi večja avtonomija, po drugi pa nakazuje možnosti preseganja ne samo deželnih, temveč tudi državnih meja. O valorizaciji vloge naše dežele, ki glede priznanih pristojnosti sploh ne more biti šteta kot dežela s posebnim statutom, je govoril Bordon, ki je tudi opozoril na zakonski osnutek, ki sta ga pred približno dvema mesecema vložila s strankarskim kolegom Pascolatom. Kako uresničiti projekt »Trst kot hrastovo mesto« bodo razmišljali vidni italijanski strokovnjaki, katerim nameravajo ponuditi posebne študijske štipendije. Za dejansko uveljavitev projekta pa se bodo morale angažirati politične sile, kajti iniciativa, kot je bilo večkrat poudarjeno, je strogo študijska. O zamisli nove »Regije Julijske krajine« je že pred časom obširneje pisal Stelio Spadaro, ki je k razpravi o tem poleg Trsta klical tudi Gorico in Tržič. Že takrat je poudaril, da zamisel o novi regiji pravzaprav izvira iz lastnega kulturnega zaledja, ne poraja pa se kot kontrapozicija Furlaniji. Za pobudnike projekta »Trst kot hrastovo mesto« so stališča Liste za Trst glede »tržaške posebnosti« »obramba lastnega vrtička«, medtem ko so zanimivi zadnji predlogi deželnega odbornika Carboneja. (bip) ^§0 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Tonje Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK v sredo, 18. t. m., v četrtek, 19. t. m., v petek, 20. t. m., v soboto, 21. t. m., v nedeljo, 22. t. m., v petek, 27. t. m., v soboto, 28. t. m., v nedeljo, 29. t. m., Režija Mario Uršič ob 16. uri - Abonma RED H ob 20.30 - Abonma RED D ob 20.30 - Abonma RED E ob 20.30 - Abonma RED A - premiera ob 20.30 - Abonma RED B ob 16. uri - Abonma RED C ob 20. uri - Abonma red K ob 20.30 - Abonma red F ob 16. uri - Abonma red G (C™ HUMORISTI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE III. Sodelujejo: Karst Brothers Viky Show Verč in Kobal, ki bosta predstavila svojo PRVO DVOJNO KASETO z naslovom VRANE DRUŽIJO SE RADE Ob tej priložnosti bosta prisotna častna gosta: JOSIP BROZ - TITO in soproga JOVANKA Danes, 15. t. m., ob 17.38 V športno - kulturnem centru v Zgoniku Vstop kot ponavadi, NI PROST! V soboto zvečer v Kulturnem domu na Proseku Dobrodelni zborovski koncert Bližajo se božični prazniki, ko človek postane dovzetnejši za plemenite moralne vrednote, kot je solidarnost s člani naše družbe, ki jih je življenje tako ali drugače prizadelo, V tem duhu bosta v soboto, 21. t.m., pevska zbora Vasilij Mirk in Doberdob organizirala ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku že tradicionalni dobrodelni koncert pevskih zborov, ki bo doživel že sedmo zaporedno izvedbo. Čisti izkupiček prireditve bodo tudi letos poklonili Skupnosti Družina Opčine, ki si je uredila nov sedež na Božjem Polju. Sobotni večer bosta popestrili tudi simpatični klepetulji z Brega Vanka in Tuonca, ki bosta kot običajno brez dlak na jeziku premleli naše vsakodnevne težave in posredovali svoje pristne poglede na stvarnost, ki nas obdaja. Opozorilo SSŠ suplentom brez plače Sindikat slovenske šole sporoča letnim suplentom na osnovnih šolah tržaške pokrajine, ki še vedno niso prejeli novembrske in trinajste plače, da bodo te po zagotovilih skrbništva na razpolago v prvi polovici januarja 1992, ker je_ ministrstvo ostalo brez fondov. SSŠ se dogovarja z drugimi sindikati za odločno skupno akcijo proti tem zapletlja-jem, ki se večkrat ponavljajo. Narodna in Študijska knjižnica vljudno vabi na predstavitev petega zvezka ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE v sredo, 18. decembra 1991, ob 19. uri v prostorih NŠK v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20. Spregovorili bodo dr. Bogo GRAFENAUER, dr. Jože PIRJEVEC in uredniki enciklopedije. Sodelovala bosta flavtistka Erika BUZEČAN in gledališki igralec Vladimir JURC. Zlata poroka v Dolini Dolinska občina za pomoč Hrvatom Na svoji zadnji seji je občinski odbor dolinske občine sklenil, da bo v sodelovanju z društvi, organizacijami in gospodarskimi podjetji v občini izvedel posebno akcijo za zbiranje sredstev v pomoč hudo prizadetemu hrvaškemu prebivalstvu. Pomoč bomo usmerili v prvi vrsti v pobrateno občino Kočevje in v prijateljsko občino Buje, kamor se je1-zateklo večje število hrvaških beguncev. V ta namen bodo člani odbora in občinski svetovalci prispevali denarno vsoto vsaj ene sejnine občinskega sveta. Hrano in druga osnovna živila bodo zbirali na občini do 19. decembra 1991 od 8. do 12.30, denarne prispevke pa v občinski zakladnici pri Tržaški hranilnici - agencija Bolju-nec. Na včerajšnji dan, pred točno 50. leti, sta se v Dolini vzela Viktorija Pangerc, doma iz Krogelj, in Željko Čuk, mlad fant iz Doline. Časi niso bili najbolj naklonjeni, svet je doživlja1! vojno, tako da je moral mladi ženin že tri dni po poročnem obredu v vojsko na Sicilijo. Ko se je vrnil domov, se je pridružil partizanom, žena pa ga je čakala na domu, vse dokler se ni vrnil tudi z nemškega ujetništva. Družinsko življenje je mirneje steklo po vojni, čeprav - kot sama poudarjata - je bilo in je še do danes njuno življenje vedno nadvse delovno. Željko je delal pri Esso, Viktorija se je kot mati treh otrok, Glauca, Mire in Maria, posvetila predvsem domačemu gospodinjstvu. Ko pa je Željko pred približno dvajsetimi leti šel v pokoj, se je začel posvečati predvsem obdelovanju domače njive, še danes pa posveti tudi kako uro čevljarstvu, poklicu, za katerega se je izučil, (dam) Slovenski dijaški dom SREČKO KOSOVEL Trst - Ul. Ginnastica 72 - tel. 573141 vabi na DOMSKI DAN v počastitev Prešernovega rojstnega dne in 15. letnice delovanja doma v petek, 20. decembra ob 20.30 v prostorih doma. Častni gost večera bo predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan. Po pozdravih in nastopu Tržaškega okteta se bomo zadržali v prijetni družabnosti. Vljudno vabimo vse bivše gojence od A do Ž! Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabita na tradicionalno novoletno družabnost v ponedeljek, 30. decembra^ ob 17. uri v gostilni SARDOČ v Prečniku. Nastopali bodo pevke skupine ŠAVRINKE iz Ravnega pri Sečovljah in glasbeni trio MARA, NEVA in CESARE. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij. Zagotovljen prevoz z avtobusi. V imanu upravnega sveta sklicujem Občni zbor Društva Slovensko gledališče v sredo, 18. decembra 1991, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. Kolikor ob prvem sklicu ne bi bilo vsaj polovice članov, se bo občni zbor začel ob kakršnemkoli številu prisotnih istega dne ob 20.30. DNEVNI RED: 1) Novi statut Slovenskega stalnega gledališča in javne ustanove; 2) imenovanje zastopnikov društva v skupščini SSG; 3) preosnova društva; 4) razno. Predsednik prof. Jože Pirjevec Godba na pihala iz Ricmanj vabi na Zaključni koncert danes, 15. t.m., ob 17. uri v Babni hiši v Ricmanjih. Poleg godbe sodelujejo gojenci in trobilna skupina Glasbene šole iz Ricmanj ter otroški pihalni orkester Koper. Razstava keramičnih izdelkov umetnikov Zelenko - Bernetič. Vabljeni! Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se bodo v mesecu januarju pričeli sledeči tečaji: 1. Kreativno pisanje - literarna delavnica (60 ur); 2. začetniški tečaj ruščine (80 ur); 3. začetniški tečaj animacije (50 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. t.m., na sedežu Zavoda v Trstu - Ul. Ginnastica 72 (tel. 577941). Potovalni urad AURORA ORGANIZIRA od 22. do 29.12. - Božič v ROGAŠKI SLATINI.Cena 380.000 lir (z avtobusom). od 31.12. do 1.1.92 - Silvestrovanje v HOTELU BERNARDIN v Portorožu. Cena 158.000 lir (z avtobusom). od 31.12. do 1.1.92 - Silvestrovanje v HOTELU JAMA v Postojni. Cena 105.000 lir (lastni prevoz), od 28.12 do 4.1.92 - Počitnice v HOTELU PRISANK v Kranjski gori. Cena 360.000 lir (lasten prevoz, silvestrovanje vključeno). Informacije in vpisovanje: Potovalni urad Aurora - Ul. Milano 20 - Tel. 630261 DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN MLADIKA vabita na predstavitev nove knjige Zora Tavčar - SLOVENCI ZA DANES (izdali Mladika in Družina) 30 intervjujev z znamenitimi Slovenci na tujem in doma. O knjigi bosta spregovorila gosta iz Ljubljane dr. Drago Klemenčič in dr. Janez Gril. Vabljeni v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, jutri, 16. t.m., ob 20.30. KD PRIMORSKO - Srenjska hiša Mačkolje CELOVEČERNI EONCERT MePZ RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA Zborovodja MARTA WERK - VOLK Danes, 15. t. m., ob 17.30. Vabljeni! Tržaška knjigarna Knjigarna La Penice vabita v torek, 17. t. m., ob 18. uri v prostore knjigarne La Fenice, Pasaža Fenice na predstavitev dvojezične pesniške zbirke Aleksij Pregare: SAMOHODEC - IL VIANDANTE S0LITARI0 O knjigi bosta spregovorila Carlo Milic in Jurij Paljk, poezije bosta prebrala avtor sam in Gian Maria Bugatto. Sole na katinari Odbor za proslavo 200-letnice katinarske šole vabi na Koncert harmonikarja Corrada Rojaca ki bo v petek, 20. decembra, ob 20.30 v župni cerkvi na Katinari. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA ZA VAŠA DARILA DECEMBRSKI KNJIŽNI SEJEM do 31. decembra POPUSTI V TRŽAŠKI KNJIGARNI Ul. sv. Frančiška 20 Glavna kandidata sta Močnik in Brecelj Tržaška SSk je še brez pokrajinskega tajnika Zaenkrat zbranih 8.000 podpisov rri i • rr' v v • ludi Irzacam za referendume Segni-Giannini Pripravili so ga člani Fotokrožka Trst 80 Koledar slovenskih bank z deli naših fotografov Slovenska skupnost je še brez Političnega tajnika, ki ga bodo izvolili v soboto, ko se bo znova sestal strankin pokrajinski svet, ki je bil izvoljen na nedavnem kongresu v openskem Finžgarjevem Pomu. Kandidata za tajniško mesto sta Peter Močnik, dosedanji pokrajinski podtajnik, in Martin Brecelj, ki je trenutno devinsko-na-brežinski podžupan. V stranki vsekakor mnogi upajo, da glede tajnika ne bo prišlo do notranjega razkola in da bo čez teden prišlo bo ene same enotne kandidature. To pa bo odvisno od poteka razgovorov oziroma pogajanj med raznimi notranjimi komponentami, ki so se na kongresu sporazumele za enotno kandidatno listo za strankin pokrajinski svet, niso Pa še dosegle sporazuma o novem tajniku. Močnik pripada katoliški komponenti, ki ima rahlo večino v pokrajinskem svetu, Brecelj pa laični skupini, ki jo vodi deželni svetovalec Bojan Brezigar. Na petkovi seji vodstva, ki šteje 31 članov, je bila debata precej živahna, govora Ui bilo samo o kandidaturah za tajnika, ampak tudi o splošnem Političnem položaju v perspektivi spomladanskih parlamentarnih in Upravnih volitev. Katoliška stran (njena najbolj ugledna voditelja sta deželni tajnik Ivo Jevnikar in voditelj SSO Marij Maver), ki se poteguje za Močnika, je mnenja, da bi moral biti slednji tudi nosilec kandidatne liste za tržaški pokrajinski ali občinski svet. To pomeni, da imata dosedanja izvoljena predstavnika Aleš Lokar na Občini in Zorko Harej na Pokrajini zelo malo možnosti, da bosta spet na kandidatni listi. Oba sicer sedita že dolgo let v izvoljenih skupščinah. Brecljeva kandidatura pa je najbrž povezana z možnostjo, da bodo predčasne volitve morda tudi v devinsko-nabrežin-ski občini, ki je po odstopu župana Caldija in vseh odbornikov že nekaj časa brez uprave. Vse ostaja torej še odprto. Obe osrednji komponenti bosta morali na pogovorih vsekakor tudi računati na mnenje nekaterih neopredeljenih in predvsem Mladinske sekcije, ki zahteva večjo vlogo pri usmerjanju strankine politične linije. To je jasno povedala tudi na nedavnem openskem kongresu. Petkovo sejo pokrajinskega sveta je vodil predsednik Drago Legiša, ki se je med drugim javno zahvalil dosedanjemu tajniku Miru Opeltu za opravljeno delo. Deželni kongres SSk bo predvidoma v drugi polovici januarja. Tudi Tržačani so številčno podprli zahtevo po referendumih o volilnih zakonih (predlagatelj je posl. Segni) in o demokratičnih reformah (pobudnik je pravnik Giannini). Tako so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo v Časnikarskem krožku organizirali Koordinacijski odbor Segni-Giannini, Radikalna in Republikanska stranka. Konferenco so namreč sklicali, da bi predstavili rezultate zbiranja podpisov za vse referendume, za katere pobudniki iščejo »javno podporo« od 14. oktobra dalje. Na naj večji odziv sta naletela predloga Segni-Giannini: kot je na tiskovni konferenci povedal predstavnik Koordinacijskega odbora Tarcisio Barbo je predlog za omenjena referenduma v Trstu podpisalo že osem tisoč volilvcev, kar presega pričakovanja. Zato so si pobudniki zadali cilj, da do božiča zberejo 10.000 podpisov. Večji del krivde, da se o referendumih, ki jih predlagajo radikalci veliko manj govori kot o predlogih Segni-Giannini, je predstavnik Radikalne stranke Marco Gentili naprtil sredstvom javnega obveščanja. Na tiskovni konferenci je v imenu republikancev, ki podpirajo referendume Segni-Giannini, govorila Maria Clotilde Giuffrida. Za člane Fotokrožka Trst 80 je bil petkov večer v Gregorčičevi dvorani zelo pomemben. Na njem so namreč, poleg otvoritve razstave 26 fotografij Adriana Perinija, prijatelja krožka, ki jih je avtor predstavil pod geslom "Beležka", ter prikaza prelepih diapozitivov Janka Kovačiča in Damjana Križ-mančiča na temo "Kras" in "Žuželke", predstavili izredno lep Koledar slovenskih denarnih zavodov v Italiji, ki ga je uredil Graficen-ter, v njem pa je zbranih 13 fotografij raznih članov krožka, ki se po svoji vsebini skladajo z naslovom koledarja Ob vodi - voda skozi letne čase v FJK in prikazujejo razne motive morja in drugih voda in vodnih izvirkov na Krasu. Koledar, o katerem se je na večeru zelo pohvalno izrazil umetnik in kritik Sergij Cesar, bodo naše bančne ustanove - TKB, Kmečke delavske banke Sovod-nje, Hranilnice in posojilnice z Opčin, Kmečke in obrtne hranilnice v Nabrežini, Kmečke obrtne hranilnice v Doberdobu in Kmečke banke v Gorici - delile letos svojim klientom. »Za naš fotokrožek je to velika čast, ki si jo delijo vsi naši člani, predvsem pa tudi priznanje tistim, katerih fotografije so bile izbrane Godbeno društvo Nabrežina vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLIUČKU LETA v nedeljo, 22. t.m., ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Gost večera bo MPZ Fantje izpod Grmade. Izšla je nova MLADIKA V tej številki: • Pisatelji za Hrvaško • Novela Brune Pertot • Intervju z Baro Remec • Ali ima primorska Cerkev sporočilo za mlade? In še toliko drugega na 40 straneh! SKLAD Hgpr MITJA ČUK ADVENTNA PRODAJNA RAZSTAVA SLIK Sklada Mitja Čuk v Hranilnici in Posojilnici na Opčinah danes, 15. decembra 1991 od 10. do 12. ure Poleg razstavljenih slik prikaz keramičnih lutk JASNE MERKU in poslikovnih predmetov iz svile HILDEGARD MOCKE. STUDIO ZA PROJEKTIRANJE KAMNA Križ 200 - Tel. št. 220794 torek - četrtek - sobota od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure Izdelujemo kompletne načrte in skice ter nudimo kontrolo izvedbe za: »arhitektonske elemente, spomeniške izdelke, uporabne in okrasne izdelke, klesane napise, ornamentiko in simboliko ter obloge iz kamna. Agenti so jih zasačili, ko so skušali vdreti v neko vilo na Opčinah Trije mladi roparji za zapahi Četrtemu članu tolpe je uspelo zbežati - Krivi tudi za druge podobne epizode na Krasu? Zgoraj trojica aretiranih roparjev, spodaj hiša v Ul. Hermada na Opčinah, v katero je tolpa skušala vdreti. Tolpa mladih, a nevarnih in izkušenih roparjev je od včeraj za zapahi po zaslugi potrpežljive in učinkovite akcije letečega oddelka tržaške policije ob sodelovanju agentov openskega komisariata. Člane tolpe so prestregli v petek zvečer okrog 21. ure, ko so skušali vdreti v vilo nekega tržaškega trgovca na Opčinah z očitnim namenom, da odnesejo vse dragocenosti, morda pa tudi, da ugrabijo enega od družinskih članov. Kako so se stvari odvijale, je povedal načelnik letečega oddelka tržaške kvesture dr. Padulano na včerajšnji tiskovni konferenci. Na osnovi pričevanj o neobičajnih premikih sumljivih ljudi okrog vil nekaterih premožnejših Tržačanov na območju Opčin so tržaški preiskovalci osredotočili svojo pozornost na tri družine, ki bi lahko bile tarča roparskih napadov. Zato so že več dni diskretno stražili tako vile kot člane družin. Zastražena je bila tudi vila tržaškega trgovca Vittoria Forze v Ul. Hermada 17, nekako za restavracijo Diana in tik ob državni cesti 202. In res so že v petek popoldne zapazili četverico mladeničev, ki so se sumljivo premikali v okolici ter opazovali vilo in vrt ter dostope vanj. Agenti so bili torej v stanju pripravljenosti, ko se je četverica odločila za akcijo. Komaj so vsi štirje, z revolverji v rokah in s prekritim obrazom, splezali skozi stranski vhod na vrt, že so jih agenti obkolili in onesposobili, le enemu je uspelo zbežati v temo. Tri aretirance so pozneje identificirali. To so 23-letni Alessandro Guni, 22-letni Maximilian Magris in 26-letni Renzo Erman Bassani. Vsi trije stanujejo v Trstu, Magris pa je po rodu iz bližine Salerna. V trenutku aretacije so imeli s sabo tri revolverje kalibra 7,67, dva scannerja za prestreganje radijskih policijskih sporočil in obilo materiala, s katerim so očitno nameravali onesposobiti člane družine Forza: železno žico, lepljivi trak, obliže, sprej z uspavalnim plinom in celo elektronsko napravo za povzročanje šoka. Prav iz tega materiala bi se dalo sklepati, da so mislili roparji napasti in onesposobiti vse tri družinske člane - očeta, mamo in 14-letno hčerko - ter nato korenito »očistiti« stanovanje. Preiskovalci pa ne izključujejo domneve, da so morda načrtovali ugrabitev Forzo- ve hčerke in nato zahtevati odkupnino. Pač pa nimajo policisti nobenega dvoma o istovetnosti četrtega člana tolpe, saj že poznajo njegovo ime in ga seveda vneto iščejo. Trije aretiranci, kot rečeno, so sedaj v koronejskem zaporu na razpolago sodniku dr. De Nicolu. Po vsej verjetnosti bodo obtoženi poskusa ropa in poskusa ugrabitve. Dva med njimi sta že imela opravka s pravico, vendar zaradi manjših prekrškov. Na včerajšnji tiskovni konferenci je dr. Padulano tudi povedal, da so med akcijo, ki je trajala le nekaj minut, agenti izstrelili dva strela v zrak »z ustrahovalnim namenom«. Trije ranjeni v železarni V skedenjski železarni se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča, v kateri so bili težko ranjeni trije delavci in sicer 50-letni nemški državljan Manfred Grenz, 40—letni Dano Pusceddu, ki je doma iz Sardinije in 45-letni Severine Sabbadin iz kraja Spinea pri Benetkah. Grenz in Pusceddu, ki sta zadobila poškodbe po vsem telesu, se zdravita na Katinari, kjer so si zanju zdravniki pridržali prognozo, Sabadinija pa so sprejeli v glavno bolnišnico, kjer se bo zdravil približno mesec dni. Ponesrečenci, ki so zaposleni v nekem zasebnem podjetju, so delali na železnem odru, ki se je nenadoma zrušil. Padli so z višine približno dvajset metrov. za tokratni koledar. Rekli smo, da gre za prvo takšno pobudo; upajmo, da ne bo ostala edina,« je v pozdravnem govoru povedal Darko Bradassi, tajnik krožka. Večer se je začel še s tečajem, ki ga fotokrožek namenja svojim članom, predvsem mladim - tistim, ki se želijo spoznati z osnovami barvne fotografije, kot tudi s postopki razvijanja in tiskanja v črno-beli tehniki. Petkov tečaj, ki se ga je udeležilo okrog 20 fotografov, v glavnem mladih, vodi Darko Bradassi. Skupno pa bo tečaj obsegal 20 predavanj. N.L. Tudi v našem mestu manifestacija kmetov Perspektive evropskega in seveda tudi italijanskega kmetijstva so vedno bolj črne, saj smo v polni fazi prehajanja iz zaščitenega oz. podpiranega kmetijstva v konkurenčno. Gremo torej k liberalizaciji kmetijstva v Evropi, ki je po vojni mnogo vložila v njegov razvoj in ga zaščitila z zaščito odkupnih cen. Vse to je kmete v Evropi in tudi v Italiji prisililo, da so dvignili svoj glas. V sredo, 18. t. m., pa organizira vsedržavna zveza kmetov Conf-coltivatori, v katero je včlanjena tudi Kmečka zveza, veliko protet-stno manifestacijo kmetov po vsej državi, ki bo potekala pred sto prefekturami. Taka manifestaieja bo na ta dan tudi v Trstu. Zbirališče kmetov bo ob 10.30 na Trgu Unita. Na Reki je nenadoma preminil naš dragi Svetko Pečar Na zadnjo pot smo ga spremili v soboto, 7. decembra 1991. Žalostno vest sporočajo žena Draga, hčerki Sonja in Alemka z družinama ter sestre Zora, Zofka in Marija. Reka, Gropada, Rim, 15. decembra 1991 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega Oresteja Michelija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ter na katerikoli način pčastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre g. duhovniku Andreju Lampert, pevskemu društvu in vsem članom Gospodarske zadruge Skala iz Gropade ter Društvu slovenskih lovcev F-JK Doberdob. Žalujoči svojci Gropada, Opčine, 15. decembra 1991 Ljubiti te je bilo lahko, pozabiti te nam je nemogoče. Ob prvi obletnici smrti našega dragega Mirka Čoka se ga z bolečino v srcu spominjamo žena Marija, hči Adrijana z družino in brat Avguštin. Trst, Lonjer, 15. decembra 1991 Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja, ki bo 5. januaija 1992 KUPUJ NA OPČINAH NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIC 1991 1. nagrada 15.000.000 lir, 2. nagrada 7.000.000 lir, 3. nagrada 0.000.000 lir, in 10 nagrad po 1.000.000 lir VSE NAGRADE SO V ZLATIH ŽETONIH! min. odobr. št. 4/5063 gledališča koncerti razstave razna obvestila izleti Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Marcel Achard BI IGRALI Z MANO? v režiji Adrijana Rustje: v torek, 17 t. m., v četrtek, 19. t. m., v ponedeljek, 23. t. m. in v torek, 24. t. m. ob 10.30. Tone Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK v režiji Maria Uršiča: v sredo, 18. t. m. ob 16. uri (abonma red H) in ob 20.30 (red D); v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 (red E): v petek, 20. t. m., ob 20.30 (red A) premierski; v soboto, 21. t. m., ob 20.30 (red B); v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri (red C); v petek, 27. t. m., ob 20. uri (red K); v soboto, 28. t. m., ob 20.30 (red F); v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri (red G). Gledališče ROSSETTI Danes ob 16. uri bo skupina Duetto 2000 zadnjič ponovila ISO Dance Theat-re. V abonmaju odrezek št. 3 B. Predstava traja 2 uri. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. V torek, 17. t. m., ob 20.30 bo Dario Fo predstavil JOHAN PADAN A LA DESCOVERTA DE LE AMERICHE. Predstava izven abonmaja, za katero velja izkaznica Teatro 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Ponovitve bodo trajale do 22. t. m. Gledališče VERDI Jesenska simionična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. V petek, 20. t. m. , ob 20.30 (red A) bo na sporedu KONCERT Orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Michaela LUI-GA. Ponovitev koncert v soboto, 21. t. m. , ob 18. uri za red S. Operna in baletna sezona 1991/92 Danes ob 16. uri zadnja ponovitev predstave ARGENTINSKEGA BALETA z Juliom Bocca. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes ob 16.30 ponovitev predstave LA PANCHINA ruskega dramaturga Alexandra Gelmana v režiji Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni, scena Gianfranco Pado-vani, kostumi Fabio Bergamo, glasba Li-via Cecchelina. Jutri počitek; ponovitev v torek, 17. t. m„ ob 16.30. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča) AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo Jutri ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila glasbena skupina COLLEGI-UM AUREUM. Tržaški jazz krožek Jutri, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY. Gledališče Verdi V petek 18. t. m., se bo pričela prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA, ki bo v četrtek, 30. t. m. ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku. V cerkvi V Ul. SanPAnastasio bo danes ob 21. uri na sporedu koncert orkestra Opera Giocpsa pod vodstvom Severina Zannerinija. Na programu Mozartove maše. Roxy bar V sredo ob 21. uri bo nastopila rock skupina BLACKBIRDS. V baru Punta Olmi - Cesta za Lazaret - bo v petek ob 21. uri nastopila rock skupina BLACKBIRDS. V dvorani v Ul. Ananian bo danes ob 15.30 na sporedu božični koncert Mednarodnega komornega orkestra. kino ARISTON - 15.30, 22.15 Jungle Eever, r. Špike Lee. EKCELSIOR - 15.45, 22.15 Rocketeer, r. Joe Johnston, i. Bill Campbell. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 22.00 Tutte le manie di Bob, r. Frank Oz, i. Bill Murray, Richard Dreyfuss. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La vita, Ta-more e le vacche, kom. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Doc Holly-wood, dottore in carriera, i. Michael J. Fox. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Robin Hood. NAZIONALE IV - 17.45, 22.15 Prossima fermata... Paradiso, i. M. Streep. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni. MIGNON - 15.30, 22.00 Thelma & Louise, r. Ridley Scott, i. Susan Sarandon, Geena Davis. EDEN - 15.15, 22.10 DalTOriente perver-so Tarte del sesso, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Scelta d’amore, i. Julia Roberts, Campbell Scott. LUMIERE - 17.00, 22.00 La leggenda del re pescatore, r. Terry Gilliam, i. Robin Williams, Jeff Bridges. ALCIONE - 17.00, 22.15 Nel panni di una bionda, r. Blake Edwards, i. Ellen Barkin. RADIO - 15.30, 21.30 P.... come puberta, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Rodila se je IRENA Srečnima staršema Mariji in Osvaldu ter sestrici Sari čestitajo otroški zbor Ladjica, dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade. Pavlu in Eriki je zapela mala MIHAELA Da bi bila zdrava, srečna in vesela ji želi ŠZ Gaja. Eriki in Pavlu se je pridružila prvorojenka MIHAELA Staršema iskreno čestitata, mali Mihaeli pa želita vso srečo v življenju KD in Gospodarska zadruga Skala. Pred 50 leti sta se v Dolini poročila VIKTORIJA in ŽELKO ČUK Danes se z njima veselijo hvaležni Glavko, Mira in Mario z družinami. ROSIZH Rag. BRUNO RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT Fax in fotokopirni stroji po ugodnih cenah TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel. 370822 OTROKU PODARI IGRAČO ORVISI Trst - Ul. Ponchielli 3 Že 72 let zbira za vas po vsem svetu najnovejše igrače po najugodnejših cenah. V galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) bo še danes na ogled razstava slikarja MENOTTI BIROLLA. Urnik: 11-13. V razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarja MARIA MANFIA. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8 - je do 4. januarja na ogled razstava slikarja FRANCA ANGELIJA. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure. V Tržaški knjigarni je do 18. t. m. na ogled razstava risb, ki so jih izdelali otroci na ex tempore 13. oktobra v Devinu v organizaciji Slovenskega dobrodelnega društva. Na gradu sv. Justa - Bastione liorito - bodo danes ob 11. uri odprli razstavo "EXCURSUS:novant'anni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Ma-ritain. Razstava bo odprta do 12. januarja po sledečem urniku: ob delavnikih od 10. do 16. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure; zaprto za božič in novo leto. Vstop je prost. V galeriji Fone art's room v Ul. della Guardia 16 bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo mladega slikarja ROBERTA SA-PORITO. Razstava bo na ogled do 31. t. m. ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. razne prireditve Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom - Ob 50-letnici ustrelitve junakov in ob 10-letnici knjižnice bo danes, 15. t. m., ob 16. uri odprtje dokomen-tarne razstave NUK iz Ljubljane KULTURA V ILEGALI. Uvodna beseda prof. Jaro Dolar, sledil bo recital P. Tomažič in tovariši, sodeluje MPZ in ŽPZ Tabor, pesmi na besedilo P. Tomažiča, glasba Aleksander Vodopivec, recitatorji, tekst in režija Drago Gorup. ANPPIA, VZPI - ANPI, ANED danes, 15. t. m., ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 50-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu. Spregovorila bosta Franc Škerlj in Arturo Calabria, predsedovala bo Nives Košuta, sodeloval bo MPZ Tabor. Prisoten bo Vid Vremec, obsojenec na drugem tržaškem procesu. Klub prijateljstva in Slovenska Vin-cencijeva konferenca vabita na BOŽIČNO DUHOVNO OBNOVO IN ČAJANKO, ki bo v četrtek, 19. decembra, ob 16. uri pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. delle Docce 34. Moški pevski zbor V. Mirk s Prose-ka-Kontovela in lovski pevski zbor F-JK Doberdob prirejata v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku KONCERT PEVSKIH ZBOROV v dobrodelne namene. Čisti izkupiček je namenjen Skupnosti Družina Opčine. čestitke Majo in Zorka je razveselilo rojstvo VERONIKE. Srečnima staršema čestita, mali prijateljici pa želi srečno in veselo življenjsko pot Rok. Jutri bo v Repnu slavila svoj 50. rojstni dan MARICA ŠKABAR. Mnogo zdravja in še veliko let v družinskem krogu ji iz srca želijo prijatelji. ^dentalex Prodajni center z materialom in opremo za zobozdravnike in zobotehnike TRST Ulica del Lavatoio 2/B (pri Trgu Oberdan) Tel.: 040/362547 Fax: (040) 364160 Osnovna šola Bazoviški junaki se zahvaljuje Dobrodelnemu društvu Trst ter vošči vsem članom vesel Božič in plodno novo leto. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo v mesecu decembru odprta tudi: v ponedeljek, 23. decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure ter v sobotah, 21. in 28. decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure. Delavnici umetne obrti Ars Cretaria Gabrijele Ozbič iz Boršta in Kraške umetne obrti lesnina Bor iz Nabrežine - Doljakovi sporočata svojim odjemalcem, da bosta prisotni na 10. Razstavi umetne obrti in daril na Pomorski postaji še danes in jutri - urnik od 10. do 20. ure. Laboratorij Ročno tkanje Magde Tavčar in Dinore Coslovich obvešča, da je z razstavo svojih izdelkov prisoten na 10. Razstavi umetne obrti in daril na Pomorski postaji, ki je še danes in jutri od 10. do 20. ure. Zadruga Mangart vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo jutri, 16. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. SKD Barkovlje, ul. Cerreto 12 prireja silvestrovanje. Za informacije tel. na št. 363452 v jutranjih ali popoldanskih urah. Dekliški pevski zbor Glasbene mati" ce in MePZ Gallus organizirata enote-densko_ zimovanje in silvestrovanje na Tatre (Češka). Odhod iz Trsta 27. decembra, prihod 3. januarja 1992. Za prijave m informacije tel. na št. 382541 (Sara). N0TIFIKACIJA ZA JAVNE RAZGLASE V SMISLU 150. ČLENA CIVILNEGA P0ST0PNIKA Notificiramo upravičencem, da sta gospoda Boris SANCIN, rojen v Dolini dne 9. 9. 1947, s stalnim bivališčem v Dolini, Boljunec 420 in Maria VESEL vd. SANCIN, rojena v Herpeljah Kozini dne 15. 10. 1926, s stalnim bivališčem v Dolini, Boljunec 62, z izbranim pravnim zastopnikom odv. Giovannijem Zl-GANTEJEM, v Trstu Ul. S. Francesco 9, sklicala gospoda OTTA Matteo pok. Micheleja pred Sodišče v Trstu, s tem da se določi preiskovalni sodnik, za dne 28. 9. 1992 ob 9.30. Sodna razprava zadeva priposestvova-nje (usucapione) gradbene kat. štev. 133 hlev in senik 76 kv. m, označeni v P. T. 3 Boljunec c. t. 13. pod imenom Otta Matteo fu Michele. Notifikacija je izvršena v smislu 150. člena civilnega postopnika in odloka predsednika Sodišča v Trstu z dne 16. 11. 1991. Trst, 11. 12. 1991 mali oglasi ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI Nabrežina 97 Tel. 201209 SELENE - medium, radiestezistka, rab-domantka, vedeževalka iz kart, dlani in slike želi vesele praznike. Tel. 040/578991. OSMICO ima odprto Slavec Igor v Dolini na št. 89. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ferluga pri Piščancih. Vabi na domačo kapljico in prigrizek. OSMICO odpre Ostrouška v Zagradcu. OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na. BERTO TONKIČ je v Doberdobu na Tržaški cesti št. 25 odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. LICENCO za prodajo sadja in zelenjave vključno s stojnico na pokriti tržnici prodam. Cena po dogovoru. Tel. 734882. MLADIČE z rodovnikom UKC, pasma pit buli terrier, posebej selekcionirane za osebno varstvo in čuvanje, prodam po ugodni ceni. Tel. 040/231002 po 17.30, v soboto in nedeljo od 9. do 17. ure. PRODAM 7 tednov stare pudle, bele barve, z rodovnikom. Tel. 327214 od 12. do 14. ure in po 17. uri. PRODAM ape piaggio 501, 30.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Tel. (0481) 882389. PRODAM ibizo 1200 gl, letnik -86, edini lastnik. Tel. 229435 - ob uri kosila. PRODAM opel corsa 1200 gl, metalizira-na, december '89 v odličnem stanju. Tel. 421412. PRODAM golf GTI 1800, letnik '86, kovinsko zelene barve, klimatska naprava, protivlomna naprava, obroči iz zlitine, v dobrem stanju. Tel. št.-811565. PRODAM dobro vpeljano cvetličarno. Tel. št. 228390. PRODAM dve kompletni zimski gumi za fiat 127, skoraj novi. Tel. 421412. PRODAM 4 - mesečnega psička, nemškega braka. Tel. 226353. PRODAM alfa 75 1800 IE, oktober '90, 20.000 km, po ugodni ceni. Tel. (040) 225797 od 19. do 20. ure, razen sobot. PRODAM golf gti 1800, letnik '87, kovinske barve, v dobrem stanju. Tel. 225106 ob večernih urah. PRODAMO enonadstropno dvosobno hišico z majhnim dvoriščem na Kontove-lu. Tel. 225192. PRODAM nove krznene jope iz doma zrejenih nutrij (castorino), črne barve. Tel. 225192 PRODAM štiri nove zimske gume za fiat 126. Tel. 225192. PRODAM zakonsko spalnico, psihedelično v odličnem stanju. Tel. 229347. ČE SI ŽELITE hišico ali stanovanje v Standrežu pokličite od 12.30 do 13. ure na tel. št. (0481) 882178 ali (0481) 535295. SOBNO PALMO Hamedorejo zelo ugodno prodam ali zamenjam za kaj drugega. Visoka je 2 m in široka 2 m, Prl" merna za večjo verando. Tel. na jj1-820630 zjutraj do 8. ure ali pa od 13. do 14. ure. DEKLE išče delo kot estetistka. Te‘-228025. DRUŽINA išče resno osebo ali gospo z ljubeznijo do otrok za popolno upravljanje doma. Telefonirati zvečer po 20. uri na št. 370447. PODJETJE s sedežem v Trstu išče izkušeno administrativno osebo z dobrim poznanjem knjigovodstva, mednarodne trgovine in uporabe računalnika. Izčrpen curriculum poslati na Publiest Srl, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Izkušen administrator”. MLADA z večletno delovno prakso s prizadetimi otroci ter prakso v varstvu išče primerno zaposlitev. Tel. na št-811565 od 19.30 do 20. ure. MLAD mož, oče dveh malih otrok po poklicu ključavničar, specialnost varjenje: avtogeno, argonsko, električno sprejme službo pri kateremkoli podjetju. Tel. št. (003867) 82259. MLAD MOŠKI, dobra volja do dela , specialist pri rezanju trt, sprejema službo pod vsakim pogojem. Tel. na št. (003866) 58806. DAJEM lekcije iz angleščine, tudi na domu. Tel. 280579. NUDIM lekcije iz angleščine in latinščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Nel. 366275. IZGUBILA sem zlati uhan na Proseku-Poštenemu najditelju primerna nagrada. Tel. 225657. STANOVANJE v centru Opčin dajemo, v najem za urad. Tel. 421508 od 13. do 13.30 ali po 21. uri. DAJEM v najem prostore za urade, že opremeljene s pohištvom v središču Gorice. Tel. (0481) 5941 ob urah uradov. PAPIRNICA SARA pri Sv. Ivanu sporoča, da bo redno odprta vsak dan ves mesec december vključno nedelje in ponedeljki. Zaprta bo le 25. in 26. decembra. Velika izbira igrač in božičnih okraskov po ugodnih cenah. Vabljeni- MALE OGLASE IZ SLOVENIJE in HRVAŠKE sprejema STUDIO d.o.o. Ljubljana Tel. (061) 261067, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 15. decembra 1991 KRISTINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 12.13 in zatone ob 0.39. Jutri, PONEDELJEK, 16. decembra 1991 ALBINA PLIMOVANJE DANES: ob 4.08 najvišja 34 cm, ob 11.54 najnižja -22 cm, ob 17.22 najvišja -4 cm, ob 21.39 najnižja -13 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1036,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Antin Zhou, Giorgia Campobasso, Andrea Golin, Stefania Go-lin, Davide Deluca, Costanza Lia. UMRLI SO: 82-letna Lucia Bontempo, 69-letna Anna Miglievich, 83-letni Carlo Pangos, 95-letni Domenico Furlan, 94-let-na Anna Suzzi, 76-letni Mario Galperti, 83-letna Rina Varisco, 60-letna Severina Carli, 78-letna Antonia Fornasaro, 53-let-na Crosja Bukurhe, 49-letni Dino Colella, 62-letni Guerrino Scalir, 84-letna Carme-la Rasem, 86-letna Maria Zidarich, 80-let-na Maria Fazio, 82-letna lolanda Dapret-to. SLUŽBA LEKARN ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefo- Nedelja, 15. decembra 1991 nu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. deli' Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. deli' Orologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. deli' Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere). Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. decembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Reyol-tella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Žav-Ije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 - Žavlje. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel-573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 2 2 2 KVOTE: LOTERIJA 87 84 90 60 88 62 10 4 35 79 63 70 45 72 14 77 60 39 5 71 52 34 73 74 53 41 45 26 33 19 36 20 34 56 39 62 81 85 3 46 32 87 31 42 88 22 5 23 46 58 ENALOTTO 1X2 XIX 122 12 35.318.000.— 11 1.360.000.— 10 118.000.— n rai i______________________ 6.00 Varjete: Evropa Evropa 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 9.55 SP v smučanju: veleslalom moški (1. tek) 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Baudo, bolita Morena, R. Berge, N. Frassica), vmes športne vesti in (18.10) 90. minuta 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.25 Športne vesti 20.40 TV film: Felipe ha gli oc-chi azzurri (dram., It. 1990, r. G. Albano, i. Claudio Amendola, Pascale Ro-card, 2. del) 22.25 Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti 23.55 Šport: Zona Cesarini (vodita Gianni Mina in Rita Tedesco) 0.30 Nočni dnevnik in vreme 1.00 Nočni Motorshow ^ RAI 2 6.00 Risanke in nanizanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova) 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Varjete: Cirkus 10.30 Aktualno: Giorno di festa (vodita Bruno Modugno in S. Bettoja) 11.30 Šport: Prima che sia gol 12.00 AJctualno: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika Diogenes in vremenska napoved 13.45 Variete: Ciao vveekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi) 17.50 Rubrika iz Parlamenta 18.00 Športno popoldne: Motor-show Memorial Bettega, 18.30 konjske dirke, 18.40 nogomet A lige, vreme 19.45 Dnevnik 20.00 Rubrika: Domenica sprint 21.10 Nanizanka: Beautiful 22.20 Dok.: Gino Cervi 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Vremenska napoved 23.35 Rubrika o protestantizmu 0.05 Dok.: Green Line 1.30 Film: Slapstick (kom., ZDA 1960, i. C. Chaplin) RAI 3________________ 8.15 Potni list za Evropo 9.00 Film: Zanna Bianca e il cacciatore solitario (pust., It. 1976, i. Robert Wood) 10.30 Koncert za Evropo 11.20 Drobci 11.55 SP v smučanju: superveleslalom moški, 12.55 veleslalom moški (2. tek) 13.30 Motorshow F1 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Variete: Girone alLitalia-na (vodi Andrea Barbato) 16.40 Film: Giallo (kom., It. 1933, r. Mario Camerini, i. Assia Noriš) 18.40 Vreme in Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Risanke: Blob Cartoon 20.20 Film: F.I.S.T. (dram., ZDA 1978, r. Norman Jewison, i. Sylvester Stallone, Rod Steiger) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: Babele 23.55 Movie - Filmi v originalu: Woman-of the year (kom., ZDA 1942, r. G. Stevens) 1.50 Filmske novosti 2.00 Variete: Fuori orario [ TV Slovenija 1 7.55 Video strani 8.05 Otroška matineja: Živ Žav, 9.05 nad. Telovadka 9.35 Glasba skozi čas 10.35 Garfield in prijatelji 11.00 Videomeh 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 TV dnevnik 1 12.40 Video strani 13.50 TVariete (pon.) 14.45 Nad.: Johan Sebastian Bach (biog., Nem. 1985) 15.30 Sova (pon.), vmes nanizanki Murphy Brown in Začetki mafije 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Film: Pozdrav, Mary (biog., ZDA 1985) 18.50 Risanka 19.00 Mernik in TV Okno 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.20 TV priredba: Žrtve mode Bum-Bum (D. Jovanovič) 21.30 Zdravo 22.50 Dnevnik, šport in vreme 23.25 Sova, vmes nan. Razrednik in Začetki mafije 0.40 Video strani HIP) TV Koper 13.00 Športna oddaja 14.30 Otroška oddaja 15.20 Nad.: Rayanovi 16.00 Nan.: Police News 16.50 Aktualno: Meridiani 17.30 Film: Zadnji vikend (pon.) 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja 20.30 Film: Opozorilni strel (krim., ZDA 1967, r. Buzz Kulik, i. David Janssen) 22.05 Žrebanje lota in dnevnik 22.20 Nad.: Rayanovi 23.00 Nan.: Police News 23.50 Športna oddaja TV Slovenija 2 10.10 SP v smučanju 12.15 Namizni tenis 12.55 SP v smučanju 14.00 Pot olimpijskega ognja 14.50 Prvenstvo Slovenije v standardnih plesih 15.05 Tenis: Grand Siam 19.30 TV Dnevnik Sarajevo 20.00 Dok.: Svet narave, 20.50 Drugačne zvezde 21.20 Film: Počitnice gospoda Hulota (r. Jacgues Tati) 22.45 Yutel _____CANALE5________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.00 Variete: Domenica italiana (vodi Paolo Bonolis) 12.00 Dok.: Larca di Noe (vodi Licia Colo) 12.40 Canale5News 12.50 Variete: Buona domenica 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi) 14.00 Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) 18.10 Nanizanka: Časa Vianello - Sette per uno 18.40 Variete: Buona domenica 19.55 Canale5News 20.00 Risanke: I Simpson 20.30 Film: II bambino e il polizi-otto (kom., It. 1989, r-i. Car-lo Verdone, Federico Riz-zo, Adriana Franceschi) 22.30 Aktualno: Abbronzatissimi 23.00 Aktualno: Nonsolomoda, 23.30 Italia domanda 24.00 Canale5News 0.35 Šport: Veliki golf 1.35 Nan.: New York New York 2.20 Programi non stop RETE 4__________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: I Jefferson 9.00 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 10.30 Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo) 12.00 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.50 Variete: Buon pomeriggio 14.00 Nad.: La donna del mistero (i. Luisa Kuliok) 16.30 Film: Il principe delle vol-pi (pust., ZDA 1949, r. Hen-ry King, i. Tyrone Power, Orson Welles) 17.50 TV4 News 19.05 Risanka: Il libro della giungla 19.30 Nadaljevanka: Sentieri (. Kirn Zimmer) 20.20 Film: Joan Lui (kom., It. 1985, r-i. Adriano Celenta-no, i. Claudia Mori 22.55 Variete: Speciale Buonase-ra 23.20 Nedeljski koncert 0.30 Nan.:MarcusWelby 1.30 Film: Buonanotte... avvo-cato (kom., It. 1955, r. Giorgio Bianchi, i. Alberto Sor-di, G. Mašina) 2.50 Nočni spored ITAHA 1_________________ 7.00 Otroška oddaja 10.00 Nan. :SuperVicky 10.30 Športna oddaja: Calcioma-nia (vodi Cesare Cadeo) 11.30 Odprti studio 11.45 Športni oddaji: Grand Prix, 12.35 Guida al campionato 13.05 Varieteja: Andy e Norman, 13.35 Benny Hill Show 16.00 Športna oddaja: Domenica stadio (vodita Marino Bar-toletti, Sandro Piccinini, tel. 0369/56120) 17.30 Nan.: Magnum P.I. - L'in-vestigatore delPanno 18.30 Odprti studio 18.45 Aktualno: Odprti studio "Sette" (vodi Emilio Fede) 19.30 Nanizanka: I vicini di časa - Appesa a un filo e la mia vita senza te (i. Teo Teoco-li, Silvio Orlando) 20.00 Film: Il mio nome e Remo Williams (pust., ZDA 1985, r. Guy Hamilton,-i. Fred Ward) 22.20 Šport: Pressing (vodijo R. Vianello, Kay Sandvik, Omar Sivori) 23.50 Variete: Mai dire gol 0.20 Studio šport in vreme 0.50 Odprti studio 1.10 Nočni spored ODEON_________________ 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Nanizanki: Automan, 14.30 Lo sceriffo del Sud 15.30 Domenica con Happy end 16.15 Film: Odio implacabile (dram., 1947, r. Edvvard Dmytryk, i. Robert Young) 18.00 Nan.: Rosa selvaggia 19.30 Fiori di zucca Cartoons 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Scuola di guida 2 (kom., 1988, r. Oz Scott, i. Harvey Korman) 22.30 Film: La grande pioggia (dram., ZDA 1939, r. C. Brown, i. Tyrone Power) TMC____________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Risanke in nanizanke 11.15 Nanizanka: Kelly 11.45 Risanke 12.10 SP v smučanju 12.00 Papežev blagoslov 12.25 Nanizanka: Kelly 12.55 SP v smučanju: veleslalom moški (2. tek) ■ 13.30 Zemlja in drugi planeti 14.00 Variete: Qui si gioca 17.10 Glasba: Genesis 17.55 Film: La figlia del vento (dram., ZDA 1938, r. W. Wy-ler, i. Bette Davis) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Športna oddaja: Golagoal 22.30 Variete: Ladies & Gentle-men 23.20 Film: Il elan dei Barker (dram., ZDA 1969, r. R. Cor-man, i. Shelley VVinters) 1.00 Film: Shaft - Gli omicidi del capricorno (krim., ZDA 1973, r. AUen Reisner) 2.25 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_______________ 10.30 Telefriuli non stop 13.30 Variete: Serade furlane 16.45 Rubrika: Občina 18.45 Športne vesti 20.30 Nan.: Gli occhi dei gatti, 21.30 II mio amico Bottoni 22.30 Športne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pre-jjled tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev znova na Kirrinovem otoku (r. A. Rustja, 3. del); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Državne meje in družinske usode; 12.30 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. Iskanje naše posebnosti s pomočjo dramskih zapisov od Cankarja do Jančarja (pon.); 14.50 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna ter oddaja v narečju: Vanka_ in Tonca; 14.00 Ob robu igrišča; 14.45 Šport - Drugi krog oglašanj; 15.00 Nedeljski ritem; 15.20 Pregled izidov tekem; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Made in Italy; 18.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.10 Koledarček; 15.00—18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi RAI 1________________ 5.50 Nad.: La freccia nera 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Dnevnik 10.05 Gospodarstvo 10.25 Nan.: Supernonna, 11.05 Benvenuto sulla terra 12.00 Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti 13.30 Dnevnik - Tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja 15.00 7 dni v Parlamentu 15.30 Športna oddaja 16.00 Mladinski variete: Big! 17.30 Aktualno: Parola e vita 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.40 Dokument.: Kvarkov svet 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.34 Politična tribuna 20.45 Film: E.T. l'extraterrestre (fant., ZDA 1982, r. Števen Spielberg, i. Dee Wallace) 22.45 Dnevnik 23.00 Emporion - o gospdarstvu 23.15 Variete: Fantasy party 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Filmske novosti 0.50 Rubrika okrog polnoči 1.10 Film: A briglia sciolta ^ RAI 2 | 6.00 Nanizanke in risanke 8.45 Aktualno: Ne samo o kmetijstvu 9.00 Izobr. odd.: Campus 10.00 Rubrika o židovski kulturi 10.30 Film: Michael Shayne e 1'uomo che non voleva morire (krim., ZDA 1942) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: 1 fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Aktualnosti: Tua - rubrika o lepoti, veriete Detto tra noi - kronika v živo, 17.00 Diogenes 17.25 Kratke vesti 17.30 Odprti prostor 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: LJspettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer (vodita G. Minoli in A. Bruno) 23.15 TV 2 - Pegaz: Romunija, nekoč je bil Ceausescu 24.00 Film: Reguiem per Domi-nic (dram., Nem. 1990) ^ RAI 3 | 12.00 Aktualno: Krožek ob 12 (vodi Romano Battaglia) 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja 15.45 Športno popoldne: 16.00 nogomet v deželi, 16.50 nogomet B lige, 17.30 cik-lokros 17.45 Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna 18.00 Dok.oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika Derby, nato vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Blob. Di tutto di piti 20.20 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Variete: Avanzi 23.50 Nan. Hitchcock: Vendetta (1955, i. Vera Miles) 0.15 Aktualno: Pubblimania -posebno o »Carosellu« 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste [ fr" TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.): Postojnska jama, 9.15 Pedenjžep, 9.45 Utrip, 10.00 Zrcalo tedna, 10.15 Mernik 10.30 Video strani 13.30 Dnevnik 15.00 Obzorja duha (pon.) 15.20 Sova (pon.), vmes nanizanki Razrednik in Začetki mafije 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika * 17.05 Mozaik (pon.): Zdravo 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček, 18.50 Zlati čeveljčki (V. Bitenc) 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: En sam dotik (Milan Jesih, posnetek predstave Prešernovega gledališče Iz Kranja) 21.45 Osmi dan 22.30 Dnevnik in vreme 23.05 Sova, vmes nanizanki V območju Somraka in Začetki mafije 0.20 Video strani HIP) TV Koper________________ 13.00 Športna oddaja 14.30 Rubrika: Bella TV 16.00 TV Novice »Oresedici« 16.10 Otroška oddaja Čarobna svetilka: vmes risanke Baba Malu in sto ruskih pravljic in nan. Ghost busters 17.00 Film: Opozorilni strel (krim., ZDA 1967, r. Buzz Kulik, i. David Janssen) 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nad.: Rayanovi 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Nan.: Police News 22.20 TV Dnevnik 22.30 Koncert ob 400. obletnici smrti Jacopusa Gallusa 23.00 Športna rubrika f fr- TV Slovenija 2 17.00 Teleski 90 17.30 Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Antropično načelo 20.55 Sedma steza 21.25 Omizje in Yutel CANALE 5_______________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: Arnold 9.05 Film: Cantodamore (biog., ZDA 1947, r. Clarence Brown, i. K. Hepburn) 11.50 Kviz: Il pranzo e servito 12.40 Canale5News 12.45 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto(vodi Iva Zanicchi), 18.55 La mota della fortuna (vodi Mike Bongiorno), 19.45 II gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti), vmes (19.40) News 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.40 Film: Roba da ricchi (kom., It. 1987, r. Sergio Corbucci, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio, Lino Banfi) 23.00 Glasba: Koncert Gina Pao-lija, vmes (24.00) Canale 5 News 0.30 Nanizanka: Il ritorno di Missione impossibile 1.35 Variete: Striscia la notizia 1.50 Programi non stop RETE 4__________________ 8.00 Variete: Buongiorno amica 8.05 Nad.: Gosi gira il mondo, 8.30 La valle del pini, 9.40 Una donna in vendita 10.30 Kviz: Čari genitori 11.30 Nad.: Stellina 12.00 Otroški variete: Ciao Ciao 13.40 Variete: Buon pomeriggio .13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 Senora, 15.15 Vendetta per una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hos-pital, 17.10 Febbre-'d'amore 17.50 Kratke vesti 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi L. Barbareschi) 18.25 Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi) 19.00 Nanizanka: Cristina, TEu-ropa siamo noi - Luci della ribalta 19.35 Variete: Buonasera 19.40 Nadaljevanka: Primavera 20.25 Variete: Buonasera 20.30 Nadaljevanka: Manuela 22.30 Variete: Buonasera 23.20 Film: L'uomo che non sa-peva amare (dram., ZDA 1964, r. Edvvard Dmytryk, i. George Peppard) 2.15 Nan.: Marcus Welby 3.10 Film: Lo scapolo 4.50 Nočni spored ITALIA 1________________ 6.30 Otroški variete, sledi vremenska napoved 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky -La gara di giornalismo, 9.30 Chips , 10.30 Magnum P.I. - L'onore č salvo, nato vreme 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Mai dire gol 14.15 Film: Polpette (kom., Kan., 1979, r. Ivan Reitman, i. Bill Murray, Harvey Atkin) 16.30 Nanizanke: I vicini di časa, 17.00 A-Team - Una vacan-zamovimentata 18.00 Variete: Mondo Gabibbo 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: MacGyver 20.00 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Guerriero americano 2 (pust., ZDA 1987, r. Sam Firstenberg, i. Michael Du-dikoff) 22.30 Film-: Christine la macchi-na infernale (fant., ZDA 1983, r. John Carpenter, i. Keith Gordon), sledi vreme 0.45 Odprti studio in šport 1.20 Programi non stop ODEON___________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.15 Film: La tragedia del Bo-unty (dram., ZDA 1935, r. Frank Lloyd, i. C. Gable) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia) 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Breaker Morant (dram., 1980, r. Bruce Be-resford, i. E. VVoodvvard) 22.30 Nad.: Sotto un cielo di fuo-co (r. Tony Bičat) TMC_____________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Le spie, 10.00 I giorni di Brian 11.00 Nad.: Vite rubate 11.45 A pranzo con Wilma 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.35 Risanke: Snack 15.00 Film: Adele H. Una storia d'amore (dram., Fr. 1975) 16.55 Rubrika: Ženska TV 18.20 Dok.: YesIDo 18.35 Kviz: Arriva la banda 19.45 Kviz: Telelotto 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Rubrika o zdravju 22.30 Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti) 23.35 Vesti: TMC News 23.55 Crono - oddaja o motorjih 0.40 Film: La petroliera fantas-ma (krim., Fr.-Bel. 1975) 2.25 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23 16.00 Risanke 17.00 Nanizanki: A sud dei Tro-pici, 17.30 Primus 18.00 Nad.: Lapadroncina 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Košarka 21.00 Nanizanka: Šesto senso 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) ' Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Moč tišine (13. oddaja); 9.05 Orkestri; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. B. Kobal); 11.45 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Ceciljanka 1991; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Made in Italy; 15.00 Ko zgodovina zazveni; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; Simfonični orkester RTV Slovenija (dir. A. Nanut); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Arhitekt Jože Plečnik; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Knjižne novosti; 11.30'Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 RK o aktualnostih; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošče; 18.05 Filmska glasba; 18.45 O harfi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. Ob svojem prihodu v Gorico na proslavitev 10-letnice Kulturnega doma Predsednik Kučan se je sestal z našimi javnimi upravitelji in z enotnim slovenskim zastopstvom »Italija je kot pogoj za priznanje neodvisnosti in samostojnosti republik Slovenije in Hrvaške med drugim postavila primerno zaščito italijanske manjšine, ki v njiju živi. Mi to zahtevo vsekakor spoštujemo in bomo spoštovali, in sicer izhajajoč predvsem iz svojega demokratičnega prepričanja. Čeprav ne zagovarjamo načela recipročnosti, ker mislimo, da v svojem bistvu ni demokratično, pa vendarle pričakujemo, da bo po drugi strani tudi Italija poskrbela za približno enako stopnjo zaščite Slovencev v Italiji, in sicer v vseh treh pokrajinah, v tržaški, goriški in videmski.« Tako je med drugim povedal predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ko je včeraj pod večer v Kulturnem domu v Sovodnjah nagovoril slovenske javne upravitelje, predstavnike krajevnega kulturnega in gospodarskega življenja in druge udeležence. Predsednika je ob vstopu v dvorano sprejela slovenska pesem v izvedbi gabrskega pevskega zbora Skala, nakar so ga pozdravili župani Sovodenj, Vito Primožič, Doberdoba, Mario Lav- renčič in Števerjana Ivan Humar. Vsi trije so mu izrekli toplo dobrodošlico v naših krajih ter predvsem zaželeli, da bi slovenska država, kateri načeljuje, končno dočakala mednarodno priznanje. Tudi predsednik Kučan je večji del svojega nagovora posvetil vprašanju priznanja, za katerega bi se morale vsaj nekatere države članice EGS odločiti v prihodnjem tednu. Opozoril pa je, da Slovenija z dosego priznanja ne bo še rešila vseh svojih vprašanj, ki se zdaj pereče postavljajo zlasti na gospodarskem in socialnem področju, čeprav si bo z njim seveda zagotovila pogoje za njih drugačno, učinkovitejše reševanje. Podobne misli je predsednik Kučan pozneje razvil na srečanju s predstavništvom Slovencev v Italiji, v Kulturnem domu v Gorici. Predstaniki posameznih komponent so visokemu gostu prikazali luči in, žal, predvsem še vedno preštevilne sence, naše manjšinske stvarnosti. Med glavnimi neizpolnjenimi obvezami je kajpak v prvi vrsti še vedno globalni zaščitni zakon, ki se Slovencem v Italiji izmika nekako tako kot Sloveniji priznanje. Predsednik Kučan je v svojih izvajanjih med drugim pokazal, da dobro pozna tudi naše stiske in zahteve, izrazil pa je prepričanje, da se nam stvari postopoma le obračajo na bolje tako v matici kot v zamejstvu. Pred slavnostnim koncertom ob 10-letnici Kulturnega doma, o katerem pišemo na 1. strani, se je predsednik Kučan sinoči sestal še s predstavniki upravnega odbora te naše ustanove, zelo prijazno srečanje pa je imel tudi z goriš-kim županom Scaranom. Na sliki (foto Klemše): predsednik Kučan na srečanju s predstavništvom Slovencev v Italiji. V ladjedelnici naj bi se predčasno upokojilo okrog 500 uslužbencev V prihodnjih dveh ali treh mesecih naj bi dokončno razrešili vprašanje viška delovne sile v tr-žiški ladjedelnici. Na osnovi zakona o predčasnih upokojitvah, naj bi iz proizvodnje odšlo okrog 500 uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje, kar zadeva starostno dobo in vplačane prispevke za pokojninsko zavarovanje. Kakor znano, je minimalna starost za predčasno upokoji- tev 50 let za moške in 47 let za ženske. V ladjedelnici v Tržiču so na podlagi dogovora med vodstvom podjetja in sindikati evidentirali 488 uslužbencev, ki naj bi imeli možnost predčasne upokojitve. Na podoben način bodo rešili vprašanje viška delovne sile tudi v tovarni Ansaldo. Pogoje za predčasno upokojitev tam izpolnjuje okrog 50 uslužbencev. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ■ GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92 TONE PARTLJIČ MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK Kriminalna komedija □ Režija Mario Uršič V Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) v ponedeljek, 16. decembra ob 20.30 .......ABONMA - RED A v torek, 17. decembra ob 20.30 ............ABONMA - RED B Vozni red avtobusa za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), 20.12 Sovodnje (pri Usarju), 20.15 Štandrež. Ogenj v tovarni stolov v Krminu Menda gre za namerno dejanje Goriški gasilci so včeraj popoldne pogasili požar v tovarni stolov Venica in Mocchiut v industrijski coni v Krminu. Goreti je začelo nekaj po 15. uri in sicer v skladišču polizdelkov in reprodukcijskega materiala. Gasilci so ogenj pogasili približno v dveh urah. Kljub hitremu posegu pa je nastalo za nekaj milijonov lir škode. V teku je preiskava. V tovarni včeraj namreč niso delali, policija pa sumi, da naj bi ogenj podtaknili PROSVETNO DRUŠTVO - PODGORA prireja BRATUŽEV BOŽIČ Božične skladbe Lojzeta Bratuža, besedila in pesmi Ljubke Šorlijeve Sobota, 28. decembra 1991 ob 20.30 v cerkvi sv. Justa mučenca v Podgori Izvajalci: pevsko društvo Audite Nova iz Štarancana, mešani pevski zbor, mladinski pevski zbor in dramska skupina "Podgora"; Lucija Valentinčič: orgle,- Silvino Poletto, Razmišljanje o Bratužu. Režija: Franko Žerjal. neznanci. Menda naj bi šlo za tatove, ki naj bi se lastnikom maščevali, ker menda niso našli denarja, oziroma drugega plena. Tovarna je v industrijski coni v Krminu, nedaleč od Krminske zadružne kleti, upravitelj in solastnik pa je 55-letni Ermanno Venica iz Krmina. Vloga prometne infrastrukture Goriška pokrajinska uprava je včeraj priredila posvetovanje o prometni infrastrukturi na Goriškem. Posvetovanje je bilo v konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu. Uvodno poročilo je imela odbornica za promet Marili-sa Bombi, zaključni poseg pa Predsednik pokrajine Gino Saccavini. Vprašanje so z različnih zornih kotov obravnavali predstavniki združenja ANCI, družbe Autovie Venete, zveze industrij cev, sindikalnih zvez, svetovnega sklada za varstvo narave itd. Zakon 142/90 (o reformi krajevnih ustanov) daje Pokrajinam nalogo usklajevalca na področju urejanja prometnih infrastruktur. . _ _ W|| KAVARNA SLAŠČIČARNA čfftPvmaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 Izberi si božično drevo v vazi Ne prinašaj običajna darila ampak izbiraj med našimi tisočerimi ponudbami: suhe kompozicije, bonsai, božične zvezde, razne zimzelene in rastline v cvetju. ■ ODPRTO OB NEDELJAH V DECEMBRU • DOSTAVA NA DOM Jutri dopoldne stavka uslužbencev mestnega podjetja in podjetja APT Uslužbenci goriškega mestnega podjetja in uslužbenci podjetja APT se bodo jutri pridružili protestni stavki, ki je bila proglašena v vsedržavnem merilu. Avtobusi mestnega podjetja v Gorici ne bodo vozili med 9. in 12. uro. Stavkali bodo tudi uslužbenci pokrajinskega prevoznega podjetja. Protest v tem podjetju pa ne bo povzročil hujših težav. V omenjenem času namreč opravijo le nekaj voženj na medkrajevnih progah. Mestni promet v Gorici bodo obnovili takoj po 12. uri. Potekal bo po predvidenem voznem redu. Za višjo kakovost zdravstvenih uslug Za višjo kakovost zdravstvenega skrbstva. Pod tem naslovom se bo jutri popoldne odvijalo strokovno srečanje v Tržiču, na pobudo Dežele, goriške KZE in združenja VRQ. Srečanje bo v dvorani San Polo s pričetkom ob 17. uri. Poleg splošnih vprašanj, bodo na srečanju predstavili načrt VRQ v okviru goriške KZE. VRQ je kratica za združenje, ki ima kot poglavitni cilj stalno preverjanje kakovosti uslug na področju zdravstva. |________prispevki___________ Namesto cvetja na grob Franke Ferle-tič daruje 3. razred osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba 50 tisoč lir za društvo Hrast. V spomin na Franko Ferletič Černič darujejo sestra in bratje Černič 200 tisoč lir, 5. razred osnovne šole P. Voranc iz Doberdoba 105 tisoč lir, Tanja in družina 100 tisoč lir_ in svojci 200 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk - Gorica. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada: RODILI SO SE: Marco Zarattini, Sofia Furlani, Omar Piccolo, Anna Seravalle. UMRLI SO: 55-letna trgovka Angela Rakovic vdova Likar, 48-letni kmetovalec Aleksij Klanjšček, 77-letni upokojenec Mario Bressan, 77-letni upokojenec Na-tale Plez, 95-letna upokojenka Antonija Ferfolja vdova Drašček, 78-letni upokojenec Giovanni Mauri, 85-letna upokojenka Viktorija Komel vdova Pertotti, 79-letna upokojenka Giovanna Grigolon, 74-letni upokojenec Stanislav Pontar, 88-letna upokojenka Jolanda Visintin, 80-letni upokojenec Milano Polesini, 78-let-na Ivanka Fabjan vdova Skerk, 68-letni upokojenec Bruno Delpin, 89-letna upokojenka Eufemia Tromba vdova Span-ghero, OKLICI: delavec Luciano Praprotnich in upokojenka Nives Kulot. razna obvestila SPD Gorica sporoča, da sprejemajo na sedežu in v trgovini Baucon prijave za. tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Tečaj se bo začel čim bodo primerne snežne razmere. Društvo slovenskih upokojencev bo letos silvestrovalo v soboto, 28, decembra, od 17. ure dalje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ob dobri glasbi bo nagradno žrebanje, izvrstna večerja, torta in obdaritev jubilantov. Vpisovanje pri poverjenikih po vaseh in na sedežu samo še 18. decembra med 10. in 11. uro. kino Gorica VITTORIA 15,30 22.00 »La leggenda del re pescatore«. CORSO 15.30-22.00 »Point break«. VERDI 15.00 »Zlo Paperone alla ricerca della lampada perduta«. 17.00 — 22.00 »II conte Max«. Tržič COMUNALE 15.15 — 22.00 »Thelma e Luise«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Življenje na zatožni klopi«. Novoletni program za najmlajše velika dvorana Kulturnega doma — 16.30 »Oliver in družba«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Mala sirena«. Ob 20. uri »Srculence«. Nočni kino. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlLorso bianco — dr. Tavasani - Kor-zo Italia, 10 — tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — ul. E. Toti, 52 — tel. 410701. Vvoča razprava o načrtu šole - vojašnice za finančno stražo Deset tisoč občanov je že podpisalo za ohranitev goriškega letališča »Načrt za gradnjo šole-vojašnice za finančne stražnike na goriškem letališču ni še povsem pokopan, pa čeprav se je z odobritvijo znane resolucije proti njemu 5. novembra letos izrekla večina goriškega občinskega sveta. Zato bomo našo akcijo Proti načrtu nadaljevali in med drugim še naprej zbirali podpise občanov, ki se z njim ne strinjajo.« Tako je zaključil četrtkovo okroglo mizo v sejni dvorani pokrajinskega sveta na temo »Rešimo goriško letališče« predsednik Odbora za ohranitev in ovrednotenje goriškega letališča odv. Luigi Genovese. Razprava je trajala okrogle štiri ure, od 18. do 22. ure, sledila pa ji je polna dvorana, kar je ponoven dokaz, da gre za vprašanje, ki je pri ljudeh Zelo občuteno. Seveda je zanimanje zanj povečalo dejstvo, da je to bila čer, ob katero je usodno trčil župan Scarano. A resnici na ljubo je treba povedati, da je na četrtkovi javni razpravi to dejstvo ostalo vseskozi v ozadju in da so se vsi razpravljalci osredotočili na razloge za in proti gradnji šole-vojašnice na letališču. Največjo besedo so seveda imeli člani in pristaši Odbora, ki je večer tudi priredil. Letalska izvedenca dr. Massimo Targuini in Walter Loreto sta dokazovala, kako bi gradnja šole-vojašnice dejansko dokončno onesposobila letališče, medtem ko bi ga lahko s pridpm uporabili za turistične, vežbalne, športne in druge namene, kot sta med drugimi povedala turistični delavec Mario Michelini in podpredsednik krajevnega aerokluba Riavez. Občinski odbornik Marjan Breščak je podčrtal pomen, ki ga letališče ima oziro- ma ki bi ga lahko imelo na področju civilne zaščite, kot je predvideno v raznih dokumentih, od protokola o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico do integriranega načrta, ki ga je zanj pripravila skupina izvedencev po nalogu aerokluba. Podobne misli je razvijal tudi goriški predsednik WWF Claudio Freddi, medtem ko je inž. Marjan Cefarin dokazoval, da je načrtovana šola-vo-jašnica daleč predimenzionirana glede na dejanske potrebe, ki bi jih imelo 700 gojencev, in da bi takšno strukturo lahko brez večjih težav namestili v stare vojašnice ob Tržaški cesti. Ta aspekt so podčrtali tudi občinski svetovalci Gino Cocianni, Mario Lamberti, Luigi Coana in drugi, ki so poudarili, da se Odbor ne bori proti gradnji šole-vojašnice nasploh, ampak proti njeni lokaciji na letališču. Glede slednjega so nadalje poudarili, da bi ga morali vsestransko ovrednotiti, za kar naj bi krajevne uprave, ustanove in podjetja čim prej ustanovili poseben konzorcij. V razpravo pa so posegli tudi nekateri zagovorniki načrta. To so bili predvsem podžupan Mario Del Ben, občinski svetovalec Lanfranco Zuca-li in bivši občinski svetovalec Ser-gio Fornasir. Skušali so dopovedati, da bi letališče lahko delovalo tudi ob šoli-vojašnici in da bi načrtovanega objekta vsekakor ne bilo mogoče namestiti ob Tržaški cesti, češ da je v starih kasarnah premalo prostora. Povedati je treba, da pri tem niso bili kdove kako prepričljivi. Brez dvoma pa je drugače izpadel Fornasir, ko je povedal, da se odločno zavzema za gradnjo šole-vojašnice bilo kje na Goriškem, ker »goriš-ka italijanska komponenta potrebuje etnične okrepitve«, (mb) V vodstvu sovodenjske sekcije združenja prostovoljnih krvodajalcev so že pred časom razmišljali o organizirani obliki pomoči žrtvam vojne na Hrvaškem. Pismo, ki so ga je prejeli od Občinske organizacoije Rdečega križa Ajdovščina (s to organizacijo sodelujejo že vrsto let) pa jih je pri teh prizadevanjih še spodbudilo. Tako bodo v prihodnjem tednu na območju celotne občine zbirali materialno pomoč (zaželena so predvsem zimska oblačila in posteljnina, obutev) za žrtve vojne na Hrvaškem , med katerimi je tudi na tisoče otrok. Akcijo bi radi čimbolj uspešno izpeljali še pred božičem in ob tem računajo na široko razumevanje članov sekcije, njihovih sorodnikov in družinskih članov ter nasploh vseh občanov sovodenjske skupnosti. Zbirna mesta so določili takole: v Sovodnjah, v kletnih prostorih Kulturnega doma v ponedeljek, sredo, petek in soboto prihodnjega tedna od 17. do 19. ure; v Rupi, od ponedeljka 16. t.m. do sobote 21. t.m. na domu Iviča Kovica, v popoldanskih in večernih urah; v Gabrjah, na sedežu krvodajalcev, v torek 17. in četrtek, 19. t.m. od 17. do 19. ure; na Vrhu, v sredo 18. in petek 20. decembra od 17. do 19. ure v kulturnem in športnem središču Danica. MODNE 1 ^VINE ¥ GORICI TE 5AKUJ1JO ODPRTE m? iC "Sp fcP iCs 1C1llyp liKi inll GORICA Kor^o Italia GRADIŠČE [//. Dante USNJARSTVO LIONELLA TAUCER LIONELLA Gorica - Korzo Italia 74 Tel. (0481)533071 Silvia ŽENSKI BUTIK GORICA Ul. Boccacio, 2 Tel. (0481)33224 Manufaktura MARTELLANI GORICA - Korzo Verdi 91 Tel. (0481) 533133 oblačila od leta 1902 GORICA - Korzo Verdi 107 Tel. (0481)533384 HI-FI/TVCOLOR ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI SERVIS 4 SFERA PIAGGIO 10 MOUNTAIN BIKE 1 WIND SERF 2 MIZI ZA PING-PONG 50 VIACARD 15 BENCINSKIH BONOV 200 I. 20 MINI TELEVIZORJEV CASIO escpert z velikimi iskušnjami V Decembru odprto tudi ob nedeljah in ponedeljkih RIAVEZ RADIO GORICA - ULICA CRISPI 15 - TELEFON (0481)535471 Simpozij o jezuitski prisotnosti v Gorici Hranilnica je poskrbela za restavriranje kronike Verskemu, kulturnemu in tudi političnemu življenju v Gorici je v skoraj štirih stoletjih vtisnila poseben pečat prisotnost jezuitov. Prvič so prišli v Gorico leta 1615, po volji cerkvenih oblasti in Dunaja, ki jih je dobrih 150 let zatem izgnal. Njihovo vrnitev (1866) je omogočila zasebna pobuda. Pred 500 leti se je rodil Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitskega reda, 450 let pa poteka, odkar je bil red ustanovljen. Dve pomembni obletnici sta bili razlog za vrsto kulturnih pobud, ki se odvijajo v Gorici. Tako je Goriška hranilnica v jubilejnem letu poskrbela za restva-riranje dragocenega arhivskega gradiva "Historia Collegii Goriti-ensis", kronike delovanja jezuitskega reda v Gorici od leta 1615 do 1773. Gre za ročno pisano kroniko na 884 straneh, kjer je leto za letom popisana dejavnost jezuitskega zavoda. V kroniki je vrsta izredno zanimivih podatkov o takratni Gorici in neposredni okolici. Kroniko je ob razpustitvi jezuitskega reda rešil zgodovinar Ro-dolfo Coronini, hranili pa so jo v osrednjem arhivu reda v kraju Gallarate, kjer bo tudi v bodoče. Goriška hranilnica je namreč poskrbela tudi za izdelavo mikrofilmov omenjenega dokumenta in za reprodukcijo, v obliki fotokopije, (z ustrezno povečavo), ki bo preučevalcem krajevne zgodovine na razpolago na sedežu Instituta za versko in socialno zgodovino. V petek pa je bil v pokrajinski sejni dvorani zanimiv simpozij o pomenu jezuitske prisotnosti v Gorici. Pripravil ga je jezuitski center Stella Matutina. Simpozij je osvetlil tri področja delovanja tega reda v Gorici: zgodovinsko, umetnostno in pastoralno. Luigi Tavano je pojasnil bistvene mejnike povratka jezuitov v Gorico (obdobje 1866-1918), prof. Madda-lena Malni Pascoletti je prikazala arhitekturne in umetniške spomenike vezane na prisotnost jezuitov, zlasti travniško cerkev, pater Giuseppe Mellinato pa je razglabljal o apostolski in pastoralni dejavnosti reda. Natečaj za vzgojiteljice v otroških vrtcih Šolsko skrbništvo obvešča, da so 10. t.m. objavili razpis natečaja za mesto vzgojiteljev v državnih otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Prošnje za sodelovanje na omenjenem natečaju uje treba predložiti v roku tridesetih dni od objave (od 10. decembra) in na način, ki je naveden v razpisu. Datum pisne preizkušnje bodo objavili 10. januarja 1992. Kotalkarska revija Pri ŠKD Vipava na Peči so tudi letos poskrbeli za prijetno in letnemu času primerno prireditev. 21. in 22. t.m. bodo nastopili v občinski telovadnici v Sovodnjah z revijo, ki so ji dali naslov XE-NOX. Nastopilo bo nad štirideset kotalkarjev. VODILNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO IŠČE ZA SLOVENIJO AGENTA ZA PRODAJO KEMIJSKIH PROIZVODOV poslati podroben curriculum pod šifro »SLOCHIM« SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA GLASBENA MATICA Solistični koncert BERNARDA FINK (mezzosopran) Jiri Pokorny (klavir) (WoIf, Mahler, Gustavino, Škerjanc) V petek, 20. decembra 1991, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici - Drevored XX. Septembra 85 <4ddress BUS Poberaj Alessandro - ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI - TISKALNIKI - TELEFAK - OPREMA ZA URADE GORICA - Ulica del Faiti, 17 Tel. 0481/536056 Zadnji predpraznični teden prihaja z izredno bogato gledališko ponudbo Krstna uprizoritev Partljičeve komedije z vrsto predpremier in premiero v petek Z rahlo zamudo se v teh dneh pojavlja krstna uprizoritev SSG. Najprej se bodo odrske luči prižgale v goriškem Kulturnem domu, kjer bo novo delo Toneta Partljiča v režiji Marija Uršiča doživelo prvi dve predpremieri (jutri in v torek zvečer); ansambel SSG se bo nato preselil v Trst za naslednje tri predprmiere (v sredo s popoldansko in večerno predstavo ter v četrtek zvečer) in končno za premiero v petek zvečer. Partljičeva kriminalna komedija Mo/ deda, socialistični mrtvak se v naslovu samovoljno spogleduje z avtorjevo uspešnico Moj ata, socialistični kulak (isti naslov je nosil tudi film). Pravzaprav pa med deli ni neposredne povezave, čeprav je ta najnovejši tekst le nekakšno nadaljevanje Partljičevega najboljšega; istočasno vnaša v zgodbo o sodobnih slovenskih travmah tudi nekaj bridke ironije, s katero je avtor prežel pripoved o starem partizanu in njegovi preganjavici. Komedija ima priokus in zaplet kriminalke, saj nosi tudi podnaslov Prvi primer policijske inšpektorice Darje. V vlogi deda bo igral Anton Petje, inšpektorica bo Maja Blagovič, nastopala pa bosta tudi Gojmir Lešnjak in Alojz Svete, mlada igralca, ki sta v tej sezoni pristopila k ansamblu SSG. Sceno je pripravil Marjan Kravos, kostume pa je izdelala Marija Vidau. Tone Partljič (rojen leta 1940) je po rodu iz Maribora. Po poklicu je pedagog in je bil najprej zaposlen kot učitelj, vseskozi pa se je pojavljal tudi kot dramatik, pisatelj, publicist, pisal je TV drame in scenarije. Najraje se ukvarja s satirično dramatiko o sodobnem času. Bil je umetniški vodja gledališč v Mariboru in Ljubljani, trenutno v ljubljanski Drami. Med uspešnicami naj omenimo vsaj Ščuke pa ni in O, ne, ščuke pa ne, OsKubite jastreba in film Vdovstvo Karoline Žasler. La Contrada s Klopco in Dario Fo Teden, v katerega vstopamo, je tudi glede na predpraznično vzdušje nadvse (in morda celo pretirano} bogat z gledališkimi dogodki. Poleg krstne uprizoritve SSG, ki bo v tem tednu zaživela na odru v Trstu in Gorici, bo v četrtek premiera Primorskega dramskega gledališča. Na vrsti je delo Poskrbi za Amelijo Georgesa Fey-deauja. To pa seveda še ni vse in se bodo morali ljubitelji gledališča v Trstu odločati med raznimi ponudabami. Je pač tako v tem našem mestu, da pride vse naenkrat, potem pa za daljši čas nič, da lahko vsi jamramo in se pritožujemo. Včeraj se je v gledališču Cris-tallo dvignil zastor nad novo pre-. miersko predstavo - Klopco (La Panchina) ruskega avtorja Alexan-dra Germana v režiji Francesca macedonia. Delo smo pred nekaj leti gledali na odru Kulturnega doma, v postavitvi gledališča La Contrada pa sta protagonista Ari-ella Reggio in Cochi Ponzoni. Sceno je oskrbel Gianfranco Pa-dovani, kostume Fabio Bergamo, glasba je delo Livia Cecchelina. Predstavo bo'do ponavljali do nedelje 29. decembra. V tekstu (prevedel ga je Giam-paolo Gandolfo) se Alexandr German sklicuje na dobo kontradikcij in dvomov, ki so spremljali perestrojko, torej na čas, v katerega segajo korenine sedanjih spremeb in preobrazb. Gekman spada med tiste intelektualce, ki so jim ljudje v Rusiji najraje prisluhnili, ker-'j e od vedno dvomil prav v tiste gotovosti, ki jih je bivša Sovjetska zveza postavljala za temelj odnosom med državo in državljani. Mimo metafore prinaša Klopca na oder zanimiv odnos med stvarnostjo in dvomom. Tekst pripoveduje o čustvih, o nedoživetih strasteh in o zamujenih priložnos- za posladek tih. Protagonista sta nekoliko nora reveža, ki skušata v svetlem jutru, podobnem tolikim drugim, doživeti erotično pustolovščino na klopci. Junaka ne premoreta niti imena, a pravzaprav ga niti ne potrebujeta, ker sta samo ON in ONA. On je voznik avtobusa, ona je delavka v čevljarni. Oba sta razočarana, brez upanja v kakršnokoli odrešitev. Alexandr GePman se je rodil leta 1933 v Moldaviji. Najprej je bil zaposlen kot delavec v tovarni, nato je postal novinar, začel pa je pisati tudi filmske scenarije. Velik uspeh je doživel leta 1974 s filmom Nagrada, katerega gledališka verzija je dožiela postavitve v največjih sovjetskih gledališčih-Med njegovimi slavnejšimi komedijami sta, denimo, Mi podpisani in Sami proti vsem. Po velikih spremembah v SZ je postal ljudski poslanec. Trenutno vodi vrsto seminarjev o literaturi na jeruzalemski univerzi. Na vabilo gledalšča La Contrada je potrdil, da si bo pred božičem ogledal predstavo in tako tudi prvič obiskal Italijo. Nekakšen praznični priboljšek pa predstavlja prihod v Trst Daria Foja, ki bo po dveh sezonah spet gost gledališča Rossetti od torka, 17. decembra, do prihodnje nedelje z delom Johan Padan a la de-scoverta de le Americhe. Komična predstava je po debutu v Trentu doživela izreden uspeh v Reg-giu Emilii in nato v Vidmu in Pordenonu. Fojev junak - kot pravi sam avtor - »je videl grozote, ki so jih počeli Španci, in je zato ostal z domačini«. V resnici je Johan Padan protijunak, nesrečnež, ki sreča sebi podobne nesrečneže. V Fojevem slogu pa je delo tudi svojevrsten prispevek preštevilnim proslavam ob obletnici odkritja Amerike. /N JAMrnKl KOLEDAR 1992 s knjižno zbirko JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1992 Življenje, tako pri posamezniku kot pri skupnosti se drobi v ure. Zato ga je treba od časa do časa pregledati, mu dati smisel in iz njega potegniti smernice za prihodnje ravnanje. Ste pomislili, da je Jadranski koledar prav to?! Str. 220. Sergej Verč ROLANDOV STEBER Je kriminalni roman Sergeja Verča, njegov prvenec, pa tudi prva kriminalka, ki se dogaja pri nas: Slovenci, Italijani, nemške zveze. Vse to na Krasu in v tržaškem mestu: vojno zlato, tihotapstvo mamil, nežna čustva in trdo nasilje. Str. 208. NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1992 Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen, lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede. Danilo Turk MOJE STOLETJE MOJE STOLETJE SMS«. -MMa-i**« žk. ~ MKKMKsLsk Danilo Turk-Joco Prisrčni spomini Danila Turka -Jocota, nepozabnega »Martina Krpana« v tržaškem gledališču in povojnem življenju. Osebno doživetje zgodovine v Trstu Mariboru, Benečiji in na Goriškem. Str. 272. , Tone Wraber STO ZNAMENITIH RASTLIN NA SLOVENSKEM To je priročen pa tudi slikovno in vsebinsko bogat priročnik, ki nas znanstveno zanesljivo popelje skozi lepote naravnega vrta med Triglavom, Panonijo in Jadranom. Napisal ga je znani naravoslovec Tone VVraber. Str. 240. Naročila in plačila sprejemamo: □ v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 in v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969 □ v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, tel. 533382 in v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 531407 □ v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190 □ v ŠPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio al Centro ali po telefonu na št. 727536 ■ po telefonu od 8. do 14. ure, tel. 040/7796388 ■ preko raznašalcev Primorskega dnevnika ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Oh distribucijskih in drugih težavah po osamosvojitvi Slovenije Izbruh avtorskega filma, festival in druge prav spodbudne novosti Kazalo je že, da bo ena od začasnih žrtev slovenske osamosvojitve in z njo povezanega težavnega Prehodnega obdobja tudi film, predvsem tuji. Ljubljanski kinematografi so kljub temu, da so odprli novo lično dvorano - Kino Kompas - začeli grozljivo Ponavljati svoj spored; predpostavljam, da zaradi težav pri sodelovanju z distribucijskimi hišami na tleh bivše Jugoslavije, težav, ki nastajajo tako pri poslovanju zaradi različnih monetarnih sistemov kot tudi zaradi otežkočenega fizičnega prenosa filmov skozi okupirane kraje. V Ljubljani se - razen tistih, ki so zamudili sprotno predvajanje - ni hodilo v kino. Kulturna publika se je v sili preusmerila na mali ekran, kar dokazuje odmevnost pogovora z ženo pravosodnega ministra - videli so ga celo tisti kolegi in znanci, ki jih sicer zlepa ne spraviš pred televizorje. Potem pa se je (spet) odprlo. Najprej z retrospektivo filmov Boštjana Hladnika, ki je najbolj kontroverzen slovenski filmski avtor in »enfant terrible«. Ob tem je Slovenski gledališki in filmski muzej izdal tudi knjigo Zdenka Vrdlovca Ples v dežju, v kateri avtor teoretsko precizno, pa nikoli do filma nasilno, razčlenjuje prvi Hladnikov celovečerec, ki je uspel inicirati slovenski filmski modernizem. Oba Plesa v dežju sta trdno zasidrana. Hladnikov' film je tudi po treh desetletjih, ko se nam ni treba več opredeljevati do provokativnosti in inovativnosti njegove »izpraznjene« forme, še vedno uspel spoj fragmentarnosti - zakrivil jo je tudi Dominik Smole, po njegovem romanu Črni dnevi in beli dan je pisan scenarij - in genialne, pa skrbno pretehtane režije; Vrdlovčeva knjiga je gotovo najboljši produkt domače filmske scenaristike in obvezno čtivo družboslovcev, ljubiteljev in poznavalcev filma. Zadnja dva tedna v novembru sta minila v znamenju Film Art Festa, na katerem je bilo s sodelovanjem vseh filmskih institucij prikazano več kot ducat avtorskih filmov, nekateri degustatorsko, kot pokušina tega, kar prihaja na redni spored, drugi kot informacija. Zadnji film festivala je že uvedel festival Go Gay filmov; gre za pet filmov s homoseksualno mitiviko, ki so dragocena informacija o alternativnih produkcijah in režiserjih. Ob tem pa je festival dragocena možnost za sprostitev in uveljavljanja svoje čase izredno plodne, pa onemoogočene kulture. S temi filmi se, upam vsaj, spet odpirajo možnosti za kulturno delovanje drugače spolno usmerjenih, ki bo pomagala pri odpravljanju (morebitnih) nestrpnosti do njih. Festival se je začel 1. decembra, na dan boja proti aidsu - pri preprečevanju in opozarjanju na vse razsežnosti te bolezni je ogor-mno in produktivno storila ravno gay scena. Netole-rance pa s tem ni konec,- dvema direktorjema gledališč, eden od njiju je dobil na Borštnikovemu srečanju priznanje za svoje delo, grozi zaradi neslovenskega porekla izguba mest - vsaj zaenkrat kaže, da bi lahko prišlo do tega. Če bo, bodo - upam - njuni sodelavci in kolegi, ki so uspešno protestirali proti ideološkim kriterijem pri vodenju umetniških ustanov, spet dvignili svoj glas. MATEJ BOGATAJ Dve skupini baletnikov se danes poslavljata od tržaške publike Če bo naslednji teden v znamenju gledališča, je bil pretekli v znamenju baleta, saj je Trst gostil istočasno zanimivo ameriško skupino ISO in Argentinski balet, ki ga vodi slavni plesalec Julio Boc-ca (na sliki). Obe skupini se od tržaškega občinstva poslavljata z današnjima popoldanskima predstavama. ISO so se predstavili z izredno sodobnim sporedom v slogu modem dance. Morda je kljub nedvomni prijetnosti deloval ponujeni program nekoliko neenotno, tudi pri posameznih plesalcih so razlike kar očitne. Vsekakor odlikuje skupino (šele pred kakimi petimi leti se je nekaj plesalcev ločilo od Momixev, ki so tudi ohranili ime) iskanje novih oblik izražanja, kar seveda ne obrodi vedno in za gotovo takojšnjega učinka. Glede skupine Julia Bocce velja povedati, da nekoliko zavajajoče deluje samo ime Argentinski balet. Ansambel goji klasični balet, kot je dokazal predvsem s prvo točko La nuit de Walpurgis po glasbi Charlesa Gounoda in z zaključno suito iz Don Quijota po glasbi Ludwiga Minkusa, v kateri je še posebno zablestela vsa virtuoznost Julia Bocce in Eleonore Cassano, ki se je vseskozi pojavljala kot solistka. »Argentinska«, čeprav še vedno v klasičnem slogu, je bila edino-le druga točka Entre tangos i milongas, ki sloni v celoti na argentinski ljudski glasbi. Prav zaradi svojskega značaja je bila ta točka naj zanimivejša in najučinkovitejša, čeprav se skupini ne da očitati doslednosti in čistosti. Vsekakor bi dober delež hvalnic moral pripasti tudi ostalim nastopajočim. fnak) Krznarstvo VetUccerie Ceruo Krznarstvo, ki mu že petdeset let zaupate Dragocena in navadna krzna krojena v modelih 1992 □ kakovost, eleganca in jamstvo □ našitki in popravila TRST - Drev. XX. september 16 (3. nad. - dvigalo) - Tel.: 370818 LA MAGLIA TRŽIČ - Ulica Roma 58 Telefon (0481) 790074 Radost je prejeti ali izročiti darilo Ko obresti lahko izbiraš, izberi najboljše. HRANILNO PISMO TRŽAŠKE KREDITNE BANKE • v lirah, markah in dolarjih • z zapadlostjo na 3, 6 ali 12 mesecev • z daljšo zapadlostjo na 19, 24, 36 in 48 mesecev, kjer je plačilo obresti šestmesečno in davek na obresti manjši. Nekaj primerov: ' 10,625% letna obrestna mera za hranilna pisma v znesku do 100 milionov lir in zapadlostjo na 6 mesecev (davčni odtegljaj 30%) 11,25% za hranilna pisma v znesku nad 100 milijonov lir in zapadlostjo na 12 mesecev (davčni odtegljaj 30%) 4,75% za hranilna pisma v dolarjih z zapadlostjo na 12 mesecev — najmanjši znesek 5.000 dolarjev (davčni odtegljaj 30%) 8,00% letna obrestna mera za hranilna pisma v markah z zapadlostjo na 6 mesecev — najmanjši znesek 10.000 mark (davčni odtegljaj 30%) Posebno ugodni pogoji pri vseh bančnih storitvah. Brezplačna kartica BANCOMAT 57H7E banca di credito di trieste dUIvd tržaška kreditna banka Trst • Rojan • Domjo • Čedad VABIMO VAS IVA SILVESTROVANJE V LJUBLJANO GRfiniO MOTEL Udiori LJUBLJANA Silvestrovanje z bogato kulinarično ponudbo CENA: 1.800 SLI LJUBLJANA Gala silvesterski toplo hladni buffet CENA: 2.500 SLI Vabljeni Igra ansambel »CALIFORNIA« 20% popusta za prenočišča v obeh hotelih INFORMACIJE - REZERVACIJE - PRODAJA — Tel. 003861 - 216390 vsak dan od 9. do 20. ure v soboto in nedeljo od 9, do 13. ure Vabljeni Na smuku v Val Garciem prepričljiva zmaga Švicarja Heinzerja Danes v italijanski košarkarski A-l ligi Danes spopad Tomba - Accola „ SELVA VAL GARDENA (Bočen) — Švicar Peter Heinzer je na včerajšnjem smuku v Val Gardeni potrdil napovedi, ki so pravile, da sodi med glavne favorite. Za samih 27 stotink sekunde je zaostal 33-letno Stock, medtem ko se je Skaardal zaradi počasnega starta in napake moral zadovoljiti s 3. mestom. Soliden šesti je bil Italijan Ghedina, kar kaže, da se vrača v formo po hudi prometni nesreči, ki ga je doletela pred dobrimi osmimi meseci. Ostali člani italijanske ekipe pa se niso kaj prida izkazali. Runggaldier je bil 17., Vitalini 23., M. Mair 25., itd. Danes bo nedaleč od Val Gardene, v Alti Badii, spet tekma za svetovni pokal, in sicer tretji veleslalom sezone. Tomba bo imel priložnost, da se spet povzpne na vrh skupne lestvice. Pričakovati je tako nov spopad Tomba - Accola (v dveh dosedanjih sta osvojila vsak po eno zmago). Zanimanje za tekmo je izredno, organizatorji pa upajo, da se gledalci ne bodo vedli nešportno kot v Sestrieru, ko so žvižgali Accoli. Vrstni red: 1. Heinzer (Švi.) 2'00'T7; 2. Stock (Av.) 2’00"44; 3. Skaardal (Nor.) 2'00"58; 4. Kitt (ZDA) 2'00"78; 5. Ortlieb (Av.) 2'00"85; 6. Ghedina (It.) 2'00"92; 7. Gigandet (Švi.) 2'00"95; 8. Huber (Nem.) 2'01"30; 9. Assinger (Av.) 2'01"33; 10. Tauscher (Nem.) 2'01"43; 11. Rzehak (Av.) 2'01"47; 12. Thorsen (Nor.) 2'01"59; 13. Lehmann (Švi.) in Girardelli (Luks.) 2'01"63; 15. Zehen-tner (Nem.) 2'01"66; 16. Besse (Švi.) 2'01"69; 17. Runggaldier (It.) 2'01"81; 18. Stemmle (Kan.) 2'01"83; 19. Alphand (Fr.) 2'01'87; 20. Wasmeier (Nem.) 2’01"88. Skupni vrstni red za SP: 1. Accola (Švi.) 470: 2. Tomba (It.) 460; 3. Girardelli (Luks.) 258; 4. Furuseth (Nor.) 226; 5. Heinzer (Švi.) 207; 6. Jagge (Nor.) 186; 7. Skaardal (Nor.) 183; 8. Štock (Av.) 160; 9. Kitt (ZDA) 155; 10. Spam-patti (It.) 133. Vrstni red smuka za SP: 1. Heinzer Stock 160 točk; 3. Kitt 155; 4. Skaardal 103; 5. Ortlieb 98. Na ženskem smuku za SP Bournissenova pred Seizingerovo S. CATERINA VALFURVA (Son-drio) — Avstrijka Petra Kronberger ne blesti več kot v zadnjih dveh sezonah. Na včerajšnjem prvem smuku letošnje sezone je bila šele enajsta z zaostankom 1"65 za zmagovalko, Švicarko Bo-urnissenovo. Na 2. mesto se je uvrstila Nemka Seizingerjeva, ki tako postaja najresnejša tekmica Vreni Schneider-jeve, prvouvrščene v skupnem seštevku svetovnega pokala. ■ Danes bo v S. Caterini še ena tekma za svetovni pokal, in sicer superveleslalom. Vrstni red: 1. Bournissen (Švi.) 1'29"04; 2. Seizinger (Nem.) po 0"47; 3. Zurbriggen (Švi.) 0"69; 4. Zelenskaja (SZ) T'00; 5. Merle (Fr.) 1"03; 6. Lee-Gartner (Kan.) 1"18; 7. Vogt (Nem.) 121; 8. Ginther (Av.) 1"34; 9. Gerg (Nem.) 1"51; 10. Dedler (Nem.) 1"52; 11. Kronberger (Av.) 1"65; 12. Spescha (Švi.) 1"73. Skupni vrstni red za SP: 1. Schnei-der (Švi.) 280 točk; 2. Seizinger (Nem.) 198; 3. Kronberger (Av.) 171; 4. Fernan-dez Ochoa (Šp.) 169; 5. Bournissen (Švi.) 128; 6. Wiberg (Šve.) 121; 7. Com-pagnoni (It.) 120; 8. Merle (Fr.) 116; 9. Lee-Gartner (Kan.) 108; 10. Štrobl (Av.) 106; 11. Vogt (Nem.) 103; 12. Ginther (Av.) 102; 13. Parisien (ZDA) 98; 14. Roffe (ZDA) 97; 15. Masnada (Fr.) 94. Vrstni red smuka za SP: 1. Bournissen 100 točk; 2. Seizinger 80; 3. Zurbriggen 60; 4. Zelenskaja 55; 5. Merle 51. Smuka v Bormiu ne bo SELVA VAL GARDENA (Bočen) — »Milijonarskega« smuka v Bormiu ne bo. To odločitev so sprejeli samo 24 ur po napovedi, da bo konec januarja v Bormiu tekma, za katero naj bi nagradni fond znašal kar 300 milijonov lir. Predstavniki raznih federacij so menili, da bi do olimpijskih iger preostalo premalo časa. Edini datum bi tako ostal 29. marec, vendar so iz Bor-mia dali vedeti, da ne morejo sprejeti tako zahtevne obveznosti v obdobju, ko v Italiji zanimanje za smučanje ni na višku. Tržačani v Pavii Na včerajšnjem anticipiranem srečanju 13. kola je v Trevisu prišlo do velikega presenečenja, saj je Clear iz Cantuja zasluženo premagal domače moštvo Benettona z 79:71 (43:44). Gostitelji so silovito začeli in še posebno uspešen je bil v tem uvodnem delu Toni Kukoč. Po odličnem startu pa je Benetton začel popuščati, gostje so to izkoristili in tudi zasluženo zmagali. Najboljši strelec pri gostih je bil Man-nion (19 točk), Tržačan Tonut je dosegel 18 točk, pri gostiteljih se je izkazal le lacopini (24), vsi ostali, med katerimi tudi Kukoč (17 točk) in Del Negro (11) pa so odpovedali. Tržaški Stefanel bo po spodrsljaju v prejšnjem kolu v Sieni proti Ticinu spet igral v gosteh, tokrat v Pavii proti Femet Branci, za katerega igra tudi najboljši strelec italijanske lige Oscar Schmidt. Tržačani bodo za nameček igrali brez Američana Graya, ki mu je disciplinska komisija potrdila kazen neigranja treh kol. Tanjevičeve fante čaka nedvomno izredno težka naloga. DANAŠNJI SPORED (17.30): Fernet Branca Pavia - Stefanel Trst; Phonola -Trapani; Livorno - Philips; Robe di Kappa - Scavolini; Glaxo - II Messag-gero; Ranger - Knorr; Filanto - Ticino. LESTVICA: Knorr Bologna 22; Philips Milan, Benetton Treviso in Scavolini Pesaro 18; Lib. Livorno 14; Phonola Caserta in Clear Cantu 12; Messag-gero Rim, Glaxo Verona, Robe di Kap- pa Turin in STEFANEL TRST M Ranger Varese in Ticino Siena 8; Fernet Branca Pavia, Pall. Trapani in Filanto Forli 6. Videmčani v Brescii Po dveh zaporednih zmagah bo videmski Rex danes igral v Brescii prc^j Telemarketu in bi lahko spet osvojil predragoceni točki v boju pred izpa' dom. Za Videmčane pa verjetno danes ne bo igral bivši Olimpijin košarkar Čurčič, ki je bil najzaslužnejši za zadnja dva uspeha. DANAŠNJI SPORED (17.30): Telemarke! Brescia - Rex Videm; Majestic - Sidis; Breeze - Basket Napoli; Turbo-air - Kleenex; Lotus - Scaini; B. Sar-degna - Panasonic; Mangiaebevi - Bil' ly; Cercom - Marr. Jutri v Trstu »Super coppa bonta« TRST — Organizatorji manifestacij6 »Super coppa bonta«, ki bo jutri v tržaški športni palači, si nadejajo, da bodo s prodajo vstopnic zaslužili najmanj 25 milijonov lir, ki bodo šli v dobrodelne namene. Na tej prireditvi se bodo med sabo v raznih disciplinah pomerile ekipe Triestine, Stefanelar časnikarjev in politikov. Nogometaši bodo tudi metali košarkarske proste mete, košarkarji pa izvajali enajstmetrovke. V odbojkarski A-l ligi Uspeh Brescie sredi Modene Izgubljeni čar dvoboja med Samndorio in Juventusom MODENA — V anticipirani tekmi 13. kola v italijanski odbojkarski A-l ligi je novinec Brescia, ki ga trenira Zagrebčan Vladimir Jankovič, sredi Modene s 3:2 (9:15, 16:14, 17:16, 8:15, 15:7) premagal tamkajšnjo šesterko Carimonte. Danes bodo odigrali še tekmi Olio Venturi - Alpitour in Gabbiano - Terme Scaini. V tekmi drugega kola ženskega zveznega pokala pa je šesterka Calia Salotti Matera s 3:0 (15:5, 15:6, 15:4) premagala češkoslovaško ekipo iz Olomouca. Nogomet: under 18 Breg v gosteh zmagal tretjič zapored CHIARBOLA - BREG 0:1 (0:0) STRELEC ZA BREG: Rochetti BREG: Rapotec, Rochetti, Bandi M., Mondo, Luisa, Bandi R. Sancin, Strain, Majevski (Lovriča), Švab, Reja, Grego-ri, Kariš. Proti ekipi Chiarbole so Brežani izbojevali tretjo zaporedno zmago v gosteh in se tako povzpeli na drugo mesto na lestvici. Prvi polčas je bil izenačen, čfeprav so imeli rahlo terensko premoč domačini, ki so večkrat ogrozili Bregovo obrambo, a Rapotec je vsakič odločno posegel. V napadu pa so bili plavi manj učinkoviti. V drugem polčasu pa so Brežani zaigrali odločneje in so si z Bandijem in Rochettijem zapravili dve zelo lepi priložnosti, medtem ko je bil vratar Rapotec še vedno na svojem mestu. Odločitev je padla v 20. minuti, ko je Rochetti preigral tudi vratarja in nato zatresel mrežo. Domačini so se seveda podali v napad, a Bregova obramba je odbila vsako akcij,o medtem ko so si napadalci v protinapadu zapravili vrsto ugodnih priložnosti, predvsem z Rejo. Zadnje minute so bile precej razburljive, a plavim je vseeno uspelo izbojevati obe točki. (E.B.) STARANZANO - PRIMORJE 1:0 (0:0) PRIMORJE: Concina, Pahor, Spado-ni, Štolfa, Geri, Savi, Košuta, Zacchig-na, Varone, Škabar, Franza. V močno okrnjeni postavi bi Prose-čani v Štarancanu skoraj zmagali. Že sam podatek, da je moral rezervni vratar Franza igrati v napadu, priča o skromni razpoložljivosti igralcev. Kljub temu pa so rdeče-rumeni igrali manj slabo kot običajno in so imeli nekaj priložnost za zadetek, predvsem s Košuto in Škabarjem. Domači vratar pa je bil vedno na mestu. Proti koncu tekme je Staranzano pritisnil z vsemi močmi in tudi dessgel vodstvo. Kljub ponovnemu porazu pa si naši tokrat zaslužijo pohvalo. (Dimitrij) Ob rojstvu drugorojenca JANA iskreno čestita Daši, Silvani in Milošu ŠK Kras. RIM — Pred današnjim 14. kolom v italijanski nogometni A ligi so se v Rimu pod vodstvom predsednika nogometne zveze Matarreseja sestali predsedniki vseh društev in predstavniki zveznih organov, da bi ob koncu sončnega leta podali obračun o dosedanjem delovanju, predvsem pa pregledali naloge, ki še čakajo zvezo. Eno najbolj perečih je vprašanje tujcev. Po novih evropskih predpisih naj bi bilo njihovo število odslej neomejeno, kar bi ogrozilo status domačih igralcev, zlasti pa njihov zdajšnji privilegiran gmotni položaj. Italijanski nogomet vdora tujcev ne more preprečiti, a vse kaže, da je rešitev dileme vendarle na dlani. Vsaka ekipa lahko ima več tujcev, a na igrišču so lahko največ trije, oziroma z bolj prefinjeno formulacijo: na prvoligaških tekmah mora vseskozi biti na igrišču najmanj osem italijanskih državljanov. Obeta se tudi tehnološka revolucija. Disciplinska komisija naj bi se pri dosojanju sankcij lahko posluževala tudi videoposnetkov. V ospredju današnjega kola je predvsem tekma med Sampdorio in Juventusom, ki pa je zaradi položaja Geno-vežanov izgubila nekdanji čar. DANAŠNJI SPORED: Bari (4) - Ata-lanta (14); Cagliari (9) - Cremonese (7); Inter (15) — Genoa (15); Lazio (15) -Milan (22); Napoli (18) - Foggia (14); Parma (14) - Roma (14); Sampdoria (10) - Juventus (21); Torino (13) - Fiorenti-na (15); Verona (10) - Ascoli (5). Udinese v Benetkah Drugoligaš Udinese bo skušal v Benetkah prekiniti miničrno serijo dveh zaporednih pbrazov. Venezia se kljub aktivni jesenski kupoprodajni borzi ni kdove kako okrepila in zdaj deli zadnje mesto s Tarantom. Videmčani bodo menda igrali s popolno postavo. DANAŠNJI SPORED: Ancona -Brescia; Casertana - Cosenza; Cesena - Padova; Lecce - Lucchese; Modena -Bologna; Palermo - Avellino; Pescara -Reggiana; Piacenza - Messina; Piša -Taranto; Venezia - Udinese. Triestina doma Kljub temu, da bo igrala v okrnjeni postavi, si Triestina (12 točk) v domači tekmi s Spezio (13), po nedeljskem polomu na igrišču zadnjeuvrščene Siene, nikakor ne more privoščiti niti delnega spodrsljaja. Trener Zoratti bo vključil v seznam nekaj mladincev. Manjkal bo tudi kapetan Cerone, ki ta čas igra dokaj zanesljivo, k sreči pa sta spet na razpolago napadalca Poli-dori in Panero. Spezia igra v gosteh uspešno, saj je v šestih nastopih dosegla sedem točk. DANAŠNJI SPORED: Arezzo -Como; Baracca - Carpi; Casale - Pro Šesto; Empoli - Chievo; Massese - Siena; Monza - Pavia; Spal - Palazzolo; Triestina - Spezia; Vicenza - Alessan-dria. Jadranovci jutri v državnem mladinskem košarkarskem prvenstvu (prva skupina) Naši pred zelo pomembnim srečanjem Jadran Farco bo jutri v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščikih v okviru državnega mladinskega prvenstva 1. skupine verjetno odigral ključno tekmo glede možnosti uvrstitve v nadaljnji del. Jadranovci se bodo namreč ob 19.30 spoprijeli z moštvom Crup iz Pordenona, ki so ga že premagali v prvem delu prvenstva. Naši košarkarji pa nikakor ne smejo podcenjevti jutrišnjega tekmeca, če želijo osvojiti končno peto mesto, ki bi jim omogočilo kvalifikacijo v nadaljnjo fazo. Da bi dosegli ta cilj, seveda bodo morali natopremagati še Bernardi iz Gorice, ki je jadranovcem neposredni konkurent za osvojitev 5. mesta. NARAŠČAJNIKI LIBERTAS ; SOKOL 116:67 (49:34) SOKOL: Širca 2 (2:2), Canziani, Švara 2, Šuligoj 6 (0:2), Pro 9 (1:4), Gobbo 5 (1:4), Cah 2, Klabjan 8 (2:10), Pintarelli 2, Franco 7 (1:2), Taučer 2, Malalan 12 (2:2). Sokolovci so bili v prvi četrtini skoraj enakovredni gostiteljem, medtem ko so v ostalih, posebno v tretji in zadnji povsem popustili. Nekoliko bolje od ostalih sta igrala Igor Malalan in Klemen Širca, ki je dokaj uspešno opravil krstni nastop v tem prvenstvu. (A.V.) KONTOVEL - DON BOSCO 87:89 (39:47) PROPAGANDA CICIBONA - RICREATORI 89:64 (47:28) CICIBONA: Jagodic 8, Caser 2, Košuta 12, Štokelj 19 (1:2), Omari 6 (0:2), Velinsky 8, Umek 16, Šcherl 4, Cova, Bertocchi 2, Starc 8, Gergic 4. TRENER: Corbatti. Cicibonaši so zlahka premagali okrnjene goste. Že od vsega začetka so naši povedli in vodstvo stalno večali. Za ta uspeh je treba pohvaliti vso ekipo. (D. Jagodic) Danes drugo kolo Iger pod košema Danes bo v Novi Gorici 2. kolo Jad-ranovega turnirja v'minibasketu Igre pod košema za minikošarkarje letnikov 1982 in mlajše. Današnji spored bo nekoliko okrnjen, saj bodo na sporedu »le« tri namesto običajnih štirih srečanj. Tako bodo minikošarkarji Nove Gorice odigrali kar dve tekmi, prvo ob 15.00 proti Sokolu in zadnjo ob 17.00 proti Kontovelu. Ob 16.00 pa se bosta spoprijela Polet in Sokol. Nadaljuje se Primorska liga Letošnja, prva izvedba košarkarske Primorske lige, v kateri nastopa kar devet ekip, je v polnem teku. Po porazu Jadrana ZSŠDI v Sežani proti Kraš- širši javnosti predstavilo svoje bogato delovanje. Pred dnevi se je v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici zbralo veliko število športnikov, njihovih staršev, pa tudi prijateljev in simpatizerjev tega mestnega društva. V kratkem nagovoru je program delovanja orisal predsednik Marko Cubej, ki je med drugim podčrtal vlogo, ki jo to društvo ima tako za našo narodnostno skupnost, kakor tudi za širše okolje, saj je delež, ki ga ta športna sredina nudi mestu Gorica, brez dvoma izredno pomemben. Pomembni so tudi stiki, ki jih Dom navezuje in stalno goji s sorodnimi organizacijami iz Slovenije, zlasti še s tistimi z novogoriškega področja. Pri ŠZ Dom se s telesno kulturo in športom ukvarja preko 200 ljudi, od najmlajših pa do rekreativcev. Društvo kemu zidarju (85:94) bodo košarkarji naše selekcije v tem tednu igrali kar dve tekmi. V sredo, 18. t.m. bodo gostovali v Anhovem, kjer se bodo ob 16.30 spoprijeli s Salonitom, v petek, 20. t.m. pa bodo v Repnu ob 18.00 igrali proti Postojni. V nedeljo, 22. t.m. pa bo v telovadnici Doma Ervatti pri Briščikih na sporedu sklepna prireditev s tekmami zadnjega kola in z nagrajevanjem. Zanimiva srečanja na turnirju amaterjev Jadranov turnir amaterjev za neregistrirane košarkarje je v polnem teku. Doslej so košarkarji iz Sežane dvakrat zmagali in dvakrat so bili uspešni tudi predstavniki Cicibora, ki se bodo srečali prav v torek, 17. t.m. v Repnu. SPORED 2. KOLA: torek, 17.12. ob 19.30: Kontovel - Repen; 3. KOLO: 21.00: Cicibor - Sežana; četrtek, 19.12. ob 20.30: Dolina - Repen. namreč nudi široko pahljačo dejavnosti, saj združuje celo vrsto športnih panog. Veliko pozornost namenja najmlajšim, to je otrokom iz vrtcev in prvih razredov osnovnih šol; le-teh je več kot 50 (športni vrtec in športna šola). Osnovnošolci in nižješolci imajo na izbiro odbojko, košarko, orodno telovadbo in športno-ritmično gimnastiko. V teh Športnih panogah seveda lahko vsakdo nadaljuje tudi V Članskih vrstah. Uspelo predstavitev so pozdravili in se pohvalno izrazili o delu društva predsednik TO ZSŠDI za Goriško Marko Lutman, odbornik za šport pri goriški občini Rodolfo Žiberna ter predsednik goriške košarkarske zveze Antonino Fuccaro. V imenu Kulturnega doma in SKGZ pa je svoj pozdrav prinesel Igor Komel. (Vili Prinčič) SZ Dom predstavilo delovanje domači šport DANES NEDELJA, 15. DECEMBRA 1991 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Flumignanu, Ul. Lestizza: Flumignano - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Vesna - Villanova; 14.30 v Moraru, Drevored dello Šport: Moraro - Primorje; 14.30 v Magnanu in Riviera, Borgo Foranese: Riviera -Zarja 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Molaru: Mereto - Breg; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gaja; 14.30 v Fari, Ul. Pitter: Pro Farra - Kras; 14.30 v Koprivnem, Ul. Dante; Capriva - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Ver-megliano NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Zarja; 10.30 v San Giovanniju al Natisone: Natisone - Juventina ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Primorje KOŠARKA DRŽAVNI KADETI 11.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel -Kontovel PROPAGANDA TURNIR SPITFIRE 9.30 V Trstu, Poggi Paese: Poggi -Polet MINIBASKET IGRE POD KOŠEMA V Novi Gorici, telovadnica osnovne šole M. Štrukelj: 15.00 Iskra Nova Gorica - Sokol; 16.00 Polet - Sokol; 17.00 Is^ra Nova Gorica - Kontovel ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, Borov športni center: Bor Friulexport - Itar Fontanafredda MLADINCI 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Bor Furlani MLADINKE 11.00 v tržiški športni palači: Al-lworks - Soča Scame DEČKI 9.30 na Opčinah: Sloga - Bor Furlani ROKOMET ŽENSKA C LIGA 11.00 v San Fiorju (Treviso): San Fior - Kras JUTRI PONEDELJEK, 16. DECEMBRA 1991 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 19.30 pri Briščkih, Dom Ervatti: Jadran Farco - Crup Pordenon DEŽELNI MLADINCI 19.30 V Trstu, Borov športni center: Bor Radenska A - Bor Radenska B obvestili SK BRDINA obvešča vse tiste, ki so se prijavili za zimovanje na Rogli, da poravnajo zadnji obrok jutri, 16. t. m., od 17. do 20. ure na sedežu kluba. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 17. t. m., ob 20-uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja smučarske komisije. Sinoči v 11. kolu košarkarskega prvenstva C lige v Sacileju Jadranu TKB pomembni točki BIREX - JADRAN TKB 62:72 (26:33) BIREX SACILEČ: Dotta 3 (1:1), Rizzetto 10 (2:2), Corradi 20 (6:6), Leo-rin 4 (2:2), Ricci 15 (2:2), Di Prampero 6 (2:2), Tomasella, Colombera, Maršem, Marin. TRENER: Della Flora. JADRAN TKB: Crisma 2, Ober-dan, Čuk 15 (3:4), Pregare 15 (5:8), Sosič, Pertot 2, Merlin 15, Rauber 18, Smotlak 3 (1:2), Starc 2. TRENER: Drvarič. SODNIKA: Lazzari in Gentile (Gorica). PM: Birex 15:15, Jadran 9:16. PON: Oberdan (37). TRI TOČKE: Ricci 1; Rauber 4, Merlin 3. SACILE — Jadranovi košarkarji so sinoči v 11. kolu C lige izbojevali v Sacileju izredno pomembno zmago proti enemu izmed neposrednih tekmecev v boju za napredovanje. Naši košarkarji so si prislužili zlata vredni točki predvsem z odlično obrambo, saj je Birex na dosedanjih domačih tekmah vselej dosegal po 94 točk, proti jadranovcem pa je zmogel le bornih 62 pik. Zelo dobra obramba (tu se je zlasti izkazal Ma- uro Čuk, ki je imel kar 18 skokov, 15 v obrambi in 3 v napadu) ter raz-položenost Sandija Rauberja (kar štiri trojke na 6 poskusov) in Um-berta Merlina (3:4) v napadu sta pripomogla, da je Jadran TKB slavil pomembno zmago v gosteh. Sicer pa je bilo srečanje vseskozi zelo izenačeno. Resnici na ljubo, Drvaričev! fantje so si nekaj minut pred koncem polčasa priigrali tudi deset točk prednosti, v nadaljevanju pa se je bil oster boj za vsako točko vse do dveh minut pred koncem, ko so jadranovci odločno prejeli pobudo v svoje roke in tudi naposled zasluženo zmagali. Sedem minut pred koncem so domačini vodili za štiri točke (54:50), nato pa so jadranovci z uspešnima metoma za tri točke Merlina in Rauberja prevzeli vodstvo, ki so jo tudi ohranili (in še povečali) do konca srečanja. Naj omenimo, da je v tem prvenstvu naprvil Isvoj krstni nastop Valter Sosič, ki je bil dlje časa poškodovan in je sinoči zelo solidno opravil svojo nalogo. Jadranov uspeh je tem pomembnejši, saj so naši ves drugi polčas brez Klavdija Starca, ki je imel hude bolečine v vratu in zato ni mogel na igrišče. S to zmago ostajajo jadranovci sami na drugem mestu lestvice . V tem letu bodo jadranovci igrali še eno tekmo, in sicer v soboto v tržaški športni palači proti Itali San Marcu iz Gradišča.. Naj dodamo še, da je tudi Latte Carso, ki ga vodi bivši Jadranov trener Peter Brumen, dosegel zelo pomembno zmago kar sredi kraja Plove di Sacco, kjer je premagal moštvo Gabri Elle s 85:82. V ženski odbojkarski B-2 ligi Borovke tonejo FELTRE - BOR TOMBOLINI DRINKS 3:0 (15:6, 15:10, 15:11) BOR TOMBOLINI DRINKS: Vidah, Maver, Nacinovi, Grbec, Čok, Ažman, Fučka, Traettino. Plave so si od sinočnjega gostovanja obetale zmago, ki naj bi pomenila začetek preobrata v do zdaj negativnem poteku prvenstva, a se v Trst znova vračajo praznih rok. Pred tem kolom sta imeli ekipi na lestvici enako število točk, a sinoči je Feltre pokazal precej več od borovk, čeprav ne gre za kdove kako močno šesterko, ne glede na to, da si je pred pričetkom sezone od prvenstva obetala veliko zadoščenj. Žal pa niso plave niti približno ponovile dobre igre iz prejšnjega kola. Eno njihovih najboljših orožij, to je sprejem servisa, je to- krat popolnoma odpovedalo, napad pa je bil zelo neprodoren, saj je le Maverjeva uspešno prebijala nasprotnikovo obrambo, a je (zlasti v prvem nizu) žal dobila premalo uporabnih žog. Nekaj več so borovke pokazale v zadnjih dveh nizih. V drugem so tudi že vodile s 5:1, a to je bilo pravzaprav tudi vse. V tretjem nizu pa so plave dopustile nasprotnicam, da so povedle s 14:6. Takrat so odločno reagirale, a je bilo žal prepozno. V tem delu tekme je_ trener lesu poslal na igrišče tudi Čokovo in Vidalijevo, ki sta sicer solidno opravili svojo nalogo, a se učinek ekipe kljub temu ni bistveno povečal. Po tem porazu se je položaj plavili na lestvici precej poslabšal. Proti vodilnemu Fincantieriju v ženski odbojkarski C-l ligi Koimpex tokrat odpovedal Slogašica Alenka Sosič FINCANTIERI - KOIMPEX 3:0 (15:9, 15:5, 15:6) KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Garbi-ni, Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, Ukmar. V sinočnji tekmi so odbojkarice Koim-pexa prvič letos povsem odpovedale. Prav vse igralke so naletele na črn dan in nobeni ni šlo nič od rok. Ekipa je zgrešila preveč servisov, napad je bil premalo učinkovit, za nameček je odpovedal še blok, ki se je letos večkrat izkazal kot učinkovito Koimpexovo ogrožje. Fincantieri je tako do svoje šeste letošnje zmage prišel brez vsakega naprezanja in obdržal svoje prvo mesto na lestvici. Skratka, Koimpex mora na to tekmo čimprej pozabiti in se temeljito pripraviti na zadnje srečanje v letošnjem letu, ko se bo pred domačo publiko pomeril z ekipo Fantoni in Roviga. (Inka) Prehuda kazen za Bor Agrimpex BOR AGRIMPEX - CHIOGGIA 0:3 (9:15, 12:15, 9:15) BOR AGRIMPEK: Stančič, Marega, Rudes, Paganini, Zadnik, Del Turco, Gombač, Furlanič. Odbojkarji Bora Agrimpexa so se v letošnjem četrtem domačem nastopu v C-l ligi srčno borili, a so morali točke prepustiti gostom. Poraz samo po treh nizih je zanje prehuda kazen. Če bi v drugem setu znali izkoristiti izdatno prednost (povedli so z 10:5), bi bil morda končni izid lahko tudi drugačen. V nadaljevanju je tekmec z delnim izidom 10:5 izbojeval set in s tem praktično tudi srečanje, ker so borovci v 3. nizu spet pričeli slabo, predvsem zaradi slabega sprejema, ki je njihova letošnja rak rana. (G. F.) Sinoči v košarkarski D ligi proti peterki ACLI Kljub veliki požrtvovalnosti Kontovel znova praznih rok KONTOVEL - ACLI DIGAS 79:96 (43:54) KONTOVEL: Budin 8 (2:2), Rebula 11 (2:2), Š. Gulič 20 J4:5), D. Gulič 2, Sterni, Grilanc 19, Cuk 13 (3:4), Ci-vardi 6 (0:1), kralj, Gregori. TRENER: M. Ban; PON: Čuk (37), Grilanc (37); TRI TOČKE: Grilanc 3, Š. Gulič 2, Rebula 1. Kontovelci so tudi sinoči v D ligi ostali praznih rok, čeprav je med tednom prišlo do menjave trenerja (mesto Igorja Medena je prevzel Marko Ban). Treba je poudariti, da so se naši zelo trudili, da so požrtvovalno in borbeno igrali, proti bolj izkušenim gostom pa je bilo tudi to zaman. Že iz uvodnih potez je bilo videti razliko med postavama, posebno če omenimo, da so naši nastopili brez poškodovanih Petra Štoke in Robija Pauline. Njun doprinos pod košema bi bil namreč še kako koristen. Košarkarska promocijska liga Derbija borovcem ter Nabrežincem CICIBONA PLASTEREDILIZIA -BOR RADENSKA 68:71 (31:37) CICIBONA PLASTEREDILIZIA: B. Pertot 4 (0:2), Jogan 12 (4:6), Lippolis 2, Simonič 11 (5:5), M. Pertot 13 (2:2), Semen 9 (1:2), Furlan 4, Cupin 13 (3:4). TRENER: Mari BOR RADENSKA: Perčič 6, Debe-Ijuh 12 (5:6), Persi 4, Barini 4, Smotlak 9 (5:9), Bajc 2, Poretti 9 (1:2), Pieri 18 (3:4), Tul 7 (3:4). TRENER: Sancin PM: Cicibona 15:21, Bor 17:25; TRI TOČKE: M. Pertot 1, Debeljuh 1, Pieri 1; PON: Semen (40); SON: Cicibona 23, Bor 21. »Derbi derbijev« se je zaključil z zmago favoritov. Borovci pa so se morali truditi do zadnje sekunde, da so ohranili letošnjo nepremagljivost. Tekma je bila izredno izenačena, v glavnem pa je razlika stalno nihala med tremi in šestitmi točkami prednosti v korist borovcev. V prvem delu sta ekipi predvajali dobro obrambo, tako da sta se napada večkrat znašla v velikih težavah. Borovci so bili učinkovitejši pod košem, kjer se je občutila višinska premoč Tula, Perčiča in Porettija, cici-bonaši pa so bili učinkoviti s hitrimi protinapadi, ki so večkrat presenetili Borovo vrsto. Edino otipljivo prednost so belo-zeleni zabeležili v uvodnih potezah drugega polčasa (41:31) in 51:43 (v 28'), zatem pa so cicibonaši strnili obrambno vrsto in s pridobljenimi žogami kmalu nadoknadili celotni zaostanek. Do izenačenja je prišlo v 38' (66:66), v zadnjih potezah pa so bili borovci prisebnejši ter s prostimi meti Smotlaka tesno zmagali. Tokrat ne bi govorili o posameznikih, saj sta obe postavi predvajali dobro skupinsko igro, največ točk pa je kot običajno dosegel Andrej Pieri, pri Ciciboni pa je presnetil Riki Simonič. O tekmi je Cicibonin trener Mari de- jal: »Zadovoljen sem z igro svojih fantov, predvsem kar se tiče obrambe, ki je bila tokrat res učinkovita, v napadu pa se nam je občasno preveč mudilo pri zaključevanju na koš. Vsekakor je bila tekma zanimiva. (Jogan) BREG - SOKOL 58:67 (30:33) BREG: Kovačič, Corbatti 11 (3:6), R. Žerjal 10 (1:2), Kneipp 13, B. Žerjal 10 (6:9), D. Salvi, V. Bandi 5 (1:2), M. Bandi, A. Salvi 6, Canciani 3 (3:4). TRENER: Koren. SOKOL: Busan, Dolhar, Terčon 12 (5:10), Gruden 2 (2:3), Kojanec, Devetak 25 (4:7), Klanjšček 2 (2:2), Sedmak 6 (2:3), Starc 20 (5:8), Ušaj. TRENER: Vatovec. TRI TOČKE: Corbatti, R. Žerjal, B. Kneipp, D. Starc 1, Devetak 5. Derbi Breg - Sokol je bil vse prej kot dopadljiv in privlačen, saj sta obe postavi igrali po eni strani zelo borbeno, po drugi strani pa tudi zelo neučinkovito v napadu. Prisebnejši so bili gostje, ki so si nekje sredi drugega polčasa nabrali kar 20 točk prednosti, ki jih Brežani nikakor niso- mogli nadoknaditi, če-prtav so se v zadnjih, minutah srečanja večkrat približali nasprotnikom. Povejmo, da sta v Sokolovih vrstah igrala najbolje Damir Starc in Mitja Devetak, kot je razvidno tudi iz lestvice strelcev, medtem ko so pri Bregu prav vsi po vrsti razočarali, posebno v napadu, kjer se je zdelo, da je koš začaran, saj so zgrešili kopico metov z zelo lahkih položajev. (Cancia) Promocijska liga na Goriškem Dom uspešen POLISONTINA - DOM 56:67 (26:39) DOM: Košuta 11 (3:6), Dornik 2 (0:3), Kocjančič 3 (3:4), Gruzovin, Or-zan 18 (4:6), Semolič 4 (4:5), Prinčič 5 (1:2), Battello 12 (1:2), Jarc 12 (0:1). PON: Jarc (35), Miniussi in Dornik (37)._ON: Dom 23, Polisontina 21. TRI TOČKE: Orzan 2, Battello 1. Domovci so v petem kolu letošnjega promocijskega prvenstva osvojili novpar točk. Na tujem so namreč povsem zasluženo premagali sicer skromno peterko iz Pierisa. Devetakovi varovanci so zadovoljivo zaigrali le v prvem polčasu, ko je bila obramba res uspešna, pa tudi v napadu so bili dokaj natančni pri metu na koš. V nadaljevanju so očitno podcenjevali domačine, ki so se v 34. minuti približali le na tri točke zaostanka (51:54). Več niso zmogli tudi po zaslugi belo-rdečih, ki so z odločnejšo obrambo prestregli več žog in tako tudi zasluženo slavili. Med našimi je tokrat najbolje zaigral Battello, ki je v ključnih trenutkih dosegel nekaj pomembnih košev. To je bila že druga zaporedna zmaga do-movcev, pred božičnim premorom pa je le še eno kolo. V soboto bodo namreč gostili solidno Albo iz Krmina. Z novo zmago bi vsekakor uspeli popraviti uvodne tri nerodne poraze. (A. F.) Proti skromnemu Ausa Pav v ženski odbojkarski C-2 ligi Spodrsljaj Sokola Indules SOKOLINDULES- AUSA PAV CERVIGNANO 2:3 (15:11, 12:15, 0:15, 15:4, 12:15) SOKOL INDULES: Ušaj, Pertot, Vidali, Marucelli, T. in L. Masten, Brumat, Visentin, Drasič, Ciocchi, Legiša. Sokol je pripravil neprijetno presenečenje, saj je doma ostal praznih rok proti ekipi s spodnjega dela lestvice. Tekmo so Nabrežinke sicer začele kar solidno, žal pa niso tako nadaljevale do konca in v odločilnem petem setu so gostje v tie-breaku bile prisebnejše. Sokol Indules je v 1. nizu visoko povedel (14:6), nakar je nekoliko popustil, nasprotnik se je približal, a naših vendarle ni ogrozil. Drugi set je bil zelo izenačen (trajal je 33 minut). Pri izidu 12:12 pa so naša dekleta naredila nekaj napak, predvsem prLsprejemu, in ves trud je.šel po vodi. V naslednjem nizu so Nabrežinke igrale res slabo, trener je poskusil z raznimi menjavami, a nič ni pomagalo. Prav obratna slika se je ponudila v 4. nizu, ko so gostje v bistvu podarile zmago Sokolu. Tie-break je bil izenačen kot drugi set, v končnici pa je bil Ausa Pav prisebnejši. Poleg tega so našim pošle moči in niso servirale tako močr no kot običajno. Nasprotnik je zato lahko napadal s centra, kar je njegovo najmočnejše orožje, Nabrežinke pa niso imele protiorožja, da bi se temu primerno zoperstavile. To je v bistvu odločilo tekmo. Poleg tega je bil tudi sprejem precej netočen, a šepala je še obramba. (Vip) PALLAVOLO PN - KMEČKA BANKA 3:0 (16:14, 15:12, 15:3) KMEČKA BANKA: Vižintin, Bralni, Fajt, Sošol, Luvisutti, Krašček, Scozziero, Marassi. Okrnjeni postavi Kmečke banke (potrebno je omeniti, da je ekipa nastopila brez kapetanke Raffaele Za-vadlal) ni uspelo zmagati v Pordenonu. Kljub temu, da je bil končni izid gladek, je treba poudariti, da so se goriška dekleta srčno borila, razveseljivo in obetavno pa je tudi dejstvo, da so se dobro odrezale tudi mlade igralke, ki so bile vključene v ekipo. Res škoda pa je, da Kmečki banki ni uspelo osvojiti prvega niza, v katerem je bila povsem enakovredna Pordenončankam. Naj ne zveni kot pretiravanje trditev, da bi se tekma mogoče zasukala drugače, če bi Go-ričanke uvodni niz osvojile. Zelo borben je bil tudi drugi set, a-naše so spet potegnile krajši konec, kar jih je potrlo do take mere, da so docela popustile. (R. I.) V D ligi je bila sinoči spet uspešna tudi Soča Sobema Sedma zaporedna zmaga slogašev SLOGA - COMET TORRIANA 3:0 (15:12, 15:1, 16:14) SLOGA: Božič, Cisolla, Jercog, Kerpan, Kralj, Maver, Pahor, Rioli-no, Sgubin, Štrajn. Slogaši so sinoči dosegli svojo sedmo zaporedno zmago. Mimo nadvse spodbunega rezultata, ki naši ekipi omogoča, da je še vedno trdno na prvem mestu na lestvici, smo tokrat lahko zelo zadovoljni z igro, ki so jo fantje predvajali. Ra- zen nekaj negotovosti v prvem nizu, v katerem so gostje povedli s 7:2, so slogaši vseskozi igrali tako kot letos še ne. Odlični servisi so spravili v težave nasprotnika že na samem začetku, zelo dobro je deloval blok in v napadu so fantje izvedli celo vrsto atraktivnih, in kar je še važnejše, učinkovitih kombinacij, tako da je razmerje sil na igrišču tudi povsem odgovarjalo uvrstitvi na lestvici. Slogaši so se razigrali predvsem v drugem setu, v katerem so Torriano dobesedno nadigrali. Nasprotnik je nekoliko ostreje reagiral le v tretjem nizu, v katerem je bil tudi v vodstvu s 13:11, vendar se slogaši niso pustili presenetiti in so z ostrim finišem osvojili svojo letošnjo drugo zmago brez izgubljenega niza. (Inka) SOČA SOBEMA - TURRIACO 3:0 (15:11, 15:11, 15:12) SOČA SOBEMA: fvl. in i. Tomšič, Klede, Muscau, L Š. in M. Cotič, Čavdek, Pellegrin, Battisti. Na domačih tleh je Soča Sobema dosegla nov par točk proti skromnemu Libertasu Turriacu. Sočani niso prikazali svoje najboljše igre, kljub temu so v odločilnih trenutkih bili le prisebnejši od nasprotnikov. H končnemu uspehu sta pripomogla zlasti Marko Tomšič z odličnimi servisi in Franko Muscau, ki je bil neustavljiv v napadu. (Poldo) MOŠKA C-2 LIGA VALPRAPOR IMSA - SAN LUIGI 3:0 (15:2, 15:6, 15:12) VALPRAPOR: Palin, A. in M. Feri, Berzacola, Lutman, Pecorari, Super-ga, Koršič, Florenin, Paoletti, Buzzi-nelli, Petejan. Po gladkem porazu v Pordenonu so se hoteli valpraporci pošteno oddolžiti svojim gledalcem, njihova »nedolžna žrtev« pa je bil San Luigi, ki so ga fantje povsem nadigrali. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so naši igralci prvič letos v vseh treh nizih zelo ostro servirali. Od posameznikov pa se je tokrat zlasti izkazal Maurizio Superga, ki je že od vsega začetka nadomestil Mitjo Ferija. Nekaj težav je Valprapor Imsa imel le v tretjem nizu, ko je nastopila določena relaksacija. San Luigi je celo povedel z 9:7, a to ni iztirilo gostiteljev, ki so v zelo kratkem času nadoknadili zaostanek in izbojevali prepričljivo zmago. Sinočnja tekma je znova potrdila, da je Valprapor Imsa ena boljših ekip v ligi, a to dejstvo fantov zdaj ne sme uspavati, prav nasprotno, še bolj morajo poprijeti na treningih, da še izboljšajo svojo igro. (Zip) MLADINCI ZAULE RABUIESE - SLOGA 1:3 (9:15, 15:9, 4:15, 8:15) SAMOODČITAVANJE ENELTEL..... IN ZBOGOM PORAČUN Potrošnjo električne energije vsakega porabnika ugotavljajo uslužbenci ENEL, ki vsakih 6 mesecev pregledajo števce porabnikov. Zato tudi vsakih 6 mesecev dobite račun, na katerem je vštet tudi poračun med ocenjeno porabo na zadnjih dveh računih in dejansko porabo. S samoodčitavanjem ENELTEL pa se lahko od doma z enim samim telefonskim klicem izognete poračunom. Na vašem računu boste našli vsa potrebna navodila za samoodčitavanje: telefonsko številko ENELTEL 16444 in vašo številko porabnika. Ko boste na števcu odčitali porabo, bo potrebna le še enostavna telefonska operacija. Zavrtite številko 16444, kjer vam bodo podali kratko obrazložitev, ob koncu katere boste zaslišali zvočni signal za posredovanje podatkov: takrat boste zavrteli še vašo številko porabnika in število porabljene energije. Za to je potrebno le nekaj minut. Pošljite nam odrezek in dobili boste ves material z informacijami, ki vam bodo pomagale, da spoznate in uporabljate to storitev. Priimek Ime . Ulica Mesto P. številka Spol M □ Ž □ starost. ■Siv*'.:::*::1/ jHH ENELTEL Kakovost z energijo Prosim če mi brezplačno pošljete, informativni material v zvezi s samoodčitavanjem in novo storitvijo ENELTEL 11111 Izpolnite odrezek in ga pošljite v zaprti ovojnici na: ENEL Služba za samoodčitavanje Ul. G. B. Martini 3. 00198 Rim j