TVÆ*- ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE KOPRSKEGA OKRAJA LETO I. - Štev. 21 KOPER, 21. julije 1950 Cena 3 din Kdo so krswoi zioéSno v proti našemu BjudstvuT Če si prikličemo v spori lin nekatere dogodke od osvoboditve do danes, lahko stokrat dokažemo, kdo so pravi krivci koprskega zločina z dne ll. maja 1950. V. popoldanskih urah 1. januarja 1947 se je pred zavodom Za socialno zavarovanje v Trstu ustav Ud nekaj kamionov, na katerih je bilo naloženo večje število zabojev z oznako Rdečega križa. Pri prenašanju teh zabojev je slučajno (padel eden na tla in se odprl, ven pa je padk> orožje in municija. Fašisti, ki se skrivajo pod krinko CLN-a, so privlekli v Trst orožje, s katerim so oboroževali svoje tolpe in jih pripravljali na teroristične akcije pretj demokratičnim organizacijam in proti našim ustanovam. Isti teroristi so izvršili na stotine napadov proti neoboroženemu ljudstvu, ki je stalo trdno na stališču Očuvanju pridobitev borbe proti na-cifašizmu in impaerializmu, ki je terjala od njega na tisoče žrtev. A nenasitnim in krvoločnim iredentistom ni bi’o dovolj. Brusili so nože in pripravljali nove grobove. Padli sž> streli v Skednju, v kulturnem krožku »VOM«, ki so posekali mlado življenje Emilije Passerlni. Tržaški CLN je ustanovil svojo podružnico v Istri z edino konkretno na’iogo ustvarjanja nemirov in terorja nad zavednim prebivalstvom Istre. Isti CLN je rodil vserri dobro znanega terorista Driolia iz Izole in njegove sodelavce, ki so na sodišč« priznali, da jim je orožje prihajalo iz Trsta. To orožje se je vkrcavalo tia »Moto Pescheria« pod zaščito civilne policije. Nič novega torej, če je N Z dne 11. maja 1950 ob 19. uri odkrila na ladji »Veter Pisani«, ki je prišla iz Trsta, večjo količino orožja in mu-nicije, ovite v kopije časopisa »Messaggero Venete« in skrite v zaboju za rešilne naprave. Posadka ladje je bila aretirana in v ponedeljek 17. julUa 1950 je stali kapetan ladje Vardabasso pred vojaškim sodiščem JA v Kopru. Upravičeno stavimo tukaj vprašanje: »Ali je obtoženec Vardabasso glavni krivec tega težkega zioči-na?« Vsakemu je razumljivo, da se pravi krivci skrivajo za njegovim hrbtom mnogo višje v raznih centrih v Trstu, Vidmu in dalje v Rimu’, ki so žarišče italijanskega iredentizma in šovinizma; terorizirajo naše ljudstvo, ki si ne želi drugega kot mir, ter sanjarijo o velikih podvigih po zgledu D’Annunzija, Mussolinija in Hitlerja. VelUušiios! Angio - amerii V zvez.; z namestitvijo kmetijskega nadzornika so slovenski župani iz okoliških občin upravičeno zahtevali, da je potreba dodeliti na to mesto 'strokovnjaka, ki obvlada slovenščino In italijanščino. Toda šovinistični predsednik je to za_ hter/o odklonil. Seveda ¿(pričo.takšnega šovini-tičnega /stališča s predsednikom cone, se župani niso mogli, spi;r,.y.:mi'tj j.n so zaradi tega vložili prošnjo za 'sprejem pri glavnem ravnatelju za civilne zadeve generalu Ende'manu. To je Fa'utama zelo razburilo in je začel trdovratno zagovarjati ukaz 183, izjavo tov.Kjdriča o izvajanju oospodar. plana Polletni plan fe bil izveden za 98*4 odstotka Poliefni gospodarski plan je bil izveden za S8.4 odstotkov. Zvezna pianska komisija ,ie izdala poročilo o izvedbi gospodarskega plana v prvem polletju letošnjega leta za posamezne industrijske panoge in razne druge sektorje gospodarske dejavnosti. V zvezi s tem poročilom je predsednik zvezne planske komisije Boris Kidrič govoril o uspehih, ki so bili doseženi pri izvedbi prvega polletnega gospodarskega načrta letošnjega leta ter o težavah in nalogah, ki se postavljajo v drugem polletju. Med uspehe tov. Kidrič navaja: 1. Polletni gospodarski načrt j.: bil izveden za 98%, kljub težavam, ki so ¡shajale posebno zaradi pomanjkanja deviz za nabavo, surovin. Najtežje posledice deviznih težav so delovni kolektivi, ki so sprejeli poziv državnega vodstva, da naj skušajo najti materialne rezerve, ki v prejšnjem letu niso še bile izrabljene, premagali z vstrajnimi napori. 2: Osnovni industriji so preskrbeli večje količine surovin in drugega potrebnega blaga za proizvodnjo- v primeru z lanskim let en. 3. Sveti baznih panog industrijske delavnosti so že izpolnili več kot 43% osnovnega letnega plana, kar „ustvarja zadosten pogoj, da se letni plan v celoti izpoLni Nadalje je tov. Kidrič navajal težave, ki jih bo moralo premostiti jugoslovansko gospodarstvo v drugem polletju. V tej zvezi je v prvi vrsti povdaril, da je prišlo do razvoja težke industrije na račun lahke industrije. Nato je še prikazal razne težave v borbi za življenjski standard, kri so nastale ravno zaradi zastoja in zmanjšanja v nekaterih panogah iz prvega polletja in navedel naslednje naloge, ki se postavljajo v drugem polletju: 1. Graabenišvo se bo moralo še bolj usmeriti na o-snovne objekte kapitalne graditve. Ze takoj .v začetku bo treba Preprečiti vsako ' razsipanje delovne sile in materiala in onemogočiti tako imenovano široko fronto. 2. Največjo pozornost je treba posvetiti osnovni industriji in se mora v tem pogledu posebno strojna gradnja koncentrirati na izdelovanje osnovnih naprav petlcfke in tej nalogi popolnoma podrediti vse druge naloge. 3. Največjo pozornost posvetiti obdelovanju sladkorne pese in drugih industrijskih kultur in s tem zagotoviti, da bo vsa industrija v drugem polletju izpolnila naloge, ki jih ima do široke potrošnje. -1, Zagotoviti enakomeren odkup maščob in mesa in enakomerno proizvodnjo industrijskih predmetov, ki so namenjam široki potrošnji in se s tein izogniti neenakomerni preskrbi, ki je značilna za prvo polletje a jo delovno ljudstvo zelo težko prenaša. 5. Plan izvoza za drugo polletje se mora izpolniti. Ta naloga je o-dločilnega pomena za našo gospodarsko zmago v tem planskem letu. 6. Vztrajati pri sedanjen številu delovne sile. S tem se bo zagotovilo ravnotežje z živilskimi fondi. Ker se bo pokazala resnična potreba po večjem številu delovne sile, naj se zadovolji ta potreba izključno na račun racionalnega izkoriščanja tiste delovne sile, ki je še 'po mestih na razpolago. KONGRES JUGOSLOV. ODBORA ZA OBRAMBO MIRU Narodi Jugoslavije iskreno teže k utrditvi miru in miroljub. sodelovanju One 18. julija je bil v Beogradu kongres jugoslovanskega adlbora -za mir. Na kongresu iso 'bili navzoči predbtavnilki množičnih organizacij, itovarn, podjetij, kmečkih del-ovnih ¡zadrug, (pravoslavne ¡in katoliške cerkve, oficirji JA, številni partij_ ¡ski funkcionarji in drugi. V imenu Zveze sindikatov je ipoadravil kori_ gres Djruroi Salaj, v imenu viade FLRJ minister Djilals in v imenu vlade LR ¡Srbije predsednik -Peter Stambolič. Predsednik Zveze (sindikatov Ju-igcfelaviije Dj:uro Salaj je v svojem •govor« med drugim nag1 as il, da so delovni ljudje Jugoslavije, ki so medtem ko so župani povedali, -da ve1,rajno zahtevajo enakopravnost slovenščine z .italijanščino, in da ostro obsojajo krivični ukaz št. 183, ki .slovenščino1 zapostavlja in ji od_ čeka enakopravnost v uradnem poslovanju. V Saležu bo vojna uprava ¡pričela z .gradnjo novega šolskega poslopja. Ta šola je druga, ki jo je ■vojna uprava začela graditi v petih letih po končani vojni, Šolski pouki se ie sedaj vršil v zasebni kmečki, sobi, učilnica je bila temna, okna majhna in cibita z rešetkami, vbli_ ■žimi je bil žinvinski hlev*skratka. neprimeren prostor za poučevanje. Pcdoibne šole so še v Gročani, P e-* .ku, Dragi, Stivanu, Prenebegu in 'Bcmju. Vsekakor je značilno, da je ljudska oblast pri nas začela že prvo leto po vojni z gradnjo novih šolskih poslopij bodisi za osnovne šole 'kakor tudi ¡za višje šole. Vojna uprava v Trstu se pa ne zanima za' dostojne šolske prostore, kjer naj bi .slovenski učitelji vzgajali naše otroke. solidarni z višem j pripadniki mirovnega gibanja, pripravljeni dati vso svojo pomoč ter se neomajno boriti za nedeljiv mir, za pravice slehernega naroda do neodvisnosti in samctato.iqega notranjega razvoja Danes je temeljna naloga mednarodnega delavskega gibanja in gibanja za mir, je dalje poudaril, da .se visi pcšteini ljudje na svetu aktivno uprejo taki politiki, ki prihaja z Zahoda, kakor tudi politiki, ki prihaja iz Vzhoda, ki želi vsiliti -svojo voljo drugim narodom in ¡naprednim gibanjem. Na 'kcinicu svojeiga govora je toV. Salaj poudari], da predstavlja danes Jugoslavija, v kateri ni med politiko vlade in dejanskimi, težnjami ijudlstva nobene razlike, enoten kolektiv v borbi -za mir, za ohranitev neodvisnosti ¡in za spoštovanje pravic drugih narodov. Videti je, da mnogi podcenjujejo to notranjo silo nove Jugoslavije, ki se ¡je tako neomajno izpričala v minuli vojni. Ni je danes sile, je nadalje- Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Na podlagi sklepa Okrajnega Izvršilnega ljudskega odbora z dne 13. t. m. se skliče II. redno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Koper, dne 23 julija 1.1. s sledečim dn;evnim redom: 1. Otvoritev zasedanja. 2. Poročilo Okrajnega Izvršilnega ljudskega odbora. 3. Diskusija na poročilo Okrajnega ljudskega odbora. 4. Izvolitev komisije Okrajnega ljudskega odbora za izdelavo statuta Okrajnega ljudskega odbora Koper. 5. Razrešitev in izvolitev • sodnikov porodnikov. 6. Spremembe v Izvršilnem odboru Okrajnega ljudskega odbora. 7. Slučajnosti. val tcv. Salaj, ki foi utegnila streti .naše narode v ,ni ;hovi 'bonbi ¡za neodvisnost ¡in prijateljstvo z drugimi naredi, v dosledni, borbi ¡za mir med ¡narodi, ¡za enake pravice malih in ,veljkih narodov, zaostalih in razvitih .držav. Zate tudi ta. kongres, izražajoč to notranjo -enotnost in doslednost naše države v borbi ¡za enakpprav ne odnose med narodi, hkrati govori svoji» resnico o delovnih ljudeh naše države itn njihovih ¡predstavnikih, ki ¡. e enedušno ¡bore za mir na svetu in mir na svojih mejah. i Sekretar CK KFJ Milovani Djilas je v svojem govoru med ¡drugimi omenil absurdnosti, k,i j,ih razširjajo vi Sovjetski zivezj im -njenih ea;_ felitskih državah proti Jugoslaviji in je ¡nato poudaril, ¡da si jug-oslc-vainuki narodi ne žele ničesar -drugega, kakor živeti v miru ¡z vsemi narodi ¡.¡veta. Nato je izrazij -željo vsega jugoslovamlskega ljudstva in vlade, da bi uredi1.] na pošten in pravičen način vsa sporna vprašanja s Sovjetsko vlado kakor tudi z v!, emi ostalimi vzhodmo-evropskii-mi državami. Na kongresu je govoril tudi katoliški škof Anton Ksamovič. ki je imel znamenit govor v obrambo miru in .bratskega sodelovanja. Na kongresu so navzoči sprejeli deset res otočij, ,v katerih izražajo trdno voljo vsega ¡jugoslovanskega ljudstva, boritj se-iza resnični ih dolgotrajni mir v ¡sveto. Nadalje cibl ojajo imperialistične mahinacije. .s katerimi imajo namen sprožiti novo svetovno vojno. Dalje pozivajo predstavnike gibanja za mir v drugih deželah, naj pošljejo: v Jugoslavijo svoje delegacije, da se na mestu prepričajo, če se v Jugoslaviji pripravljajo. napadalne operai_ cije proti sosednim državam, nadalje pa naj bi iste delegacije ¡napravile preiskavo v drugih vzhodnoevropskih državah, ki mejijo na: Jugoslavijo. 15. julija Agencija France Press Se poročala, da je položaj ob reki Kuni pred Taejonom zelo kritičen. Čeprav Američan.; ¡stalno bombardira^ 14. j uhlja p.0 ¡poročilih Mac Arthurjevega glavnega stana so se ameriške pehotne ediniice, ki so se umaknile na .južn; breg reke Kum, ¡na teh položajih utrjevale, da 'bi preprečile nasprotnikov predor čez reko. Severni Korejci ¡so prekoračili .reko Pogand in vdrli med južnokorejske linije pri Ccmg-ju. Agencija France Fresse ie poročala, da so severni Korejci z izredno. borbenostjo preplavali reko Kum, na kateri so Amerikanci porušili vse mostove. Po drugi strani pa nadaljujejo severni Korejci svoje .prodiranje ¡n pritiskajo na severni strani na južnekorenjske edi_ n-ice-. južno od Ccng-yuiai, ki predstavljajo desno krilo fronte pri reki Kum. Radio iPy.ong-Yang je' javil, da so severno-korenj. ke vojaške sile zasedle mesti Con~Yu in Yesaru iSevertno-korejiki radio je javil, da je bilo ¡zaradi ameriškega bombardiranja med civilnim orebival- s.tvoan več tisoč mrtviti. Sovjet, ki radio je v svoji oddaj; o korejskem vprašanju javil,. da so južno-kerenjske edinice med svojim umikom iz Cučona ustrelile 1000 kore,j. kih rodoljubov. jo z letalstvom in topništvom, so severno-korenjske edinice preko,ra-(Nadaijevanje na 5. stranil Kimchon -Kaijoj ..... ii*i>'«——............ [^crChuchon * oHongcho/i hu oHoengsung ^Njochu ptl nSCLt.Han ^ongwoli Ulchinpco; gtekjo”"'L-' , s ------------ an ^Chungchu^Jongchon jo^hai °JongjanglE| pKangneonq fSamchiok" SUWON Kunsanpog'f Ryutan = M3kjjingy ° C h 0 n C hu ‘J^TAKU nf= ¡KoRÎ^S oiChcnqlü*o f=z ddTinchu --- ^Ffusan Kaše žene V kratkem bodo žene našega ■dkraž.ia imele volitve, na katerih si boido izvolile nove terenske in okrajne odbore ASI2Z. Ne glede na to, da je že skoraj potekla funkcijska doba dosedanjih odborov, je treba upoštevati, da je raivno organizacija naših demokratičnih žena ena najbolj aktivnih in med žen-ekim delom prebivalstva ena najbolj. zasidranih- ¡siNjen množični zmača.i, zlasti pa njena izredna delavnost zahtevata, da preizkusi ta organizacija čim pogosteje svoje članice, da> priitegne v svoje aktive vedno nove tovarišice in jim da na ta način priliko, da lahko uveljavijo svojo onganizacijisko sposobnost ter svojo delovno voljo. Zato so si žene našega okrožja za počastitev svojih volitev napovedale vSei transko tekmovanje, tako da bedo v tem prediv olivnem tekmovanju: v organizacijskem pogledu pripravile teren, da bo '/udeležba pri volitvah čim večja. V ta namen b do izvedle številna posvetovanja, talko med kmečkimi kakor meid delavskimi ženami. Predvsem bodo žene v tem tekmovanju pomnožile svoja aktivnost do otrok in tako doprinesle, da se bodo v tem ča’ u «tvorili razni otroški vrh c,i in igrišča. Tudi žene ’ vasi bodo ob tej priliki 'iiziboljšaiie svoje delo. V raznih krajih bodo odprti šivi'jaki te-čajli, .s čimer bodo razbremenjene naše zadružne kroiaičinice. Takšni tečajj bodo odprti v Šmarjah, Izoli, Dekanih in Vanganelu. Obeneun bodo naše žene skrbele tudi za zapuščene ‘otroke in starčke na vari. •V tem pogledu bodo v okviru tekmovanja pregledale položaj teh ne_ srečnežev in ¡skrbele za to, da jim bo dana takojšnja pomoč, kakor tudi, da boido krajevne oblasti pod-Vzele za bodoče nekaj pozitivnega v njihovo korist. Žene bodo v tem tekmovanju organizirale tečaj za prvo pomoč na vasi, zato bodo porkrfoeje, da bo iz vsake vasi nekdo pošečal ta tečaj. mM&amjm&.rmuiaaHttmsK-r. u—11 r ir i Brigada mladih pomorščakov se je izkazala Dijaki Pomorskega tehnikuma iz Pirana, ki s'o odšli na prostovoljno delo na cesto Iirižišče-Rižana so v prvem tednu svojega dela pokazali zadovoljive uspehe pri delu. ■ Dnevno so' presegali normo za 21%. Povprečno presežena norma je okrog 60%, najboljši rezultat pa je bil dosežen 13. t. m. ko je brigada presegla norme za 109%. Tega dne je najboljša četa to je II. četa dosegla 305% norme. .Ta četa je splošno najboljša in le dvakrat je uspelo IV. četi da jo je prekosila.. Vsi brigadirji se trudijo, da bi čim bolj dosegali količine, ki je določena v normi, vendar se vsak dan izkazuje najboljši med njimi. Takoj prvi dan je najboljša trojka do egla rekord 185 samokolnic v 6 urah, ki je bil pobit šele 13. t. m. ko je 9 brigadirjev doseglo kar'330% po normi. Brigada je vključena v tekmovanje z vsemi ostalimi brigadami na gradilišeu, gradilišče samo pa z vsemi gradilišči cest v Sloveniji in coni STO-ja. Brigada pa je z dnem 13. VII. prenehala z delom na cesti Križi-šče-Rižana, ker odpotuje 15 brigadirjev s tržaško brigado v Zagreb, ostali pa v Novo Gorico. Tudi na novih terenih dela se bodo člani brigade izkazali kakor so se že v začetku obvezali. To je -želja in volja vseh brigadirjev dijakov Pomorskega tehnikuma, in bodo tudi to izpolnili. V okviru iamcistojinih akcij pa bodo žene v tem tekmovanju isvršiile najmanj 5.000 ur prostovoljnega dela, za opremo otroških igrišč, katera bodo v Bertokih, Sv. Luciji, pu_ čah, Kasta,boni, ,Sv. Antoniu, Babičih in Marezigah. Obiskale beldo tu-dii počitniške kolonije bodisi naših otrok, v Slovani.ji kakor tuldi tukajšnje, kjer letujejo otroci Slovenije pri naši Organizirana bbsta tudi dva večja izleta v Jugoslavijo,. se pripravljajo na volitve Po našiti vaseh kjer bo dana ženam prilika, da bedo spoznale velik napredek ravno na socialnem in kulturnem polju v socialistični Jugoslaviji. Tekmovale bodo ne .samo med se_ boj individualno, marveč tudi med posameznimi vasmi, s čimer bodo dvignile duh socialističnega tekmovanja. Škofije Pred dnevi so imele .škofijske žene svoj predvolilni sestanek, na katerem so se pomenile o delu, ki ga morajo narediti, da bedo lepo peča tile volitve. Pri pretresanju položaja so ugotovile,'da je .najnujnejše postaviti si, otroški vrtec. Zato je del žen prevzel odgovornost, da to naredi. Drug del žen pa si je zadal nalogo, da pregleda dojenčke; kako. matere ravnajo z njimi, ali ;.e dovolj hrane in sladkorja, kako jih matere čistijo iltd. Tretji del žen bo pa torbe] za kulturno prireditev na dan volitev v odbore A.SI2Z. Ceitrta skupina .ie sklenila, da pregleda starčke in onemogle ter da jim nudi takojšnjo pomoč ali posreduje pri merodajnih organ,ih, da oni to nasede. Škofijske žene ®o dejale, dai ni treba nikomur več beračiti, ker ljudtoa c ib last torbi tudi za tistega, ki je obnemogel. Treba je le najti pravilen, odinos do starčkov in obnemoglih, a čemer .smo do sedaj popuščali. Potrebujem® delovno siio Vprašanje delovne /sile se še ved_ no postavlja pred ,n,a,s kot eno najvažnejših v našem gospodarskem planu. Vti vemo, da je v planu točno postavljeno zvišanje življenjske ravni za 15 odstotkov. To izboljšanje pa ne bo nikakor prišlo .samo, treba je. da pri tem visi so-delujemao, da bo tako dosežen ali celo presežen plan na vseh področjih našega udejstvovanja. V tovarnah »Arrigoni« in »Am-peleaa v Izoli in v nekaterih podjetjih v Kopru bi lahko zapodili še okoli 250 ženi-k. V gradbeni • strdki za izvršitev plana bi potre, bovalii najmanj 70 kvalificiranih zidarjev, nekvalificiranih delavcev ,pa nad. 600. Prav tako rabimo tudi pleskarje, čevljarje, motoriste za, ribiške ladij e, mlinarje, mesarje in obrtnike raznih strok. Tu se postavlja vprašanje predvsem pred ■vise člane množičnih organizacij, kako ga rešiti? Rešitev pomanjkanja ženske delovne sile ne predstavlja takih težav, kakor sj mislimo, Ce se na primer vprašamo- Zakaj hodijo še veidijp iz var ir v bližini meje im-ta-di od oddaljenejših krajev žene in dekleta na hlaipčevsiko delo v T.rist? Teh ni malo število. Ko imamo tu p.ri nad dovoli zaposlitve za vse in hodijo te še vedno v Trst, pomeni, da se ne zavedajo svojih dolžna "ti. Vse .te žene in dekletai, ki ne pomagajo pri gradnji boljšega življenja' v našem okrožju, bi se morale po petih letih svobode vendar otre_ sti one miselnosti, ki dela današnjemu človeku veliko sramoto. V mnogih primerih so'žene in dekleta to spciznale. Tem naj bi sledile še druge, ki jih veže ona stara mi- 2000 prostovoljni!) nr so napravili Marežgani Prostovoljno delo pri zadružnem domu v Marezigah se je od 26. junija dalje skoraj potrojilo. Na nekem sesteanku so se skupno vsi Marežganl pomenili.^ da bodo tudi med tedni delaii prostovoljno. Vedno so mislili; da . bodo gradili zadružni dom vzporedno.;.-s Šmarčani, gani.. ne dajo, da L zaostajali za dom končali, zato se tudi Marež-Toda Šmarčani so svoj zadružni njimi. Od 26. junija dalje, če greš mimo Marezig boš videl vsak dan ljudi-frontovce, mladince in mladinke, ki kopljejo, nakladajo v samokolnice in vagončke in vozijo izpred zadružnega doma. Vsi hitijo samo da bi čim prej izravnali prostor pred zadružnim domom, kjer je več stotin m 3 zemlje za izkopati in prevoziti.. Vsaka izmed marežganskih vasic pride en dan v tednu na prostovoljno delo. Tako delajo že štiri tedne. Poleg tega se množično udeležijo dela tudi ob nedeljah. Prvo nedeljo v juliju jih je bilo na delu 64. Naslednji dve nedelji so bili prav tako polnoštevilno udeleženi. Do sedaj je bilo od 26. junija 337 udeležencev prostovoljcev vstevsi v to tudi tiste, ki delajo med tednom.. Skupno so napravili 2.081 prostovoljnih delavnih ur. Izkopali so 100 m 3 zemlje in prevozili v razdaljo nad 100 m. V. seinoest, da so odvisni le od Tr. ta in lir. ki jih prejemajo za svoje robovanje. Vsi bi morali to čutiti .kat ponižanje — služiti tistim, ki 'bo naim prizadejali toliko gorja. A danes smo lahko pomošnii, da smo jim tak 'odločno in uporno iztrgali iz rok bblatt. V KORTAH SE NAGLO DVIGAJO ZIDOVI ZADRUŽNEGA DOMA Ze zadnjič smo v našem listu objavili vest, da Kortežani požrtvovalno delajo pri svojem zadružnem domu. To je tud] res. Vsak dan iz vseh vasi, razen iz Malije, dela piri gradnji zadružnega doma od .deset do dvajset pro tovoljcev. Oib nedeljah pa organizirajo m/no-žlčno udarniško delo, katerega se vsakokrat udeleži od dvajset do štirideset fronitovicav. Tako je na pr.i_ mer zadnjo nedeljo prisostvovalo na udarniškem delu 25 prostovoljcev in so tako napravili nad 120 prois.tavoljinih delovnih ur. Iz vsega teiga vidimo, da so fcorteža/ni in prebivalci iz bližnje okolice, lahko ponosni na precej visoke zidove zadružnega ¡doma. Poleg tega imajo že v programu, da bodo poleg zadružnega doma zgradili tudi vaški vodovod, tako da Jim ne foo treba bit'; več v skrbeh zaradi pomanjkanja vode. NEIZViR, da je itreba v ljubljanski cb]arti obnoviti le še manjše število poslcpij v Beli Krajini in na Kozjanskem, ¡nekaj več pa edino v gorički oblasti, kjer se je obnova tudi najkasneje zar čela Dejstvo, da je neohno.vljenih samo 2,3 odstotka požgatih in peru-šemih poslopij, ki so slovenskemu ljudstvu še potrebna, je velika zmaga njegove vere v lastne sile, v njegovo vodstvo in novo življenje. Jugoslovanska nota albanski vladi Jugoslovansko zunanje m'inistr_ stvo ie pred dnevi izročilo albanskemu poslaništvu v Beogradu odgovor na albansko noto od 10. julija, v katerem zavrača kot neresnične v.se trditve o kršitvi jugoslo-vansko-a'banske meje po jiugoslo-vat kih 'ofernejrlh stražah in letalskih .silah. Nota poudarja dalje, da so kršitve na jitgosfovansko-alban-sfci meji izvršili izključno albanski obmejni organi ¡kljuib ukrepom z ju-šitve preprečile. Očitno je, zaključuje nota, da albanska vlada spodbuja z ene strani svoje organe k novim incidentom in kršitvam jugoslovanskega ozemlja, 'z druge strani pa izkorišča nastali položaj, da dejanja svojih ob- -mejnih organov pripisuje jugoslovanskim obmejnim organom ter svoje nemiroljubne ¡pobude! ju.gdslo-vanski vladi. Pa lugasiaviil . . BEOGRAD. V drugi polovici tega meseca bo prispela v Jugoslavijo skupina- 60 .mladincev, sinov jugoslovanskih državljanov, ki so sej iz-. selili v Francijo in Belgijo. Mladince sta povabili Zveza mladine in Zveiza pionirjev Jugoslavije. —o— ZAGREB, v Jugoslavijo je prispela nova skupina 250 francoskih mladincev, ki bo delala pri gradnji Študentovskega, dana v Zagrebu. —o— * BEOGRAD, po kratkem cdtaoru v Beogradu sta švicarska znanstvenika Leopold Rzicka, ki je ,bil na_ grajen ¡z Nobelovo nagrado v kemiji, in Fritz Lieb, docent na baselski univerzi, odpotovala na Jadransko obalo, kjer. bosta prebila svoje počitnice. —o'— BEOGRAD. V Beograd je prispela iskupina švedskih pisateljev, ¡ki bedo med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskali glavne gradbene ob jefcte, kakor Jablanico v Hercegovini, gradnje v Sarajevu in Zagrebu. , nimü«ni[iiHiiifliinimiüiiiiiiimimiimiMiiiiiiMii¡iiiiiimiiii!iiiiii!U!i« i SEDEM DNI PO SVETU GRČIJA POD VPLIVOM IMPERIALISTIČNIH VOJNIH HUJSKAČEV Smrtne obsodbe in preganjanje demokratičnih elementov spet na dnevnem redu Agencija «Hel Las Presse» je javila. da so Američani v Grčiji povzeli nove ukrepe za povišanje števila redne grške vojske, ki bi morala šteti okoli 500.000 mož. Grško vojsko bodo tudi opremili z novimi tanki, letali, topovi in pomorskimi enotami. Ista agencija poroča dalje, da pripravljajo v Atenah in drugih mestih protiletalska zaklonišča, hkrati pa dodaja, da pripravlja tud! sam poveljnik gr- ške vojske general Papagos osebno zaklonišče v hotelu «Velika Britanja». Ko je agencija «Hel Las Presse» komentirala te dogodke, je zatrdila, da je to nov dokaz, da je ves položaj Grčije v rokah voj-nohujskaške vojaške klike, ki si prizadeva za uresničenje vojaških načrtov ameriških gospodarjev tudi na balkanu. Obenem je grška vlada poostrila ukrepe proti čin nom opozicije. Grška sodišča sr Ukrepi OZN v zvezi z dosodki v Koreji že začela s procesi proti tem članom. Pred dnevi se je začel pred vojaškim sodiščem v Atenah proces' proti 59 redoljubom, med katerimi je tudi znan sindikalist P-mdelis Kurctrs, ki so ga pred dvema letoma zaprli in odgnali v koncentracijsko taborišče Macrnicoss. Javljajo tudi, da je vojaško sod'šče v Atenah že obsodilo na smrt enega člana opozicije, enega pa obsodilo na dosmrtno ječo in enega na štiri leta zapora. Vojaško sodišče v Pireju pa je izreklo eno smrtno obsodbo, enega člana pa obsodilo na dosmrtno ječo, drugih pet ua na manjše zaporne kazni. G)&■«*.ir taijrvk Organizacije združenih narodov ja zaprosil države članice, ki ®(> odobrile vojaški nastop na Koreji, če bi lahko dale na razpolago generalu Mac Arthurju določeno število kopnih sil. ■Td-j-igive L;.e je ,pri tem izjavil, da je-Severna Koreja napadla Juž_ no Korejo Iti ta napad predhodno dobro ¡pripravila. Poudaril je. da so združem narodi skušali preprečiti ta ¡napad, kakor je bilo to potrebno n-a temelju načel listine združenih -naredav. Glede vprašanja zastopstva ljudske Kitajske ¡v Organizaciji združenih narodov. ,je Tryig,ve Lie izjavil. _da njegovo stališče v tej zvez.i ni neizpremenjeno. To vprašanje, je dejal Trvgve Lie, ne srne priti pod vpliv niti kr-.-ejfcega spora, niti katere koli druge okolno tj. Opozoril je dalje, da sp ¡brez vsake od_ govor,nnistj predlo#, po katerih bi bilo treba Sovjetsko «vezo izključiti, iz Organizacije ¡združenih narodov in je zatrdil, da potrebuje ta organizem za svoje čim uspešnejše delovanje podporo irt sodelovanje vseh sil in vseh ideologij. “IT ALI A.N IS SIMI,, — pa govorijo samo slovensko Na obmejnem bloku Stupča-Ro-blč. k,i pelje iz Čedada v K >ba-¡rid. je popuptljivo-t dovedla do tega. :da se že 14 dni ljudje z one in druge strani-, bodisi ¡italijanski kakor jugoslovanski. nemoteno sprehajajo eto cestni zapornici in si z vednostjo jugoslovanskih in italijanskih obmejnih, obla ti poleg pozdravov famenjatio tudi ¡raznovrstne malenkosti. Razen opazk italijanskih stražarjev ni slišati it-ali ■ janske ¡besede. Vendar so se nekateri .italijanski listi ¡razpisali o teh dogodkih na svoj način, poudarjajoč r-rtiTanjg. prebivalcev »italianis sime vallate del ¡Natisone« do sorodnikov; iz Jugoslavije, ki j.ih toliko let niso videli in v tem je ravno kljub čudovite italijanske miselnosti, ki vidi italijansko ozemlje povsod tam. koden- je kdaj koli, čeprav, kot tujec, teptal italijanski škorenj. Poziv ameriškim državljanom, naj bodo pripravljeni zapustiti Turčijo Aiv.&rčški generalni konzulat v Istamfculu rje .izjavil, da ¡so ameriškim državljanom v Turčiji izdali posebno ofcrcžnico. v kateri j,ih turške' etolasti obveščajo, .naj bodo pripravljeni zapustiti državo, če bodo ¡za tp. prejeli ukaz. Vendar pa dodajajo, da ni ta okrožnica v noben; evezi s sedanjim položajem. Teda kijub temu je ta ve t povzročila precejšnjo zmedo v vseh turških in inozemskih krogih. Liud_ stvo je začelo dvigati denar, k; ga je ¡imelo vloženega v bankah. Vrednost zlata- je narastla. Vlada je izdala poziv, naj bo ljudstvo mirno. Nekateri visoki funkcionarji Organizacije združenih narodov so iz_ razili mnenje, da ¡bi morala vsaka iniciativa za pomiritev korejskega spora po posredovanju vsebovati . naslednje pogoje: 1. ¡Prenehanje vojaških operacij s strani severnokorejske vojske. 2. Umik slednjih do 38. vzporednika. Visoki funkcionarji :o omenili, da so te pogoje vnesli v resolucijo-Varnostnega sveta z dne 25, junija in da je Avashingiton ka vlada uradni javila svoje stališče o spoštovanju omenjenih pogojev. Preseljevanje jugoslovanske manjšine na madžarsko-jugoslovanski meji Madžarske oblasti so spet odpeljale nekaj skupin jugoslovanske manjšine. V Ba.kajmasu, vai-ei, ki leži v bližini Suiboti-ce na ju-goslo-'vansko-madčairski meji. so odpeljali v neznano smer 50 družin iug-o-slavan. kega porekla. V drugih krajih, vedno na madžarskem obmejnem pasu so prav tako odpeljali z vlaki več dr uljih oseb, članov jugoslovanske manjšine na Madžarskem jn jih ¡odpeljali drugam. Krvoločnemu imperializmu ¡e potrebna fašistična internacionala Agencija ATI prinaša ve t o ucita-navljanju ¡»fašistične ¡nftermaciona-le« in pravi med dragim tako'e: »Debro so ¡znane vezi, ki povezujejo. med sefcoji nova fašistična g-i--banja ,v.Evropi. Prav te dni je ¡bilo lahko ugotoviti, da številni člani sekcij italijanskega socialnega gi_ banja imajo razen izkaznice svoje Drakonski okrepi proti naprednemu gibanju v Južni Afriki V Južni Afriki je stopil v velja, v c, zakon o ¡ipepovedi vsake komunistične, demokratične in napredne dejavnosti^ Od -sedal naprej bo vsakdo, ki se »o upal razširjati ko-¡munLtično doktrino, lahko obsojen ■na različne kazni do deset let. Na temelju zakona rmatrajo za komunista vsakega, ki širi, brani ali vzpodbuja kemumizem aii pa ideje, ki ¿o narprotne imperializmu. : franke tudi izkaznico angleške fašistične stranke, ki j.L načeluje sir Oswald Mosley, ali pa izkaznico španskega fajangističnega gibanja ter podobnih neoazi jetičnih .gibanj 'v Nemčdi. Agencija nadaljuje, da n? o redki medsebojni obiski med ¡pripadniki omenjenih stranici Sekcije isopia’neaa gibanja -razpolagajo z različnim propagandnim materialom, ki je ¡t:-kan v vseH evrepskih ■jezik h, tak c. angleška fašistična stranka, špancka in nemška. ATI zaključuj e, ¡da je čbto ¡gotovo obstoj te fašist line internaciona’e, čeprav ni tora. še javno -proglašena. Vse to pa se lahko dogaja -v okviru vojnih priprav zapadenih napadal, nih sil. R,IM. -Fo p datkih, ki jih je objavita ¡Sptočna italijanska zveza de. la, je bilo v prvih ¡desetih dneh meseca julija. odpuščenih v severni Italiji zaradi -prenehanja «bratova, nja 12 industrijskih kombinatov 93 tisoč delavcev. Tedenski pregled dogodkov na korejskem bojišču (Nadaljevanje s 1. strani) čiie reko Kum ¡pai Samigyo. Tudi poročilo Mac Arthurjevega glavnega stana .ni ¡prav -nič optimistično. Slavi- sicer moralo in borbenost ameriških oddelkov, ki so branili to -področje, vendar pa priznava, da nimajo nobenih -vesti o položajih topništva, ki ga preganjajo se-verno-ikoredski oddelki. Radio iz Pyong Yanga je javil, da :o severno-kcreirajske edjnice zasedle mesto Koesan jn -da pritiska-j-o na zapadni strani v -meai Tae-jona in v središču ¡v smeri železniške proge Pu. an—Taejon. Eskadrila 30 aih er iških bombnikov je .izvedla nad mestem Quon-sonom dva zračna napada in spustila ¡nad 500 bomb od ICO do 1000 kg teže. Po ponočnih s severne Koreje znaša število- mladincev, ki želijo stopiti v njihovo armado, do sedaj 740.000. 16. jvNfja Ameriško vojno ministrstvo je Javilo, da znašajo izgube severnokorejskih sil ci začetka vojne r.a Koreji esi osean do devet ti ač mož. Všt-etj so mrtvi, ¡ranjeni in ujetniki. Agencija AFF je objavila poročilo rad.a Py-ong-Yang, ki pravi, da severne--korenjake edin:ce prodirajo ¡na ¡vsej fronti in da so zasedle Kong Yo na južnem bregu reke Kum iter ¡zaplenile 10 topniških : red-ižč. Javiii -so ¡nadalje, da so ss Američani jz toga sektorja v neredu 'umikali. Posebni dopisnik agencije AFP je javil, da so severnc-korenj. ke ed.ini-ce v noči med petkom in soboto ¡prodrle skozi obrambno črto ameriškega levega krila -ob reki Kum in -zaplenile večji del ameri-' Skega topništva. Isti dopjunik je javil dalje, da' so sever,'ao-korejrke kolone, ki so operirale v sredini am briškega 'brila ob reki Kum, popolnoma presekale na diva dela ju-žno-kcvej.ke in ameriške edinice. V 17. julija Mac lArthUrjev glavni stan je javil, da so zaradi pritiska severno-ko eir.kih divizij, ki so se vrinile v itrlkot Kongju-Taejan-M-omsan, pri ilile ameriške voj.ne enote, da so se umaknile na nqve p-oiožaje severno in zahodno -ad Taejona. V bojih so severno-korejske čete zasedle me.to Kongju. Na vzhodni fronti pa se -bijejo srd,iti boji. Poročilo je ¡govorilo nadalje o .vojnih cjperaici.'ah guerilicer/ ¿n o 1500 ¡partisan'll, ki operirajo med Yo-nig Yang j.n Yc-ng Chon. V bližini Chcrjgjua 's-o opazili številne sever, no-korejcike lovce na, reakcij: ki pogon. Predi ia.yn.ik ministrstva ¡za o'bra-m’oà je jzliatvil, da so ameriške ¿dinice i-agybEe sleherno upanje glede obrambe Taejona in da je bila vzpostavljena nova obrambna črta 50 km jugcr.izh-ad.n-o. od ceste proti Khonichcmu. Naijn-ovejša poročita agencije Pran-ce Preiss-e javljajo, da je dospelo na korejsko fronto nov-o ameriško prot-iitainko-vtko orožje za metanje raket »3 . 5«. Kakor pravi ■general \\ illiani Dean, so ,to orožje upoarabllj proti skupini štirih tankov, prj čemer so dva uničili in dva postavili iz-ven boja. Zadaje poročilo .stavnega stana iseverno-korejske vojske pravi: »Na še edinice napredujejo na vseh sek-t-cirijih fronte. Partizanski oddelki zadajajo neprestane udarce naisprot-tiku in nudijo tako veliko - pomoč isevernokorentaki armadi. Severnokorejska letalska eskadrila je napadla kolono ameriških oklepnih vioizil jn jih uničila šest. Zmaojšanje prolzvsdtiie zaradi peinanjkasla surovin na Mailžarskeia Zaradi P-cmainjkanja -surovin je madžar ka in.dns.tr;'a znatno zmanjšala ¡svojo p-r,c-|z.vcdn:o, tako da nekatera p-d-jHja de’a:o saimo 3 d > 3' dinj v tednu. Tako Je na primer eno izmed na j več j ih madžar .kih podje it:j težke industrije »Mavro« zaradi p-omanikanja bakra in drugih pc-treibni-h surovin zmanjšalo prolz-vednja od tri do pet dni tedensko. Menijo, da znaša število brezposelnih' zaradi te iridusitrj k2 krize nad 3.000 -oseb. Kratke vesli . . . BUKAREŠTA. Sovjetske oblasti so ¡predale Romuniji gotovo količino penicilina po en- dolar in 35 centov za v rakih 2.COO enot, I-sti penicilin pa je Sovjet ka .zveza dobavila iz Amerike po 45 centov. MILAN. ¡Dne 8. julija tega leta ije seznam cen na debelo na milanskem trgu naraste’. Do tega je prišlo po po latoišaaju- nied/na-r-jdnega polt ča ja. MUC-UCH. V MU3- hu v Somaliji je izbruhnil konflikt med dvema (plemenoma -zaradi vpra,Čanja travnikov. Pieme »Da-rcts« ¡se je pri ■tem podučijo 'orožja, meclte-m ko so -se njegovi nasprotniki »Averghe-der« borili s prostkni rokami. TOKIO. Na Jap:n kem so aretirali najvidnejše predstavnike Komuni,stene partije, in sicer Toku-do, Norako in sedem drugih. DUESSELDORF. V zah-rini Nemčiji eo ¡začeli ¡z dementažo velikih jeklarskih valjarn. Proti temu ukrepu so -e delavci uprli. TANGER. Po odkritju 'sabotažna ak-cije na škodo .radijske oddajne postale »Glas Amerike« so .odpustili z dela; tri španske delavce in .uvedli strogo nadzorstvo .nad gradnja te postaje. Naj. trahotnejiši na ¡vsem svetu 'je položaj otrok kolonialnih 'narodov, ¡k.ier vlada iz-kodiščanje in ¡gospodarska nadoblast imperialistov. Strahotno izžemanje delavcev, neverjetno ¡nizke plače, obupni živ_ lje.njski pogoji, ialcota, ' nalezljive bolezni --to ¡so okoliščine, v katerih rastejo otroci kolonialnih narodov. V Indiji, ki je ¡po svojem nara-v- r.esn bogastvu ena na-jibogateiših dežel na svetu, umre na leto Cii Ia_ kote nad milijon otrok, nad tri milijone pa -samo za nalezljivimi boleznimi. Zaslužek indijske družine ne zadošča miti za 'najbednejši obstoj, ¡zato so ¡otroci primorani proč. -ači-ti po ¡deželi .»."kcdelico riža«. Po poročilu vladnega odbora za proučevanje delovnih pogojev dela •na 7'2-Ui plantažah čaja v Lakari nad 23.000 ...itr-cfe, to je 25,7% celotnega števila tamkaj zaposlenih delavcev. m plantažah Asama in Be.nigalije pa- dela 121.000 o‘rck. 85 •odsto.likov prebivalstva je nepisane. V najbogatejših deželah sveta - nafbednejši otroci nega. Pouk ni obvezen, zato itar-šl lajši.pošljejo svoje otroke na delo, ne (pa v šalo, ker jih (k temu -sili beda. V Iranu dosega umrljivost otrok 80 od.totkcv. Otroci begajo bosi s trebuhom ¡za kruhom. P-o mestih prebivajo skupno s psi po dvoriščih,, noči prespe ¡po pečinah, k.ier se .pogosta načele kar cele družine. V Egiptu, ki je angleška kolonija-že o S leta 1882, v deželi :ta.re kulture, 'ne obiiškuei šole od 80 do 90 oi) .totkev citrrck. V Nigeriji cbi-skuie šečo od 1000 kc-m-aj 7 otrok, delav klm otr-akem pa eo sploh nedostopne. Enak j.e položaj v Severni, Ekvatorialni in Zahodni Afriki, kamor so prinesli plodove svoje »civilizacije-«' francoski kolanizatctriji. V ¡Tunisu so deklicam domačin- kam šolo’zaprte. Fouk je dostopen samo hčeram ¡bogatih ¡posestnikov. Tisti otroci, ki -obiskujejo šolo, pa imajo zelo omejen pouk in znatno ¡krajšsn učni načrt. Zastrupljajo jih z rasistično propagando. Njihova -šola imenuje i.zkceišeevarce — :>d-Oibrotni|ke« —, kolonialna politika in uničevanje naroda pa je »dobrota- višje rase, ki prinaša ¡prosvetljene- t ¡in iku.Iturq ‘zaostalim rojakom:«. Vsebina šolskih knjig v kolonijah žali dostoCani.tvo Cccionialnih narodov. V njih so črnci, Kitajci, Indonezijci itd. ¡prikazani kot banditi, zločinci- in -podobno — Angleži ¡paro vedno junaki, ljudje izrednih i-p-iorcfcn-o t-i. Zgodovino poučujejo samo -od časa, ko- je pokrajina postala -kolonija. Otroci se ne upe n'česar iz ego» dcavine bojev za-osvoboditev; in nr„' rocMb neodvisnost. Prisiljeni so v«}» ruvati ¡v faši tično- teorijo o višjilg an nižjih in o nadvladi prvih naš drugimi. Via ta dejstva, pričajo, da ¡je $ kolonialnih in odvisnih deželah šet» la gamo orožje v rekah imperialf» ■stoiv za vzgajanje otr k' v protV« ljudskem duhu, v tnrčnji do žati'» ¡ranih narodov. Mladi: : v teh dežn-i lah ne pozna radosti n vedrih dni* —o-— Ce pomislimo na- vse to. kar srn a pravkar -slišali, nam -m treba tnn-c , -go govorili, kaj petne ni 'ljudska' OŠ i lastr C e ¡poiščemo še tako zakoti.. kraj po novi Jug©'la r ji, ki se j ! za vedno otresla do.r.aivih m tuji j izkoriščevalcev, ne «:-.no nalete j na niti malo pod-chen orimer. V: i nam govori saano o r.i arecku in borbi za isreČSiejšo b; s očnost. Znajmo ¡torej cenit* 1 ljudsko ol i lasi! ZA VSAKOGAR NEKAJ Kje so bili vzgojeni prwl primorski učitelji Sest Set je že od takrat — in vendajr ,so ima še tako živo v spominu tisti dnevi, ki jih je iparvi ko_ lektlv primorskav učiteljev prebil v dokaj težkih 3n nevarnih okol-nc-tih. . Cfcoli 20. julija 1944 :se je kakih 30 mladih učiteljev — is part iranskih 'šol na Primor kem — ,zbralo v zakajeni gorski kmečki izbi, nekje v Zig-o-mji Tr.iibuši na prvi «loven ki pedagoški tečaj. • Nekateri so prišli prej, pravočasno, ¡nekateri pozneje, kakor so dovoljevale takratne razmere partizanskih poti. Z vseh strani Primor'koga smo prišli po skrivnih poteh, od javke do javke, od karavle do karavle, za katere je vede': i atno partizan — kiurir. Samo on te ie znat previdno voditi po takih ¡poteh. Kako polni borbenosti smo bili, kako neustrašni! — si mislim zdaj. Ni o nas preplašili že med potjo opozorilni titreli sovražnikovih patrulj, rakete, ki so se kar .zasveti ie na:l nami. Se manj pa nerodne peki preko strmih pobočij, -sikat-levja, kozi gosto zaraščene šume nazaj v ¡globoko dolino, preko .najnevarnejših, ozkih in zibajočih se ježev . . . Gnala nas je (zaprest, dia meram,o pridobiti to, kar nam-je _bi!o nujmoi potrebno za ¡vjsgoja tiste mlad ine, ki ije imela dobro‘zakoreninjene žalostne ostanke fašizma. Trebe, je bilo orati ledino. Tudi naše odlične predavatelje niso prestrašile vse te nevarne raz_ mere. Se kako so nas bodrili v najnevarnejših trenutkih. Posebno radi rmo se zbrali ckoli našega (starešine — tovariša Dcfiigana. Kljub njegov,! ž,e precej visoki starosti se je 'w. Črnomlja, s predseditva SNOS-a, padal na Frimorstoo, da bi nudil mlademu Vzgojitelji: IkemK kadru najpotrebnejše osnove pedagogike in metodike. T-cva-rišiča Do tiča, se spominjaš, kako smo ga .imele rade? In ti Milena, Zdenka, Ivanka, Lea . . .? Kot oče nam je bil. Tudi tovariša Zdešarja ne morem pozabiti, ki nas je že takoj, ko ctm prišla na meisto, sklical v zbor in opozoril na veliko ofenzivo, ki jo je tiste dni pripravljal sovražnik na IX. korpus. Nekoliko so me razočarale njegove besede (moram odkrito priznati), ker sem do tedaj naivno ¡verjela tistim, 'ki o me tja poslali, da grem na »o voibo; eno ozemlje«, kjer bomo brez :k.rbi pred sovražnikom. In res, še tisto noč so se ob robu naspi tnega pobočja že oglašali prvi o/raižmifcovi streli. Druigi dan so se' že množili iz rafali brzostrelk, mitraljezov, ¡z bobnenjem topov, streli minometov itd. Umik! Hajka! Nahbrtniike na rama i« gredo mladi neizkušeni učitelji v »razetojanjiui« iv gosto šu-mo. Trm nas ne (bi ¡bilo mogoče tako hitro ¡zaslediti.- Pouli imamo -zdaj kar na prostem ■— pod smreko. Vsakega nekaj: slovenščine, pedagogike, metodike, psihologije, zgodovine itd. A sovražnikovo bobnenje je čedalje bolj močno in nepretrgano. Po dveh dneh — hajka naprej! Zopet se v raíz'tojainju .pomikamo po navpični strmini, . na dnu katere šumi ipeneči se studenec, preko zasilnega jezu, spet po strmem pobočju navzgor, navzgor in še naprej in naprej. Pozno ponoči pri-: perno na novo določeno mesto. Zopet smo v izbi osamljene kmetije, visoko nad Spodnjo Tribuso. No, tukaj pa -celih 15 dni pazno sledimo predavanjem tovarišice Mare Samsa, tov. Dominka, Schmidta in drugih. Medtem pa borba na Banjški.planeta divja- z vso belino., tj o. Sovražnik je planoto obkolil ¡z vseh strani: prihajale ¡so kolone iz .Idrije, Tolmina, Vipavske doline. Takrat je dal svoje življenje tudi komandant XXX. divizije tov. L tok. Po dobrih dvajsetih dneh takihle dogodkov smo se spet odpravili na' pot nazaj proti ¡svojim domovom. A pridobili smo vendar tiste prve temelje ¡za naše nadaljnje de’o med mladino. Čutili rmo se še, bolj prekaljeni in vztrajni, ker nas je marsikaj "v tistih dneh borbe utrdilo. Ponesi pa smo bili, ker so nam rekli »učitelji — pionirji«. ZANIMIVOSTI 1 iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi<'iimiiiiiiHiiniiii!Hiiiiiiiii)miiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiimiiiiuiiiii '• NAJVECJA RADIJSKA POSTAJA' NA SVETU Pred nedavnim so . zaželi v Džim Kreku v Ameriki (delava Wa-.shiingiton) graditi največjo radijsko poalajo na s.vet.u. Jakni t te postaje bo znašala 1000 kilovatov, dač,im je bila do sedaj, najivečja radijska pccitaja v Moskvi z jakostjo 500 kilovatov. Nova ameriška radij-jka po taja to služila ,za zvezo z večino mornarico. Njena glavna naloga bo pnencis meteoroloških poročil. Velikanska antena te radijske postaje, ki se že gradi, bo ra®peta med dvema Dlan inskima vrhovoma. TOVORNI AVTOMOBIL NA RAKETNI POGON Pred nedavnim je izdelala neka ameriška družba prvi tavam i avtomobil na raketni pogan, ki se je ¡na poizkusni vožnji dobro obnesel. Turbino z jakostjo 175 konjskih sil je izdelal Boeiin Ai.uplane Go. Podobna je turbinam raketnih letal. Z avtomobilom bodo vršili še nadaljnje poizkuse. Dobra sredstvo za umivanje las dobimo, če skuhamo pest koprivo-vih korenin v enem litru belega ki a. r~7 ■ lonmissii ¡1 iO BI j _L j _ O r~ Z a nase II^UVL/r^i ¡1 i i i ~ Z~\ Pionirka Suzana ima komaj šest let, a vendar ve veliko stvari. Ona je doma iz Skbfije. NO ena mamica de’a v Kopru, a ona ostane z babico, ki ji pove veliko leipih reči. očeta, mamica ji je to povedala. Ona ljubi slovemko pesem, vedno poje in vriska. Ko jie imela Suzana tri leta in po.l, je prvič nastopila z dvema re_ citacijama, ki ju je babica naučila. i.z »Cicibana«. Se zdaj rada deklamira: »Tonček je prišel« in »Osivela botra Spela«. Potem pa je nastopila skoraj po vseih prireditvah, na Škofijah, v Ankaranu, a tudi v, Kopr.u in celo _ na Bledu. Naučila se je še d-ve drugi recitaciji. Ej, da bi jo videli, kadar iz njenega mladega grla doni glasek »Tam v Rožu ¡n Pbetjuini, svobodno sonce vam ne sije« ali Pa »Soča krvava je te_ kla, a ni pravice še izrekla«. To ti je prava pionirka! Ali veste, dragi pionirji, da se je naša mala Suzana že pred enim letom nauči'a citati, medtem ko bo šele letos začela hoditi v šolo? Dragi pionirji, mala Suzana naj vam bo za zgled, kakšen mora biti današnji pionir, kako mora ljubiti domovino in : tarše. nili, da sta močno bolna. Zato so tudi tedaj sta mož in žena trmasto molčala. Tedaj reče duhovnik ljudem: «Vzemite iz omare, kar se vam zdi najle.pše.» Neka žena vzame iz nje le pas. Drugi ljudje so godr? njali; Joj, joj, kaj je storila»'. Ko to sliši trmasta žena, skoči iz postelje, ozmerja ljudi in jih spodi iz hiše. Moš pa se je v po stelji smejal ,in ji zaklical: «Ti ga boš umila!» IINIIIIItlllllllllHIIIIIIlIltlllilillllUillllllllllllllilllll llilllllllllinillllllll KRIŽANKA EN^ Babica jo je naučila peti/ deklamirati tn celo telovaditi. Mala Suzana se vedimo igra, a zna. biti tudi resna. Kadar deklamira, bi rekli,d a td ni več ma’a Suzana, smipak odrasla deklica, ki razume življenje. Ve, kdo vlada tam za blo-kem — za krivično mejo. Ce jo vprašate, kdo je Vidali vam bo de-iala da ;ie: izdajalec a Tito je naš junak. Ko je ime'a ferngj osem mesecev so ji kruti fašisti ulbili Bila sta mož in žena. Mož reče ženi: «Skuhaj kašo!» Zena odgovori: «Je težko umiti lonec». Mož na to pomisli in reče: «Veš kaj žena, ti skuhaj kašo «lonec pa bo moral umiti tisti, ki se odslej prvi oglasi.» Zena je bila zadovoljna. Skuhala je kašo. Ko sta jo-snedla, sta šla takoj spat. Zjutraj sta ležala do poldne. Sosedje so mislili, da sta morda umrla in so vlomili v hišo. Našli so ženo in moža še v postelji. Ker jim nista dala na razna vprašanja nobenega odgovora, so me-šli po zdravnika in duhovnika. P; 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 lil; |i 19 20 21 22 23 X našem okraju; 22. človek, ki ne more govoriti. Navpično: 1. Cita pionirski kotiček; 3. čebela — ram ec; 5. tek brez »t«; 7. število — šitevnik; 9. igralna karta; 10. vab nad Izolo; 12. mesto v našem okraju; 14. sorodnik; 15. večji in slabši cd -vbl-ka; 19. krotka žival, ki zamenjuje v I tri konja; 21. o eibni zaimek; 22. Proizvodni Magazin, okrajšano. Rešitev križanke iz zadnje številke Vodoravno; 2. KIX>; 4. krona; 6. plav; 7. loa; 9. topel; 11, nu_ na; 13.. glina; 15. Aaja. Navpično; 1. Slovenija; 2. krap; 3. 0n; 4. KLO; 5. at; 6, PTT; 8. osa: 10. luna; 12. na: 14, la, Križanko v 19. številki našega dnevnika je najbolje rešil -pionir Anton i-z Dekani 147, ki je obiskoval peti razredne osnovne šole. Za nagrado smo mu postali lepo knjigo. Vodoravno: 2. kar vtaknemo v iglo pred šivanjem; 4. kralj v italijanščini; 6. d.ber sad s trdo lupino; 8, itc-p po domače; 11. nasprotno od lačen) 13. kratica za oziroma« 15. italijanski spolnik srednjega spola; 16. drug izraz za ubog; 17. imajo ga živali, ga- nima č'ovek; 18. diva enaka soglasnika; 20. oblika glagc-la vedeti; 21. vas v UGANITE? Tenka- .vrtavka, urna plesalka, čim bolj se vocftii, tem bolj se redi. Zlatega zajčka sem ujel, zlatega' zajčka v srebrno nastavo; on pa, ne bodj len, hop, hop, skoči na siteno, s -stane na strop. Jaz pravim, da so mejičice, v mejicah črne ptičice; čepijo, molčijo, nas peti učijo.. Po stenah mi plaza, besede prestreza, besedo ujame, besedo povzame. Slovenski in hrvaški župani Slovenske in hrvaške župane -omenjajo mnoge sitare listine. Na takih listinah je še prav pore-bno bogata Istra. Itahjandki iredentistični zgo_ cloivmarji so se tiruldili, da ¡bi dokazali, da so ibili župani navadni uslužbenci fevdalnih oblastnikov in ■v Istri zlasti še. za čaša Beneške republika. Tako dokazovanje pa je seveda navadno potvorba. Slovani, ki so se začeli naseljevati v I tri cd 6. stoletja dalje, bo svoje ¡poglavarje po nayadi imenovali župane. Ta ralov pa .ie odgovarjal manjši upravni enoti, ki po navadi ni zajela vež kakor nekaj : (to ljudi. Cim, se je začela rulšiti mogočna vojaška organizacija starih Slovanov, kateri ja načeloval vojvoda aii knez. je ipctnasel pcmen tudi -tako; nižje družbene organizacije, kakor je bila. župa. Čeprav so bile plemen: ike vazi' ¡že močno zrahljane ali na do:,zla popustile, se ie vendarle dogaja'o, da si je župani (še nadalje ra demokratski način volita svojega glavarja inl prav tako, da je županski svet (veča) na svojem pod- ročju dejansko izvajal svojo oblast. Zaradi svojega ozkega obsega ¡pa take župe niso bile posebno odporne. Ce je bil pritisk od aunaj' močan, i:o morale popustiti. Usoda ,žu-pe je bila v mnogih primerih tesno povezana s 'sposobnostjo In sprelt-novtijc- župana in županskega sve-ta. Lep primer nam ¡nudi v tem pogledu župan Prjbiislaiv i-z Barbafle (dokument ¡iz 1199). Prtbcislasv je pri segel, da bo spoštoval oblast pul-■skeiga grofa Rugeizia. Pri vsem tem pa je najbolj -zanimivo, da so zaprisegi prisostvovali vsi največji' oblastniki s področja Pule. Tako zaprisego je napravil nadalje župan Dražica ie Ga-linjane ter župan Step-iica i'z Pia,nje. Kot priče teo nastopati tudi člani županskega 'sveta (Jiurkonja, -Božeinja, Miroslav in drugi). Prlbislajv se 'je obvezal na neke dajatve, ki za tedanjo dobo ■niso bile visoke in zadržal za svoje ljudi precejanje .svoboščine. Ta izhod je bi] edino pravilen in pameten. Ce bi se F'riibislav upu til ¡v odkrite sovražnosti -z grofom Ruigeir-jem, bi vsej njegovi žuipi grozilo iztrebljenje. Zanimivo je, da se Be_ nečani v. aj začetka niso upali glob-ije utik-ati v zadeve Slovanov, živetih v Istri. Priibislav je na isvo-,'fan ipcdlrclčjiu zadržal svoj oborožen odred, ki je -hranil Barbanlsko -ozemlje pred napadj zlasti različnih fev_ dalnih p-ustollovc-ev. K-o so prišli Benečani v I:tro, ni_ so vedeli, kaj pom e,ni prav za' prav beseda »župan«'. Dogodilo ;se je celo, da so v nekaterih primerih mislili, da gre za kako oseibn-o ime. Tako zmedo odkriva celo listina iz leta 1654, ki govori o Penuišku poglavarju 'žuipanm (Penuško di Capo Zupan), iz Št. Mihela. Županski od_ -bor ali svet je bill ¡sestavljen iz sadnika (Projdanič), dveh ocenjeval- i Istri cev (Stojmila Mile ter Lija), župa (Sekura) ter še drugih referentov. Cim so se Slovenci na“eliili v Ko_ priščini, ise .¡e tudi tu pojavila težnja' za utrditev lupe. Slovenski ljudje i.:o pred nenasitnimi fevdalci in beneškimi okupatorji uporno branili .svoje pravice. Kopr ki škof Nafdini (Cor-ografia, 1700) prsipoved-uje- da je ime'a tedaj vsaka vas svojega župana. Glede župana ter županskega sveta v Kortah ugotavlja sledeče: Se dandanes je v Izoli običaj, da -e podajo -začetkom maja tja (v Korte) jarmi (zastopnik ter rektorji s svojim svetom,'da bi prisostvovali volitvam njihovega mepporaednega glavarja, ki s-e (v slovenskem jeziku imenuje župan, str. 437). Glede' cerkve iv Kubedu pa navaja cerkveni napis jiz leta 1582, V katerem je r-ače-no,1 da jo je posvetil (škof Inge-ne-rio iz Kopra, in. da je bila cer- kev -ofon-ovi!-j en a na zapoved župana ter Županskega isveta (Jdeicfet-o župani et totiiuis com-rmini cuirianum). Ime župana naletimo tudi med Uufccikr, ki so ce od 15. stoletja dalje naseljevali v Istr-i. Beneški guverner za Isttro- Correr, je 1. 1650 poro-čal o Uskokih med ostalim tu_ di naslednje: »Ti ljudje so zgradili v hribovitih in zapuščenih k-rajih mnogo bivališč ter zatočišč in na. področju pule še zla ti družine, ki so prišle sem pod vodstvom njihovega -glavarja Župan,aviča.« Ime župan se je močno razširilo tudi med it al-ij »nekimi prebivalci v obalnih mestecih, Z-a primer lalrko navedemo, Sa je v vseh obalnih mei.tecih v Kopirščinj dobra poznan izraz »el župan deil torcio«, ki pomeni isto kakor vodja oljarne. Pagla-vje o županih je i-zredh-o zanimivo. Zgodovina I tre pa nam nudi -ravno a vprašanju župahbv obilno gradivo, o česne-r bom-o še poročali. C.ITAJTE I-N SIRITE » ISTRSKI TEDNIK « -K Sira n 7 ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU Í VAŽNOST PLETVEI Plevel uničujejo na polju z vsakoletno menjavo pridelkov (s kolobarjenjem'; z jesensko praho, s setvijo čistega semena in s ple-ttvijo. Za pletev imamo raznim krajem in zemljiščem primerne ročne motike, ročne okopalnike in razruševalce in tudi' take za vprežno živino. Precejšnji stroški za ročno plet j e in pa skrb za čim večji pridelek nas sili, da se bomo morali posluževati strojev namesto preprostih ročnih motik. Koder so težke 'zemlje, bo treba uporabljati stroje z vprego. Plevel odjemlje hrano kulturnim rastlinami, jim škoduje z obseonče-vanjem in pospešuje s tem posebno v vinogradih razvoj bolezni, zlasti v vlažnih letih, kot je letošnje. Bolezni so glivičnega izvora in se raznožujejo pod ugodnim vplivom toplote in vlage. Zato ne zadošča za zatiranje samo uporaba raznih sredstev ampak tudi zatiranje plevela. Pletev ima še drug važen pomen. Po dežju, zlasti po nalivu s’e zemlja seveda in na površju se zbije zemeljska skorja.. Sesedena zemlja nima zadosti luknjičavosti, zato ne pridržuje za raztline potrebne vlage, se kmalp posuši in setve trpe prezgodaj na suši. 'J.o opazujemo na setvah, ki ob suši še vedno dobro uspevajo, med tem ko na navadno orani njivi venejo. Skorja, ki nastane po dežju na površju, povzroča trojno šk' do . 3. Ovira dostop zraka k koreninam, 2. Zabranjuje dostop ponočne rosne vlage v zemljo. 3. Pospešuje izhlape-mn.je. Nikakor ne moremo trpeti skorje na polju, temveč io moramo po možnosti čim prej razbiti. Iz tega razloga je važno, c'a ne okopavamo le tedaj, kadar se rasoe.s plevel, ampak že prej; čim večkrat tem bolje. Tudi po Žetvi Z'te j," Ib: Vlr-žana in pokriva s ska.-jo. Nemudoma jo je treba urc-rab, ne samo zaradi plevela, ampak tudi iz navedeni vzrokov. mmiiiiiiimiiiiimimiuiimimiraiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiMmniimmiimHiiiiiiiimiimiimmiimiiimimiiiiiiiimmiiiiiimiinmiiiiuiuiiiiimi Leča je zelo redilna hrana. Prav nič ne zaostaja za fižolom in v nekem pogledu ga še prekaša. Čudno pa je, da se pri nas ne goji Morali bi poskusiti. Ta stročnica spada v zgodnjo spomladansko zelenjavo. Ogromne količine leče pridelajo zlasti v južni Italiji. Kako se seje? Jeseni ali pa tudi spomladi. Pri jesenski setvi je najbolj primeren november (druga polovica) pri spomladanski pa mesec marec. Seje se v razdalji od 1/2 m in 2-3 cm globoko. Vzame se od 10-15 zrnc. Spomladi požene gost grm. Ob prvem močnejšem soncu ocve-te. Majhni, stročki dozorijo v 10-14 dneh. Dozori še prej kakor grah. Čiščenje leče je enostavna stvar. Ko je popolnoma dozorela, je treba male grme popipati in povezati v snope. Po nekaj dneh se že lahko ornlati in potem spravi v suh prostor. Leče je več vrst in vse vrste niso enako dobre. Najbolj donosna je tista vrsta, ki ni ploščata in je nekoliko jajčaste oblike in tem-norujave barve. Pri leči ni mnogo dela in je kot hrana zelo uporabna. Poletna suša ji ne more škod ti, ker dozori že spomladi. V naših krajih bi verjetno zelo dobro Uspevala in sicer spomladanska. Pozor proti (ieialjse preiiilco V zvezi s povečanjem setvehe površine detelje in lucerne srno si postavili za nalogo, da bomo v tekočem letu pustili drugo košnjo! l-u_ cerne dozoreti za ,seme. Seme lucerne moramo letos doma pridelati. Imamo v e možnosti, ker druga košnja praiv dclbro kaže. Na nekaj pa moramo opozoriti pridelovalce ter kmetij komisije po vaseh. Na več mestih našega, ozemlja ee je pojavila na detel.'i.ščih nitasta trava, ki se ovija okoli stebel detelje in lu_ cer.ne ter« tem ra.stii.nam sesa vek. Rastline hirajo, venejo in se konč- no posušijo. Ce pravočasno ne {»odvzamemo vseh potrebnih ukrepov, se ta parazit tako ugnezdi, da na okuženem travniku ni več mogoče sejati te najbolj važne krmilne rastline. Kaj je torej ukreniti .na mestih, kjer se .pojavi predenica? Takoj moramo okužena deteijišča pote je z njiv na dvorišča!) in sežgati, , Cim bolj energični bcm-o v tem pogledu, tem prej bomo uniči_. li tega nadležnega .škodljivca. Kmečke kombije in KLO naj dobro kontrolirajo osušeno seno in čim opazijo ,da ie okuženo, nai ga uničijo. I Dr. J. Sprejem gojencev v dvoletno vinarsko-sadjarsko šolo Uprava dvoletne vinar, ke in ,sa._ djarske šole v Škocjanu pri Kopru obvešča mladince in mladinke slo-ven ke in itahjkinake narodnosti; M majo veselje .do vinarstva- sadjarstva in vrtnarstva, da se vpišejo v ¡po:v,j letnik. ¡Sprejemajo,’ se uičepc.i, ki so dovršili, osnovno šolo od 14. let . naprej. K prošnji (kolfcavani z 10.—^ d-',n) za 'sprejem v šolo je treba priložit' .rojstni list, .zadnje šolsko izpričevalo, karakteristiko KLO, potrdillo KLO o socialnem in :mo--vinukem ■ ¡banju. Navedene dokumente .naj .reftektanti dostavijo šoli do 1. septembra 1950. Prijavljeni mladinci ,;n mladinke bodo Polagali sprejemni izpit iz materinskega jezika ' (slovenščine ali italijanščine) jn računstva 'dne 10. septembra tega leta. •P.rijaiviijb se lahko tudi dijaki, ki eo urpešao končali 3. razred Av-viamemta. kateri bodo takoj sprejeti v II. letnik maše šole. Dostavijo naj .iste dokumente kakor za : prejem v I, 'letnik. So’a ima internat, kjer imajo -d:-Iepša nagrada je, da z besedo :n dsiaajem popravijo krirvjce in oSro-kom pomagajo. Čeirala v zdravilstvu Čebulo zelo dobro poznamo v, kuhinji, vse premalo jo uporabljamo kot zdravilo. Cebulin sok je uspešno zdrap vilo zoper kašelj in hripavost; napravimo ga tako, da denemo v steklenčo s širokim grlom narezano čebulo, jo potresemo, s sladkorjem ter postavimo vse na topel prostor. Tekočina, ki se po več urah napravi, dajemo po žličkah in učinek je viden ie po kratkem času. Čebula je tudi dobro zdravilo za gnojne otekline; Zavežemo si je velik kos na oteklo mesto in čez noč se nam tvor zmehča; če je treba to tudi ponovimo. Čebula hladi ter pospešuje naravno zdravljenje. Cebulin in osin. pik ne pustita zlih posledic, če ranico takoj nalezemo s čebulinem sokom; v vsaki kuhinji bi torej morali redno uporabljati čebulo. V Istri si kmetijstva brez vrb (bek) ni mogoče zamišljati. Saj vidiš, da si požihii delavci kadar ¡kopajo vežejo z vrbo hlače, da jih ne ovirajo pri delu. .-Ureditev latnikbv itd. ph je brez vrb nemogoče. Tako vidiš med njivami ,.b oes j i P »/ S'il VI t O !N , E- katre i n* i t V <. r -• Tfï vrl e C ( | kakr. • licúa; TČ ' ¡i' 7.1 .4 (ul) Cn ^ 1CŠ pro; i večeru 1: cií.' j f S '*U 1 H' Z • ja. po c. •* ‘ . ’ Î ^ i.nu’ r. o k v čebd' îiu'itj. Te •<;e p; ;i in*- »! i •.OČI 'M, ne brnijo, zaman mrn.-uk ;>< drevi vročini hodijo iskat zgodnje grozdje, grozdje iz katerega srkajo sladek sok. Skoda, ki jo napravijo ni majhna. Vendar pa se naši vinogradniki za njo ne zmenijo, ker ose delajo šikoido že toliko let in tako mora biti. O žitnih skodlfi^cili Žito v skladiščih, silosih in kaščah in tudi pri prevozu 'je kraja v kraj ie izpostavljeno napadom raznih škodljivcev. Nekateri škodljivci eo vidni .s preletim očesom (miši. podgane), tako da je njihova škodijivobt nedvomna. Mnogo nevarnejši .pa so drugi drobceni, komaj vidni škodljivci. To so ži-valice iz skupine pajkov,' imenovane »gri-nje«, sem pa spadajo Hudi žilni žuiž_ ki in. idr.uige žuželke. Po ra&mfh dosega ,svetovna iziguiba zaradi teh škodljivcev vsako leto ¡vrednost milijarde dinarjev. Ce je skladišče vlažno in 'dovolj, toplo, se pojavi tudi žitna p'e'Sen — zopet eden vzrokov pr ep anteni a žita v skladiščih, V .zvezi z zaščito žita pred pile. nij-d «o ■Ugotovili, da je ¡-kora] sleherno žit-«c? zrno oikuženo s ¡pieisn-cibnimi sporami — treba .ie le, da pride zrno iv- ugodne pogoje (vlaga, topilci a).. La se plesen razvije. Zaradi vojnih razmer eo v mnogih državah p-o-.vetiii posebno paž- Vprašan j e-: Letos ¡mo imeli dab pridelek krompirja. Posebno huda bo glede .semena, ker je krompir boten. Kje bi lahko dobili semenski krompir? Bi mogoče dobili kaj krompirja iz. bujdkega okraja? O d g o v o r ; Tovarišu, iz Korit odgovarjamo, da je bilo dovolj govora o problematiki krompirja v naš etn tisku in v kmetijski nedeljski uri preko' radia. Krompir je letos bolan in kmetijski odisek se za_ nima in preučuje možnost uvoza semenskega krompirja iz Slovenije - Pred leti smo cepili eno vrsto trt na «dišeči traminec». Trta je dobro rodite, pač pa ima za te kraje s’abo Staro stran, ker pre zgodaj zori. Ose so Sok iz jagod tako izpile, da sem na 20. septem bra na iatniku 40 cm dolžine nabral emoi brento napol suhih -la.g-oil in petiik. Vse druge petlike so bile "prazne in suhe. Trto pa sem moral precepiti. Lansko leto se je napovedala borba oljčni mušici in je uspeh bil dober. Ali bi se proti osam ne poizkusilo z mešanico melase in svinčenega arsenika? Saj tudi ose ljubijo sladko. Dobre volje je treba in v par letih bomo tudi to golazen uničili. Prelog Ivan nj.o čuvanju žita v ;k'adi:ščih in zaščiti pred žitnimi škodljivci! Iznašli so ui,nogo iredistev iza uničevanje žužek potom iza-di-mljenja. Eco teh. sredstev .je »metilibromid« — -sredstvo, ki ee uporablja v zaipadnih, državah. To je izredno lahko izpar-lijiva tekočina in ¡njena para žitu pr a. v. nič ne škoduje, vendar pa ubija vse vrste žuželk. Z raziskovanjem -so ugotovili, da ne -zadostuje .samo spustiti pano metii.bro-mida v prostor nad žitom v silosu, skladišču itd,, temveč je potrebno, da predre para .prav med vse -plasti žita, da pride' v -dotik s slehernim- ernom. OBVESTILO KMETOVALCEM Kmetijski oddelek Istrskega o-krožnega LO obvešča kmetovalce, da ima na razpolago 480.000 sadik cvetače, ohrovta in poznega zelja, Sadike se oddajajo po zelo niških cenah. Interesenti se lahko zglasijo za nakup sadik pri Okrajnem kmetijskem odseku v Kopru. ali ravno , pri krompirju moramo biti zelo previdni, ker je nevarne it uvoza kal orad. k ega hrošča. Na Visak način bo oblast ukrenila vse. kar ibo v tem pogledu mogoče. Kav se tiče uvoza krompirja iz buškega okraja ni nobenih te-žfccč, le da ¡tudi tam niso v nič boljšem po'c-žaju kat pri nas. Vprašanje: Trte cepljenke ■napadajo posebni hroščki, ki .izje-da ¡o poganjke cepičev, pri tem pa močno poganjajo podlage. Je mogoče ka.i ukreniti, da se te škod j iv-ce Uniči? Kmetijski svetovalec odgovarja ¡I I POLETNA SETEV POVRTNIN UTI TÎTÏÎ Kmetijski odseki Istrskega okrožja izvajajo rfanizavnio propagando iz setev ¡poznih povrtnin Takoj po . žetvi žitaric mora» biti vsa 'Ustrezajoča zemljišča zasejana s povrt-iiinami. Časi prave)iikeiga pridelka in kriz" '~ri ¡prodaja pridelkov so ■za ¡nami. V deželi, kjer je ‘ljudska obtect, ne poznamo omejitev pri potrošnji poljskih pridelkov. Cim več se pridela, tem več se potroši. Možnost,! oddaje pridelkov so velike. Kar. ne bo moglo sprejeti tržišče, iboano predelali v tovarnah »Ampelea« in. »Arrigoni«. Same to_ varne že kontrahirajo ¡s kmeti količine fižola za isitročje, paprike, kumaric in drugih p-cvrtmi-n, ki jih. fc»qdq prevzele, tako da je danes naš kmet lahko brez strahu, da bo moral oddajati .pridelke po prenizkih cenah, aili da jih bo moral -celo vreč,! v morje, kakor se j>e že pred leti dogajalo. Vrhu tega pa je km e-' tem zajamčeno, da bodo vise pridelke z lahkoto oddali po zelo ugodnih vezanih cenah, kar pomeni, da bodo lahko po nižjih enotnih cenah nabavili umetna- gnojila, stroje, orodje in drugo .industrij- fko blago. Katere kulture pridejo predvsem v poštev? Nizki fižol v stročju, brez niti, tipa Tegoline, zgodnji grah (Ekspres, Se.natcir), kuma-rce za vlaganje, paprika (peipor-oimciini). Te povrtnine naši kmetje lahko .s-adiijo v neiamejenih ko-ličimalh. Naše tovarne imajo možnost, da celoten .pridelek predelajo. Razen omenjenih pridelkov bomo poLTvetild posebno pcfcor_ nost zelju. V juliju je naj,priprav-nejši čas za sajenje Vsakovrstnega zelja in viseh vinst kapusa. Od vrst zelja pr,ide pri nas iv poštev nanoško- Nanoško izeilje je predvsem najbolj odporno proti .vremen: k-im neprilikam (suša, mraz), 'z druge strani pa ga lahko uporabimo v kuhinji kot pre no hrano, ker se dolgo časa ohrani in je dalje časa: uipcrabno. V k-isani obliki pa se dobro in do’g'6 časa -ohrani kot zelo priljubljena, cenjena in zdrava jed. Za zeljem pridejo- v poštev cvetača (Erfurtska im »Zgodnja iz Ječi« (Precoce di Jeri;, ohro-vt (verza), brokoli, -zelema (sedani) in čehutei. Izven -dba.ine-ga pasu -imamo velike možnosti gojitve .zelenjave v dcllini reke Mirne. Tukaj moramo, višaj v določenih predelih, opustiti nerentabilno kulturo koruze. Upo_ števati moramo podnebne, talne ,in tržne razmere. Naše delo mora ibiti bolj načrtno. Opustiti merama anarhično produkcijo v kmetijstvu. Uvesti moramo -pravo 'kolobarjenje. Le na- ta način bomo zvišali pridelek ,d,o sedaj nedoseženih rezultatov. -Naši kmetje :o si že na či-ttem, kar -se tiče upo-števanja -pod-nebnih im falnih razmer. Ve-d-o, katere kulture na katerem terenu bc lje .iii kater#»Elaibše .uspevajo, tod? vsi se še ne strinjajo z navodili abla ti glede zahtev tržišč samih. Ne ,i,c n:;> naslanjati le na tisto, kar je,-,«bil,6. Vzeti moramo iv poštev sedanje-'iraizrnere. Praksa je dokazala, kdo . ima prav. V dolini rek-e Mirne ee je n. pr, priporočajo keneto, ¡naj sadijo čebulo. Vbi -se -nico odevali pozivu. Neverneži pa. so ostali z dolgim nosan, k-o je en -sam kmet -dobil 400.000 lir za pridelek čebule -na enaki p-cvršini, na kateri je drugi kmet dobil za buče le 5.000 Ur. Tudi za izvoiz čebule imamo velike moižn-o ti. Ne smemo pa gojiti ie belo čebulo, čeravno da večji pridelek kakor ostale -vrnite. Saditi moramo eno četrtino bele -in trj četrtine rožnate ali rjavkaste vrste. -Naši kmetje se morajo p-dveizati s svojimi kmetij,,klini'odeeki. Vsa navodila, katera dobijo naši KLO, morajo zajeti najširše ljudske množice. Opustiti moramo v-se predsodke in ne-odl-očnonit. Vre, kar ljudska oblast -ukrene, .gre v prid ljudskih množic, Up,oštevati in izvajati nasvete j,n navadila, pomeni delati za srečnejšo bodcičino.t poedinca in skupnosti. . . I-;,.- 1 Ž % rfs iv1. -■ Up « 'i Sjvv - vvtejj-v ¡ A'/ ’V -j r.-r V3! Od.gov-or: Tovariša iz Kroga naprošamo, da nam čimprej pošlje v majhni škatlici po enega ali več hrošlčkov. Le v tem primeru bomo lahko podali itočna navedite o zatiranju -škodljivca, kea- teh je več vrst. ¡Er-iporočamo pa do tedaj, da trte (cepljenke) opraišite z DDit pripravkom v prahu (Pantakam ali Pepe* in), ki se dobi p-ri naših izadrugah ali v Zadružni trgovini kmetijskih patreibščiin (Pjtacco )v Kopru. Vse na noiv-o cepljene trte m-orate obenem večkrat opleti in okepavati, ker -boiete na ta način spravili te škodiljiivic-e, ki živijo v bližini stebla, v doljne plasti zemlje in iih na ta način umičiii. Zelo urpešr.o sredstvo iza uničevanje vseh zajedavcev trte pa je ar-zenat. Trto po-škrcpiino s 5-odstotn.o ralzt-cpino apnenega ali svinčenega arzenaia. Up-c-ra-bo anzenaitov pa je sedaj, k-o že grozdje zori, popolnoma odsvetovati, ke.r je n®varn-o:t, da se zastrupijo ljudje in živali, torej vam ne preostaja drugega kot uporaba Panatalčaina ali Pepeina, -ki ni nevaren niti ljudem niti živalim. V petek 21. julija 1950 im&itoO' fUféU-Z fffl- &aÍíU féMHtJU MudiU Niti dihati se ne da, slišimo te dni .po mestu; tudi tisti, ki prlha~ jajo iz Slovenije, tožijo■ Vročina je zadnje čoice postala res nevzdržljiva. Spomin nam še obrača na stare čase, ko so pripravili Yd po višjih predelih v zimskem času in ga doJ poletja shranjevali v »ledenicah«. Danes pridelujemo led na sodob-ni način v Izoli (nekateri ne vedo, da je Izom oddaljena od Kopra le 6 km), poleg tega je MLO izdal okrožnico, s katero poziva, naj se gostinski obrati pozanimajo Za do- Kanalizacija Kopra (Pogovor med dvema »komarama« iirT delavcem, ki 'sliši razgovor) SI OR A MAiRiIA: Ste videla, draga Gigetta, kaj so začeli delati ti prekleti litini po koprskih ulicah? Odkcir so odprli kanale, je vse več »pantigan« po mestu (Op. ur. prej so podgane živele .po napol odprtih kanalih). 1 SIORA GIGETTA: Niti podganam ne dajo več miru. Preganjajo jih iz ulice v uiico. Kdaj pa bodo te kanale uredili? Ze v zgodnjih nedeljskih urah slišim krampe in lopate; človek kar spati ne more več v miru, ■ *| DELAVEC (ki sliši pogovor); Ne bi škodilo, če bi podgane vas spodile iz hiš pomagat tistim, ki urejajo vaše smrdljive ulice, če vas že ne moreta socialni čut in smisel za higieno vašega mesta■ Vane: Povej mi, Drejče, kako ti presojaš sedanji položaj ■v Koreji? Dre ja: Stvar je zelo enostavna Amerikanci {maj g na razpolago dovolj materiala in poveljnikov, manjka jim pa itudi ■(borcev) in »kora-je«, zato bodo izgubili Korejo. ločeno količino ledu, a Loggia, gostilna nAlle bandiere« in drugi se ni o za to sploh zmenili, IVraš' amo uprave naših javnih lokalov, zakaj si ne pr skrbijo ledu-Mdgoče zato, ker v Kopru ni volov za prevoz, ali je morda zdravstvo izdalo taka navodila, da ljudje pijejo le tople pijače, da se ne prehlade. Ugotavlja se, da v ponedeljek zjutraj marsikdo oboli. Vzrok teh bolezni pa, so neznani.. Čeravno bolezen ni epidemične narave, bi bila potrebna ekipa, ki naj bi zadevio preiskala. »Popotna torba« se je obrnila na »Popotno taborski zdravstveni odsek« in dobila sledeče pojasnilo, o bc’ezni: »Gre za boalezen lažjega značaja. Vzrokov je več vrst: 1, ovčarska bolezen lažjega značaja (ne bruceloza, temveč tista, ki napada ovčarje v poletni vročini), 2: »ATccVtjs« in »llurapar/tir« in še nekateri drugi povzročitelji. 1 Zdravila za te bolezni: Osebe, podvržnee bolezni, naj bi prispevale v »dobrcvoljni fond« del mesečne pktče in bolezni bi bilo konec. Pravijo . . . da so tekateri uradniki in uradnice dali predlog, naj bi se v ponedeljek deicvni čas pričel oh 16. uri. da te je nekaterim uradnicam »zvrte'o v glav'.« in so se tako povzdignile nad navadnimi ljudmi, da jih sploh ne upoštevajo, ter so tako nadute in napihnjene, da je nevarne, da bodo počile. da . bi oblast morala dovoliti potovanje v Trst vsaj tistim koprskim damam, ki se jim pri čakanju v vrsti za potovanje v Trst strgajo neylon nogvaice. Tonič eno Celic diškorafo . . PAtfugjut, Ce še ne veste, pa vam bomo povedali, da je kmet Rožen Gverino iz Koštabone št. 16 zelo prefrigan mož. Dne 13. t, m. pa je d vso njegovo prefriganostjo ostal res prefrigan, tako da mu prav gotovo ne bo več volja z vedo močiti p lato, v katerem je skrbno zložil gnile smokve in jih mislil prodati kakor za lepe in kvalitetne »fige« Odkupna zadruga v Kopru je njeg. vo ‘prefrigano,J: odkrila in tako je bil Razen za vse poražen, ker se je zmotil v svojih računih. Vidal/jevec: Kdo pa si ti? Meni se zdi, da si ravno ti sovražnik demokratične Italije! Legaš: Vi se motite. Lahko takoj dokažem,! Poglejte, imam izkaznico! Vidjte, na njej piše: Lega Na-zionale! Vidaliievec: Da, sedaj se va\s celo spominjam! Bilo je v Via le XX. settembre. Vi ste bbbb . . Legaš: Toda, kake morete kaj takega reči. Veste, jaz sem odločno TONIC: Dobro jutro Celili! Ben kaj me boš puvedal nuvega? CELIC: Dobro jutro, dobro, ma kaj te con povedat, ke je bulše mu-čat. Ko mučiš, najve(6 indevetaš. Jes anlca ko gren na zastanek, najra.jše mučin en delan moje paše eng bi reku, da naj dela vsak kor jes ali po ulsak po soje. TOMC: Znaš Celic, da je svoboda er.o zatu je moč šraJat kar se če . samo, kar je preu za delavca eno kmeta — za use une ke delajo da be brž zgradit' soičaližmo anka prnas. Kaj ne znaš da prnes vu- preti t imom. Vrste, jaz b¡ jih žive pojede\ Prav res! Verujte mi! Vidalijevec: Prav za prav verjamem, saj me močno veseli, da ste preti istim ščavom. Jaz sem se prav za prav prenaglil. Takrat se je dogodila pomota: Morda: ne veste, da Vidah ja tedaj menda ni bilo v Tiltil. On je prišel in popravili Mi vsi razumemo njegovo bistvo. Daj mi reko, dragi Legase, ne boni te več zapustil. Boril se bom z vsemi silami za madrepartijo. de ljudska oblast, ke smo se zanjo borile za časa borbe? CELIC: Je res je. Tone, ■ da so vodile partizane borbo anka prnes, ma vsenako jes te zast-open anga vraga p vtem. TONIC: Muce, Muce Celin, mase ti šempio, ke nečeš zastopet tu, ke za stope dañas vsak otrok, da gremo po ipote našegak cmunistične-ga partida, ke nas je vodo anka za cajta bbrbe. CELIC: Orka čina! Ma ko me ne noben neč ne pove, ne moren anka snet. Eno namesto me djat šempio, povedim rajše kaj so pravle na konference našega partida. TONIC: Vre usi znajo samo ti ke stojiš zmeraj domaf ne znaš teč. Ko be pršu Saldo na zastanke be lise tu zneu. Ma za te nc razrab-jat te čen pevedet dej. Ben naj- - prvo so rekle kej smo du zdej napravle eno kaj bomo rse na-ptavlo. Za ljudske dom, ke 'moram,, usi. pomagat, da bo brž na: rejen so rekle, da.trba napravet en močan kolektiv prnas u Su-petre eno an-o froniovsko bregado, da bo usake dan delala na ljudskem dome . CELIC: Ben kaj pansaš Nino,' hokej s tem kolektiven. Mete ne gre, ke jes rajši živen san, samó da me piitijo u mere. En ko bejo šle usi pa be šu anka jes. Ma toku —■' —■ TONIC: E znam, znam, da te smrdi kolektiv, da se držiš nazat. Ma prej a’>; ponjer bomo šle usi, še-ben ke nas ne bo noben prisjiu. CELIC: Bon bon matu je prvo mojo znet, da bo vse tu prnes. Tonič rajši pestmotu eno rajši trajajmo ke, cd naše mladatine. TONIC: Mače, rnuče saboter znaš! CELIC: Ma zakaj Tone, kaj sen na-redu? TONIC: Brižen šempio tisi šu velet, samo da nas beš sabotiral in vides zdej, da se pruseš, ke vjdeš, da se taljot felu! Ma zdej oramaj, var je, je! Mi čemo vsenako zgra-det prnas sOČaUžmo, anka parz tebe, da znaš! (Nadaljevanje) Kada koli sem premišljal o tej okoliščini iz mojega življenjepisa, se vselej .sem ise zamislil: saj mora biti re,s na moč davitipino, umreti ped tujim imenom. To utegne biti posebna s’aidfeost za mrliča, ako se mu petrreči pripraviti svoje bližnje, da ga pokopljejo pod tujim imenom. Koliko zanimivih zapletli o v in kakšnih zapredkov se lahko tu zamota, Ko isem ce kidaj vmiš-ijal sam v takšno stanje, sem že vnaprej užival v zmoti svojih bližnjih, -ki me imajo še mrtvega za dolžnika, čeprav sem bil zanje še živ ,za žive dni vselej mrtev. In nato se zamišljam v položaj .svoje žene,, ki bi kljub temu, da bi resnično bila vdova, nikakor ne mo->g’a biti vdava. In potem v razočaranje .profesorja Sime Mitroviča, bi iz nekakšnim1 hudobnim izadorvalj-v.tvom že nekai let razpisuje fraze za .nagrobni govor, katerega kani govoriti pred cerkvijo in naposled v mnoga in mnoga druga za.pletena in nerazrešena razmerja. Rodil isem se iv .nek: stari hišici blizu beograjske zb.strne cerkve. To hišico co pozneje abramli « zemlje in na njenem mestu, je izras’a visoka jpa’ača Narodne banke, itakd da so 'se znašli bančni zakladi .natančno tam, kjer je bila (soba, v kateri 'Sem ise jaz rcsTl- ‘In ko fci cfc zdaj našlo kakšno hvaležno poko'e-nje in bi postavim, hotelo s spomin! ko .plošča. označiti (kraj, kjer sem ibil jaz rojen, ibi mi morali iplo_ šča .t napi&cm: »Tukaj ce! je rodil« itd. vzidati v. Narodno banko na- tančno msd tistimi pritličnimi okni z debelimi železnimi rešetkami, kjer je 'zakladnica in kjer počiva .zlata podlaga Narodne ‘banke. Le predstavljajte si, kako lahko ibi to. spra_ vl’o v zmoto kakšnega poznejšega življenjepiisca, ki toj nemara na temelju takšnih dej-štev dokazoval, da sem jaz neaakoni ki otrok divjega 7-akona.med guvernerjem Narodne banke in vratarjevo vdovo. Da bi .prikrsa guvernerjevo (sramoto, ki bi utegnila vplivati celo na ibančn-i kredit v tujini, se je vratarjeva vdova skrila po sklepu upravnega in nadzorstvenega odbora med hla. gajne, v katerih je zlata podaga banke. Tu me ¡e redila in izbatala v neko blagajno, kjer me je nato našla, neka komisija, ko je preštevala gotovino in je še mene vpi-a'a v topanico na strani dohodkov. Seveda, i-topiti ;v iV.ieiije iz aa-klatinice Narodne banke in nositi na sebi podpis .guverner ja Narodne ■žati dober tečaj, tako na priliko, da to: dokončal svoje razmišljanje ti-Bti moj bodoči živiljenjeptsec. Toda, hvala ¡bogu, priznaj, nikakor ne kaže, da ibi . e kaj ksna’u iznašlo .kakšno hvaležno ipokalenje, g čhner je dano zadoi-tno jamstvo, da nikakor ne bo prišlo do tolikšne zmede v mojem življenju. Rodi] šem se .o .polnoči, zato v mojem živiien.iu pač ni mctgoče reči: zagleda] je beli dan dne 8. okto^ tora 1864. leta, marveč: zagleda! je luč lojene sveče 8. oktobra 1864. leda. Takoj po rojstvu sesn brez lastnega scde’civanja in krivde napravil zmedo v hiši. Babica, ki je bedela ob poste'ji »noje matere im se krepča’» ‘Z rumom, je razglasila, da je novorojenček ženskega . ,po]a. Ob tein ip-oročilu, da .sem punca, je moj ©če pljunil, rse počehljal aa uhljem in zinil nekai .grdega, česar tetdaj še .n.;.sean razumel, ker materinščine nisem aadcati ipoznal. Pozneje an z,ved©’, da je foil mci oče eden izmed naprednejših ljudi in da je strašno sovražil ti:ti ostanek barbarske šege, p« kateri je treba šteti dekletu doto. Nikculi nisem povpraševal, kako nek: se je mogla babica 'zmotiti in me razglasiti za piuaico; mi.-r.m pa, da ©e je .to zgodilo v raztresenosti. Babica je bila stara, earjave'a devica. in pri .takih, pravimo, ni izključena tolikšna raztresenost, da imajo moškega za žensko in, narobe, žen .ko iza moškega. Lahko t=i mislite, kako smo bili drugi dan v i v hiši presenečein. ko smo -.zjutraj zvedeli, da sem fant. Babica je svojo zmoto opravičevala : labo svečavo. Očetu je bil ta •popravefc nenavadno , všeč in jaz sem se l-esnleno jezil na babico, kaj neki povsod vtika svoj nos in zakaj je pri meni odkrila pravi cpcl. -Kajti prepričan sem .bil, da •bi zame bilo mnogo bolje, če bi o tal dekle. Kakor isem danes plodovit o’: ateC-j, bi bržčas bil tudi pc&nvita ženska in ibi v tem primeru jtnel doslej že popolno izdajo svojih zbranih ©pisav, medtem -ko jih tako’« kot .pii atclj.še nimam. Babica je pri tej priložnosti do-gna‘a .še to, da sem tse e rojatvom zakasnil iza aed.em dni. Sam ne vem, po katerem ivocnem redu naj bj bil priJspet sedem dni poprej; vem pa, da isem v tej zamudi wre žive dni videi; žajoigro. Zamislite >si, prosim vas. prrvi nastop na cdru. prvi pojav iv življenju, pa se zamudim za sedem dni in to v čanj, ko še nismo imeli državnih železni-c. In pa tisto — kair sem bil že nekje spredaj «menil — da je ton moj oče vse do mojega rojstva bogataš in je nekako prav tiste dni prišel na kant, kar ;e pravi: če ise ne bi bil zakasnil za sedem .dni, bi ise-bij še lahko radii kot ibegatašov sin. Tako pa se zdim samemu sebi kakor tisti, ki je bil ¡povabljen na obilno in.razkošno kocilo, pa iti prida čiojbro uro prepqzno, ko je bila vfc-a nršza že pospravljena iin mu žele postreči le še s tremi jajčki ter . ga povrh še ljubeznivo vprašajo, ali ;'lh - žel- v trda kuhana a’i cisvrta. Ker .sem torej imel to zamudo za veliko 'ža.'oigro v. svoj-em življenju, sem pozneje večkrat vpraševal, ali bi ¡ahko nekako dobil od usode zadoščenje, z drugimi . besedami: ali je mogoče nadomestiti to izgubo sedmih dni, ki sem- jih «.trpel zaradi izamude. »Lahko, s kafro!« me je tolažil moj hišni zdravnik. »Kako E kafro,« »Nu, kadar boste umirali, vam la'ko vtorizgacno rnaice kafre pa vam .podaljšamo žh-ljenje za kakšnih sedem dni, kal ukor ste jih izgubili pri rojs.tvu.« Od tega dne, ko «je ie zdravnik tako potolažil, sem pričel jgijpho&£> in vdano spoštovat; mediicinlskb znanost, (Nadaljevanje sledi)