70. številka.
Trst, v torek 4. aprila I S99.
Teža j XXIV.
• .Edinost"
izh«i« dritkriit ti it dan, ruun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ol» 7. uri.
ponedeljitih in po praznikih izlmjn ol> uri zjutraj.
NMločnimi /iiitin : 1 Obe izilanji na leto . . . gl«t. 21 — 7.a »amo vedemo izdanje . ., 1'2>— Za pol leta. četrt leta in na mesec: razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Xa na-ročhe brez prilofene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno ne proilajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 »vč. večerne Številke po 4 nvd.; pone.leljske zjutranje Številke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDIDOST
(Veečrno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" U PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.	4 nVČ.	V edinosti je ni«*!
Offlail
se računajo po vrstah v petitu, /.a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodlvt.
Vsi ilnpisi naj se poftiljajo uredništvu. Nefratikovuni dopisi se ne sprejemajo. Ilokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upraviiištvo. Naročnino in oglase je plačevati looo Trst.
1'redništv«> in tiskarna -«e ualinjatM v ulici Curintia Stv. l'i. l'|irii»niitvo. <►<!-pravniAtvo in ■prejeiiiiiiije liinerntov
v ulici Molili piccolo Stv. II. tuuUtr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
IhmaJ 2. Prihodnj ii nedeljo bodo imeli zaupniki nemških opozicijskih strank svoj shod. Shod l»o strogo tajen; sklenili so haje celo, da ne priobčijo prav nikakega »poročila o tem shodu.
Lvov 2. Novoorganizovoni odhor gnliške hranilnice je izvolil državnozborskega poslanca dvornega svetovalca dr. Pientaka svojim predsednikom in je sklenil, nasvetovati deželnemu maršalu, naj se ravnateljstvo hranilnice poveri vitezu pl. Nikoro-vieztt, ki je sedaj voditelj podružnice hipotečne banke v Tarnopoltt.
Pctrograd 2. Ker ho tudi med slušatelji v rudniškem zavodu vnovič nastali nemiri, ki so onemogočili redno poučevanje, so bili vsi slušatelji izbrisani iz matrik. Oblasti zavoda so dobile instruk-cij za novosprejemnnje dijakov.
BnkareKta 2. Uradni list objavlja zakon, s katerim se potrja železniška, poštna, in brzojavna konvencija z nemškim cesarstvom, ki je bila sklenjena v Berolinu, dne 1. marca t. 1.
Carigrad 8. Polkovnika Tevfika so zaprli, ko se je povrnil z Cetinja, izroči vsi tam knezu Nikolaju Indijo, ki mu jo jo poklonil sultan. V njegovem stanovanju je bila hišna preiskava.
Pariz 2. »Kigaro« nadaljuje z objavljanjem zapisnika o preiskavi kazenskega oddelka na ka-sacijskem sodišču o aferi Drevfus.
Carigrad 2. Poročajo, da je v neki vasi ob železnici v Drinopolje včeraj došlo do spopada mej turškimi in bolgarskimi obmejnimi oddelki vojaškimi.
London 8. »Times« poročajo iz Pekinga: Med nemškim poslaništvom in Tsung-li-Yamenom obstoje še vedno prijateljski odnošaji, v žlic temu,
da je oborožen oddelek nemških vojakov na potu v kitajsko območje z namenom, da zasede Ičtian. Ne vo se še, da-li so vojaki že došli tja ali še ne. Od kitajske strani se sliši, da se Kitajci ne upirajo nemškim vojakom.
Peking ij. Iz Ičttana še ni došlo nikakih poročil, ker s tem krajem ni brzojavne zveze. Nemški križar »Gefion« se je ustavil pri Antungvei, kjer se nahaja močno ladijevje. Kitajska vlada je odposlala vojakov v bližino Kiaočau-a, da varujejo inozemce.
Wnsliiiigtoil 1. Državni dolg so je miuoli mesec znižal za H,89S.S28 dolarjev. Gotovina uprave državnega zaklada znaša D1J),6()2.0S7 dolarjev. V dohodke države je vštetih tudi 11,705.534 dolarjev, kateri znesek odpade na račun centralno Pacifik-železnice.
PODLISTEK.
Življenje?
Podlesnikov.
Sedel jo za pisalno mizo in si z rokami podpiral težko glavo . . . Pred njim je ležalo par nerazrešenih aktov, katere bi moral do večera dovršiti, a njemu ko ni ljubilo delati . . .
Zunaj je deževalo že drugi dan neprenehoma in nebo jo bilo zastrto z umazano- sivimi meglami, ki so se vlačilo leno po blatnih ulicah . . .
Taki pusti, deževni dnevi leže tluhomorno nad človekom, polašču se ga nekaka melanholija... duh mu postaja otožen, delati se mu ne ljubi in pogrezne se v apatijo ... V pisarniški sobi je bilo mračno in tiho, samo ura na steni je tikala ino-notonski in leno svoj tik - tak . . . Včasi pa so se začuli iz sosedne sobe tihi koraki šefa ali pa njega — rahel kašelj . . .
Nepremično je sedel mladi mož pri mizi in oko mu je počivalo nad nedovršenimi akti . . .
Na okno so padalo drobne deževne kapljice in motile tišino, ki je vladala v sobi... Oni pri mizi se je zdrznil, pogledal po sobi, potem pa se zopet zamislil . . .
»Nič, vse nič . . . dim . . . pena . . . megla*, je mrmral sam pri sebi in nervozno bobnal po mizi z dolgim, koščenimi prsti . . .
«Cemu živim? ('emu trpim in se trudim?... Saj je vse nič, vso le pena! Kako življenje je to?
Dobra beseda ni našla dobrega mesta!
Lepa beseda lepo mesto najde — tako pravi znani slovenski pregovor.
Ne vsikdar. Je tudi slučajev, ko dobra beseda ni našla dobrega mosta. Še več: da doseza nasprotno od onega, kar je hotela doseči.
Ne da bi je ne bili čuli. Ćuli so jo, razum jo je vsprejel — ali d o src a n i našla s v o j e poti. A tudi pamet jo je poslušala le v ta namen, da jej je mogla podtakniti, česar ni bilo v njej, in jo pamet, tako pretvorjeno, zopet vrniti svet. Taka spekulaoija ni slaba. Oni, ki niso čuli naše besede, kakoršnja je bila v resnici, pač pa so čuli podtaknjeni namen, morajo seveda misliti in verjeti, da naša beseda ni bila dobra.
Dan na dan, od ranega jutra do večera posedati, da človeku vtrpnejo prsti in vse to za bori forint na dan ! Mar je to življenje ?. . .
Vstal je in pristopil k oknu . . .
Droben, gost dež je naletaval zunaj .. . Steklo na oknih jo bilo prepreženo s tanko roso, ki se je zbirala v drobnih kapljicah, polzečih počasi po steklu navzdol, puščnjočih za seboj krive, ozke črte in zgubljajoči!) se naposled v malem žlebu pri oknih . . . Mladi mož je naslonil težko glavo na mrzlo steklo in gledal na ulico. Lieo pa mu jo bilo mirno, nepremično, temno in propadlo od žalosti in skrbi...
«Nič več ne more iti tako dalje... več»,je govoril. «Mar naj poginem sam, ali pa naj gledam, kako mi bodo umirali otroci gladu? Ne! Pred rogači ti se mora tako ali tako! Sem-li zaslužil tega?... Z čim ? . . . Saj delam ko živina, da jim morem preskrbeti kruha in obleke. .. Sani pa naj poginem ! . .
Nervozno je jel stopati po sobi iu po glavi so se mu podile temne misli . . .
Pred dušo mu je stopalo njegovo življenje, pusto .. . turobno . . . mračno . . . neznosno je bilo to življenje !
*
* *
OČeta svojega ni poznal nikdar, skrbela je zanj mati in se trudila dan in noč, da je mogel obiskovati šolo . . . Učil se je pridno, in mati je zrla s ponosom na svojo mulo. A umrla je prekmalu in ostal je sam! Kam sedaj? Zgubljen študent—-v pisarno! iz jedne do druge, tako jo preživel svojo
Taka se je dogodila nam z članki, ki smo jih bili priobčili pod naslovom > Neskladnosti naših socijalnih demokratov«. Kdor je čital te članke, a ni imel namena ž«; a priori, da jim kaj podtakne, mora pripoznnti, da so bili pisani mirno, stvarno in z onim spoštovanjem, ki smo je dolžni tudi politiškemu nasprotniku; priznati mora, da dalekosežneje koncilijance si sploh ni možno misliti do politiškega nasprotnika sploh, kaj še le do nasprotnika, kakoršnji so nam naši slovenski socijalni demokrat je.
Pa še nekaj nam mora pripoznnti, vsakdo, ako ne stoji na tesnem in ozkem stališču, da na politiškem nasprotniku sploh ni smeti videti ničesar dobrega, da na njem ni smeti priznavati niti onega, kar nam ugaja, ampak da treba odklanjati vse, brez obotavljanja in brez izbiranja : priznati nam mora, da smo pisali objektivno in da nismo jednostavno zametali vsega, kar trde socijalni demokratje, a smo le izticali in tudi dokazali neskladnosti, ki faktično zevajo med posamičnimi trditvami socijalno demokratiških govornikov. Taeih neoglnsnosti je bilo vse polno. Toda v opozarjanju našem na te neskladnosti je ni bilo ni jedne besede, ki bi zvenela žaljivo in ki bi hotela uničevati mesto pridobivati.
A kakov nam je bil odgovor v »Rdečem pra-porju« na lojalno postopanje naše?! Skrajno ne-koneilijnnten ; ta odgovor, ki more izhajati le iz tistega doktrinarizma in tiste tesnosrčnosti, ki ima uzakonjeno le-to pravilo: na drugače mislečem človeku no smeš videti ni jednoga dobrega lasu ! Tako odgovarjajo ljudje, ki stopajo v diskuzije z jedinim namenom, da se kuri boj, a ne /. namenom — katerega smo imeli mi prod oči — da bi se bistrili nazori; tako odgovarjajo ljudje, ki
mladost . . . Potem pa se je oženil. Tobačna delavka je bila žena njegova, a pridna . . .
Nekaj časa sta živela dobro . . . Potem pa so prišli otroci. Najprvo Franeek, za njim kar dva: Tonček in Minka .. . naposled še Ivan . . . Kako so živeli tedaj ! Za umreti je bilo preveč, za živeti premalo. Naposled je zbolela še žena in čez par mesecev jo jo pobrala jetika . . .
Sedaj pa je sam, z četorieo nedoraslih otrok in jednim forintom na dan!
In tako naj živi in skrbi za otroke!. . .
Zopet je postal pri oknu in gledal na ulice, kjer je naletaval gost, droben dež...
«Ne more iti tako dalje... več! Umreti... Pustiti vse... Kaj naj počno otroci?... Usmilijo so jih morda dobri ljudje. . . Dobri ljudje . . . ha . . . ha . . .»
Sel je za mizo in jel pisati. . . Medtem je stopil v sobo šef, mal, siv starec in vprašal mladega moža «da-li je že dovršen akt v stvari, radi ločitve zakona gospoda N. N.»
«Kmalu bode gotov*, jo odgovoril pisar in začel pisati . . . V sobi je bilo mračno . . . on pa je pisal neutrudno... Ob šestih je bil dovršen akt «radi ločitve zakona*, in pisar je odšel domov... Drugi dan pa je bilo prazno mesto pred njegovo mizo . . . Ustrelil se je !
Doktor Z... je kupil lep venec s trakovi svojemu «večletnemu, marljivemu pisarju® . . . Za krsto pa so stopali trije lačni, prezebli otročiči, četrti pa je jokal doma v zibeljki pri stari materi...
utope j o v 1 h>| le radi l»ija, ne pa z namenom, da hi s«' |m> I to j u dosegel Iti »H ten blagodejen in ]»••-trelten nt i r.
I >a čujemo le, kako pravi »Rdeči prapor« /<* u\'«><Ktiita, tla l»i svojim vernim siigeriral prepričanje, P>og si ga vedi kako zlobno da smo napatili spoštovano družbo sodrugov ! Pravi: »Klerikalna »Edinost« se bavi zopet s stK-ijalizinom in specijalno s slovenskimi stteijalisti v Trstu in kakor bi človek ratl mirno polcmizovnl in se varoval strasti: s svojim pisanjem razburja Kdinost« najhladnejšo kri in človek mora kar s silo brzdati pero, da ne piše z žolčem"
Ko je j trav i sodrug prečitnl to le kratko in sumarično obsodbo na našo adreso, kako more drugače, nego preklinjati nas »klerikalec« in vso krviželjno buržoazijo ? !
Po tem citatu je že razvidno, da člankarju v »Rdečem Praporju« ni bil drug namen, nego tla Iti svojcem sugeriral domnevanje, da smo kar s koli mahali po soeijalistih. Kajti to, kar nam od- j govarja meritorično, je tako površno in prisiljeno, i tla se ne more vzdržati niti pred najrahlejo po- 1 lem i ko.
Na trditev n. pr., da ni res, da bi soei vprašanje v Trstu imelo bitstveno drugačen značaj nego ga ima n. pr. v Nemčiji, je odgovor jako
t «la se na državnem pravdnistvu in na policiji vari Irk za zdravljenje politiških in .socijalnih odnošajev. \a drugi strani pa nismo nikdar tajili potrčite take avtoritete, kajti je — kdo bi mogel tajiti to ?
slučajev Kastni pijenja krvi javnosti, ko mora vršiti svojti dolžnost: ali držuvni pravilnik ali pa policija«.
Da-li pa je ali ni postopanje italijanskih po-1 t lan i kov tako, tla provzroča slučaje takega zastrup-ljevanja, o tem puščamo, mij sodi naše ljudstvo. Isto slovensko ljudstvo naj sodi tudi med nami in socijalisti: med nami, ki imamo usmiljenja najprej se svojcem, in socijalisti, ki kažejo usmiljenje do vsega sveta, samo <1 o svoje krv i ne!
Jedro vprašanja samo na sebi—ako je mo-trima se stališča teoretiškega socijalizma, — se morda res ne razlikuje, razlikujejo pa se razmere, s katerimi mora računati tudi socijalist, ker se tudi soeijalistiško gibanje ne more odtezati njih vplivu. Razlika v razmerah pa je gorostasna in sestoji v tem: da na Nemškem povspešujejo razvoj socijalizma, pri nas pa ga puščajo — v povojih!
In s tem ravno, da je »Rdeči Prapor« slep in gluh za to razliko, potrja le, daje v en dar-le res, kar smo rekli in kar nam toliko zamerja: al i da ne pozna razmer tržaških, ali pa jih ne sme poznati, ker mu tega ne dovoljuje sooija'.istiška — šablona !
Da bi dokazal »Rdeči Prapor« naš namišljeni fanatizem, ki kliče celo policijo na pomoč, obsoja naše postopanje o vprašanju toliko imenovane plošče v spomin na shod županov. »Rdeči Prapor« si je zopet tu dovolil jedno svojih navadnih esku-motaž. Laž je, grda finesa, ki se jo poslužuje socijalistički list, da bi vzbujal domnevanje, kakor da smo mi kaki podajači policijo. Mi smo afčro s ploščo sodili se svojega narodnega stališča, torej se stališča svojega programa. In s tega stališča ne moremo drugače, nego tla obsojamo ta shod in tudi namen proslavljanja takega dogodka, ki ni bil druzega nego naklepnnje krivice, krvavo žaljenje naše časti in našega prava ter krut atentat na ekzistenco našo na tej zemlji. Na rečenem shodu no nam klicali: Kos ejiciamus farna! Ven jih vržemo! A mi naj bi se ne postavljali po robu takemu shodu in tudi namenu za proslavljanje takega shoda! Ako bi Slovenci poljubljali tako šibo, ne bi bili vredni, da živimo!
Naše postopanje je narekovano le po našem narodnem stališču. A če nam »sodrugi* štejejo to v greh, potem ne priznavajo druzega, nego da so zgubili vsaki /.misel za narodno čast in vsako usmiljenje do rojakov svojih, trpečih ti ti i ko žaljenja in proganjanja. Tako obrambo, zahtevano po nagonu samoobrane, obsojajo sodrugi, zajedno pa se zgražajo nad kakim slovenskim gostilničarjem, ako nima slovenskega napisa, in kakim Slovencem, ki je morda člen društva veteranov.
V velikem naj bi bili majhni, a v manjem veliki! Za nas so vsi napisi malenkostna stva.i v primeri z zistemom krutega nadvladja italijanskega!
Politični pregled.
TKKT, 4. aprila 1H99.
K položaju Jedno celo kraljestvo za jed-nega — moža! Ta vsklik zveni iz elegičnega uvodnega članka, ki ga je objavila »Nene Freie Presse« za Velikonoč. Vse je ukrenilo na naj-ugodnejo pot: potreba, da se država spravi z Nemci, je postala očevidna; celo inozemstvo — čitaj: nemško inozemstvo! ne je jelo zanimati za notranje dogodke v Avstriji, in sicer v zmislu, ugodnem za Nemce; odpor proti jezikovnim narod bam je napravil razpoko v večino; in tako je prišel psihologiški trenotek, da bi se vse obrnilo na bolje, ako bi Nemci imeli — jednoga moža, ki bi imel bistri vid modrijana, navdušenje proroka, zgovornost patrijota, ako bi imeli voditelja, ki bi užival toliko ugleda, da bi mu zaupale vso stranke. Ali takega moža ga ni in ga ni! Zakaj je veliki trenotek — tako vsklika »Netie Freie Presse« — našel tak pritlikav rod, zakaj se nemške stranke tržejo med seboj v grdi zavisti?! Glave najboljih mož padajo pod sekiro to nezaupljivosti. Tudi ko bi zmagal radikalni program, tudi ko bi se vsi Nemci združili v boju proti vsemu, kar je v Avstriji, ali bi bilo kaj pridobljenega s tem? Tako vprašuje »Neue Freie Presse« vsa v skrbi. In potem modruje dalje, da to no bi bilo dobro, ako bi Nemci vse pričakovali le od naklonjenosti vlad, ali tudi to ne, ako bi pričakovali rešitve le od razdeva-nja. Iskati da treba tretje poti. In ta bi bila, da si ustvarijo jasen program, ki jim pomore, da postanejo stranka, s katero bodo morale računati vso druge stranke. In vse to bi se doseglo, ako bi imeli Nemci le jednoga — moža. To naj pomislijo tudi volilci— tako roti »Neue Freie Presse« konečno — in pomislijo naj, kakih posledic donaša politika slepega drvenja. Avstrijski Nemci imajo mnogo simpatij, zlasti v Nemčiji. Ali te simpatije bi zgubili, ako bi jim smeli reči, da so sami zakrivili svojo nearečo.
Ali ni v tej jeromijadi izrečeno, kako zgrešena je bila vsa dosedanja politika Nemcev, v kateri je prednjačila prav ista »Neuo Freie Presse« ? Kosanje prihaja prepozno: Wolf in Kchouercr ne dasta tako z lepa iz rok vajeti; nemške mase, v kolikor ne stoje v konservativnem taboru, so se preveč zagrizle v politiko anarhije, da bi se hotele pokoriti avtoriteti, po kateri toli milo vzdihuje gl avno glasilo nemško opozicije.
Prod od Rima! Dan 1. aprila — Bisinar-ckev dan — je bil določen v to, da donose strašen udarec za katoliško cerkev. Dne 1. aprila je imelo prestopiti prvih 10.000 duš v »nemško« cerkev pro-testantpvsko. Vsa agitacija se je je vršila tako hrupno, da so mnogi res vrjeli v prihod teh velikih dogodkov. No, goro so rodile in rodile so — drobno miško. Celo v volilnih okrajih Schonererja in \Volfa so misijonarji protestantizma napravili
Boj proti temu zistdmu nam je prva stvar, v tem 1 tomeljit fiasco. N' srditem Hebu, kjer je kult Seho-boju ne poznamo obzirov. In ker socijalni demo- | nererjev prispel do najviše tožke, je prestopilo celih kratje ne kažejo zmisla za pogubnost toga zistema ! 11 «»seb. Jednak uevspeh je v okraji \Volfovem. in nam štejejo v zlo borbo proti temu /.istemu, nam i Katoliška cerkev je prebila vse drugačnih viharjev, potrjajo, da so se sami izključili iz okvirja narodno i (,il h> ™ j^U bilo bati takih — prismodanj. ukupnosti.	! Deželni zbor Istrski. „Information" piše:
Napad »Rdečega praporja« radi afere spomin- j Vlada se ni dala odvrniti od tega, da je deželni ske ploščo na nas je temperfidueji, ker smo ! zbor istrski sklicala v Koper. Zadnje zasedanje so ravno mi povdarjali, da je veto namestuištvajedno ! je vršilo, kakor znano, v Pulju, ker v Poreču niso
brže pojavljale ist* prikazni, kakor v Poreču, in tako so se odločili slednjič za Koper. Od italijanske strani so se uprizorile proti temu raznovrstne demonstracij«, ki so se, to se u meje, toplo podpirale od levičarsko liberalne strani; govorilo se je o kršenju ustave itd. itd. Vse to pa sit le prazni prigovori. J?, deželnega reda pravi izrecno, da se deželni zbor po jedenkrat na leto sklicuje v Poreču če ni cesar ukrenilkako d r u g a č e«. Ta pot pa se je cesar po nasvetu svojih odgovornih ministrov poslužil te svoje pravice, da je ukrenil drugače, in to je strogo kostitucijonalno. Tudi vlada je imela to pot enkrat toliko srčnosti, da je ostala trdna nasproti teroristiškemu in protiustavnemu kričanju »italianissimov«.
Mi smo že povedali svoje menenje o tem ukrepu vlade. Nam se vidi ta korak vlade — korak nazaj. V toliko je morda res, da so vlada ni dala prestrašiti, v kolikor ni ugodila zahtevi Italijanov po sklicanju deželnega zbora v Poreč;ali za nas je važneje to-le vprašanje, da-li je s tem storil korak do saniranja kričečih odnošajev v deželnem zboru?! A v tem vprašanju je jedro stvari. No, sedaj pa roko na srce, slavni vladni možje: ali je le jaden sam med vami, ki bi si domišljal, da Im v Kopru manje krivino, nogo je je bilo v PoreSu ?! Trdnost vlade je bila bolj na formalno stran, v stvari sami so laška gospoda ostali v sedlu.
Tirolski deželni zbor se snido dne 11. t. m. in bo zboroval bržkone brez Italijanov, kar znači, da pogajanja niso dosegla pričakovanega vspeha. Vendar pa povdarjajo laška glasila tirolska isto menenje, katero smo povdarjali tudi mi nedavno temu, namreč, da so Italijani mnogo pridobili že s tem, da so se jeli zaresno pogajati žnjimi, kar jim vtrja uverjenje, da konečno vendar dosežejo svoj cilj.
Deželni glavar za Goriiko še ni imenovan, da-si je sestanek deželnega zbora že pred durmi. To zavlačevanje in cincanje je najbolji dokaz o zadregi, v kateri se nahaja vlada. No, dolgo ne bo mogla več cineati. Kakor jej jo težko, trenotek je že tu, ko se mora odločiti.
onih palijativnih sredstev, ki ne koristijo nam in ne bole nasprotnika.
O policijskih odredbah pa smo dne -!>. m. in. označili svoje stališče:
»Nikdar nismo bili prijatelji veksatoričnemu postopanju in nikdar ni.-mo bili tega prepričanja,
bili hrvatski in slovenski poslanci varni na življenju in zdravju. Izključeno je bilo torej, da bi so deželni zbor sklical zopet v Poreč ; da bi se pa zopet sklical v Pulj, se ni videlo umestno vladnim krogom menda iz praktičnih razlogov. V Rovinju ki je najvažneje tržišče v mejni grofiji, bi se naj-
Domače vesti.
Obletnico otvorjciijii naSe tiskarne smo
(davili dne 2. t. m. In že to prvo leto je — hvala Bogu! — podrlo vse pomisleke neumrljivega rodu pesimistov. Da-si je bilo v tem prvem letu prebiti raznih težav in »otroških boloznij«, neizogibno spojenih z vsakim takim novim podjetjem, moremo že letos zaznamovati razmerno dober vspeh, ki je tolik, da je ugoden nadaljnji razvoj zagotovljen. List naš je dobil v lastni tiskarni trdno in zanesljivo podlago. A onemu, ki V(5, kaj jo primerno novinarsko zastopstvo sleherni stranki in slehernemu narodu, ne treba praviti, kolik korak naprej značita lastna tiskarna in od iste podprto glasilo, »osebno v razmerah,.v kakoršnjih živimo mi tu v Trstu, kjer je došlo do velikanske moči baš ono nasprotno novinstvo, ki presprotno, preračunamo in z infernalno zlobnostjo zastruplja vse duševno življenje mej sodeželani druge narodnosti, in ki ima svoj glavni in prvi namen v tem, da vzbuja sovružtvo do naše narodnosti in razpalja vse zle nagone med svojimi čitatelji. Iirez dobro situviranega glasila, ki s pošteno bosedo paralizuje delovanje nasprotnikov in svari pred strupom grdih izgledov, delujočih na ljudstvo od vseh strani, brez glasila, ki zavrača zlobne napade, bilo bi naše ljudstvo izgubljeno: zgrnili bi so tudi nad njim valovi demoralizacije, duševne in politiške.
Zato se danes hvaležno spominjamo onih mož, ki so z rodoljubno požrtvovalnostjo dali potrebnih sredstev, da so je moglo ustanoviti to prepotrebno in važno podjetje; a spominjamo so hvaležno tudi vsega občinstva našega in našega vrlega delavskega stanu šo posebej, ki nam je stalo zvesto ob strani in kateremu se je zahvaliti, <la|Jse boljša polo-ženje našemu listu, če tudi polagoma, ali vendar stalno in dosledno. In tak razvoj jo pravi, ker je naraven.
Tej zahvali vsem podpirateljem in somišljenikom našim dodajemo danes iskreno prošnjo do njih, da bi se to prisrčno razmerje mej njimi in nami ne le ohranilo, ampak da bi se razvijalo in učvrščalo dalje, v namen, ki je gotovo nam vsem pred očmi: da v zložnem trudu in po ukupnih žrtvah
priborimo boljših dni našemu milemu rodu na tržaškem ozemlju.
+ Nadvojvoda Ernfst. Danes opoludne jo umrl v Areo na Tirolskem Nj. cesarska in kraljeva visokost nadvojvoda Krnest. Pokojni nadvojvoda se je porodil dne H. avgusta 1824. Izšel iz šole nepozabnega Radoekega udeležil se je bojev 1. 1848., 1840, 1850 in 1800. Njegovo zadnje vojaško službovanje je bilo kakor za poved ujočega generala v (}radon.
Velikonočni prazniki V petek in tudi še v soboto predpoludne je bilo vreme jako dvomljivo, tako, da se je bilo bati slabega za velikonočne praznike. No, vreme se je ohranilo dobro oba praznika, zlasti pa smo imeli včeraj diven spomladanski dan. Vse je drvelo v okolico. Vozi Traimvaja so bili natlačeni, a na tisoče ljudi je oba popo-ludne romalo — z oulioami z božjim blagoslovom v rokah je romalo tja ven med sicer toli sovraži j ene „ščave". Bilo je, kakor da se vrši splošno izseljevanje iz mesta. lTme se torej, daje bilo jako živahno po vsej okolici. Nič jim ne pomaga : ako se hočejo porazveaeliti v božji naravi, ako se hočejo navžiti svežega zraka in — dobrega vina, s kratka : ako hočejo storiti korak z mesta, morajo stopiti na naša slovenska tla med našo slovensko ljudstvo. In naši jim ne odrekajo gostoljubnosti, ako so le vedejo pošteno. Tako je bilo tudi te praznike. Vzlic toliki množici meščanov, ki je rajala in so veselila po okolici, ni čuti od nikjer, da bi se bila dogodila kaka neprilika. Nič jim ne pomaga: naj se nas le branijo, naj nas le pode iz dežele, naj lo zanikujejo našo ekzistenco in naše pravo na tej zemlji: mi smo vendar tu in oni morajo živeti — z nami in poleg na,h!
Velikonočna razmišljanja slovenskih listov se združujejo letos po velikem delu v harmonične akorde. Dva momenta sta, ki jasno zvenita iz letošnjih velikonočnih razmišljevanj : dejstvo, da nam je položenjc tužno kakor je bilo, ker je srditost nasprotnikov in brezbrižnost vladnih krogov do nas nezmanjšana; a drugo bi bilo, da se vzlic neugodnemu položenju vendnr-le dvigamo iz sebe in da smo storili letos vendar-le korak do svojega vstajenja. Vendar povdarjajo »Novice«, da si Slovenci še vedno veliko premalo prizadevamo, da bi povspešili in olajšali zmago pravičnosti, in potem nadaljujejo: Star pregovor uči: Pomagaj si sam, in Bog ti pomore. Sami so moramo truditi in sicer z naporom vseh duševnih in materijalnih svojih sil, da zmaga pravičnost, storiti moramo v to stokrat več, nego storimo sedaj, sicer je vse izgubljeno.
V to je potrebno mej drugim tudi to, da se ublaže strankarska nasprotja. Razdelitev na stranke ni nesreča, samo da so stranke rodoljubne. Vsi ljudje nimajo jednaeih korakov. Samo da hodimo vsi Slovenci v jedni in iBti smeri. Bodimo strankarji, ali ljubimo svojo domovino in svoj narod bolj, nego sovražimo nasprotno stranko. Malo nas je in zato se drug od druzega ne smemo preveč oddaljiti. Naj bi za vse slovenske stranko veljale vedno stare a resnične besede Voltairejeve: istina je, da imamo dve stranki, ki sta med seboj v vednem boju, toda ti stranki se združita takoj, čim bi trebalo vzeti v roke orožje za obrambo domovine. Tu bodi stranka nad stranko, da se ne izgubi najmanjše pravo domovine. Stranki se sovražita, obe pa ljubita z vso gorečnostjo svoj narod.
Samo tako moremo zmagati. V prizadevanjih za rešitev svoje narodnosti smo osamljeni. Od vseh strani nas obdajajo življi, ki preže na našo narodno smrt, le-to pa nas no sine poditi v močvirje pesimizmi, nego nas navdajati s posebno eneržijo.
Očitanje, ki je zlobno in bedasto. »Pic-eolo« nam očita v poznani zlobnosti svoji, da so Hrvatje gnali pokojnega Andrejoioha v smrt. Ćeš: da so ga preganjali in mu s pretilnimi pismi grozili. In to da mu je tako zagrenilo življenje. Grda čifutska pokveka z lesnega trga! Nam ni ničesar znano o takih pretilnih pismih iu tudi »Piecolo« ni priobčil nobenega takega pisma, kar bi bil gotovo storil, ako bi jo le imel. Sploh ni bil pokojni Andrcjcicb iz takega mehkega lesu, da bi se ustrašil kake grožnje ali kakega pretilnega pisma. Pokojnik je bil mož brezobzirnega boja, kar je pokazal tudi 'duhovniku celo tedaj, ko je isti nosil sv. popotnico. In vrhu vsega je imel po- [ kojnik mogočnih zaščitnikov. Po teh dejstvih že je
razvidno, da je očitanje, da je naša stranka izgnala Andreicicha v sinrt, toliko zlobno, kolikor bedasto.
Iz kratka: jiokojnik je bil skrajno bojevite nravi, kateremu je bila borba proti naši stranki — pravi element. Take nravi ne morejo jHirušiti kaka namišljena grozilna pisma, marveč so morali
vse drugačni razlogi potisniti možu nož v roke _
kateri ? to pa je nam za sedaj zaprta knjiga.
Mi smo o smrti Andrejeieha poročali tako obzirno, da veča obzirnost sploh ni možna do takega nasprotnika, kakoršen je bil pokojnik. Ali na tako perilidijo ne moremo molčati ; s takimi očitanj i nas prijatelji pokojnikovi uprav silijo, da moramo govoriti in da nam ni možno ravnati se po reku: de mortnis nil nisi bene. Ravno oni, ki so bili prijatelji pokojniku, bi morali imeti sedaj vsaj toliko pijetete do njega, da bi nam, ki nam jo bil sovražnik, omogočali, tla spustimo na ta dogodek plašč krščanskega pozabljanja. T o bi bili dolžni pokojniku in tlidi njegovi rodbini.
Zavod 8v. Nikolaja posluje komaj 5 mese-ecv, a že je vsprejel pod svojo streho 130, reči sto in devetintrideset slovenskih deklet. Da jo bil zavod potreben in da deluje vspešno, dokazuje že to, da se dekleta o vsaki sili in potrebi iz lastnega nagiba zatekajo v zavetišče, kjer dobivajo navodila, kako se jim je ravnati. Tu sem se zatekajo kakor hčerke k svoji materi, a so potem ujunačene zopet vračujo s prepričanjem, da narod čuva nad njimi kakor mati nad svojim otrokom. Ako bi vsi naši Slovenci dobro poznali namen in pomen društva, postal bi zavod sv. Nikolaja jedna najboljših trdnjav naših. Naša ženska mladina, živeča daleč proč od svojcev, bi še v veči mori nahajala v tem zavodu svoj drugi dom. Zavod bi pomagal vzgajati oz i toma ohranjevati deklet, zvestih svojim sta-rišem in svojemu rodu in pravih bodočih -mater!
Ustvarili smo našim mladenkam to zavetišče. A to ne 'zadošča, ustvariti jim moramo tudi •—• gospodinjah) šolo, kjer naj bi se učile, česar treba ženska kakor gospodinja. Ta srečna misel pa se ne da izvršiti, ako ne bo veče podpore od strani županstev. Naši posamični rodoljubi so preobloženi z narodnim davkom in mi ne smemo preveč izkoriščati njih požrtvovalnost. Ali česar ne morejo po-samičniki, zgodilo bi se lahko po sodelovanju naših občin. Iz Štajerske je bilo do sedaj največ deklet, katerim je pomagal naš zavod, a ravno od tam se dosedaj ni odzvala niti jodna občina. Na Goriškem se je odzval jedini Bovec in vendar je tudi od tam našlo mnogo deklet zavetja v našem zavodu.
Tu se kaže res malomarnost in nečuvena brezbrižnost za moralno blaginjo našega ženskega spola. Slavnim županstvom bi pač povedali še nekaj. V nagem zavodu smo oskrbovali tudi bolnih deklet, katera bi bila morala v bolnišnico, vslcd česar bi imele občine pisari j, sitnosti in v marsikaterih slučajih tudi denarne škode. Vse to jim je društvo prihranilo. — Pomisliti treba, da dekleta prihajajo v zavetišče brez vsaeega sredstva. Kaj bi bilo lahko iz njih, ako bi ne našle takega zavetja!! Kako lahko bi propadle dušno in telesno!
Pa tudi do zavednih rodoljubkinj po deželi se moramo obrniti. One bi lahko uplivale na premožnejše kroge ter pripomoglo zavodu do marsikatere pomoči.
Milo je človeku pri srcu, ako jo v nedeljo popoludne d osel v prostore društva in vidi tu natlačeno naših varovank. Tu jih jo iz različnih krajev, tu se sestrijo devojke iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Primorske, Hrvatske itd. Vse žive v ljubezni in vzajemnosti. Tu vidiš hčerko nižjega uradnika, ki prijazno občuje s priprostim dekletom : v slogi žive in razlika stanu ne tlela nikako pregraje med njima.
In koliko dola nas čaka še, p redno nam hode možno povzdigniti zavod na višino njega naloge!
Slavne občine in dragi slovenski imovitniki : ganite se in storite, kar morete in kar vam je dolžnost, tla obvarujemo propada v naše mesto prihajajočo mladino, ki je kri naše krvi!
Da rinka.
Iz Barke nam pišejo: V našem okraju jako priljubljen učitelj Radivoj ("orne, dosetlaj nameščen v Barki, je premeščen v Tomaj. Težko smo se ločili otl njega, kajti jako priljubljen nam je bil zbok svoje mirne nravi in poštenega značaja. Na njega mesto je došel g. Ludovik Ulčer. Tudi ta
gospod je že takoj o dohtnln svojem napravil najbolji liti* na nan. 4'ujemo, da jo spreten orgija ver in pevce. Imel bi torej tu obilo hvaležnega dela, kajti imamo dokaj pevskih društev, ki bi se dala izvežbati.
Obema imenovanima gospodoma učiteljima želimo vse dobro in mnogo vsjmOiov v izvrševanju njiju poklica v blagor našega ljudstva.
Štajerske novice. Železnico < Jrol»elno-Krapina pričnejo najbrže kmalo graditi. — Na občinskih volitvah v Kozjem so dne 2<>. t. m. Slovenci sijajno zmagali v vseli treh volilnih razredih. Celjski Nemci hočejo kupovati samo od svojih prista-šeli. To bodi m igle j Slovencem, tla storijo isto in kupujejo samo otl Slovencev. < 'im se zgodi to, od-klenka hitro celjskim rogovilježem. — Dne 2~». m. m. jo v (raberju pri ('olji padel hišni posestnik in gostilničar Fr. Sveti tako nesrečno, da si je prebil čepi njo i o j(> umrl kmalo potem, /večer istega dne se je v ('olji zadavil s kosom mesa zasebnik Fran < irossauer. - V Bučcčovih na Murskem polju snujejo za tamošnje občine gospodarsko zadrugo. Jednako zadrugo so vstanovili tudi v Cvenu pri Ljutomeru. — Grajščino na Muti je kupila pod jako vgodnimi pogoji družba sv. Cirila in Metoda, tla se napravi tam trdnjava proti potujčevanju Slovencev. Naj 1 >i ta namera obrodila obilo sadu !
Dijaška kuhinja. Po novem letu darovali: Pokojni župnik Ivan Cerne f> gld., g. profesor Jesenko za prvi semester 10 gld., veselica v Nabre-žini na »Silvestrov večer« 0 gld,, g. Janez Zvogelj c. kr. tlavkar 2 gld., g. Štefan Jenko in g. Ivan Pogoreloe po T>0 nvč., g. profesor J. Gomilšak f> kron, N. N. 10 gld., g. dekan Rogač 1 gld., g. M Lah 4 gld., gospa Neža Pirjcvee .'l krone, g. župnik Narobe .'$ gld., gospa Dragovina 6 gld., gospa Vittoris f> gld., g. poslanec Vatovec 10 gld,
Presrčna hvala vsem p. n. dobrotnikom.
Priporočamo pa dijaško kuhinjo tudi drugim rodoljubom, ker dijakov je mnogo, ki obiskujejo dijaško kuhinjo, ostalega denarja pa nič več.
J. VVarto.
Razpisana stipendija. Z začetkom II. tečaja šolskega lota 1898—1800. se oddata dva državna štipendija, vsaki letnih 200 golti. Do teh štipendijev imajo pravico mladeniči s kvarnerskih otokov, obiskujoči kakov državni gimnazij, zlasti oni v Puljn.
Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je bilo priglašenih 320 slučajev bolezni, ozdravljenimi pa je bilo proglašenih 372 bolnikov. V zdravljenju jih je ostalo 810. Od teh ji je 124 ponesrečilo na delu. V 131 slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov. Podpore se je izplačalo v minolem tednu 01f)0 kron 88 stolink.
Nemilim sala s hudimi posledicami. V mehaniški delavnici v Idriji je dne 20. marca delalo več ključarjev. Eden teh, Josip Tavčar, je stopil k svojemu tovarišu Josipu Kolenacu in se
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
Otl
Alessandro Levi Minzi v Trstu.
Plaz/a Rosiirio žtov. 2.
(Stilsko poslopje).
liogat izbor v tapctarljali, zrcalih Iu slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ;ili železnico, brez da hi se za to kaj C1 zaračunalo.

mooooooooooooooooc
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
otl
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovauni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo!
KKKHHKHHHHHKKKHKKK
prieel pogovarjati ž njim. Pri tem si j«* nažgal svojo pipo. Tli je opazil, tla je Kolenee olilit / iu'k<» tekočino, na kar mu je rekel v šali: »Poskusimo, da-li ho gorelo.« O tem je pritaknil gorečo žeplenko k obleki Ki»leneea, na kar je pričela ista takoj goreti. Prihiteli so sieer drogi delavei in pogasili ogenj, toda vzlic temu se je Kolenee hudo opekel na prsih in rokah.
I lliorstvo. Minolo noč je 44-letni težak Matevž Sankolič i z Tojiolovea, občina (>prtaj umoril svojo lastno ženo. Za bol jo je / nožem. Sankolič je stanoval v ulici Tesa št. žena njegova pa je živela ločena od njega. Včeraj je dosla k njemu in zdelo se je, kakor da sta se spravila. Po noči pa se je dogodil ta strašen zločin. Kako? se ni pojasnjeno. Sankolič se je danes zjutraj sam prijavil oblasti.
Dro h ll e vesti. Neka kletna Tončka se je liila sprla minolo soboto z svojo lastno materjo. In kakor smo že mi otroci stoletja nervoznoeti in naglih činov, sklenila je tudi Tončka, da nemudoma izvedo skrajno posledico iz to^a nesoglasja z materjo — umreti je hotela ! Tako je zagrozila. Pa tudi mati ni držala križem rok: hitro je poslala po pomoč na rešilno postajo dobrotnega g. Trevesa, kamor so jo odvedli, kjer so jo Tončki kmalu pomirila kri toliko, da je došla do prav pametnega sklepa: vrnila se je domov in se spravila z svojo materjo.
Vso kaže, da homo morali otvoriti novo rubriko v tem listu: o paglavcih, ki devljejosvoje prste — v tujo žepe. Neka deklica je šla po ulici Pieeolomini. Ne da bila opazila, približal so jej je jeden dečakov iz tiste slavne malarije tržaške in jej je izvadil iz žepa — kolika spretnost za tako dobo! — desetak! No, deklica res ni opazila drznega početja, ali od blizu tam na strani je opazilo, česar ni opazila deklica: bistro oko javnega reda. 1 Motnega paglavca, sina poštenega očeta, so odveli na komisarijat in potem v zapore v ulioo Tigor. — Pa tudi raznih drugih oseb so zaprli te dni, ker so segali v tuje žepe.
.'lli-letni težak M. H., bivajoči v ulici Giu-liani, se je hotel obesiti na klin na vratih svoje spalne osebe. V svojem natezanju, da bi mu pas dovolj trdno objel vrat, pa je bil malce preglasen, tako, da ga je čula njegova mati, ki je, prihitivša, preprečila nakano mladega moža. Pravijo, da je M. B. hudo bolan na živčevju in da je že enkrat poskušal usmrtiti se.
Slabo so jim je izplačal trud — onim tatovom namreč, ki so udrli v zalogo mesarske zadruge 1* abris, v ulici Chiozza. Srečno so dospeli v magazin, srečno so zvrnili blagajno na dve mrtvi teleti, srečno so napravili v zadnjo steno blagajne toliko luknjo, da je mogla človeška roka lepo skozi --zastonj, kajti v blagajni je bilo le par goldinarjev drobiža in še ta je pal na dno, ko so prevračali blagajno, tako, da ga niso mogli doseči. Po takem nevspehu so se tatovi umaknili po poti, od koderso prišli, pustivši na licu mesta raznega »orodja« svojega.
Včeraj so našli na morju (v miljskoin zalivu) mrtvo možko truplo. Ker je bilo truplo že močno segnito, sodijo, da je od onega ono nesrečne petorice, ki so nedavno ponesrečili v viharju, ki jih je bil zalotil v istem zalivu. Tako sodijo, vendar pa niso mogli konstatovati indentitete trupla.
Roko v roko sta stala in občudovala vse lopo stvari raznih tingl-tangljcv na fondu lialli. On mlad in ona mlada. Ali kakor so že čudna pota ljubezni, zgodilo so jo, da je 011 hkratu začel mahati |io njej. Njega . so redarji odveli na inspektorat v ulici Chiozza, ona pa jo odšla - neverno kam.
Ob toliki množini stvarij za zob in grlo je bilo seveda te dni vse polno več ali manj resnih spopadov, katerih vseh ne bi mogli beležiti tu.
Kužue bolezni na Primorskem. Po uradnem poročilu vladajo sedaj živalske kužno bolezni v naslednjih krajih: Garje v Dreženoi, okraj Tolmin ; rudeča bolezen v Sunvineenti, okraj Pulj ter v Lovrani in v Monščonieah,okraj Volosko; svinjska kuga v Vižinadi, okraj Poreč.
Loterijske Številke, izžrebrane dne 1. t. m: Dunaj	lis S(> S 84 81
Gradec	8-} 02 58 tli) 4l>
Različne vesti.
Nezgodi na zelaznici. Po«cl>en vlak, ki je odišel minole nedelje zvečer iz Prage, je trčil skupaj z nekim tovornim vlakom. < )b trčenju sti bili poškodovani obe lokomotivi. Istotakosta I»ila poškodovana po dva vagona od vsakega vlaka, »leden sprevodnik in jeden kurjačev sta lahko poškodovana. Nekaj opraskana je bila tudi neka deklica.
Istotako v nedeljo zvečer je na postaji Penzing pri Ibinaiu jel goreti jeden vagonov za konje. Nekaj konj se je zadušilo, druge so rešili, toda močno poškodovane.
General konjice zblaznel. Na vojaški reviji min. nedelje s«1 jcdogodil v Pragi mučen prizor, ki je napravil bolesten nt is na vse vojaštvo. General konjice, grof Griinne, je kar hkratu začel počenjati raznih neumnih stvari. Mnogi in vojakom je podajal roko, povpraševaje jih, h kateremu polku da pripadajo, potem je objel kapelnika godbe. Le z velikim naporom so spravili generala na voz, v katerem so ga odpeljali domov. Zdravniki so izjavili, da je general težko obolel na umu.
Šopki o. Stanislava Škrabca.
(Dalje.)
Take so cvetico — na kakih pet štantov v kozolcu jih je — iz katerih o. Stanislav dela tako lepe »pušelec«, tla se slovenska slovnica res lehko čuti kakor »klin v maslu«. To je torej tista »prava slovenščina«, katero mi priporoča o. Stanislav!
Ni se torej čuditi, tla jo naš slavni »grama-tej«, uvidevši moj stavek: »Zložili smo si ga (bo-dočnik) t> n i m i sredstvi, ki smo jih imeli . . .« tal radosti poskočil in pohedonosno vskliknol: »Sredstvo, mnse., ali ros, Martin Matvejevič?! No, no, Fingcrfertigkeit, keine Hcxerei !«
Kaka sestra tretjega reda, ko zagleda te radostne besede v »Cvetji« (12 zv. XVI. teč., 1. str.), v svojoj naivnosti zares pomisli, da besedi: »onimi sredstvi« — neoprovržno dokazuju, tla jaz ne znam, kakega spola je »sredstvo«. To je pač ros »Fingerferligkeit — keine Hoxeroi«, ki blestečo pokazuje, učeno iu nravstveno ceno vsega drugega, kar je naveriženo v dveh tečajih »Cvetja« o bom-kanji, homkofbhih itd. itd.
Zanimivo bi bilo vendar vedeti, kako se v orodni kil množine razločuje moški samostalniki otl srednjih ? Povejte nam vendar, Reverende, nam, ki nam očitate, da »pravo slovenščine« ne znamo.
Karakteristično je tudi zajavljenje o. Stanislava, tla bode le takrat verojel, da so tiskovno pomote »nevarni« nam. »neverni« itd. res tiskovne pomote, kadar so mu pokaže moj rokopis, ki je bil (več ko osem mesecev pred tem!) v uredništvu »Edinosti«, kjer se rokopisi, kakor v vsakem drugem uredništvu, takoj u nič u jo. Sieer bi pa tudi rokopis človeku, ki s tako pokojnim srcem na tole uje in kleveče, ničesa no dokazal.
Jaz, in parenthesi, tudi nekoliko vem, kake morejo biti tiskovne pomote, kajti poti mojim ko-rekturnim peresom je nekdaj prošlo najmanj (500 listov »Slov. Naroda«, Krsuikov roman »Na Žeri-rinjali«, Jurčičev »Dr. Zober« in še cela kopica drugih knjižic.
Nameni, ki jih je gojil o. Stanislav, ko je »bil boj bez upa zmage«, so tako jasni in očevidni, da je čisto odveč priznanje njegovo v začetku prve platnice »Cvetja« 12 zv. XVI. teč., kjer se je gorečemu zaščitniku bomkanja tako inak stvorilo, da me ni — »pre v u r i 1« !!
Nadejam se, tla tudi nikogar drugega »pro-varil« ni, razen onih, ki v tem učenjaku vidijo vir neoprovržno resnice in bez pogoj ne »nepogreši mosti«. (Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Pariz 4. »Figuro« nadaljuje s priobčevanjem izjav prič o affiri Drevfiis, Iste so deloma ugodne, doloma neugodne za židovskega kapitana.
„Hotel Nazionale"
v Trstu. Via Vienna it. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnico pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je pt»polnotna obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Cena od 00 novč. naptej.
V pritličju nahaja se tudi gResta u run t Nazionale'-elegantno opravljen, preskrbljen vedno in oh vsakej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Tori se: fino plzensko pivo in Oulmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo <1 Lissa" in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah.
Lastnik je slovan-dalmatinee. (»ovori se slovenski in hrvatski.
Naslanjaj« se na geslo: „Svoji k svojim-' priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk	udani
Josip Serdarović,
lastnik.
Pomladansko zdrnvlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
flaJ „Tisočera! cvet" (MllleHorl).
( isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v Želodcu, kakor uroti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 60 nvč. ter »e dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za fjf> nvč. v murkah dopoSlje se franko.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
otl sloveče avstrijske znamke
,S t t r i a" in
„Stjria" oripal
— naj se obrne do —
L. Colobig v Trstu,
Vla del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko ia Dalmacijo.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Vla Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva /.a Jedilnice, spalnice lit spre-jemalce, /ininic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, tla se ni bati konkurence.
„A G RIC O L"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
rnztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti na, I stre, Goriške in pri tu k. p o 1 j o ti e I s k i ti r u ž b i izkušeno kot uspeano sredstvo z zatiranje vselc par asi -karnili in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okuzujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o I«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosji. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču.
M. Aite
(prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro
Razprodaja vse blago v zalogi po znižanih eeuali.
URAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
razna&alec „Edinosti" in vratar, Via Solitarlo it. 8.