februarja (February 27), 1926. STEW—NUMBER 4» PROSVETA T» Je le dntfe grsailno pismo. Brockten, Maas. — Odkar je pričela obravnava proti Antho-nyju Bimbatu, ki je obteien blasfemije, je drug javnega to-žitelja Joeeph M. Veracka prejel drugo grocilno pismo od3^ verskih fanAtikov. Dela drugega pisma se glasi: 'Zapomni si toži tel j, ako Bim-ba ne boobeojen, da znamo mi streljati. Ne bodi strahopetec. Bog. je. Kaj pa je s dežjem, solncem in mnogimi drugimi stvarmi? On je bedak, ki sovraži druge, ld žive, toda Hoff-man je z njim. Imejmo torej vojno." Hoff man, na katerega se na-naia pismo je Harry Hoffman, Bimbatov odvetnik. Pismo prejšnjega dne je grozilo javnemu tožiteljo s smrtjo, sko bo Bimba obsojen. John Bolones, ki je bil zopet pozvan kot priča, da se zasliši, je izpovedal, da se ni čutil užaljenega radi tega, kar je Bimba povedal'saradi Boga na shodu ampak njemu Se zdi, da Bimba ravnotako izkorišča ljudstvo, kot duhovni. On je potrdil z naglasom vprašanje, ako res verjame, da duhovni izkoriščajo ljudstvo. Njegov "da" se je prav močno razlegal po mali sodni dvorani." "Glavna misel je bila," je izpovedala priča, da ni Boga, ker znanost ni dokazala, da je Bog, ali da *a.Jtit-' -.?. .ti Mežico City, 26.' febr. — Združene države se ne bodo vtikale v mehiške verske zadeve, ker jih smatrajo za notranje stvari Mehike. Tako je izjavil včeraj ameriški poslanik Redfield, ko se je -^«^JJ "Papeži, kardinali, škofje so monarhi. Oni so ljudski demo-kratje. Oni primejo ljudi in jih mučijo. Kaj pa dobrega store za vas?" (Fsdsvstsd Prsss.) Stavka krojačfv j Bostonu. Boston, Mass. — Vsi krojaški delavci v tovarnah za izdelovanje ženskih oblsčil v Bostonu so zastavkali 'dne 25. februarja. Delavci eo člani unije International Garmcnt Workers. UClLlSCE V DUBUQUU OD-PRAVILO OBVEZNO POSE-C AN JE? KAPELICE. . Dubuque, Iowa. — Za zgornje razrede je bilo odpravljeno obvezno vsakdanje posečsnje uči-liščne kapelice. • Učiliščni predsednik Wett-stone jO izjavil, da je obvezno posečsnje učUiščne kapelice navede iz minolih dni, ki ne soglaša s sedanjimi razmerami. • On meni, ako je dijak prisiljen obiskavati kapelico prevečkrat, tedaj to postane navadna formalnost Ako je preveč vere doma in v šoli, povzroči, da ni nazadnje prav nobene vere. PragItd diotalk dogodkof AMERIKA V kongresu imajo razpravo za omejitev volilnih pravic otoča-nom. Na jugu je divjal tornado. * Senat zasliši ogrskega pdala-nika Szechenyja radi ponarejanja evidence proti Karolyju. Grožnje v procesu proti litvln-skemu uredniku Bimbi. Gonja za organiziranimi sicili-janskimi pobojniki v Chicagu se nadaljuje. Komisar plovbenega odbora je resigniral. PO SVETU. Mussolini išče zveze z malo entento. Poljaki zahtevajo enake pravi ce v ligi narodov kot Nemci. Ameriški poslsnik v Mehiki se ne mara vtikati v spor med cerkvijo in državo. Trockij je v novem govoru napovedal konec evropskega go-spodstva. Ostanki starodavnega, 3000 let pr. Kr. obstoječega mesta, najdeni v Indiji. taarika dril rok« prti od Mohüklh oorkva Notranja zadeva Mehike. Callse zagotavlja protestante, da i bodo izgnani, če se drže a kons. OV NA MFRTE SE NASAUUJE V CHICAGU Preiskali eo sopet vae kote, pa katerih ee ekrtVajo Slcilijani. — Aretiranih je bilo aepet de-vetdeset oseb. Chicago. III. — Policijske patrulje so zopet stiskale po rasnih skriviščih, v katerih so up* le, da zalote Sicilijanee, ki eo podvrženi deportaciji, ker so priftlt na nelegalen način v deželo. Are tiranih je bilo. devetdeset oÉb Komaj so priVedli aretirance ar glavni stan detektivov, so bili tam zvezni izaeljeniški uradniki, ki so jih izpraševali, kako so pri-šli v Združene drŽave. Zaprtih so imeli še eden in dvajset aretiranih od lova, ki so ga napravili v pondeljek zvečer, ko so prihajali že novi aretiran-ci. Zaslišan je bil veek aretira-nec posebej. Pri izpraševanju Be jih je veliko zapletlo v protislovja. Nekateri izmed njih so imeli državljanske papirje. Tako tudi n. pr. neki Giovanni Magogna. On'trdi, da so ti papirji njegovi. Magogna je visok 5 čevljev in 8Vi palca.' Njegovi papirji opisujejo človeka, ki je višok 6 čevljev in 6 palcev. Na svojem le-vem sencu ima znamenje sace-ljene rane, o kateri pravijo av-torite, da je tako stara kot njegov državljanski papir. V državljanskem papirju ps ni onie- deportirsnjem. Poslanik je dejal prosilcem, da v tej zadevi jim ne more pomagati. Mexico City, 26. febr. — Predsednik Cslles je sinoči nsmignil, da ameriški protestantski pastorji ne bodo izgnani iz Mehike, če se bodo ravnali po zakonu, ki prepoveduje veronauk v šolah. Sedanja verska kontro-verzs v Mehiki je prišle radi ne* pokorščine duhovništva napram zakonom, je rekel Calles. Američani se še kolikor toliko drže postav, toda največji kršitelji so španski katoliški duhovni. Zakon velja sa vse vere in narodnosti, in vlada ne bo delala nobenih izjem. Calles je obžaloval, ker se izvajanje ustave in ns isti temelječih zakonov v Mehiki prikazuje v Zdr. državah kot kampanja verske persekucije. Mehiška vlada nima nikakršnega konflikta z verskimi zadevami mehiškega ljudstva. —mmm Washington, D. C„ 26. teur,— Krajevna katoliška organizacija "Knights of Columbus" Je sklicala protestni shod za 7. marca . nekem tukajšnjem gledališču proti akciji mehiške vlade glide gay^ NEARING ARETIRAN zapiranja verskih šol in deporti- y ¡fIHTERIf NKM BOSTONU, ran je tujezemskih duhovnov. _ ^¿^i1 Boston. Maaa. — Massachu- španskih duhovnov, ki so bill iz-l^ ^ ^ rMb(jrJ,n ^ njeno to znamenje Med Italijanske pobojntke je prišel velik strah. Vsliko njih as ji skrilo po bližnjih predmeet- proti njim preneha. Podnačelnlk mestnega detek-tlvskegs biroja pa izjavlja, da jih bodo prijeli takoj, ko se zopet prikažejo v mestu. On na-glaša, da je teh skilijanskai u-morov sit že do grla in da je treba s pobojniki počietiti v mestu. Izseljeniški uradniki so Mkll, da lahko poizvedo za vsakega po-edinca v enem dnevu, eka je pravilno prišel v Združene države. \ Poljaki okahaja aavo krizo Zšhtevaja lata pravice kot Nemčija v ligi zasliši Wheeler je obtožil fafisechenyja. da je ponaredil evidenco prati Karolyju. Washington, D. C. — Senator Wheiler iz Montane je predloiil resolucijo v senatu sa preisksvo vmešavanja ogrskega poslanika, grofa Laszlo Szechenyija, v naše notranje zadeve. Wheeler je ob-toill poslanika, da je za časa bi vanja grofa Karolyija in njegove šene v Ameriki najel ameriška privatne detektive, katerim Je plaval $20,000, da so zasledovali Karolyija, nakar je predlo» ŽH državnemu departmentu po» tvorjpho evidenco, na podlagi je Kellogg izključit Ka-roiyiievo ženo od ponovnega obiska Združenih držav. Hiaay Ja rooigalral kol ko* Varšava, 26. febr. — Premijer Skrzynski je isjavil včeraj v poljskem sejmu (parlamentu), da Poljska nikakor ne odneha od zahteve za stalni sedeš v, svetu lige narodom * "Poljaka in Nemčija morata imeti enake pravice v svetu lige narodov", Je rekel premijer. Griko-tariBd spor prod Kf»- Pariz, Ž6. febr. — Grčija je včeraj naprosila svet lige narodov, naj predloži mednarodnemu sodišču njeno sporno zadevo s Turčije glede meje v zapadni Traelji ob reki Marici. Grki in Turki se ne morejo sporazumeti glede to meje In Grki so predlagali, naj evetovno sodišče raeeo-di, toda Turki eo odklonili. Grške vlade sv js sdaj obrnila na ligo. gnani is Mehike, da bodo hujsks-li proti mehiški vladi. Caeopftsje propada, pravi yorSki žumaliet. New York. — Don C. Seitz, pomožni urednik revije "Outlook", Je rekel te dni v svojem govoru pred New York Library j klubom, da ameriško časopisja propada. Časopisje je po vojni | Kandidiral be proti senatorju StJuifloMn. — Resigniral je zdaj, ker Ja dovršil poverjeno delo. tVaahlngton, D. C. (F. P.) Bert Haney is Portlanda. Ore., je resigniral kot pooblaščenec v plovbenem odboru. On se ude-lešf primarnih volitev in upa, da v mesecu novembru porazi naterja 8tanfielda, podpornika administracljs. Haneyja so napadli zaradi nekega pisma, ki ga je predsednik priobčil pred nakako tremi me-seci, in v katerem je zahteval, da naj Haney poda resignadjo. Coolidge je trdil, da je imenoval Hanayja zopet v plovbeni odbor, ker se je s njim sporasumil, da bo v odboru sestopal Coolidgevo politiko, ki je imela namen po-slati trgovsko brodovje v Severnem Atlantiku, med staro In obrabljeno šaro. Taka js bila namreč politika admirala Leigh Tal mer Ja, predsednika Brodov-ne korporaclje. Ta je bil ss to mesto imenovan na prizadevanje Matthew Brusha od American International korporacije. Bru-shova skupina Je bile zainteresirana v britski plovbi in severo-atlsntiški trgovini. Haney ni hotel reeignirati. • Na to Je pisal Coolidg«, In v pismu z dne 28. februarja, v katerem js oodal svojo resignacijo Je ponovil znova, da nI nikdar obljubil, da bo prejemal ukaze od Coolidga glede izvrševanja syojih dolžnosti kot član plovbenega odbora. Ko je izjavil, da ne poda resignaci-je v mesecu novembru, je glasoval z drugimi člani odbora, da gra Palmer in da se politika plovbenega odbora obrne v drugo smer. Haney pravi, da brodovje dandanes lahko konkurira s tujesemskimi konkurenti. On se je zahvalil za službo, ker bi ga Coolidgs več ne imenovsl v plovbeni odbor.. V odboru Je obravnave proti Bimbatu, ki Je obtožen blasfemlje, da ee je hie-terija polastila tudi tega hlsto-ril nega mesta, ki Je znano Is bojev sa svobodo govora. Seott Nearing, član organizacije učiteljev v New Yorku in predavatelj, je bil eretlran pred Palno-vo spominsko dvorano, ki Jf dobila ima po Thomas Painu, borcu za svobodp. Nesringu niso|Hsba, bil le toliko časa, da je bilo delo izvršeno. On ni izjavil, da bo kandidiral za senetorja. Ali to Je bilo znano, odkar se ni hotel umakniti, ko so nanj leteli napadi. MSSSOLISI V KOVEN MNEVM; snubil je Salo- entento ..... . Ninčič, jugoslovanski minister sunanjih zadev, konferira v Rimu, kjer aa morda akuje nov pakt med Italijo in Jugoalavijo. MusaoMni ponuja Cehom svobodno hiko v Trata. Francija grdo glada na Rim, kar moida la-gubi dominacijo nad malo entento. Pariš, 26. febr. — Mussolini js začel ljubimkati s malo entento in francoeki oficijelnl krogi so vznemirjeni. Jugoslovanski minister sunsnjih sadev Ninčič se nahaja te dni v Rimu, kjer se kuje nov pakt. • '' Nekateri pariški listi israšajo bojazen, da Francija mogoče is-gubi pokrovitsljstvo nsd malo entento, katero jelry kompsnije, M. ponist Alois Haba Je izumil nov j. Berlins, in Patrlrk Durkins. gts»ovir, ki ima tri vrste tipk v ¡policaja, ki Je spremljal bUfsj. četrtiakah glasu s širšim poljem nlka; Bila sU na potu na banko, not in s novimi vsrijacijami. ko so ju tolovaji pozdravili s dovolili govoriti v so ee bali. da bo koristil Bimbatu. dvorani, njegov ker Strajfc dijakov na rameaskih Bukarešta, tñ. febr. - Dijaki |JWU j# prorokovsl, da v bodoč-na rumunekih vseučiliščih so nadomesti časopisje radio, včeraj qppovedali generado I ki bo vsako uro razširil vse nsj-atavko. Zahtevajo I» P*«0** ! novejše ♦esti po vsem svetu. med katerimi sta tudi zahtevi za |_____________T več trupel v medicinskih fakul NAEOClTE El EMJÍOO tetah la Izključitev židovskih u ItudfBtov. -L postalo tako komercijalizirsno. da se več ne zmeni se čitajoč« občinstvo, peč pe ustreze le bu-sineesu. Listi nimajó več spo-j dobnih novk in P^i^cclo ^ 225' ^ bor se priznanje Euaije. Nearing l^ohko kom^ojd niivnrfaa p*, govoriti, ko ^ J#pol|. Iplrje. ne katerem ee tlske^^ | pnftrUmL ^ Jr $hod ^^ Polke J. ki je bil ns patrulji, je ki je prvi komponist četrt-glaeovne god»*, Je odprl šolo v Berlinu in išče ženlja, ki _ izkoristi muzikalns prilika nje- Nearing je govoril o prizna-1 Isnajdte Nemškl strokov. 'njakl eo mnenja, ds ta Iznajdba prinese svetovno revolucijo v1 godbi. streli In obe zelo neverno ranili. Roparji so odnesli $13,00 v go. tovini In 18.000 v Čekih. Toraadaa Jaga Drnet oasl) mrtvih, Mcmphle, Tsaa. — Prek okraja Chlcot, Ark., In po nekaterih krajih zapadaega Mississlppijs Je divjal tornad. Brzojavna poročila, ki so došla sem, pripovedujejo, da Je bilo deset oeeb u-bitih In več ko dvajset poškodo-vsnlh. Tornsd js ns svojem potu podiral hiše, ruvsl drevje la lomil hrzojsvne drogov«. V Tisdslu, Mlss., so bile sko-rej vse hiše porušene. Calamboa, O. — Reke so prestopile bregove in zsiils ceete v marsikaterem mestu v severnem Ohlju/ To Je iiovzročll «orak veter, ki Je od tajal led, da je prišel plavati po rekah in zajezil odtod voda. Veter Js bil silen in temperatura topla, Pori (liatoa, O. — Tukaj ss boje, da so trije svti izginili v jezeru, ki so odpslJeii P® Mu proti South Bass Islsndu. ' Pismonoše, ki so komaj ušli, ko je led pričel pokazati, a oni aa se pa peljali v Put-In-Bey aa Kouth Baas Islsndu. izjavljajo, ds so videli tri avte, ki so peljali ns otok. Oni m* vedo, ali so avti ostali na otoku ali so ss vrnili. Zsnesljivo pa vedo, de Je led pričel pokati In se lomiti. ■ i 111 OftPICK RAZSAJAJO V MXI* NOJSKIH MESTIH. KAKO RAVNAJO S NJAMI. Velike banka skrekl- odvedel Nearinga do bližnja po-lici Jake telefonske postaje. Po-slašeiri mu niso sledili. Ko Je g belgijska MHk Bruselj, 24. febr, — Credit: Pönaler, nejvečje benka v Ant-poltoaj doMl zadovoljiv odgovor werpo, kl je Imele 10 milijonov od sarženta. je Neeringa sevMa! 1 rsnkov kapitala In fcte podrui- ni". je včerej zeprls vrsta. SLU2KI- , O. — Gospodinj« pre* bivajo v spertmentnlh hišah In plačajo p» tisoč dolarjev stans-rine. Služkinje pe prejemajo po deaet dolarjev mezda, pe Jim še ni dovoljene spati v etanovsnju. v katerem biva gospodinj« Od te pičle mezde, s| morejo nejetf same svoja stanovanje. Peoria, IB, — V okrajih well in Woodford so otroci sbo-leli na ošpicah. Ponekod eo me-rsii zapreti šoU V Mortonu, ki se nahsja deset milj od tukaj, je ns ošpireh sbol«lo več kot sto otrok. Geleebarg. M. — V K noževem učiiišču so se pojevlle ošplea Maquea. IM. — Tukaj so saoril šola, ker so se pojavile ošpice Vsek den nlkl. prijevljo novi prösveTü QLâËOA ..' « • ^ ... "^Mlki as% poakišaj nas!" v škandal, tedaj pravi: "Ne glej tne* kakšen sem, temveč poslušaj m«, kaj ti povem". J*z pa pravim: Ce ni duhoven vrcdc* de bi ga gledal, je le manj vreden; da bi ga poslušal. Se eno vprašanje: Koliko je bil Beg star, ko mu jo brada zrastis? — Peter Slabe, West Allia, Wlà. • • • , Plaie nimajo veUke. V Chicagu je umrl policijski aartertt v pokoju, ki je zapustil $109,800 premoženje. Citatelji naj si mislUo, kar hočejo. • • • Toae že ae bo kralj primorskih t Slovencev. , Cenjeni Žarkomet! Tone se j ako trudil se blagor primorskih Slovencev. Veš, Tone, kako jim lahko pomaga*? Na ta način, da jih čimveč suspendirate v katoliških društvih kakor ate tisto članico, ki te je lani malo ppeua-rils, da ni treba jednotinega denarja noaiti v Rim, kjer ao tla-čitelji našega naroda na Primorskem. Le tako naprej, Tonček! Kmalu boš kralj primorakih Slovencev l — Iz Chicaga* . * • • ■ Argumenti s "poljan "Kakršen je lump, tako miali o drugih^, piše g; Trunk, kt je zopet nekaj jezen. Ker argumenti ae tešejo gladko, ei je tre-ba pomagati na ta način. je Trunk earn priznal, da je rad ro- farmarje. Prosim Te raditega, da poprosiš J. IX, da bi me tja______ vzel, kar mu bom vee povrnil, ¿¿t v izrazih. A tudi ta »belost a na avojih laatnlh pr-z njimi I Ne potrebujete jih! Tiato nebeško kralje-atvo, katero vam obljubujejo, ni nU dh#ega nego presen navaden bavbav. Gospodje vam bodo zagotavljali nebesa dokler jih boste podpirali z vsemogočnim $ Prenehajte noaiti tega, pa bo-ate videli,, da bo tudi nebeškega kraljestva konec. Odprite oči in spreglejte, otreaite ae srednje-veške teme in slepote najprej sami, petem šele pojdit na delo za teleane alepce v domovini. V roke aem dobil neki liat s "i-menom "Amerikanski Slovenec^ Na žaioet moram isjaviti» da tako umazanega lista s tako umazano vsebino nisem še čital ne v slovenskem, nemškem niti ne v italijanskem časopisju, katero tudi ni izbirčno v psovkah. Umazano blato, katerega prinaša o-monjeni list, je peč nizkotno in sramotno za vsakega, ki slično umazanost podpira. S. N. P. J. je v atari domovini dobro poznan kot največja slovenska podporna organizacija v Ameriki. Ime te jednote je čiela-no in spoštovano v domovini, i-stotako tudi dnevnik "Proeveta". Da li kdo ve, da izhaja tukaj v tudi del razkosane Slovenije, la- Ameriki tudi klerikalna umaza-atuje neko zaprašeno postavno »oat, pa ne morem povedati. knjigo, kolkovano s odtiai palcev, v ko jo zapiauje pisar vae za vojaško alutbo sposobne mladeniče in mole. Ta nebodigatrebS je nekje našel tudi moje ime. Posvan aem bil na nabor in kot 'fant od fare* tudi potrjen, toda povedal aem gospodom, da Tone Kolikor se tiče slovenske naselbine v Kenmoru, sem prona-šel, da je večina rojakov, ki ne dajo ničesar za "pranje duš", kajti operejo jih lahko aami. vendar nas semintja obišče gospod Ia sosedne slovenske naseU bine, iz Barbertona, Ohio. Ras- ne bo nosil vojaške suknje, kajti Udja seveda ni ravno velika, , ' kl mu **** Približno tri milje, tako da gonje vsiliti, nima prav nobene ob» vernosti, in ako bo Tone moral noaiti vojaško sukajo, bo lato nosil pod aaŠČIto Strica Sama. . Gospodje ao vztrajali pri svojem. da sem le dolgo v "njihovi zemlji." da živim v troedini državi Jugoalaviji, toda koačao je spod pot lahko vzame sa izpre-hod, kar je gotovo, da m« prej basni nego škoduje. Toda peš hodil in oela jezdil je samo Kriat. njegovi namestniki ee vozijo v avtu, katerega običajno kupijo ali nabavijo pobožni verniki, in sicer v večini taki, ki verujejo, samo da bi prišel v Ameriko. Parnega j. mi. Ver tu je ravno toliko, da človek ne more živeti in ne i*-mre ti. Ce ae nočei usmiliti mene, daj ae vsaj otroka. Ti,,JM verjameš» kako hudo je tukaj. Pojdi torej k J. D» ali kakemu drugemu farmarju, da izjavi« da bi me tja vzeL U toliko da bi storil, da bi priftel onkraj New Yorka. Ce moreš poslati denar, bom tudi se povrnil." * (Tako se to pismo še nadaljuje kot samo ena dolga prolaja, v kateri je nešteto besed "pomagaj" in "pomagajte". Drugo pismo je slično:) "Draga sestra! ... Pisal aem Ti že pismo, ker pa nieess dobil odgovora, pišem zppet in zopet.- Prosim vaju, in sicer lepo prosim, pomagajte mi. Ravno danes so klicali pred cerkvijo, da gre lahko v Ameriko samo tisti, ki dobi potrdilo od farmarja, da ga hoče za avojega delavca. Sedaj vaju prosim, pojdita h kakemu farmarju, da naredi potrdilo na karti, da me on v reanici rabi za delavca. Ce me potem rabi ali ne, aamo da jaz tja pridem* Mogoče ima še atari Medved farmo in rabi on delavca, če ne več veaj za par dni, samo da mi a tem pomagal priti v Ameriko. Ali pa katerega drugega naprosita, magari zamorca, aamo da bom jas prišel v Ameriko, če ne, bom Se bajto pojedel, ako bom aamo na peči ležal.' Ako ml ne ¡¿omagate, bom tu "ta v», liki" siromak. Pros itn. da bi tudi za Franca naredili tako kot zame. kajti sdaj ee bo vae pobralo is te obubožane domovine. Prosim tudi, da mi pomagate s denarjem. Kakih trideset dolarjev imam aam, drugo doloH-ta vidva. Ampak to storita takoj, prosim; bog. da ee je toliko odprlo l , . » je šla mkno. G. Trurtk lahko misli in zapiše, ds sem jsz lump, jss pa ne miBlim, niti ne rečem, da je on lump! s e e Cenjeni 2arkomet! Ker živimo r "third class city", je vSd-no kal novega pri nas. Slabega več kot dobrega.; Ker je "buay town", je zmirom doati neafeč. Povodenj in "wreck", "wreck" in zopet "wreck", za "wreokom" pa jok in stok, razbite fisva, prazen žep in podpora od jednote. -t- Johnstown, Pa. e • » Smo že sUMU Br. C. O. Wyano, Pa., ari je poalai dogodek o dveh porednih ainovih nekega mežnarja s Sv. Gore nad Vačami pri Litiji, ki ata na rob prižnice nabila žebljičkov. Hotel* eta zagoati faj-moštruv ki je rad rasbijal po priŽnicL • , Dopisnikov oče ga je zagotovil, ds je dogodek reeničen. Mogoče je, ampak jas aem tudi ali-šal nekaj takega» ko a*n Ml if bosopetec. Razlika je Je, da pri naa je mešaar zabil žebljičke ia žrtev js bil vlaški pop. Konec zgodbice ae giaaf; Pop Je prišel na prižnico in začel pridiga« o sv. Petru in Pavju. Vzdigne nlco in pravi: "Sveti P*tar i ra-vao jesu bili, jezu bill fcdsti P° prižnici)--lopovi, kojl jsao ovo učinili!" e s e v townu, Pe.: V kateri številki ProaveU je bila tista atvar o "rdečih bukvicah", ki jo emeaja- te? Ely, Minn.: roke kje legitH!« s ai prižla v Najbrž ss je SOBOTI; 37» FEBRUARJA. PBOSVETA i I DtoŽatiUai mlfikttai S ptlji fMfe—Mtf§ vzamejo vtMtt pravioo Analfabeti ee eeveda nuni slro-šteje toliko kot znanje |a hi čitanju. WssklegSeH G, — Kongresnik Robert Bacon is New Yorka je zagovornik predloge sa civilno vlado na Virginskem otočju. Ts predloga je sdaj na razpravi jred zbqfcnlfnim odsekom za oto-ike zadeve, Predlogu določa, da norsjo vaMlci las to vati nepre» nično laetnino ali pa znati pitati in čitati angleščino. Ko so Bacona vprašali, zakaj e postavil to določbo glede vo-ne 'pravice v predlogo, je iz-avil, da je tO storil na priporo-o dr. Tuckerja, ki je študiral azsoere na otošja in napravil uročilo zaklndniŠkemn depart-nenta. Bacon je dalje trdil, a ja zdravo "ameriško načelo", se ns da volilne pravice veera, ae imajo pisati in čitati an-eščins. Dr. Tucker izjavlja, da le 16 0 20 odstotkov otočanov ne zna iaati in čitati. On je naglašal, ■ nt ree, da je bila ta določba spisana v predlogo, da napravi azliko med zamorci in belopolt-iki. Glavni podpornik te predloge A A. Berle, ki je advokat v ew Yorku in zastopnik sladkor-ih družb, ki izkoriščajo to otoč-Razlagal je na široko, da redsednik potrdi sli pa odkloni rsdnike, ki jih governor imenu-za otočje. Vsi danski poda-ki postanejo ameriški držav-ani. To velja tudi, za domsči-ki so bili rojeni na otočju, aturaiizirani bodo hitro vsi Mnačini, ki bivajo zdaj v Zdru-nih državah« Okrog štiri tisoč h biva samo v New Yorku. General Mclntyre, načelnik roja za otoške zadeve, pripona odseku, da naj pogasi gre z dom naprej. Njemu bo namreč klrejeno otočje, ako bo predlo-sprejeta. On trdi, da je bila >jaška uprava vedno bolj eko-)mična kot ljudeka. Menil je, 1 bo ljudstvo na Virginskem očju kmalu prišlo na sled, da bi imelo toliko javnih zdravstve-h naprav, kot jih ima zdaj, o bi imelo civilno upravo. On li, da se predloga tako amen-ra, da bodo armadni in mor-riftki častniki lahko uslužbeni raznih uradih na otočju. ¡ASEŽENI STA BKU DVE i KLETI "IN RAZSTRELIVO. Rock Island, HL — Tukaj so pjeli dve dekleti tukaj dv me-ki so na sumu, da so ropali Ste, ekspresne pisane in poži-li železniške postaje v Nebra-in Iowi. Aretirali so jih de-(tivi ekspresne družbe v ne-lokalnem hotelu. Ko so prell njih sobe, so našli za $8000 radenega blaga in kovčog, v im je bil hranjen nitrogll-Moška sta rekla, da se ita Tom in William Burne, deta pa sta izjavila, da sta Tom Brpwn in mrs. Harry rd iz Atlanta, Ga. maješfciasvsliae r iahlka. — Ameri-arheološka ekspedicija pod itvom dr. Herberta J. Spin-s harvardske univerze, ki udi že dalj časa v Yucata-je zadnje dni odkrila nove tvaline štirih velikih best iz mehiškega rodu Maja. Vss mesta so stala na morski H. Raziskovalci so našli v teh ralinah nove vrste kipov in kakršnih nI videti v.drugih, Jej snanlh majaških msstih katerih je Yucstan zelo bo- *ariz, 26. febr.— VčersJ jc v Parizu formalno otvorje-| konferenca med zastopa in sovjetske Rusije za ivaaajs carističnega pred-dolga in drugih ru*«o-t i h problemov. Konfe-je tvoril Briand ▼ revno sobi na Quai a tudi mačka postala tako med-k, da jo je bila kost in koža. Nato so žrtvovali še mačko. Parnik "Java Arrow" pripluje v San Francisco dne 6. marca. ---1« ; Xr-T IZ MSELBM DVAJSETIH DNEH OKROG SVETA. New York. — Edward E. E-vans, kapitalist in sportist iz De-troita in kapitan Linton Wells, avanturist in avijatik, sta naredila načrt za potovanje okrog sveta v dvajsetih dneh. Načrt lavedeta prihodnje poletje. Oba aezdaj mudita v Moskvi, kjer u-pata aranžirati varno pot preko Rusije in Sibirije. Potovala bosta po zraku, železnici s parnikom. Načrt ee glasi, da začneta v New Yorku in prideta v Seattle z eroplanom v 38 urah. Pot čez Pecifik bo trajala osem dni, Iz Tokije do Vla-divostoka 24 ur, do Moskve šti-dni, do Londona 30 ur in nazaj v New York šest dni. Po tem računu bo pot trajala 21 dn^ in osem ur, toda lahko se sniže na 20 dni. Največ je odvisno od Rusije. Ako bosta potovala z via kom od Vladivostoka do Moskve, imata lahko veliko zamudo; če se jim pa posreči premostiti to daljavo z letalom, bosta za nekaj dni na dobičku. Jkfriavlfo zaved v AevenlJI. V Sloveniji eo ee vršile volitve v Delavsko zbornico. Združeni rsz-rednO zavedni delavci eo zmaga-z absolutno večino. Listo je vodil Franc Svetek, tajnik Kon z um nega društva za Slovenijo. je 29.000 glasov. Sodrug Svetek je dobro znan tudi ameriškim Slovencem, ker je neeto-p« aa več shodih, ko ee je po vojni nahajal V Ameriki kot delavski delegat Slovenije. Klerikalci so prejeli samo 15,-000 glasov. Demokrat je in narodni socialisti S 469 glasov. Baraotovi sektaši 2496 glasov. Redlčevci pa same 1,699 glaeov. Od 61,46« volflcev se je udeležilo volitev 66,717. Mttwaakee, Wla. — Domača zabava Sloveaskega doma v soboto 20. februarja je bila taka, da se mi zdi greh, če bi o nji ne napisal nekoliko. Pravijo, da vsaka glava ima svoje misli, zato pa tudi o tej zabavi lahko sklepa vsak po svoje, ne da bi to komu bilo kaj v škodo. Ta lahko pravi, da je bila zabava podobna "sejmu", oni "že-gnanju" ali magarl "vojski", pisec teh vrstic pa se ne more u-braniti slutnji, da je bila ta dCh mača zabava prehod v živahnejšo agitacijo za dom in nekakšen mejnik dosedanjemu zaspanemu delovanju med našimi rojaki. Tako velika udeležba, veselo ras-položenje In darežljjvost, katero so pokazali mnogi, vse to podprejtoh mojo trditev. Brez posebnega o-' glaševanja sa to zabavo se je vendar nabralo toliko občinetva, da nekateri poznejši niso doblK prostora in so zato jporali oditi. Zabava je izpadla boljše, kakor smo prvotno pričakovali, najbolj pa še v finančnem oziru. Skupnih dohodkov tega večera je bilo $170.16, izdatkov pa pri* bližno $40.00. Naši možje, žene in dekleta eo ob ti priliki pokazali le majhen drobec svoje požrtvovalnosti in darešljivoeti, in glejte, že imamo tako rasvese-ljj,v in uspešen rezultat. Kaj bo šele tedaj, ko bomo prišli vsfr skupaj do pfavega spoznanja glede vrednosti slovenskega doma; ko bomo zavrgli rasne predsodke in ko bomo delovali vsi brez izjeme za idejo slovenskega doma» čeprav mogoče se temu ali onemu sedaj ne dopade kateri izmed odbornikov pri organizaciji.- Ideja je, za katero se moramo v bodoče žrtvovati, in ta je zdrava in koristna. Ko bo dovolj utrjena, odpadlo bo takore-koč samo od sebe vse, kar bi se slučajno obesilo slabega na njo. Za enkrat o tem le toliko. Najvažnejše je, da se e imenu slovenskega doma zahvalim vaem, ki so pri tej zabavi bili aktivni, naj ai že Jk>, da eo delali ali podarili jedače in pijače, 1n pevcem, ki so s svojimi pesmimi razvedrili in poživeli celo družbo. Ne bom posebej omenjal, kaj je kdo dal, pač pa ae mi zdi na mestu, da tu navedem imena ds-rovalcev in tiste posnemanja vredne žene, ki ao vse tako o-kusno napravile. Frank Lustig, Ciril Muškatevc, John Camer-nik, Frank Tamše, Joe VMmar, Louis Novak, Martin Jug, Joe Matoh, Frank Kaytna. Bratje Svobode št. 7 J. P. Z. S., Katie Muškatevc, Margaret Luetig, mrs. Kračnik, Anna flvigelj, Roži Hren, Amalia Hojnlk, Justine Simerl, Fany Kolenc, Angela Jenko in mrs. Horvatin. Hvala vsem! Da bi s svojim vzgledom potegnili sa seboj številne brezbrižnike. Tudi ne smem pozsbitl na pevski klub "Danica", ki se je odsval vabilu in tem pokazah da koraka v pravo smer t Toliko vsem tistim, ki se v resnici trudijo, da spravijo vse to delo v skorajšnji sad, od katerega smemo pričakovati nej ugodnejše spremembe za mil-wauške Slovence. Tistim pa. ki •e za njih nikdar ne "rona" in vedno "kikajo", svetujem, da štedijo s svojimi besedami. Tako bodo nevede in nehote pomagali, da bo v Milwaukeeju nekoč prav "zeronalo." Kar se tiče tiste "grčavoetl" in "grobosti", kateri smo pod vrženi Ju>liker toliko vsi in se po-jevljs pri naših priredltveh vse-povsod, bo tudi najboljša lekcija ravno slovenski dom. Tako je minula zabava, katera je imela namen, požreti staro In mlado za slovenski dom. Opaža se vsepovsod večje za-n imen je. Tako je na primer podporno društvo "Bratoljub" št. 234 S. N. P. J. na seji vprizorllo prostovoljno pobiranje za skled alov. d (ima. Nabralo se je $17, kstere ao takoj izročili blagajni-ku slov. doma. Takoj zs tem društvom je sledilo mledeniško podporno društvo "Lilije", ki je tudi ne enak način nabralo na sej v nedeljo SI. febr. $7.11. Alo, katero društvo bo nest? In katero bo zbralo največjo vsoto? Nič ee ae bojte, člani teh dveh društev eo prišli do saključka. da radi per centov, ki so jih darili za dom, ae bo šel nihče berači* Ker sera že ravno pri berače» nju, naj povem, da emo na aeji slov. doma febr. sklenili iti vsepovsod, od hiše do hiše, s namenom, nabirati nadaljne podpise na obveznioe in tudi prostovoljne prispevke. Rojaki in rojakinje, ko vas obiščejo ko-lektorji, odprite roke, pomagajte vesk po svoji moči; kdor pa še ree prav ničeaar ne more storiti, bodi vsaj toliko toleranten, da jih ne bo odganjal z napadanjem ali surovostjo. S tem se je otvorila največja kampanja za sklad slovenskega doma. > Storite svojo dolžnost, in de-ežni boste nekoč sladke zavesti, da sta bili tudi vi med tistimi, ki so pomagali potisniti Slovence v ospredje v gospodarskem kakor fudi kulturnem oziru. — J. Ma- Druga etraa la Meadowlandaa. Asadewhinds, Pa. — Dopisnik je v št 29 zagovarjal pečlar-ski stan in se dokaj trpko Isra-zil o ženskah. Pravico ima. Am-*k s tem, ko on trdi, še ni re-feno, ds so ženske vsega krive. V veliko slučajih je tudi mož kriv prepira, posebno pa Um, kjer celo pretepa šenako. Tudi možje In fantje niste teko medeni, da bi vas povsdigovaie v sedma nebesa. Le pritrdite, da tudi vi storite napako, ki povzroči prepir in razdor v družini, Boljše bi bilo v družinah, ako i možje znali eenlti delo žene. Ampak v mnogo slučsjlh se pripeti, ko možje puste žene po cele noči eame doma s otroci. To je trpljenje za Ženo, kakor je tudi mučno nje delo, katerega moški ne upoštevs. Ce bi fsntje videli, ksko dobri možje rsvnsjo s svo-imi žensmi, bi se sami ogreli za tak stan in pomagali nositi zakonski "jarem". Potem bi ne bi-o treba dajati v javnost, naj se samski moški držijo proč od ensk. Res, svetovala bi to še sama, naj se držijo proč od njih n poiščejo naj si dobrih deklet, ker smo Ženske tako slabe, da da jim lekarno glave s sekiro, kakor se dela e kokoši. Kjer so bili našteti slučaj!, se razume, da niso bile krive samo žene. Saj je Itak znana reč, da prepira ne more biti, ako niso skupaj štiri Oči. Ženska ee ne more kregati sama, kot se moški ne morejo. Jaz živim v naselbini Meadow-ands, Pa., že precej let. fts prl-ično- velika je ta naselbina, pa ne morem navesti Iz nje nobenega slučaja, ki bi povzročil nesrečo ali razdor v družini. Zato pa »rez skrbi svetujem, da ne proč 4>d žene, temveč skupsj: ako se ^va razumeta, lažje prenašata vse skrbi in težave. Pozdravljam čitetelje Prosve-Le. — Angela Frenk. Slovenska Uvodna Uns—ajms s. Podporna /idiota IT. v ti rte vi llB teer GLAVNI STAN« SSST-SS SO. LAWNDALE AVL. CH1CAGO, ILUNOIS Izvrševala! odbor: UPRAVNI ODSEK i Preisedh* TtesssS Catekar; ps4Ke*eialk Aažre« VMrMi. R. F. * V, Baz lSI, Jakasteva, Ps.{ fL tajaik «aUkav Tark; tajnik bolnlikasa ilšilha Bka Narek j Vl. bla«a|alk Jaka VagrkSi eretolk slaslla Ježa Savartalk, •»ravnali s lasUa ItK» Godiaa. ■ettbi 8*aafc*t irirrriiilTV OMm Wmmm Taeaher, ttlt g. EI4gUey Ave* Cfcfc««"!il! liaattl.^litn"nt alastM Avsn Wsst Park. Okla i Marj USavkk, MSI 8. SM«mi Ave^ CM-csao, m.: Joka Tarčeli Baz SS. StraUsa, Pa. BOLNIŠKI OD6«Ki 06EKDNJK OKROUlt BlMNavak^jradaašalk. MST-lf 6. Uesdals Ava. VZHODNO OKROtlRt Jasah Ambnš». Bac SIS, M—m Raa, Pe. Jssaek Sarha, RFD. S, Bas 114. Waat NaoSaa, Pte KAPABNO OKBOftlBi Aatea Šalar, Bax i U. Oeoaa, Kuk, ae flginrt Fraak Klas. Bas MS, Ckl|Mm. Mm* aa aav. aap. Jaha Mak Bas 1U. Račk Bprlscs, Wre. Nadsorni odbori * Paal Baairse. )rikibš SMS Se. Uwašsls Avs^ Cklaa«e, 10« Btakarš J. Savartalk. SS1S S. MlUaid Ava.j Fraak Ea|c, MM W. Mtk 8t., Cklrac». 10. Združitveni odbori Pradaadalkt Fraak Alaš, SI M le. Crawfarš Avc, Cklsafle, HL| laške Ovea, SMS W. Mtk St. Ckkato. m.j Jaka Ott», 84M le. Olftea Park Ava* VRHOVNI ZDRAVNIK t Dr. P. J. Kara. SSM St. CUlr Ave^ Om(sad, s slavaUal aškaralki, M šalsje v POZOR! -arada, aa vrši takole« TIA PISMA. M as aaaašaje as »sslt |L »ndssšalka m aaelatet Pleš* ilštva R N. P. J„ SMT-M le. Uwadsls Ava« CMssie, HL P TIB ZADHVB DOLNliZB PODPORR IB NASLOVBi | štve I. N. P. Jh SMT-M Sa. Livadflk Ava« Cklaaae. III. DBNARNB POŠILJA TV K iN ITT ARI, M se «Isla si_____ ra la JadaaM vaMa as aealevsi TSJalStva S. N. P. J„ SMT-M le. šale Ava.. Cklease. HL fit VSR ZADRVB T ZTS8I I BLAflAJNIŠKUfll POIU ss esšlllsle aa aeslsvi glaffahdfttve B. N. P. JH SMT-St le. Uwadsls Ava« CMass^JR. Vaa mm la «Ik« — a — JS^.---s --a^ _ ^ja kmJLaik^M M mi mm. —s j-sh^i^ ▼ 01 prn^lBV fliif PWWTVIII T RI« llflNVIIRfm CHIDOns M UR J pBH|f|V asniSaak aa| eašH|a)e aa asalevi MsvtM tae* il Am«i Mlai. aaaaaalli talssl. uttHalai la nkk Me has glasila» Maate, saj ae »ašU|a ss saalevi NPR06VBTA", SiovcasM dom v FarreUu. | ,u Farrett, Pa. — Agitacija za Slovenski delavski izobraževalni dom je postals etoprocentna. V zadnjih dneh ss js razširila na vss strani, teko da je ob tem ča-hU doseženih že 160 delničarjev. Zadnjo nedeljo ee je vršUa tek ma, kdo btf več dobil. Warren in Olrard, O., eo obiskali F. Kramar, J. Novak in J. Kolenc. V Warrenu eo dobili šeet, v Girar du pa trinajet novih delničarjev Obiskovali bi bili rojake še dalj, pa so bili preveč radodarni in po-etrežljlvl. Tako bomo v kratkem obiskali še oetale rojake, in iioer Warren Tone Gorenc, Gl-rsrd pa MaUja Leekovec, ki a ta pooblaščena pobirati prispevke za naš dom. Oaadva podasta tudi vee informacije o naši korpo-rsclji. Vsem nsjlepšk hvsl»B F. Cimperman je pa obiakal naše rojake v AUiquippl. Bil j« Um kot boter družine Lamini. Med rojaki je poagltirei in pri neael domov enajst podpisov, tako da mu sprva še verjeti nismo mogli. Ke ee je meio pridušll in lasa! tudi seznam, smo ee u-pravičeno začudili Cimpermanu. kateri ee tudi zahvaljuj« rojakom v Alllqulppl za prijaznost In gostoljubnost. Kot bratom veem pošilja najlepše pozdrave la čestitke. Zastopnik je George Smrekar, ki ga kot popolnoms poobleščenega priporočamo. ' Tedt naši rojaki B6 |n. Pa., niso ostali zadaj. Imemo lepo število delale. Maš sestop-nik je Joka Bergles. Priporočamo ga rojakom v tej eaeelbtai, kjer eo sicer bolj slabe delavska razmere, e eo nam bratje vendar ob! j u li i i j m prtalvt ae ek r. Bas ITS, Farrell je stoprocenten v del-1MKZDK V KOVINSKIH RUD» i licu h: Vse, kar je nad Seatnejat1! NIKIH SO NIZKE, let stsro, jih ims: fsntje in de-*1 klela, možje in Sene. Vse dela in gradi, da se nam izpolni hrepenenje še dolgo let. Samo par peč-larjev še Imamo, ki nočejo podpisati, kar pa je tudi vzrok, da Jih "pečlarlce ne lejksjo.", IV aestersk! naselbini Sharon nismo šs doMI pomoči, da bi postali delnlčsrjl. Pravijo, da bodo sami delali, tako tudi našega zastopnika nI v Sharonu. Rojaki, podpirajte domača podjetja. Ne kupujte delnic od družb, ki samo vzamejo važe prihranke. V par dneh bodo arhitekti gotovi z načrtom, na kar obvestimo slovenske podjetnike, da se priglasijo za prevzem dels. Vsem našim sotrudnikom ob tej priliki najlepša zshvala. Tako delujmo naprej in na Ubor Day bomo imeli otvoritev. — Frank Kramar, pmlsednik. ■ < Butte, Mont. — Rudarji, ki delajo v kovinskih rudnikih prejemajo po 64*76 dnevne mezde, Rudniški delsvcl ps prejemsjo po 14.26, Izučenl rokodelci, ki jih potrebujejo za obrstovsnje rudnikov, pa prejemajo po |6.60. Te meade so v primeri z drsginJn zelo nizke. Mezde v distriktu Coeur d'Aleno eo ss |1.76 do 62.26 višje. Ampsk tudi dragi-nje Je tu večja kot v Ruttu. Angleški škaf priporoča eterlll- London. — Dr. K. W. Bernes, škof is Birminghams, Je dejal te dni, ds kristjsnl morajo osvojiti sterilizacijo In 4ruga sredstva zs iztrebljenje telesno in men-tslno nesposobnih ljudi, če hočejo, da kduj pride "božje kralje-stvo" ns zemlji. : Tiskarna S. N. P. J. SPIEJEIA m 1 TtSUURKO OBRT SPADAJOČA KLA. Tlaka Tsbils sa neeflce ta ihode, fbttato* čaanlka, knjiga, koledtr)a, letaka Itd. f ifceni, krvstaknm» deriftfn, češkem, nemškem, ■ngloBrem lezflni to tou/k. VOKTVO TISKARNE APEURA neuwmoiiLP. Tiaanaiic hbbaAi u TISKOvIRE RAIOCA V THUM. : w • • CSNB ZMSSNa UNU8KO DSLO PBVB • ■ t VBA POJASNILA DA» WOMTBT0 TU PIMb ps Umwmäh—MS^f» i> n. t» h FHnlerr, 2667-6f Botith I^wndele A ven Be, : TAM m DOBS NA ŽEUO TUDI ISA UST-asMA roiAsmix latitat ia tn drum potrobétiaa. Po la ae propriété, 4a Ji 4mm ] kuhani radno la najboljši la PRANK , Imww KracUlaa (Iwnll «H"). Ffo« aaprtju. Itaf» FEOSVETA Ity Cankar; NA PEČI Maro jih j« bilo, dvojo fantov in troje deklet Val drobni, bledikasti, ozkolični; ivetle oči ao gledale kakor iz tanj. Sedeli ao v krogu na iireki peči, tesno drug ob drugem. Sami ao bili; v prostrani, skoraj prazni izbi je Ml mrak. "Pogovarjajmo se!" "Najprej o prešcah!" Govorili so ŠSpetaje, počasi, drug za drugim, kakor ob molitvi; ne spogledali se niso, ne ganili. Tiho, po prstih so prihajale sanje. . Ob vernih dušah je. Prelepo jesensko jutro se drami; bele megle se vzdigajo, plavajo počasi od hoims do holma, vspno se proti nebu ter utonejo v jasnini; njih uboga dušica, bel oblak, plava samotna — barčica na neizmernem mo/ju. Pred hišo stoje sosedovi in kličejo. Malhe čez ramo, na veselo pot! Kakor v ssmo aolnce gre, kakor v sama nebesa; složno se vije pot vkreber, med vrhovi in se-nožetl; tam pisana hHlca, ki se prijaano smehlja izza jablan; tam bela, napol gosposka hišs, ki gleda visoko in prasniško z zelenimi okni ter pravi: "Prašco boš dobil, lepo pečeno, rumeno in hruatavo; tudi bol dobil hruik ln krhljev, morda ie kozarec ja-bokfniks povrhu; ali Če si obut, si čevlje obriši, če si bos, si nogi umij v travi, preden prestopiš ta lepi prag r — Zmerom dalje, iz rebri v reber, s hriba v dolino, od hišice do hišice, od hiše do hiše, ki malha se čudetno polni. Komaj stoje v- veži, komaj zmolijo kratek očenaš za verne duše, se priksie prijazna gospodinja in prinese v predpasniku méEj obilo. "Nate otrosir — Kako blagi so ljudje, od solncs obžarjeni ia od dobrota božje! Vrh hriba počivajo, pod košatim hrastom, ter preštevajo bogastva svoja, Na vse strani se v šolnine daljave raspenja svet Oči strme, sree je vse majhno in plaho od rsdosti, od čudnegs koprnenja. Vzdignil bi se človek, rasproetrl bi roke in bi poletel dalct, daleč luč, ki je v zrsku, bi ga nosila ... Kaj se beli tam na obzorju? Zasveti se, ugasne, zasveti se; v belini še belejša tiha svečka. Ali ni tam Ljubljana ? Vsi stoje, nemi gledsjo v daljavo. Tam za gorami je srečs, tam je bogastvo, je samo večno veaelje; In v srcih vseh se je o-glaailo, je tiho odgovorilo: "Pojdimo!" Kar po klancih, kar čez travnike,, po kolovozih preko njih, naravnost kamor kašejo oči • • . Umolknili so. Izbs je bila temna in tiha — kakor gjoboko brezdno pod njimi. Molčali so dolgo in se niso spogledalk "Zdaj o Božiču!" "O Boiiču!" Stisnila sta se tesneje drug k drugemu. Zunsj stoji zim v kožuhu in mežika smehljaje skozi okno. Trije dnevi so še do svetega večera; na delo je treba^sa jaslice. Vidva v hrib po mah; vidvs rešita in lepita pisane podoba, štalico, sveto družino, svate tri kralje, paatirje in ovce; ti, ki si nkjvečji, pa naslikaj piaan prt, pride gledat vsa soseščina! Jaslice atgje v kotu,, velike in svetle, kakor kapelica. Zvečer, kadar gori samo še rdeča lučks pred njiipi in je vse tiho, prihajajo po prstih, postavijo mizo pod JsaHce in polagajo pred štalico rozine in oreha; za Jezusa» ki je ubog in lačen. Po noči, kadar spe vsi je i in nihče ne vidi in ne «Uši in zunaj sneg, vstane Marija . • -"Jaz sem ališal . . . Vzbudil sd, pa je šumelo, kakor da hI kdo hodil in luč pred Malico je močno svetila .. "Kaj si Videl?" "Kako bi gledal . . . Marijo? Zaprl sem oči in sem moUl. Strah pa me nič ni bilo . .." "Jaz pa sem videl angela, Id je molil pred jaslicami." "Kakšen je bil?" "Ko je odmolil, je šla luč, o-krogla In evetla kakor sekira, vse po izbi in skozi okno proti nebu; med zvezde je šla ..." Od svetega Pavla zvoni; fcaleč a razlega pesem v zimo in noč. zu je polnočn sneg; fcadtf ae uda tenka ledena skorja, se pogrezne noga do kolena. Nobena hiša nI temna; okno do okna, luč do luči. Vrata se odpirajo tu, tam; skoraj že gre procesija po belem snegu, pod belim nebom, še belejšimi zvezdami. Tleti, ki so prišli iz dsljnih krajev, nosijo svetilke in mahajo z njimi, kakor da bi vešče begale kraj poti. > Cerkev je žarko razsvetljene; tudi na velikem lestencu gore sveče. Vse je, kakor da se jp bil Jezus rodil prav ta večer. Srce se vzdrami, vzdigne se, gre samo, visoko, visoko, vse polno sreče, ki jI nI mere ne imena. Luči tre-pečejo v dišavah, ki se vijejo kakor bela megla proti stropu; kor odpevs oltarju, ens sama radostna pesem, ki se rszlega is dalj ve v daljavo. Pred štalico kleče pastirji In prepovejo; visoko nsd njimi sveti mirno zvezda repati-ca. Noč je svetla kakor dan; vse teme so ugashile. Nič več fkrbi nič več žalosti. Nič več ne joka msti, kadar kleči zvečer pred posteljo ■ Umolknili so in se niso . spogledali. "Zdaj o Veliki noči P Dvanajst lefjrjamostann gplaal Jaeapfc Hfftht Mvfli fraaSUkaa la pralaaar v nbmiiud. proral a. k. (Dalja.) Jezuiti so najbolj proepevajoč samostanski red v Angliji in Ameriki ali v katerikoli drugi elvilislrsnl ali necivilizirani deželi. Vzrok.tega uspeha je znan. Sveti Ignacij jim je naročil, da morajo začeti s kultlviranjem mogočnih in oblastnih ter da ustanova za mladino kolegije. Več kot zvesti so bili, kolikor se tiče tega dela naukov sv. Ignafija. Izberejo ai zmožne ljudi, ki ao oskrbljeni z denarjem, k čemur še pridajo stfogo disciplino. To so pe pogoji sa popolen uspeh. Neka salo posrsčena rimska karikatura je pokazali posebne lastnosti jezuitov in treh drugih samostanskih redov. Uporabljene so bile zato besede med Petrom ln Krlstom. Frančiškan, dominlkanec, avgustinijanec in jezuit ao naslikani sedeči okoli mize s kupom denarja. Frančiškan ga Mvrne z besedami: "Glej, odrekli smo se vsemu", dominlkanec frančiškana posnema: "in sledili smo ti," avgustinijanec pa prepirljivo seže vmes: "Kaj pa potem?" Jesuit zaključi kratke besede ter pograbi kup denarja in ugotovi, ds vse preostane njemu. Za jezuite tudi vlsds mnenje, da je pri njih posebno navdušenje zs red in nekaka samozavest, radi katere se drže in delujejo sami zase. Tudi slava jezultakega reda je največja ter vedno združene s slsvo katoliška cerkve. Jezuiti nlkdsr ne sodelujejo s drugimi redovi, temveč gredo preko njih In na ta način neštetokrat pridejo v navzkrižje s drugimi cerkvenimi žilami. Zato pa Je napram njim zavistfis mržnja med duhovščino In višjimi cerkvenimi doatojan-atveniki; v reanici je človek preaenečen. če se prepriča, kako veliko duhovnikov ae strinja s KingMloyjem in Zois jem, kar U dva pišeta čeznje. Ko človek razmotrlva nad jezuiti tako pogosto izrečene obtožbe, mora pomniti, kako zelo se dajo raztegniti principi katoliške kazul-etike. Res je, da vne teologične šole zanikajo za jezuite proalull rek: "Namen poevečuje sredstva", toda to zanikanja največkrat ni drugega kakor zavijajoče igranje z besedami. Cin, ki je in ostane po svoj*tvu slab, ne more služiti dobremu namenu, pravijo, toda vsak teolog pri-ana. da je "namen" čina tinto, kar ublsži njega moralo. > Taki slabotni izgovori, s kakoršnimi ae po-ča Kingaley v svojem spisu "Westward Ho!M, so gotovo umik. pa ae jih vendar katoliška duhovščina nepreatano poalužuje. Mnogo duhovnikov bo potrdilo, da Je pripovedovanje M. Zola o Jezuitaki aktlvnoati v "Rimu" mogoče resnično. Nekoč sem ališal pridigo o. Bernarda Vaug-bana. Jezuita, ki ae je imenovala "Kaj je jezuiti** S svojo spretno zgovornostjo je zaključil tradkljonalno idejo — sgodovinako idejo — o Jezuitih in da to potrdi. Je podrobno izvršil duhovno vajo. kakoršno jezuitje opravijo do-kaj pogoato. Deal Je bilo pred in po pridigi o.' Vaughsna neizmerno veliko teatralnoati in predstavljanja ter čeprav Je s pridigo doaegel primeren učinek, vae akupaj ai bilo drugega kakor s govorništvom izigran "trickVTudi tega nočejo priznati, da bi bili jezuitje zaveatnl. ko kujejo zarote, iatrigv In izzive, temveč hinav-ako izralajo obžalovanje, da bi moral hudobno-gti ugaajajqgi jmctj mij0 Vc< OffaJpcga Čuta. Vsak eklezijast za namreč hlini, da. njegovi končni oflji niso posvetna stremljenja, čeprav je opetovano dokazana reč, da si še papež s intrigami prizsdevs, da bi dosegel posvetno moč in bi se mu na svetu dobro godilo. » • Naj bo o jezuitih in njih politiki v preteklosti rečeno karkoli, je treba priznati, da s svojim početjem na Angleškem danes zaalužijo,pa-tont V Londonu nimajo tabene farv; vendar neprestano stikajo za bogatejšimi katoličani po razn$ Župnijah in jih skušajo pridobiti zs svojo faro na Farm Streetu, ali pa da pomagajo njih misijonom. Prodrli so celo v Forest Gate s svojo divjelovsko taktiko, radi čeaar s6 bili, moji kolsge zelo vznemirjeni, ko so,izvedeli. da je v fsrl jezuit. Kadarkoli je prišel, smo gotovo Izgubili dobrosrčnega vernika, kateri je iudi. kaj imel. Jezuitje so s takimi avanturami izzvali veliko sovraštvo med duhovščino, toda štiri atoletja jeze vse ostale duhovščine na jezuite jih je dovolj utrdilo, da se zdaj čutijo le toliko bolj neodvisne. Točaano ni na Angleškem razen malih intrig nikakih večjih sporov med jezuiti in drugo duhovščino; v Rimu, kjer se mora vsaka duhovna organizacija, da, vsak posameznik boriti za kanonično eksistenco, je kajpada drugače. Poleg velikih samostanskih redov je še nešteto mslih korigregacfl zastopanih v Londonu. Tako so v Londonu redovniki Device Msrije, Presvetsga Srca, menihi svetega Karola, servi-ti, bamabiti, vlncencijanct, očetje dobrodelnosti, pasijonci in drugi. Večina teh malih redov je bila ustanovljena na Angleškem zadnje čase, ustanovitelji pa so duhovniki, ki hočejo gojiti kako posebno čednost in ki so vplivali s denarjem, da jim je bilo mogoče dobiti dovoljenje za ustsnovitev samostanov, v katerih goje svoje ideje. V splošnem njih Ideali niso posebno puščsvniški In samostsnski, tako da je manj hinavščine pri njih življenju. A vseeno so tudi oni preveč pod silo rszmer in v boju za oba tanek. da ne morejo posebno slediti svojim ides-lom in namenom. Poznal sem jih malo, o njih pa pri svojih starejših kolegih veliko slišal, kako da Je kardinal Mahnlng v bromptonakem o-ratoriju govoril o njih in njihovih "kurnikOT. Poleg regularne duhovščine, katero bi pa bolje lahko prištevali med neregularno vsled njene discipline In odnošajev s ostalo duhovniško armado, Je na Angleškem žeordinsrna posvetna duhovščina. Posvetna duhovščina je tista, ki ne živi v kroštrih In je med svetom (sae-culurn), regularna duhovičina pa so menihi po samostanih. 1(1 imajo svoje rede (regula). Življenje Reku lame ali posvetne duhovščine je podobno življenju nekatollške duhovščine, bilo je Že opisano v prejšnjem poglavju. Podobno je tudi življenju samostanake duhovščine, ako U upravlja kako faro. Ob nedeljah Imajo posvetni duhovniki precej opravila ln dela. dočlm med tednom obiskujejo župljane, a bolj podjetni med njimi tudi župljane sosednjih fara (katero navadno početje Je divjelovstvo). Obiski pri čajih in večerjah, kvarte. vino, malice, zabave, partije, pikniki, seetanki In posebne službe, obiski pri kardinalu (po uljudnem a hladnem povabilu. ki se imenuje compareat) ter alučajni glasniki. vse to pomaga poavetnemu duhovniku potre tKi čaa med tednom. Duhovnikom je pod kas-nljo euspenzije prepovedano stopiti v sli prlsoatvnvstl gledališkim predstavam. iDelja ."O Veliki noči!" Zapihal je veter, vrtovi so vzhrstdL Od vseh strani potrka» va, od vseh holmov in hribov, In ves svet je pesem. Ceste ao bele in čiste, kakor umite; hiše se svetijo in ee smejejo, Soluce je visoko in veliko, vse žarko nebo trepete v njegovi luči. V žalosti sami. Se na sam veliki petek je srce polno veselega pričakovanja. Kar je biio hudega, daleč je. Le še en dan, le še par kratkih ur — pesem se vzdigne glasnejša in slavnejša, plane vriskajoča proti nebu . . . O dragi, o bratje, ljubi, kaj se nam ni le sanjalo o žalosti, o solzah, o lakoti? — Tiho in počaai je stopila mati v izbo. Takrat so umolknili in so se spogledali... Moj Bog. kolika atrahota! Kje so, kam so se izgubili? Kakor da je bila pest udarila mednje — razbegli so se, utonili so v noč, ne križ ne kamen ne priča o njih trpljenju. — ZA SMEH IN KRATEK CAS. K profesorju priteče vsa objokana soproga in mu reče: — Strašno! Naš Stefek je popil vso tinto iz steklenice. Moj bog, kaj naj storim? — Piši s svinčnikom. Petek. — AH veruješ, da so v petek poročeni pari nearečni? — Seveda! Zakaj pa naj bi bil ravno petek izjema. Sestaneta se dva mladeniče prvi začne: — Oprosti, mudi mi. — Kam ae ti mudi? — Danes je pogreb mojega šefa, a on ae je vedno Jezil, ako se je kdo zakasnil. Morfe zna računati. Učitelj Moricu: — Ako dam tvojemu očetu tri kanarčke, a tebi štiri, koliko imata kanarčkov? — Devet — Ti si magarac! Tri in štiri je vendar sedent ne devet — P* naj vas, gospod učitelj, na mestu udari božji žlak, vendar-jih je devet, ker dva kanarčka že imamo v hiši. "Koprive mladeniča in se Tmmmjt (Jan. 11-1*26) pomeni, da van je naročnina potekla ta dan. Ponovile Jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako Hstane prejmete, Je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako Jo vaš list plačan in ga ne prejmo-te, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico iq navodilo stari in novi naalov. Naši sastopnild ao vil društveni tajniki in dragi stopnOd, pri katerih lahko pUčate naročnino. Naročnina za celo leto Jo $5.00 in za pol leta pa $2.50 Člani a N. P, J. doplačajo za pol leta $1 .90 in za celo leto 93.80. Za mesto Chicago in CI-cero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $840. Tednik stahe za Evropo $1.70. Člani doplačajo aamo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNlfiTVO "PROSVETA" 2657 & Lawndale Ave. } CHICAGO, ELI* Y JUGOSLAVIJO ma v ' tla ia ▼ LJUBLJAJfO BERENGARUIf AQUITANUI [ 3210 DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PlSl PO NASE PRODUKTE. pri račjih aaroOIk. Pints n» bifomadjah net aa vrN aa aH» paris, Id aa 1. maja lt Z S. Za petatte tega petovaala kašo aa ia aa vlaka prirej« be prav da IdaMftsae Is akrM aa aaat potnikov, ilaati boisol aa afcrM atfk pr^frg^VMk rojak fr vMjm. lenT v aajlapšaai lasa. IsraMta ta priUko. Prlglatfe sa liai prajl Za asšslJSi po Joaalki e »kspai* pa. tavanju, kakor tadl glede tragik po. tovaaj pttlto aa: Slovensko banko ¿, ZAKMJŠEK I ČESARK 455W.42ndSt,NewTork,N.Y. Obrnit« aa aa aašs banko tad1: Kadar pešOJate daaar v stari kraj bodisi v dlaarjik, dolarjih aH drugik valntak; - Kadar balete dsMtl dsaer far gs kraja j ^ ^ U starega kraja; ali, apiatia a Zaupanje JL _ fT—^'iiE Je potrebno pri isblri pravih adravil aa Vsša bolaata. Tiaočo «adovoljnlh družin priporoča SEVEM|VE DRUŽINSKA ZDRAVILA. Ta sdravila so akrbao MctavlJaBa ia priporočaaa od ljudi, kateri se jih ■ PMeočana uporaba tak adraril je Ia tal bolaaal m- uatevilo le prapeaMIo aeearaa bolasni. kakor todi atrofke Ia beMtaa. zdravil: Tukaj m kal ljn. rt«. Sas OetkardoL Cm* n «M Peskoalte najpreje lekarna. W. P. SEVERA CO, Cedar VET ; . - t ' f'' Jo vodno prijaznejši osebam, Id imajo denar violen nt aH na prvi vknjifti (mortgage). Denar vsbnja kopanje, prinaša zadovoljstvo in ustvarja blagostanje ter je pričetek napredka. . • Navada »nrijivoeti bo napravila svet prijaznejšim todi Hi Vae. Vložite svoje prihranke v varno banko KASPAR AMERICAN STATE BANK * .....^ ^ ^ 4 1M0 BhM bland Arcnuc. roctl 1*, «Hm, Chkafo, P SO D A JAM O PRVE HIPOTEKE IN H1POTEČNE SONDE m