ATOMI V SLUŽBI KMETIJSTVA
Jedrska energija se čedalje bolj uporablja tudi v kmetijski zntniosti in praksi — Ali stoji človeštvo pred eno največjih revo-lucij v kmetijstvu?
Dporaba radioizotopov v kmelijstvu
V znanosti služijo radioizotopl kot metoda za proučevanje po-sameznih pojavov. V bioloških vedah služijo zlasti za prouče-vanje gibanja tnaterije v živlh bitjih. V te] smeri so radioizo-topi nezamenljivl. Njihova uporaba temelji na enakosti de-lovanja izotopa z navadnim ele-mentom. Tako na primer lahko tasledujemo deiovanje radio-aktivnega fosfora v rastlinah ali zemljišču, kadar služi kot mi-neralno gnojilo. Ko pa poznamo učinkovanje radiofosfora, lahko 8poznamo tudl učinkovanje na-vadnega fosfora, ker se po svoji kemični strukturl nič ne razli-kujeta. Potemtakem sloni upo-raba radioizotopov v raznih ve-dah aa njihovih laslnostih, da izžarevajo, ker tako odkr:vaj<u svojo prisotnost in ker delujpjo enako kot navadni enakorodn: elementi. Radioizotopi se na}-Cešče uporabljajo: za proučeva-nje lastnostl zemljiš? tn načina tekoriščanja posameznih snovl all mineralnih gnojil, kl se do-dajo zemljlščem, nadalje za pro-uievanje prehrane rastlin In l\-vali, škodljivega mrfesa, para-zitskih glivic In virusov 'n nafina tvorjenja organske sno-vi v procesu rastlinska foto-sinteze (klorofilne asimtlacije) itd.
Velik pomen prlpisujejo zlastl prouievanju fotosinteze, kl se odigrava v rel-enem listju rast-lin. Ta proces ima velikansk! pomen za vse nase iivljenje, za ofostoj živalskega sveta In člo-veka na naši zemlji. Znanost je že zdavnaj pojasnila blstvene elemente tega procesa, kl )e prav tako važen, kakor tudi Lu-den. Znano Je, da se s posredo-vanjem sončne svetlobne tner-gije v zelenih llstih aU toSneJe rečeno v zelenih kloroplasteh v ltstih neorgaaske snovl, voda ln ogljikov dioksid, spreminjata v najrazlltnejše organske snovl. RasUinskl list je torej tisti po-polni in čudoviti majhni labora-torij, v katerem se tvorijo naj-različnejše organske enovi — sladkorji, škrob, celuloza, olja, beljakovine, barvne snovi, di-§eCe snov!, vitamlnl, zdravilne snovt, strupene snovl In še mno-go drugih.
Neomejena količina hrane
Tako nastale snovl so neob-hodno potrebna hrana za vse ži-valstvo in človeka. Jasno je, da Je zaradl to\ike svoje važnosti ta proces stoletja vzbujal zanima-nje znanstvenikov. Mnogo Je že pojasnjenega. Toda mnogo več je treba v tej smeri še proučiti. Ko bo nekoč fotosinteza vse-stransko pojasnjena in ko bo od-krita tajnost nastajanja organ-ske snovi iz neorganske, takrat bo gotovo moči tudi vplivati na proces, da bi se urejali pogoji za tvorbo večjih količin organ-ske snovi na Lstih njivah, ali da bl se dobili proizvodi boljše ka-kovosti. Oboje ima za prakso velik pomen. Znanstvenikt gredo že tako daleč. da verujejo, da se bo. ko se pojasn! skrivnost samega bistva tega procesa. le-ta lahko vršil pod umetnimi po-
gojl, kar pomenl, da bo moS or-gansko snov tvoriti pod vplivom umetne svetlobe, v nekaki to-varnl brez strahu pred vremen-skimi nezgodami, boleznimi, škodljivci Itd., ki tudi pri današ-njem stanju znanosti in tehnike otežujejo kmetijsko proizvodnjo.
To bl pomenllo novo ln mo-gofe največjo revolucijo v kme-tijstvu. Do sedaj ]e človek t lahkoto gojil neke rastline (ze-lenjava, solata, fižol, kumare Itd.) v vodi. k: je vsebovala vse potrebne snovi, kakor v tovarnt. Toda tvorba organske snovi brez
zemlje ln brez rastlin bi pome-nila zares nekaj fantastično ne-navadnega. Ce se tako smela predvidevanja znanstvenikov uresnitijo, bo )edrska energija v tej panogi mogoče nudila člo-veštvu mnogo večje koristi, ka-kor v kater.h koli drugih po-droijih.
S pomočjo radioogljika pro-učujejo v zadhjem času način, kako napraviti organske snovi pri neki zanimivi algi, z imenom horela. Ta ima veliko hranljivo vrednost. ProuSevanje te vrste bo koristilo proizvodnjl.
Prehrana rastlin skozi lisle
Znanost o zemljišču Je d '¦ :la v radioizotopih Izredno dobro Bredstvo za proučevanje. Treba je vsestransko poznati delovanje osnovnih elemeivtov, s kateriml . se hranijo rastHne, da bi se pra-vilno vršilo gnojenje z umetnitnl gnojill. Radioaktivni fosfor se 's pokazal kot odliCno sredstvo za ugotavljanje, ali je v določenih zemljiščih treba uporablti gno-]enje s fosforitimi gno^Ill in v koliki merl. Pridobljeno znanje prlnaSa v nekaterih državah ml-lijone \n milijone dinarjev pri-hrankov, ker se na ta naiin gnojenje pravilnejše uporablja na podlagi lastnostl zemljišč in značilnosii rastlin. Prav tako so pomembna odkritja v prouče-;-nju in načinu, kako rastllne iz-koristijo posamezne elemente. Skozi stoletja se gnojenje z umetniml ln organsklmt gnojill vršl na zemljiščih. Namesto, da se hranijo samo rastline, se hra-nl tudi zerrvlJišCe. Večkrat se te hrane daje več, kot je pa to po-trebno, a včasih tudi manj. Sto-letja se je tudi v znanosti 1n praksi smatralo, da se drugače ne more ravnati, ker so bili pre-pričani, da rastline s koreninami izčrpajc vse mineralne snovi, a »kozi Hstje sprejemajo samo vo-do in ogljikov dioksld, oziroma samo ogljik in kisik. Toda s po-močjo radioizotopov je doka-zano, da so rastlinski listi spo-sobnl neposredno vpijatl iz rast-line tudl nekaj mineralnih sno-vl, ki so se prej dajale samo po zemljišču. To velja posebno za fosfor, ki se mora dodajati v ot>-liki gnoja, ker ga v zemlji na-vadno ni v zadostni merl tn v obliki, v katerf ga rastline lahko izkorišfajo. Ta element pa ima to lastnost, da se /adržuje v zemlji samo tam, kamor ga daš, kar otežuje pravilno gnoji-tev posebno vinske trte in sad-nih sadik, katerih korenine se-gajo precej globoko, tako da se
fosforzelo težko spravi do njih. Danes se prehrana rastlin lahl.3 z uspehom vrši skozi listje in to ne samo s fosforom, temveč tudl z razniml druglnil snovmi (kal-cijem, železom, manganom, magnezijem itd.). Za prakso 'e posebno pometnbno, da je zdaj mogoče gnojenje komblniraH s škropljenjem rastlin zaradi ta-ščite pred parazitskimt glivica-mi ali škodljivol preprosto na ta način, da se sredstvom za škrop-ljenje primešajo tudi ustreza-joča potrebna gnojila.
S pomočjo radioizotopa je prav tako moč spremljatl razvoj ko-renin sadnega drevja in vinske trte, kar omogoča pravilno upo-rabo agrotehničnih ukrepov, po-sebno gnojenja, zalivanja, obde-lave zetnlje itd. Do zdaj so pro-učavanja te vrste bila združena
z velikiml težavami !n izdatkl. (Potrebno je bilo izkopatl dese-tlne kubičnih metrov zemlje za vsako  posamezno  sadno  drevo).
V živinoreji je znanost osnova za uspešno nego domačih ži ali. Posebno je treba vedeti, kako uporabiti najboljšo živinsko kr-mo, ki naj bi omogočila naj-večje uspehe v razaih smereh — za pridobivanje čim veS mleka, mesa, masti, volne, perja. Tudl tu nudijo radioizotopi velikopo-moč. Dokazano je že, da se ži-vini lahko dajejo direktno kot hrana tudi neke mineralne sno-vl poleg navadne soli, na primer molibden, kobalt in žveplo. Mo-libden tn kobalt sta neogibno potrebna za normalni razvoj ži-vali, toda v zelo majhnih koll-činah.
Dela se tudi na tem, da sc s pomočjo radiojoda in pojavov pri tiroidni žlezl določi, ali se posamezne pasme domačih ii-vali lahko prilagode klimi in po-gojem gojitve v drugih predelih. To spoznanje bo mnogo dopri-neslo k dvigu živtnoreje, zbolj-
šanju pasem oziroma uvedbi no-
vih pasem. Našo državo je mno-go stalo pomanjkanje tega zna-
nja, ker so se včasih priporočale dobre pasme domačih živali, ka-terim naša klima ni ustrezala. To je izzvalo tudi veliko, morda pretirano oprezno&t pred novim! pasmami, celo kadar so te očit-no boljše od domačih.
Radioizotopl so odlično sred-stvo za proučevanje življenja škodljivega mrčesa, a posebno za proučevanje smeri in hitrostl njihovega gitoanja, kar je prvl pogoj za njihovo uničevanje. Za-dostuje z mrčesno hrano samo »zaznaraovati« posamezne mrče-se, napraviti jih radioaktivne, pa jih potem po celih predelih pro-učevati v tej stneri. Kjerkoli bl se našli radioabtivni mrčesi, bi bil jasen njihov izvor. Posebno ^ "Vega pomena je proučevanje gibanja malaričnega komarja. Prav nič manjšega pomena nl proučevanje parazitskih glivic in nekaterih bakterij, ki povzročajo nevarne bolezn.1 pri gojenih rastlinah. V novejši dobi rast-linski virusi povzročajo velike neprilike proizvajalcem. posebno ogrožajo koščičas-to drevje (pri nas slive), potem jagode, maline, fige in citrose (limone, manda-rine in pomaranče). Tudi v tej smeri so radioizotopi nenado-mestljivi pomofniki znanstvenl-ka, pa končno tudi praktiku — proizvajalcu.
Pšenica, ki ne poleže
V delu pri spreminjanju rast-lin in živali se izkoriščajo mno-ga sredstva; radioizotopi so naj-novejše in morda najuspešnej'3 tako sredstvo. To lahko sklepa-mo že iz prvih rezultatov. Če rastline radioaktivno obsevamo, se v njih nujno dogajajo razne spremembe prirojenih lastnosti, menja se njihova narava. Mnoge spreraembe' so   lahko   koristne.
¦Slejte, kaj je na tem področja do sedaj doseženega: oves je po-stal odporen proti nevarni bo-lezni — rji, katero povzroča ne*-ka parazitska glivica, proti ka-terl pa se nt moi borlti z nobe-nim drugim sredstvom; pšenica, kl ne poleže, kar pomeni v praksi veliko korist; nove vrsta kikirikija velike gospodarska vrednosti. Ti rezultati so dose-ženi v kratkem času, v letu in pol. Za takšen uspeh bl bilo p» dozdaj običajnih metodah po— trebno najmanj deset let. 'H uspehi so le prvl ozmanjevalcl večjih in vsekakor pomembnej— ših dosežkov.
S tem v zvezi so zanimiva predvidevanja znanstvenikov <> tem, kakšan bo rastlinski in ii-valski svet, pa tudi sam človek, ko bodo izpostavljeni množič-nemu radloaktivnemu izžareva-nju v dobi široke uporabe jedr-ske energije v indust-riji, pco-metu, kmetijstvu (v obliki radio-aktivnih gnojil). Neizbežne bo-do tudi številne spremembe ded-nih lastnostl. Nastajale bodo no-ve vrste, nove oblike živih bitij. Morda bodo ponekod velikaai« drugod pa tudl pritlikavci.
Detajl iz Vinče
S pomočjo izolopov dosežemo večji donos
Poleg uporabe v kmetijskih vedah in selekciji bodo radio-izotopi po mnogih napovedih igrali vse važnejšo vlogo tudi v praksl. Zlasti se pričakuje. da se bo s pomočjo radioaktivnih gnojil povečal donos gojenih rastlin. Poleg tega se bodo mo-gla z njihovo pomočjo najuspeš-neje konservirati mnoga živila — meso, mleko, sadje, zelenjava. Zanesljive us-pehe so že dosegli s koaserviranjem krompirja in čebule, ki ostane več mesecev popolnoma sveža in nespreme-njene kakovosti, pri čemer ne kalita, in to celo ne na kupu prl navadnl sobni izpreminjajoči s« tempera^tUTi, pri kateri ta pro-izvoda zelo rada kalita in s te~« zgubljata mnogo na svoj: kako-vosti. To se dO3eže v glavnem s pomočjo obsevanja živil z ra-diokobaltom, ki sproSča gam« žarke. V iSivinoreji, kakor tudl v medicini, so radioizotopi ko-ristni kot sredstvo za odkrivanje določenih bolezni, posebno za odkrivanje mest, na katerih se nahajajo raznt tvori in pa kot sredstvo za zdravljenje. Toda živinoreja lahko pričakuj« še eno pomoč od radioaktivnih Izo-topov — pridobivaaije rivinske krme iz navadnega lesa.
To so najvažnejše, dosle] do» sežene pridobitve v uporabi ra-dioaktivnih izatopov na področju kmetijstva, prikazane samo na splošno, brez naštevanja mnogo-številnih podrobnosti. Te pri* -bitve so same po sebi pomemb-ne prav tako za znanast, kakor tudi za prakso. Zlasti pa napo-vedujejo velike perspektive na področju, na katerem je jedrska energija našla široko in koristno uporabo. Tudi pri nas deiamo na tera področju. Od prvih za-fetkov prehajamo na čedaij« ilrža in raznovrstnejša področja.
Dušan Stankovič, univ. prof.