čtaStnlna pbtOun * gotovi m. Leto XVIL, št 229 Ljubljana, sobota 3. oktobra I936 Cena 2 Din u pra vulSl vo. Mjuugnnn, rvntUijeve U Lil ca a. — reletoD SUiZ, 3123. 3124, 3125, 8126P Lnseratni oddelek; LjuDljana, Selen* Durgova ul i, — lei. 3492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica St. U. — Telefon 91- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 'L — TelefoD 5L 190. StiaCunl pn poŠt. cek_ zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga Cisto 78.180. Wlen 105 241. Ob KroStovem govoru Češkoslovaški zunanji numster Krof-ta je kot predstavitelj Maie antante na velikem ženevskem zasedanju smatral za potrebno in primerno, da celotno Društvo narodov opozori na nekatera dejstva v srednjem Podunavju, še bolj pa, da znova z vsem poudarkom nekim laktor-jem v tem predelu predoči staušče Male antante ter njeno naziranje o težnjah, ki se tu še vedno pojavljajo in trdovratno težijo po uresničenju. Da se te izjave tičejo v prvi vrsti in pred vsem revizio-nizma, je očitno že na prvi pogled. Odkar se je izvedlo ponovno zbližanje med Nemčijo in Italijo, se je zlasti na Madžarskem obudilo novo upanje n.a uresničenje revizionističnih sanj. Saj si sodelovanja med Nemčijo in Itaiijo ne želijo nemara nikjer tako /neto kakor ravno v Budimpešti. Doslej se je še vedno izkazalo, da je italijanska simpatija za madžarske revizionistične rnarnje tako rekoč le teoretičnega pomena. Italijanska moralna pomoč je bila sicer za Madžarsko koristna v marsikaterem pogledu. Praksa je čim dalje bolj kazala, da je dejanska vrednost rimske revizionistične pomoči jako majhna. Madžari so zatot s tem večjimi nada-mi mislili na Nemčijo, pričakujoč od nje odločilne pomoči. Seveda od Nemčije, ki bi si zapisala za cilj revizionizern v vseh pogledih. Tako Nemčijo je v madžarskih očeh predstavljala hitlerjevska vlada, zato je umljivo, da so od prevlade hitle-rizma madžarske nade jako narasle. Toda tudi v Budimpešti niso mogli ostati slepi za nekatere pojave, ki se s temi nadami niso skladali, kakor n. pr. berlinsko stremljenje, da se čim bolj mogoče utrdijo zveze z antirevizionistič-nimi balkanskimi državami. Tudi so se Madžari bali prepodjetne Nemčije, v strahu, da bi po izvedbi anšlusa mogla neposredna bližina rajha postati samostojnosti Madžarske preveč neprijetna, če ne celo opasna. Vrb tega je neskladnost med Rimom in Berlinom jako ote-ževala madžarsko orientacijo. Vse to se je ugodno spremenilo za Budimpešto, ko sta se Nemčija in Italija v toku abesinske kampanje zbližali, še bolj pa, ko se je dosegel kompromis v avstrijskem problemu ter se je vsaj začasno Berlin odrekel anšlusu. Za Madžarsko se je začela obetati situacija kar moči ugodna: sodelovanje med Rimom in Berlinom, ohranitev avstrijske samostojnosti, ki naj drži rajh v primerni oddaljenosti, vse to pa kot varna opora madžarskemu revizionizmu. Zato ni čudno, da se je kar naenkrat pojavil regent Horthy pri Hitlerju v Berchtesgadenu, pa da je maJlo kesneje tudi zaman ji minister Neurath opravljal neke »privatne« obiske v Budimpešti. Saj je oživitev nemško-madžarskih stikov celo v Rimu vzbudila pozornost, pa celo negodovanje, kar bi seveda v Pešti radi za vsako ceno preprečili. To je nekako ono ozadje, ob katerem se je začela oglašati znova v jačji meri revizionistična pesem. Iz Budimpešte so vrgili v svet zahtevo po »enakopravnosti kar je pomenilo zahtevo po obnovi oborožitve in po nadaljnjih revizijah mirovnih določb. Položaj se presoja v Pešti kot posebno ugoden za nadaljnje razvijanje revizionistične kampanje. Zelo se je ppazilo, da je celo Avstrija smatrala za potrebno, da stopi bolj v ospredje z enunciacijo, ki pomeni izjavo za reorganizacijo Društva narodov v re-vizionističnem smislu. Njen delegat Schmidt se je izjavil za ločitev statutov Društva narodov od mirovnih pogodb. Kakor znano, je to stara zahteva Nemčije, zlasti seveda hitlerjevske Nemčije; očitno se vidi avstrijska težnja, da postane tudi ona nositeljica velenemške zunanje politike ter s tem konkurent rajhu pred nemškimi množicami Da je zunanji minister dr. Krofta v imenu Male antante podal pred ženevskim forumom deklaracijo, je bilo pričakovati. Njegova izjava je znana. Izrekel se je tako zoper predlagano reorganizacijo Društva narodov, pravilno naglašajoč, da njegovih neuspehov niso krivi morda pomanjkljivi statuti, marveč pomanjkanje odločnosti v izvedbi povsem zadostujočih določb. Najvažnejši pa je oni pasus, v katerem je z vsem. poudarkom opozoril, da je Mala antanta slejkoprej zoper vsakršno revizijo, pa da je treba za sleherno revizijo, teritorialno ali kakršnokoli, pristanka vseh prizadetih, pa da se bo Mala antanta vsakemu takemu poskusu vedno uprla z vso odločnostjo. Svobodni pristanek prizadetih, torej tudi Male antante, da je ona osnova, s katero je treba računati kot z absolutnim pogojem vsega medna-roinopolitičnega dogajanja v srednjem Podunavju. Kroftova deklaracija res ne prinaša novega ,saj je očrtano stališče znano že od ustanovitve Male antante. Vendar je bilo spričo omenjenih stremljenj in prizadevanj potrebno znova naglasšti to stališče in predočiti onim, ki se jih tiče, da se naše naziranje ni spremenilo. V tej zvezi si je omislila Madžarska majhno demonstracijo. Njen delegat Tancoš je izjavil, da se ne bo udeležil razorožitvene konference Društva narodov, predvsem za to ne, ker se Madžarski še ni priznala enakopravnost z dru- Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Narofinina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5- Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo TUDI ČEŠKOSLOVAŠKA PRILAGODI SVOJO VALUTO NOVIM EAZMERAM Ker bi moglo razvrednotenje Sranka, goldinarja in drugih valut vplivati na češkoslovaški izvoz, se bo tudi ČSR prilagodila novim valutnim razmeram Praga, 2. oktobra, g. »Prager Presse« poroča: Po temeljitih posvetovanjih, ki so se vršila takoj po devalvaciji francoskega franka in ki so trajala več dni. se je nocoj pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Hodže sestal ministrski svet, da razpravlja o ukrepih v zvezi z devalvacijo valute v Franciji, Švici in Nizozemski. Pred sejo ministrskega sveta se je vršilo posvetovanje poetičnih ministrov. Pričakujejo izjavo ministrskega predsednika dr. Hodže, ki bo pojasnil skjepe ministrskega sveta v tem pogledu, ako bo še nocoj prišlo do njih. Zbornica in Senat bosta že prve dni prihodnjega tedna imela priliko zavzeti svoje stališče do sklepov vlade. Francoske borze zopet odprte Pariz, 2. oktobra, r. Pariška borza je začela danes zopet redno poslovati. Letopisi pariške borze ne pomnijo takšnega navala borznega občinstva, kakršnega so zabeležili danes. Zabeležili so skok mnogih vrednost, in sicer porast tečajev za 10 do 20%. Posebno živahno povpraševanje ie vladalo po državnih papirjih. London, 2. oktobra AA. (Havas). Tendenca francoskega franka je bila danes dokaj neenakomerna. Prve posle so sklenili na podlagi 103 frankov za funt. Nato se j? ,frank utrdil na točki 105. Londonsko tržišče smatra, da znaša dejanska devalvacija francoskega franka 29%. Tudi lira? Rim, 2. oktobra- o. Dobro poučeni krogi so danes zatrjevali, da bo prišlo tudi v Italiji do devalvacije lire. Rim, 2. oktobra, k. Negotovost glede usode italijanske Ure, ki je v finančnih krogih še bolj narastla kpričo nadaljnje zapore italijanskih borz, še zmerom ni minila. Danes so listi na vidnem mestu objavili, da se bo v ponedeljek sestala italijanska vlada, ki bo razpravljala v prvi vrsti o uttrepih, ki jih je treba izdati glede na devalvacijo francoskega in švicarskega franka ter drugih valut. Vse kaže, da bodo cstale zaprte do ponedeljka. šiling ostane na dosedanji višini Dunaj, 2. oktcbra. br. Avstrijski f.nan-čni minister in predsednik avst.rij^e Narodne banke sta danes podala skupno izjavo, da avstrjski šiling ne bo razvrednoten, marveč bo ostal na dosedanji višini. Poljski zlot za enkrat neizpremenjen Varšava, 2. oktobra, br Poljska vlada je danes objavila komunike v katerem izjavlja, da ostane poljski zlot za enkrat neizpremenjen ter da bo vlada z drugimi valutnimi ukrepi prilagodila svoje trgovske odnošaje svetovnemu tržiš-Iu. Madžarska še čaka Budimpešta, 2. oktobra. AA. Danes je ministrski svet proučil vprašanja, ki so v zvezi z razvrednotenjem francoskega in švi. carskega franka in nizozemskega goldinarja. Z zadovoljstvom je ugotovil, da ni tre* ba izdati nobenih ukrepo/ glede valute, ker zadoščajo ukrepi, ki jih ie vlada izda la pravočasno v skladu z madžarsko Narodno banko. Glede trgovinskih pogajanj ki so v teku, je poskrbljeno, da bodo varovane koristi pridelovalcev pred morebitnimi težkočami, ki bi utegnile nastati za izvoz gotovih madžarskih pride'kov. Stroga kontrola deviznega prometa v Grčiji Atene, 2. oktobra, k. Ministrstvo za notranje zadeve je s posebno okrožnico odredilo najstrožjo kontrolo nad prometom deviz. Policijske oblasti bodo morale od- Razgovori me in Angfl Možnost obnove italijansko-angleškega sodeieva:,?r in s tem omiljenja mednarodne napetosti Rim, 2. oktobra, b. Po informacijah iz dobrega vira so že nekaj dni v teku razgovori med Rimom in Londonom v svrho razčiščenja medsebojnih odnošaje v. Predmet razigovorov ni sam? abesinsko vprašanje, glede katerega mislijo v rimskih diplomatskih krogih, da je Anglija zavzela napram Italiji pomirljivo stališče ž? s tem, da je odpoklicala svojega krn-ula iz abesinskega mesta Gore, kjer se po i abesirskih trditvah še vedn^ nahaja abesinska vlada, temveč se nanaša tudi na vsa vprašanja, ki so v zvezi s skPcpnjem i lokarnske konference in reforme DN. V ! poučenih krogih zatrjujejo, da Italiji ne veže več svojega sod lo vanj a na loka-n-ski konferenci in sodelovanja v spi "Snih j evropskih problemih na rešitev abesinskega vprašanja v okviru DN. Po mnenju nevtralnih kr:gov je že v tem spravljivem zadržanju Rima dovolj pobud za možnost obnove italijar.sko-anPleSkegi sodelovanja in s tem omiljenja mednarodni napetosti. , Edini pogej, ki ga še vedno stavi Italija ; za s' lenitcv nove lokarnske pogodhe, je i po mnenju rmskih političnih krogov de-finitivna ureditev sredrzemskega vprašanja. in sicer v tem smislu, da se podobna pogodba sklene tudi v tem predelu j Evrcpe. Italija se z drugo besedo postav-i lja na stališče, da more omiliti sedanjo splošno napetost samo splošna ureditev vseh visečih evropskih vprašanj. Bluniova akcija v ženevi Predsednik Srancoske vkie namerava pokrenlti celo vrsto akcij za izboljšanje svetovnega gospodarstva Ženeva, 2. oktobra. w. Francoski ministrski predsednik Leon Blum je danes v spremstvu svojega kabinetnega šefa ter ministra Boncourja prispel v Ženevo, kjer se bo posvetoval z voditelji nekaterih delegacij o najvažnejših političnih problemih. Predvsem namerava Blum po možnosti oja-čiti nekatere klavzule valutnega sporazuma med Francijo, Anglijo in Ameriko. Anglija naj bi dala nekaj novih garancij za varnost francoskega franka. Obenem se namerava Blum zavzeti za to, da bi se sklicala konferenca industrijskih držav v svrho odprave izvoznih težav v posameznih državah ter za sklicanje konference za novo razdelitev sirovin, ker je Franciji na tem, da se kolonialno vprašanje spravi z dnevnega reda. Končno si bo prizadeval pospešiti sklicanje lokarnske konference. gimi državami. Seveda ta skromna puščica, sprožena v komisiji za razorožitev v korist madžarski zahtevi po obnovi oborožitve, ne bo nikogar ranila niti kakorkoli prizadela. Madžarske glose odgovarjajo Krofti, da srednja Evropa tudi nadalje še ostane »sod smodnika«. Ako v Budimpešti tako želijo, morda res lahko ostane, ampak s pripombo, da bo nevaren bolj Madžarski nego Mali antanti, ki čuva ?. veščo roko in trdno voljo, da ga lahko miselniki ne zapalijo. Politični krogi menijo, da bo Blum pri svoji akciji, zlasti glede kolonialne in lokarnske konference, naletel na težave, ker v Ženevi ni italijanskih diplomatskih zastopnikov in se je tudi belgijski delegat že vrnil v Bruselj. Sploh Belgija ne namerava z eventualnim novim lokarnskim paktom prevzeti nikakih novih obveznosti, čeprav bi pakt določal kakršnakoli nova jamstva glede njene varnosti. SpJošna razprava o de!« DN Ženeva, 2. oktobra. w. V nadaljevanju generalne debate o delovanju DN v preteklem letu je predsednik Lamas prečital re-solucijski predlog, ki so ga stavile Danska, Finska. Norveška, Nizozemska in Švedska, po katerem naj bi se tretja komisija skupščine DN bavila z onim delom pomočila o delovanju DN v preteklem letu, ki se tiče znižanja in omejitve oboroževanja. Dalje naj se vsi predlogi, ki so Jbili stavljeni v teku generalne debate in ki se tičejo razorožitve. izročijo v proučitev tej komisiji. Zaupnica Starhembergu Dunaj, 2. oktobra. AA. Na včerajšnjem sestanku vodij Heimatschutza je bila izglasovana zaupnica knezu Starhembergu in je bilo obsojeno stališče majorja Feya. Na seji je bilo tudi sklenjen«. riški zakoni ali ne. Po mnenju listov se je Roo?evelt s tem sporazumom pričel vsekakor vmešavati v evropske zadeve. edno večja napetost na Daljnem vzhodu Japonci nočejo popustiti od svojih zahtev, Kitajcj pa se pripravljajo na odpor z orožjem f.-.nghaj, 2. oktobra- k. Odnošaji med Japonsko in Kitajska postajajo dan za dnem bolj napeti. Danes so se razširile vesti o vedim večjih težavah pri diplomatskih razgovorih med kitajskim zunanjim mini-srom in japonsikm poslai ikom v Nankin-gu. O ra tgovorih s.mih ni mogoče izvedeti nikakih podrobnosti. Prav spričo re-zerviranosti obeh strank se širijo v poH-tionih krogih naravnost senzacionalne vesti. ki so nedvomno v mnogočem pretirane. Na drugi strani kaže. da so Japonci vendarle zavzeli povsem nepopustljivo stališče in da bodo vztrajali pri svojih zahtevah. izraženih v poslednji noti japonske vlade. O tem priča predvsem okolišeina, da se je na Rumeni reki v zadnjih drneh koncentriralo 23 japonskih vojnih ladij. Iz To-kija se jc z letalom pripeljal v Mandžu-kuo tudi general Hasimoto, ki je prinese! vrhovnemu poveljstvu japonske vojske v Kvantungu bržkone nova navodila za na- daljnjo akcijo v severni Kitajski. >Iakor poroča Reuterjev urad. zahteva Japonska od Kitajske poleg pravice do posadke na Jangcekiangu, oborožene zaščite japonskih konzularnih organov, kontrole nad kitajskimi učnimi knjigarni in priznanja avtonomije severnih pokrajin, sedaj Se odpust več visokih kitajskih uradnikov, skupno akcijo proti komunistom, zavarovanje potniško-poštnega letalskega prometa med Kitajsko, Japonsko in Mandžurijo ter imenovanje japonskih strokovnih svetovalcev na Kitajskem. Govori se, da je nankinška vlada zavzela proti tem zahtevam tako zelo odločno stališče, da so v Tokiju kar osupnili. Izvede'« se je tudi. da je kitajska vlada koncentrirala med Sanghajem in Nankingotn 75.000 dobro opremljenih in izvežbanih vo-jakov ter da prihajajo vedno novi transporti. iz česar bi se dalo sklepati, da se pripravlja na odločen odpor. Apel Azane Evropi obtožbe proti Italiji — Pravicoljubna Evropa naj podpre zakonito madridsko vlado Madrid, 2. oktcbra. o. Predsednik republike Azana je sprejel skupino inozemskih novinarjev, ki jim je izjavil, da niti najmanj ne d v cm i o zvestobi delavskih borce>• na frontah. Nastale pa so zanje velike težave, ker so uporniki zelo dobro oboroženi in razpolagajo z najmodernejšimi t:.povi in drugim orožjem za vojno na kopnem, v zraku in na morju. Na drugi stkani pa si zakonita vlada ne sme preskrbeti orožja, da bi branilg svobodo in španske pravice. V dokaz svojih navedb je navajal, da fašistične države nen "boma devažajo orožje in strelivo uporniški vojski. Pri tem je navedel izjave nekaterih prič, zlasti elektrotehnika na italijanskem parni"'« »Citta di Palma«, ki je na Ma- lorci izkrcal večje število trimo t ornih napadalnih letal, mnogo vojnega materijala in odgovarjajoče število italijanskih pilotov. Italijani so nosili uporniške uniforme in Sq bili takoj uvrščeni med tamkajšnje upornike. Tudi radio-telegrafist na španskem parniku »Ajal Mendi« je izjavil, da so italijanski parniki pripeljali na Malcrco že mnogo transportov orožja, granat, poljskih in protiletalskih topov ter italijanskega vojaštva. V času je zaključil Azana, ko se že povsod vrti akcija za humanizacijo vojne, pomeni podpiranje upornikov zločin proti človeštvu. Države, ki so za mir, bodo gotovo podprle borbo španske vlade za politično samostojnost in svobodo Španije. Tudi Litvinov bo odžagan? Pariz, 2. oktobra, o. »Matin« poroča v zvezi z aretacijo Riharda Rajevskega. ravnatelja lista »Journal de Moecou«, da je pri sedanjih vlastodržcih v Rusiji padel v nemilost tudi ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Litvinov bo baje v kratkem odstavljen, ker je protežiral Rajevskega. Posebno se za to spremembo na vodilnem mestu komi8arijata za zunanje zadeve zavzema vrhovni poveljnik ruske vojske general Vorošilov. Vorošilov želi, da M bil imenovan za Litvmovega naslednika sedanji ruski poslanik v Parizu Potomk in ali pa Kreetinski. Anglija bo uvedla vojaško obveznost Vlada čaka samo na ugoden trenutek, da Izvede splošno reorganizacijo vojske London, 2. oktobra, o. Na kongresu konservativne stranke je minister vojne mornarice Samuel Hoare v precej prikriti obliki omenil možnost, da se v Angliji uvede splošna vojaška obveznost. To izjavo je podal ▼ onem delu svojega govora, kjer se je dotaknil splošne potrebe, da se angleška vojska reorganizira. Opozicijski listi so se v 6vojih današnjih komentarjih posebej ustavili pri tej izjavi Hoare je po njihovih poročilih dejal: Glede problema naborov prevladuje v vladi prepričanje, da še ni prišel čas, ko bi se morali izvršiti važni vojaški ukrepi, ker bi se z njimi resno ogrožalo blagostanje. Iz te izjave izvajajo opozicijski listi, da se vlada t splošnem bavi z načrtom, da ob primerni priliki proglasi splošno vojaško obveznost. Mnogo pišejo tudi o resoluciji, ki je bila izglasovana na kongresu in v kateri prista- ši vlade zatevajo obvezno izjavo, da bo vlada tudi v bodoče vztrajala pri stališču, da angleške kolonialne posesti in mandatna področja nikoli in v nobeni priliki ne morejo biti predmet mednarodnih razprav, kakor je to lani izjavil tedanji zunanji minister John Simon. Odmev v Rimu in Berlinu Rim, 2. oktobra, o. V Rimu je resolucija kongresa angleških konservativcev o nedotakljivosti angleških kolonij izzvala veliko pozornost. »Gazzetta del Popolo« pravi. da bi angleška vlada z ugoditvijo zahtevam angleških konservativcev paralizira-la vse dosedanje delo za novo lokarnsko konferenco. V Nemčiji bo ta resolucija izzvala veliko reakcijo, ker se tam pravkaT pripravljajo na novo kolonialno diplomatsko akcijo. Zanimiv incident v Dubrovniku Kakor smo že poročali se je ▼ četrtek začel v Dubrovniku mednarodni ženski kongres, ki bo trajal osem dni in na katerega se je zbralo okrog 800 zastopnic ženskih organizacij iz vseh delov sveta. Udeleženke kongresa se bodo poklonile tudi Nj. Vel. kraljici Mariji, ki biva sedaj v kraljevskem dvorcu Miločeru blizu Bud-ve. Ko se je izvedelo, da bo imela mednarodna ženska zveza letos svoj kongres v Dubrovniku, so se začela vznemirjati nekatera hrvatska ženska društva, ki iz političnih razlogov nočejo biti včlanjena v vsedržav-ni Jugoslovenski ženski zvezi in zato tudi ne v mednarodni ženski zvezi, katere članice so lahko le vsedržavne ženske zveze in to iz vsake države samo ena. Kljub tem določilom, ki veljajo tudi za druge slične mednarodne organizacije, so nekatera hrvatska ženska društva zahtevala, da se njihove delegatke pripuste na kongres. Čeprav je moral biti odgovor predsedstva mednarodne ženske zveze odklomilen je kljub temu prispela iz Zagreba delegacija nekaterih ženskih društev v Dubrovnik z zahtevo, da jo kongres prizna kot predstavnico hrvatskega ženstva. Mačkovske in frankovske organizacije v Dubrovniku so aranžirale Zagrebčankam slovesen sprejem z godbami, petjem in govori. Voditeljica delegacije, gimnazijska ravnateljica ga. dr. Smrekarjeva iz Zagreba je od predsednice mednarodne ženske zveze lady Aberdeeno-ve zahtevala, da se članice njene delegacije priznajo kot polnovredne udeleženke kongresa. Dopisniku splitske »Nove dobe« je gospa v utemeljitev svoje zahteve izjavila: »Ženski kongres se vrši na našem hrvatskem teritoriju in hrvatsko ženstvo ni voljno, prepustiti svoj dom drugim, da bi v njem igrale domačo gospodinjo. Res je, da hrvatske ženske organizacije niso še organizirane v mednarodni ženski zvezi, toda statuti mednarodne zveze predvidevajo, da lahko sodelujejo na kongresu tudi žene onih držav, v katerih nacionalne ženske zveze še niso organizirane. To je slučaj na Hrvatskem.« Na zahtevo zagrebške delegacije je predsedstvo odgovorilo pismeno in zopet negativno. Sklicevalo se je na pravila, ki jih nihče nima pravice kršiti, tudi ne predsedstvo samo. Zagrebške delegatke pripravljajo sedaj skupno s politično sorodnimi organizacijami v Dubrovniku velik protesten shod. V Bolgariji se pripravljajo na parlamentarne volitve Sofija, 2. oktobra, t. Vse politične stranke v Bolgariji se mrzlično pripravljajo na skorajšnje parlamentarne volitve, ki se bod0 P° zatrjevanju iz vladnih krogov vršile že konec oktobra ali najkasneje v prvi polovici novembra. V vseh političnih krogih pričakujejo, da bodo že za te vclitve obnovljene vse bivše politične stranke, ki so bile svoječasno razpuščene ter da bodo zopet uvedene tudi vse politične svoboščine, zlasti pa svoboda zborovanja in govorov. Dogodki, ki se odigravajo zadnje dni, pa ne govore baš v prilog tega pričakovanja. Tako je n. pr. bilo včeraj v PlovdLvu sklicano zborovanje zemljoradniške stranke, ki pa ga je p:Jicija zabranila. Kljub temu se je zibralo na tisoče pristašev stranke, ki so začeli bučno protestirati proti prepovedi. Prišlo je celo do spopada s policijjo in je nastal splošen pretep. Policija je aretirala ekrog 20 oseb, veliko število pa jih je bil ranjenih. Do sličnih incidentov je prišlo tudi v raznih drugih krajih. Na stanovanju voditelja zemljoradnikov bivšega ministra Hriste Stojanova in v tajništvu stranke je policija v teku dveh dni štirikrat izvršila hišn0 preiskavo. Voditelji zemljoradni-ške stranke so proti temu odločno protestirali in zahtevajo zadoščenje. Čeravno volitve še niso razpisane, vlada v vsej Bolgariji že docela predvolilno razpoloženje in se notranjepolitična napetost z vsakim dnem stopnjuge. Novi ljubljanski divizijonar Kakor smo že poročali, je dosedanji komandant dravske divizije, general g. Peter Nedeljkovič, imenovan za inšpektorja konjenice. za poveljnika naše ljubljanske di« vizije pa pride general g. Laza Tonič. Generalstabni brigadni general Lazar To» nič je po rodu iz Oraliovca v vardarstki banovini. Rodil 6e je 20. aprila 1884. Po dovršenih gimnazijskih študijah je absolvi-ral vojno akademijo ter je kot topniški pod-jKjroonik pričel svojo vojaško kariero, kot odličen oficir je bil sprejet v višjo voino eolo. ki jo je dovršil leta 1910. V balkanskih vojnah se je boril kot poročnik in kapetan II. stopnje ter se je izkazal z veliko hrabro* stjo. V svetovni vojni je bil poveljnik V. ba« terije tiinoskega poljskega topniškega polka. Na čelu te baterije je ostal do septembra 1919, nakar je prevzel poveljstvo nad ba. terijo dunavskega topniškega polka v prestolnici. Tu je bil prevzet v generalštabno stroko in je bil po temeljitem študiju februarja 1922 postavljen za pomočnika na« čelnika štaba dunavske divizijske oblasti v Beogradu, že leto dni nato pa je bil ime« novan za načelnika tega štaba. Njegove odlike so bile posebno izpričane, ko je postal aprila 1924 načelnik štaba kraljeve garde. Na tem važnem mestu ie ostal do leta 1929. Da se izkaže kot polkovni poveljnik, je bil maja istega leta imenovan na čelo 53. pešadijskega polka v Zagrebu. Toda važne dolžnosti so ga kmalu privedle v prestolnico, kjer je 6. maja 1930, postal načel« nik štaba inšpekcije državne obrambe. Cez dve leti je bil imenovan za načelnika ge» neralštabnega oddelka v vojnem ministrstvu in na tem mestu je ostal tri leta, ko je bil postavljen za načelnika II. oddelika inšpekcije državne obrambe. Vsestransko izkušen kot oficir, vojaški strokovnjak, poveljnik in organizator je 28. julija i933 dosegel čin generalštabnega brigadnega gene« rala. Njegove prsi krasijo visoka vojaška odlL kovanja, med njimi Karadjordjeva zvezda z meči, beli orel z meči ter obe kolajni za hrabrost, poleg mnogih inozemskih odličij. Novi komandant divizije je na glasu odličnega oficirja in generala, a tudi simpatičnega izobraženega moža. ki si bo nedvomno zna! pridobiti simpatije celokupne naše javnosti. * Italijansko-grška trgovinska pogajanja Rim, 2. oktobra, k. V Rimu so se včeraj pričela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe mtd Italijo in Grčijo, , Škofovski posveti v Zagrebu Zagreb, 2. oktobra, o. Prihodnjo Bredo se bo vršila v Zagrebu konferena poslovnega odbora Jugoslovenskega katoliškega epi-skopata. Po seji odbora se bo bržkone sestal tudi plenum episkopata. Sodna razprava o Kerestincu Zagreb. 2. oktobra, r. Kakor je bilo že javljeno, se bo v ponedeljek začela razpra-va zaradi znanih tragičnih dogodkov v Kerestincu. Obtoženih je 29 kmetov m kmečkih fantov in Kercstinca in okolice. Razprava se bo vršila od 5. do 10. t. m., nakar bo sledil tridnevni odmor. Potem se bo zopet nadaljevala do 14. do 17. t. m. in nato po novem tridnevnem odmoru od 20. do 24. t. m. Od obtožencev so štirje v preiskovalnem zaporu, dočim se bodo ostali zagovarjali v svobodi. Med zagovorniki sta tudi dr. Vladko Maček in dr. Ante Trambič, ki pa ne bosta osebno prisostvovala razpravam, marveč poslala svoja zastopnika. Iz poštne hranilnice Beograd, 2. oktobra. AA. Vpokojena sta Viljem Veselic, glavni blagajnik podružnice Poštne hranilnice v Zagrebu, in Košara Maršalekova, uradnica poštne hranilnice v Beogradu. Za glavnega blagajnika podružnice v Zagrebu je imenovan Ivan Rogič. Mednarodni zdravniški kongres zaključen Beograd, 2 oktobra, p. Mednarodni kongres zdravnikov, ki je skoro teden dni zasedal v Beogradu, je bil danes končan. Na zaključni seji so zastopniki tujih delegacij izraziilj svojo zahvalo za odlično organizacijo kongresa in za nepričakovano gostoljubnost, ki so je bili deležni ves čas svojega bivanja v Jugoslaviji. po slavnostni seji so si ogledali razne beograjske ustanove, med njimi tudi muzej kneza Pavla. Opoldne je bil svečan sprejem pri mestni občini, popoldne pa je udeležence kongresa sprejel franc:ski poslanik g. Dampier. Nccoj je bila na čast udeležencem prirejena slavnostna predstava v gledališču. Beležke Izjava novega predsednika poslanskega kluba JNS Novo izvoljeni predsednik poslanskega kluba JNS g. Ješa Protič je dal novinarjem izjavo v kateri pravi: »Združitev obeh klubov je smatrati za velik uspeh. Bodoča naša politika se bo manifestirala v okriLju Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je bi« la na zadnjem kongresu popolnoma reorga« nizirana. Sedaj jo čaka obilo dela v narodni skupščini in na terenu. Kar se tiče onih narodnih poslancev bivšega Jugoslovenskega poslanskega kluba, ki se niso hoteli pridružiti poslanskemu klubu JNS, smatram, da bodo tudi nadalje ostali na isti politični liniji in da so se oddvojili le zaradi svojih posebnih razlogov, ki eo morda za enkrat upravičeni. O obešencih in vrveh Rezultat občinskih volitev v moravski •banovini smo komentirali kakor številni drugi listi s pripjmbo, da ta rezultat ni nikogar začudil, kdor je čital že pred dobrim mesecem napovedi odličnih voditeljev JRZ, kako se bo končala volilna borba. »Slovenec« sicer misli, da nismo »s tem namignili da so se volitve v Srbiji delale«, ker smo »pač toliko pametni, da v lastni hiši, v kateri visi obcšencc, ne govorimo o vrvi.« Pri tem nas spominja na »fašistične občinske volitve pod JNS,« o katerih pravi, da jih še ni pozabil. Po njegovem mnenju bi JNS sploh ne mogla postaviti kandidatskih list v moravski banovini, če bi bilo le količkaj pritiska. Mi danes z njim o tem sicer zelo zanimivem poglavju ne moremo razpravljati, pa bodo to že drugi na drugem mestu opravili. Tudi stari »Slo-venčevi« prijatelji Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in častitljivi Aca Stanojevič napovedujejo k tej stvari svoje prispevke. Kar se pa tiče obešenca in vrvi, smo bili dovolj odkritosrčni in smo s številkami dokazali, da obešenec res ne visi šele od nedelje, nego že od Vukičevičevih svobodnih volitev 1. 1927. pa do današnjega dne. »Obešenec« je vedno isti. spreminjajo se | samo barve vrvi in pa morda tudi »rab-I 1 ji.« ki slučajno opravljajo ta posel, da se poslužimo »Slovenčevcga« žargona Seton Watson v Beogradu Beograjski listi poročajo, da je bil Seton Watson, ki je po večdnevnem bivanju in konferiranju v Zagrebu prispel v Beograd, sprejet od notranjega ministra dr. Korošca, s katerim je ostal v daljšem razgovoru. Seton Watson bo posetil tudi druge vodilne politike v Beogradu in bo sprejet tudi od predsednika vlade dr. Stojadino-viča. Nesoglasja v Narodnem delovnem klubu Kakor smo že zabeležili, je imel tako-zvani Narodni delovni klub narodnih poslancev v začetku tega tedna v Beogradu svojo sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju. Zagrebški listi poročajo v zvezi s to sejo, da je prišlo v klubu do nesoglasij glede bodoče taktike. Baje je nar. posl. Joakim Kunjašid s Korčule predlagal, naj se klub razide, ker itak niina bodočnosti, njegovi cfani pa naj vstopijo v JRZ. Toda klub ni sprejel tega predloga, vsaj po svoji večini ne. »Obzor« pristavlja k tem informacijam, da tudi Slovenci, ki so v klubu, niso enotni in da bodo nekateri vstopili v klub JiNS, drugi pa v klub JRiZ. Nagla sprememba Veliko zanimanje je vzbudila v beograjski javnosti vest novosadskega »Dana«, da je prijavil znani beograjski industrijalec Milan Vapa svoj pristop v organizacijo »Zbor«. G. Vapa je lastnik velike tovarne papirja in je krepko podpiral organiziranje delavskih sekcij JRZ. Tako so se njegovi delavci še prošlo nedeljo korporattvno udeležili manifestaciiskega zbora JRZ v Beogradu, z godbo Vapovega podjetja na čelu. Zato je »Danova« informacija razumljivo učinkovala kot mala senzacija. Molitve za »Hrvatsko stražo" Danes je praznik sv. Terezije Male. To šele nedavno proglašeno svetnico si je izbral za svojo zaščitnico zagrebški klerikalni dnevnik »Hrvatska straža«. V včerajšnji številki objavlja list proglas, v katerem poziva vernike, naj danes in jutri po vseh cerkvah molijo za prospeh in razširjenje »Hrvatske straže« ter v isti namen prejmejo sv. obhajilo. Ob enem prosi duhovnike, naj na ta dan darujejo sv. mašo za blagoslov dnevnika. Akcija sarajevskih gospodarstvenikov Kakor poročajo sarajevski listi, je Trgovsko industrijska zbornica v Sarajevu po-krenila akcijo za izenačenje banovinskih in občinskih davščin v drinski in ostalih banovinah z davščinami v Beogradu. Gospodarstveniki tožijo, da ima Beograd zaradi direktnih ali indirektnih podpor države tako nizke banovinske, odnosno občinske davščine, da trgovci in drugi gospodarstveniki v ostalih banovinah ne morejo konkurirati s podjetji v Beogradu. Baje se je iz Sarajeva mnogo podjetij že preselilo v Beograd. Akcija sarajevskih gospodarstvenikov gre za tem. da se banovinske in po možnosti tudi občinske davščine po celi državi izenačijo. Iz državne službe Beograd, 2. oktobra, p. Profesor trgovske akademije v Mariboru Josip Čopič je premeščen na trgovsko akademijo v Nišu profesor trgovske akademije v Bitolju Josip Celar pa na trgovsko akademijo v Mariboru. Napredovanja Becgrad, 2. oktobra. AA. Napredovali so; na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani profesorji Ivan Tominec, v 4. skupin0 2. stopnje, Miha Ribarič v 6. skupino, Riko Tavčar v 7. skupino, inž. Josip Dovič v 8. skupino in strokovni učitelj Leon Patik v 7. skupino. Odlikovanje Beograd, 2. oktobra. AA. Odlikovan j3 z redom jugoslovanske krone 5. stopnje Viljem Veselič, glavni blagajnik pedruž-nice poštne hranilnice v Zagrebu. Ljubljanski mestni svet Stavbišče za novo za na Barju — Odobrena posojila Mestne hranilnice Ljubljana, 2. oktobra Po daljšem odmoru se j« nocoj zopet sestal ljubljanski mestni svet. V predsedstve- nem poročilu se je župan med drugim spominjal smrti gasilskega prvoboritelja Jožeta Lapajnarja m direktorja Antona Juga. Dalje je sporočil, da je vlada odobrila sklep mestnega sveta za najetje posojila 30 milijonov in za izdajo obligacij v znesku 20 milijonov dinarjev. Oba sklepa bo mestno načelstvo sedaj izvedlo v najkrajšem času. Odobreno je tudi posojilo za razširjenje Delavskega doma. Končno je župan še poročal o cetinjski skupščini zveze mest, nakar je mestni svet prešel na dnevni red. Na Gradu bo občina za regulacijo kupila 295 kv. m sveta od dr. Kresnika po 10 Din. Odprodajo se nekatere manjše mestne parcele. Odobrijo se krediti za ureditev trga pred pokopališčem na Viču, za nabavo 100 tržnih klopi, za izpopolnitev laboratorija tržnega nadzorstva itd. V razpravi je bil tudi predlog, da se odobri 1000 Din za nabavo šolskih potrebščin na nemški manjšinski šoli v Ljubljani. Ker pa poseča to šolo le 17 otrok in zato £e ni j gotovo, ali bo obstojala dalje, J« bilo akle- j panje odloženo. i Deloma pozitivno, deloma negativno bilo rešeno več ugovorov zoper razne mestne davščine. Odpisane so bile nekatere neizterljive davščine. Za 40 novih užitninskih uslužbencev je dovoljen kredit 62.000 Din za zimsko službeno obleko. Mestno j,aicc?o pri Črni vasi bo občina zamen ;a'a za parcelo pose.stnika Kozarška' ob Ižanski cesti blizu Mokarja ia to parcelo podarila, da se bo na njej zgradila cerkev na Barju. Gostilniška dovoljenja so poleg drugih dobili Jakob Briški za restavracijo Zvezca, Matija Vrankar za bife na Nabrežju 20. septembra št. 10. Zadružna dslavslca kuhinja za ljudsko kuhinjo na Tyrševi cesti 9, Filharmonična družba ra. gostilno na Kongresnem trgu, Rozalija Bizjak za gostilno na Dolenjski c. 5. Nekateri prosilci so dobili dovoljenje za prenos svojega obrata, štiri gostilniške prošnje so bile odložene, ostale pa odklonjene. Izvoljen je bil nov upravni ocfbor Mladike. Nekaj samostojnih predlogov je župan odkazal pristojnim odsekom, nato p?t je malo pred 20. uro sejo zaključil. Dr. Jakob Konda - predsednik Stola sedmorice, oddelka B v Zagrebu Iz Beograda poročajo, da je za predsednika vrhovuega sodišča za Slovenijo in Dalmacijo imenovan g. kasacijski sodnik dr. Jakob Konda. G. dr. Konda je dane« r 55. letu starosti ter je rodoea iz občine Semič v Beli Krajini. Po dovršitvi gimnazije v Ljubljani je z odličnim uspehom polagal izpite na juridič-nih fakultetah v Gradcu, Dunaju in Pragi, kjer je na češki univerzi 1. 1908 tudi pio-moviral. Po vstopu v sodno stroko 1. 1908 je služboval pri okrajnih sodiščih v Kamniku, Pliberku, Prevaljah, Murski Soboti. V nacijoualnem pogledu mu je zlasti šteti v zaslugo, da je v svojstvu od- avstrijskih vojnih sodišč zaprošenega sodnika v Kamniku mnogim našim ljudem rešil življenje, v času koroškega plebiscita pa aktivno sodeloval pri pridobivanju razpoloženja za na šo stvar. V prvih povojnih letih je kot predstojnik vodit 12 okrajnih sodišč, in je zelo uspešno sodeloval pri ustanavljanju okrajnega sodišča v Prevaljah. Po letu 1921 pa je služboval kot sodnik pri okrajnem in okrožnem sodišču v Celju, nato od L 1928 na okrožnem sodišču v Ljubljani Ze 1. 1929 je bil imenovan za višjega sodnega svetnika k apelaciji v Ljubljani, 1. 1931 pa kot kasacijski sodnik k Stolu sedmorice oddl. B., v Zagrebu in je dane* po ran ga najstarejši slovenski kasacijski sodnik. Našemu pravnemu svetu je osebnost g. predsednika dr. Konde dobro znana. Marsikatera od vrhovnih odločb, objavljenih r »Slovenskem Pravniku«, je potekla izpod njegovega peresa, in* jo Je na prvi mah spoznati za njegovo po skrajno logični izpeljavi misli, jasnoti dikcije in sDeči moči argumentov pri rešavanju najtežjih pravnih vprašanj. Kot referent za. območje ljubljanskega okrožnega sodišča v civilnih 6tvareh je g. dr. Konda v zadnjiifo petih letih imel priliko, da vnese v nešteto od njega koncipiranih sodb svoje veliko juridič-no znanje in svojo temeljitost in rvoj <"ut pravičnosti. Kot predsednik Stola sedmorice l»o sigurno v nedeljeni meri deležen »toga zaupanja naše javnosti, kakor dosedaj kot sodnik na vseh sodnih inštancah. G. predsedniku dr. Kondi k imenovanja iskreno častitamo. Nov sodnik Stola sedmorice Beograd, 2. oktobra, p. S kraljevim ukazom je postavljena za sodnika apelaclj&ke-ga sodišča pri Stolu sedmorice oddelka B v Zagrebu dr. Bogdan Petelin, sodnik ape-lacijskega sodišča v Ljubljani. Francoski trgovinski minister pride v Beograd Pariz, 2. oktobra, p. Francoski listi pripisujejo veliko važnost skorajšnjemu obisku francoskega trgovinskega ministra Ba-stida v Beogradu ter naglašajo, da gre za ureditev važnih gospodarskih vprašanj. Predvsem se bodo pri tej priliki vršila pogajanja glede boljše ureditve kliringa za- | radi razvrednotenja francoskega franka ter ' sploh o ukrepih sa poglobitev medse*K>jnih gospodarskih odnošajev. V teku zadnjih mesecev se je namreč pokazalo, da je jugoslovenski izvoz v Francijo mnogo manjS kakor pa izvoz francoskega blaga v Jugoslavijo. Dunajska konferenca bo 8. novembra Budimpešta, 2. oktobra, o. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov držav rimskega protokola se bo vršila na Dunaju 8. novembra. Italijanski zunanji minister Ciano bo po konferenci posetil tudi Budimpešto. Grandi bo odpoklican iz Londona? London, 2. oktobra, o. »Morningpost« ima iz Rima vest. da bo sedanji italijanski poslanik v Londonu Gino Grandi v kratkem odpoklican in da bo italijanski poslanik v Buenos Airesu Guariglio premeščen v London. Grandi bo baje imenovan za gene: al-nega tajnika fašistične stranke. Vozne ugodnosti Beograd, 2. oktobra. AA. Prometni minister je dovolil na državnih železnicah tele popuste; četrtinsko vozno ceno udeležencem proslave tristoletnice realne gimnazije v Varaždinu, ki bo 3. in 4. oktobra v Varaždinu, popust velja do 7. oktobra; polovično vezno ceno udeležencem svečanega odkritja spominskega op-.sja kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki bo 4. oktobra v Račanici v vTbaski banovini, ugodnost velja od 3. do 5. oktobra; polovično vozno ceno udeležencem razstave četrtega gubotiškega tedna, ki bo od 3. do 12. oktcibra v Subotici, popust ve ja do 13. oktobra. Huda eksplozija v belgijskem rudniku Bruselj, 2. oktobra, r. V rudniku pri Monsu je prišlo do eksplozije plina. Doslei so potegnili iz zasutega rova 4 mrtve in 21 hudo ranjenih. Okoli 10 rudarjev je še zasutih v rovu in ni upanja, da bi jih rešili. Poljski zadružniki v Beogradu Beograd, 2. oktobra. AA. Semkaj je prispela večja skupina poljskih zadružnikov in delavcev za kmetijsko pospeševanje, ki so gosti zveze zdravstvenih zadrug in zveze srbskih poljedelskih zadrug. Gosti so dopoldne obiskali kmetijskega ministra, ki jih je sprejel v svojem kabinetu, nato so si ogledali ministrstvo in druge ustanove. Poljske zadružnike vodita dr. Anton Voj-tišek. ravnatelj centralne uprave poljskih kmetskih organizacij in urednik »Narodne ekonomije« ter Kazimir Visomirski. inspek tor centralne uprave kmetskih organr/aei. in poljedelske šole. Ločitev zakona kneza Starhemberga Dunaj, 2. oktobra, o. Cerkveno sodišče dunajske nadškofije je danes razveljavilo zakon kneza Starhemberga z njegovo dosedanjo ženo grofico Elizo. Knez se je poročil leta 1928. Poročne obrede je izvršil sam kardinal Piffl. 2e po nekaj mesecih pa je postalo jasno, da ta zakon n« bo dolgo trajal. Knez je vložil prošnjo pri cerkvenih oblasteh, da zakon razveljavijo, češ da ni konsumiran. Sodišče je ta njegov nrcjiment zavrnilo. Nato sta kne-z in njegova žena izpovedala, da sta že pri sklenitvi zagona izrazila željo, da ne želita zakonske skupnosti. Sele na podlagi te izjave je sodišče zakon razveljavilo z motivacijo, da je sporazum, ki Je bfl sklenjen med obema zakoncema, nasprotoval samemu bistvu zakona. V drugI Instanci bo razpravljalo o tem cerkveno sodišče v Salzfourgu. Protestni shod proti „Tati" v Beogradu Beograd, 2. oktobra, p. Beograjske gospodarske organizacije so sklicale za nedeljo 4. t. m. v veliki dvorani Kolarca protestni shod proti ustanovitvi veleblagovnice >Ta-Ta<£. Ssott zmagovalec v angleški letalski tekmi Johannesbourgh, 2. oktobra, k. Pri veliki tekmi angleških letalcev na progi Ports-mouth - Johannesbourgh je zmagal letalec Scott. Razdaljo 6.154 milj je preletel v 52:56.48 urah. Letel je s povprečno brzino 123 km na uro. Postavil je nov rekord na tej progi. Od 10 letal jih je 6 moralo prisilno pristati ali pa so se ponesrečila. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 3. oktober: Vedro v južni, delno oblačno v severni polovic: države. Nekoliko dežja bo najbrž v zgornjem primorju. Temperatura se ne bo veliko izpremenila. Ponekod ni izključena slana. Sonce izide ob 5.38 in zaide ob 17.16. Zagrebška vremenska napoved za danes: Temperatura bo polagoma narasla ludi ▼ <1 nih sorskih krajih. '-ka vremenska napoved danes; .. iiljivo, mrzlo, ponekod padavine- (Ped sivim fesensicim nebom gospodari Ljubljana, 2. oktobra Ko nastopijo jeseni deževni dnevi in se vlečejo vlažne megle po zemlji, zabavljamo kaj radi čez vreme in ogromne rezerve vode, ki neprestano curljajo izpod neba Nasprotno se poleti ob nevihtah z močnimi nalivi, ki jim pa kmalu sledi spet toplo sonce, ne razburjamo toliko, čeprav se mar-sikteri nevihtni poletni dan izlije več moče na zemljo kot med rahlim pršenjem jesenskega dežja ves teden. Vpad mrzlega zraka, ki se je bi* v široki fronti razlil z visokega severa preko srednje Evrope na jug, je povzročil, da je naš razčlenjeni kontinent ločen v dve precej neenaki v pogledu toplote zelo različni polovici. Medtem ko imajo pokrajine v objemu mrzlih severnih in severnovzhodnih vetrov nizke jutmje temperature med 0 in 6" C, doseže v zemljah blažjega morskega zraka toplota po sončnem vzhodu še vedno 15 do 20°. Takšna temperaturna razporeditev povzroča v čelnem stiku različno segretih zračnih struj živahne vetrove in obilno deževje. Oktober je že sam na sebi poleg mar-čevega io junijskega viška, v velikem delu Slovenije z dežjem najbolj obdarjeni mesec v letu. Marčevo deževje napaja največ vode obmejne Notranjske, hudournike Polhovgrajskih dolomitov in po večini vse savske pritoke od Medvod navzgor. V juniju je deležna znatnih padavin vsa Slovenija, krepkeje se pa uveljavlja poletni dež v štajerskem in prekmurskem deiu, kjer je letni izkupiček moče sicer manjši ko drugod. Oktobrski vetrovi prinašajo k nam pre-nasičeno vlago z morja in jo izpraznijo večji del že v zapadni Sloveniji. Obilna deževnica pronica v zemljo vse Gorenjske in Notranjske, tja na vzhodni rob Suhe in Bele Krajine. Vso Ljubljansko kotlino in nje vzhodno obrobno gričevje do Stične in Litije ter dalje na sever, vso gojnjo Savinjsko dolino, zalije jesenski višek padavin. Potujoči cikloni na Jadranu povzročajo, da naše vode dostikrat ne morejo odvajati deževnice in povodnji se razlijejo čez bre>-gove. Kako prav za prav nastane dei ki je tolikega pomena za narodno gospodarstvo? Saj ste že bili kdaj v natlačeno polni dvorani. Z izdihavanjem izparivajo ljudje zrak. ga napolnijo z vodnimi hlapi in obenem grejejo ter vzposabljajo. da lahko vsrka še več vlage. Topli, nasičeni zrak se spenja, udarja ob hladni zid in okna. Pri tem se ohladi in ker ne more več pridržati prvotne količine hlapov, se ti zgoste in nabirajo na steni. Tako ohlajeni zrak postane težji ter se spušča ob stenah navzdol. Na njegovo mesto pritisne nasičeni topli zrak se spet ohladi, odda vodno paro in zleze k tlom. Na hladni, razmočeni steni se nabirajo kapljice, ki polže nalik dežju na tla. Prav tako je v prirodi kjer je vola, kakršna sta pač zračni tlak in toplina, v trojnem stanju: kot led. običajna tekočina in para. Toplota je glavni povzročitelj vremenskih sprememb in je vzrok, da voda zmrzne, da se topi. izhlapeva itd. Zaradi izhlapevanja vode pa prihaiajc v ozračje zmerom nove količine hlapov. Če pomislimo, da je 71%> naše zemlje pokrite z vodo in da je od 29°/» suhe zemlje velik del prepojen še z barji in močvirji, si lahko predstavljamo, kolikšne množine izpariva-ne vode kroži dnevno v ozračju Ze vsak m4 vode odda dnevno 2 do 7 litrov. 10.000 m* bukovega gozda 25.000 do 30.000 litrov vode. Vsa vodna površina našesa planeta izpariva letno nad 300. suha zemlja pa 75 kubičnih kilometrov vode! Temperatura rek, jezer, morja itd. vpliva na izhlapevanje vode. toplota zraka posreduje o količini sprejemanja hlapov. Čim toplejši je zrak, tem več vodnih par lahko vsrka in obratno. Najtoplejši zrak pri tleh se. nasičen dviga v gornje sloje, dokler se tudi sam ne ohladi. In ker ne more več zadržati vlage, jo v obliki vodnih hlapov odda, nastane prvi oblak. Kjer je bil prej topli zrak, se spusti hladnejši in nasičen znova dvigne. V višjih plasteh se spet ohladi in odloži vodne pare v nadaljnji oblak. To se ponavlja, dokler ne poseže vmes še hladna zračna struja, ki vodne pare v oblakih zgosti v težje kaplje, dež pade na zemljo. Čim jajčje je zgoščevanje zgoraj, tem krepkejši je naliv, ki se v primeru, da zaide spenjajoči se topli zrak v hladni zračni sloj izpod ničle, pretvori v točo. Razumljivo je tedaj, zakaj prinašata prav pomlad in jesen, ko se menjava toplota med kopnim in morjem, največ dežja. Zdaj s kopna na morje, drugič spet obratno, puhajo tople struje in po zakonih ve-soljstva med večnim krogotokom vodne kapljice določajo vedro in sončno, pa oblačno, deževno vreme. Ogromna je korist deževnice fe v naših razmerah si ne moremo predstavljati, kaj bi izgubili, če bi usahnila bistra studenčnica. V megli neznatna, komaj 0.1 mm debela kapljica je ob mirnem dežju že 0.9 do 2 mm velika. Pri močnem nalivu ima deževna kapljica že 3 do 4, ob prelomih oblakov celo 6 do 8 mm premera. Izračunali so, da napravi dež ob rahlem curljanju 4 m, ob silnem nalivu 6 do 8 metrov poti v sekundi. In če vzamemo za srednjo višino oblakov 1500 m, potrebuje droben dežek do zemlje 1 uro, močan naliv le nekaj nad 3 minute do tal. V poletnih dneh se nam često primeri, da »dežuje iz jasnega«. Tako se nam vidi le zato, ker se je oblak medtem, ko so njegove deževne kaplje potovale do nas, že izpraznil in razblinil. Samo na 1 kub. meter oblaka s 4.2 gr vode pride okrog 8000 deževnih kapljic. Ob zgoščevanju je dež skoraj čist, med padanjem usrka na 1000 litrov povprečno 50 gr nečistih snovi. In ker je na deželi deževnica čistejša ko v mestih in industrijskih centrih, nad morjem spet mnogo pro-zornejša kot na kopnu, so tudi količine njenih trdih snovi, ogljikovega kisika, dušika. amoniaka, nitratov in ponekod več ali manj klora, različne. Deževnica, v še večji meri sneg sta zato neprecenljiv gnoj za plodno zemljo. Količina padavin, ki jih beležijo dandanes že vsi kraji na zemlji, so tedaj merilo zmogljivosti snovanja zemeljske grude. Le redki so kraji brez dežja, povsod je pa priroda Y zelo neenaki meri delila dobroto sadov kroženja med nebom in zemljo. Kako tedaj izmerimo vtSlno deija in kako naj si pojasnimo po vsakem dežja v milimetrih izraženo množino padavin? Že v 1. 300 pr. našim štetjem so v Prednji Indiji z merjenjem padavin ugibali o uspehih vsakoletne setve. Židovski talmud iz 1. stol. pr. Kr. pozna slične poskuse v poljedelske svrhe in je zanimivo, da so že takrat smatrali 540 mm padavin v Palestini za dobro znamenje povoljne setve, ko ima še dandanes Jaffa 550 mm povpreček dežja na leto. Stari Korejci so prav tako merili dež, da so lahko sklepali, kakšna bo riževa žetev. Prvi res porabni merilec si je izmislil znameniti angleški stavbenik Krištof Wren, najstarejše zapiske o padavinah je pa beležil Anflež Townley 1678 — 1692. Enostavni merilec dežja je odprti cilinder s pokončnimi stenami in vodoravnim gladkim dnom. Če je premer odprtine v odnosu 2 : 1, tedaj se nabere v cilindru štirikrat več vode kot v resnici, padavina je tedaj V4 višine, milimeterska mera mora biti štirikrat bolj narazesn kakor v resnici. Takšen merilec, ki si ga lahko napravi vsak sam, izmeri lahko zelo nizke padavine. Meteorološke postaje imajo dandanes mnogo preciznejše. samoregistrirajoče aparate. Najbolj znan je Hellmannov merilec. Deževnica se nabira v cilindru s plavačem. ki se ob dežju dviga obenem s pritrjeno palčico, na kateri je pisalo. Pred konico pisala se vrti papirni valj z začrtano mrežo. Čim je 10 mm padavin doseženih, se vsebina vode v cilindru s pomočjo sesalnega čepa sama izprazni, kurva na črtkani mreži naglo pade in s plavačem znova narašča. List na valju se dnevno obnavlja in po grafični predočbi zaznamujemo dnevno padavino, pri čemer vsak mm dežja odgovarja 1 litru padle deževnice na 1 kv. m. Slovenija ima zelo dobro, najgostejšo meteorološko opazovalno omrežje v državi V tem pogledu gre meteorološkemu zavodu naše mlade univerze vse priznanje. Kako podjetni, prepojeni s skrbjo za svojo žetev pa so bili že davni naši predniki, priča poročilo nemškega znanstvenika A. v. Etzela (Die Ostsee) o starem slovanskem božanskem kipu Svetovitu z otoka Rujana Leseni kip je imel v levici lok, v desnici rog, ki so ga duhovniki vsako leto napolnili z vinom. Po tem, kako je tekočina izhlapevala iz roga, so starodavni preroki sklepali, kakšno leto se obeta mladim posevkom. Zmerom nove trume zapoznelih lastovk Danes dopoldne so Ljubljančani spet opazili velike trume lastovk, ki so priletele s severovzhoda in se nad Ljubljano ustavile. Okoli poldneva jih je bilo vse polno v strugi Ljubljanice, kjer so tik nad vodo lovile mušice. Če bo vreme ostalo še nadalje takšno, kakor je zdaj, so zapoznele selivke v nevarnosti, da od mraza in onemog-glosti poginejo, kajti prav verjetno je, da bomo že te dni dobili prvo slano. V spominu nam je še leto 1931, ko so po Dunaju in okolici polovili več tisoč lastovk in jih z letali spravili na jug. Dobro bi bilo, če bi se pri nas razna društva za varstvo in nego živali nekoliko pobrigala, da bi dala v primeru potrebe onemogle ptice poloviti in jih spravila z vlakom do morja. Stroški za to dobro delo bi bili malenkostni zlasti v primeru s prestižnim pomenom, ki bi ga imelo to dejanje. Saj se najbrž še vsakdo spominja, koliko se je pred petimi leti pisalo o Dunajčanih in njihovih pošiljkah ptic na jug. In vrhu tega je to tudi vprašanje naše srčne kulture. Danes premiera vedrega in veselega filma duhovitega humorja in komičnih zapleti jajev Gustav Frohlich in Hansi Knoteck Danes v kinu Unionu INKOGNiTO Salve smeha! Salve smeha! Novi odpusti delavcev v Zagorju Poleg rudarjev v Šemniku odpuščeni tudi apneničarji Zagorje, 2. oktobra. V zagorski dolini se je spet zvišalo število brezposelnih delavcev. Rudnik v Šemniku pri Zagorju je včeraj vsem delavcem odpovedal službo. Govori se o prodaji in tudi o opustitvi rudnika v Šemniku. Poleg rudarjev so hudo prizadeti tudi številni vozniki, k5 so premog vozili 8 km daleč na postajo. Kakor pri vsaki redukciii delavcev, so seveda tudi tokrat oškodovani razni obrtniki, ki so itak že na robu propada Tudi rudniški apn eni carji so v velikih skrbeh. Zadnjič je vodstvo preklicalo 10 nameravanih redukcij, tokrat, ko jih ni nihče pričakoval, pa so bile izvedene redukcije v večjem obsegu. Na dan plačila. ko so se vsi veselili skromnega zvišanja mezd po dogovoru, je bilo naznanjeno, da je odpuščenih 29 delavcev. Med odpuščenimi je tudi delavec, ki je sodeloval pri sklepanju nove plačilne pogodbe m ki služi pri apnenicah že 21 let. Razumljivo je, da gre sezona apna h koncu in da je zaradi tega treba zmanjšati število delavstva, prejšnja leta pa so dali delavcem dopust, ali pa so jih zaposlili pri drugih obratih. Delavci so tudi razburjeni, ker niso bili vsi deležni zvišanja mezd. stanovanja in kurjave. Danes se je napotila v Ljubljano deputacija prizadetih, da bi z zastopnikom Delavske zbornice intervenirala pri TPD. Kamničan je ubil voznika in konja Razmesarjen je bil 45letni Leopold Dornik iz Kamnika Kamnik, 2. oktobra. Večerni kamniški vlak, ki prihaja na postajo Kamnik-mesto ob 19.25, je imel 15 minut zamude. Ljudje, ki so čakaii na postajališču na njegov prihod, so se čudili tej nenavadni zamudi, saj so ob normalnem času slišali pisk lokomotive na križišču pred postajo Duplico. Šele potniki, ki so prišli z vlakom, so pojasnili zamudo. Vlak je na križišču povozil voz. konja in voznika. Nesreča, ki ni osamljena v kamniški kroniki, se je pripetila takole: Med postajama Homec in Duplica vodi železniški tir čez banovinsko cesto, ki gre iz Duplice v Mengeš. Cesta gre od Dupli- Samo danes ob 14.15 url po znižanih cenah 3.50 in 5.50 Din Konec in preporod sveta .Kino Union, tel« 22-21, ce nekaj sto metrov vzporedno z železnico, | ki se nato v precejšnji krivini odloči od nje j proti Homcu. Križišče je zelo pregledno, I ker je na popolnoma ravnem prostoru, kjer ni nobenega drevesa ali vzpetine. Vozniki od obeh strani lahko že oddaleč zazrejo prihajajoči vlak in je v normalnih razmerah nesreča nemogoča Še lažje je za voznika ponoči, ko je ropotanje vlaka večje in tudi luč in šop isker, ki jih po lahni vzpetosti drdrajoča lokomotiva puha iz dimnika, označujeta točno smer železniškega tira. Da je včeraj prišlo do tako strašne nesreče, je pač kriv samo voznik. Ko se je vlak bližal križišču, je kurjač, ki je razgledoval cesto z leve strani lokomotive, v svitu luči opazil, da je konj par metrov pred vlakom stopil na tir. Strojevodja je z vso močjo zavrl, vendar pa je že v tistem trenutku lokomotiva zadela v sredino voza in ga potiskala pred seboj s konjem in voznikom vred. Ko se je vlak ustavil in so potniki vdrli iz vagonov, da vidijo, kaj je vzrok nenadnemu postanku, se jim je nudil grozen prizor. Nekaj metrov od ceste na levi strani proti Kamni- ka Je leial rabit zadnji del vom, u krni strani par metrov naprej gla>a okrog 45 let starega moža, ie malo naprej roka in drobovje in potem sredi tira strašno razmesarjeno truplo. Na mestu, kjer se je lokomotiva ustavila, je bil prednji del voza s konjem, ki je še kazal znake življenja, vendar pa je bil hudo poškodovan. Lokomotiva ga je vlekla ob tiru po desni strani, kjer teče vzporedno z železniško progo mengeška cesta. Ob pogledu na grozni prizor je bilo takoj jasno, kako se je nesreča pripetila. V ponesrečenem možu so Kamničani spoznali voznika Leopolda Dornika, ki je doma iz Kamnika, uslužben pa je bil pri trgovcu z apnom Francu Pernetu v Stranjah. Včeraj dopoldne je peljal z apnom naložen voz na Ježico, odkoder se je zvečer vračal skozi Mengeš v Kamnik. Ta cesta je nekoliko krajša, kakor pa skozi Domžale. Okrog 19. se je bližal usodnemu križišču. Voz je bil na eni strani visoko obložen z deskami, voznik pa je skoro gotovo spal in ga tudi drdranje in piskanje lokomotive ni moglo predramiti. Znano je, da je bil vdan alkoholu, zato je ta neprevidnost povsem razumljiva. Na vozu ni imel prižgane luči in konj se je počasi pomikal proti tiru, prepuščen lastni pameti fhpreS zobu kamen in napravi snežnaMe zate! ZOBNA PASTA Vlak je za nekaj časa obstal na kraju nesreče, ker pa ni bilo mogoče nuditi nobene pomoči več, je odpeljal s 15 minutno zamudo naprej, ponesrečenca pa pustil na mestu, ki je le nekaj 100 metrov oddaljeno od postaje na Duplici Tja je takoj prihitela množica ljudi iz Duplice, Šmarce in Kamnika, takoj pa je bil na mestu nadstražnik iz Kamnika in orožniki iz Mengša. Truplo nesrečnega moža so spravili v mrtvašnico na Homcu, pokopan pa bo najbrž v Kamniku. Mihaela šarlčeva I nastopi drevi v naslovni rlotf drame »Tudi Lela bo nosila klobukki jo r režiji Brat-ka Krefta uprizori Narodno gledatllče r Ljubljani v počastitev 60-letnice priljubljenega srbskohrvatskega dramatika Milana Begoviča. Viha Podgorska po rodu Slovenka, je prvakinja zagrebške drame. Že njeni začetki v mariborskem gledališču so vzbudili pozornost in pokazali njeno izredno kreativno nadarjenost. V teku svojega dolgoletnega delovanja v Zagrebu »e je razvila v eno prvih dramskih igralk Jugoslavije. Ga Podgorska nastopi drevi ob 20. uri v naslovni vlogi Ibsenove »Nore* na prvem gostovanju zagrebška drame v Novem mesta. Zadnja pot Vlaje Bogdanoviča Ljubljana, 2. oktobra. Danes popoldne se Je na Ljubljanskem polju zagrnil preranl grob novinarja ln uradnika Centralnega preSbiroja Vladimira Vlaje Bogdanoviča. Rodbino Je zastopal pri pogrebu brat, med pogrebe! pa so bili tudi gg. francosk.1 konzul Remerand, bivši minister dr. Novak, profesor Prezelj za Francoski institut, upravtiik carinarnice Pire, sanitetni ppolkovnifc dr. Blrča-nin ln polkovnik Nedeljkovič. Prisrčne besede je pokojniku lzpregovoril v slovo tukajšnji dopisnik Centralnega presbiroja g. Anton Zobec, ki Je poudaril, da si je pokojni Bogdanovič pridobil tudi mnogo prijateljev med slovenskimi novinarji. Na Bogdanovičev grob Je bilo položeno mnogo cvetja. Vladimir Via j a Bogdanovič se Je že od 1-1908 udejstvoval v velikih dogodkih z ono, za naše osvobojen Je zaslužno generacijo, ki se Je Zbirala okrog lista >Piemonta«. Požrtvovalno njegovo delo je bilo cenjeno od vseh, ki so ga sposmali in ki so se sploh zavzemali za ideale predvojne mladine. Po vojni Je bil precej časa tudi sotrudnik »Politike« potem pa Je odpoto- kinu Slogi ob 14*15 POSLEDNJ1C JOAN CRAWFORD Ne maram več i žensk I Globoko znižane cene 3.50—5.50 Din. | ▼■I v tooeemst^o, kjer Je bfl tiskovni ataše ▼ Bruslja, Parizu, ženevi in Bukarešti. V domovino se Je vrnil pred 4 letL Z Via jo Bogdanovičem Je izgubilo naše novinar»tv0 človeka in tovariša dobrega srca, ki si je s svojim nacionalnim in kulturnim delom postavil lep spomenik v naši javnosti, iskreno Je ljubil Slovence ln usoda Je hotela, da počiva v slovenski zemlji Žalec dobi moderno šolsko palačo. Žalec, 2- oktobra. Gradbena dela pri narodni šoli v žalctf lepo napredujejo in se bližajo dovrčitvi S prizidkom k dosedanjemu šolskemu poslopju in nadzid^om še enega nadstropja je nastala v Žalcu impozantna in m:d r-na šolska palača, ki bo v polni meri zadostovala vsem potrebam osnovne in meščanske šole. Vsem odločujočim čini tel jem v Žalcu, tako občini kakor tudi krajnemu šolskemu odboru, gre zahvala in priznanje za razumevanje, ki so ga pokazali za šolo ter so tako s težkimi žrtvami popravili napako, ki je bila svojčas storjena in je povzročila izgubo meščanske šole. Nadaljnji nemoteni obstoj in razvoj meščanske šole v žalou Je zdaj zagotovljen, s čeimer je izpolnjena dolgoletna iskrena želja Savinjske doline, kateri je meščanska šola v Žalcu namenjena. Tako se Je tudi Žalec, ki nosi za zgradbo te šole velike gmotne žrtve, v potni meri oddolžil svoji kulturni in prosvetni misiji, ki Jo kna za območje svoje občine in za široko zaledje Savinjske doline. Med Dravo in Ledavo Izmed vinskih goric v prekmursko nižavje S Kapele nad Slatino Radenca je di- ven razgled daleč naokoli Proti vzhodu imaš domala vse Preikmurje pred nogami. Na jugovzhodni in zapadni strani se dvigajo in širijo skrbno obdelane rimske gorice, ki pa letos, žal, ne rodijo zaželenega obilnega pridelka, ker jih je napadla uničevalna peronospora. Boljša je sadna letina; zelo obilne so bile slive. Vzorno obdelana m vzdrževana je banovinska trsni-ca, tu imaš na stotine etiket z najrazličnejšimi imeni poedinih trsov, celo »Lacri-mae Christi« vidiš, da, samo vidiš. Sicer je pa prav tako, saj je pred leti neki naš potopisec izvajal ime te žlahtne kaplje pod Vezuvom od tega, ker bi mu visoka cena skoro izvabila solze. Pogled plove od radgonskega grada čez Negovo in navzgor po vrhovih Slovenskih goric, preko Sv. Antona, Sv. Duha na Stari gori Male Nedelje, pa tja dol na Murščak in Hrašenski vrh ter vzbuja hrepenenje... Za robom gozda moli šentjurslka župna cerkev vrh stolpa. Od radenskega kopališča napravimo še kratek izlet v Gornjo Radgono. Trg ima pač usodo obmejnega kraja, ki je obsojen v mrtvilo. Ima sicer vse polno uradov, a nedostaje mu za razmah in razvoj kraja potrebnega prometa. To vidiš na prvi hip, ko koračiš v dopoldanskem žgočem soncu s postaje v trg. Nad trgom in tik nad Muro se dviga nekdanja Herberstei-nova graščina, danes banovinska last. Preurejajo in prezidava jo jo v banovinsko hi-Talnico. Adaptacija se vrši po smotrenih načrtih, po katerih bo ohranjena zgodo- vinska arhitektoni!ka prvotnega gradu. Tja čez Muro gledamo v Avsitrijo, v nemško Radgono z lepimi nabrežji ob reki. Spustimo se po strmem severnem pobočju navzdol in postoj-Vno pri novem mostu, ki veže obe Radgoni, našo in nemško, Jugoslavijo in Avstrijo. Pod Slatino - Radenci nas prestavi brod v bivšo Arpadovo državo. dan:-s naše Prek-murje, ali kakor starejši rod še vedno govori, v Slovensko Krajino. Kmalu bo vezal oba bregova most. ki ga prebivalstvo že dolgo željno pričakuje in tudi zares potrebuje, kar dokazuje živahen piv^met na brodu. Na vedno kalni Muri plavajo veliki mlini. Vozimo se skozi P e t a n c e ki nas spominjajo stoletja nazaj v dobo pro-tirefonmacije. Ko se je škofu Hrenu posrečilo. da je Izgnal koncem 16. stoletja kranjske predikante, so našli gostoljubno zavetje preko Mure na Petancih in tu še nadalje prirejali svoje protestantske shode. Štajerski in celo kranjski protestanti so večkrat na leto trumoma roma.li semkaj k pridigam. In zares se je tod najdalj ohranil slovenski protestantizem. Še dandanes se nahajajo v zgornjem Prekmurju, zlasti na Goričkem, močne slovenske protestantske naselbine. V poznem popoldnevu nas sprejme Tišina, prva župnija onkraj Mure. Vas 'e kakor izumrla na cesti ni žive duše. Tu je deloval že nad dvajset let pokojni dekan in kanonik dr. Franc Ivanoczy. y živi veri za ohranitev slovenskega jezika je budil narodno zavest v cerkvi, sodi in med narodom v dobi najhujše madžarske strahovlade. V družbi z bogojinskim plebano-šem (župnikom) Ivanom Bašo in s svojim kaplanom Jožefom Kleklom, katere vse je globoko prevzela neizmerna ljubezen do rodnega ljudstva, je ustanovil prekmurski »Kalendnr«, za premnoge v oni dobi edino slovensko čtivo. Severno od Tišine stoji ob državni ceste, ki vodi od Radgone skozj Soboto ter jugovzhod. v Beltince in Dol. Lendavo, od bogatega polja obdana, sredi sadovnjakov, vas Bankovci. Tako je njeno pravilno ime. V Matičnem zemljevidu sicer stoji: Fran-kovci, kar pa je povzeto po madžarskem Ferenzlak. Odtod gre naša pot do dva in pol kilometra oddaljene državne meje. Spotoma se ustavimo pri starinskem kipu tik ob cesti. Iz kamna izklesan Krist s tr-njevo krono. Napis kaže letnico 1742. Kip je najbrž kužno znamenje- Po osvobojenju so si ga privoščili tudi boljševiki, ga obstreljevali ter mu razbili kuleno i-n roke. Poškodbe pa so zakroane. Nedaleč od ceste je pokopališče. Mrtvašnica je lesena in kaže vse znake propadanja. Tod so pokopališča občinska, zato so župnijska pokopališča razmeroma majhna. Domačin pripoveduje, da so po ustnem izročilu tod blizu v davnih časih uporni kmetje vpre-gli grofa v plug in z njim orali. Danes orjejo kmetje sami zase. Agrarna reforma je prizadela tudi bližnjo graščino Krajino. Preko polj se svetijo rdeče strehe kolonistov. nekdanjih graščinskih podložnikov, ki so dobili zemljo. Postavili so si nove domove, se občutno zadolžili in se jim godi zda j slabše kakor poprej v graščinski odvisnosti Zanimivo je, da se vrši obdelovanje zemlje v Prekmurju največ s kravami, kljub temu, da je konjereja zelo razvita in redijo zelo plemenite konjske pasme. Vole p« imajo le graščine. Severni dei Prekmurja zaključujejo 200 do 400 metrov visoki gričd, G o r i č k o. Tam so gozdovi, vinogradi slabša zemlja in revnejše ljudstvo. Narečje se razlikuje od onega v ravnini. Goričko je v nekem pogledu podobno Slovenskim goricam, vrhovi so posejani z belimi hrami in cerkvami. Od vsepovsod pa zagleda« vrh Sv. Sebesčana, ki kraljuje na sredini Goričke-ga. Srednji del Prekmurja se imenuje R a-v č n s k o, spodnji najnižji del proti Dolnji Lendavi pa D 6 l e n s k o, ki ima najplodnejšo zemljo. Čudovita je prekmurska zemljai, bogata, plodovita gruda Vse diha pradavni no, narodna govorica spominja na starodavni Ci-ril-Metodov jezik. Da, brez dvoma, v takem mehkem, milem govoru sta učila bla-govestnika pradavne naše prednike. Tu je vse nežno, mehko, voljno: zemlja, narava, ljudje, govorica. Vse diha milobo in dobroto. Prekrasne so prekmurske noči. Gosto zvezdnato nebo je poveznjeno nad širn° obzorje. Mehika mesečina se lovi v visokih jagnjedih. A žal. kvari ob toplem vremenu divno romantiko neka posebna vrs^a komarjev, s u m i 5 i imenovana, ki preganja nočni počitek. Murska Sobota, ali kakor narod govori: Sobota, je izgubila svojo tipično zunanjost in posebnost Graščina grofa Szaparija z vsem posestvom je prešla v last soboške mestne občine. Razparcetiran je tudi obširni park, kjer rastejo iz tal nove stavbe. Jako stoji T surovem zidanju že omače vesti * Gostovanje Trboveljskih slavčkov v Zagrebu in Beogradu. Na povabilo zagrebških iii beograjskih Slovencev obišče zbor Trboveljskih slavčkov v nedeljo in torek Zagreb in Beograd, kjer nastopi s precej obširnim sporedom, ki bo po večini obsegal dela slovenskih skladateljev od narodne pesmi do atonalne kompozicije. V Zagrebu bodo koncertirali ▼ veliki dvorani Balkan-kina v nedeljo ob 10.30, v Beogradu pa nastopijo v Kolarčevi dvorani v torek zvečer. Na obeh koncertih bo s samospevi sodelovala. tudi Kezika Koritnikova, ki zdaj študira na državnem konservatoriju v Ljubljani. Oba kouceru bosta prava praznika za Slovence v Zagrebu in Beogradu in zanimanje zanju je v obeh mestih veliko. Mladi pevci si bodo pri tej priliki v spremstvu svojega vodčtva ogledali tudi najnovejše znamenitosti obeh mest. Za udobno potovanje jim je železniška uprava dala na raz-polago dva Pullmanna. * Vodnikova družba opozarja vse fita. »Jutra« in »Domovine*, da znaša čla. narina in poštnina za člane r inozemstvu 34 I>in. * Bol:iičaxsfca podoficirska &ola v Nisu sprejme 25 gojencev v starosti od 17 do 21 let z ljudsko-šolsko izobrazbo. Prošnje naj se pošljejo upravniku šole najkasneje do 6. t. m. » MODNE NOVOSTI ZA PLAŠČE ' Natečaj za štiri diplomatsko konzularne pripravnike, je razpisalo zunanje ministrstvo. Kdor želi biti sprejet, se mora prijavi. Li zunanjemu ministrstvu (upravni oddelek, personalni odsek) najkasneje do 1- novembra, in predložiti obenem vse potrebne dokumente za presojo svojih sposobnosti. Po ČL 11 navedenega zakona z dne 25. marca 1930 morajo kandidati: imeti manj ko BO let na dan imenovanja; imeti diplomo fakultete na domači ali tuji univerzi ali pa diplomo državnih ali gospodarskih ved, ki jo prizna beograjska univerza kot sebi ena« kov redno; napraviti morajo poseben spre* jemni izpit, predpisan z uredbo o sprejemu v službo in o izpitih uredništva zunanjega ministrstva. * Razpis nagrade za razjasnitev umora p:>slaiica Milinčiča. Notranje ministrstvo je i- t. m. razpisalo 30.000 Din nagrade za onega, ki bo pripomogel k odkritju morilcev poslanca Bogdana Milinčiča, ki je bil umorjen 23. septembra v vasi Stublu v župskem srezu. Neke osumljence, ki so bili osebni nasprotniki ubitega poslanca, imajo zaprte v zaporih sodišča v Kru-ševcu, a preiskava proti tem ljudem se vodi samo na podlagi še nepotrjenih domnevanj. Zagovorniki osumljencev so se pritožili zaradi aretacije svojih klien-t v. o tej pritožbi bo te dni razpravljal svet okrožnega sodišča v Kruševcu. * prezgodnji sneg se topi. V sredo popoldne je prispelo na Sljame navečalo. Nenadne vremenske izpre-membe so vzrok, da bo v Vojvodini v splošnem letošnja trgatev za 50 odstotkov slabša od lanske. * 74-letna žena rodila sina. V vasi Mar-tineu (ivanjska občina) blizu Bjelovara je rodila 74-letna kmetica Ana šipoš zdravo moško dete. Ta dogodek je velika senzacija za ves okoliš. Zdravstveno stanje matere in otroka je odl-čno. Porod je zbudil senzacijo tudi v zdravniških krogih in so že mnogi zdravniki obiskali 74-letno porodnico. Zdravniki pravijo, da se taki primeri le redkokdaj dogajajo, ljudstvo pa seveda govori o čudežu. Oče, ki je star že blizu 80 let, je zadovoljen in ponosen. Posebno zanimivo pa je to, da niso niti najožji sorodniki opazili, da je stara kmetica v blagoslovljenem stanju, šele, ko so jo popadli kiči, so poklicali vaško babico. * Povest »Zarcčani« Ivaua Albrehta, ki bo konec oktobra izšla v Vodnikovi družbi, se godi v polpretekli dobi na nalem Krasu, kjer se v borbi za zemljo in ljubezen kre5 šejo Značaji 1 Knjiga je pisana izredno živo in je nedvomno najboljše pisate!jevo delo. Ljubitelji lepe knjige, včlanite se v naši ljudski knjižni družbi I * Velika preiskava v jetnišnici v Kosovski Mitrovici Iz zaporov okrožnega sodišča v Kosovski Mitrovici je. kakor znano, utekel vodja razbojniške tolpe Redžep Haj-dar, beg pa je poizkusilo tudi 27 drugih nevarnih zločincev, ki so v zaporih čakali na razpravo in sodbo. Hajdar je prebil močne okove in utekel. Okove pa so. kakor se je izkazalo zdaj med preiskavo, pilili še drugi nevarni zločinci in samo po naključju jiim ni uspelo, da bi bili utekli kakor Hajdar. Zločinci so dobivali v zapor pile in tudi orožje Uvedena je bila takoj temeljita preiskava, da se ugotovi, na kak način je bilo to mogoče. Znano je že, da je razbojniku Hajdarju pomagal pri begu znani vlomilec iz Beograda ki je znan pod imenom »Majmunac«. Ta največji vlomilec in žepni tat. kar jih je bilo doslej zabeleženih v sicer bogati kroniki kriminala na področju Beograda, čaka v mitroviških zaporih že blizu dve leti na razpravo. Nevarni zločinec je dobil bogzna od kod v zapoi najboljše priprave za razbijanje okovov. Nekaj tega orodja bo našli, ostalo pa še iščejo. Zanimivo je. da so nekaj pil in klešč našli med preiskavo v prostorih džamije, ki stoji blizu jetnišnice. Zaradi te najdbe domnevajo. da so tihotapili orodje baš iz džamije v jetnišnico. Hodža je bil zaslišan, zatrjuje pa. da ne ve ničesar o pomočnikih nevarnih zločincev. Otvoritvena predstava filmskih MATINEJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV v dvorani Elitnega kina MATICE v soboto 3. oktobra ob 14.15 uri pop. čardaška kneginja v naslovni vlogi priljubljena MARTHA EGGERTH n Sedeži po Din 3.50 in 5.50. HH ♦ Nenavadna igra prirode. Kakor drugod po državi, tako se je v sredo tudi v mo raviškem srezu močno znižala temperatura. Na Javorju, Galiji in drugih krajih je padel sneg. Kmetje, ki so prišli iz vasi Kladinice preko Javorja pripovedujejo, da je sneg visok 10 om. Ko je po hribih padal sneg, pa so ponekod v Ivanjici cvetele jagode in španski bezeg. Drugi plod jagod so našli celo na bregu oto vaškem pokopališču. ♦ Dijaška obednica-mrtvašnlca. Sarajevski »Jugoslovenski list« beleži v svoji rubriki »Naši kuriozitetk tudi tole: Ali verjamete ali ne, tale posebnost pa se je vendarle pripetila v Trebim ju v zadnjih dneh in sicer takole; Ob poslopju občinske ambulance, ki je bilo zgrajeno pred kakimi 30 leti, je bila v nepesredni bližini zgrajena tudi pritlična stavfoa, ki je še do nedavnega služila za nameščen je in seciranje mrličev. Ob mrtvašnici pa je poslopje nekdanje ženske osno.vne šole, v katerem je bil prePo božjem svetu«, Ljubljana, \Volfova 1. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeuo perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Počastitev spomina koroškega pevca Habiha. Jutri v nedeljo ob U. uri dopoldne se bo vršila v posvetovalnici mestnega magistrata kratka Lomemoracija v spomin koroškega slovenskega pevca Mihe Habiha. Govori koroški rojak višji državni tožilec g. dr. Luka Kravina Korošci in prijatelji Koroške vljudno vabljeni! Klub koroških Slovencev. tt— Uprava pravoslavne parohij® javlja svojim vernikom, da v nedeljo 4. t m. ne bo običajne 6lužbe božje v pravoslavni ka* pe'i ev. oca Nikole v vojašnici vojvode Mii-šiča na Taboru zaradi službene odsotnosti g. prote Dj. Budimira. n_ Izprememba r vodstvu Zveze sa tuj. ski promet za Slovenijo in Putnika v Ljub* ljani. Za novega ravnatelja ljubljanske Zve« ze za tujski promet je imenovan znani turistični delavec g. Ciril Žižek, ki bo svoje novo službeno mesto nastopil že prihodnji teden. Do njegovega prihoda je začasno prevzel ravnateljske poste tajnik Zveze g. Kari Valašek. Danes otvoritev kleti v restavraciji Zvezdi Koncert vsako soboto in nedeljo. Odprto do 2. ure zjutraj! Danes in jutri domače koline, kakor vsakovrstna gorka in mrzla jedila. Točila se bodo najboljša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporočata J. & A. BRIŠKI. n_ Za izlet t zgodovinsko mesto Ptuj in vinorodne Haloze v nedeljo 4. t. m. se 6pre» jemaio prijave še danes dopo:dne pri Putni-ku. Za uvod izleta je v četrtek pred obilnim občinstvom raznih stanov predaval v prostorih direkcije drž. železnic strokovni učitelj g. Rudolf Dostal, ki je na prav interesanten in poučen način opozarjal na zgodovinske znamenitosti in naravne lepote Ptuja in okolice ter vse to ponazoroval na podkign posebnega načrta. Poslušalke je pozdravil višji kontrolor g. Biuno Parma, ki se je posebno zahvalil predavatelju za požrtvovalno predavanje in istočasno vabil interesente na ta lepi izlet v severni del naše banovine. Za izlet vlada veliko zanimanje. Odhod iz Ljubljane bo ob 5.30, povratek ponoči. Do« poldne bo ogled znamenitosti Ptuja, po* poldne pa avtomobilski izlet v Haloze Vsi, ki trpite na kurjih očesih, trdi koži in zaraslih nohtih pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12 ure. V kopališču hotela »Slon* Frančiškanska ul. 3. n— Kmečko prosvetno društvo Brazda ▼ Ljubljani priredi v soboto 10. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice trgatev grozdja z bogatim zabaivniim sporedom. Prija* tel ji vedre domače zabave so vljudno vab« ljeni. Odbor. ■ KINO MOSTE" Danes ob 20.30, v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri — dunajska opereta Na lepi modri Donavi Nova barvana Micky in Paramountov tednik. — Cene: Din 3.50 — 6.50 V nedeljo ob 15 .matineja: »NEUKROTLJIVI MUSTANG« po znižani ceni! a— Fran Lisct; »Kristus«, oratartj Za flot zbor in orkester. Vsi kulturni naroda prirejajo v letošnjem letu spominske koncerte » počastitev slavnega pianista in skladatelja Frana Liszta. Tudi ljubjanska izvedba znamenitega oratorija naj bo namenjena f»ro- 6lavi genialnega umetnika, s katerega deli se še danes naslaja ves svet, kakor eo se naši predniki naslajali ob njegovi mojstrski klavirski igri Izvedba oralorija je najskrb« nejše pripravljena s strani ravnatelja g. Mirka Poliča, i»od katerega taktirko sta se združila dva prvovrstna izvajalca in sicer polnostevilni orkester ljubljanske Filharmo= nije in celotni zbor Glasbene Matice s solisti gdč. Zupevčevo, gospo Verbičevo ter g. Drmoto, K«lacijem in Petrovčičem. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice-Koncert bo v ponedeljek 5. t. m. ob 20. v ve'iki filharmonični dvorani. u_ Izlet železničarjev r Ptuj in v vinorodne Haloze se bo vršil jutri ob vsakem vremenu. Odhod iz Ljubljane ob 5.30, povra* tek ponoči. Izleta se lahko udeleži vsakdo. u— Sokolsko društvo Ljubljana HI. Bežigrad priredi jutri v nedeljo ob 15. na Kongresnem trgu veliko javno tombolo z 200 dobitki. Srečka velja samQ 2 Din in segajte po njih, ker je Cisti preostanek te prireditve namenjen v prosvetne in socialne namene bežigrajske mladine. Dobitki so: 5 ton prvovrstnega kockastega premoga, moško kolo, žensko kolo. otroški voziček, moška in ženska obleka, drva. razna živila, posoda itd. Poiščite vsi svojo srečo! V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo 11. t. m. Specialist za kirurg, ortopedi jo (kosti) DR. M I N A R redno ordinira. Soko'sko društvo Ljubljana II. ponovno vabi svoje članstvo in prijatelje društva na prijateljski vejer. ki bo drevi ob 20. v salonu restavracije br. Derende na Rimski cesti. Pri tej priliki bomo poča-. stili 60-letni jubilorj br. Milka Krapeža, zato bratsko vabimo na sestanek tudi članstvo ostalih ljubljanskih sokolskih društev. Uprava. u— Znani kvartet »Fantje na vasi« naa je naprosil za ugotovitev, da ni sodeloval na banketu, ki so ga ljubljanski avtomobi-listi priredili prejšnji petek svojim bolgarskim tovarišem na čast. u— Huda nesreča za dobro delo. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 30-letnega brezposelnega tesarskega pomočnika Karla Zavrla h Za vrha pri Litiji v precej nevarnem stanju. Na cesti je srečal kmeta, ki je peljal voz gnoja na njivo, pa je v bregu crr07.ila nevarnost, da se mu tovor prevrne. Kmet je poprosil, naj vo? podpre. Breme je bilo pretežko in tesarja pokopalo pod seboj. Tovor imi je zlomil hrbtenico. da bo Zavrl bržkone ostal za vse življenje hrom. DAMSKE PLAŠČE { za jesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— (f do 580.— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri. n— Kolesarske nesreče brez konca. Med ranjenci, ki jih je kirurški oddelek včeraj sprejel v svojo oskrbo, je bilo tudi prilič-no število žrtev, ki jih zahteva kolesarski promet Med drugimi so pripeljali v bolnišnico 25-letno ženo trgovskega potnika Zofijo Šuštaršičevo. iz Kocelove ulice, ki jo je neki kolesar podrl na cesti in ji ▼ gležnju zlomil desno nogo. Podobne usode je bil deležen kotlarjev sinček Mirko Trškan iz Most, ki ga je v Predovičevi ulici povozil neznan kolesar in mu zlomil levo nogo. Kleparski pomočnik Friderik Lazar b Ko-ota vsak dan od VslO do %12. dop. o— Plesnj odsek na Taboru prične 11. L m. s svojimi plesnimi vajami. impozantni Delavski dom, graditve pa še čaka na poleg stoječem stavbišču sresko načelstvo. Sobota je srce Prekmurja, vanj se iztekajo vse prekmurske žile- Mnogo se gradi, prezidava, adaptira, kar je puč naravna posledica porasti prebivalstva, od predvojnih dveh tisočev na današnjih pet tisoč. Precej je še zastopan židovski in madžarski živel j. Domače prekmursiko prebivalstvo sila hvali prijaznost in ustrež-Ijivost našega uradni štva. kakršne pod Madžari pač ni bilo vajeno. Drugače pa ie sodil prekmurski rojak, ki je prišel z Madžarskega semkaj na dopust. Bridko mi je tožil: »Glejte! Madžari v tisoč letih niso dosegli, da bi n'm vzeli našo materinščino. Zdaj pa se je zgodilo! Kakšno ie to osvobojenje?« Zaman je bik) vsako dokazovanje, kolik" pravice ima zdaj slovenski jezik v uradih, šolah, cerkvah, take kakršnih nikdar nikoli poprej ni imel. P * mu siromaku niti prav zameril nisem. Vso šolo in izobrazbo je užival pod krono sv. Štefana Ma) ositane tam in niti na dopust mu ni treba več hoditi semkaj! Se smo sHšdi o otroški paralizi blizu onkraj madžarske meje Otrpnejo poednni udi in ga ni leka proti tej strašni bolezni. — Soboška borza dela ima v Sloveniji razmeroma največje posilovanje, kar pa ni čudno, saj kaže Prekmurje največjo gostoto prebivalstva. Tn tako so prisil iene velike množice do-i :?;Seio kruha v Franciji. Belgiji, poprej ludi v Nemčiji. Po celi vlaki vozijo izseljence v tujino. Domači delavci in dalavke pa dobivajo v naših obratih sramotno nizke plače, po štiri in največ šest do sedem dinarjev dnevno. Beltinci so .pristna domača prekmurska vas ob državni cesti Sobota — Dolnja Lendava- Lepa, gladka je ta cesta, ravna kakor miza in dobro vzdrževana, kljub ne baš teko majhnemu prometu. Beltinci so še danes grofovski. Kamorkoli pogledaš, karkoli vidiš, vse je graščinsko. Agrarna reforma je pustila grofici Zichy še ogromno zemlje, kar povzroča madžarski plemkinji veliko preglavico. Cerkev ma monumentalno pročelje, podeg nje pa stoji spomenik, ki ga je dal eden grofov-skih prednikov premestiti iz Benetk. Velikanski in zelo čist je trg pred graščino in okoli cerkve, tu si lahko zamisliš shode in zborovanja do deset tisoč ljudi. Praktična grofica je uredila na svojem posesitvu tudi parcmlin, ki se izvrstno obnese, saj vozijo vanj zrnje domači kmetje in celo daleč tam onkraj Mure od Slovenskih goric. Na državni cesti neprestano srečavaš kolesarje, poedine, tudi po več v skupinah, saj so gladke prekmurske ceste kakor ustvarjene za kolo. B o g o j i n a. oddaljena devet kilometrov od Beltincev, je prilepljena ob bregove GoriiSkega ter leži ob cesti Sobota — Marti janci — Tešanovci — Dobrovnik — Dolnja Lendava. Tudi ta cesta je odlično vzdrževana. V Bogojini je nad dvajset let deloval eden najboljših prekmurskih Slo- vencev, leta 1931. mnogo prerano umrli plebanoš Ivan B a š a . Pokojni bogojanski župnik se je že v milad^ih letih vztrajno in iskreno boril z« pravico in čast slovenskega jezika, kar v predvojni dobi nikakor ni bilo lahko delo. 2e kot mlad kaplan pri Sv. Jurju na Goričkem, kjer je jjoprej gospodovala edino zveličavna madžarščina, je s svojo ljudomilostjo m spretnostjo uvedel v cerkev slovenski jezik. Znano je njegovo delo pri prekmurskem »Kalendar-ju«- Ob vsaki priliki je opozarjal domačine, naj obdržijo svoje narodne šege in navade, češ. dokler bodo živele te. bosta živela tudi slovenski jezik in narod. Najbolj viden in trajen spomenik pa si je postavil pokojni Baša s cerkvijo, z umetnino, ki jo hodijo občudovat od blizu in daleč. Cerkev so zgradili po načrtih arhitekta prof. Plečnika. Na vsaki strani ladje je impozantno. masivno marmornato stebrišče, ki te spominja na grške ali egiptske kolonade. StiOD ie iz težke hra-sstovine, ki jo dvči nešteto raznolikih in raznobarvnih krožnikov. Lončarji so jih smeli vsak po svoiem okusu pritrditi pod strop. Prekrasen je razgled s terase vrh cerkvenega stolpa. Obiskovalci bi želeli le večje varnosti pri zgornjih sfcopnjicah. Pred tremi meseci 90 bili n« stolpu slušatelji ljubi ia/nske filozofske fakultete. Eden izmed podnisov tamkaj je: Tone Nahti-gal, 6. 6. 1936... Rudolf Dostal. Hmeljarsko društvo gre pred Državni svet Celje, 2. oktobra. Ze svojčas smo poročali, da je banska uprava s svojim odlokom z dne 20. marca 1936. razveljavila redni letni občni zbor Hmeljarskega društva, ki se je vršil dne 26. marca 1933. S tem je banska uprava po preteku skoro treh let razveljavila tudi na občnem zboru izvršene volitve in vse sklepe. ki so bili storjeni na takratnem in na poznejših ol»čnih zborih in društvenih sejah. Proti temu ukrepu banske uprave je bila vložena pritožba na notaanje ministrstvo, ki je pa z odlokom z dne 10. septembra 1936. pritožbo zavrnilo in odločbo banske oprave v polnem obsegu potrdilo. Notranje ministrstvo v svoji odločbi poudarja, da je banska uprava izdala svojo rešitev z namenom. da npostavi zaupanje v upravna ob-lastva in s tem odvrne težko nevarnost za invni mir in red. Zaenkrat je s tom upostavljeno stanje pred 26. marcem 1938. Razveljavljena so tudi pravila Hmeljarskega društva za dravsko banovino, ki je postalo »pet Hmeljar sko društvo za Slovenijo. Pofsle sedanjega predsednika g. župana Rudolfa Lorberja, ki je po smrti g. Franja Robleka sko« dot- ™ Elitni kino Matica ■ Tel. 2124 Prekrasni velefilm čarobnega petja AVE MARIJA Poje kralj tenorjev BENJAMIN G I 6 L I 1 Kino Union, tel. 22-21 1 Zabavni film vedrega humorja INCOGNITO Gustav Frohlich, Hansi Knoteck 1 Kino Sloga, teL 27-30 Operetna revija razkošja in sijaja BROADWAY M£LODY 1936 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. u— Prvi začetniški plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se prične v ponedeljek 5. t. m. ob 20. Nadaljevalni tečaj se p>a otvori v torek 6. t. m. ob pol 21. Informacije dnevno od 11. — 13. m od 17. — 19. ure. Iz Celja e— Opozarjamo Celjane na današnji »Koroški večer«, ki obeta, kakor prejšnja leta^ posLata zopet di abni dogodek prve vrste. >Koroški večer* uo v Narodnem domu. Začetek ob 8. uri. Program obsega poleg dru» gili tudi nagovor župnika g. dr. Janka Arnejca, nastop okteta Ljubljanskega Zvo« na in uprizoritev dramatske slike iz življenja koroških Slovencev »Kres«. _ Po resnem delu večera bo prilike za pravo koroško zabavo za mlado in tudi za staro. — Jutri dopoldne ob 8. je pa ntaša za umri© člane Kluba* v opatijski cerkvi. Pri maši,, ki jo bere župnik dr. Arnejc, pojejo pevci Ljubljanskega Zvona. Pevce vodi zboro~ vodja g. Dore MaiuL Ob %9. uri je pa (L redni letni občni zbor Kluba koroških Slo« vencev v Narodnem domu. e— Volilni imeniki za volitve j Zbornico za TOI so razgrnjeni za članstvo Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad m Šmarje pri Jelšah v Celju v uradu zdru» ženj-a v Celju, Samostanska ul. 8, od 29. septembra do 13. oktobra. Vsak član ima pravico med uradnimi urami združenja volilne imenike vpogledati in jih eventualno prepisati. Morebitne reklamacije ee morajo v gornjem vložiti pismeno, in sicer pri pristojnem krajevnem volilnem odboru zbornice za TOI. V področju združenja so krajevni volilni odbori: za sodni okraj Celje v Celju, za sodni okraj Vransko na Vranskem, za sre* Gornji grad v Gornjem gra* du in za srez Šmarje pri Jelšah v Šmarju. e_ Vprašanje nezaposlenosti v Celju. K©r je po izjavi g. dr. Stojadinoviča v vsej Ju» goslaviji zkazanih samo 14.000 nezaposlenih, bo letos na zimo pač mnogo lažje spraviti do dela in Zaslužka nezaposlene v Sloveniji. To razveseljivo poročilo bo tu d: v Celju nedvomno prijetno odjeknilo, saj je tako tudi gotovo za odgovorne činitelje v Celju in celjskem 6rezu vprašanje za« potii-tve nezaposlenih in nedovoljno pre« živlianje zaposlenih postalo mnogo lažji problem, kot je bilo to prejšnja leta Upravičeno torej pričakujemo, da bodo delavolj-ni ljudje v našem območju prili-i do dela in poštenega zaslužka, da se bo že enkrat nehalo ono nadležno in ponižujoče beračenje zdravih in krepkih ljudi od hiše do hiše in od vrat do vrat, kakor se sedaj v Celju ▼ vedno rastočem obsegu poiavlja. e— Izdelava načrtov za novo justično palačo t Celju. Včeraj dopoldne se je na okrožnem sodišču v Celju sestala komisija, da izbere načrte za gradnjo justične palače na Glaziji. V komisiji, ki jo je vodil arhitekt g. Černivc od banske uprave, so bili zastopniki banske uprave, apelacijskega sodišča, okrožnega in sreskega sodišča v Celju ter celjske mestne občine. Gradbeni oddelek banske uprave je predložil tri varianta splošnega načrta. Komisija je izbrala tretjo varianto. Gradbeni oddelek banske uprava bo 6edai na podlagi te variante izdelal de« tajir.e načrte v merilu 1:200 in jih posla* mestni občini v izjavo, nato pa bodo predloženi ministrstvu pravde v odobritev. e— Redni občni zbor društva jugoslov. akademikov v Celju se je vršil 36. eep-tembra. Iz poročil je razvidno, da je društvo doseglo zadovoljive uspehe na socialnem in Kulturnem polju- Priredilo je reprezentančni ples, katerega čisti dobiček se je razdelil revnim akademikom brez ozira na pripadnost. Priredilo >e tudi večer slovenske lirike na katerem so sodelati še dobro figuro«. Preostane samo še to, da se bodo znali državniki, da se bo znalo vse Društvo narodov prilagoditi tej orjaški stavbi in biti tako velikopotezno, kakor je ona sama. Kmalu bo sklenjen usodni obroč ArevsJo Adsnero ^IjSarnosferrj Avila * 9 Co!me nar • J l-p/^K _ . I . /*J Cebredoš^ tEscurial rlsrhn Nava/carnero A!moro A EscanolA j^IUescas ' ^ Vi/fa/uenjja Te la vera ... Navahermosz ^—" nt* deTotecfe T0LEDE Položaj Madrida postaja čedalje bolj brezupen, kar je menda spoznala tudi madridska vlada, ki že več dni izpraznjuje mesto. Nacionalisti pritiskajo na prestolnico Španije od vseh strani in vlada ima samo še majhno odprtino, ki ji omogoča pobeg v zadnjem trenutku Otroci in kalorije Kakšna prehrana je potrebna otrokom do 12. leta OdMfe za prehrano pri Društvu naro-8Jov j« Objavil uspehe svojega raziskovanja o prehrani otrok. Ugotavlja sledeče: Otroci med 1 in 2 letoma potrebujejo ttnervno 840 kalorij, med 2 in 3 leti 1000 kalorij, med 3 in 5 leti 1200, med 5 in 7 leti 1440, med 7 ln 9 leti 1680, med 9 in 11 leti 1020, med 11 in 12 leti 2160, še (večji otroci pa 2400 kalorij. Najvažnejša živila za otroka raznih Justificiran filmski igralec V Berlinu so usmrtili 31 letnega filmskega igralca Helmutha Kionko, ki ga je nemško ljudsko sodišče v maju tega leta zavoljo izdaje obsodilo na smrt m trajno izgubo Časti. Kioska je veljal dalj časa za veliko upanje nemškega filmskega naraščaja. Leta d932 ga je Erich Waschneck odkril za film in mu dal takoj glavno moško vlogo v praškem filmu »Osem deJclet v čolnu«, kjer je igral s Karin Hardtovo. Pozneje je igral med drugim v špionažnem filmu »Nevidna fronta«. Po preobratu v Nemčiji je igral na raznih majhnih nemških odrih, zadnji dve leti pa ni bilo ničesar slišati o njem, dokler ni dospela 6edaj nenadna vest o nje« govi usmrtitvi. Žena — mož V San Franciscu je umrla 67 let stara ženska, ki je živela štirideset let kot moški pod imenom Jack Ben Garland. V tem času je bila med drugim vojna poročevalka in je delala v raznih socialnih ustanovah. Njeno pravo ime je bilo Virginia Murgarista in je bila hči prvega mehiškega konzula v San Franciscu. Njen odvetnik je bil edini ^SSS^ *a yedel za njeno skrivnost. starosti so: za otroke med 1. in 2. letom 750 g mleka, 1 jajce, 30 g krompirja, ali zelenjave in 3 g ribjega olja vsak dan. Za otroke med 2. in 3. letom; 1000 g mleka, 1 jajce, 50 g krompirja, 3 g ribjega olja. Med 3. in 5. letom: .1000 g mleka, 1 jajce, 100 g krompirja, 3 g ribjega olja. Med 5. in 7. letom 1000 g mleka, 1 jajce, 30 g mesa, rib ali sira, 150 g krompirja, 3 g ribjega olja. Za otroke nad 12. letom: 1000 g mleka, 1 jajce, 90 g mesa, rib ali sira, 300 g krompirja in 3 g ribjega olja. Scott prvi na cilja! V tekmi angleških letalcev la angleških letal na progi Portsmouth-Johannesburg je prispel prvi na cilj letalec Scott, ki je zadnjič zmagal tndi na progi London-Mei-bouTj«. Na tisoče ljudi ga je sprejelo na letališču, kjer bo pričakovale zmagovalca ogromne množice. W. A. Scott je razmeroma mlad moi, fana samo 38 let. V oktobru 1934 je t nedavno tragično preminulim Campbeilom Blackom zmagal v tekmi London-Melbourne. Obvladal je tisto vožnjo v fantastičnem času 71 ur. Scott in Black sta tekmovala a »Kometom«, topot pa bo je Scott vozil s Perciva-iom »Vega Gull«, to je letalom tipa, kakor se ga je poslužDa Amy Mollisonova za polet iz Londona v Kapsko mesto in nazaj. Soott piojme nagrado v zneska 10.000 funtov. Tekmovalno letalo na progi PorCuuou tb"JohsmitilMU^ Dvomotorno letalo angleških letalcev Walterja in Flndlava, ki se je poleg drugih udeležilo nagradnega poleta iz Anglije v Južno Afriko Bodoča gospodarja Rusije maršal Vorošilov in Molotov Središče Inteligence in mišljenja Rontgenska tehnika in možganska obolenja dvedskl možganski kirurg prof. dr. Her. bert Olivererrma, ki je poleti re5il življenje madžarskemu pisatelju Friderika Ka« rinthyju z uspelo operacijo možganov, je te dni predaval t Budimpešti in Je povedal ob priliki mnogo zanimivega lz svoje stroke. Izpopolnitev rontgenske tehnike z vbrizgavanjem soli težkih kovin v možgane, je dejal med drugim, je diagnostiko bolezen* skih sprememb v možganih tako izboljfiaJa, da je mogoče s skoraj stoodstotno gotovostjo ugotoviti obolenje im njegov natančni se- dež Se pred operacijo. To operaterju seve* da zelo olajšuje delo, saj ve Že ▼ naprej, kaj mu bo vse storiti, od tega pa je tudi odvisen uspeh operacije. Naše znanje o funkcijah posameznih predelov možganov pa Je še vedno nedostatno. Vemo pač, da se dajo veliki deli možganov odstraniti, ne da bi se pokazale funkcijske motnje, toda do danes še ne poznamo pravega središča inteligence in mišljenja v možganih. Možno je celo. da takšnega središča v naSih možganih sploh nj. Nazadovanje porodov na Francoskem Navzlic vsem ukrepom rojstva silno padajo Ha demografskem kongresa v Lyonu je noki poročevalec, Jjfoverat, ugotovil, da Število porodov na Francoskem še vedno nazaduje. Lansko leto je nazadovalo spet za 38.000. dočiim se je n. pr. v Nemčiji zvišalo ta 65.000. Na vsakega francoskega novorojenca prideta t Nemčiji dva, na Japonskem trije, v Rusiji sedem in na Kitajskem celo več nego dvajset novorojencev. Milijonar, ki ne plačuje zapitka Osem mesecev ječe zaradi »izgubljenega spomina44 V Brestu je izvrševal neki Georges Col* lignon obrt dekoraterja, slikarja in tapet-nika- Lansko leto se ie lahko {»hvalil, da je večkratni milijonar. Toda tedaj sta ga po vrsti zadeli "dve nesreči. Sam je padel s 16 m visokega odra na tla, njegova žena pa je padla v naročje nekemu drugemu moškemu. To je bilo Co$ignonu preveč. OetavdU je svojo delavnico, vzel iz blagajne 12 tisoč frankov in se napotil po svetu. Ko je porabil teh 12 tisoč frankov, se je oblekel v uniformo francoskega korvetnegia kapitana, nataknil si je na prsi vrsto odli&ovanj m je začel živeti od tega, da ni plačeval za* pitkov. Zavoljo tega eo ga štirikrat obsodi« ii na ječo. Sedaj je stal spet pred sodnikom, ker ni plačal skromnega zapitka 12.50 frankov za isto tako skromen obed. čeprav je imel na sebi sijajno uniformo. Njegov zagovornik je povedal, da je Collignon svoje podjetje prodal za 450.000 frankov, tako da je še vedno dovolj bogat. CoMignon sam se je zagovarjal z izgubo spomina in motnjami zavesti-Navzlic temu eo mu prisodili osem meee-eerv ječe, kar je celo za milijonarja precej drag obed. Odklonjena revolucionarna propaganda „Kotor$ki mornarji" v angleškem radiu Britska radijska družba je postala, kakor že večkrat v zadnjem času, predmet ostrih napadov. Pred nekoliko dnevi je stklenila pod naslovom >Pesmi, ki delajo zgodovino« večer, med katerim je hotela oddajati tudi pesem rdeče zastave. Proti temu so se oglasili energični pro* testi, del javnosti ni maral, da bi se razširjale komunistične bojne pesmi. Komaj se je to razburjenje malo poleglo, 6e je pojavila na programu družbe slušna igra pod na» slovom »JKotorski mornarji«. Ta igra ob- ravnava upor avstrijskih mornarjev 1. 1918. v Kotom v popolnoma komunističnem du* hu. Na nekem londonskem levičarskem odru se je pojavila leta 19&4 ob tesnem sodelovanju angleške komunistične stranke. Takrat je glasilo ameriike komunistične stranke »Daily Worker« označilo igro za delo, iz katerega se revolucionarno gibanje mnogo nauči. Proti oddaji za radio predelane igre so poslali britskemu poštnemu ministrstvu spomenico, ki protestira energično proti tej novi metodi revolucionarne propagande. Po šestnajstih letih se je ujel Bivši docent v Moskvi zasačen v Dubrovniku Poljska in naša policija se bavita ta čas z veliko tatvino draguljev, ki se je izvršila že pred 16 leti. Med rusko-poljsko vojno L 1920. je neka poljska grofica na begu oddala svoj rodbinski nakit v vrednosti kakšnih 3 milijonov dinarjev nekemu svojemu znancu, ki je bil tedaj docent na moskovski politehniki. Ko se je vojna končala, je Gos zakrivila otrokovo smrt V Daricovicah pri Hulčinu na Češkoslovaškem je neka gos, ki jo je nekaj prestrašilo, vzletela in se ujela v napeljarvo za luč. Pri poskusih, da bi se osvobodila, so je iica pretrgala in je s koncem padla na cesto. Majhna deklica je konec prijela - v roke in se je zgrudila na mestu mrtva. zaman poizvedovala po docentu. Imela pa je popolno zaupanje vanj in je mislila, da je bil med vojno pač umorjen. Pred nedavnim se je ta poljska pleaneni-tašinja mudila na potovanju po naši državi in je v Dubrovniku nenadno srečala znanega moža Po prvem presenečenju je takoj opozorila policijo in ta je nezvestega upravitelja dragega nakita tudi prijela. Mož je živel 16 let pod napačnim imenom od poneverjenih draguljev in ni čudno, da ga grofica ni mogla najti Naša policija ga bo izročila najbrže poljski. Španske Amaconke Kakor so listi poročali, je madridska vlada sestavila žensko legijo, in sicer bataljon »Largo Caballero«. Oddelek tega bataljona vidimo na sliki Smrt na poročnem potovanju Rt Gaestiju r Romuniji je treščil avto bakaieštanskega arhitekta Sarisa Min ca v avtomobil, ki je vozil iz nasprotne smeri. Mineu se je vozil t svojo mlado Seno, s katero te Je bil poročil komaj štiri ure prej. na poročno potovanje. 2ena je bila na mesta mrtva, Minou sam pa se bo težko popravil. Najbolj priljubljen poklic Med učenkami neke londonske šole so povprašali, kateri poklic bi jim bil najljubši. V splošno presenečenje se je večina nčenk odločila za telefonistke. Kot razlog so navajale, da morejo telefonistke slišati vse, kar se dogaja v drugih hišah, in da imajo zavoljo svojih »lepih glasov« največ možno« sti za poroko. Imunizirane knjige Narodna knjižnica v Stoakholmu je za« ščitila svoje knjige z novim pripomočkom, da ne bodo mogle razpadati. S tem pripo« moČkom se knjige tako rekoč »cepijo«, to se pravi, platnice s preprostim postopkom prepojijo z njim. Pripomoček uničuje molje in vse škodljivce knjig. Človeškemu organizmu snov ne škoduje. Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revijo »Življenje in svet44 zastonj. Dočim je r Nemčiji prihitek rojstev nad smrtmi narasel za 469.000, v Italiji za 408.000 m ii>to toliko na Poljskem, se je francosko prebivalstvo s prebitkom smrti nad rojstvi zmanjšalo za 20.000 duš. Ce pojde tako naprej, tedaj se bo L 1944. r Franciji rodilo samo še 506.000 otrok, a če bo število rojstev padalo v šolanjem razmerju, tedaj se jih bo rodilo samo 450.000, dočiim se jih je rodilo 1. I872. n. pr. nad. 1 milijon. Francija izumira navzlic vsem naporom državnih oblasti, da bi »e to dejstvo izpremtaiilo. Očetov zaklad je našla V Pariz ee je vrnila te dni 191etna Claa-dette d' Estang po napornem potovanju v Maroko. Odšla je tja, da poišče zaviteŠde-mantov, ki jih je bil njen oče, kakor je zapisal v oporoki zakopal nekje r Atlantskem gorovju. Nihče ni verjel, da ta zaklad v resnici obstoji, mlademu, energičnemu de* kletu pa je uspelo, da ga je odkrila in s tem rehabilitirala p po min svojega očeta. Zaklad je vreden nekoliko milijonov. Niso rdeči. • • Zunanji minister madridske vlade Afe varez del V a y o je dal izjavo, kateri odločno pobija nazor, da bi bila madridska vlada »rdeča«. Pravi, da so v tem kabineta zastopani celo katoliški Baski, kar daje vladi vsenaroden značaj ANEKDOTA »Ce se imenuješ Charcot, ne umreš ▼ postelji,« je dejal nekoč sloviti raziskovale« polarnih krajev. »Možje, ki gledajo vse življenje vsak dan smrti v oči, umrejo sredi svojega dela.« Teh besed ni izgovoril kar tja v en dan. Charcot je umrl stoje na poveljniškem mostu svoje ladje »Pourquoi pas?«, stoje je izginil v valovih ledenega morja — konec, kakor si ga je vedno želel VSAK DAN ENA »Prijatelj dragi, tak jx>vejte mi nu, kje 6e prav za prav nahajam?« _ »I kje neki « tam kjer jaz,,, (»Humor«) A. Poitzer: 9 Pot brez cilja Roman »Vidim, da ste poučeni. Torej utegnete tudi vedeti, da je bil rop izvršen v gradu nekega Mr. J. B. Lawrencea v Floridi. Lawrenoe je moj stric, in jaz sem bila med svati, vpričo katerih se je dejanje zgodilo. Ko sva se srečala* sem bila že nekaj dni v Berlinu. Prav tisti mah sem bila po prečudnem naključju, kakršna pa v življenju niso tako hudo redka, na ulici srečala WilMamsa in njegovo spremljevalko. Ker sem hotela. sama slediti njej, sem vas prosila, da bi šli za njim. Vem, da je bila moja želja zelo dr zna...« Pojasnilo Milice Borgholmove me ni zadovoljilo. »A® ne bi bilo bolj preprosto, če bi bdld opozorili najbližjega redarja?« sem vprašal. »Najbrže ne veste, da ni bilo v ttstem trenutku zoper \Vittiamsa prav nobenih dokazov! Niti ga niso iskali s tiralico niti ni bilo kake ovadbe, ki bi bila daiala polici® pravico, da ga prime. 1 ega, da je bil tako lahkomiseln ali se je nemara čutil tako varnega, da je nosil del plena pri sebi, seveda nisem mogla slutiti.« Gospodična Borgholmova me je pogledala s svojimi velikimi sivimi očmi, takisto, kakor gleda od- rasli človek otroka, kj mu zadaja neumna vprašanja. Vendar sem nadaljeval: - »A kako se vam je posrečdks da Ste spoznali Wil- Kamsa? Mar je bil sam med tistimi, ka so, kakor sem pozneje zvedel, z namerjenimi samokresi vdrli v svatbeno dvorano?« Spet se je pokazal na obrazu moje spremljevalke prejšnji prizanesljivi smehljaj. >Ce bi bili mogli Wilhamsu to dokazati, ne bi bil nikoli našel prilike, da je odpotoval v Evropo. Najbrže sploh ni prestopil praga stričevega gradu v Floridi. Bil je vrhovni poglavar tolpe in je vodiJ svoje podložnike od daleč. Prvikrat sem gp videla na policija. Soočili so ga z menoj kakor z vsemi ostalimi gosti. Seveda ni mogel nihče izmed nas spoznati v Williamsu razbojnika. A tisto kratko srečanje mi je zadostovalo, da sem si \Villiamsov obraz za zmerom vtisnila v spomin. V Berlinu sem ga takoj spoznala.---Ste zdaj zadovoljni?« Zadnje besede je izrekla Milica Borgholmova s smehljajem na ustnicah. Dvignila je dolge trepalnice, ki so Š med govorjenjem kakor zastor ležale na ooeh in jim dajale nekam skrivnosten izraz. Vzlic temu še nisem bil zadovoljen. »In zakaj ste mi dali za tali majhno uslugo pet sto mark?« sem vprašal. Zasmejala se je. »Stvar je bila ta, da sem imela razen bankovca, ki sem ga baš hotela zmenjati, samo še nekaj drobiža pri sebi. Bala sem se* da mi ne bi odbili prošnje. Zato sem vam dala ovoj z bankovcem, ki jie bil v njem ...« »Denar vam Je seveda na vo8o! Ta ta sicer nimam, ostal je na Nemškem.« Uprla se je. Vendar sem vztrajal pni tem, da mora vzeti denar nazasj. »Zdaj je vrsta na vas, gospod Weindal,« je rekla. »Ali smem vedeti, kaj delate v Monte Carlu?« »Na majhnem zabavnem potovanju sein,« sem dejal, da bi se ognil pravega odgovora V očeh sem ji videl, da mi ne verjame. Zakaj ji ne bi povedal resnice? Prižgal sem si cigareto in počasi rekel: »Moje potovanje velja ženski, ki je bila z Williamsom, ko ste me opozorili nanj...« Milica Borgholmova je mahoma odstavila kozarec, ki ga je bila pravkar ponesla k ustom. Ustnice so se ji odprte, kakor da bi hotela nekaj vprašati. Toda molčaia je. Šele čez nekaj trenutkov je izrekla besede: »Zakaj vas ta ženska zanima?« »Zato, ker je Williamsova sokrivka,« sem odgo-voril. Učinek mojih besed je bil nepričakovan. Milica Borgholmova je pobledela kakor zid, nato pa tiho za jokala. ■ 6. poglavje Začuden sem io gledal. Sedela je zraven mene in se skoraj ni ganila. Niti solz ni poskusila skriti. Stre-žaj pri točilnici naiu je že opazoval. Ko sem prestregel njegov pogled, je tenkočutno odvrnil oči. Oko se mi je spet vrnilo k dekletu. Solze so ji počasi drčale po licih. Pogkd na jokajoče ženske mi je bil zmerom neznosen. Kako ganljiva je bila zdaj videti Mihca, ka- ko nebogljena! Pozabil sem nenavadno lepoto. Id io je delala drugače toti nedostopno, in Jo prijel za ozko ročico. . . »Prosim, pomirite se!« sem jI prigovarjal KaKor otroku. . Rahk) je vrnila sftsk moje desnice, nato pa umaknila roko. Segla je po svojo elegantno ročno torbico iz črne žime in a jela previdno brisati solze. In že je Ida spet samozavestna mlada dama. »Ne zamerite mi tega malega živčnega napada. Prerazdražena sem bila. Zdaj je minilo!« Ne da bi me bila vprašala, sem ji razložil vzrok svojega bivanja v Nizzi. Pozorno me je poslušala, in ves čas rosem mogel opaziti nobenega znamenja notranjega nemira ali razburjenia. Ali ii vsa reč vendarle ni šla do živega, ali se je pa imela bolj v oblasti kakor prej. Niti enkrat mi ni segla v besedo. Šele ko sem končal* je vprašala: >Morda smem vedeti, koliko vam je ta ameriški detektiv ponudil za vašo pomoč?« Povedal sem vsoto. »Gospod Wterindal, če hočete stopati v močo službo, vam rada plačam dvakrat toliko,« je rekla s stvarnim glasom. Osuplo sem -jo pogledal. »Trikrat toliko, gospod \VeindaI!« »Na žalost ni mogoče, gospodična Borgholmova! Dal sem mu besedo, in te zaveze se vkljub vaši vabljivi ponudbi ne morem ogniti. Razen tega pa: čemu me potrebujete? Pri vas ni tako kakor pri Boltonu — vi lahko sami najdete neznanko...« TUDI VAŠ OD PAULINA KJER KUPITE VSE: BLAGO, KRZNO, PODLOGO IN NAJBOLJŠE KROJAŠKO DELO IZ PRVE ROKE, ZATO NAJCENEJE. KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG, 5. ^oltarni Risto Savin, jjBfstlJ«! C?tf Z Lajovicem sva neko nedeljo popoldne pred. več kot desetimi leti ob iskail a Risto Savina v Žalcu. Zelo ljubeznjivo in gostoljubno naju je sprejel. Postregel nama je z vsemi dobrotami svojega solidnega gospodarstva, sedel na široko in udobno pred klavir, ter nama z neverjetnim ognjem in mladenišiko navdušenostjo igral in obenem razlagal svojo nedavno, pred tem dokončano opero »Matijo Gubca«. Mnogo smo se pogovarjali o tem, kar je že ustvaril, še več o bodočih načrtih, ki so kar vreli v njem. Opisal sem takrat javnosti ta obisk pri Rislu Savinu, pozneje pa sem z veseljem objavil v »■Novi muz tki« tudi komponistov prispevek o postanku tega njegovega najpomembnejšega in najvrelejšega dela. Skoro nerazumljivo se zdi, da je moral »Matija Gubec« čakati v arhivskem prahu našega Narodnega gledališča na svoje vstajenje tako dolga leta. Točnega vzroka zadržavanja ne poznam. Zato si ne upam govoriti o tej stvari. Nemara je bilo poleg nekaterih manj važnih razlogov med glavnim to, da je uprizoritev Matije Gubca scenično komplicirana, zlasti zadnje dejanje, kronanje in vzor služila grandiozna Aškerčeva balada »Kronanje v Zagrebu«, ki je le s prav obsežnim aparatom in širokim prostorom komaj uprizorljiva, delno menda tudi takrat še nepopolni kempleks pihal, ki so sedaj v celoti ra razpolago in s katerimi zna Risto Savin delati osupljive, mavrične čudeže in 7. njimi dosezati prekrasne barvne luči. Savinove instrumentalne zahteve so navajali cclo kot glavne zapreke vprizoritve. Govorili so, da je v tem smislu treba celo opero predelati. Ali se je to zgodilo in v koliko se je to zgodilo, ne vem, toda včerajšnja krstna uprizoritev Matije Gubca je pokazala, da je naravnost instrumentalna ipiat opere Savinova največja moč. da je Savm velik in duhovit najditelj vse novih instrumentalnih barv, samosvoj, drzen slikar, ki ao emu zlasti pri srcu čudovite zvočne možnosti lesenih glasbil. Ne da bi •e vezal na zaoikrožene glasbene oblike, — 'izjem je sicer tudii nekaj, — teče Sa-vrmi v širokem in neizčrpanem vrelcu glasbeno- melodična iznajdljivost, ki se izredno karakteristično kn samobitno prilega dejanju. doseza iskrene lirične izlive in se pcrvzpenjai do silovitih dramatičnih zagonov, Zdi se, da Savin ne pozna boja z me-iodično, ritmično, harmonično materijo, Klas ti ne z instrumentalno. S samo po sebi umljšvo. — tako se zdi — lahkotno inspiracijo najde vsaki srituaciji in vsaki ubranosti točno primerni glasbeni Izraz, ki s© ga ne oklene, ki g« ne razglablja, temveč Kežn<> iz njega pohiti v drugi, deseti, stoti, a to povsem logično, brez nasfflja, kar vso skupaj tvori samobiten, pristno savinovski glasbeni slog. Za nas, ki moramo * iskreno radositjo pozdravi ti vsako naše glasbeno prizadevanje, in videti v njem ter spoStov&ti našo celotno slovensko glasbeno stvar, Je zelo majhnega pomena, aJoo bi razmišljali, v kakini smeri se glasbeno giblje, n. pr. »Matija Gubec«, ali je to staro — ali novo romantično delo, ali so Savinu bili vzori Wagner. Strauss. Musorgski ali kdo drug!, ali .sploh niso bili. Človek ii svoje kože, iz svoje dobe ne more. Evo vam stvari', ki predstavlja višek ustvarjenja slovenskega človeka, ki je v svoje delo vlil svojega duha. vso svojo STČno kri, ki pa s snovjo »Matije Gubca« kakor Verdi tudi kliče k vstajenju in svobodi. Ako »Matija Gubec« glasbeno ni krik najmodernejšega načela časa, kakor bi mu najmlajši mcrrda očitali, pa je po svoji socialni snovi simbolični višek tega časa. Risto Savin je svoj libreto, po znani historični snovi »Stare pravde«, po tragediji slovenskih sanj o svobodi, kakor pravi dr. Prijatelj, napisal sam. Pomagal mu je učitelj Roš, toda v glavnem je zamisel, raz-porediba dejanja, scenična oblika, tekst Savinov. Kakšna je ta reč literarno, ni mogoče doznati in presoditi po enkratnem poslušanju. ki je moralo biiti deljeno sedaj na instrumentalno, pa zopet na čisto glasbeno, dni e pevsko, scenično in druge plati. Pa o tem bodo nemara sodili drugi, v tem pogledu kompetentni ljudie. Dejanje je zžeto na pot razmeroma kratlkih aikitov, ki bi delovali učinkoviteiše. ako bi oder dopuščal, d:i bi se vrstili hitrejše, tako da bi zadostovala samo ena daljša pavza. Oklepa sc tesno zgodovinskih dejstev. H glavnim historičnim osebam ie prildopil Savin neka i drugih zgolj dekorativnih in poživljajočih, med katerimi ie zlasti' krepko naslikan fn izoblikovan Pavel Jurkovič. dalje M3?dič fBetetto in Franci) š:bkeiši po svoji kreo!;vni sili in po pevski učinkovitosti sta Kupinčič in Alapič (Burger in Gorski), zelo hvaležno partija bi bila partija nesrečne Jane (Ribičeve), ako bi bila igralski krepkejše izdelana. Težavna je zelo. Vpliva po nasilstvu Tachyja prav močno, v nadaljnem poteku pa medlo, enolično, v zadnjem aktu postane celo centralna osebnost in zatemni za hip veličastnost smrti kmečkega kralja Gubca. Brez škode bi lahko tu izostala. Dovolj dokazov plemiškega nasilja je že v strahotni smrti Gubca. Ni mogoče v tako kraitkcm času premeriti vseh pet dejanj. Mnogo je v njih močnega in učinkovitega. Tako v prvem dejanju domači ples fantov in deklet, nastop Ta-chvja in njegovih pandurov, revolucionarna pesem Gubca. ljubezenski duet Jane in Magdiča ter njegovo ugrabljenje. V zadnjem aktu bi režiser grajskim hlapcem postavil klop k ziidu, jim dal kakšno delo v roke, morda tudi orožje. Ves proces Janinega padca, oslepitev Jurkoviča, zblazni-tev Jane, opustošenje gradu se izvrši v naglici, ki je tehnično skoro neverjetna. V Teatru pa seveda tudi to gre. V tretjem aktu je zelo efekten sklep z pozdravom Gubca in tovarišev vzhajajočemu solncu. V četrtem bi se morda dala na kakšen način retuširati zgodba o zaporedni smrti Jurkoviča in Joška, ki je nekoliko banalna, kakor v narodna: love medveda, medved volka, vouk lisico itd. Jurkovič Joška, Joško Jurkoviča, Mara Joška. Sklep pa je zopet zelo močan. Peto dejanje, pred Markovo cerkvijo, pa vsekako potrebuje revizije. Ogenj za vogalom hiše, smrt Pasanca nekje v nevidnem ozadju, vse kronanje ni tako učinkovito, kakor bi morda ob drugačnem aranžmanu in a to predvsem, ob večjem prostoru in številnejšem osobju morda lahko bilo. Sploh morajo žal reči, da je bila režija g. Šesta le nakazana in da jo je treba temeljitejše izdelati. Vsekako bo »Matija Gubec« pri drugi ali tretji uprizoritvi še učinkovitejši. Prvensto v kreativnem in pevskem .'maslu gre izredno močnemu Primožiču (Maitii-ja Gubec) in Betettu (Jurkovič). Toda tudi vse ostalo osobje je prispevailo h krstu Matije Gubca vse svoje nemale sile. Najvišja čast predvsem dr. Svari, ki se je z miladeniško vnemo in navdušenostjo posvetil glasbeni plati dela ter ga nadvse časitno in zadovoljivo izvedel. Nemalo sta pripomogla k vel ©dostojni vprizoritvi vešč in izvedljiv scenograf ter slikama. Premierski abonman je bil čvrsto zaseden. Ploskanja in cvetja je bilo zelo mnogo, a najtoplejšega in zelo zasluženega priznanja sta bila deležna še vedno čili, elastični in imponujoči komponist Risto Savin ter boter njegove opere, dirigent dr. Švara. —č. MUan Begovič eden najpomembnejših dramatikov Jugoslavije, odličen hrvatski pesnik in pisatelj, je praznoval pred meseci šestdesetletnico. Ob tej priliki smo priobčili v »Jutru« obširnejši prikaz njegovega dela. Ljubljanska drama bo drevi proslavila Begovičev življenjski jubilej s premiero njegove najnovejše igre »Tudi Lela bo nosila klobuk.« Zapiski »Življenje in svet« ima v prihodnji šte-viiliki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, med drugim tole vsebino: Gradbeni kamni sveta (r. o.): Skrivnost narave (po dr. W. Larsgeu); Kutna Hora nie-sto češke gotike (B. Borko); Vaška legenda (Zmago Švajger); Trije mušketirji (Du-mas-Norfentranders); Je bil Patej na Tu- li (A.), Iz literarnega sveta: W. Godvvin; Lamartinov »Jocelyn«; Slovenski zemljevid (Stanko Bunc) (z reprodukcijo zemljevida); Rastlina, ki nadomešča lekarno; Rohohitre Thurstan; Praktične novote; Križaljke; za bistre glave; Sah. Vmes so številne ilustracije, med njimi reprodukcije lesorezov itd. Jan Slaviček razstavlja v Ljubljani. Jutri, 4. t. cm bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava slik umetniške skupine g. A. Sos, Miha Maleš in France Gorše. Kot gost bo na tej razstavi zastopan nadarjeni češki slikar Jen Slaviček, sin slavnega češkega slikarja Antonina Slavička-Janov umetniški talent je odkril poleg očeta tuidi slavni francoski kipar in slikar Bourdelile, ki je obiskal očetov atelje. Po srednji šoli je vstopil Jan Slaviček na praško umetnostno akademijo, ki jo je končal v šoli prof. Maksa Švabinskega. Študije je nadaljeval v tujini, zlasti v Parizu, v zadnjem času pa ga je umetniško inspi-rirala Italija v svojim svetom stroge forme in resničnosti. Slikar Slaviček je član praškega umetnostnega združenja »Manes« in se redno udeležuje njegovih razstav (1. 1926. tudi v Ljubljani). Lani je razstavil na svetovni Tazstavi v Bruslju, letos pa na razstavah Carnegijevega instituta v Pitts-burgu (Zedinj. države) in na Bienalu v Benetkah. Odločitev češkega umetnika, da se zopet predstavi slovenskemu občinstvu, in sicer skupaj z nekaterimi domačimi umetniki, je vredna vse hvale in naj vzbudi široko pozornost. — Razstava bo otvorjena ob pol dvanajstih z govorom dr. Lo-žarja (prenos naše radijske postaje). Priprave za razstavo češke in slovaSke knjige v LjubljanL Kakor smo na tem mestu že poročali, organizira tukajšnja Akademska sekcija Jugoslov.-češkoelovaške lige razstavo čeake in slovaške knjige v LjubljanL Z njo bi hotela pokazati naši javnosti izbrana dela sodobnih pisateljev in znanstvenikov ter jo obenem seznaniti z opremo češke knjige. Razstavi bo priključen poseben izbor bibliografskih tiskov, ex librisov in mtrzikalij. Delo ljubljanskih organizatorjev je bistveno olajšal praški pripravljalni odbor, ki »e je, kakor znano, sestal pod okriljem Slovanskega instituta ter postavil na vodilno mesto poleg drugih uglednih strokovnjakov univ. profesorja dr. M. Murka in dr. Jifija Hordka ki docenta dr. Julija Heidenreicha. Temu odboru je uspelo, da je zbral za razstavo okrog 1000 knjig, ki eo smotrno izbrane in v vsakem pogledu značilne za višino sodobne češke kulture. Ne dvomimo, da naši kulturni krogi z zadoščenjem pozdravijo to akcijo in jo kar le mogoče podpro. Razstava bo po vsej verjetnosti prirejena ▼ dneh 29 oktobra do 8. novembra v Trgovskem domu. Na razstavišču bo vsak dan strokovno vodstvo, ob nekaterih dneh pa tudi predavanja in recitacije. Podrobnejši program Se objavimo. Vneto delujočim organizatorjem želimo, da bi uspešno zaključili pomembno in prikupno akcijo! Tretji poljski filozofski kongres se Je sestal minule dni v Rrakovu. Izmed jugoslov. filozofov je bfl prisoten dr. Branislar Pe-tronijevič, udeležili so se ga tudi Cehi in tako dali kongresu nekak slovanski značaj, tembolj, ker so bili dopuščeni ve i slovanski jeziki. Kongresa je prisostvovalo izredno mnogo filozofov, m«d njimi tudi misleci izven akademskih krogov. Tako je krakovski kongres med drugim pokazal sorazmerno razširjenost filozofije med PoljakL V psihološki ln estetski panogi vzbuja pozornost udeležba žensk. V sodobni poljski filozofiji prevladujejo logicisti, katerih voditelj je A. Lukasievricz. Poglavitno vprašanje, okoli katerega so se sukale razprave na kongresu, je bilo: Vloga filozofije dandanes in njen odnos k posebnim, posameznim vedam. Eden najbolj gorečih logicistov Ingarden je predaval o vprašanju: Ali je naloga, filozofije, da bodi sinteza specialnih ved? Drugi so razglabljali takele probleme: Ali obstoji enotna univerzalna znanstvena metoda? Je li mogoče vse spoznanje reducirati na matematično spoznanje? — Med udeleženci in predavatelji so bili tudi pristaši najoriginalnejšega poljskega modro-slovca Hoene-NVrcmskega, ki skušajo na osnovi sodobnih idej osvežiti stari poljski romantizem. V katoliški Poljski se kar razume, da so se znatno uveljavljali tudi neo-thomisti. Češki filozof doc. dr. Pelikan, eden izmed udeležencev krakovskega kongresa. naglasa v svojem poročilu možnost vseslovanskega kongresa, ki bi se najbrž sestal v Pragi Postani in ostani član Vodnikove družbe S Šport VII. balkanske igre Grki še vedno krepko vodijo V nadaljevanju Štiridnevnega sporeda balkanskih Iger se je predvčerajšnjim vršila pred maloštevilnim občinstvom — bilo je samo okoli 5-000 gledalcev, — edina točka tega dneva, met kladiva. Proti vsemu pričakovanju je v tej disciplini zmagal mladi ln talentirani Gr^ Dimi tropol os ter priboril Grkom fle eno pomembno zmago. Naš najmočnejši zastopnik ln tudi precejšnji favorit Goid je ostal skoraj za 3 m krajši ln zasedel samo drugo mesto. Podrobni rezultati so bili tile; 1. Dimitropolos (G) 50.22 m (nov balkanski ln grški rekord), 2. Goič (J) 47.35, 3. Petropulos (G) 42.87, 4. Biro (R) 42, 5. Matejič (J) 38.40. Po tej disciplini je stanje tofik naslednje: Grčija 51, Jugoslavija 31, Romunija 18, Turčija 14 ln Bolgarija 4. Naša reprezentanca je med tem dobila ojačenja, ker je z drugim delom ekipe do-potovalo Se osem jugoslovanskih repre-zentantov, med njimi tudi naša dva ožja rojaka Krevs in Czurda. Tekme se nadaljujejo danes ln bodo jutri zaključene. Lahkoatletski dan SK Ilirije Z dvobojem med Ilirijo in zagrebškim Marathonom ter revijo najmlajših atletov vse Ljubljane Letos poteka 25+leto od ustanovitve največjega slovenskega športnega kluba, ki si je v tej dobi priboril velike zasluge za dvig najrazličnejših športnih panog. Klub, ki Se danes šteje med VBemi khibi v državi največ aktivnih sekcij je moral zaradi težkih razmer zadnjega časa enako kakor mnoge druge športne organizacije močno skrčiti svoje Široko delovanje. Neugodne materijelne prilike so zahtevale že toliko žrtev, da Je celo najbolj navdušenim delavcem težko vztrajati. Kljub težkemu položaju so v posameznih sekcijah agilni delavci še obranili dovolj dobre volje za delo in pomoč kiubu v pričakovanju lepSih časov. Lahkoatletska sekcija SK Ilirije, ki že nekaj let životari po tujih igriščih, je ena redkih sekcij v klubu, ki je ostala marljivo na delu dasi se njeno delo kljub odličnim uspehom najboljših njenih atletov ne upošteva tako, kot bi zaslužili. Da bi pa petindvajsetletni kfu-bov jubilej vendarle ne prešel tako neopa-ženo, četudi klub zasluži za svoje pionirsko športno delo vse priznanje najširše javnosti, ao UtfUkoatleti sklenili prirediti poseben . lahkoatletski dan SK Ilirije, ki bo obsegal vrsto zelo zanimivih celodnevnih prireditev v nedeljo 11» oktobra t, i, in sicer dopoldne ob pol 11- dvcfooj lahkoatletov Ilirije ln Maratona Iz Zagreba, popoldne pa revijo najmlajših lahkoatletov — Juniorjev vseh ljubljanskih klubov. O podrobnostih teh prireditev ki jih pripravlja SK Ilirija v skrbni organizaciji in večjem obsegu, bomo še poročali. - Službene objave LNP 3. seja k. o. dne 24. sept. Opravičita se Marcliiotti Viktor in Uhan Adolf, Slovan, ker se zaradi odsotnosti iz Ljubljane nista mogla odzvati pozivu na zaslišanje. Uvede se kazensko postopanje proti Opresniku Rudolfu, Trbovlje, na podlagi § 44 k. pr. — Zabeležita se izključitvi Šorna Ivana, Amater, 13. IX. t. L in Bobna Franca, Zalog, 30. VITI. t. 1. Kaznujejo se: Janežič Josip, DomZaie, po § 18 k. p. z enomesečno zabrano. — 2idan Stanko, Zalog, po § 18 k. p. s 14-dnevno zabrano. — Završnik Gustl, Zalog, po § 18 k." p. z enomesečno zabrano. — Ravnik Franc. Radovljica, po §§ 30, 31, z uporabo §§ 13, 14 k. p. s tritedensko zabrano. — Mostar Evgen, Svoboda—Zg, po § 24 k. p. z enoletno zabrano. — Mokorel Viktor, Hermes. po § 18, z uporabo §§ 13. 14 k. p. z enotedensko zabrano. — Toth Josip, Lendava, po §§ 30. 31 k. p. s 14-dnevno zabrano. — Cebulj Mirko, Slavija—P, po §§ 30, 31 k. p. s 14-dnevno zabrano. — Vse kazni tečejo od dneya objave. — Kazenska zadeva Peterka—Hojer—Hirschl. Murska Sobota. se položi med spise. — Naprošajo se vsi ss. da v svojih poročilih točno in jasno zabeležijo prestopke igralcev na tekmah. Zavrnejo ve prošnje Maribora, Ptuja in Trbovlja za obnovitev postopkov proti ig-E&loem Tičarju Borisu, Hojkerju-Kristaniču, odnosno Lopami Josipu, ker klubi niso predložili zadostnih razlogov za obnovitev postopkov oda. sploh niso (Trbovlje) navedli novih momentov. m. lahkoatletski dvoma teh Celje—Maribor. V nedeljo 11. ob 9. dopoldne v Celju UL medmestni lahkoatletski dvoboj Celje— Maribor. Nastopili bodo najboljši eeljski in mariborski lahkoatleti. Dvoboj bo za prehodni pokal, ki si ga je pri prvem srečanju priborilo Celje in ga sedaj brani Maribor. Spored prireditve bomo še objavili. Celjski nogomet Okrožni odbor LNP bo priredil jutri na celjski G lazi ji dve nogometni tekmi r korist fonda Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Ob 14. se bo pričela tekma Celje—Jugoslavija, ob 15.30 pa tekma Atletik—Olimp. Prvo tekmo bo sodil g. Seiti, drugo g. Veble. Vse občinstvo je vabljeno, da se udeleži jutri popoldne te pietetne prireditve. Iz fonda, ki se bo nabral tako, bodo jugoslovenski športniki postavili blagopokojnemu kralju dostojen spomenik. Hazentka tekma na tgrfiču Jadrana. Jutri v nedeljo ob 10. se srečata na igrišču Jadrana v Koleziji v prvenstveni borbi družini ASK Gorenjca (Jesenice) in Jadrana. Zaradi propagande vstopnine ne bo SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Vsi atleti se obveščajo, da bo danes iadbirno tekmovanje sa 11. oktober na igriš&u Slovana ob 16. Seniorji tekmujejo v metu kopja, juniorji v metu diska, skoku v višino. daljino, troskoku in metu krogle. SK Jadran (ženska sekcija) Vse igralke imajo biti najkasneje ob 9.30 v tajništvu. SK Ljubljana. Juniorji igrajo v nedeljo dopoldne na igrišču Reke ob 9.30. Po6tava juniorjev in prvega moštva, ki igra popoldne, je na oknu tajništva. Moto-Hermes. Motorna dirka na Ljubljanski grad je iz tehničnih razlogov preložena. STK Moste. — Jutri v nedeljo morajo biti vsi igralci z opremo ob 9. na igrišču zaradi treninga. Ce bo dež, treninga ne bo. Nase gledališče DRAMA Sobota, 8. oktobra: Tudi Lela bo nosila klobuk. Premierski abonma. Nedelja, 4. oktobra: Za narodov blagor. Izven. Prihodnja dramska premiera bo izvrstna Lahfcbeva komedija »Florentinski slamnike v režiji ing. arh. Bojana Stupice z muzikal-ninri vložki Vinka Sušteršiča, katerih besedilo je zložil Fran Albreoht. OPEKA Sobota, 8. oktobra: Traviata. Gostuje tenorist Anton Drino ta. Izven. Cene od 36 Din navidoL Nedelja, 4. oktobra: Ob 18. Mala Flonunj«. Izven. Znižane eene od 80 Din nar vzdoL Ob 20. Vesela vdova. Izven. Cene od 36 Din navzdoL Drevi bo gostoval T Verdijevi »Traviatk tenorist Anton Drmota, član dunajske državne opere. Naslovno vlogo Violete bo pe* la ga. Zlata Giimgjenae, ki bo imela delo« ma to pot nove toalete. Nadalje sodelujejo; Spanova, Janko, in Ko^acio. Dirigent; Ni-ko Stritof. Režiser Bratko Kreft. »Vesela vdova«. Glavno žensko partijo bo pelia ga. Gjungjenac, moško g. Gorski, subretno Valencienne pa prvič gdč. Vali Smerkoljeva. Ga. Gjungjenac bo imela za svojo vlogo nove toalete, ter bo pela nov vložek; >Ves svet vrti 6e okrog ljubezni«. Predstava bo izven abonmana. Dirigent: Stritof. Uprava gledališča Vljudno prosi p bl a bo. nente, da poravnajo svoj obrok za abonma do 14. t. m- Radio Sobota, 3. oktobra Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15; Pester program na ploščah. _ 14: Vremenska napoved. — 18; Za delopust igra radijski orkester. — 18.40; Pogovori s poslušalci. — 19; Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda v bodočem tednu. — 20: Zunanja politika (dr. A Kuhar). — 2020; Novi športni prerok — vesela zvočna igra. I del: Novo geslo, napisal Joža Vombor. car. izvajajo Člani igralske rad. družine pod vodstvom I. Pengova. — 22; Cas, vreme, poročila, spored, — 22.20; Koncert radijskega orkestra. 18» Igli IULPJU Pri vratih je pošlo potrpljenje Patu. Zavihtel je Ambroža preko rame in ga z vso silo tre-šfiil skozi vrata. Ambrož je s toliko silo odletel, da je spotoma podrl leseno ograjo na hodniku in obležal na stopnicah. patrulja CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka e& vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši »nesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« p||| odgovor, priložite Le, če zahtevate od J»' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana« Beeeda 1 Din, davek 3 Din m Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na.jms.njJi tnesek 17 Din Domačo zabavo priredi društvo Rdefega krita na P sati v nedeljo dr.f 4. oktobra pri gosp. Valentina Janežiču. Čisti dobi-fek ie namenjen za sbožce. 33525-18 Vabilo ftortHn« pri Lojzetu Fabja-bu. Tavčarjeva št. 4 in Glince, Ce^ta IX. št. 30 — vatii vsako soboto in nedeljo na priznano dobre krvavice, sladki mošt in staro dobro vince. Priporoča »e z dobro kuhinjo, sprejema aboneirte. Cene solidne. Se priporočata Lojze in Pe-pca Fabjflo. 33639-18 Vsi v gostilno na Vidovdanski c. 16 BWL¥ všnski m-ošt. prvovrstno dalmatinsko belo in črno vino. Vse po 7 Din liter. 23©35-18 Paar na Jesenicah vab; vsak petek soboto in nedeljo na morske ribe, divjačdno, ražniče in če-▼apčiče. 33633-18 Beseda 1 Dfc. davek 8 Din ■a Šifro ali dajanje -naslova 6 Din Najmanjši zn<»ek 17 Din Trgovski pomočnik železninarske stroke, pošten. asjilen, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubi-nna«. 23*79-1 Vzgojiteljico sprejmem za vzgojo treh šolo-obveznih otrok, od 6 do 8 let starih. Znanje an-^lofkega ali francoskega jezika. Ponudbe pod »A. A.« m ogl. odd. Jutra. 33339-1 Nadzornika za zračen je (We»ersteiger) iščemo, ki mora bit; absolvent rudarske šole. Ponudbe na na-»icv — Rudnik kamenog ugija Rtanj, Brače Minh a. d., Beograd, pošt. pretira« 106. 7331-1 Spretnega vrtnarja neporočenega, sprejmemo za slugo v pisarni. Prednost imaoj vešči šofiranja. Poiradbe pod »Vrtnar« na ngl. odd. Jutra. 33647-1 Mesarski pomočnik d-cbj takoj službo. Predstaviti se osebno. Mesarija Anton Hrovat, Ljubljana, Tržaška e., Sran in dom. .'3S30-1 Trgov, pomočnika mešane stroke, ki je vajen tudi usnja, sprejmem. Nastop 10. oktobra. B:ti mora dober prodajalec ter vojaščine proet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in ag len«. 33673-1 Natakarja neporočenega, veščega slovenskega in nemškega jezika, iščemo, kateri bi prevzel gostilno na dobro pro metnern kraju na račun in ki bi pomaga! opravljati tudi druga hišna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33447-1 Pomočnika za klanje in čiščenje kokoši, sprejmem. It rana in stanovanje v hiSi. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7-1012«. 33561-1 Službe išče Vsaka Seseda SO par lavek S Din ea lajanje aaslova 5 Din. najmanjši tnesek 1? Din Gospodična zmožna vsega samostojnega pisarniškega dela, bi prevzela popoldansko službo — ali nekaj dni v tednu — po dogovoru. Dobro je verzirana v manufakturni stroki. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobre reference«. 33612-2 iPotniki Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Sposobne zastopnike za Kranj, Jesenice, Kranjsko goro in več drugih krajev, išče pod zelo ugodnimi pogoji dobro uvedena zavarovalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben zastopnik I«. 23650-5 Zastopstvo solidne tvrdke iščemo za Za^eb in Hrvatsko. Imamo odprt lokal za skladišče. Inkontinuo obiskujemo stranke z avtom. Ostalo po dogovoru. Cenj. ponudbe na »Herkulee«. Zagreb. Dalmatinska Id. 33595-6 Poitk Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu). Večerni tečaj za začetnike in ijzvežbance. Najnižja šolnina, učna ura jamo 2 Din. Vpisovanje lnevno. Pričetek novega tečaja 5. oktobra ob 18. uri Chr sto-fov učni zavod. Domobran ska cesta 15. 33567-4 G. Th. Rothman: | Dvosob. stanovanje Prodam Beseda 1 Dm. lavek 1>». za šifro ali tajanje >aslov» 5 Din NajmanjSi tnesek 17 Din Tridelno omaro in spalni divan, prodam zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33550-6 Pohištvo Beseda 1 Din. lavek S Din za šifro al! lajanje naslov« 5 Din Najmanj® znesek 17 Din Za knjižice Kmetske posojilnice ljub Ijanske dobav' fino »ohi štvo znano mizarsko pod jetje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pohištvo«. 33360-12 Spalnica rabljena, pleskana. naprodaj za ni-zko ceno Naslov v vseh posloval. Jutra. 33618-12 Kolesa Kolesa damska in moška zaradi končane sezije naprodaj po neverjetno znižanih cenah. NOVA TRGOVINA. Tyrševa 36. 23445-M n Beseda 1 Din, lavek Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Pisalni stroj znamke Adler, model 7, dobro ohranjen, poceni prodam. Ogleda si ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana. Gosposvetska c. štev. 2. 23503-29 Gospod Kozamurnik gre na letovanje 29 Lop! Težki kovčeg se je prevalil in z vso močjo zadel ubogega načelnika v želodec. Gospod Kozamurnik se je sam ustrašil, zakaj tako krvoločnega namena spet ni imel. Gospa Kozamurnica je obupovala, vedoč, da načelnik teca atentata na ministrstvo za narodno zdravje ne bo pustil nemaščevanega. Kmalu se je pokazalo, kako pravilno je sodila! Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje laslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Lep pes do-berman. 4 mesece star, naprodaj. Šuman, Sv. Marjeta ob Pesnici. 33654-2TT Kupim Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro al! dajanje oaslova f Din NajmanjSi znesek 17 Din Industrijsko podjetje išče dobro ohranjen parni kotel s 16—20 k v m ka rilne površine. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Indu strija«. $4057 Steklene balone ca 70 1 vsebine, kupim. — Ponudbe na tovarno Seta. Tacen. 33104-7 Kapital Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro »li dajanje "asiova 5 Din Najmanjši tnesek ■7 Din Hranilne vloge in vrednostne papirje Vam vnovčim najbolje tako] v gotovini. Al. planinšek, Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 214-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrov« 40, izvršuje najbolje oakuv in prodajo HRANILNIH VLOG irseh denarnih zavodov — odgovor Din S znamk 240-16 Srečne srečke razredne loterije čakajo na Vas. Hitite! Vlečenje IS. oktobra. Rudolf Zore. — Ljubljana. Gledališka 12. 23638-16 Knjižico Kmetske posojilnice — do 50.000, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 50.000«. 33614-16 Lokali Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ili lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Lepe prostore za tiho obrt ali industrijo, z vpeljano elektriko za razsvetljavo ic pogon, plinom in vodo, v mestu, — ugodno oddam, skupno ali posamezno. Vprašati Jenko, Karlovška 2. 28628-19 moderno, s kabinetom in kopalnico, oddam tnko za .550 Din. (SiSka). Vprašati Traf;ka . Pasaža. 33657-31 Dvosob. stanovanje oddam. Poizve se: Kolodvorska 18. pri hišniku med 2.—6. uro popoldne. 33649-31 Trisobno stanova* ie komfortno, v pritličju, oddam 1. novembra. Skrab-čeva u!. 35/1. 33642-31 Dvosob. stanovanje parket in prtikline. Celovška c., šiška, oddam takoj ali 7. novembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23082-31 Trisobno stanovanje lepo, oddam za 1. november. NasVo>v v vs«h posloval ni eali Jutra. 23083-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in prhiVlinarrvi, oddam za Din 9.71. Zgor. Šiška, št. 205. v bližini Gasilskega doma, vila Milica. 33666-31 Dvosob. stanovanje lepo, s pri tik linam i, oddam za november. — Ogled od 9.—-11. in 2.—4. Langusova štev. 5. 23667-31 Dijaike sobe Stanovanja Besed« 1 Din. lavek 8 Din za Šifro ali lajanje oaslova ? Din NajmanjS' «?»*ek 17 Din Enosob. stanovanje s kuhinjo. •« vsem priti-klinami v oentru «J1 neposredni bližini išče samostojna boljša mirna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sa mostojna gospodična« 23572 31 a . - J Beseda 1 Din 1a;ek S Dio , za šifro ali lajanji- naslova S Din NajmanjSi tnesek 17 Din Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico, oddam za nen-emberski ter-m:n. Pojasnila v FtigneT-jevi ul. št. 10. 33656-31 Trisobno stanovanje s pritiklinami, event. dvosobno, iščeim za takoj. Najrajši v bližini Banske uprave v smeri Rožne d-ol:ne. Ponudbe na naslov: kn.petan Stankovič, Večna pot 5. 23646 31 Dvosob. stanovanje po možnoeti s kopalnico, v neposredni bliiini sv. Krištofa, iščem za 1. november. Ponudbe s ceno I>od »Točen stuien plačn:k« na ogl. odd. Jutra. 2365!-21a Stanovanje dveh sob s prvtiklinami, v Ljubljani, išče za 1. november mirna, boljša stranka dveh oseb. Ponudbe z navedbo najemnine na og!. odd. Jutra pod šifro »Bre>z otrok« 33610-21 a Stanovanje v Ljubljani, d-ve so-bi in pritikline, iačeta boljša zakonca v mirnem delu mesta za 1. november. Najemnina mora biti zmerna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost in točnost«. 23641-31a Urseda l Din. lavek S Dtn 4» šifro ali lajanje naslovi 3 Din NajmanjSi tnesek 17 Din . Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo tik tromosto-vja. Klavir. koj>al-nVa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33581-32 Beseda 1 Din. lav»k 3 Du. is šifro al! lajanje naslova } Dio NajmanjSi uesek 17. l*n 2 sobi eno malo in eno veliko, opremljeni ali prazni, oddam. Sprejmem abunriite na dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnica« J. tra. 33650-23 Opremljeno sobo oddam eni ali d^ema osebama. Naslov v wh poslovalnicah Jutra. 33661-33 Opremljeno sobo s l>c«ebnim vhodom, oddam boljšemu gospodo. Vrho*-črva ul. a/I, levo, poleg Tabora in gl. kolodvora. 33517-23 Lepo sobo novo opremljeno, poseben vhod, z uporabo kopalnice, oddam novembra gospodu. Rcsljeva 16, hišnik. 33646-33 r'J'wm Beseda 1 Din lavek 8 Dir. ia šifro »li lajanj- naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 !>n Sobo solnčno in zračno, z zajtrkom, ali vso oskrbo, — iščem za akadtmika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno«, 28631-28» Opremljeno sobo išče gospod v centru, po možno?ti z obedom. Za željen poaeben vhod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Juristc. 3368>>-l3a Informacije Beseda 1 Din. lavek 3 Din i* Šifro »li lajanje .aslova 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din Naznanilo! Cenj. občinstvu naznanjam, da odprem že vpeljano me- j šarijo, sedaj na novo v lastnem lokalu v Kofviliški ul. 8 dne 3. t. m. Nudim vsakovrstno prvovrstno meso in mesne izdelke. Postrežba točna in solidna. — Se priporočam vsem cenj. odjemalcem. — Anton Sker-j3nc. mesar. 23042 31 tf^seda 1 Din. lavek S Din • i% šifro U; lajaojr naslova *> Din NajmanjSi znesek 17 Din | ZA JESEN SMO | | zopet CENEJŠI. — Trenškoti Din I 1375.—, Hubertua Din 250.—, Pum-| parce izpod Din 100.—. V ogromni (izberi modne hlače. P R E S K E R, I Ljubljana, _ Sv. Petra c. 14. | i bihmmii hi« raiMi ... ENO IN ' : '..VEČBARVNE > 'm. ' mm INSERIRAJ V „JUTRU"! Opremljeno sobo s po«"»bn:m vhodom jn elektriko, oddam v I>almatinovi ulici št. 3,'II, levo. Vprašati je od 2. do 4. nre po- poldne. TB6SS-33 Mesečno sobo lepo opremljeno, začetek Sv. Petra c<«te, oddam ta-koj. Naslov v vsoh poslovalnicah Jutra. 83685-23 Sobico oddam '1-—2 solidnima gospodoma po ugodni ceni. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. aseavss Mesečno sobo opremljeno za 2 osebi, takoj oddam. Resljerva c. 30. 23869-23 Opremljeno sobo visoko pritličje, center, se-parirano, takoj oddam. — Tavčarjev« ulica 5, II. n«d. Moddc. 33663-33 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Zelo ugodna prilika! Naprodaj je Hotel PALAČE, najlepši hotel na Jadranu, s prostranim parkom in lastno obalo. Posestvo leži ob najlepSem mestu Kaštelanske rivijere. Hotelska zgradba sestoji iz kleti s kuhinjo, pritličja visokega pritličja, prvega in drugega nadstropja manzarde in podstrešja. Ima 25 sob, dvorane za restavracijo, verande in vse nujne stranske prostore. Hotel ima tekočo vodo iz vodovoda, lastno kanalizacijo in električno razsvetljavo. Poleg hotela se nahaja vila. Sestoji se iz kleti, pritličja, prvega nadstropja in stavbenega podstrešja. Ima 9 sob. Vodovod. Električna razsvetljava. Površina parka je 23551 m2, zasajen je z različnimi rastlinami, drevjem in palmami. Lastno pristanišče in kopališče s tuši. Lastna hotelska oprema Telefon, pošta, brzojav, železniška postaja, državna cesta. Nahaja se v neposredni bližini Splita. Začetna licitacijska cena je Din: 2,800.000.—. Prodaja se bo vršila v glavni filijali Državne hipotekarne banke v Splitu, dne 9. novembra 1936 leta. Natančne informacije pri glavni filijali Državne hipotekarne banke v Splitu. Ze TISOČI so si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO ffM ORAN A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je in nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu. PoSljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina ln paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA, Split« Ce ne bo6te z rezultatom zadovoljni, ] vrnemo denar! KREPI ŽIVČNI SISTEM > KALEFLUID« (flzijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali). »Kalefluid« se uporablja pri izmučenosti, pri slabih živcih, popolni nevrasteniji. Brezplačno — detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, MILOŠ MARKOVIC. — »KALEFLUID« se dobiva v lekarnah. Reg. S. br. 5300/32. Evo navega pipi nedolžno čudežno sredstvo, brez luga in mila, izredno sredstvo za pranje. Opere vsako stvar v kratkem bleščeče čisto, snežno belo, znatno hitreje in se peni mnogo bolj celo v trdi vodi, pri tem pa se ne spreminja barva in kakovost tkanine. čista svila umetna svila nogavice, rokavice volneno blago Vse to je — oprano — kot novo! Za pranje preprog v gospodinjstvu nenadomestljivo. — Vsakdo mora poskusiti to sredstvo, ker je poceni. Originalen omot Din 2*50 TEXJL Idealno sredstvo za pranje finih pla-ščev brez mila lnga. Doblva se povsod! Nabavite si ga še danes! Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Maver i drog, Zagreb. {Kdor o£tasu$e ta napreduje! PLASCi nepremočljivr hubertusi, pelerine, raglani, lovski suknjiči, površniki, obleke« MIH8KI PLAŠČI najnovejših krojev« DOMAČE DELO! SOKO OBLEKI Urejajo. Davorin Ravljen* m Izdaja ea konzorcij »Jntra« Adolf Ribniku. — 2a Narodno tiskarno d. d. fcot dakarnarja Frane Jezerftek. — Za tmmnitnl del ie Odgovoren Aloji Novak. w VW