ji I o 7i VI. 1932 ^ ' poštnina piaCana*gotovini LETO LX Y Ljubljani, v torek 7. junija 1932 §fev. 128 (Jena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J Telefoni uredništva: dnevna »lužba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponaeljka in dneva po praznika Potrebna beseda Dobro je zapisalo znano glasilo lrancoske vele-Onance >L'Inlormation<, da je najboljša zunanja politika države tista, ki ne ignorira namenoma obstoječih problemov niti se vedno sklicuje na tradicionalne smeri, medtem ko se je ves svetovni položaj spremenil, ampak tista, ki take probleme pravočasno predvidi in tudi pravočasno najde neveiljeno rešitev. Ta opazka vplivnega francoskega organa ni slučajna, ampak tvori samo del splošne zunanjepolitične diskusije, ki jo je začelo te dni francosko časopisje kakor nekak uvod v ustoličenje Herrioto-ve vlade. Iz tega bi se dalo sklepati, da mislijo francoski radikali nekoliko preusmeriti zunanjo politiko Francije, ki je bila pod Tardieujem nekoliko izgubila tisto prilagodljivost, brez katere si uspešnega vodstva zunanjih poslov sploh ni mogoče misliti. Da se v taki debati pojavljajo tudi ekstremna stališča, kakor je na pr. »L'Oeuvre-ovo<, ki od Francije ne zahteva ničesar manj, kakor da žrtvuje we svoje zaveznice na severo- in jugovzhodu Evrope, je dejstvo, ki ne sme nikogar vznemirjati. Zato pa je tem bolj vpoštevanja vreden glas »Tempsa«, ki odraža mnenje oficielne francoske diplomacije na Quai d'Orsayu, kjer je doma ona konservativna francoska politika (kakor jo ironizirajo radikalni listi), ki se odlikuje po svoji kontinuiteti v smislu nacionalne tradicije. »Temps«: torej pravi, da ni mogoče več iti mimo problema italijanske ekspanzije, ki ga je z nenavadno odkritostjo razkril v svojem zadnjem parlamentarnem govoru italijanski zunanji minister Grandi. »Temps« z načelnega ozira po pravici zavrača Mussolinijevo stališče, da so bili ob sklepu versaillskega mira interesi Italije žrtvovani interesom velikih zaveznikov, zakaj Italija je dobila več, nego ji gre po njeni vlogi in uspehih v svetovni vojni. Vendar nima veliko pomena to polemiko reproducirati, kajti problem italijanskih ekspanzio-nističnih teženj obstoja in nobena polemika jih ne spravi s sveta, ako ne nastopijo drugi zgodovinski dogodki, ki so že marsikatero težnjo pokopali za vedno. Kakor pa stojijo stvari danes, se morajo pač najti več ali manj zadovoljive diplomatične rešitve, zakaj vojne si nobena država na svetu ne želi. V tem ožim torej vlada med »Tempsom«, ki skuša dosedanjo linijo francosko zunanje politike ohraniti, in pa med radikalnimi krogi, ki bi radi inavgurirali neko bolj internacionalno smer, bistveno soglasje. Bolj intimno sodelovanje med Rimom in Parizom se tudi »Tempsu« zdi stvar velike vrednosti. Čisto pravilno meni ugledno glasilo francoske poklicne diplomacije, da se rešitev francosko-itali-janskega spora ne sme iskati pri problemih manj važnega značaja. Razne obmejne regulacije v severni Afriki na podlagi delnih sporazumov bi ne spravile s sveta bistvenega problema med obema državama. Z italijanskega stališča je najvažnejše vprašanje v medsebojnih odnosih Francije in Italije Jugoslavija. Italija, ki bi rada na Jadranu gospodovala sama, ne more razumeti zgodovinske nujnosti, ki je na ruševinah avstro-ogrske monarhije ustvarila Jugoslavijo. Temu nasproti — odločno pravi >Temps< — je treba poudariti, da imamo na Balkanu prijatelje, katerih ne moremo izdati. Ker pa Francija nikoli ni tajila, da ima tudi Italija na Balkanu svoje politične in gospodarske interese, zato ni treba, da bi zavezništvo med Francijo in njenimi prijatelji na Balkanu imelo ost, naperjeno proti Italiji, in je tudi v resnici nima. Francija je bila vedno pripravljena, da se francosko-jugoslo-vanska prijateljska pogodba zamenja, oziroma spo-polni po francosko-italijansko-jugoslovanskem paktu. Nič manj pa ni važno s francoskega stališča vprašanje Afrike. Tukaj ne gre za interese zaveznikov Francije, ampak za prvobitne francoske interese same: tu obstoja namreč francoski svetovni Imperij. Od tega imperija ne more Francija žrtvovati prav ničesar. Najmanj pa more Francija pri. voliti v to, da bi se po italijanskem koridorju ločila francoska posest na zapadu Afrike od njene vzhod-no-afriške posesti. »Temps« priznava, da obstoja v Italiji približno isti problem kakor na Japonskem: preobljudena Italija potrebuje življenjskega prostora, ki se more najti samo v kolonijah. Toda ta prostor je mogoče najti morebiti samo še na visokem platoju Kenje in Tanganike. Toda to je vprašanje, ki ne zadeva več Francije, ampak Britanijo, ki je tam gospodar. Največ pa se bavi »Temps« z italijansko-tur-žkim paktom, ki ga je doslej francoska javnost, če ne ignorirala, pa vsaj precej omalovaževala. Rekli bi, da skuša »Temps: to vsekakor neprijetno zadevo tolmačiti v korist Francije — vendar pa ravno to dokazuje, da so francoski diplomati dobri diplomati. Najboljši politik — je dejal svojčas Disraeli — je tisti, ki zna dogodke in načrte, zamišljene v Njegovo škodo oziroma v škodo njegove države, s pametno prilagoditvijo na neizpremenljiva dejstva obrniti v svojo korist in participirati na ugodnostih, ki prvotno niso bile namenjene zanj. Sreča je torej — meni »Tetr?s« — da so se italijanske ekspanzio-nističn-e težtu mesto v centralno Afriko napram Gvinejskemu r-divu obrnile na Vzhod napram Črnemu morju ..a eni in Rdečemu morju na drugi strani. Seveda Franciji ne more biti čisto vseeno, ako bo odslej Italija izpodrivala vpliv Francije na Orlentu, in če bi poskušala morebiti Turčijo izrabiti za to, da v Siriji, ki je mandatarna država Francije, neti .protifrancoske težnje po neodvisnosti. Toda sporazum z Italijo na tem polju je po mnenju »Tempsa« primeroma najlažji po starem principu vseh diplomatov od Abrahama in Lota do Brianda In MacDonalda: do ut des. Francija političnih fn gospodarskih lezenj Italije, ki bi se izdejetvovale v območju lurškega imperija, ne bo ovirala, ako — ta ,ako' i« jako važen — Italija prizna sedanje Romunija gre na volitve Žalostna bilanca Jorgove diktature Bukarešt, 6. jun. Ko se je Titulescu ponesrečil poskus, da bi sestavil koncentracijsko vlado, je kralj poveril mandat Vajdi Vojevodu, enemu izmed voditeljev kmetske stranke. Voditelji političnih strank so odklonili sodelovanje v vladi, ki bi jo vodil nepolitik, nekak varuh nad njimi — p .slanik Titulescu namreč; zato je Vajda Vojevod prvotno, da se bo njemu posrečilo pritegniti k sodelovanju vse politične stranke. Vsaj kraljeva želja je bila, da se omogoči sestava koncentracijske vlade, ker bi potem državi nc bilo treba na volitve. Tudi Vajda Vojevod ni imel v tem pogledu sreče kakor Titulescu. Zato ga je kralj pooblastil, da sestavi manjšinsko vlado, ki se bo oslanjala na kmetijce in na liberalne disidente. Splošno pričakujejo, da bo Vajda Vojevod sestavil vlado še nocoj. Ker ne bo imela ta vlada v parlamentu večine, bo razpustila poslansko zbornico in razpisala nove volitve. Zadnje volitve so se vršile v aprilu 1931. Kakor je v Romuniji navada, so prinesle zmago tistemu, ki jih je vodil, to je profesorju Jorgi. Njegova koalicija si je »izvojevala« 297 mandatov, medtem ko je narodna kmetska stranka nazadovala od 340 mandatov na 29. Kdo bo zmagal pri teh volitvah, si ni težko misliti. Za razmere v Romuniji je značilno, da je nad-strankar Titulescu tudi letos propadel pri poskusu, da sestavi koncentracijsko vlado, kakor ga je že lansko leto kralj zaman poklical iz Londona. Takrat je Titulescu skušal sestaviti koalicijsko vlado, s pomočjo katere bi organiziral državno stranko in nato razpisal volitve. Kralj bi bil lansko leto pri tem namenu Titulesca podprl pori pogojem, da sprejme v novo vlado njegovega zaupnika Arge-toiana, ki bi postal resnični vodja nove vlade. Titulescu ni hotel deliti oblasti z Argctoianom in igrati vlogo nekakega slamnatega moža ter se je raje vrrfil v London. Iz državne stranke torej ni bilo nif. Kralj je na to poklical na krmilo države svojega vzgojitelja Jorgo, dobrega zgodovinarja in idealnega profesorja, ki naj bi politikom pokazal, da se upajo vladati tudi možje, ki niso poklicani za politiko. Bilanco Jorgovega delovanja je moral podati sam kralj na seji ministrskega sveta, ki se je vršila 31. maja in kateri je poleg njega prisostvoval tudi guverner Narodne banke Angelescu: Vlada ni mogla plačati niti svojih uradnikov, prav tako ni imela denarja za armadol Kralj je dejal, da mora država plačati svoje uradnike, ker je to obvezo sprejela s pravo pogodbo. Nato je Jorga šel in podal ostavko. Enoletna diktatura prof. Jorge je pustila za seboj temne sledove: Finančni minister Argetoianu je sicer znižal državni proračun od 34 na 25 mi-ljard, vendar je bil v zadnjem času proračun vsak mesec v primanjkljaju za novo miljardo lejev. Izdatki za državno upravo so bili stalno dvakrat tako veliki, kakor dohodki, čeprav so državni uradniki prejemali plače najprej z zamudo, potem na obroke, dokler je končno sploh niso več prejeli. Nn prošnjo finančnega ministra Argetoianua in grofa Ghike, je nedavno prispel v Bukarešt znani francoski finančni izvedenec prof. Rist v spremstvu 14 pedantnih računarjev, in ta je zadal Jorgi s svojim poročilom o gnilobi romunskih financ smrtni udarec. Po objavi tega poročila je romunsko dolarsko posojilo iz leta 1929., ki je bilo plasirano po 88 do 92 odstotkov, padlo od 41 na 33. Borze se je polastilo izredno razburjenje, posebno porazna je bila Ristova ugotovitev, da je zaradi Argetoianuovega zakona o razdolžitvi kmeta zašla v nevarnost romunska valuta in ves finančni sistem. Francoski delegat pri Narodni banki Auboin je podal ostavko in izjavil, da bo pri ostavki vztrajal, dokler romunska vlada ne prekliče zakona o razdolžitvi kmeta. Prof. Rist je seveda tudi odsvetoval posojilo, za katero je prosila romunska vlada v Parizu. Za dan 26. junija je napovedano zborovanje vseh romunskih bank. Na tem zborovanju nameravajo predstavniki bank zahtevati, naj se bankam dovoli sodnijska likvidacija, ker je postalo njihovo delovanje, po uvedbi zakona o konverzi kmetskih dolgov, nemogoče. Začeli so se širiti tudi vznemirljivi glasovi, da se bo vrednost bankovcev znižala za 50 odstotkov in da se bo denar iz tega izkupička porabil za financijacijo konverzije kmetskih dolgov. V takšen položaj je privedla državo diktatura prof. Jorge. Glavno vprašanje je sedaj, kje bo Romunija dobila 'enar, da vsaj za silo uredi svoje finance. Kralj bi bil želel, da bi prav Titulescu sestavil novo vlado, ker ima dobre zveze z londonskimi bankirji; ti naj bi Romuniji posodili denar, ker ga noče dati Francjia. Nastal je zelo ugoden trenutek za nemško diplomacijo, ki pritiska na Romunijo, naj bi ratificirala trgovinsko pogodbo, ki leži v predalih ie dobro leto. Pogodba bi omogočila izvoz romunskega žila v Nemčijo. Romunija bi tako prišla v posest deviz, ki jih tako potrebuje. Romunska vlada se doslej še ni mogla odločiti za ratifikacijo, ker je njej nasprotna Francija. Tudi Francija je postavljena pred težko izbiro: Ali da Romuniji posojilo ali jo pusti, da se vda nemškemu gospodarskemu in političnemu vplivu. Ogromen potres v Mehiki \ewyork, 6. jun. i. Po vesteh iz Mehike je bil včeraj dopoldne, zlasti v jugozapadnem delu države, močan potres. Po do sedaj še nepotrjenih vesteh znaša število smrtnih žrtev 400 oseb, okrog 1000 oseb pa je brez strehe. Najbolj je prizadeto mesto Manzamela, ki šteje 4000 prebivalcev. Volilna vlada BakareSt, 6. junija. 1 Nova izrazito volilna vlada V ajde Vojvoda je delno sestavljena, in sicer samo ii članov narodne kmečke stranke, ki so danes dopoldne položili prisego. Delna vlada je *e-stavljen 'ako-le: Vajda Vojvod, ministrski predsednik in notranji minister, Minorcscu, finančni in pravosodni minister, Lugoceanu, trgovinski minister, general Stetanescu, vojni minister, Potarca, prometni minister, Tilea, državni tajnik za tisk v predsedniStvu vlade, Emil Hatieg&nu, brez portfelja, zastopnik Rr-delja, Brandsrh (Nemec), minister narod, manjšin, Pan Halippa, brez portfelja, zastopnik Bes-arabije, Novi predsednik romunske vlade Vajda Vojevod je postavljen za namestnika ministra za delo, minister financ bo nadomeščal ministra za zunanje zadeve, minister pravde Potarka poljedelskega ministra, minister za trgovino pa prosvetnega ministra. Državno podtajništvo v zunanjem ministrstvu je poverjeno g. Tileju, državni podtajnik za manjšine v predsedništvu vlade pa ostane g. dr. Brandi. Novi ministri so bili že zapriseženi. Volitve v Nemčiji — 31. julija Hitlerjeve udarne čete bodo zopet dovoljene Berlin. 6. jun. tg. Državni kabinet je določil kot dan volitev za nemški državni zbor 31. julij. Berlin, 6. jun. ž. Današnji tisk, posebno levičarski, objavlja razne vesti o ukrepih nove vlade, ki bodo v glavnem zvišali starost volivcev od 20 na 25 let, to pa zaradi tega, da sc zmanjša število narodno socialističnih glasov, katere hoče novi državni kancler na vsak način zmanjšati, da uporabi narodne socialiste za svojo gardo. Te vesti so uradno demantirali. Priznavajo le to, da vlada pripravlja termin za nove volitve. O spremembi volivnega zakona ni govora. Obenem uradno proglašajo, da bodo ukinili prepoved bojnih organizacij, zlasti narodno socialističnih, vendar pa ho vlada imela pravico stalnega nadzorstva nad vsemi organizacijami. Tudi prepoved nošnje uniforme ho razveljavljena, vendar pa to še ni popolnoma gotovo. Glede zasilnih odredb, ki jih je izdala Briiningova vlada, poročajo listi, da bodo večinoma ukinjene, razen tega pa bo vlada izvedla najstrožje varčevanje in bn izogibala razpisovanju novih davkov. Včeraj je Reuterjev urad objavil vest, po kateri se je državni predsednik Hindenburg odločil, da ob priliki svoje 85 letnice izda proklamacijo na nemški narod in da bo v tej proklamaciji priporočil kot ovojega naslednika bivšega prestolonasled nika. Ta vest pa se danes uradno demantira. Srhnerin, 6. jun. ž. Včeraj so bilo deželne volitve, ki so zanimive zaradi tega, ker so narodni socialisti, ki so imeli prej 2 mandata, dobili sedaj 29 mandatov. Izgubili so socialni demokrati in vse meščanske stranke. Narastli pa so ludi komunisti od 2 na 4 mandate. Nekrvava revolucija v Čile V 20 minutah državni udar Newyork, 6. jun. tg. Revolucija v državi čile, o kateri je Vaš list že včeraj poročal, je potekla popolnoma brez krvi. Ko je ministrski predsednik Montero bil na seji kabineta, so prišli odposlanci vstašev neoboroženi pred vladno palačo in zahtevali, da Montero odstopi v 20 minutah, sicer da bodo vladno palačo bombardirali z letali. Montero je nato takoj zapustil palačo, ne da bi se formalno odpovedal svojemu mestu. Prevrat je prišel tako nepričakovano, da ni bilo nobenih prijateljskih niti sovražnih demonstracij proti novemu režimu. Devila jo izročil zastopnikom listov kratko vladno izjavo, da bo izvršil radikalne reforme in da imoviti sloji v bodoče ne bodo več živeli na stroške obubožane ljudske množice. Program vlade: državni socializem Newyork, 6. jun. tg. Prvi manifest nove vlade jjostavlja naslednja temeljna načela: Država mora zajeti in zaposliti vse produktivne sile države in dati možnost dela vsem, odstranili kapitalistični jarem v korist onih ljudskih razredov, ki ustvarjajo dobrine in omejili inozemski imperializem. Gospodarski program našteva, da hoče vlada razpustiti čilsko solitersko družbo in obnoviti obrat v manjših opuščenih soliterskih rudnikih, razdeliti odnosno stanje v Evropi in se odpove neupravičeni zahtevi po pomorski pariteti svojega brodovja s francoskim. Ta izvajanja »Tempsa« so vsekakor jako optimistična. Vendar pa zaupamo priznani spretnosti francoske diplomacije, da bo znala rešiti problem, ki je izredno ležak in ki bi ga v drugačnih razmerah človek smatral malodane kot nerešljiv. Je posebno ena točka, ki jo je mogoče direklor »Tempsa«, g. Jacques Chastenet, ki se je zadnji čas nekaj tednov mudil v Italiji in kaleremu se ta članek pripisuje, nehote ali hote prezrl. Italijansko-turški pakt je samo d e 1 antante, ki obsega tudi Rusijo in deloma Grčijo in naj bi po namerah Mussolinija v doglednem času vseboval tudi Bolgarijo. Kar se tiče Albajiije, je itak danes vsaj v zunanjepolitičnem pogledu samo del I talijo, in veliko vprašanje je, kako se bo spričo rusko-italijanskega pakta opredelila Romunija, na koje telesu zeva velika besa-rabska rana. Nobena tajnost namreč ni več, da pogodbe mod Italijo, Rusijo in Turčijo vsebujejo tudi vojaške stipulacije, s katerimi si zagotavljajo te tri države v slučaju potrebe tudi medsebojno pomoč z orožjem in v katerih igrajo glavno vlogo Darda-nele in Bospor, oziroma basčn črnega morja. Vsi li problemi severita ne zadevajo samo Francije, ampak ludi njene zaveznice. Zato nalagajo tudi odgovornemu vodstvu naše zunanje politike izredno težke naloge in zahtevajo od naše diplomacije izredne zmožnosti, predvsem pa veliko mero lastne iniciative. Mala antanta je važpn in v kompleksu naših mednarodnih odnošajev nenadomestljiv faklor, toda zaradi naglega razvoja mednarodnega položaja v nepredvidene smeri jo njena notranja kohezija v zadnjem času precej popustila. Temeljno vodilo naše zunanje politike mora danes s še večjim poudarkom nego doslej biti to, da je treba, skrbno ohranjajoč preizkušeno zavezništvo z veliko Francijo, število naših prijateljev pomnožiti na vse strani in da nas v leni ne smejo ovirali nobeni zadržki zgolj čuvstvonega in historičnega značaja. Kako se maščuje nevpoštevanje ali nezadostno vpoštevanje sosedov, ki se zaradi različnih predsodkov smatrajo za quantit<5 negligenble, dokazuje, da ne omenjamo drugega, slučaj Turčije, na kojo ogromno važnost v mednarodnem pogledu je »Slovenec« na tem mestu opozarjal žo pred leti. Mednarodna politika se dela z golim in čistim razumom, ki, kar se tiče nas, naravnost vsiljuje anlanto vseh balkanskih držav, katera pa je žalibog Se v štirinajstem letu po vojni po krivdi kratkovidnosti in negativno Iradicije ostala samo predmet praznega in puštega frazarjenja in banketiranja politično ambicioznih publicistov. Zalo igrajo vodivno vlogo na Balkanu namesto nas — drugi. kolektivno upravljati veleposestva. obdavčiti vele-dohodke s takim davkom, da bo enak konfiskaciji, uvesti državni monopol za petrolej in vžigalice, tobak, sladkor, alkohol in kopanje zlata, uvesti državno kontrolo zunanje trgovine in prepovedati uvoz luksuznih predmetov, državno kontrolo in razdeljevanje živil brezposelnim in progresivno socializacijo kreditov z namenom, organizirali državno kontrolo o vsem bančnem poslovanju. Politični program zahteva razpustitev kongresa in sklicanje ustavodajne narodne skupščine, sestavili socialno ustavo in priznati sovjetsko Rusijo. Protirevolucija Newyork, G. jun. tg. V južnih delih države čilo je izbruhnila protirevolucija proti novi socialistični republiki. Pripoveduje se, da jo podpira večji del vojske in mornarice. Odstavljeni predsednik Montero je zbežal iz Santiaga in skuša zbrati čete v južnih delih države. Vloga letalstva Pariz, 6. jun. AA. O revoluciji v Čile se dozna-vajo te-le podrobnosti: Vlada je že 3. junija izvedela, da pripravlja komandant zrakoplovstva polkovnik Groar revolucijo. Zato ga je takoj od slavila in objavila obsedno stanje. Vendar pn se jo polkovniku Groarju posrečilo pridobiti zrakoplovno šolo na svojo stran. Letala te šole so pričela letati nad mestom in metati letake z zahtevo, da predsednik republike odstopi. Vlada je nato izdala pehotni šoli nalog, naj obkoli zrakoplovno šolo. Pehotna šola je ta nalog odklonila, druge vojaške enote pa so izjavile, da ostanejo nevtralne. Zaradi tega je predsednik republike podal ostavko, vlada Ra je oblast izročila g. Fugi. Radikali računajo na pomoč socialistov Pariz, 6. junija. AA. Glede na včerajšnjo sejo nove francoske vlade, na kateri se je govorilo o vladni deklaraciji, ki bo jutri v parlamentu prečita na, pravi »Ere Nouvellec, da se pričakuje, dn bo v deklaraciji največ govora o mednarodnem položaju. Deklaracija bo naglasila voljo Francije po ohranitvi miru in konsolidiranju evropskih razmer. List misli, da socijalisti ne bodo predložili nikake interpelacije po vladni deklaraciji, nego bo Leon Blum imel samo krajši govor, preden prido do glasovanja o zaupnici vladi. Dunajska vremenska napoved: V severnih Alpah izpremenljivo in hladno vreme s severo-zahod-nimi vetrovi, v južnih Alpah pa večinoma jasno. Stran 2fl-V. »SLOVENEC«, dne 7. junija t1932. Štev. 128. Moderna volilna tehnika V letošnji spomladi so se vršile volitve v dveh velikih evropskih državah, v Nemčiji in Franciji, ki ni30 zanimive le po svojih presenetljivih volilnih rezultatih, temveč tudi po sredstvih in načinu volilnega boja. Obe državi sta namreč demokratični in jo vsakemu državljanu omogočeno, da svobodno izpoveduje svoje politično prepričanje. Le v takem ozračju je volilna borba bila res živahna iii interesantna, polna presenetljivih momentov. Ko gledamo volivni materijal, s katerim so operirale rame stranko in ga skušamo analizirati, treba priznati, da so politični voditelji, ki so organizirali volilno propagando, bili dokaj dobri psihologi in da so pogodili sodobnega človeka, ki je pretežno zunanji človek, brez lastnega idejnega sveta, Ui malo in nerad misli, pač pa je nervozen du se pusti vplivati od občih vtiskov. S to predpostavko Ze kar naprej računajo stranko in si — kot prvo značilnost — nadevajo naslove in imena, ki nimajo z njihovim dejanskim programom, če ga sploh imajo, nič skupnega. Tako se n. pr. Hitlerjeva fašistična stranka imenuje -»delavsko socialistična*, čeprav ni ne eno ne drugo. V nemškem fašizmu bo delavstva prav malo, pač pa je v pretežni večini meščanska garda z brezposelno mladino, podprta od bivših cesarskih oficirjev in finansirana od veleindustrije in vele-agrarcev. Pa vendar nosi pogumno svoj rdečebar-vani socialistični ščit. Torej laž in prevara v naslovu. — Enako bi se lahko vprašali, zakaj Herrio-tova stranica nosi naslov »radikalna«. V čem neki se kaže njena radikalnost? Morda v socialnih pogledih? Socialisti so prejšnji teden predložili radikalom nekakšen socialen program, čigar sprejem od strani Herriotove skupine so smatrali za pred-j>ogoj sodelovanju v vladi. Socialistični predlogi so bili jako skromni, socialno naravnost neznatni — in vendar: »radikali« so odgovorili, da si jih ne morejo osvojiti. Herriotova stranka je politična linija francoskega meščana in kmečkega posestnika, ki ni v prav nobeni smeri radikalen: ne politično ne socialno ne kulturno. Razven tega imamo v Franciji še celo vrsto socialističnih strank, ki s socializmom nimajo niti najmanjše zveze. Stranke se torej trudijo, da že s samim svojim imenom apelirajo na čustvenost volilca. čeprav naslov ni v skladu z resničnim strankarskim programom. Na čustvenost volilca je preračunjena tudi vsa volilna borba, katere dovršeno tehniko smo nekoč občudovali le v anglosaških državah, a «p je v zadnjih desetletjih Evropa mnogo od njih naučila. Posebnost te mptode je v tein. da ne gre za to, da volilca o nečem prepriča, temveč da se mu nekaj sugerira. Ne apelira se več na hladno razsodnost, razum, prepričanje, kar se je delalo nekoč z dolgimi, načelnimi uvodnimi članki in doklrinaruo sestavljenimi proglasi, s katerimi so nekoč posebno Nemci prednjačili. Vse to je za sodobnega. živčno otopelega volilca premalo dinamično. Preračunjena propaganda mora razgibati v»e čute, mora predvsem sugerirati volilstvu ne-r Izbcžruo zmago. Hitler bo predsedniki -Tretje ?arstvo se Uresničile Ko pridemo na oblast, bodo -"frčale glave! Pride noč dolgega noža! XočeS i zmagovito stranko? — S takimi prepričevalnimi, udarnimi gesli so liitlerjevi agitatorji prekvasili nemško volilstvo in so zlasti neodločnim in odvisnim sugerirali, da je Hitler tisti, kateremu zmaga uc umanka. Podobno -irro čitali že tedne pred francoskimi volitvami v radikalnih glasilih: Herriot — bodoči ministrski predsednik.« To psihozo, da ima gotova stranka vse zn seboj. se skuša podčrtati še z gotovimi simboli in -imbolnimi dejanji. Hitlerjevci so si za svoj znak izbrali upognjen križ (Hackenkreuz), ki ga vidiš povsod nalepljenega iu narisanega. Vsako jutro so bile ceste mest in vasi belo potresene s malimi Vlit Io i j. 1 i mi plakati z upognjenim križem. Kamor si se obrnil, povsod Hitlerjev znak. Nasprotniki (IHndenburgova fronta), so le slabo parirali ta način volilnega boja. Proti koncu si je >železna fronta« v obrambo izmislila tri puščice, kar naj bi simboliziralo dinamično silo treh, v »železni fronti?: združenih elementov: socialno demokracijo, strokovne organizacije in socialistične športne iu udarne zveze. Učinkovit simbol pu je prišel prepozno v obtok Da spadajo k volilni propagandi plakati, pre-pleskani avtomobili, metanje letakov iz zraka, vse to ni več novo. Velik uspeh je Hitler dosegel s svojimi obhodnimi četami, ki jih je bržčas kopiral po »Zveličavni armadi«, kakor fašisti v Italiji. Strumni, organizirani nastopi mladih, navdušenih ljudi, godba, petje in zastave, vojaški ceremonijel, vse to dviga j>ogum pristašev. Nekaj posebnega so bili aranžirani dialogi med govornikom in gotovo izvežbfino skupino poslušalcev, ki razplainte in navdušijo zborovalce in ki se navadno končavajo s prisego zvestobe. To metodo zborovanja so prvi uvedli komunisti. Pri tem ne gre več za razloge in protirazloge govornikov, gre le za ustvaritev gotove psihoze, kateri masa, ki je vajena kinematografskih scen na platnu, navadno hitro podleže. V istem smislu nestvarno, zgolj na čustveno razpoloženje preračunjeno propagando opazujemo v krušnem vprašanju. Poštena stranica ne bo nečesa obljubovala, česar naprej ve, du ne bo mogla izpolniti Takšna je bila poštena tradicija nekdanjih strank, ki so računale na izvestno kontinuiteto med narodom. Toda, kako neprekosljivo demagogijo so v tem pogledu uganjale pri zadnjih volitvah razne radikalne stranke v Franciji in Nemčiji! Iz vseh govorov in pisanja listov je zvenelo: Dajte nam moč in v trenutku vam dekretiramo zlate gradove in reke mleka in medu. Herriot je že na tem, da si beli glavo, kaj bo s storjenimi obljubami; morda bo v kratkem tudi Hitler moral meriti prepade med besedami in dejanji. — Toda tragično na vsem tem je to, da si ljudje puste slepo sugerirati čisto nemogoče stvari. Zelo priljubljeno orožje v volilnem boju je satira na račun političnega nasprotnika. Francozi so v tem pogledu nedosegljivi mojstri. V tem smislu namreč, ker je njihova satira res duhovita, nagajiva, nikdar surova in žaljiva za nasprotnika. Kandidat, katerega se je nasprotni stranki posrečilo osmešiti, je gotovo pri volitvah izgubljen. Vendar vsa ta propagandna sredstva, kakor so rafini-rana in skrbno preračunjena na ljudsko čustvovanje, mislimo, da sama po sebi vendarle ne morejo zagotoviti končnega volilnega uspeha. Kar odločuje in potegne zlasti mladino za seboj, jo nova politična zamisel, je nova ideja, ki je sicer živa v ljudski duši, a je trebil, da jo narodu nekdo formulira. Hitler ni uspel radi tega, ker je krsjil svojo stranko za »delavsko socialistično«. Njegov uspeh temelji globlje. Znal je najti izraza užaljenemu nemškemu ponosu, ki se čuti po mirovnih pogodbah vezanega in degradiranega na narod drugega razreda. Hitler je Nemcem obljubil, da jih dvigne iz tega stanja, da ustvari 'tretje car-^tvo . Zato je uspel in zato Se vedno raste v svojem pokretu. Bolgarska vlada v nevarnosti Spor v narodnem bloku med demokrati in zemtjeradnihi Pohodi na Washington Ne\\vork. G. junija. AA. Pohodi bivših bojevnikov ua Wnshinglou postajajo čedalje pogostejši. 5anogah zabeležiti že nekatere prav lepe zaključke. Pohištvena stroka, ki res pred-ajačf, je zabeležila doslej že več pomembnih prodaj. Tudi v nekaterih predmetih te stroke smo dobili domačo produkcijo, ki je s svojimi izdelki enakovredna inozemskemu blagu. Tako so se pri nas začele izdelovati doma damastne rolete in podobno. Nova panoga domače proizvodnje je tudi takozvano žgano slikarstvo. Proizvodi se odlikujejo tudi po kakovostni izdelavi. V ponedeljek je bil obisk velesejma prav znaten, k temu jo veliko pripomoglo dejstvo, da je uvidevno znižala vsaj za ta dan velesejmska uprava enkratno vstopnino na polovični običajni znesek. Zato je bilo na velesejmu živo kot v nedelja Pripomoglo pa je tudi ugodno vreme. Začeli so se tudi že obiski šol. Glede nedeljskega obiska je pripomniti, da je izpadel izredno dobro. Pomisliti je namreč treba, da je bilo to nedeljo število obiskovalcev znatno višje kot isto nedeljo lani. To je dokaz za popularnost ljubljanskega velesejma, pa tudi kako potreben je že postal Ljubljani v zadnjih letih. Za Ljubljančana je postala že vsakoletna običajna potreba obiskati velesejem iu ni ga skoro človeka, ki bi zamudil kakšno prireditev. Veliko zanimanje vzbuja na velesejmu razstava poljske republike. Vendar zaradi ovir, ki bi lahko vsekakor odpadle, mnogo razstavnega blaga ni prispelo, tivko da je slika nepopolna. Rim, 0. junija, ž. Danes je objavljeno službeno poročilo, da jo na beneškem trgu pred poslopjem predsednika vlade policija prijela predvčerajšnjim ob treh popoldne nekega sumljivega človeka, ki je imel švicarski potni list na ime Angelo Calvini. Stražniki 90 ga odvedli na policijo, kjer -so ugotovili, da ima ponarejen potni list ter da se imenuje Angelo Sbardellotto. Policiji je možakar znan lo od preje kot nevaren človek. Prispel je iz ino-»emgtvp. pred nekaj dnevi in prinesel s seboj dve bombi In revolver. Pri zaslišanju je Sbardellotto Izjavil, dn je prispel v Italijo z namenom, da iz-vrifl atentat na predsednika vlade Mussolinija. Dejanje jc hotel izvršiti, čim bi izstopil Mussolini iz predsedniške palače. Vsi današnji listi naglašajo, 1.-. se ta vest nI objavila prej zato, ker, so hoteli včerajšnjo proslavoustaveiizvršitl* brez vznemirjanja. Fašistični tisk'je zaradi''nameravanega aten-..•ta zelo ogorčen. Okolnoeti, da je atentator prišel .z Inw,emstva in da je imel pri sebi precej denarja izkazuje, da Je bil la nameravani atentat aranžiran v inozemstvu, kajti samo preko meja Italije lahko delujejo aulilašdpti, v Italiji jim je vsako delo one- RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE. RadioenianScijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE zdravi sigurno reumatizem, išiag, ženske bolezni i. t. Sezona od 1. maja 80. septembra. Stanovanje, hrana in kopelj v kopališkem domti 50 Din dnevno. Poitaja: Sfraza-Toplice, Zalitcvajle brerplafen prospekt. Sofija, 3. junija 1032. Ob priliki razsula demoknitičeskega /.govora smo že izrazili mnenje, da se bode oddahnila najmočnejša grupa »narodnega bloka« — zemljadelci, katerim je bil vstop v Vlado le tako mogoč, da so se odrekli najvažnejšim ministrstvom: notranjemu, zunanjemu in finančnemu ministrstvu, katero so dohili v svoje roke demokrati. Demokrat je tudi ministrski predsednik Mušanov in predsednik narodnega sobranja Aleksander Malinov. Kot Damo-klejev meč za zemljedelce je bil demokratičeski zgovor vedno pripravljen v slučaju razpada narodnega bloka iti z demokrati. Razpad demokratičeskega zgovora v skupino Ljapčev-Burov na eni, in na drugi strani skupino Cankova je ojunačil zemljedelce, ki skušajo sedaj kolikor mogočo izvesti svoj program in svoje zahteve uresničiti. Često so bili zemljedelcl primorani odstopiti od svojih zahtev le iz bojazni, da jih ne potisnejo demokrati iz vlade ter sklenejo koalicijo z demokratičeskim zgovorom. Zemljedelcl so postali aktivnejši, kar pa je zopet rodilo nesoglasje v samem narodnem bloku, ki izbruhne sedaj na eni ali na drugi strani, včasih iz malenkostnih vzrokov. Prilik se najde dovolj, vsaj se vrše proračunske debate. Ministri poskušajo pri takih priložnostih s svojim vplivom do6eči ohranitev sporazuma, ki je državi baš sedaj neobhodno potreben. Vendar se vzlic temu dogajajo prizori, kakor včeraj v parlamentarni bud-žetni komisiji, ko ni mogel prodreti predlog ministra za notranje zadevo demokrata Girginova glede razdelitve ravnateljstva za narodno zdravje v tri sekcije in jo bil predlog zavrnjen z 10 proti 7 glasovom. Proti so glasovali vsi zemljedelci ter v narodnem bloku stoječi radikali, med tem, ko so se liberalci od narodnega bloka odtegnili glasovanju. Za so glasovali le demokrati. Minister Girginov, razkačen nad izidom glasovanja jc zapustil zborovanje, kamor se ui več vrniL Popoldne se je sestal ministrski svet v daljšem posvetovanju, kako razčistiti položaj. Proti temu ministru so sploh vodi zlasti od strani zemljedelcev ljula borba radi policijskih sazmer v državi. Ostali so na velikih mestih še stari policaji in agenti, ki so prej služili domokra-tičeskemu zgovoru in so njegovi pristaši. Ti se seveda ne morejo vživeti v vlogo, da 90 med drugimi strankami tudi zemljedelci nn vladi ter vrše svoja nasilstva dalje. Postopanje policije proti zemlje-delcem na deželi je zelo razvnelo duhove ter jo bil minister Girginov prisiljen že pred nekoliko dnevi, podati izjavo, da bo klical na odgovor svoje ljudi, ki so kaj zakrivili. Demokrati pa seveda tudi niso pripravljeni, odstopiti del svojih močnih y>ozicij zemljedelcem. Da bi jih držali kolikor mogoče v šahu, so započeli zopet koketirati z skupino Ljapčev-Burov in se jo slučajno (?) sestal šef demokratske stranke Aleksander Malinov z enim voditeljev Ljapčev-Buro-vega zgovora po imenu Govedarov. Slednji je tudi priznal, da bi bil vstop njegove skupine v razširjeno koalicijo narodnega bloka mogoč in po njegovem mnenju za drŽavo koristen. Iz opisanih dejstev sledi, da se nesoglasje v strankah Narodnega bloka pojavlja, iu da ga odgovorni faktorji ne zanikajo, kakor se je lo še pred kratkim delalo. Vendar je pričakovati, da se bodo tudi sedaj dalo poravnati medseobjne spore, ker sicer grozi tudi Bolgariji diktatura, kar je ministrski predsednik Mušanov indirektno priznal, češ da je z demisijo vlade narodnega bloka obstoj parlamentarizma v nevarnosti. Priprave na svetovno gospodarsko konferenco Povabljena bo tudi Rusija London, 6. junija. Po poročilih tukajšnjih listov angleška vlada pripravlja po svoji diplomaciji ugodna tla za svetovno gospodarsko konferenco, ki naj bi se vršila v Londonu. Ko se te priprave končajo, bo angleška vlada poslala formalno povabilo državam, naj se konference udeleže. Iz Amerike poročajo, da želi ameriška vlada, naj bi se jc udeležila poleg južnoameriških držav tudi Rusija. Stimson je izrazil željo, naj bi so konferenca vršila v Londonu. S povabilom na londonsko konferenco hočejo Angleži dati Ameriki priložnost, da se udeleži razprav o svetovnih gospodarskih problemih, predvsem o ureditvi denarja. Amerika je namreč odklonila udeležbo na repara-cijski konferenci v Lausanni, medtem ko ne bo mogla odkloniti vabila na splošno gospodarsko konferenco v Londonu. Amerika sama je proti definitlvnemu črtanju reparacij. V AVashingtonn se trudijo, da bi dosegli sodelovanje med Anglijo in Francijo, ker je to nujuo potrebno za gospodarsko obnovitev sveta. London, 0. jun. ž. Danes popoldne se je vrnil v London MacDonald. MacDonald ne bo sodeloval pri prihodnjih razpravah v parlamentu, temveč se bo [ izključno posvetil le pripravam za lausannsko kon-' j fereneo. Na potu v Laueanne se bo ustavil v Parizu, kjer se bo sestal s Herriotom. j Nameravani atentat na Mussolinija Policija je atentatorja pravočasno izsledila mogočeno. Fašisti zahtevajo, da se izkorenini gnezdo zločincev, ki ogrožajo plemeniti čut ne le italijanskega naroda samega, temveč tudi drugih držav. Tragični primeri teh zločinov so v zadnjem času zelo pogosti. Pred enim mesecem jo bil izvršen atentat na predsednika francoske republiko Doumerja. Skrajni čas je, da se odpro oči merodajnih činiteljev in da se razno tolerance, ki se opravičujejo z nekakim idealizmom, pustijo ob strani ler da se energično nastopi proti rovarcnju ilegalnih lolp v raznih državah.^'"" ' ' * " ■ - -— - ■ ■„ i. Zagrebška vremenska napoved: Zopet se bo zobiačilo, toplo,^vetrovno, poslabšanje vremena. Uvozni monopol za poljedelske proizvode na Češkoslovaškem Češkoslovaška država, četudi ima tehnično jako razvito in moderno urejeno kmetijstvo, mora vsako leto precejšen odstotek svojih življenjskih potrebščin kriti iz tujine, iz katere pridejo v glavnem za pšenico in žito v poštev Romunija, Madjar-ska in Jugoslavija, za živino pa razen že omenjenih še Poljska. Jugoslavija uvaža v Češkoslovaško veliko manj, kakor bi mogla, kljub temu, da je blago istovredno. Vzrokov tega nenaravnega razmerja je mnogo. Eden izmed tehtnih vzrokov pa je gotovo neorganiziranost naših izvoznikov v Češkoslovaško. Zdi se, da bodo sedaj po novem zakonu, ki ga bo Češkoslovaška sprejela, nekako primorani, da se organizirajo. Poljedelsko ministrstvo je namreč izdelalo načrt zakona za uvažanje poljedelskih in živinorejskih produktov (žito, moka, otrobe, živa živina, meso, mast, slanina, maslo) na podlagi katerega ho uvoz omenjenih izdelkov monopolna pravica države, ki bo ta svoj monopol urejevala s pomočjo posebne komisije pri ministrstvu trgovine. Dovoljenja za uvoz bo ta komisija, v kateri bodo zastopniki vseh zainteresiranih ministrstev, delila kmetijskim in konzumnim zadrugam, potem mlinarjem in proto-koltranim trgovcem, ki se pečajo z uvozom omenjenega blaga. Na podlagi tega zakona lahko vlada ustanovi skupno organizacijo uvoznikov, katerim j bo dajala uvoznice, ki so neprenosne in za katere ■ je potreba plačati pristojbine od vsakega q in ! ie pristojbine gredo v korist regulacije po- nudbe domačega trga in pa za podporo za živinorejo. Prestopki proti predpisom tega zakona so jako ostri: 100.000 Kč ali pa šest mesecev zapora, konfiskacija predmetov uvoza in pa izguba obrtne pravice. Načrt tega zakona je rezultat dolgih priprav in posvetovanj odgovornih poljedelskih faktorjev, ki so se po izkušnjah vrnili k sistemu uvoznega monopola za žito. Monopoliziranje živinorejskih izdelkov je sicer novost in je sad spoznanja, da zakon o carinskih dokladah ni imel željenega učinka, kar je ministrstvo poljedelstva samo priznalo. Politična usoda tega zakona je še precej negotova. Sicer je skupina v vladi, ki ie za ta zakon, po odhodu živnostnikov iz vlade dosti pridobila, ker oni so bili principielno proti monopolizaciji trgovine. Sedaj se nahajajo v vladi kot edini nasprotniki tega zakona le narodni demokrati, ki se držijo rezervirano, dokler svojega mišljenja ne podaja trgovske organizacije, ki so bile sedaj izvan-redno enkrat vprašane za svet. Za jugoslovansko izvozno politiko je novi zakon velikega pomena in ga s pametno politiko lahko sijajno izkoristimo, ali — pa bomo še to izgubili, kar smo do sedai imeli. ' Praga, 6. Jun. tg. Po načelni odobritvi ministrskega sveta so bo najbrž še ta teden osnoval češko, slovaški žitni uvozni sindikat, v katerem bodo kmetijsko zadruge, socialno demokratične nakupovalne družbe in ostala trgovina. Agrarni Venkov pristavlja k temu, dn se mora uvoz kmetijskih pridelkov omejiti na minimum. 5 letni o^ok žrtev Save * Kranj, 6. junija. ' Ob' levem nabrežju Majdičevega kanala, ki dovaja vodo elektrarni, je v zadnjih letih nastala ob stari nekdanji obsavski cesti nova četrt Kranja. V i tej novi naselbini, prav ob robu Kranju ima hišico | Matija Ažman, železničar v pokoju. Obrežje Save j je zelo priljubljen prostor za igranje otrok iz i okolice. Včeraj popoldne okrog 4 sta se pod hišo gosp, Ažmana in prav ob Savi igrala 5 letni Vladko Ažman in 4 letni Zdravko Gruden. Od Ažn.anove hiše navzdol vodi k Savi stezica in v vodi ie na- pravljena deska za pranje. Savsko dno je v kanalu večina pokrito z blatom. Med igranjem je Vladko nenadoma zdrknil ter izginil. Pozneje, ko so prišli ljudje h kanalu, so se poznali sledovi nog in rok, kako si je deček pomagal, ko je zdrknil po blatu in se skušal rešiti. Njegov tovariš Zdravko se pa,ni preveč prestrašil ob prijateljevi nesreči, marv)?£jje prišel k Ažmanovim v hišo in je povedal, da je Vladko padel v vodo in splaval po Savi. Starejši sin gosp. Ažmana, uradnik pri »Semperitu«, bivši mornariški podčastnik je bil slučajno doma ter jo takoj dvakrat skočil v mrzlo Savo in se potopil na dno, vendar pa ni mogel najti dečka. Obvestili so Majdičevo elektrarno, da zapre vse izhode. Iskali so dečka s čolni po vsem kanalu, spustili vodo iz kanala, toda njegovega trupla niso našli, čeprav so ga iskali do večera. Vprašanje je, ali je voda truplo že preje odnesla skozi kako odprtino pri zatvor« nicah. ali pa se je takoj zarilo v blato. Vladko Ažman je bi! oblečen v rdeč jopič, rja-ve hlačice iz baržuna in je bil bos ter brez pokrivala. Šele v nedeljo so ga ostrigli, ker je preje nosil velike kodraste lase. Iskanje za otrokom so starši nadaljevali tudi danes in so preiskali še teren nižje od Drulovke. Danes zvečer bodo ponovno spustili vodo Lz kanala ter še enkrat ves prostor preiskali. Pravijo, da je Vladko že prej dvakrat padel v Savo, pa so ga vselej rešili. Nesrečni starši prosijo prebivalce oh Savi, da posvetijo čim večjo pozornost, če bi bilo mogoče izslediti kje otrokovo truplo. Drobne vesti Belgrad, 6. junija. AA. Zavod za pospeševanja zunanje trgovine obvešča gospodarstvenike, da je prejel odgovor češkoslovaške in jugoslovansko zbornice v Pragi, ki mu poroča, da je pokrenila vso, kar je potrebno, da bo obisk jugoslovanskih gospodarstvenikov v Pragi rodil čim racijonalnejše sadove in praktične uspehe. Program tega obiska bo naknadno objavljen, podrobnosti pa med bivanjem naših gospodarstvenikov na Češkoslovaškem. v. Zader, C. jun. ž. .Včeraj je bila na svečan način izročena križarki »Žara« vojna zastava. Zastavo je darovalo mesto Zader. Svečanosti so prisostvovali vojvoda genovski, italijanski generalni konzul v Splitu in italijanski konzul v Šibeniku. Ankara, 6. junija, ž. Turška narodna skupščina je sprejela zakon, po katerem se v bodoče prepoveduje inozemcem izvrševanje službe v Turčiji ter so dobili vsi inozemci odpovedni rok šesiih mesecev, v katerem času morajo likvidirati vsa svoja podjetja. Pohištvo razproda po znižani ceni jedilnice, spalnice, kuhinje itd. Ivan Napast, Vižmarje 9, nad Lj. (črez železniško progo, pri kapeli, levo) Lastni izdelki, specijelno ročno brušenje uhanov, koljejev in broš. Oglejte si ljiojo bogato zalogo na velesejmu paviljon H, štev. koje 297 J AROSLAV LINKA Dalimčfico č p. 102 Turnov G'SfR ŽIMA za žimnlce vseh vrsl po naii.' via ,' iev-nih cenah vedno na zalogi samu p-l J. KNIFIC - tovarna za žimo Stražišče pri Kranja Stev. 128. >SLOVENECk, dne 7. junija .1932. Stran 3 Novi rektor slovenskega viaiv » vseucthsca Z evhar. kongresa v Sarajevu .■<%.' o ■ »v • m Na včerajšnji seji vseučiliškega sveta v Ljubljani je bil izvoljen za novega rektorja za prihodnji dve ieti redni vseuč. profesor prelat dr. Matija Slavič. Naša akademska anketa Ali je mladina današnje dobe zmožna velikega filozofskega, političnega ali literarnega zanosa? V. Mladina je bila razžaljena s tem vprašanjem.* Stari obupujejo nad mladino? Ona ni odgovarjala in — mislim —, da ne bi odgovarjala, če bi se ne bil oglasil neki »starši«, ki je javno obupal nad mladino in zanikal njeno sposobnost. Ta »stari«, ki se je oglasil, je gotovo pedagog, ki stavi vso zmožnost dela in življenja v svoj »edino-zveličavni« predmet, v svojo vzgojo v srednji šoli. Mu bom malo izprašal vest, temu »staremu« pedagogu, ki je javno obupal nad mladino. Pred vojno se je rodila, v vojni je raslla. Vzgoje ji je manjkalo, ker so bili očetje na vojni in niso mogli vzgajati svojih otrok s »silo, ki novo mašo poje«. Mladina je bila tedaj popolnoma svobodna in je to svojo svobodo za vedno ohranila, ona si nikdar ne pusti ukazovati. Ona ne pleše tako, kot stari hočejo. Ona je revolucionarna. Hitri socialni in politični preokreti v vojni in po vojni so vstvarili, so vzgojili mladino, ki je hitra v mišjih in dejanju, ona ni omahljiva, ni počasna. Kar ji drugi, morda stari ali pa zmožni mladi, predložijo, to hitro zgrabi, brez premisleka tira to naprej in hoče doseči svoj cilj. Saj smo svobodni. Ona ni iadiferentna .., Njena izobrazda je pomanjklijva, pravi ta »stari«. obupujoči pedagog. Kaj pa da srednješolska ktfbrazbo mladini? Malo teorije ji da, malo jezika, malo podlage in mladost ji zagreni. Srednješolska izobrazba, naj bo še tak« popolna, ne pokaže človeku poti v življenje, ne (Is mu naukov, ne da mu idej, ne vzposobi ga za delo. Kdor hoče srečno hoditi skozi življenje, mu ne zadošča ta šolska izobrazba. Čeprav je bila med vojno in lakoj po vojni šola ohranjena, manjkali so učitelji, so se vendar več učili, kakor danes ko so razmere urejene. Človek se je moral, se mora in se bo moral sam učiti, sam si utirali pot naprej, sam mora spoznati svet, življenje in umetnost. Katera šola da danes učencu svetovno izobrazbo, spoznanje svetovnega znanstva, tuje književnosti, pogled v svetovno politiko..., te narodne preteklosti mu ne pokaže do pertanjkosti... Poeta nascitur. Tudi filozof mora biti rojen, ludi politik mora imeti talent. Danes imajo vsi šolo. Pesniki, filozofi in drugi. Le politiki je nimajo, vsaj pri nas ne. Ne bom rekel — javne šole, ampak zasebno, kot so jo uživali, vsaj delno, vsi politiki, da so spoznali svojo tehniko, — namreč politično —, da so spoznali politične ideje. Pokažite nam, Vi stari, svoje ideje, če naše niso prave. Stari obupujete nad mladino? Morda se bojite mladine, kot so se bali v 70. letih Staroslovenci Mladoslovencev, čeprav so se vsi borili za isto idejo, za osamosvojitev in združitev vseh Slovencev v zedinjeno Slovenijo, za slovenski urtdni jezik na Slovenskem, Le obupujte stari, kolikor hočete, mladina je nad vami že davno obupala. Ona ne vidi o zadnjih letih vašega dela, vsaj javnega dela in uspehov ne, katere bi videlo in čutilo ljudstvo. Morda delate lihe ... Ljudstvo tega ne vidi, tega ne zaznava, vidi pa ljudstvo javno delo mladine, ki se ne straši. .. in literatura? Utihnili so Finžgar, Župančič, Pregelj, drugi So pa ali preveč zaposleni ali preveč zastareli. Ali nima mladina v svoji sredini mladih literatov. Ti so še mladi, komaj so začeli živeti, pa zahtevate od njih Prešernov in Jurčičev. Vodnik, Kranjc, Javornik, Smolej, Kresal, Mrzel itd. Samo imena. Čakajte! Saj se šele razvijajo. Morda boste dobili z njimi Preglja in pol in še druge, Prešerna pa nikoli več. Kosovela nam je vzela bela žena. Le obupujte, stari! Mladina je že obupala nad vami! I. J. cand. phil. * Akademska anketa ni bila razpisana v tem smislu, kakor da bi obstojal dvom o življenjski šoli in sposobnosti naše sodobne inteligenčne mladine. Temveč je hotela mladini nuditi priliko, da pove svoje nazore, zato, da vidi samo svoj duhovni obraz in da ga vidijo tudi drugi. Mislimo, da taka odkrita beseda more le doprinesti k pozitivnemu skupnemu stremljenju. — Op. ured. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josei« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Josei« grenčica sc dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Odkritje spomenika nadškofu Stadlerju Sarajevo, 4. junija. V vrsti prireditev evharističnega kongresa v Sarajevu je treba predvsem podčrtati odkritje spomenika prvemu vrhbosanskemu škofu dr. Josipu Stadlerju. Spomenik je iz belega kararskega marmorja in naže nadškofa Stadlerja v nadnaravni velikosti, oblečenega v slavnosten ornat. Spomenik je izdelal priznani hrvatski umetnik Marin Stud in. Spomenik je vzidan nad grobom rajnega nadškofa v sarajevski katedrali in na vernike umetniško in religiozno globoko vpliva. Tretji dan kongresa so spomenik slovesno odkrili ob polni cerkvi vernikov in vseh cerkvenih dostojanstvenikov. Pod spomenik so hrvatska katoliška in kulturna društva položila šest lepih vencev. Bogoslovski zbor »Stadler« je zapel Premrlovo »Nadbiskupu Stadlerju«, grško-katoliški »Ciril-Me-todov zbore iz Zagreba in hrvaško pevsko društvo »Tret vič« sta zapela nagrobnice. Nato je sredi ve. like tišin vstal sarajevski nadškof dr. Sarič, ki je imel plameneč govor v počastitev prvega sara- Spomenik nadškofa dr. Josipa Stadlerja. jevskega nadškofa dr. Stadlerja. Med drugim je rekel: Stadler je eden. Eden v ljubezni, eden v izvrševanju dobrih del. Na njegov spomenik bi mogli napisati samo eno besedo: Ljubezen... Slovenski škof Slomšek bo kmalu proglašen za svetnika, kmalu bo na oltarju. Tudi naš prvi nadškof, ako Bog da, bo svetnik. Strossmaver mu je nekoč pisal v pismu: »Ti si svetnik. Ti si čudodeLnikl« Da, čudeže je delal, ko je bil živ, pa jih je delal ludi po smrti. Jahal sem po golem hribu, pa smo prišli do studenca. Bila je velika suša. Ustavili smo konje, ko so se nam približali kmetje. Star kmet se je približal in dejal: »Presvetli, poglejte ta studenec, vedno je živ in nikoli ne usahne. Poprej je večkrat usahnil, pa nam je naša živina ginila od žeje. Nekoč. je prišel tisi i presvetli, ki je bil prej pred Teboj. Imenoval se je Josip. Rekli smo mu: Blagoslovi la studenec! Blagoslovil ga je in od tedaj nikdar več ni usahnil.« Naš prvi nadškof je bil velik in moder. Tudi sedaj naš prvi nadškof, kakor sv. Avguštin, moli za nas vse, za svoje drage Hrvate in Slovence. Jaz pa Vas, bratje, poživljam, da molite pri oltarju vsi, da naš prvi nadškof skoraj pride na oltar kot svetnik. On dela čudeže že Iu na svojem grobu! To slvar izročamo v roke živega Boga. V imenu Jezusovem naj odkrijem ta spomenik, še prej pa zakličimo: Hrvatski umetnik Marin Studin. »Slava velikemu našemu nadškofu dT. Stadlerju !< Nato je nadškof dr. šarič odkril spomenik in vsa cerkev je klicala: »SlavaI< Nato se je nadškof dr. Šarič zahvalil umetniku Marinu Studinu za njegovo lepo umetniško delo, hrvatskemu narodu, ki je s|X>-menik postavil, hrvatskemu metropolitu dr. Bauer-ju, kateri je dal svoj velik doprinos za spomenik svojega nekdanjega profesorja. Ob sklepu je nadškof dr. Šarič prebral latinski in hrvatski napis na spomeniku, ki se glasi: »V čast in spomin dr. Jo. sipu Stadlerju. prvemu vrhbosanskemu nadškofu in metropolitu. ki jo njegovo ime trajnejše, kakor spo menik.« — Nato sla spregovorila še zagrebški nadškof dr. Bauer in bogoslovec Trobendar. Pridobivajte novih naročnikovi Veličasten sprevod Sarajevo, 5. junija. Veličasten sprevod katoličanov z vseli krajev države je snoči dokazal silno moralno silo katoliške vere. Sarajevo še nikdar ni doživelo tako veličastne manifestacije. Že oh 6 zvečer se je začel sprevod urejati po mestnih ulicah. Točno ob 8 pa je ogromni sprevod začel korakati. Najprvo je korakala »Hrvatska glazba« iz Sarajeva, za njo pa so takoj šli Slovenci v svojih pestrih narodnih nošah, Čehi, Slovaki in množica hrvatskih društev. Med sarajevskimi društvi je korakal ludi »Slovenski klube. Sprevod so zaključili številni meščani in velike množice kmetov. Stotine : •*•♦» •«..«>«. lampijonč-kov so temu veličastnemu sprevodu dajali slikovito obeležje. V sprevodu je igralo devet godb, ki so prišle, na kongres iz raznih hrvatskih krajev. Vse ulice, po katerih je šel sprevod, so bile okrašene, z oken so visele preproge, prebivalstvo je povsod najprisrčneje pozdravljalo udeležence sprevoda. Vse je prešinjala le ena misel, čim lepše in dostojneje proslaviti veliki dan. Na prostornem balkonu »Napredkove zadruge«, ki je žarela v stotinah žarnic, so se postavili cerkveni dostojanstveniki, katere je sprevod viharno pozdravljal: »Naj živi sv. oče papež! Naj živi hrvatski metropoli t! Naj živi knezoškof Jeglič! Naj žive bratje Slovenci!« Široka Aleksandrova cesta je bila videti kakor eno samo goreče živo morje. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se je snoči v Sarajevu poklonilo katoliškim dostojanstvenikom nad 30.000 vernih katoličanov iz vseh krajev. Nalo je spregovoril predsednik »Napredka« g. Ante Al a upov i č, ki je pozdravil dostojanstvenike, predvsem pa zastopnika sv. očola Pija XI., apostolskega nuncija Pellegrinettija. Nalo je pozdravil hrvatskega metropolita dr. Bauerja, nakar je nadaljeval: »Naša vrhbosanska bijerarhija je posebno ponosna nocoj zato, ker v skupini cerkvenih dostojanstvenikov more pozdraviti sivolasega knezoškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča (ŽivijoI), ki je bil desna roka našega blagopokojnega prvega nadškofa dr. Josipa Stadlerja. knezoškof Jeglič I Vaše ime izrekajo usta sarajevskih siromakov, ki ste jih zadolžili s svojimi deli. Vi ste dajali siromakom, kakor nihče drugi. Vi ste siromakom bili oče, ki je zapustil najlepši živi spomenik v vrhbo-sanski nadškofiji. Hvala ljubemu Bogu, ki Vam je dal zdravemu in čilemu dočakati jubilej naše nad-škofije. Vi ste naš dični prijatelj. Prišli sle, da povečate naše veselje, za kar Vam Hrvatje, katoličani vrhbosanske nadškofije, izrekajo prisrčno zahvalo. Z Vami obenem pozdravljam tudi druge škofe na- * f T ^edno- in, ternjeJ^ito ujriu^on^e, kjcrs£j& rta, t^ia&t, Ltl Lai 4 V*-ixaWn - c/Aampi>i>n om> Am thzAuje,, cLa tyt -ie tihyicL P^JTJ^jc^., ^Ae VsiSLoh. izb. V%xa4>Cn\fticunp0t}nje klinična f/bei&JzLUenjor in, frt&ofrudsur M&cUttfa auz razmer LaA. ših dragih bratov Slovencev. Vsem obenem kličem: Živeli Slovenci! Živijo knezoškof dr. Jeglič!« Navdušeno ljudstvo burno kliče nadškofu Jegliču in Slovencem. Sivolasi nadškof dr. Jeglič mora večkrat vstati s sedeža in se zahvaljevali. Na koncu je govornik pozdravil nadškofa dr. Šariča. Navdušenje rasle vedno bolj. V tem navdušenju je spregovoril šo dr. Zdravko Š u I e j, nakar je med nepopisnim navdušenjem govoril apostolski nuncij P e 11 e g r i n e t t i , kateri je končal z besedami: »Naj bo Vaša lepa domovina blagoslovljena od ljubega Jezusa!« Ko se je poleglo nepopisno navdušenje, je iz-pregovoril še vrhbosanski nadškof dr. Ivan šarič, kateri se je vsem Sarajevčanom, pa ludi muslimanom in pravoslavnim, zahvalil za lepi sprejem. Končal je: »Hvala Tebi, dični moj hrvatski narod, ki si prišel z vseh slrani, da daš slavo, čast in hvalo našemu Jezusu Kristusu, evharističnemu Bogu I« Nato se jc sprevod med splošnim prepevanjem »Lijepe naše domovine« začel razhajati. Hrvatsko pevsko društvo »Trebcvič« je odpelo še pesem >Bog i Hrvati«. Manifestacije so Irajale do 11 v noč. O polnoči pa so se začele ponočne maše |mj vseh sarajevskih cerkvah. Tujski promet v Sloveniji v L 1931 (Iz poročila Zveze za tujski promet.) Ljubljana, 6. junija. Tujski promet v Sloveniji, ki se je pričel razvijati šele po vojni, je dosegel v I. 1030 svoj rekord, tako da so bila vsa letovišča zasedena. Ob koncu predlanske sezone so že pričeli misliti na zidavo novih hotelov in prenočišč 7-a tujce. Toda v začetku leta 15)31, ko so se pojavili prvi napovedani znaki gospodarske krizo, smo se bali, da bo že lani tujski obisk pri nas znatno padel. Poleg tega so grozili naši tujski sezoni še nekateri drugi močni činitelji, tako ekonomski nacionalizem s svojimi deviznimi odredbami, velika reklama za obisk kolonialne razstave v Parizu, ki je povsod škodila tujskemu prometu, in tedenciozne vesti, ki so se širile v inozemskem tisku o slabih zdravstvenih razmerah pri nas. Vendar pa k sreči naša letovišča niso navezana toliko na inozemce, temveč mnogo bolj na obisk z juga. ki je bil na isti višini, kakor predlanskim, ponekod je celo narastel, le obisk inozemcev je nekoliko padel. Tujska sezona se lani torej ni lako slabo odrezala v Sloveniji, dočim se je v Dalmaciji nmogo slabše. Naši hotelirji in gostilničarji ro lani zgradili mnogo novih sob, več kakor vsa prejšnja leta. Od 33 občin, ki veljajo zn letovišča, zdravi, lišča itd. je poslalo Zvezi podatke 21. Lani je obiskalo naša važnejša zdravilišča in letovišča ter mesla skupno 115.824 tujcev, ki so imeli 625.692 nočnin. Največji obisk izkazuje seveda Ljubljana: 48.040, dalje Bled (15.913), Celje (11.411), Rogaška Slatina (6821;, Kranjska gora (4916), Kočevje (3268), Ptuj (317'jj, Dobfna (2773). Novo mesto (2019), Rateče Planica (2022). Med manjšimi lelo-višči so imela obisk: Bohinjska Bistrica (1704), Begunje (161), Breznira (101), Brežice (629), Ča-težke Toplice (1146), Dovje Mojstrana (1144), Jezersko (807), Kamnik (513), Kostanjevica (219), Kranj (1743), Krško (869), Laško (1370). Lesce (276), Litija (30), Medija Izlake (102). Radovljica (421), Rajhenburg (201), Rimske Toplico (1050), Sevnica «>49) Slatina Radenci (696), Škofja Loka (337), Tržič (805) in Višnja gora (42). Po narodnosti so bili med gosti letovišč: Jugoslovanov 81.218, iz ostalih balkanskih držav 458, Angležev 447. Avstrijcev 12.080, Čehoslovakov 5610, Francozov 151, iz Italije 1367. Madjarov 2132, Nemcev 6585. iz nordijskih držav 282, Poljakov 426, iz ostale Evrope 973, i/. Severne Amerike 608, iz Južne Amerike 4?. iz A/.ije 01, iz Afrike 19, iz Avstralije 5. Zadnja šliri lela je bil tujski promet pri nas tak: leta 1928 34.19!), lela 1929 51.969, letn 1030 135.893, leta 1931 115.824. Lani je tujski promet v primeri s predlanskim nekoliko padel, bati pa se je, da bo oh letu statistika za letos znatno bolj neugodna. Vendar pa moremo iz teh številk sklepali, kako ogromnega pomena je za Slovenijo tujski promet in kako lepe detla rce donosa v našo deželo. Pujski promet je postal eden najvažnejših virov narodnega premoženja. Usoden karambol V nedeljo proti poldnevu se je peljal s kole-sotn iz Kovorja v Tržič Ciril Zupan, posestnikov sin s Hudega. Na nekem ovinku, ki močno visi, mu je priletel nasproti Jože Muzik, čevljar iz Kovorja. Udarila sta tako močno drug v drugega, da si je Ciril Zupan prebil lobanjo, Jože Muzik pa se je pretresel. Oba sta obležala na cesli. Jože Muzik se je potem s težavo privlekel domov, Cirila Zupana pa so prenesli vsega krvavega v Osnovo žago, poklicali zdravnika, ki ga je obvezal ter odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Njegovo življenje je v veliki nevarnosti. Zgodba dveh junakov in drugo Ribnica, 4. junija. O slavnem pretepu v Žlebiču smo že poročali. Oklanemu Grebencu sc je stanje toliko zboljšalo, da je izven nevarnosti. Glavnega klavca pn so tudi že orožniki spravili za vrata premišljevanja in pokore. Omeniti je le, da je bila v trgu tudi zadnja nedelja kaj živahna. Kdor je opazoval prizor, se je spomnil na pustni torek. Dobro nadelani fantje iz trga in Ilrovače so se pripeljali menda tudi z žlebiške veselice z vprego enega konja in natlačenim kolesljem, da so škipalu peresa. Ker po niso megli vsi na kolesclj, sto kar dva tudi konja jezdila. Na vozu so imeli brezov mlaj in >ma-rclo«, ki je pri nas znak »korajže«. Ubogikonjl Čigav je, so se ljudje pomilovalno vpraševali. Ali ni to trpinčenje živali? Potem ko so pustno še me neovirano končale svojo brezplačno pred' stavo, so kot zadnji akt vprizorili še neke vrste tekmo. Začela se je po tako. da ie |x> kratkem prerekanju eden dobil pošteno klofuto kot pripravo na birmo, ki ho pri nas drugo nedeljo. Nato se jc vnela debata med drugima dvema fantičema, ki se odncktlnj rada ne gledata. Rden je klicni drugega nn k o raj/o. nakar jc dobil miren iu tehten odgovor: »Jaz se ne bom pretepal. ker sem u ta bulm gvantl« Toda to ni nič pomagalo, ker nasprotnik le ni odnehal. Približala sta se mod psovkami drug drugemu in se kljub boljšim oblekam tudi spoprijela ter v hipu pljusknila v blato. Tu sta se pošteno zlnsaln in povaljala. Nabralo se je polno gledalcev, ki so pomilovnli samo >ta bulji gvant«. Dovtk>i so se vrstili drug z« drugim, fcklcn je re- kel: »Saj ju nj škoda, ker sla oba žnidarja, saj zato tekmujeta, kdo ima »bulji gvant«. Ko ^t« fanta končala lasanje. sta se v vsej luči pokazala, kateri živali je pijan človek najbolj podoben. Zadnje dejanje pa .se jc, kakor smo potem izvedeli, žalostno končalo doma. ko so otepali blato s hlač. in so bile ponedolžncm hlače tc-pene, če ni bil tudi tisti, ki je hil v hlačah?... l'o pravično kazen pn bi bili zaslužili vsi. ki so sc tisto nedeljo po našem trgu producirnli. O Frančiški Česa rek i/ Ribnice 53, ki gc je ponesrečila pri kopanju v Adolfovcu pri Osjeku je »Slovenec« že poročni. Imenovano so tam jh>-Kopali. Na željo njene sestre gdč. Marije, pa so jo dne \ t. m. prepeljali na domače farno pokopališče v Hrovnčo pri Ribnici, kjer dobro dekle čaka vstajenja. Morilka otrok. V naši dolini .smo se komaj odnhnili, ko sc je polegla škrlutinkn, a že so se pojavile ošpice. Tej bolezni sc navadno pridruži se pljučnica in v par dneh je ik> otroku. V enem to r i ju. Opera: Za [j ■ lo. Vele*-: jinska raiilava. Nočin sluzho imajo lekarne; mr. Leuslek, Res-ljeut cv^la 1; mr. Bohine« ded., Rimska Jo, in dr. Stanko Kmet. Dunajska 41. dnevno sveža pri lEUAf. PltKIoSIfCVrt C 18 Specerij»,delikalesa,zajulrkov. r- Film V kraljestva Zlatnroga« se predvaja danes zadnjikrat To zanimivo in krasno uspelo delo Skalašev, ki ga jo te dni predvajal ob splošnem zanimanju občinstva Krajevni odbor Rdečega križa v Unionu, se predvaja samo še danes, lo je v lorek 7. junija nepreklicno zadnjikrat. Ta povsem novo izdelana kopija je namenjena za ostale banovine naiš'3 države ler bo v prihodnjih dneh odposlana iz Ljubljane. Zalo opozarjamo cenjeno občinstvo, da si pravočasno rezervira vstopnice, ki tse dobe v predprodaji v vestibulu dvorane bolela Union. Predstave ob IS in 21. •j Poškodovanje mestnih parkov ia nasadov. Mestna občin i ljubljanska izdaja za vzdrževanje in olepšavanje mestnih nasadov vsako loto občutne zneske. Kljub strogemu nadzorstvu od strani mestnega načelstva kakor ludi od strani policije ko pogosto dogajajo primeri, da razni zlikovci poškodujejo klopi in drevesa ler rujejo komaj posajene rastline. Da se hi vandalizem odpravi, apelira mestno načelstvo na obiskovalce mestnih parkov, da pomagajo izsledili brezvestne povzročitelje škodo v mestnih nasadih s tem. da vsak primer poškodova-nja javne lastnine takoj prijavijo najbližji varnostni straži ali mestnemu pazniku in sporočijo podatke. ki bi omogočili ali vsaj olajšali i/.sleditev krivcev. • Železniškim vpokojenccm! Umrl je gospod Josip Šircelj, železu, revident-rcvizor v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 pop. iz hiše žalosti Jenkova ulica ]•">. Železniški vpokojenci se naprošajo, du se pogreba \ polnem številu udeleže. — Društvo železniških vpokojencev v Ljubljani. Umrli v Ljubljani, od 27. maja do 2. junija 1932. Bed i na Ivan, 67 let, vpok. kurjač, Jernejeva c. 88; Ribizel Marija, 30 let, žena kroj. mojstra, Bniica 55, obč. Dol pri Hrastniku; Pelkovšek Stanko, 15 let, učenec, sin delavca Ivana, Ižanska cesta 24; LipuH Neža, 45 let, dekla, Vidovdanska cc-sla I); Kapelj Zvonko, S let, sin čevljar, pomočnika, ižanska c. 88; Seunig Ana, 80 let, hiralka, Poljanska c«, Jožefiiče; Antoni Viktor, 80 let. hišni po. sestnik, Mestni Irjj 12. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Krašovic Ivan, 80 let, hišni posestnik, Trnovski pristan 3; Čuk Franc, 44 let, občinski ubogi, Vidovdanska 9; Taljau Ana, 10 mesecev, hči poljskega dninarja, Jablance 40; Kadmic Jožefa, 43 let, Sela 0, občina O-roftuplje; Gornik Terezija, 7 mesecev, hči kočarja, Senovice 0, občina Sodra-žica; šparovec Franc, 0 dni, sin drž. cestarja, Sp. Dupljo 18 pri Kranju: Ropret Ivan, 8 let, sin slru-garja. Dunajska 35; Schaubach Stanko, 1 leto, sin delavca. Ilovica 37; Gale Zofija, 2 dni, hči posestnika, Vnajnarje 2; Pnngov Ivan, 53 let, kipar, Kolodvorska 20; Medvešček Ivan, 1 lelo, sin delavca, Mala vas 18, občina Jožica; Piškur Franc, 34 let, hlapec, Stara Loka. okraj Kranj; Krašovee Anton, 80 let. lila pec, Dane 29 pri Starem trgu; Medved Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo! 3. MAČEK. Ljubljana, Aleksandrova 12 Jože. 1 leto, sin dninarice, Zaboršt 11; Tomažič Jo. sip, 53 let, posestnik, Zalog, okraj Kamnik. • Nesreča gospe Šlajmcrjeve. Na velesejmu se je včeraj ponesrečila gospa Vera Šlajmerjevu, soproga zdravnika g. dr. Eda Šlajmerja. Gospa je obiskala velesejm kmalu po osmih. Nekje blizu gonilnih strojev je stopila na desko, o kateri je mislila, da je povsem varna. Toda deska se je udrla pod njo in gospa je stopila v Špranjo ler si pri tem zlomila nogo. Z velesejmskega urada se takoj poklicali reševalni avto, ki je prepeljal gospo v Leo-nišče. 0 Zdravniški pregled olrok, ki so se prijavili, oziroma se nameravajo prijaviti za sprejem v deško ali dekliško vadnico državnega učiteljišča, bo 10. junija za dečke, 11. junija pa za deklico na šolski polikliniki. Resljeva cesta 10. Začetek vsaki-krat ob 8. vsak dan sveže FRANC MOHOR Ljubljana, Kolodvorska 6 G Reševalni voz vozijo mestni konji. S i. t. m. so prenehali voziti mestni reševalni voz lurkovi konji ter ie meslna občina postavila v hlev v Mestnem domu dva konja Mestnega pogrebnega zavoda Konja sta r.icer kljuseta prve vrste, toda za vožnje z reševalnim vozom, kjer ni treba lake na-g-ite ia ker voz ni težak, bosta še kar dobra. Za nagle vožnje sla tukaj namreč dva reševalna avtomobila in še tretji pride v kratkem. Naša javnost se gotovo še spominja kampanje, ki smo jo vodili mi lani proti prevelikim izdatkom mestne občine, ki jih je imela zaradi reševalnega voza. Zadnje čase je plačevala mestna občina za dva para Tur-kovih konj dnevno 240 Din, prej pa več. Letno je lorej izdala 87.600 Din. Ta znesek ji bo sedaj prihranjen, razen, kar bo plačala hlapcu in kar bo izdala za krmo konj. To pa bo mnogo manj, S lem dejanjem je mestna občina napravila natančno tisto, kar smo mi zahtevali lani, pa smo dobili popravek od g. župana, češ, da mestna občina tu ne more varčevati in da mestni pogrebni zavod ne more dali konj. Pa je le šlo in tudi drugje se bo še dal najli način za varčevanje! • Nezadovoljstvo med magistralnimi uradniki zaradi izvajanja oziroma neizvdjanja določb piag-matike je še vedno znatno. Personalno-pravni odsek še do sedaj ni izvedel prevedb, kakor bi jih moral. Po uvedbi pragmfitike na magistratu torej ni nastal red v personaliiah, kakor so obljubovali, temveč le še večji nered. G Interesenti za mestni les. Poročali smo, da je magistralni gremij dovolil, da mestna občina podari nekemu društvu 42 kub. metrov lesa iz smrek, ki so jih posekali v Tivoliju zaradi lubadarja. Ker je lesa še ostalo, se je priglasilo zopet neko društvo in prosilo mestno občino, naj mu tudi podari nekaj lesa, ker je prav tako potrebno. Kakor kaže, bo mestna občina tudi tej prošnji ustregla. ' 0 Srajce, kravate, naramnice, palice, žepne robce ia nogavice, kupite najceneje pri Šlerk nasl. Karničnik, Stari lig 18. 0 Dolnji del ceste v Hradeckcga vasi so deloma znižali deloma preuredili in hodnike zboljšali. Izpeljana je ludi v vse dalja Ilradeckega vasi kanalizacija. Litija Št. Jernej Zadnja poročila: Kaj se pripravlja v Nemčiji ? Osebne vesli. K davčni upravi je bil premeščen kot davčni pripravnik g. Anton Illede, tako da ji na davčnem uradu sedaj 7 uslužbencev. V višji čin je napredoval šef davčne uprave g. Lojze Jagodic, ki si je v teku svojega služtfovanja pridobil pri strankah mnogo simpatij. — Na litijsko šolo je nameščena kol redna učiteljica gdč. Švagelj Josi-pova Ana, ki jc bila preje uslužbena na Ciril-Metodovi šoli v Tustu. Še k vlomu v krojačnico g. L. Knolla. Kakor se je dognalo, so talovi odnesli raznih modnih stolov in druzega blaga za najmanj Din 30.000, g. Knoll jc bil zavarovan pri zav. družbi Triglav, tako da pride saj do delnega kritja. Litijski orožniki prav pridno zasledujejo zlikovce in je upanje, da jih to pot izslede. Smrtna kasa. Ta teden smo pokopali 11 letnega šolarja litijske šole Stanka Švarca, ki je umrl vsled vnetja slepiča. Na zadnji poti, na pokopališče na Savo, ga je del pota spremljal njegov razred in mu poklonil obilo spomladanskega cvetja. Njegovi materi Mariji, naše iskreno sožalje. Zlati dan, najlepši dan življenja, je doživelo v nedeljo 250 belo oblečenih otrok iz naše fare, ki so, v nestrpni ginjenosti in sveti pobožnosti, prvič sprejeli ljubega Jezusa v svoja nedolžna sr-čeca. V radosti in sreči so žarela lica nedolžnih malčkov in tudi odraslim so solze ginjenosli polnile oči, ko so zrli na te nedolžne, Bogu slovesno izročene dušice. Popoldne se je vršila v Društveni dvorani primerna igrica, ki so jo otroci nad vse dobro odigrali in z njo razveselili prvoobhajance in starše, ki so prišli z njimi. Žegnanje na Gorjancih je poteklo kar najslo-vesneje. Molilo je sicer nekoliko megleno, deloma deževno vreme, a obisk je bil kljub temu dober, ker jc mnogo vernikov — skupno z g. župnikom — priromalo že na predvečer. — Odslej bo stanovanjska hiša vedno oskrbovana in je pričakovati Številnih turistov, ki bodo v višini 1181 m (Irdinov vrh) uživali svež zrak in prekrasen razgled po solnčnl Dolenjski in širni savski banovini prav do mesta Zagreba. Prve črešnje so letos dozorele na vrtu posestnika Goriška v Gor. Vrhpolju. — Črešnje, kakor ludi češplje so izredno polne, drugega sadja pa ne bo. Koroška Bela Novo ustanovljena »Gospodarska zadruga* je na javni dražbi kupila Puntarjevo hišo na Koroški Beli. Hiša je na zelo prometnem kraju sredi vasi in ima dve obrti: pekarijo in trgovino. Pekarijo vodi dosedanji poslovodja g. Eržen; trgovski lokal pa šc popravljajo. V odboru zadruge so: načelnik g. župnik Zbonlar Matevž, podnačelnik Vidic Janez, odborniki: Sedcj Pavel, Šobcrl Rafael in Smolej Tomaž. Zadruga ima zelo plemenite namene. Prihodnjo nedeljo 12. t. m. bo ob 10 v župni cerkvi slovesna služba božja: sv. maša bo za umrle člane in članice KPD. ki so se trudili za prospeh svojega društva; slavnostni cerkveni j:ovor bo imel znani govornik; oelie bo spremljal društveni or-kester,- Bcrlin, 0. jun. tg. Državna vlada namerava v drugi polovici tega ledna izdati zasilno naredbo, s katero bo ukinila prepoved narodno socialističnih napadalnih oddelkov, prepoved nošenja uniform in ua novo uredila volilno in zborovalno pravo ter i dala gospodarske in socialno politične ukrepe. V drugem delu te zasilne naredbo se bo podaljšal dižavljanski davek. Financiranje države no bodo uredili za vse proračunsko loto, temveč samo za najbližjo dobo. Finančne odredbe so leni nujtiejše, ker je nesorazmerje med dohodki in izdatki še bolj narastlo s kabinetno krizo. Veliko vlogo bodo igrali prihranki pri podporah za brezposelne. V načrtih nove državne vlade igrajo vedno večjo vlogo tudi razmere v 1'rusiji. Državna vlada bo za svojo finančno pomoč v Prusiji zahtevala pogoj, da bodo tam najprej poskusili sestaviti parlamentarno večinsko vla lo. Zalo naj se čimprej skliče pruski deželni zbor, ki mora izvoliti pruskega deželnega predsednika. II >r je pričakovali, da se tak poskus izvolitve predsednika ne bo obnese], da zasleduje državna vlada s tozadevno željo samo misel, kako bi pripravila poseganje države v notranje pruske razmere in po brezuspešnih volitvah pru- skega deželnega predsednika imenovala državnega komisarja za Prusijo. Angleški lisli objavljajo dolga poročila o načrtih, ki jih imajo novi možje ali z njimi zvezani nemški krogi, kako bi poslavili na čelo bivšega nemškega prestolonaslednika ,V tem oziru hočejo porabiti priliko 2. oklobra, ko bodo praznovali llin-denburgov rojstni dan, da bi takrat predsednik republiko odstopil in bi dal oklic na narod, naj izvoli za predsednika republike bivšega prestolonaslednika. Z uradne strani najodločneje izjavljajo, da na lak načrt nikakor ne- mislijo. V spominu je še, da je svoječasno igral bivši prestolonaslednik tudi vlogo kot kandidat za državnega predsednika, da pa je ta načrt propadel radi notranjih sporov med desničarskimi strankami. To je seveda pospeševalo širjenje takih govoric. Važno je pripomniti, da Bavarci ostro protestirajo proti sedanjim dogodkom v Berlinu. Berlin, G. jun. tg. Za delovnega ministra je bil imenovan dosedanji predsednik državnega delovnega zavarovalnega urada Hugo ScMffer, ki jo strokovnjak v zavarovalnih poslih in je očividno imenovan zalo, da bo sodeloval pri bodoči reformi socialnega zavarovanja. Zasedanje helgr* skupščine Belgrad, 6. junija. 1. Narodna skupščina se je danes sestala po daljšem odmoru k rednemu zasedanju. Po prečitanju zapisnika je predsednik narodne skupščine prečital ukaz Nj. Vel. kralja o ostavkah ministrov šibenika in Preke ter o imenovanju novih ministrov Srkulja in Pogačnika. Noto je tajnik narodne skupščine sporočil poslancem, da so razni ministri predložili narodni skupščini niz zakonov, za katere bo treba izvoliti tozadevne zakonske odbore. Tako je zunanji minister predložil narodni skupščini, da sprejme deset konvencij z inozemskimi državami, med katerimi so najvažnejše konvencija o kliringu z Avstrijo in Švico, devizna konvencija s češkoslovaško in pre-ferencialna konvencija s Francijo. Nato je bila prečitana interpelacija dr. Ivana Lončareviča o poplavah in o korakih, katere namerava vlada ukrenili, da pride na pomoč oškodovancem. V interpelaciji beremo tudi sledeči odstavek: »Prepričali smo se, da imajo gospodje ministri, bani, pomočniki, generali, generalni in okrožni inšpektorji Skrbi nove romunske vlade Bnkarcšt, 0. jun. Ig. Tudi do današnjega večera še niso bila končana pogajanja za izpopolnitev vlade. Izraža se pa upanje, da bo do jutri opoldne vlada povsem spopolnjena. Finančni minister Mi-ronescu je izjavil, da bo storil vse mogoče, da bodo v nekaj dneh mogli izplačati vsaj ostanke plač in pokojnin za mesec maj in junij. Za starejše zaostanke in za rešitev velikih finančnih problemov pa bo morala skrbeti vlada, ki se bo sestavila po volitvah. Mironescu je dalje izjavil, da je brezpogojno za ohranitev stabilizacije valute iu za nadaljnjo plačevanje dolgov. Lupta pripominja, da bo sedanja vlada jamčila kroni za lo, da bo izvedla popolnoma proste volitve. Revolucija v Čile Xewyork. C. jun. Ig. Po zadnjih vesteh iz San-tiaga je tam položaj zelo iupet. Pošla iu brzojav sla pod cenzuro. Bančni uradniki stavkajo. Narodna banka je zaprla. Vojaška junta je izjavila, da se njena revolucija ne bo izmaličila v vojaško diktaturo. okrog 150 državnih avtomobilov, ki stanejo državo mesečno 1,200.000 Din aH letno okrog 15 milijonov Din. Ako bi se gospodje odrekli te ugodnosti iu bi kraljevska vlada odredila, da se jim odtegne tudi radi težkega gospodarskega položaju v državi-mesečne dotacije za vožnje z avtomobili, potem bi se brez vsakih težav lahko učinkovito priskočilo na pomoč poplavljencem s privarčevanim zneskom. Interpelantje vprašujejo vlado, če misli kaj ukreniti, da se brez oklevanja in brez nepotrebnega zavlačevanja najdejo denarna sredstva za hitro pomoč poplavljencem, in če vlada misli sprejeti predlog o ukinitvi avtomobilskih privilegijev in avtomobilskih dotacij za gospode ministre, bane itd. Nadalje, če vlada misli, da lahko gospodje ministri, bani in drugi v državnem in narodnem interesu vsaj dve let i hodijo peš in če misli, du se ti zneski, ki so v proračunu predvideni za vzdrževu-nje njihovih avtomobilov za dve leti, lahko uporabijo v korist naroda, in sicer za zgraditev od poplave porušenih domov. • v v tscem Rim, 0. jun. tg. Večerne izdaje rimskih listov obširno poročajo o poročilu preiskovalnega sodišča proli večjemu številu oseb iz severne Italije, proti katerim je vložena obložba zaradi lanskih terorističnih bombnih atentatov. Predvsem sla obtožena genovski trgovec Bovone iu delavec Tizian Blac$j£. Obtoženca sta v preiskavi priznala, da sla bil^v zvezi s pariškimi prolifasisti. Ta objava .jp v Rimu povzročila precejšnje razburjenje, češ, da so dejanja obtožencev v zvezi s pariško prostozidarsko ložo. Strašno dejanje norca Berlin, G. jun. Ig. Dopoldne je neznan mladi moški izročil vratarju francoskega poslaništva zavoj z besedami: To bi rad izročil iz Kutina gospodu poslaniku! Ko so zavoj odprli, so našli v njem dve odsekani ženski roki. Mož je med lem izginil. Med lem je prišla brzojavka državnega pravilnika v LUbecku s poročilom, da je 24 letni kmetski delavec Schoss umoril svojo mater iu ji odsekal roke in noge ler zbežal najbrže v Berlin. Dognali so, da je storilec duševno bolan. Maribor □ Strašna najdha ua lokomotivi. Ko so včeraj zjutraj pregledovali v mariborski kurilnici lokomotivo brzovlaka, ki jo privozil ob 2.58 iz Avstrije, so naleteli na strašno najdbo, da so se tudi hudih prizorov vajeni možje zgrozili. Nn kavlju tenderja je visela krvava kepa mesa in las, ki so je izkazala za kos človeške lobanje. — Pregled je nato pokazal krvave sledove na kolesih. Med lem časom pa je že prišlo iz Leibnitza v Avstriji telefonično sporočilo, da so našli na progi truplo neznanca, kateremu manjka glava. Izkazalo so je, da se je mrtvec na progi sam vrgel pod brzovlak, ki je vozil v noči iz Gradca v Maribor ter našel pod kolesi lokomotive žalostno smrt. □ Konj ia voz v brezdnu. Huda nesreča se je pripetila včeraj v Bresternici ter hudo prizadela mariborskega trgovca s konji Antona Berglesa, slanujočega na Vodnikovem trgu 4. llergles se je peljal s svojim nedavno kupljenim konjem do bresternice ter se ustavil pred gostilno Remšek. Komaj jo slopil v hišo, da bi si naročil četrtinko vina, je konj iz neznanega vzroka podivjal ter oddrvel z vozom vred v galopu naprej po cesti ter zavil nalo proli strmini nad Dravo. Breg so tukaj zelo strmo spušča do reke in lastniku kakor tudi številnim gledalcem, ki so prihiteli iz gostilne, je bilo takoj jasno, da drvi v pogubo. Z bliskovito naglico se je žival zaletela komaj nekaj metrov nad Dravo v drevo ter obležala z razbito glavo na mestu mrtva. Tudi voz, lep, skoro nov koleselj, se je razbil na drobne kose, ki so deloma sfrčali v reko. Lastnik konja trpi občutno škodo nad 5000 dinarjev. Povrh vse nesreče je moral plačati še konjederca, da jo odpeljal ter zakopal ostanke ponesrečene živali. □ .številko izpremcnil — mesec dni dobil. Včeraj so imeli mi okrožnem sodišču v delu posestnika Aniona llajlia iz Ključnrovec. Zagovarjal se je samo zaradi malenkostne izpremembe številke, iz petke je napravil osmico, pa so ga zaradi tega hudo obsodili. Imenovanemu očila obtožnica, da je izpremenil na nekem potrdilu, katerega je prejel od občinskega očeta za prevoz mrliča iz Lešnice v Ormož in glaseče so na 50 Din, prvo številko v osmico, tako da mu jn občinska blagajna izplačala mesto prvotno domenjenega zneska 80 Din. Zagovarjal se je prod sodniki, da je občina svoječasno plačala nekemu drugemu vozniku za prevoz trupla 80 Din. Pa ni pomagal zagovor ničesar: obsojen je bil iui mesec dni strogega zapora in 120 dinarčknv denarne globe. □ Voz kamenja ga je potisni. V Tipi nji vasi se je pripetila huda nesreča. Z gramozom naložen voz se je prevrnil na posestnika Štefana Napotnika ler ga hudo poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. □ Žrtev tepeža. V Kačah so imeli preteklo nedeljo vroč dan. Kot žrtev tepeža je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico delavec Pignar Miha, ki je zadobil hude rane z nožem po vsem telesu. Ptuj Požar. Preteklo sredo je izbruhnil pri Sv. Bol* fenku v Slov. goricah pri posestniku Antonu Torr.a-žiču požar, ki je uničil stanovanjsko in tri gospodarska poslopja. Sreča v nesreči je bila, da je začelo goreti okrog poldneva, ko so bili ljudje doma ter so preprečili razširjenje požara na sosednje hiše. Posestniku Tomažiču je zgorela mnogovrstna imovina ler je hudo prizadet. Škoda znaša nad 40.000 dinarjev, krita pa je samo z malenkostno zavarovalnino 6000 Din. Z mosia v Dravo, V soboto popoldne je skočil z dravskega mosla v Ptuju v deročo Dravo prostak pontonirskega bataljona Životin Stanojevič. Mnogo ljudi je bilo priča temu prizoru, vendar nesrečnežu niso mogli pomagati, ker je nagloma izginil v valovih, ker ni znal plavati. Ni znano, kaj bi bilo vzrok obupnemu koraku mladeniča. Trupla še niso našli. Nesrečni pokojni Stanojevič je bil rodom iz Kragu-jevca. S kosami nad policaja. Razburljiv' prizor se j« nudil ljudem v soboto. Skupina dcvel koscev ja preglasno popevala in kričala po mestnih ulicah. Ko jih je varnostni stražnik opozoril, da se morajo v mestu dostojno vesti, jih je zgrabila jeza. S kosami so navalili na stražnika ter bi ga bili gotovo dejansko napadli, da se ni umaknil grozeči nevarnosti. Orožništvo je nato ugotovilo imena razgrajačev ter iih prijavilo sodišču. Na^imnila Ljubljana lil. produkcija operne šole drž. koaservalorija se vrši drevi ob 20 v dramskem gledališču. Vodstvo produkcije je v rokah gospe Cirile škerlj-Medvedove, baletne točke je naštudiral mojster Golovin. Pred prodaja je pri dnevni blagajni v operi in zvečer od pol 8 dalje v drami. Loža slone 25 Din, parterni sedeži 10 odnosno 7, balkonski <5. galerijski 4 Din, stojišča po 2 Din pri blagajni in biljeterjih se dobi tudi podrobni spored. Stev. 12S. >SLOVENECi, dno 7. jimija 932. Stran 5. Dnevna kronika 1 GosP0^,ars,l,0 K razpisu nagrad — Pošiljanje glasovnic za naš drugi razpis nagrad sme trajati le do vštovši ponedeljka 13. junija. Pozneje došlih glasovnic ne bomo mogli vpo-števati. V interesu vsakega bralca ali bralko je, da nam glasovnico Čimprej pošlje! Koledar vica. Torek, 7. junija: Robert, opat; Baptista V., de- Novi grobovi -f- Na Rodiei pri Domžalah je po kratki bolezni umrla trgovčeva soproga gospa Marija Koželj, roj. Možina. Pokopali so jo v soboto na farnem pokopališču v Mengšu. Blagi in mirni ženi svetila večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- V Puštalu pri Školji Loki je umrl v nedeljo popoldne dijak-petošolec Jožef K a 1 a n. Nit življenja mu je pretrgala jetika. Pokojni je bil brat novomašnika g. Janeza Kalana in vnet član Marijine kongregacije. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 5. Naj v miru počiva! Njegovim domačim naše iskreno sožalje! + Breznica. Smrt je začela v naši občini- pobirali stare korenine. Tako je pred kratkim umrl na Rodnah Ivan L e s k o v e c (Klemene), star čez 00 let. Novin iz Smokuča, Janez P o g a č n i k , je tudi odšel za svojo ženo komaj eno leto po njeni smrti. Svojčas je bival v Ameriki. 6. junija je bil pogreb Urbanovega očeta iz Breznice.'Blag jim spomin! t Osebne vesh = Za knezošltofijskega duhovnega svetovalca je imenovan župnik v Kostrevnici gospod Janko Slavič. Med. univ. dr. Leo specijalist za ženske bolezni in porodništvo Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6/1 — telefon 2614, ordinira od danes naprej od 9 do 11 in od 2 do 4 Poiasnslo gJecfe daril drtsžbe „Assicurazion'S GeneraH" Poroča se nam, da je Občna zavarovalnica Assicurazioni Generali podarila prilikom svoje stoletnice velikodušne zneske nad 9.COO.OOO Din, ki jih ji stavila vladam onih držav, v katerih posluje, v dobrodelne svrhe na razpolago. Za kraljevino Jugoslavijo se je določil pri tej priliki znesek 300.000 Din, od katerega je prejel Rdeči križ pod podporo za poplavljcnce 100.000 dinarjev, ostalih 200.CC0 pa se je razdelilo na posamezne banovine. Predstojnik generalnega zastopa te družb« v Ljubljani je izročil gosp. banu dr. Marušiču na Dravsko banovino odpadajoče darilo v znesku 20.000 Din ter je prejel na to od gosp. bana tudi 'pOtrdilo in zahvalo. Od merodajne strani smo bili obenem opozorjeni da vest o darovih v svrho podpore kakega ireientističnega gibanja proti naši državi, ali celo na našem ozemlju samem, ne odgovarja resnici, ker je zavarovalnica votirala svoje darove le v humanitanne in človekoljubne namejie. Da so prejela tudi v Italiji darove razna dobrodelna društva, enako kakor v drugih evropskih in prekomorskih kulturnah državah, v katerih izvršuje ta zavod zavarovalne posle, je pač ob sebi umevno. Ostale vesli — Razstava umetno vezanih knjig na velesejmu. (Paviljon N.) Že od začetka vsakoletnih vele-sejmov se odlikuje knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne s svojimi razstavljenimi izdelki, posebno s poslovnimi knjigami. Vsled agilnosti ter dovršenosti njenih izdelkov je znana ne samo v dravski banovini, temveč tudi po vseh večjih mestih Jugoslavije. Vsako leto je nekaj novosti, ki opozarjajo obiskovalce velesejma. Enako je tudi letos, ter se posebno ljubitelji lepih knjig opozarjajo na to razstavo. Razstavljena je namreč velika zbirka raznih platnic, v katere je vezala knjigoveznica knjige za razne književne založbe. Osnutki so bili izvršeni po naročilu zalozb od raznih priznanih gg. arhitektov. Izredno zanimive so pa razne izvirne vezave, ki so popolnoma ročno izvršene. Težko je odločiti, kateri vezavi bi se dala prednost; vsekakor se pa mora priznati prvenstvo med drugimi vezavi knjige »MISSALE ROMANUM«. Kljub temu, da marsikdo ni prijatelj sedanje moderne or-namentike, bo rad priznal, da je oprema te knjige veličastna, ki se lahko kosa z vsakim drugim na-Cinom ornamentike. Kaj naj rečemo o drugih ročno izdelanih knjigah? Izbira je velika, da je težko dali prednost eni ali drugi. Res je, da si posameznik pri današnjih razmerah lako izvirno edinstveno vezavo težko privošči, enako kakor n. pr. kako izvirno sliko. Cena je pač odvisna od velikosti, ob-»ežnosti, kakovosti materijala in pozlatenja. Omenjena izvirna dela je izvršil v knjigoveznici Jugo-»lovanske tiskarne g. Josip Borštnar po načrtih g. Kocijančiča, izvzemši misala. katerega je omenjeni Izdelal v strokovni šoli v Weimarju pod nadzor-ttvom prof. Otona Dorfnerja. — Državna klasična gimnazija v Ljubljani javlja, da bo sprejemala prijave za sprejemni izpit od 20. do 23. junija. Prijavam je treba priložiti izpričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole ter krst. ni list. Sprejemni izpit se bo vršil 25. junija. Na-Isnčnejša pojasnila so razvidna iz razglasa na zavo-dovi oglasni deski. t — Pevsko okrožje Stično priredi drugi koncert na Krki v nedeljo 12, t. m. ob 3 pop. z istim sporedom kakor v Stični. Nastopijo zbori: Krka, Stična, Št. Vid, Šmihel, Žužemberk, ki zapojo narodne in umetne pesmi posamič in skupno. Združeni zbori (100 pevcev) zapojo nekaj pesmi tudi v cerkvi pri litanijah. Vsi ljubitelji lepega petja pridite poslušat. — Muzejsko društvo v Mariboru naznanja vsem geografom, da se bo vršil v Rimskih Toplicah v zvezi z odkritjem spominske ploščo Anionu Aškercu v nedeljo 12. junija, po iniciativi univerzitetnega profesorja dr. Bor. Ž. Milojeviča sestanek vseh naših geografov z dnevnim redom: Drugi kongres jugoslovanskih geografov v jeseni 1932.. — Čas: takoj po odkritju spominske plošče. Kraj sestanka ho določen sporazumno na dan sestanka ob prihodu ju I ran jih vlakov. — Slovenski književnik in njegova žena prestopila v muslimansko vero. Zagrebški Jutarnji List poroča iz Banja Luke z dne 4. junija: »Slovenski književnik in časnikar Vladimir Levstik iz Ljubljane je že leta 1930. v Sarajevu pred ulemo medžlisom prestopil v muslimansko vero. Danes je Levstik prevedel na islam tudi svojo ženo rojeno Lavreučičevo. Vladimir ima sedaj ime Ilalid Ve-lid, njegova soproga pa Fahrija. Oba sta izjavila, da sta prestopila v muslimansko vero v trdnem prepričanju, da je to ena najboljših in najpopolnejših ver. Halid Velid Levstik je dejal: »Že v svojih mladih dneh sem bral v časopisih in knjigah, da prestopajc v muslimansko vero v velikem številu francoski, angleški iu nemški književniki in bogataši iz trdnega prepričanja, da je to najpopolnejša vera in prav to je dalo povod, da sem začel proučevati islam in po dolgoletnem proučevanju sem prišel do trdnega prepričanja, da je to najpopolnejša vera in jaz prestopim vanjo s celim srcem.« Enako je izjavila tudi gospa Fahrija, ki je hčerka milijonarja iz Ljubljane. Oba sta se tudi poročila po muslimanskem obredu, nato sta priredila v znak veselja bogato večerjo ter obljubila, da bosta poroma la v Meko. — Kakor čujemo, je gospa Fahrija sourednica »Mladega Jutra«, gospod Halid Velid Levstik pa »Jutrov« feljtonist in znan prevajalec na slovenščino. Kupujte ravnokar izišli Radio »■Novodobna oprema«, katerega dobite za ccno 20 Din pri vseh razstavljalcih pohištva na velesejmu. Katalog prinaša,prav lepe modele sodobne stanovanjske opreme. Pismena naročila: Rok Arhar, Št' Vid nad Ljubljano. (Plačilo znamke v pismu.) — Nesreča na planinah. V soboto se je odpravil na Golico v družbi drugih luristov 49 letni delavec Lojze Slamnik z Jesenic. Na Golici pa se je prevrnil po nekem skalovju ter so potolkel. Zlomil si je levo nogo. S težavo so turisti prenesli Slamnika v dolino, odkoder so ga*prepeljali v ljubljansko bolnišnico. DAJ sladoled DAM — Surov naj:ad v Rudniku. V nedeljo zvečer se je vračal z gasilske veselice v Črni vasi 35letni delavec lobačne tovarne Franc Janželj iz Srednje vasi pri Rudniku. V Rudniku je Janželj malo zaostal za svojo družbo, v kateri je bila tudi njegova žena. Tedaj, bilo je okoli 10 zvečer, so ga napadli neznani surovezi in ga pričeli tolči s kamenjem in koli po glavi. Janželj je obležal nezavesten. Ko so ga našli ljudje ležečega na tleh, so poklicali ljubljanski reševalni avlo, ki je ranjenca prepeljal v bolnišnico. Janželj se do včeraj popoldne še ni zavedel in je njegovo stanje zelo nevarno. Konj brcnil otroka v obraz. V nedeljo je v vasi Volavljah v občini Trebeljevo na Dolenjskem brcnil domači konj v obraz 6 letnega Stanka Bab-nika, sinčka kajžarja. Konj je izbil otroku desno oko. Otrok se nahaja v ljubljanski bolnišnici. — Prehrana po novih zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bennerja in po zbirki kuharskih zapiskov ge. Berte Brupbacher-Bircher v Ziirichu priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. 224 str. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljub-ljani. Cena vezani knjigi 40 Din, nevezani 30 Din. — Obrtnike opozarjamo na prvovrstne izdelke tvrdke Aga — Ruše, ki v svojem lastnem paviljonu na velesejmu brezplačno podučuje o avtogenem varenju in rezanju kovin z acetilenom in kisikom in tudi brezplačno vari zlomljene kovinske predmete. — Prvi korak v letnih »Maja« opankah bo prepričal vsako damo, da je to elegantna a obenem zdrava noša. — Spccialno lahko blago za lalarje, listr za suknjiče itd. priporoča speciialna trgovina sukna Novak, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti nunske cerkve). — Za časa velesejma stalna razstava blaga za obleke itd. pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti Nunske cerkve). Priporočamo neobvezen ogled — posebno zunanjim posetnikom sejma. — Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josei« gren-čici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Josei« voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na naslov JNZ Poročali smo že, da je poslovanje JNZ čudno. Šele zadnji hip poroča v svojemu službenem glasilu, da je tekma preložena, čtprav je Maribor« za preložitev tekme prosil že pred 14 dnevi. Mislimo, da bi tudi JNZ morala svoje sklepe malo preje javljati, saj osem dni pred tekmo. Isto je s sodniki. Po vsem svetu je običaj, da zvedo klubi, kdo sodi njih tekme najmanj osem dni prej, kol se tekma vrši. JNZ pa obvesti v četrtkovi številki svojega službenega glasila, ki pride k nam šele v petek. Vsako protestiranje je potem prepozno. JNZ pa našim klubom redno pošilja sodnike, ki so precej slabši od naših domačih. Gotovo imamo v Sloveniji boljše sodnike kot so Podnbskv. Miku-ličič itd. Sodnikov kvalitete Joksiča, Ružiča, Wi-lcrja ild., nam pa ne pošlje. Slabe sodnike imamo tudi pri nas, rabimo pa boljše, drugače nam je ljubši slab domač kot tuj! V korist našega nogometa nisn incidenti, ki jih direktno ali indirektno zakrivi slab sodnik. Mi rabimo propagando za nogomet in naj tekme za državno prvenstvo vodijo tudi samo taki sodniki, ki so sposobni brzdati igralce, da ne prekoračijo meja fairnesse. Organizacija pošle, brzojava in telefona Belgrad, 0. junija. AA. V upravi pošte in br-zojava so minuli teden razpravljali o definitivnem besedilu uredbe o organizaciji poštno-brzojavno-telefonske službe v resoru prometnega ministrstva. Konferenc so se udeležile vse vodilne osebnosti naše poštno-brzojavno-telefonske službe, načelniki uprav pošt in šefi odsekov ter ruvnatelji oblastnih poštnih direkcij. V imenu ministrstva za finance se je konferenc udeležil načelnik splošnega oddelka g. Mijuškovič. Kot pravni veščaki prometnega ministrstva so prisostvovali konferencam prof. univ. dr. Mihajlo llič in dr. Milan Baitoš ter višji uradnik prometnega ministrstva dr. Dušan Mišič. Konferencam je predsedoval pomočnik prometnega ministrstva g. Ratajac. Po petdnevnem delu je določeno definitivno besedilo uredbe, ki bo predloženo v odobritev finančnemu ministru in ministrskemu svetu. Uredba je izdelana na najmodernejši podlagi, pri čemer upošteva poslovno eksploatacijo poštno-brzojavno-telefonske sfcižbe in podobne sodobne organizacije inozemskih čo't. Pričakovati je, da pri' ^ s to uredbo definitivno na solidno podlago org " zacija le >'ažne panoge. Indeks cen v matu Narodna banka je pravkar objavila naš indi ks j cen v veletrgovini za mesec maj 1932. Iz teh po-; datkov je razvidno, da je skupni indeks cen popu-; stil za 0.7 točke. Med cenami rastlinskih proizvo-: dov, katerih skupni indeks je popustil za 0.8 točke, | so najbolj padle fižolu, senu in koruzi, dočim so narasle cene konoplji in vinu. Med živino je narasla cena zaklani živini, pa tudi cene volov in ] prašičev kažejo nagibnost k učvrstitvi. Na drugi strani pa so padle cene masti, ovac, goved, kož in jajc. Med industrijskimi proizvodi so padle cene opekarskim izdelkom, mlinskim proizvodom in bombažnim tkaninam. Ostale cene so bile v primeri z aprilom skoro neizpremenjene. Indeks cen uvoznih predmetov je skoro ostal neizpremenjen, dočim je indeks izvoznih predmetov še nadalje padel. april 1932 rastlinski proizvodi 74.3 živalski proizvodi mineralni proizvodi industr. proizvodi skupni indeks uvozni predmeti izvozni predmeti Programi Radio-Llubllatia» Torek, 7. junija: 11.30 Šolska ura: O drevesni skorji in plutastem zamašku (Viktor Pirnat) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Otroška ura (Marija Kmetova) — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. I. Gra-fenauer: Nemščina — 20.00 Ljubljana, izhodišče tujskega prometa (VI. Herkov) — 20.30 Prenos iz Pariza — 22.00 Cas in poročila — 22.15 Salonski kvintet. Sreda, 8. junija: 12.15 Plašče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Zbor balalajk »Kremelj« (z velesejma). — 19.00 Dr. Nikola Preobraženskij: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Duhamel: Prizori iz bodočega življenja (g. Silvester Škerl). — .0.00 Glasbeno predavanje (k. M. Škerjanc). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30_Čas, poročila, plošče. 53.fi 7C.4 66.2 66.1 68.2 63.1 maj 1932 ' 73.5 53.5 75.8 65.0 65.4 . 67.7 61.9 Ivonkiirzi in poravitavc v maju. Po statistiki ljubljanskega upniškega društva je bilo v maju razglašenih v vsej državi 58 konkurzov (v maju lani 51), od tega v naši banovini 10 (8), nadalje je bilo v vsej državi razglašenih 88 prisilnih poravnav izven konkurza, dočim jih je bilo v maju lani razglašenih 93. Na dravsko banovino odpade 11 (22) prisilnih poravnav izven konkurza. Razstava pohištva na letošnjem Ljubljanskem velesejmu je ena dosedaj največjih tovrstnih razstav v Jugoslaviji sploh. Za to razstavo je izšel novi ilustrirani katalog modernega pohištva pod naslovom: »Novodobna oprava«. Katalog je na razpolago za ceno Din 20 pri vseh razstavljalcih pohištva na velesejmu in opozarjamo na ta priročni katalog, ki prinaša prav lepe modele sodobne stanovanjske opreme. Znižanje rccskontne obrestne mero pri Državni hipoickarni banki. Iz Belgrada poročajo, da je uprava Državne hipotekarne banke sklenila znižati obrestno mero za rccskontne kredite, ki so jih pri banki deležni denarni zavodi, za 1 odstotek. Kakor znano, je bila obrestna mera za reeskont in eskont lani določena s 15. majem na 8% in bo znašala torej po novem 7 odstotkov. S tem bo reeskontna obrestna mera banke nižja kot pri Narodni banki, kjer znaša 7 in pol odstotka. Znižana obrestna mera bo veljala pri banki od prihodnje cenzure dalje tako pri centrali kakor tudi podružnicah. Jugoslovansko-švioarski kliring. V švicarskih listih čitamo o uspehih kliringa med našo državo in Švico tele podatke po stanju z dne 31. maja: V prometu z Jugoslavijo je bilo za švicarske uvoznike plačanih pri naši Narodni banki 1,311.046 frankov, pri švicarski Narodni banki pa za jugoslovanske izvoznike 128.322 frankov, dobroimelja švicarskih izvoznikov znašajo 1,182.721, nadalje prijavljene eksportne terjatve znašajo 1,201.682, tako da znašajo švicarske terjatve, katere je treba obračunati, 2,381.400 švicarskih frankov. Potovanje čeških turistov v našo državo. Kakor poročajo češki listi, bo prišlo v kratkem do istega sporazuma, kot ga je sklenila Avstrija s ČeškoslovaSko, tudi med našo državo in Češkoslovaško. Pri sedanjih pogajanjih o kliringu med našo državo in Čehi, ki gredo mimogrede povedano, zelo težko in počasi od rok, je bil dosežen princl-pielni sporazum glede potniškega prometa. Jugoslovanska Narodna banka bo dala na razpolago za potne namene zneske iz zamrzlih češkoslovaških terjatev. Potnikom i/. Češkoslovaške v našo državo bo dovoljeno jemati s seboj kreditive (navadne bančne akreditive) za izplačila pri jugoslovanskih bankah. Ker pa je promet iz naše države v ČSR manjši, je pričakovati izravnave na drug način, menda z blagovnimi kompenzacijami. Podpore iz banovinskili sredstev. Ljubljana, 6. junija. AA. Banska uprava objavlja: Pri sestavi banovinskega proračuna za lelo 1932 33 je banska uprava upoštevala izredne gospodarske razmere in proračun izdatkov prilagodila dohodkom, ki jih je bilo v teku proračunskega leta pričakovati. Odprava banovinske trošarine na vino in žganje v času, ko je novi proračun že bil v veljavi, in pa splošno sedanje gospodarsko stanje ima za posledico, da banovinski dohodki zaostajajo za proračunskimi zneski. To dejstvo je vzrok, da banska uprava ne bo mogla v celoti izvrševati začrtanega programa in zlasti ne more podeljevali podpor v obsegu, kot je v proračunu predvideno, ker mora (proti glavobola ia migreni) so znane po dobrem učinku in neškodljivosti. Parite na naslikane ovoje. v prvi vrsti skrbeti za redno plačevanje obvez, ki so ji z zakoni naložene. Zato banska uprava sedaj ne more reševati prošenj za podporo iz banovinskili sredstev. Dokler se položaj ne bo bistveno zboljšal, naj se vlaganje takih prošenj opusti. Zlasti odsvetuje banska uprava začenjanje del, če niso .ia razpolago lastna sredstva, ampak se računa na podporo banovine. Borza Dne G. junija 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so bili višji tečaji Amsterdama, Berlina, Londona in Trsta, dočim so oslabeli tečaji Bruslja in Ne\vyorka. Neiz-premenjeni so bili tečaji Curiha, Pariza in Prage. Promet običajen. Ljubljana. Amsterdam 2274.27—2285.63, Berlin 1324.62—1335.42, Bruselj 783.77—787.71, Curih 1097.35—1102.85, London 206.73—208.33, Newyork 5574.38—5602.64, Pariz 221.22 — 222.34, Praga 106.23—167.09, Trst 287.46—289.86. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 133.027 Din. Curih. Belgrad 9.05, London 18.855, Nevvvork 510.50, Bruselj 71.375, Milan 26.25, Madrid 42.10, Amsterdam 207.15, Berlin 120.90, Stockholm 96.50, Oslo 95, Kopenhagen 103.25, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.375, Atene 3.35, Carigrad 2.50, Helsingfors 8.70. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrstejša in so bili tečaji posebno na koncu višji kol v soboto. Promet ni bil znaten. Na zagrebški borzi je bil naslednji: vojna škoda 300 koin., 8% Blerovo posojilo 3000 dol. iu 7% Blerovo posojilo i 5000 dol. Belgrajska borza pa izkazuje naslednji promet: vojna škoda (v promptni ni bilo zaključ-: kov) za ultimo julija 100 kom., begi. obveznice ; 600.000 in agrarji 90.000 Nadalje je bilo zaključenih 10 kom. Nelnic Narodno banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 45 hI., 7% Bler. pos. 40 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 51 bi., agrarji 23—24, vojna škoda kasa 172—170 (170, 180), ti. 170—175 (175), 8% Bler. pos. 43—11 (15), 7% Bler pos. 39.50—40 (40—41), 7% pos. Drž. hipot. banke 44—15.50, 6% begi. obv. 31—32.50, Narodna bank;i 5150 bi., Priv. agr. banka 201—211. Belgrad. Narodna banka zaklj. 3860, 7% inv. pos. 51 bi., agrarji 23.50—24.25 (23), vojna škoda I 174 den., 7. zaklj. 174, 6% begi. obv. zaklj. 32, 7% Bler. pos. 39.50 den. Dunaj. Podon.-savska-jadrnn. 61.60, VViener I Bankverein 10, Escompteges. 100, Živno 59, Aussi-ger Chemische 93, Mundus 65, Alpine 9.10, Trboveljska 21.75. Žitni trg Novi Sad. Koruza bač., ban., sr. gar. kval. 98 —■100. ban. gar. kval. okolica Sombor 00—100, buč. bela 112—114, sr., gar. kval. okolica Šid 101 — 1U3, otrobi, bač., sr. v jutavrečah 87.50—90, ban. v juta-vrečali 85—87.50. Ostalo je neizpremenjeno. Tendenca ustaljena. Promet: 65 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet slab. Pšenica junij 12.36—12.60, zaklj. 12,00—12.62, rž junij 13.35—13.40, zaklj. 13.35 bi., koruza jul. 16.20 — 16.25, zaklj. 16.35-16.38, maj 11.80, zaklj. 11.75 —11.80. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica julij 58.75, sept. 55.75, dec. 58.50, koruza julij 28.50, sept. 31.25, dec. 82.25, oves julij 21, sept. 20.025, rž julij 31.50, dec. 37. Winnipeg. (Začini tečaji.) Pšenica julij 57.50, okt. 59.875, dec. 60.75. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2114 goved, iz Jugoslavije 136. Cene: voli najboljši 1.75, I. 1.35-1.50, II. 1.15—1.25, lil. 0.95—1.05, krave 1. 0.95—1.10, II. 0.80—0.95, biki 0.90—1.15, klavna živina 0.55—0.80. Tendenca: cene so v splošnem oslale neizpremenjene, za bike pa so so podražilo za 5 grošev. Jajca Italijanska uvozna carina 145 lir /.a 100 kg Š6 ni stopila v veljavo, ker do sedaj Madjarska in Romunija v lo še nista privolili. To se pa lahko zgodi čez noč. Ta nesigurnost vpliva neugodno na jajčni izvoz. Za enkrat še kupuje Švica in sicer za hladilnico obdelano blago. Kakor hitro bo pa ta potreba krita in bo stoptila italijanska uvozna carina v veljavo, pa bodo morale cene pasti. Nakupna cena je za enkrat ostala v primeri s prejšnjim tednom ne-izpremenjena. — Sv. Jurij ob jiiž. žel., dne 4. junija 1932. ' « (pastmiie cenj. občinstvu naznaniti,da oborim pod lastnim vodstvom v svojem novem delu hotela Metropol (prej Miklič), nasproti glavnega kolodvora o Ljubliani novo moderno in homjortno urejeno kavarno >Metropol< Jamčim za točno postrežbo, solidne cene, obilno izbiro časopisov, kakor ludi udobnost v vseh ozirih. Vabim k otvoritvi u torek dne 7. t. m. zvečer. Z odličnim spoštovanjem FVfJflC iVflftflČ Stran 6. »SLOVENEC«:, dne 7. junija 1932. Stev. .128. Indijanci se množe Ko smo še po gimnazijskih klopeh trgali hlače — od tegu je že dolgo — smo se učili, da rdeče indijansko pleme v Ameriki izumira. Popisi Amerike. razni romani iz teh krajev, vse je pisalo o zadnjem Mehikancu.', o zadnjem Apašu« itd. Lela 1898 je izšla celo knjiga o Indijancih, v kateri pisatelj v predgovoru pripoveduje, da se mu je mudilo izdati lo knjigo, dokler ne izuinrje zadnji Indijanec. Od tistega časa je preteklo več ko trideset let in se že četrto desetletje nagiblje v drugo polovico, Indijanci pa še niso izumrli, ampak se celo množe, kakor poročajo novejše ameriške statistike. Do pred kratkim so v Zadruženih državah severne Amerike imeli tako zvano ministrstvo za indijanske zadeve«. Danes namesto tega ministrstva deluje »indijanski urad«, ki ima svoj sedež v zveznem glavnem mestu Washington. Ta urad vsako leto izdaja točno statistiko o številu Indijancev in točno navaja, koliko duš šteje vsako od še živečih 193 indijanskih plemen. To uradno poročilo navadno nikdar ni bilo objavljeno, lotos so ga pa na dolgo in široko objavili vsi ameriški listi, ki med drugim pripovedujejo, da se je število indijanskega prebivalstva od leta 1919 do letos zelo pomnožilo. Še leta 1919 so uradna poročila poročala, da je na ozemlju Združenih držav le še 333.702 rdeče-kožca. To šlevilo pa je v teku desetih let narastlo na 352.956 glav. V teku zadnjih treh let pa je to število tako narastlo, da danes šteje statistika na ozemlju Združ. držav nad 355.000 rdečepoltih Indijancev. V tem številu pa niso obseženi Indijanci severne Mehike in Kanade, ki so seveda prav tako praprebivalci severne Amerike in ki so se v teku zadnjih 15 let tudi zelo pomnožili. Samo v Kanadi je danes 107.000 Indijancev. Koliko jih je v severni lik čoln za pet vesel namesto dosedanjega malega Solna. To je storil radi tega, ker se je bil skrivaj domenil s štirimi legionarji francoske tujske legije, da jim bo pomogal ubežati v svojem čolnu. Srečno so prišli v Neapel, kjer pa je policija vseh pet zaprla. Helma so takoj izpustili, ker je imel v redu potni list, druge štiri so pa še nekaj dni zadržali. Dosedanji uspehi so mu dali toliko poguma, da je hotel preveslati Ocean. Nakupil si je na Dunaju za 3 mesece konzerv ter vzel s seboj posod za 160 litrov vode. Vedno sem mu branila, naj nikar tako drzno ne potuje po vodah. Posebno zadnjič sem bila vsa v strahu, ker je vzel s seboj zakrpano jadro. Zaradi te pomanjkljive pripravljenosti mu tudi potugalske oblasti niso hotele pustiti, da bi odpotoval 1. maja. Šele 11. maja je smel na pot. Vedno so mi pred očmi ponesrečenci, ki so se ponesrečili, ko so hoteli v čolnu čez Atlantiški Ocean. Kljub temu, da smo že 24 dni brez vsake vesti o njem, si ne moremo, nočemo in ne smemo misliti, da se mu je kaj pripetilo. Starši pač ne moremo drugega, kakor samo upati in upati... Kubelik ob milijone Slavni češki violinski virtuoz Jan Kubelik se je vrnil v Prago, kjer hoče prebiti nekaj dni ter med tem urediti 6voje premoženjske razmere. Poleti pa bo odšel na daljše potovanje po Francoskem, kjer bo prirejal koncerte, pozimi pa bo s svojo umetnostjo potoval po Ameriki. Kakor posnemamo iz čeških listov, je veliki mojster v teku svojega umetniškega nastopanja, s svojo umetnostjo na violini zaslužil 80 milijonov čeSkih kron. Skoro vse to premoženeje pa je Kubelik, ki je le umetnik, in ne finančnik, izgubil po lastni nerodnosti. Predvsem mu je bila v pogubo prevelika zaupljivost. Med tem ko je kmalu po vojni koncertiral po Avstraliji, je njegova žena prodala njegovo posestvo v Bitčici, na kateri je bilo 3 milijone avstr. kron hipoteke. To posestvo je žena prodala neki slovaški banki, ki je obljubila, da ji bo izplačala pol hipoteke. Drugo polovico pa je založil Kubelik sam in plačal poldrug milij. čeških kron, ne da bi bil pomislil, da avstrijske krone niso češke krone. Banka je posestvo parce-lirala in ga v Kubelikovem imenu prodajala. Kubelik nato ni hotel plačati 300.000 čeških kron zemljiškemu uradu, vsled česar je nastala pravda. Najvišje sodišče je kupno pogodbo z banko razveljavilo in proglasilo, da je banko smatrati le za posredovalko. Banka je morala dobiček 500.000 čeških kron sicer vrniti Kubeliku. V teh dolgotrajnih procesih pa je Kubelik izgubil vseeno veliko denarja, menda več ko 1 milijon čeških kron. Leta 1918 je Kubelik prodal del svojega posestva, ki ga je imel na Ogrskem, za pol milijona. Ta denar je naložil v Budimpešti. Ogrska banka pa mu tega pol milijona sedaj noče izplačati, češ, da je svoj čas bival na Ogrskem. Nad 8 milijonov dinarjev našega denarja je izgubil veliki umetnik, ko je kupil od grofa Sce-henyja veleposestvo Rotenturn na Gradiščarakem. Na ta način je Kubelikovo finančno stanje padlo iz ravnotežja, posebno še, ko je del svojega premoženja naložil v čisto napačne ameriške vrednostne papirje. Od svojega nekdaj velikega premoženja ima Kubelik le še dve veliki dragocenosti: dvoje gosli. Ene so od Stradivarija. Za te so mu Američani ponujali že 125.000 dolarjev, to je nad 6 milijonov dinarjev našega denarja. Teh pa mojster Kubelik noče prodati, saj si je z njimi in si bo še služil slavo, čast in denar. Druge gosli, katere so še v Kubelikovih rokah, so od Guarner-ja. Te so vredne 60.000 dolarjev. Kubelik jih sedaj prodaja, da se s pomočjo teh gosli reši finančnega poloma. Kubelik sam izjavlja: >80 milijonov, ki sem si jih pridobil, eo bili moje delo. Da sem teh 80 milijonov izgubil, lo je delo drugih.« Najtežja Dunajčanka V soboto se je v dunajskem Pratru pri Kadr-manu vršila posebne vrste tekma, pri kateri so nastopale Dunajčanke in Dunajčani po meri in teži. Zmagala je najtežja Dunajčanka gospa Lahola, kateri je tehtnica dokazala, da zasluži rekord, ker tehta 156.10 kg. Najtežji Dunajčan pa jc Josef Kop-linger, ki tehta 188 kg. Po dolžini oziroma višini je zmagal Dunajčan Kari Viola, ki ga je od pete do temena za 2 m 55 cm. Najmanjši Dunajčan pa je Alojzij Kappig, ki je visok samo 1 m 35 cm. Ko so se vsi tekmovalci natehtali in namerili, so na dunajski način med seboj veselo zaplesali. Je bil pač užitek gledati ta pičeni venčekJ Mehiki, tega statistika ne ve. Vendar pa je iz teh številk jasno razvidno, da indijansko pleme v Ameriki ne izumira več, ampak da se celo množi. Ta množitev Indijancev pa je toliko pomembnejša, če upoštevamo še naslednje dejstvo: Kakor sedaj poroča »indijanski urad« v Wa-shingtonu, so se Indijanci od leta 1919 do danes za 11.30% močneje pomnožili, kakor vse belo prebivalstvo Združenih držav. Iz te statistike je tudi razvidno, da je v teh letih Indijancev neprimerno manj umrlo, kakor pa se jih je rodilo. Seveda v pomirjenje belega prebivalstva dodaja statistika, da so te številke zaradi .tega sedaj tako narastle, ker v prejšnjih letih nikdar ni bilo mogoče sešteti V6eh indijanskih plemen, dočim so pa sedaj v zadnjih letih Indijanci bolj civilizirani in jih je lažje prešteti. Cesar pa statistika ne pove: je pa lo: V prejšnjih desetletjih je število rdečega prebivalstva zaradi tega tako hitro padalo, ker so jih bolje oboroženi Evropejci v boju za indijansko zemljo strahovite množine postrelili; v prejšnjih časih še na pol divji indijanski rodovi so se tudi med seboj klali in ugonabljali; ugonabljalo pa jih je tudi žganje, katero so Evropejci v obilni meri nudili Indijancem, da so sc lažjo polastili njihove zemlje. Poleg tega pa je tudi higijena v njihovih vrstah bila na nizki stopnji. Danes so pa vsi ti vzroki nekdanjega izumiranja odpadli, Indijanci v miru žive v svojih ^rezervacijah«, ki so namenjene samo njim, se kulturno razvijajo, obiskujejo celo vseučilišča, zraven pa se nikdar ne odrečejo trdemu naravnemu življenju, ki je šc dandanes tradicija indijanskih rodov. To je vzrok, da sc Indijanci sedaj množe in da beli svet na to dejstvo gleda kakor na kak čudež. Pred nekaj tedni smo poročali, da se je iz Lisabone odpeljal v majhnem čolnu čez širni Atlantiški Ocean proti Ameriki Dunajčan Teodor Helm. Danes pa moramo poročati naslednjo vest, ki je o njem prispela iz mesta Las Palmas 4. t. m.: Poskus Avstrijca Teodorja Helma, da bi v majčkeni jadrnici prebrodil, preveslal in prejadral Atlantiški Ocean, se je žalostno končala. Na obali Arrecife pri Kanarskih otokih so našli njegovo ladjico »Candelariat z raztrganimi jadri in polno vode. Ilelmovo truplo je ležalo v čolnu. Ko je ta vest prišla na Dunaj, je starši ponesrečenega Helma niso hoteli verjeti. Eden od dunajskih časnikarjev je prišel k materi ponesrečenega in jo poprašal po njenem sinu. Pa mu je povedala tole: »Moj sin je dovršil trgovsko šolo in je bil nameščen v neki trgovini. Zaradi krize je bil redu- Smrt v čolnu sredi Oceana Noično streljanje ua letala - topovi. Na kalifornijski obali so obrežne baterije imele nočne naje. s katerih so posnete te slike. Baterije "so streljale na letala v višini 5000 m. Letala so daleč za seboj vlekla na dolge vrvi privezane baklje, katere so bile za cilj topovom. Boj med polipom in otrokom Iz Ni^ze poročajo o naslednjem groznem dogodku, ki pa se je hvala Bogu srečno končal. V bližnjem kopališču Le Levandou so domači ribiči v veliki, z vodo napolnjeni posodi razstavili polipa z 8 nogami, tako zvanega »Oktopus«. To so velike morske živali, ki imajo 8 ali 10 nog, okrog ust pa vrsto lovk, s katerimi se primejo žrtve. Vsi ti gla-vonožci so roparske živali in nevarni, ker svojo žrtev s svojimi lovkami prepletejo, stisnejo in zn duše. »Oktopusa« so ribiči ujeli v mrežo. Ta vrsta živali je tam zelo redka. Zato 60 jo radovedni ljudje kar drli gledat in se drenjali okrog posode z morskim velikanom. Med njimi je bil tudi majhen petletni pobič, ki je v svoji otroški radovednosti stegnil roko v posodo, ter hotel potipati žival. »Oktopus« pa ga je hitro zapazil in že so njegove strašne lovke uklenile roko majhnega, jokajočega dečka. Drugi ljudje so seveda takoj priskočili na pomoč ter so hoteli dečkovo roko rešiti iz smrtonosnega objema. Vlekli eo in se trudili, pa laže bi bili dečka raztrgali, kakor pa polipa prisilili, da bi bil izpustil svojo žrtev. Polipove lovke so vedno bolj objemale tudi ostale dele dečkovega telesa ter ga skušale potegniti pod vodo. Ženske so vreščale, dečkova mati je omedlela. Kar je priskočil na pomoč mlad delavec, ki je s svojim ostrim nožem začel rezati polipove lovke, kar seveda ni bilo brez nevarnosti za rešitelja. Vendar se jo posn čilo na ta način rešiti malega dečka, ki je medtem seseda že izgubil zavest. pa so mu živci tako odpovedali, da je kakor nor tekel po polju. Od časa do časa, tako se mu zdi, je izgubljal vsako zavesi. Slednjič se ne spominja ničesar več. Ko se je zopet zavedel, je v svoje veliko presenečenje ugotovil, da 6e vozi na parniku, ki pravkar vozi v alžirsko luko. Njegovi sopotniki so mu povedali, da so ga našli ležati onesveščenega v marseillski luki tik ob parniku, ki je pravkar hotel odpluti proti Afriki. Ker so vsi mislili, da je tudi on namenjen s tem parnikom in da mu je tik pred vstopom na parnik postalo slabo, so ga vzeli na parnik. V Afriki je moral francoski zidarski mojster počakati na drugo ladjo, da se je vrnil v Mar-seille. Kljub temu, da takole romanje po svetu tja v en dan ni bogve kaj, pravi vendarle mojster Cavalle, da mu je takale neprostovoljna vožnja v Afriko vsaj stokrat ljubša, kakor pa tudi neprostovoljno potovanje na oYii svet, ki mu je pretilo, ko je eksplodiral njegov dinamit. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi lo/oodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevaite ceniki Poljski letalec nad Atlantskim Oceanom. Poročali smo že o poizkušenem letu poljskega letalca Stanislava Hausnerja, ki je odletel iz Amerike proti Evropi, a se je moral vrniti. Sedaj je Hausner iznova zletel ter hoče poleteti naravnost v Varšavo, ne da bi kje med potjo pristal. ciran, dobil pa je zato od tvrdke večjo odpravnino. S tem denarjem si je kupil pri zverinjaku Lainzu malo hišo, od katere je hotel živeti. Nikdar se ni zanimal za šport. Pred dvemi leti pa ga je naenkrat obsedla mi6el, potovati po svetu v zložljivem čolnu, ne da bi imel pojma o tem športu. Brez vsega znanja je preveslal Ren do severnega morja, Rokavski zaliv in se je izkrcal v Doveru. Odtod se je vrnil proti francoski obali in po Seine do Pariza ter prišel nato domov. Lani je preveslal in prejadral Jadran od Trsta mimo Tarenta do Pa-lerme in potem Sredozemsko morje do Tunisa. Ko se je vračal iz Tunisa, si je v luki Souese kupil ve- Čudne posledice eksplozije Francoski listi poročajo iz Marseilla sledeči logodek, ki se je pripetil nekemu zidarskemu mojstru iz Perpignana. Mož je v svojem tovornem avtomobilu iz Mont Pellierja vozil v Manseille-dinamit. Naenkrat je nekje na semem eksplodiral dinamit na vozu. Ko eo prihiteli ljudje, so našli raztrgane kosce avtomobila in njegove goreče ostanke. Ugotovili so, da je tovorni avto last M. Cavalleja, zidarskega mojstra iz Perpignana, da pa o gospodarju ni sledu. Niti ene človeške koščice niso mogli najti med razvalinami. To je bila velika uganka. Policija je neutrudno preiskovala slučaj, ker je sumila, da se je nad zidarskim mojstrom izvršil zločin. ftez osem dni pa je priplula iz Afrike v Mar-seille ladja in iz nje se je izkrcal pogrešani zidarski mojster, živ in zdrav, ter se takoj zglasil na policiji. Tu je povedal sledečo zgodbo: Tisti dan, ko se je zgodila nesreča, je previdno in počasi vozil dinamit proli. Marseillu. Ko je bil že blizu mesta, je opazil, da je iz motorja švignil plamen. Vedel je, kaj to pomeni. Komaj je imel še časa, da je ustavil avto, skočil z njega in zbežal. Komaj je bil kakih 50 metrov stran, je strahovito eksplodiralo. Dinamit je raztrgal njegov voz. Kosci so leteli mimo njega, vendar se mu ni primerilo nič hujšega. Zaradi silnega strahu in razburjenja Rabarbara. V severnih krajih zelo čislajo to rastlino, ki jo pridelujejo na vrtovih in jo potem prodajajo na trgih, ker daje okusen in cencn kompot. Na sliki vidimo, kako jo vrtnarji pripravljajo za prodaj. Pri nas jo vse premalo cenimo na vrtovih! Medina v Arabiji, kjer je pokopan Mohamed (na desno zgoraj v krogu), ki je umrl pred 1300 leti; dne 8. junija 1. 632. Na njegov grob romajo vsi mohamedani. Bosanski muslimani imajo med seboj polno takih romarjev. Baje bo kmalu v Medini in Meki zastopano tudi slovensko pleme. Zato prinašamo to sliko. Šlev. 128. »SLOVENEC«, dne 7. junija 1932. Strau 7. J ..INTERNATIONAL / VSAKA URA - VSAK DAN DELA 2 „SNTERNA-TEONAL" TOVORNIM AVTOMOBILOM DONAŠA NOV DOBIČEK IN ZADOVOLISTVO! Kvaliteta, ki preživi nabavno ceno! Novi modeli v najpopolnejši konstrukciji od i d0 10 ton. Vsi rezervni deli na zalogi! Pred nakupom zahtevajte v Vašem lastnem interesu ponudbe! Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK Ljubljana. Tavčarjeva 11. Vse izdelke iz aluminija, bakra medenine, kakor posodo, ročaje stojala za dežnike, stojala za garderobo, svetilnike i. t. d. pohištvo iz krivljenih jeklenih cevi izdeluje po konkurenčnih cenah Jugoindus dr. z o. z, Ljubljana VII, Celovška c. 38 Telefon 2187, 2663 VELESE3EIM PAVILJON G Sušak Park Hotel Pečine Slovenski hotel Na sami morski obali. Lastni park, lastno kopališče. Najlepša sušaška ri-vijera. Priznano dobra kuhinja. Brezplačni prostor za parketiranje avtomobilov. Cene penzionu najnižje. Prospekte. Razpis. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE v Ljubljani razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, parketnih, steklarskih, pozlatarskih, kamnoseških ter pečar-skih in keramičnih del za nebotičnik v Ljubljani. Načrti, proračun ter gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 7. junija dalje med uradnimi urami za Din 20-—, Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 17. junija 1932., 12. ure predpoldne, pri podpisanem zavodu. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Stavbeno in pohištveno mizarstvo 8013 FRANC BERGANT - dravlje poleg nove šole Zg. Šiška - poŠta St. Vid nad Ljubljano - vis-a-vls .Remize" izdeluje vsa mizarska dela po lastnih in po podanih načrtih - točno, solidno in nizke cene Posefniki Veles Um zalosa Hovinastin trsi v Dravski banovini Kovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge" Din 550'— do 1.050 —, kovinaste krste za odrasle-200 cm dolge, Din 1.400 do 2.200'-, iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 50% prihranka potom nakupa pri izdelovalcu. MAKSUSSAR MARIBOR Gregorčičeva ulica 17 Prosto«, javna dražba Iz zapuščine dne 18. aprila 1932 umrlega Šetinca Ignaca, hišnega posestnika v Ljubljani, Rožna ulica št. 41, se bodo prodajalo na prostovoljni javni dražbi različne premičnino kot stanovanjska oprema, obleka, perilo itd. dne 7. junija 1932 oh 2 pop. in event. sledeče dni ob isti uri na licu mesta v Rožni ulici št. 41/11. Predmete se lahko ogleda pol ure pred pri-četkom dražbe. Kupljeno stvar je plačati takoj, prištevši odpadajočo državno pristojbino. A I 330/32. Notar kot sodni komisar: Aulou Galle I. r. Simon Praprolnih Ljubljana, Jeishova ulica St. l Stavbeno in pohištveno mizarstvo izdeluje vsakovrstno pohištvo, stavbna dela, razne oprave za lokale in urade po solidnih cenah in kvalit. izvršitvi. V zalogi hladilniki. O seveda, a samo še 97 volnenih ostankov 105 svilenih ostankov 117 m svile lepih vzorcev a.....Din m blaga za zastore, širine 120 cm a Din dalje — zato pridite m s&oglelte! • ¥m MS® l Ljubljana — Mestni trg štev. 24 7065 s strojnim obratom Izgotovljeno pohištvo nn zalogi, izdeluje po lastnih in po podanih načrtih Ivan Praznik, LjuDlfana, Za»ns Si 9. Telefon 34-97. Razstavljeno na velesejmu paviljon „E" se vljudno opozarjajo na paviljon DERFEL na veseličnem prostoru (proti pivovarni «Union«), Točijo se: pivo in pristna dalmatinska šibeniška vina od firme A. Sunara, (bivši gostilničar pri Tratniku). Vsakovrstna delikatesa na razpolago. Cene nizke! Posfrelba M.m\ Za posvežitev telesa in zraka v hiši, za bolnike in živčno bolne, za potovanje iu doma TOALETNI KIS Sestavljen je po našem starem izkušenem predpisu iz aromatičnih zdravilnih rastlin. Osvežuje telo, okrepčuje živce bolnih in slabih, služi za pomir-jenje, masiranje, pranje in kopanje, pri nezavesti, glavobolu, prehladu, vznemirjenosti, naporu in trudu. Uporablja se radi prijetnega vonja in za masiranje ali se pije pomešan z vodo po žličicah, močno razredčen z vodo se rabi za pranje in za obkladke hladne in tople. Ne pokvari se nikdar in vedno se lahko uporablja. Cena steklenici 15 Din Proizvaja ga in daje v promet stara, 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg broj 20. Slavnemu občinstvu se priporoča Restavracija ŠESTICA Ljubljana, Dunajska cesta št. 8. Za šole in športnike znaten popust. FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 18. /OŽEF ŠORN SLIKAR /N PLESKAR Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se p r e s e / / 1 na Sr. Petra cesto štev 43 (Mencinger) ter se priporočam nadalmji naklonjenosti Lo brzo hitite, da ne zamudite ugodne prilike! „Pri zmajskem mostu1' dobite po najnižjih cenah vse vrste mauufakturnega blaga kakor: volneno za možne in ženske obleke lepe vzorci- Dagmar svile, dilem.-, kambrike, cefir. oksforil, vse vrste Sifone, platno /a rjuhe, /enske srajce in kombiaeže, moško perilo, ovratnike, kravate- etc. etc. Geslo trgovine: Dobro blago, majhen dobiček in velik promet. 0512 Se priporoča Ivanka Štrukelj Ljubljana. Resljeva cesta št. 2 Predno oddaste soboslikarska. pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci vedno na razpolago. So-'dna in točna izvršitev z večletno garancijo. TONE MALGAJ stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in Črkoslikar Liubljana, Kulodvorska ul.6 Domača obrt: ŽGANO SLIKARSTVO Razne hišne potrebščine, igračo — galanterijski izdelki, s prvovrstnim žganim slikarstvom — nudi domača tvrdka MILAN HORVAT - Jesenice Oglejte si na velescjmu paviljon E 508-509 ""3BE >7) _ U. O 1—1 S^&oco.H • • 5! E .. 63 J .2; ► « f? 2= S O 4) N 0) bfc oj •s. t» Roland Dorgelšs: Leseni križi 52 = Je g ^ 5 fcsj S IM ~ N • ^ DL O) fl) P? Ll} '=> > 4) > m S O i ~ ' ^ 35 S « • — ° „ i .2 . š I a O « c ~ m c .E c-j u '" a v 2 B) 3 3 U . m M J ff-1 N > IM"S tt 4) •• 3 •* N > - 0. N „ a C N > 4) a N •g g ž >£4) ~ -i a N i a-«5 — 3, m : S S .2 s -a S t« S"-j . *o i • a t» I „Sd ■ >• (M |9 2 s^Cl 'IS s! _ > 4) S J2 " w — e Ofi IX. Umreti za domovino. Nc, to je strašno, tega godba ne b! smela igrati. Sesedel v mrtvo kepo, visi mož z zvezanimi rokami na kolu. Robec, s katerim so mu bili zavezali oči, 11111 obdaja glavo kakor venec. Prepadel moli vojni kurat svoje molitve zaprtih oči, da nc bi ničesar več videl. Nikoli, tudi v najbridkejiih urah ne, nismo tako čutili pričujočnosti smrti kakor danes. Slutimo jo, čutimo jo kakor pes, ki bo pravkar zatulil. Ali jo to vojak, ta modra kepa? Biti mora še gorak. Oh! Da smo morali to gledati, da moramo za vedno hraniti v spominu njegov živalski krik, ta strašni krik, v katerem je bil strah, groza, molitev, vse, kar se more izviti iz prsi človeka, ki zdajci Vidi smrt pred seboj. Smrt: majhen lesen kol in osem smrtnobledih mož s puško ob nogi. Ta zategnjeni krik so nam je vsem zasadil v srce kakor žrebelj. In iz tega strahotnega tuljenja, ki ga je drgetaje poslušal cel polk, smo zilajci razločili besede, prošnjo smrtne groze: »Prosite zame, da me pomilosti... prosite polkovnika ...« Vrgel sc je na tla, da ne bi moral tako hitro umreti; iznemoglega in lulečega so vlekli h kolu na rokah. Do zadnjega je vpil. Razločili smo lo posamezne besede: Moji ubogi otročiči... Gospod polkovnik ...« Njegov jok je trgal strašno tišino, vojakom so drgetali udje in želeli so samo eno: >Oh, brž... luž ... da bo pri kraju. Streljali, streljali, da ne bomo ničesar več slišali!...« Tragičen resk skupnega strela. Potem še osamel strel: smrtni strel. Bilo je pri kraju... Potem pohod mimo trupla. — Godba je igrala »Umreti za domovino« — in stotnije so odhajale druga za drugo, z mlahavim korakom. Berthier je stisnil zobe, da ne bi videli, kako so se mu tresle čeljusti. Ko je poveljeval »Naprej!« je Vieuble za-ilitel kakor otrok, planil iz redi, vrgel puško iz rok in se zgrudil v živčnem napadu. Ko smo korakali mimo kola, smo se obrnili vstran. Nismo se upali pogledati drug drugega; bledi, z vdrtimi očmi smo korakali mimo, kakor da bi bili pravkar izvršili zločin. Tu je že svinjak, v katerem je bil prebil svojo zadnjo noč; tako nizek je, da se je bil mogel vzpeti samo na kolena. Slišati je bil moral ubrani korak stotnij, ko so korakale po cesti na morišče. Ali jo bil umel? Obsodili so ga bili sinoči v plesni dvorani kavarne »Pri pošli«. Tu so še od našega koncerta visele smrekove veje in trobarvni papirnati venci, in na odru je bil še velik ščit, ki so ga bili naslikali godbeniki: Nič nc maraj, naj gov6re, kar hočejo.« Majhen korporal, ki je bil v to uradno imenovan, je branil obtoženca ves v zadregi in kar se da klavrno. Čisto sam je stal na odru, roke so mu mahe-drale, človek bi bil dejal, da hoče ,eno zapeti'; vladni komisar se je za svojo orokavičeno roko smejal. »Ali veš, kaj jc storil?« »Ono noč po napadu bi bil moral iti na patrolo. Bil je pa žc prejšnji večer na straži, zato se je branil. To je vse ...« »Ali si ga poznal?« »Da, bil je iz Cotteville-a. Imel je dva 1'antka.« Dva fantka, velika kakor njegov kol... X. Naša ljuba Gospa Podplatarska. Po široki cesti mrgoli in hrumi vse črno, kakor v rudniškem rovu, v katerem je ob odhodu z dela nenadoma ugasnila luč. Temna množica, ki je ni bilo videti, a si čutil njeno življenje in plajhanje, se je prebijala skozi črno noč; vsak oddelek si je utiral svojo pot in nad zmedenim vrvežem je lebdel zvok topotajočih korakov človeških glasov, škripanja voz, hrzanja, kletvine... Vse to se je nejasno mešalo med seboj, kakor so sc v temi zlivala polja, cesta in ljudje. Pri vsem tem je bil v tej gneči red. V ozadje vračajoči se domobranci, naši polki, ki so odhajali v jarke, živežne in municijske kolone, vse to je našlo svojo pot. Stotnije so se križale tako lesno, (la so se s komolci zadevale druga ob drugo, obe vrsti pa so potiskali ob breg motociklisti s svojim: »Na desno! Na desno!«; artiljerijski konji so nam pihali v obraz, ogromna kolesa tovornikov so nam šla skoroda p;> nogah, in sredi skozi te grmeče vrtince ljudi in stvari so potiskale napadalne divizije svoje brezkončne, topotajoče vrste. Vzdolž cestnega jarka so se tlačili polki, ki so se bili iz kakršnega koli razloga ustavili, in gledali naš pohod. Nekateri so stali vzravnani in stegali vratove, kakor da bi skušali v mimotekoči črni reki koga spoznali. Drugi so ležali v travi, kar smo uge-nili po belih krušnikih, po rdečih točkah tlečih cigaret. Med nam in njimi so se razpletali bežni pogovori: Stran 8. >SLOVENEC<, dne 7. junija 1932. Stev. i!28. Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 1'50 Din. Najmanjši znesek 5Din.0glasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoqla5e stroqo trgovskega in reklamnega značaja v?aka vrstica 2Di*r?. NajmanjčizneseklODin.Prijtojbinaza "šifro2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepri!ož:ena z.namka.6ek.račun ljubijana10.3S9.'~; Beseda samo 50 par Beseda samo 50 par Kuharica samostojna, srednjih let, z večletnimi spričevali •— želi mesto. Ponudbe pod j »Zanesljiva« št. 7624 na upravo »Slovenca« Maribor._ (a) Trgovska pomočnica želi službo v mestu ali na deželi. Cenjena vprašanja poslati na upravo »Slov.« pod »Dobra prodajalka« 600 8998. (a) Geometer z večletno prakso išče primerno zaposlenje. — Strokovnjak za trasiranje cest in regulacije rek, ulic in mest. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8996. (a) Kuharica vajena samostojno kuhati in vseh drugih del ter šivanja, z zelo dobrimi spričevali, išče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7513. (a) Črešnje sveže, debele, kg 5 Din, franko vsakemu naročniku, pošilja po pošti in železnici G. Drechsler, Tuzla. (1) Večja trgovska hiša ob Dunajski cesti, s 3000 m'-' nezazidane ploskve — naprodaj iz proste roke tudi za hranilne knjižice. — Pismena vprašanja na: Dušan, Ljubljana, poštni predal 123. (1) Lepe obleke 2 svileni in 3 navadne, za mlajše dekle — naprodaj. Gosposvetska c. 2/III. (1) Mlad organist vojaščine prost, želi na-meščenja s postransko službo občinskega ali zadružnega tajnika. Nastopi takoj ali črez nekaj mesecev. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 8774. (a) Beseda samo 50 par Kontoristinjo tudi začetnico, s kavcijo, sprejmem. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro Kavcija-: št, 7633. b Služkinja Ža vsa Doljska dela. ve-Sča molže, samo z dobrimi spričevali, se sprejme na graščino. Stalna služba. Predstaviti se; Ljubljana, Mišičeva 2. !b) Periektno kuharico sprejme takoj hotel Tivoli«. i'b) Mlado kmečko dekle katero je vajeno polja, se išče na Gorenjsko. Služba takoj, plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 7620. (b) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubliana. (1) Trgovsko opravo dobro ohranjeno, kompletno, za specerijo, prodam ali dam v najem proti mali odškodnini. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 8831. (I) Kuharica samostojna, resna, katera opravlja vsa hišna dela, dobi stalno službo v trg. hiši na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8911. (b) Fant samostojen obrtnik — se želi poročiti z gospodično s 5—6 tisoč Din premoženja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo-tojen obrtnik« 7515, (ž) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6/II. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Gostilničarji, pozor! Ogrske salame in najfinejše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina I. Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1) Pisalne stroje rabljene — v zajamčeno dobrem stanju nudi v veliki izberi Ludv. Baraga, Šelenburgova ulica št. 6, Ljubljana. (1) Jajca 65 par komad, popolnoma sveža, nudi Sever & Ko., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (1) 125 Din 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) la bukova drva popolnoma suha, zdrava, kupim vsako količino — proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. »Viktorija« — Zagreb, Kraljice Jelene 4. (k) Vsakovrstno llafP huprafs po naivišiib cenah ČERNE, juvelir. Llubljana. Wolfova ulica it. 3. Beseda samo 50 par Trgovsko podjetje prvovrstno, katero obstoji že ca. 45 let, išče družabnika s ca. 7—800 tisoč Din. — Kot varnost ie vknjižba na posestvo ter obresto-vanje vsote. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2000'8847. Posestva Beseda samo 50 par Kupim vilo v vrednosti od 100 do 200.000 Din, z vrtom, najraje Bežigrad. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 2000« št, 7635. (p) Enodružinska hiša štiri sobe, kuhinja, pritikline dvorišče, vrt, Spod. Šiška, ob Jernejevi cesti, naprodaj po ugodni ceni. Več se poizve pri »Posest«, Miklošičeva cesta št. 4. (p) Vsled preselitve ugodno naprodaj dobro urejena stanovanjska in trgovska hiša v prometni ulici blizu gorenjskega kolodvora. Izve se v upravi »Slovenca« št, 7517. (p) Beseda samo 50 par Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole. Šelenburgova 6/IL (k) Sladko seno kupim v zameno za gnojno sesalko ali štedilnik. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7614. (k) Trgovska hiša sredi mesta Ljubljane, na prometnem kraju, se kupi. Posredovalci izključeni. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resni« 7612. Parcelo v okolici D. M. v Polju -kupim. - Naslov v upravi Slovenca« pod 8817. (p) Parcclo 1200 nr, celo ali polovico prodam po 16 Din nr na Rakovi jelši. - Poizve se: Cesta dveh cesarjev 283. (p) Pred nabavo osebnega ali tovornega auto-mobila oziroma motornega kolesa si oglejte našo bogalo razstavo rabljenih motornih vozil vseh vrst v lastni razstavni dvorani! 7522 TRIUMFH AUTO d.zo.z LJUBLJANA VII. MEDVEDOVA CESTA 7 Telefon 2187, 2444 Vsled opustitve inanufakture prodajamo dokler Mii ji! zaloga za polovično ceno Gobardin, nepremočljivi Trenehcot, angleške in češke štofe, Crep de Chine, svilo, popline, srajce itd. Vse drugo blago pa po 10 Din meter. Commerce d. d., Ljubljana, Tavčarjeva 2,1. nadstr. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani; Karel CeA. Naprodaj v Streliški ulici 6 parcel 420—880 m" po 150 Din ms. Na Barju v Črni vasi 9 travnikov po % orala, en part 8000 Din, ali odda v košnjo. — V Rudniku 1 parcela 2008 m2 za 2 stavbi po 7 Din m3, in 1 parcela 300 nr za 1 stavbo z ribnikom po 25 Din m=, za katere so tudi že na razpolago načrti s stavbnim dovoljenjem. — Informacije ing. arh. Bogomir Pust. Streliška ul. št. 33. (p) Visokopritlično hišo 10 m2, z vodovodom, električno razsvetljavo, gospodarskim poslopjem in 2500 m2 zemlje, na prometnem kraju poleg državne ceste, prodam. Ana Kobe, Zagrebška c. št. 11, Novo mesto, (p) Beseda samo 50 par Stanovanje dvosobno, kuhinja, z vsemi pritiklinami, vse pod enim ključem — se odda 1. julija. Zgornja Šiška 176, Kosovo polje. (č) Trisobno stanovanje podpritlično, zračno, suho parket in vrt — oddam s 1. avgustom. Dr. Kodre, Staničeva ul. 3, Bežigrad. (čl Stanovsko društvo išče primerno sobo za se-ie, event. sprejme souporabo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Souporaba« št. 8984. (s) ODDAJO: Čedno mesečno sobo oddam solidnemu stalnemu gospodu. Florijanska ulica 30/1. (s) Sobo z dvema posteljama oddam z domačo hrano čez sezijo za osebo dnevno 25—30 Din. Letoviščarski kraj ter gorski zrak. Ponudbe na Ciril Gašperin, Begunje pri Lescah. (s) Mirno sobo separirano (centrum), oddam gospodu. Komenskega ulica št. 16, I. nadstr., vrata 6. (s) Beseda samo 50 par Nagrado p.ejme, kdor izroči v upravi »Slovenca« v Mariboru 1300 Din in hranilno knjižico z vlogo 70.000 Din, kar se je zgubilo v četrtek 2. junija od železniškega mostu v Košakih do Sv. Marjete ob Pesnici. (o) Pozor! Danes otvoritev vinotoča pod novim vodstvom na Sv. Petra nasipu žft. 43. Točijo se zajamčeno pristna vina. Črnina 12 Din. Belo 10 Din. Cviček 8 Din. Čez ulico 1 Din ceneje. Dalje razno žganje in de-likatesa. (o) Prepoved Nisem plačnik dolga, ki bi ga napravila moja žena Pepca. - Alojzij Hočevar. Ljubljana, 6. jun. 1932. (o) Javna dražba Dne 11. junija t, 1. ob 10 dopoldne se bo prodalo na javni dražbi v Javnih skladiščih, Ljubljana, Dunajska cesta št, 33, ca. 11 kubičnih metrov hrastovih plohov ter ca. 11 kubičnih metrov hrastovih friz. (o) Razmnoževanja, prepisovanja in druga pisarniška dela prevzame The Rex Co., GradUče št. 10, telefon 22-68. fr) ieumsii širite »Slovenca«! Vinotoč in trgovina mešanega blaga, jajc, žita, perutnine, opeke in desk, poleg kolodvora, se odda v najem ali proda. Vprašati pri lastniku Vranešič Niko. Dubica, Hrv. (n) Beseda samo 50 par Radi opustitve lokala naprodai "c mehkega pohištva po zelo nizki ceni in en poravnalni stroj, 40 širok. - Jugo-avto Dunajska c. 36. (š) Beseda samo 50 par AVTO ali MOTOCIKL rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. (f) Beseda samo 50 par Citre navadne — zamenjam za koncertne. Istotam se zamenja B klarinet za solo brač ali vijolino. Vse v dobrem stanju. Ponudbe pod »Citre« št. 7519. (g) ORGLE harmonije, pianine, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. (g) Beseda samo 50 par Entel raznovrsten takoj pri Ma-tek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj, (t) Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Mam, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) G03ZERICE najboljše kakovosti izdeluje priznana tvrdka L. LUKAS Ljubljana, Sv. Petra cesta B. S. A. 7507 The Birmingham Smal Arms Co. Ltd. Birmingham, Anglijo B.S.A. 4.99 h.p. O.H.V. Blue Star NOVI MODELI 1932 Motorno kolo B. S. A. razstavljeno na velesejmu VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 21 Pozor mizarji! NOVOST! Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega obliča za čiščenje furnirjev pri tvrdki Peter Angelo, zunaj paviljona F na vogalu. Zahtevajte, da se Vam v obratu predvajal 7543 Športne in gorske cevlfe po Din 160"— in delavske čevlje la. najnižje nudi Riliar. »Ižmarle Vid n. Ljubiiano Beseda samo 50 par Vallet Expres Šmartinska cesta štev. 24, brzo lika, kemično čisti in renovira moško in splošno damsko garderobo. Sprejemnici Rudolf Pajk, klobučar, Sv. Petra cesta 51, in trafika Florijanska ulica 12. Likanje 16, kemično čiščenje 55, obračanje 280 Din. - Poskusite enkrat in ostali boste naša stalna stranka. i>$enfčno moho najboljših mlinov nndi najceneje »eletreovlna žita in mle.skib izdelkov A. VOLK. LJUBLJANA Retlleva cefta M. Duhova drva 1 ln ogife kupuje stalno Uran franc Ljubi, ana Sv. Petra cesta 24. Moderne cauche in foteie priporočamo samo z jeklenimi Schlaraffia žičnimi vložki. kor so radi svoje elastičnosti, slalno ennke oblike in trajnosti v resnici najboljši. Poglejte si vzorce v delavnici (apet. in dekor, obrti Dragotin Puc-a. Ljubljana Kolodvorska ulica .26. Furnir potrebujete, ako hočete izdelati moderno pohištvo. Naj Vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači tovarni IVAN ZAKOTNIK Ljubljana, Kobaridska 45 (za Bežigradom). Stalna razstava umetniških slik Velika izbira okvirjev! ANTON KOS Ljubljana, Mestni trg 25 0ITEH0V9 .VAREN II (T je tudi izvrstno sredstvo za ribanje, čiščenje in sna-ženje poda, miz, stolov, hodnikov, stopnic. VARE-KINA očisti vse, desinfi-cira, ter uniči ves mrčes. Navodilo na vsaki steklenici. — Dobi se povsod. LETOVIŠČE ORMOŽ Kotel Rafh v vsako sobo poleg modernega komforta vpeljana tekoča voda _ _ dinariev 35 Dnevni pension zajtrk, kosilo, večerja in soba. — Izvrstna hrana. Odlična cenena vina. ObSIrne Informacije daje lastnik FKANJO UAJH Posteljne mreže sprejemajo se tudi popravila podložene s peresi in navadne izdeluje najceneje tvrdka Alojz Movic Ljubljana Komenskega ul. 34 (na Ledini) Egidfii in Ifarol Eriavcc Mizarstvo Ur od polet* focensKega mostu P.Št. Vidn.Lj. Stalna zaloga pohištva. Samo domači, solidni zajamčeni izdelki. Priznano nizke cene. Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo. Ogled tudi ob nedeljah. Sprejemajo se naročila po predloženih ali lastnih načrtih. Splošno lesostrugarstvo H. Pečjak & drug družba z. o z. se priporoča Velesejem pav. E m—>iuin ii 'kuc Po dolgem hudem trpljenju je zatisnil danes svoje trudne oči previden s tolažili sv. vere, naš predobri, nad vse skrbni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod revident-revizor ju ž. žel, v pok. in hišni posestnik K zadnjemu počitku ga spremimo v torek 7. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Jenkova ulica 15, na pokopališče k Sv Križu. Počivaj v miru! Liubljana-Trbovlje. dne 5. junija 1932. Žalujoče rodbine: Sircelj, Koman, inž. Harnrla Mm Izduiateli. Ivan Kakovuc. U-^dnik: Franc Krcinžar. Stev. 127. >SLO VENEC«, dne 5. junija 1932. Stran 3. Novi rektor slovenskega viatv v vseaetltsca Z evhar. kongresa v Sarajevu Odkritje spomenika nadškofu Stadlerju Sarajevo, 4. junija. V vrsti prireditev evharisličnega kougresa v Sarajevu je treba predvsem podčrtati odkritje spomenika prvemu vrhbosanskemu škofu dr. Josipu Stadlerju. Spomenik je iz belega kararskega marmorja in tiaže nadškofa Stadlerja v nadnaravni velikosti, oblečenega v slavnosten ornat. Spomenik je izdelal priznani hrvalski umetnik Marin S t u d i n. Spomenik je vzidan nad grobom rajnega nadškofa v sarajevski katedrali in na vernike umetniško in religiozno globoko vpliva. Tretji dan kongresa so spomenik slovesno odkrili ob polni cerkvi vernikov in vseh cerkvenih dostojanstvenikov. Pod spomenik so hrvatska katoliška in kulturna društva položila šest lepih vencev. Bogoslovski zbor »Stadler« je zapel Premrlovo tNadbiskupu Stadlerju*, greko-katoliški »Ciril-Me-todov zbor« iz Zagreba in hrvaško pevsko društvo »Trebevič« sta zapela nagrobnice. Nato je sredi ve. like tišine vstal sarajevski nadškof dr. Sarič, ki je imel plameneč govor v |x>častitev prvega sara- Na včerajšnji seji vseučiliškega sveta v Ljubljani je bil izvoljen za novega rektorja za prihodnji dve jeti redni vseuč. profesor preiat dr. Matija Slavič. Naša akademska anketa Ali je mladina današnje dobe zmožna velikega filozofskega, političnega ali literarnega zanosa? V. Mladina je bila razžaljena s tem vprašanjem.* Stari obupujejo nad mladino? Ona ni odgovarjala in — mislim —, da ne bi odgovarjala, če bi se ne bil oglasil neki »starši«, ki je javno obupal nad mladino in zanikal njeno sposobnost. Ta »stari«, ki se je oglasil, je gotovo pedagog, ki stavi vso zmožnost dela in življenja v svoj »edino-zveličavni« predmet, v svojo vzgojo v srednji šoli. Mu bom malo izprašal vest, temu »staremu« pedagogu, ki je javno obupal nad mladino. Pred vojno se je rodila, v vojni je rastla. Vzgoje ji je manjkalo, ker so bili očetje na vojni in niso mogli vzgajati svojih otrok s »silo, ki novo mašo poje«. Mladina je bila tedaj popolnoma svobodna in je to svojo svobodo za vedno ohranila, ona si nikdar ne pusti ukazovati. Ona ne pleše tako, kot stari hočejo. Ona je revolucionarna. Hitri socialni in politični preokreti v vojni in po vojni so vstvarili, so vzgojili mladino, ki je hitra v mislih in dejanju, ona ni omahljiva, ni počasna. Kar ji drugi, morda stari ali pa zmožni mladi, predložijo, to hitro zgrabi, brez premisleka tira to naprej in hoče doseči svoj cilj. Saj smo svobodni. Ona ni indiferentna ... Njena izobrazda jc pomanjklijva, pravi ta »stari« obupujoči pedagog. Kaj pa da srednješolska izobrazbo mladini? Malo teorije ji da, malo jezika, malo podlage in mladost ji zagreni. Srednješolska izobrazba, naj bo še tak« popolna, ne pokaže človeku poti v življenje, ne da mu naukov, ne da mu idej, ne vzposobi ga za delo, Kdor hoče srečno hoditi skozi življenje, ma ne zadošča ta šolska izobrazba. Čeprav je bila med vojno in takoj po vojni šola ohranjena, manjkali so učitelji, so se vendar več učili, kakor danes ko so razmere urejene. Človek se je moral, se mora in se bo moral sam učiti, sam si utirali pot naprej, sam mora spoznati svet, življenje in umetnost. Katera šola da danes učencu svetovno izobrazbo, spoznanje svetovnega znanstva, tuje književnosti, pogled v svetovno politiko..., te narodne preteklosti mu ne pokaže do po-tanjkosti . .. Poeta nascitur. Tudi filozof mora biti rojen, tudi politik mora imeti talent. Danes imajo vsi šolo. Pesniki, filozofi in drugi. Le politiki je nimajo, vsaj pri nas ne. Ne bom rekel — javne šole, ampak zasebno, kot so jo uživali, vsaj delno, vsi politiki, da so spoznali svojo tehniko, — namreč politično —, da so spoznali politične ideje. Pokažite nam, Vi stari, svoje ideje, če naše niso prave. Stari obupujete nad mladino? Morda se bojite mladine, kot so se bali v 70. letih Staroslovenci Mladoslovencev, čeprav so se vsi borili za isto idejo, za osamosvojitev in združitev vseh Slovencev v zedinjeno Slovenijo, za slovenski nr.idni jezik na Slovenskem, Le obupujte stari, kolikor hočete, mladina je nad vami že davno obupala. Ona ne vidi o zadnjih letih vašega dela, vsaj javnega dela in uspehov ne, katere bi videlo in čutilo ljudstvo. Morda delate tiho ... Ljudstvo tega ne vidi, tega ne zaznava, vidi pa ljudstvo javno delo mladine, ki se ne straši.. . In literatura? Utihnili so Finžgar, Župančič, Pregelj, drugi so pa ali preveč zaposleni ali preveč zastareli. Ali nima mladina v svoji sredini mladih literatov. Ti so še mladi, komaj so začeli živeti, pa zahtevate od njih Prešernov in Jurčičev. Vodnik, Kranjc, Javornik, Smolej, Kresal, Mrzel itd. Samo imena. Čakajte! Saj se šele razvijajo. Morda boste dobili z njimi Preglja in pol in še druge, Prešerna pa nikoli več. Kosovela nam je vzela bela žena. Le obupujte, stari! Mladina je že obupala nad vami! I. J. cand. phil. ' Akademska anketa ni bila razpisana v tem smislu, kakor da bi obstojal dvora o življenjski šoli ln sposobnosti naše sodobne inteligenčne mladine. Temveč je hotela mladini nudili priliko, da pove svoje nazore, zato, da vidi samo svoj duhovni obraz in da ga vidijo tudi drugi. Mislimo, da taka odkrita beseda more le doprinesti k pozitivnemu skupnemu stremljenju. — Op. ured. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi tn rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinali. Spomenik nadškofa dr. Josipa Stadlerja. jevskega nadškofa dr. Stadlerja. Med drugim je rekel: Stadler je eden. Eklen v ljubezni, eden v izvrševanju dobrih del. Na njegov spomenik bi mogli napisati samo eno besedo: Ljubezen... Slovenski škof Slomšek bo kmalu proglašen za svetnika, kmalu bo na oltarju. Tudi naš prvi nadškof, ako Bog da, bo svetnik. Strossmayer mu je nekoč pisal v pismu: »Ti si svetnik, Ti si čudodelnik!« Da, čudeže je delal, ko je bil živ, pa jih je delal tudi po smrti. Jahal sem po golem hribu, pa smo prišli do studenca. Bila je velika suša. Ustavili smo konje, ko so se nam približali kmetje. Star kmet se je približal in dejal: »Presvetli, poglejte ta studenec, vedno je živ in nikoli ne usahne. Poprej je večkrat usahnil, pa nam je naša živina ginila od žeje. Nekoč je prišel tisti presvetli, ki je bil prej pred Te-i boj. Imenoval se je Josip. Rekli smo mu: Blago-! slovi ta studenecl Blagoslovil ga je in od tedaj nik-j dar več ni usahnil.« Naš prvi nadškof je bil velik in moder. Tudi ; sedaj naš prvi nadškof, kakor sv. Avguštin, moli za j nas vse, za 6voje drage Hrvate in Slovence. Jaz pa Vas. bratje, poživljam, da molite pri oltarju vsi, da naš prvi nadškof skoraj pride na oltar kot svetnik. On dela čudeže že tu na svojem grobu! To stvar izročamo v roke živega Boga. V imenu Jezusovem naj odkrijem ta spomenik, še prej pa zakličimo: Hrvatski umetnik Marin Studin. »Slava velikemu našemu nadškofu dr. Stadlerju!« Nato je nadškof dr. Šarič odkril spomenik in vsa cerkev je klicala: »Slavak Nato se je nadškof dr. Šarič zahvalil umetniku Marinu Studinu za njegovo lepo umetniško delo, hrvatskemu narodu, ki je spo-menik postavil, hrvatskemu metropolitu dr. Bauer-ju, kateri je dal svoj velik doprinos za spomenik svojega nekdanjega profesorja. Ob sklepu je nadškof dr. Šarič prebral latinski in hrvatski napis na spomeniku, ki se glasi: »V čast in spomin dr. Josipu Stadlerju, prvemu vrhbosanskemu nadškofu in metropolitu, ki je njegovo ime trajnejše, kakor spo menik.« — Nalo sta spregovorila še zagrebški nadškof dr. Bauer in bogoslovec Trobendar. Pridobivajte novih naročnikovi Veličasten sprevod Sarajevo, 5. junija. Veličasten sprevod katoličanov z vseh krajev države je snoči dokazal silno moralno silo katoliške vere. Sarajevo še nikdar ni doživelo lako veličastne manifestacije. Že ob 6 zvečer se je začel sprevod urejati po meslnih ulicah. Točno ob 8 pa je ogromni sprevod začel korakati. Najprvo je korakala »Hrvatska glasba« iz Sarajeva, za njo pa so takoj šli Slovenci v svojih pestrih narodnih nošah, Čehi, Slovaki in množica hrvatskih društev. Med sarajevskimi društvi je korakal tudi »Slovenski klub«. Sprevod so zaključili številni meščani in velike množice kmetov. Stotine : ' ----lampijonč- kov so temiu veličastnemu sprevodu dajali slikovito obeležje. V sprevodu je igralo devet godb, ki so prišle na kongres iz raznih hrvatskih krajev. Vse ulice, po katerih je šel sprevod, so bile okrašene, z oken so visele preproge, prebivalstvo je povsod najprisrčneje pozdravljalo udeležence sprevoda. Vse je prešinjala le ena misel, čim lepše in dostojneje proslaviti veliki dan. Na prostornem balkonu »Napredkove zadruge«, ki je žarela v stotinah žarnic, so ee postavili cerkveni dostojanstveniki, katere je sprevod viharno pozdravljal: »Naj živi sv. oče papeži Naj živi hrvatski metropolit! Naj žLvi knezoškof Jeglič! Naj žive bratje Slovenci!« Široka Aleksandrova cesta je bila videti kakor eno samo goreče živo morje. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se jc snoči v Sarajevu poklonilo katoliškim dostojanstvenikom nad 30.000 vernih katoličanov iz vseh krajev. Nato je spregovoril predsednik »Napredka« g. Ante Alaupovič. ki je pozdravil dostojanstvenike, predvsem pa zastopnika sv. očeta Pija XI., apostolskega nuncija Pellegrinettija. Nato je pozdravil hrvatskega metropolita dr. Bauerja, nakar je nadaljeval: »Naša vrhbosanska hijerarhija je posebno ponosna nocoj zato, ker v skupini cerkvenih dostojanstvenikov more pozdraviti sivolasega knezoškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča (Živijo!), ki je bil desna roka našega blagopokojnega prvega nadškofa dr. Josipa Stadlerja. Knezoškof Jeglič! Vaše ime izrekajo usta sarajevskih siromakov, ki ste jih zadolžili s svojimi deli. Vi ste dajali siromakom, kakor nihče drugi. Vi ste siromakom bili oče, ki je zapustil najlepši živi spomenik v vrhbo-sanski nadškofiji. Hvala ljubemu Bogu, ki Vam je dal zdravemu in čilemu dočakali jubilej naše nad-škofije. Vi ste naš dični prijatelj. Prišli ste, da povečate nase veselje, za kar Vam Hrvatje, katoličani vrhbosanske nadškofije, izrekajo prisrčno zahvalo. Z Vami obenem pozdravljam tudi druge škofe na- ^edruy ltv t&neJjLtcr umliyan^e. kjo&e. rta, isv ieu 4 U*ixm - jAtunjurtn-om, 1}aA ThzAujč,, da Im, Ae. t&ouL pihljaj., k^Je. itesu&k, i^epebdaj^a. LaA. fyi£jwJvuA<=jvy in, p/o>oi>Ju^truy MjejcUbfro' Ajo. n&pcr LaA. ših dragih bratov Slovencev. Vsem obenem kličem: Živeli Slovenci I Živijo knezoškof dr. Jeglič!« Navdušeno ljudstvo burno kliče nadškofu Je. gliču in Slovencem. Sivolasi nadškof dr. Jeglič mora večkrat vstati s sedeža in se zahvaljevati. Na koncu je govornik pozdravil nadškofa dr. Šariča. Navdušenje raste vedno bolj. V tem navdušenju je spregovoril še dr. Zdravko Šulej, nakar je med nepopisnim navdušenjem govoril apostolski nuncij Pellegrinetti, kateri je končal z besedami: »Naj bo Vaša lepa domovina blagoslovljena od ljubega Jezusa!< Ko se je poleglo nepopisno navdušenje, je iz-pregovoril še vrhbosanski nadškof dr. Ivan Šarič, kateri se je vsem Sarajevčanom, pa ludi muslimanom in pravoslavnim, zahvalil za lepi sprejem. Končal je: »Hvala Tebi, dični moj hrvatski narod, ki si prišel 7. vseh strani, da daš slavo, čast in hvalo našemu Jezusu Kristusu, evharističneniu Bogu!« Nato se je sprevod med splošnim prepevanjem »Lijepe naše domovine« začej razhajati. Hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« je odpelo še pesem i Bog i Hrvati«. Manifestacije so trajale do 11 v noč. O polnoči pa so se začele ponečne maše po vseh sarajevskih cerkvah. Tujski promet v Sloveniji v I. 1931 (Iz poročila Zveze za tujski promet.) Ljubljana, 6. junija. Tujski promet v Sloveniji, ki se je pričel razvijati šele po vojni, je dosegel v 1. 1930 svoj rekord, tako da so bila vsa letovišča zasedena. Ob koncu predlanske sezone so že pričeli misliti na zidavo novih hotelov in prenočišč za tujce. Toda v začetku leta 1931, ko so se pojavili prvi napovedani znaki gospodarske krize, smo se bali, da bo že lani tujski obisk pri nas znatno padel. Poleg tega so grozili naši tujski sezoni še nekateri drugi močni činitelji, tako ekonomski nacionalizem s svojimi deviznimi odredbami, velika reklama za obisk kolonialne razstave v Parizu, ki je povsod škodila tujskemu prometu, in tedenciozne vesti, ki so se širile v inozemskem tisku o slabih zdravstvenih razmerah pri nas. Vendar pa k sreči naša letovišča niso navezana toliko na inozemce, temveč mnogo bolj na obisk z juga. ki je bil na isti višini, kakor predlanskim, ponekod je celo narastel, le obisk inozemcev je nekoliko padel. Tujska sezona se lani torej ni tako slabo odrezala v Sloie-niji, dočim se je v Dalmaciji mnogo slabše. Naši hotelirji in gostilničarji so lani zgradili mnogo novih sob, več kakor vsa prejšnja leta. Od 33 občin, ki veljajo za letovišča, zdravilišča itd. je poslalo Zvezi podatke 24. Lani je obiskalo naša važnejša zdravilišča in letovišča ler mesta skupno 115.824 tujcev, ki so imeli 625.692 nočnin. Največji obisk izkazuje seveda Ljubljana: 48.040, dalje Bled (15.913), Celje (11.411), Rogaška Usoden karambol V nedeljo proti poldnevu se je peljal s kolesom iz Kovorja v Tržič Ciril Zupan, posestnikov sin s Hudega. Na nekem ovinku, ki močno visi, mu je priletel nasproti Jože Muzik, čevljar iz Kovorja. Udarila sta lako močno drug v drugega, da si je Ciril Zupan prebil lobanjo, Jože Muzik pa se je pretresel. Oba sta obležala na cesli. Jože Muzik se je potem s težavo privlekel domov, Cirila Zupana pa so prenesli vsega krvavega v Česnovo žago, poklicali zdravnika, ki ga je obvezal ter odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Njegovo življenje je v veliki nevarnosti. Zgodba dveh junakov in drugo Ribnica, 4. junija. O slavnem pretepu v Žlebiču smo že poročali. Oklanemu Grebencu se je stanje toliko zboljšalo, da je izven nevarnosti. Glavnega klavca pa so tudi že orožniki spravili za vrata premi-?.jevanja in pokore. Omeniti je le, da jc liila v trgn tudi zadnja nedelja kaj živahna. Kdor je opazoval prizor, se jc spomnil na pustni torek. Dobro nadelani fantje iz trga in Hrovače so se pripeljali menda tudi z žlebiške veselice z vprego enega konja in natlačenim kolcsljem, da so škipala peresu. Ker pa niso mogli vsi na kolesci j, sta knr dva tudi konja jezdila. Na vozu so imeli brezov mlaj in »ma-relo«, ki je pri nas znak »korajže«. Ubogi konj! Čigav je, so se ljudje pomilovalno vpraševali. Ali ni to trpinčenje živali? Potem ko so pustne seme neovirano končale svojo brezplačno predstavo, so kot zadnji akt vprizorili še neke vrste tekmo. Začela se je pa tako. da ie po kratkem prerekanju eden dobil pošteno klofuto kot pri-ravo na birmo, ki bo pri nas drugo nedeljo, "ato se jc vnela debata med drugima dvema N...„ JV fanHčemu. ki jse odnekdaj rada nc gledata. Rden je klical drugega na korajžo. nakar je dobil miren in tehten odgovor: >Jnz se ne bom pretepal, ker sem u ta bulm gvant!« Toda to tu nič pomagalo, ker nasprotnik le ni odnehal. Približala sto se med psovkami drug drugemu in se kljub boljšim oblekam tudi spoprijela ter v hipu pljusknila v blato. Tu sta sc pošteno zlasala in povaljala. Nabralo se je polno gledalcev, ki so pomilovali samo >ta bulji gvant«. Oovtioi so se vrstili drug za drugim. Eden jc re- Slatina (6821), Kranjska gora (4915), Kočevje (3268), Ptuj (3179), Dobrna (2773). Novo mesto (2619), Rateče Planira (2022). Med manjšimi letovišči so imela obisk: Bohinjska Bistrica (1704), Begunje (161), Breznica (401), Brežice (629), ča-težke Toplice (1146), Dovje Mojstrana (1144), Jezersko (807), Kamnik (513), Kostanjevica (219), Kranj (1743), Krško (369), Laško (1379), Lesce (276), Litija (30), Medija Izlake (102), Radovljica (421), Rajhenburg (201), Rimske Toplice (1050), Sevnica (649) Slatina Radenci (696). Škofja Loka (337), Tržič (805) in Višnja gora (42). Po narodnosti so bili med gosli letovišč: Jugoslovanov 81.218, iz ostalih balkanskih držav 458, Angležev 447, Avstrijcev 12.080, Čehoslovakov 5610, Francozov 451, iz Italije 4367. Madjarov 2132, Nemcev 6585, iz nordijskih držav 282, Poljakov 426, iz oslale Kvrope 973. iz Severne Amerike 608, iz Južne Amerike 42, iz Azije 91, iz Afrike 19, iz Avstralije 5. Zadnja štiri lela je bil tujski promet pri nas tak: leta 1928 34.195, lela 1929 51.969, leta 1030 135.893, lela 1931 115.824. Lani je tujski promet v primeri s predlanskim nekoliko padel, bati pa se je, da bo ob letu statistika za letos znatno bolj neugodna Vendar pa moremo iz teh številk sklepati, kako ogromnega pomena je za Slovenijo lujski promet in kako lepe denarce donaša v našo deželo. Tujski promet je postal eden najvažnejših virov narodnega premoženja. kel: »Saj ju ni škoda, ker sla oba /nidarju, saj zato tekmujeta, kdo ima »bulji gvant«. Ko sta fanta končala lasanje. sta se v vsej luči pokazala, kateri živali je pijan človek najbolj podoben. Zadnje dejanje pa .se je, kakor smo potem izvedeli, žalostno končalo doma, ko so otepali blato s hlač. in so bile ponedolžncm hlače te-pene, če ni hil tudi tisti, ki je hil v hlačah?... To pravično kazen pn bi bili zaslužili vsi, ki so sc tisto nedeljo po našem trgu producirnli. O Frančiški česarek i/. Ribnice 5\ ki sc je ponesrečila pri kopanju v Arlolfovcu pri Osjeku je »Slovenec« že poročal. Imenovano so tam pokopali. Na željo njene sestre gdč. Marije, pa so jo dne 3. t. m. prcpclju 1 i nn domače farno pokopališče v Hrovnčo p r i Ribnici, kjer dobro dekle čoka vstajenja. Morilka otrok. V naši dolini smo se komaj odahnili, ko se jc polegla škrlutinka, a že so sc pojavile ošpicc. Tej bolezni se navadno pridruži se pljučnica in v par dneh jc po otroku. V enem tednu imamo že tri smrtne slučaje. Jožetu Arko nn Jurjevici jc umrla deklica stara 4 leta. Janezu Kozina v Goričivasi jc umrl fantek star i loto, v Ribnici pa jc umrla Antonu AndoljSku 16 mesecev slar sinček. Kurji „prijatelji" pod ključem Slov. krajina, 5. junija Pred dnevi so imeli bellinski orožniki dober lov. Najprej so prišli na sled tihotapstvu s tobakom. Ujeli so nekega fanla S. iz Trnja. Fant jo bil pri zaslišanju zelo »velikodušen«. Izdal jc, da ni bil le tihotapec, marveč z nekaterimi fanti u. iste vasj ludi velik »prijatelj« kur. Nad eno lelo so na nepojasnjen način izginjale v Trnju kokoši. Pri 40 hišah je bilo ukradenih 168 kur. Orožništvo je bilo vedno na delu, a storilci so bili tako pretkani, da jim niso mogli priti na sled. Sedaj so jih dobili po naključju. Orožniki so vse prijatelje ujeli in jih odvedli v Dol. Lendavo v zapor. Občani so si kar oddahnili, ker bodo kure od sedaj naprej golovo iinele mir. Tatovi so, izvzomši S-a, vsi mladoletni. Denar so rabili za pijačo. Ob nedeljah in praznikih so se radi pobahali, da kljub veliki krizi lahko plačajo par litrov vina. Sedaj je seveda žetve konec. V zaporu bodo imeli čas premišljevali, da tuje blago nima stalnega blagoslova. Želimo jim le, da bi jih lo premišlja« vanje privedlo do izboljšanja. Stran 4. »SLOVENEC«, dne 5. junija 1932. Stev. 127. Ljubljana Razstava na učiteljišča LJubljana, G. junija. Že nekaj dni je v telovadnici učiteljišča razstava risb in ženskih ročnih del, ki dokazuje, da se naš učiteljski naraščaj kljub temu, da je po učnem načrtu zadosti obremenjen s teoretično snovjo, intenzivno bavi /. risanjem, ženskimi ročnimi deli in rokotvorjenjem. — Celotna razstava preseneča zlasti gledalca /. zbirko risb lz vseli letnikov, tako ženskega, kakor ludi moškega učiteljiškega naraščaja. Brez dvoma je zasluga prof. A. Lapajneta, la so mogli učiteljiščnlki ustvariti toliko svojstvenih in samostojnih del, ki se tako močilo odražajo od običajnih risarskih uspehov nu naših srednjih šolali. Presenetljivo dobro so uspeli portreti na živih modelih, dekorativne kompozicije in risbe, izvedene s pršeniini akvarclniuii barvami. Nekatere zadnjih predstavljajo izredno dobre osnutke lepakov, tako da je človeku skoraj nerazumljivo. odkod na učiteljišču zanimanje za tako izvedbo, ki prav /.a prav že posegu v grafično stroko. Med ženskimi ročnimi deli so razstavljeni uspehi vseh treh letnikov; v prvem letniku se druži s teorijo ročnega delu. kateremu služijo za osnove skice, ki omogočajo natančno razlago teorije raznih ubodov in šivov tudi že prvi praktični začetek v kvačkanju iu pletenju. Drugi telnik se nam predstavi že s samostojno vkrojenim in izdelanim ženskim perilom in ženskimi oblekami, med katerenii so nekatere izdelane v narodnih motivih. Tretji letnik pa se že postavi s prav lepo izdelanim moškim in ženskim perilom. Moški naraščaj našega učiteljišča pa je pokazal »birko del iz rokotvornegu pouka. Razstavljenih je nekaj senčnikov, lepo vezane knjige ild. — Ko hodi človek po razstavi, se čudi, kako je bilo mogoče ustvariti vse to, med tem ko je bilo treba študirati toliko drugega. Na vsak način dokazuje razstava o izredno uspelem vodstvu učiteljišča In o pridnosti našega učiteljskega naraščaja. Ob priliki velesejma obiščite Automat-bttffet „DAJ-DAM" na Aleksandrovi cesti v palači „Viktoria" Javni nastop srednješolske mladine Ljubljana. G. junija. Danes ob štirih popoldne se je vršil nn letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju javni telovadni nastop ljubljan. srednješolske mladine. Občinstvo, v glavnem seveda starši srednješolcev so se prireditve udeležili v izredno velikem številu. tako. da je bilo to telovadišče polno, kakor morda le malokdaj. Med odličniki pa smo opazili pod bana dr. Pirkmajerja. zastopnika ljubljanskega župana dr. Bohinjca in dr. Fetlicha, razne druge o*| lično osebnosti iz javnega življenja, vse srednješolske ravnatelje, profesorje itd. Mladina je nastopila z izvrstno izvežbanostjo in spretnostjo ler je vse vaje izvajala povsem precizno in gladko. Nekatere, rajalne točko so bile naravnost ljubke. Ljubek je bil tudi |»ogled na razne igre ln slično. Telovadnim učiteljem, ki so lako Izvrstno vzgojili mladino, je le čestitati. \ es nastop je trajal dobro poldrugo uro. — Kaj ho danes ? Drama: Produkcija operno šole državnega kon-sevvatorijn Opera: Zaprto. Velesejmska raistavn. Norm. službo imajo lekarne; mr. Leustek, Res-ijeva ce-ta 1; mr. Bohillec ded., Itimskii 25, in dr. Stanko Kmet. Dunajska 41. dnevno sveža pri itoar. f"iih!n£iCeva c. is špecerijn. delikateaa,zajutrkov. KA¥A © Film V kraljestvu Zlatoroga* se predvaja danes zadnjikrat. To zanimivo in krasno uspelo delo Skalašev, ki ga je le dni predvajal ob splošnem zanimanju občinstva Krajevni odbor Rdečega križa v Unionu, se predvaja snmo še dnrtes, to je v torek 7. junija nepreklicno zadnjikrat. Ta povsem novo izdelana kopija je namenjena za ostale banovine naie države ler bo v prihodnjih dneh odposlana iz Ljubljane. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, dn si pravočasno rezervira vstopnice, ki se dobe v predprodaji v vestibuhl dvorane hotela lini. on. Predstave ob 18 in 21. 0 Poškodovanje mestnih parkov in nasndor. Mestna občina ljubljanska izdaja za vzdrževanje in eleplavanje mostnih nasadov vsako leto občutne zneske. Kljub strogemu nadzorstvu od strani mestnega načelstva kakor ludi cd strani policije se pogosto dogajajo primeri, da razni zllkovci poškodujejo klopi in drevesa ler rujejo komaj posajene rastline. Da se la vandalizem odpravi, apelira mestno načelstvo na obiskovalce mestnih parkov, da pomagajo izsledili brezvestne povzročitelje škode v mestnih nasadili s leni. da vsak primer poškodovanja javne lastnine takoj prijavijo najbližji varnostni straži ali mestnemu pazniku in sporočijo podatke. ki bi omogočili ali Vsaj olajšali izsleditev kriv-tev. fcoležnlškiiii t pokojemietn! 1'mrl je gospod .tosip feireelj, železu, revidpnl-revizor v pokoju. Pogreb bo danes oh 4 pop. iz hiše žalosti .lenkovn ulica 13. Železniški vpokojenci se naprošajo, da se pogreba v polnem številu udeleže. — DruMvo železniških Vpokojenfev v Ljubljani. • Umrli v Ljubljani, od 27. maja do junija 1032. Bedina Ivan. 07 lel, vpok. kurjač, Jernejeva e. 80; liibizel Marija, 09 let. žena kroj. mojstra, Brulca 55, obč. Dol pri Hrastniku; IVtkovšek Stanko, i'i let. Učenec, sin delnvea IvatlH. Ižanska cepin 2-1; tilpite Ne?,a. 4.", let. dekln. Vldovdanska re-•o 2 Din pri blagajni in biljelerjili so dobi ludi podrobni spored. Stev. 128. :. SLOVENEC^, dno 7. junija 1932. stran 5. Dnevna kronika vica. K razpisu nagrad — Pošiljanja glasovnic /a naS drugi razpis nagrad »mo trajati le do vštevšl ponedeljka 18. junija. Poinejo dožllh glasovnic no bomo mogli vpo-Števati. V interesu vsakega bralca ali bralke je, da nam glasovnico čimprej pošlje! Koledar Torok, 7. junija: Robert, opat; Baptista V., de- Novl grobovi + Na Hoditi pri Domžalah jo no kratki bolezni umrla trgovčeva soproga gospa Marija Kožolj, roj. Možina. Pokopali «o Jo v soboto na farnem pokopališču v Mengšu. Blagi ln mirni /.eni svetila večna luči Žalujočim našo iskreno sožalje! -j- V PuJtalu pri Škoiji Loki ja umrl v nedeljo pcpoldnc dljak-petoSolec Jožef K a 1 a n. Nit življenja mu je pretrgala jotikn. Pokojni je bil brat novomaSnlka g. Janeza Kalana in vnet član Marijine kongregacijc, Pokopali fta bodo danes popoldni ob 5, Naj v miru počiva! Njegovim domačim naše iskreno sožaljel , . , , . + Urez ilica. Smrt jc začela v naši obelili pobirati staro korenine. Tako je prod kratkim umrl na Itodnuh Ivan Lesko v oc (Klemene), star čez (IU let. Novin iz Smokuča, Janez Pogačnik, je ludi odšel za svojo ženo komaj eno leto po njeni smrti. Svojčas je bival v Ameriki, (i. junija je bil pogreb Urbanovega očeta iz Breznice. Blag jim spomini Osebne vesli — Za knezoškolijskefra duhovnega svetovalca io imeuovuu župnik v Kostrcvnic-i gospod Janko Slavič.__. Med. univ. dr. leo Šavnik apecilalist za ionske bolezni in porodništvo Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6/1 — telefon 2614, ordinira od danes naprej od 9 do 11 in cd 2 do 4 Pojasnilo glede daril družbe „Assicurazionc Generali" Poroča se nam, da je Občna zavarovalnica Assicurazloni Generali podarila prilikom svoje stoletnice velikodušne zneske nad 0,1)00.000 Din, ki jih ji slavila vladam onih držav, v katerih posluje, v dobrodelne svriie na razpolago. Za kraljevino Jugoslavijo se ie določil pri tej priliki znesek 300.000 Din, od katerega jc' prejel Rdeči križ pod podporo za poplavljence 100.000 dinarjev, ostalih 200.000 pa sc jc razdelilo na posamezne banovine. Predstojnik generalnega zastopa te družbe v Ljubljani jo izročil gosp. banu dr. Maruiiču na Dravsko banovino odpadajoče darilo v znesku 20.000 Din ter jc prejel na to od gosp. bana tudi potrdilo 111 zahvalo. Od merodajne strani smo bili obenem opozorjeni da vest o darovih v svrho podpore kakega iredentističnega gibanja proti naši državi, ali celo na nalem ozemlju samem, ne odgovarja resnici, ker je zavarovalnica votirala svoje darove le v humanitanne in človekoljubne namene. Da so prejela tudi v Italiji darove razna dobrodelna društva, enako kakor v drugih evropskih in prekomorskih kulturnah državah, v katerih izvršuje ta zavod zavarovalne posle, jc pač ob sebi umevno. OsJafe vesti — Razstava umetno vezanih knjig na velesej- tau. (Paviljon N.) Že od začetka vsakoletnih vele-sejmov se odlikuje knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne s svojimi rnzslavljenimi izdelki, posebno s poslovnimi knjigami. Vsled agilnosti ter dovršenosti njenih izdelkov jc znana ne samo v dravski banovini, temveč tudi po vseh večjih mestih Jugoslavije. Vsako lelo je nekaj novosti, ki opozarjajo obiskovalce velesejma. Enako je tudi letos, ter se posebno ljubitelji lepih knjig opozarjajo na lo razstavo. Razstavljena je namreč velika zbirka ruz-hih platnic, v katere js vezala knjigoveznica knjige Za lazile književne založbe. Osnutki so bili izvršeni po naročilu založb od raznih priznanih gg. arhitektov, Izredno zanimive so pa razne izvirne vezave, ki so popolnoma ročno izvršene. Težko je odločiti, kateri vezavi bi sc dala prednost; vsekakor se pa mora priznati prvenstvo med drugimi vezavi knjige MISSALli ROMANUM«. Kljub temu, da marsikdo ni prijatelj sedanje moderne er-namentike, bo rad priznal, da je oprema te kniige veličastna, ki se lahko kosa z vsakim drugim načinom ornamenlike. Kaj naj rečemo o drugih ročno izdelanih knjigah? [zbira je velika, da je težko dati prednost eni ali drugi. Res je, da si posameznik pri današnjih razmerah tako izvirno edinstveno ve-iavo težko privošči, ehako kakor n. pr. kako izvirno sliko. Cena je pač odvisna od velikosti, obsežnosti, kakovosti materijala in pozlatenja. Omenjena Izvirna dela jc izvršil v khjigoveznici Jugoslovanske tiskarne g. Josip BorStnur po načrtih g. Kocijančiča, izvZemši misala, katerega je omenjeni izdelal v strokovni šoli v vfeimarju pod nadzorstvom prof, Otona Dorlnerja. — Državna klasična gimnazija v Ljubljani javlja, da ho spfejcliialu prijave za sprejemni izpit od 20. do 23. junija. Prijavam je tfeba priložili Izpričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šolo ler krstni list. Sprejemni izpit sc bo vršil 25. junija. Na-tsnčttejša pojasnila so razvidna iz, razglasa na zavo-dovi oglasni deski. — Pavsko okrožje Stična priredi drugi koncert na Krki v nedeljo 12. t. m. ob 3 pop. z istim sporedom kakor v Stični. Nastopijo zbori: Krka, Stična, Št. Vid, Šmihel, Žužemberk, ki zapojo narodne ta umetne pesmi posamič in skupno. Združeni zbori (100 pevcev) zapojo nekaj pesmi tudi v cerkvi pri litanijah. Vsi ljubitelji lepega pelja pridite po-iluSat, — Muzejsko društvo v Mariboru naznanja vsem geografom, da se bo vrflil v Rimskih Toplicah v »vezi z odkritjem spominske plošče Anionu Aškercu v nedeljo 12. junija, po iniciativi univerzi teUiegu profesorja Ze v svojih mladih dneh sem bral v časopisih In knjigah, da prestopnjc v muslimansko vero v velikem Številu francoski, angleški in nemški književniki in bogatuši iz trdnega prepričanja, da je to najpopolnejša vera ln prav to jo dalo povod, du sem začel proučevati islam in po dolgoletnem proučevanju sem prišel do trdnega prepričanja, du je to najpopolnejša vera in jaz prestopim vanjo s celini srcem.« Enako jo izjavila tudi gospa Fahrija, ki je hčerka milijonarja iz Ljubljane. Oba sta se tudi poročila po muslimanskem obredu, nato hIii priredila v znak veselja bogiito večerjo ter obljubila, da bosta poromala v Meko. — Kakor čujemo, je gospa Fahrija sourednica »Mladega Jutra«-, gospod Iialid Volid Levstik pa >Jutrov feljtonist in znan prevajalec na slovenščino. Kupujte ravnokar izižli Radio »Novodobna oprema«, katerega dobite za ceno 20 Din pri vseh raz»tavljalcih pohištva na vele-sejmu. Katalog prinaša prav lepe modele sodobne stanovanjske opreme. Pismena naročila: Rok Arhar, St. Vid nad Ljubljano. (Plačilo znamke v pismu.) — NenroJa m» planinah. V goboto se je odpravil na Golico v družbi drugih turistov 49 letni delavec Lojze Slamnik z Jesenic. Na Golici pa se je prevrnil po nekem skalovju ler <■ potolkel. Zlomil si je levo nogo. S težavo fo turisti prenesli Slamnik« v dolino, odkoder so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.• DAJ sladoled DAM — Surov napad v Rudniku. V nedeljo zvečer se je vračal /. gasilske veselice v Črni vasi 35letni delavec tobačne tovarne Franc Janželj iz Srednje vasi pri Rudniku. V Rudniku je Janželj malo zaostal za svojo družbo, v kateri je bila tudi njegova žena. Tedaj, bilo je okoli lo zvečer, so ga napadli neznani suroveži in ga pričeli tolči s kamenjem in koli po glavi. Janželj je obležal ne/.iveslen. Ko so gu našli ljudje ležečega na tleh, so poklicali ljubljanski reševalni avto, ki je raujenca prepeljal v bolnišnico. Janželj se do včeraj popoldne še ni zavedel in je njegovo stanje zelo nevarno. Konj brcnil otroka v obraz. V nedeljo je v vasi Volavljah v občini Trebeljevo na Dolenjskem brcnil domači kon j v obraz G letnega Stanka Bab-nika, sinčku kujžarja. Konj jo izbi! otroku desno oko. Otrok Re nahaja v ljubljanski bolnišnici. — Prehrano po novih zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bennerja in po zbirki kuharskih zapiskov ge. Bcrte Brupbacher-Bircher v Ziirichu priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. 221 str. Založilu Jugoslovanska knjigarna v Liub-Ijani. Cena vezani knjigi 40 Din, nevezani 30 Din. — Obrtnike opozarjamo na prvovrstne izdelke tvrdke Aga — Ruše, ki v svojem lastnem paviljonu ua veletejmu brezplačno podučuje o avtogenem varenju in rezanju kovin z acetilenoni in kisikom in tudi Brezplačno vari zlomljene kovinske predmete. — Prvi korak t letnih »Maja« opnnkah bo prepričal vsako damo, da je to elegantna a obenem zdrava noša. — Specialno lahko blago za talarje, listr za suknjiče itd. priporoča specijalna trgovina sukna Novak, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti nunske cerkve). — Zn časa velesejma stalna razstava blaga za obleke itd. pri tvrdki NOVAK, Ljtiblj ana, Kongresni trg (nasproti Nunske cerkve). Priporočamo neobvezen ogled — posebno zunanjim posetnikom sejma. — Pri glavobolu, omotici, Šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosli posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef« gren-čici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Josef« voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ncistov Poročali smo že, dn je poslovanje JN/, čudno, fcele zadnji hip poroča v svojemu službenem glasilu, da je tekma preložena, čeprav je Maribor za preložitev tekme prosil že pred 14 dnevi. Mislimo, da bi tudi JNZ morala svoje sklepe malo jireje javljati, saj Osem dni pred tekmo. Isto je s sodniki. PO vsem svetu je običaj, da zvedo klubi, kdo sodi njih tekme najmanj osem dni prej, kot se tekma vrši. JNZ pa obvesti v Četrtkovi številki svojega službenega glasila, ki pride k nam Šele v petek. Vsako protestiranje je poleni prepozno. JNZ jih našim klubom redno pošilja sodnike, ki so precej slabši od naših domačih. Gotovo imamo v Sloveniji boljše sodnike kot so Podubskj-, Miltu-ličič itd. Sodnikov kvalitete Joksiča, RtlŽIča, \Yi-lerja itd., tiatti pa ne pošlje. Slu bo sodnike Imamo ludi pri nas, rabimo pn boljše, drugače noili je ljubši slab domač kot tuji V korist nušejra nogometa. niso litcltletill, ki jih direktno ali iudiroktlio zakrivi slab sodnik. Mi rabimo propagando Za nogomet in naj tekma zn državno prvenstvo vodijo tudi samo taki sodniki, ki so sposobni brzdali igralce, da ne prekoračijo meja fairnesse. Programi R(idio*L,ti»httana» Torek, 7. junija: 11.30 Šolska ura: O drevesni skorji iu plutaslein zamašku (Viktor Pirnat) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 čus, jilosče, borza — 18.00 Otroška ura (Marija lvmeto-va) — 18.30 Salonski kvintet — 10.31) Dr. 1. Gra-fenauer: Nemščina — 2O.0O Ljubljana, izhodišče tujskega prometa (VI. llerkov) — 20.30 Prenos iz Pariza — 22.00 ('as in poročila — 22.15 Salonski kvintet. Sreda, 8. junijai 12,15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13,00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Zbor balalajk »Kremelj« (z velesejma). — 19,00 Dr. Ni-kola Preobraženskij: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Duhamel: Prizori iz bodočega življenja (g. Silvester Škerl). — 20.00 Glasbeno predavanje (L. M. Škerjanc). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30jSus, poročila, plošče. Gospodarstvo Organizacija pošte, brzojava h telefona Belgrad, ti. junija. AA. V upravi pošte ln brzojava so minuli teden razpravljali o deflnitlvnem besedilu uredbo o organizaciji poštno-hrzojavno-lelefonsko službe v resoru prometnegu ministrstva. Konferenc so so udeležile vse vodilno osttbno-sti naše poštno-brzojavno-telefonske službe, načelniki uprav pošt in šefi odsekov ter ravnatelji oblastnih poštnih direkcij. V imenu ministrstva za finance so Je konferenc udeležil načelnik splošnega oddelku g. Mljuškovič. Kot pravni vešča k i prometnega ministrstva so prisostvovali konforeticam prof, univ. dr. Mihnjlo I lit* in dr. Milan Bnrtoš ter višji uradnik prometnega ministrstva dr. Dušan MiŠič, Konferencam jo predsedoval pomočnik prometnega ministrstva g. Ratajac. Po petdnevnem delu je določeno deflnitivno besedilo uredbe, ki bo |>red!oženo v odobritev fi-lmnčneitiu ministru in ministrskemu «votu. Uredba jo izdelana na najmodernejši podlagi, pri čemer upoitev* poslovno eksploatacijo poštno-i brzojuvno-tel. Ionske, službe iu podobne sodobne I organizacije inozemskih čošt. I Pričakovati je, da pride s to uredbo deflnitiv-' no na solidno podlago organizacija te važne panoge. Fndeks ccn v maiu Narodna banka Jo pravkar objavila nuš indeks cen v veletrgovini za mesec maj 1932. Iz teh podatkov je razvidno, da je skupni indeks cen popustil za 0.7 točke. Med cenami rastlinskih proizvo-dov. katerih skupni indeks Jo popustil za O.R točke, I so najbolj podle fižolu, senu in koruzi, dočim so narasle cene konoplji in vinu. Med živino jo narasla cena zaklani živini, pa tudi cene volov iu prašičev kažejo nugibnost k učvrstitvi. Na drugi si rani pu so pudle cene masti, ovac, goved, kož in jajc. Med industrijskimi proizvodi so padle ccne opekarskim Izdelkom, mlinskim proizvodom in ' bombažnim tkaninam. Ostale cono so bile v primeri z aprilom skoro nelzpremenjene. indeks cen uvoznih predmetov je skoro ostal neizpromenjen, dočim Jo indeks izvoznih predmetov ie nadalje padel. oprli 1032 maj 1032 rastlinski proizvodi 74.3 73.5 živalski proizvodi 53.(5 53.5 mineralni proizvodi 7H.4 75.K induslr. proizvodi (10.2 65.0 skupni indeks (18.1 H5.4 uvozni predmeti (18.2 (17.7 izvozni predmeti 03.1 619 Konkurzi in poravnave t maju. Po statistiki ljubljanskega u|>niskega društva jc bilo v maju razglašenih v vsej državi 58 konkurzov (v maju iuni 51), od tega v noži banovini 10 (8), nadalje jo bilo v vsej državi razglašenih 88 prisilnih poravnav izven konkurza, dočim jih je bilo v maju lani razglašenih 93. Na dravsko banovino odpade 11 (22) prisilnih poravnav izven konkurza. Razstava pohištva na letošnjem Ljubljanskem velesejmu je ena dosedaj največjih tovrstnih razstav v Jugoslaviji sploh. Z.a to razstavo jc izžel novi ilustrirani katalog modernega pohištva pod naslovom: »Novodobna oprava . Katalog je na razpolago za ceno Din 20 pri vseh razelavljalcih pohištva nu velesejmu in ojioznrjanio no to priročni katalog, ki prinaša prav lepe niodelo sodobne stanovanjske opreme. Znižanje reeskontne obrestne more pri Državni bipo ekarni banki. Iz Belgrada jioročujo, da jn uprava Državne hipotekarne banke sklenila znižati obrestno mero za reeskontne kredite, ki so jih pri banki deležni denarni zavodi, zn 1 odstotek. Kakor znano, je bila obrestna mera za reeskont In eskont lani določena s 16. mojem nn 8% in bo znašala lo-rej po novem 7 odstotkov. S leni bo reeskontna obrestna mera banke nižja kot pri Narodni banki, kjer znaša 7 in pol odstotka. Znižana obrestna mera bo veljala pri banki od prihodnje cenzure dalje tako pri centrali kakor tudi podružnicah. Jugoslovansko-švicaMki klirliiR. V švicarskih listih čitanio o uspehih kliringa med našo državo in Švico tele podatke po stanju z dne 81. maja: V prometu z Jugoslavijo je bilo za švicarske uvoznike plačanih pri naši Narodni banki 1,311.046 frankov, pri Švicarski Narodni banki pa za jugoslovanske izvoznike 128.322 frankov, dobroimelja Švicarskih izvozuikov znašajo 1,182.72-1, nadalje prijavljene eksporine terjatve znašajo 1,201.682, tako da znašajo švicarske terjatve, katere je treba obračunali, 2,384.406 Švicarskih frankov. Potovanje čeških turistov v našo državo. Kakor poročajo češki listi, bo prišlo v kratkem do i istega sporazuma, kol ga je sklenila Avstrija s : Češkoslovaško, tudi med našo državo in češkoslovaško. Pri sedanjih pogajanjih o klirin.ju med našo drŽavo in Čehi, ki gredo mimogrede povedano, zelo težko in počasi od rok, je bil dosežen princi-pielni sporazum glede potniškega prometu. Jugoslovanska Narodna banka bo dala nu razpolago za potne namene zneske iz zamrzllh Češkoslovaških ierjaiev. Potnikom iz Češkoslovaške v našo državo bo dovoljeno Jemati s seboj kreditive (navadne bančne akreditive) za izplačila pri Jugoslovanskih bankah. Ker pa je promet iz naše dt/ave v ČSR manjši, je pričakovali izravnave na drug način, menda z blagovnimi kompenzacijami. Podpore iz hattovinskih sredstev. Ljubljana, 6. jutiijn. AA. llanska upravo objavlja: Pri sestavi banovinskega proračuna za lelo 1992/33 je banska uprava upoštevala izredne gospodarske razmere In proračun izdatkov prilagodila dohodkom, ki jih je bilo v teku proračunskega leta pričakovali. Odprava batiovinske trošarine na vino in žganje v času, ko je novi proračun že bil v veljavi, in pa splošno sedanje gospodarsko stanje Ima za posledico. da bottovirtski dohodki zaostajajo za proračunskimi zneski. To dejstvo je vzrok, da banska uprava no bo mogla v celoti Izvrševati začrtanega programa in zlasti ne more podeljevali podpor v obsegu, kot je v proračunu predvideno, ker mora v prvi vrsti skrbeti zu redno plačevanje obvez, ki so ji z zakoni naložene. Zato banska uprava .sedaj ne uiure reševati prošenj za podporo iz banovin-sklli sredstev. Dokler se položaj ne bo bistveno zbolJSal, naj se vlaganje takih prošenj opusti. Zlasti odsvetuje banska uprava začenjanje del, če niso na razpolago Inslna sredstvu, ampak se računu nu podporo banovine. Borza Due 0. junija 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so bili višji tečaji Amsterdamu, Berlina, Londona in Trsta, dočim so oslabeli tečaji Bruslja ju Newyorka. Neiz-premenjeni so bili tečaji Curihu, Parizu in Prage. Promet običajen. Ljubljana. Amsterdam 2274.27—2285.03, Berlin 1824.62—1885.42, Bruselj 783.77—787.71. Curih 1097.35—1102.85, London 206.73—208.38, Newyork 5574.38 -5602.64. Pariz 221.22 — 222.31, Praga 166.23—107.09, Trst 287.46—289.86. Promet nn zagrebški bor/.i je znašal brez kompenzacij 133.027 Din. Curih. Belgrad «.03. London 18.853, Nowyork 510.50, Bruselj 71.375, Milan 26.25, Madrid 42.10, Amsterdam 207.15, Berlin 120.DO, Stockholm 96.50, Oslo 95, Kopenhagen 103.25, Sofiju 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.375, Ateno 3.85, Carigrad 2.50, llelsingfors 8.70. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Tendenca za državno pupdrjo jn bila danes ! čvrslejša in so bili tečaji posebno na koncu višji kot v soboto. Promet ni bil znaten. Na zagrebški borzi je bil naslednji: vojna škoda 300 kom., 8'. Blerovo posojilo 3000 dol. in 7% Blerovo posojilo 5000 dol. Belgrajska borza pa izkazuje naslednji promet: vojna Škoda (v promptui nI bilo zaključkov) za ultimo julijo 100 kom., begi. obveznice 600.000 iu agrarji t*i.(KX) Nadalje jo bilo zaključenih 10 kom. delnic Narodne banke. Ijjuhljunu. 8'/' Bler. pos. 15 bl„ 7% Bler. jios. 40 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pop.: 7?« inv. pos. 5j b!.. agrarji 23—21, vojna škoda kasa 172—171» (170, 180), 6. 170—175 (175), 8'; Bler. |>os. 13-11 (15), t",', Bler pos. 39.50—40 (40—41), 7% pos. Drž. hipot. banke 14—15.50, 0% begi. obv. 31—82.50, Narodna banka 5150 bi.. Priv. agr. banka 204—211. Bi lgriiil. Narodna banka zaklj. 3860, 7"/r inv. jios. 51 bi., agrarji 28.50—24.25 (23), vojno škodo | 174 den., 7. zaklj. 174, 6% begi. obv. zaklj. 32, 1% j Bler. pos. 39.50 den. Dunaj. Podon.-savska-jadran, 61.50, \Yiencr 1 Bankverein 10, Esconipteges. 100, Živno 59, Aussl-ger Chemische 93, Mundus 65, Alplne 9.10, Trbo-I veljskn 21.75. Žitni trs Novi Sad. Koruza bar., ban., sr. gor. kval. 98 —lOO, ban. gar. kval. okolica sombor 99—100, buč. bela 112—111, sr., gar. kvul. okolica £>id 101—103, otrobi, buč., sr. v jutovrečoh 87.50— 90, bon. v jula-vrečah 85 -87.50. Ostalo je neizpremeujeno. Tendenca ustaljena. Promet: 65 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet slab. Pšenica junij 12.86—12.00, zaklj. 12.60—12.62, rž junij 13.35-13.40, zaklj. 13.35 bi., koruza jul. lili —16.25, zaklj. 10.35—16.38, maj 11.80, zaklj. 11.75 — 11.80. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica julij 53.75, sept. 55.75, dec. 58.50, koruza julij 28.50, sept. 31.25, dec. 32.25, oves julij 21, sept. 20.625, rž julij 31.50, dec. 37. \Vtnnlpeg. (Začetni tečaji.) Pšenica julij 57.50, okl. 59.875, dec. 60.75. Živina Dunajski goveji *rjem. (Poročilo tvrdke Kdv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2114 goved, iz Jugoslavije 130. Cene: voli najboljši 1.70, I. 1.35—1.50, II. 1.15—1.25, III. 0.95—1.05, krave 1. 0.95—1.10, II. 0.80-0.95, biki 0.90—1.15, klavna živina 0.55—0,80. Tendenca: cene so v splošnem ostale nelzpremenjene, za bike pn so so podražilo za 5 grošev. Jnjca Italijanska uvozna carina 145 lir zo 100 kg še. nI stopila v veljavo, ker do sedaj Madjarska Iti Romunijo v to še mislit privolili. To se pu lahko zgodi čez noč. Ta nesigurnosl vpliva neugodno nu jajčni izvoz. Za enkrat šo kupuje .Švico iu sicer za hlad i k nico obdelano blogo. Kakor hitro bo pa la polreba krilu in bo stopila italijanska uvoznu carina v veljavo, pa bodo morale cene posti. Nakupna cena je zu enkrat ostala v primeri s prejšnjim tednom ne-iZprotnenjciia. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne t. iu-nija 1932. v Čast mi ie cenj. občinsfuu naznaniti,da otoorim pod lastnim vodstvom v svojem novem dolu hotela Metropol (prej MihHč), nasproti glavnega kolodvora v Ljubi/a ni novo moderno in komjortno urejeno kavarno >Metropol< Jamčim za ločno postrežbo, solidne cene, obilno izbiro časopisov, knkor ludi udobnost v vseh ozirlh. II!!! Vabim h otvoritvi v torek dne 7. t. m. zvečer. Z odličnim spoštovanjem Franc Miklič Stran 6. »SLOVENEC«, dne 4. junija 1932. Stev. 128. Indijanci se množe Ko smo še po gimnazijskih klopeh trgali hlače — od tega je že dolgo — smo se učili, da rdeče indijansko pleme v Ameriki izumira. Popisi Amerike. razni romani iz teh krajev, vse je pisalo o »zadnjem Mohikaneut, o »zadnjem Apašu« itd. Leta 1898 je izšla celo knjiga o Indijancih, v kateri pisatelj v predgovoru pripoveduje, da se mu je mudilo izdati to knjigo, dokler ne izumrje zadnji Indijanec. Od tistega časa je preteklo več ko trideset let in se že,četrto desetletje nagiblje v drugo polovico, Indijanci pa še niso izumrli, tunpak se celo množe, kakor poročajo novejše ameriške statistike. Do pred kratkim so v Zadruženih državah severne Amerike imeli tako zvano ministrstvo za indijanski" zadeve«. Danes namesto tega ministrstva deluje »indijanski urade, ki ima svoj sedež v zveznem glavnem mestu Washington. Ta urad vsako leto izdaja točno statistiko o številu Indijancev in točno navaja, koliko duš šteje vsako od še živečih 193 indijanskih plemen. To uradno poročilo navadno nikdar ni bilo objavljeno, letos so ga pa na dolgo in široko objavili vsi ameriški listi, ki med drugim pripovedujejo, da se je število indijanskega prebivalstva od leta 1919 do letos zelo pomnožilo. Še leta 1919 so uradna poročila poročala, da je na ozemlju Združenih držav le še 333.702 rdeče-kožca. To število pa je v teku desetih let narastlo na 352.956 glav. V teku zadnjih treh let pa je to število tako narastlo, da danes šteje statistika na ozemlju Združ. držav nad 355.000 rdečepoltih Indijancev. V tem številu pa niso obseženi Indijanci severne Mehike in Kanade, ki so seveda prav tako praprebivalei severne Amerike in ki so se v teku zadnjih 15 let tudi zelo pomnožili. Samo v Kanadi je danes 107.000 Indijancev. Koliko jih je v severni Mehiki, lega statistika ne ve. Vendar pa je iz teh številk jasno razvidno, da indijansko pleme v Ameriki ne izumira več, ampak da se celo množi. Ta množitev Indijancev pa je toliko pomembnejša, če upoštevamo še naslednje dejstvo: Kakor sedaj poroča »indijanski urade v VVa-shingtonu, so se Indijanci od leta 1919 do danes za 11.30% močneje pomnožili, kakor vse belo prebivalstvo Združenih držav. Iz te statistike je tudi razvidno, da je v teh letih Indijancev neprimerno manj umrlo, kakor pa se jih je rodilo. Seveda v pomirjenje belega prebivalstva dodaja statistika, da so te številke zaradi tega sedaj tako narastle, ker v prejšnjih letih nikdar ni bilo mogoče sešteti vseh indijanskih plemen, dočim so pa sedaj v zadnjih letih Indijanci bolj civilizirani in jih je lažje prešteti. Cesar pa statistika ne pove: je pa to: V prejšnjih desetletjih je število rdečega prebivalstva zaradi tega tako hitro padalo, ker so jih bolje oboroženi Evropejci v boju za indijansko zemljo strahovite množine postrelili; v prejšnjih časih še na pol divji indijanski rodovi so se tudi med seboj klali in ugonabljali; ugonabljalo pa jih je tudi žganje, katero so Evropejci v obilni meri nudili Indijancem, da so sp lažje polastili njihove zemlje. Poleg tega pa je tudi higijena v njihovih vrstah bila na nizki stopnji. Danes so pn vsi I i vzroki nekdanjega izumiranja odpadli, Indijanci v miru žive v svojih »rezervacijah«, ki so namenjene ?amo njim, se kulturno razvijajo, obiskujejo celo vseučilišča, zraven pa se nikdar ne odrečejo trdemu naravnemu življenju, ki je še dandanes tradicija indijanskih rodov. To je vzrok, da sn Indijanci sedaj množe in da beli svet na lo dejstvo gleda kakor na kak čudež. .Hedina v Arabiji, kjer je pokopan Mohamed (na desno zgoraj v krogu), ki je umrl pred 1300 leti', dne 8. junija 1. 032. Na njegov grob romajo vsi mohamedani. Bosanski muslimani imajo med seboj polno takih romarjev. Baje bo kmalu v Medini iti -Vleki zastopano tudi slovensko pleme. Zato prinašamo to sliko. Smrt v čolnu sredi Oceana lik čoln za pet vesel namesto dosedanjega malega čolna. To je storil radi tega, ker se je bil skrivaj domenil s štirimi legionarji lrancoske tujske legije, da jim bo pomogal ubežati v svojem čolnu. Srečno so priSM v Neapel, kjer pa je policija vseh pet zaprla. Helma so takoj izpustili, ker je imel v redu potni list, druge štiri so pa še nekaj dni zadržali. Dosedanji uspehi so mu dali toliko poguma, da je hotel preveslati Ocean. Nakupil si je na Dunaju za 3 mesece konzerv ter vzel s seboj posod za 160 litrov vode. Vedno sem mu branila, naj nikar tako drzno ne potuje po vodah. Posebno zadnjič sem bila vsa v strahu, ker je vzel s seboj zakrpano jadro. Zaradi te pomanjkljive pripravljenosti mu tudi potugalske oblasti niso hotele pustiti, da bi odpotoval 1. maja. Šele 11. maja je smel na pot. Vedno so mi pred očmi ponesrečenci, ki so se ponesrečili, ko so hoteli v čolnu čez Atlantiški Ocean. Kljub temu, da smo že 24 dni brez vsake vesti o njem, si ne moremo, nočemo in ne smemo misliti, da se mu je kaj pripetilo. Starši pač ne moremo drugega, kakor samo upati in upati... Kubelik ob milijone Slavni češki violinski virtuoz Jan Kubelik s« je vrnil v Prago, kjer hoče prebiti nekaj dni ter med tem urediti 6voje premoženjske razmere. Poleti pa bo odšel na daljše potovanje po Francoskem, kjer bo prirejal koncerte, pozimi pa bo s svojo umetnostjo potoval po Ameriki. Kakor posnemamo iz čeških listov, je veliki mojster v teku svojega umetniškega nastopanja, s svojo umetnostjo na violini zaslužil 80 milijonov čeških kron. Skoro vse to premoženeje pa je Kubelik, ki je le umetnik, in ne linančnik, izgubil po lastni nerodnosti. Predvsem mu je bila v pogubo prevelika zaupljivost. Med tem ko je kmalu po vojni koncertiral po Avstraliji, je njegova žena prodala njegovo posestvo v Bitčici, na kateri je bilo 3 milijone avstr. kron hipoteke. To posestvo je žena prodala neki slovaški banki, ki je obljubila, da ji bo izplačala pol hipoteke. Drugo polovico pa je založil Kubelik sam in plačal poldrug milij. čeških kron, ne da bi bil pomislil, da avstrijske krone niso Češke krone. Banka je posestvo parce-lirala in ga v Kubelikovem imenu prodajala. Kubelik nato ni hotel plačati 300.000 čeških kron zemljiškemu uradu, vsled česar je nastala pravda. Najvišje sodišče je kupno pogodbo z banko raz. veljavilo in proglasilo, da je' banko smatrati le za posredovalko. Banka je morala dobiček 500.000 čeških kron sicer vrniti Kubeliku. V teh dolgotrajnih procesih pa je Kubelik izgubil vseeno veliko denarja, menda več ko 1 milijon čeških kron. Leta 1918 je Kubelik prodal del svojega posestva, ki ga je imel na Ogrskem, za pol milijona. Ta denar je naložil v Budimpešti. Ogrska banka pa mu tega pol milijona sedaj noče izplačati, češ, da je svoj čas bival na Ogrskem. Nad 8 milijonov dinarjev našega denarja je izgubil veliki umetnik, ko je kupil od grofa Sce-henyja veleposestvo Rotenturn na Gradiščanekem. Na ta način je Kubelikovo finančno stanje padlo iz ravnotežja, posebno še, ko je del svojega premoženja naložil v čisto napačne ameriške vrednostne papirje. Od svojega nekdaj velikega premoženja ima Kubelik le še dve veliki dragocenosti: dvoje gosli. Ene so od Stradivarija. Za te so mu Američani ponujali že 125.000 dolarjev, to je nad 6 milijonov dinarjev našega denarja. Teh pa mojster Kubelik noče prodati, saj si je z njimi in si bo še služil slavo, čast in denar. Druge gosli, katere so še v Kubelikovih rokah, so od Guarner-ja. Te so vredne 60.000 dolarjev. Kubelik jih sedaj prodaja, da se s pomočjo teh gosli reši finančnega poloma. Kubelik sam izjavlja: »80 milijonov, ki sem si jih pridobil, eo bili moje delo. Da sem teh 80 milijonov izgubil, to je delo drugih.« Najtežja Dunajčanha V soboto se je v dunajskem Pratru pri Kadr-manu vršila posebne vrste tekma, pri kateri so nastopale Dunajčanke in Dunajčani po meri in teži. Zmagala je najtežja Dunajčanka gospa Lahola, kateri je tehtnica dokazala, da zasluži rekord, ker tehta 156.10 kg. Najtežji Dunajčan pa je Joeef Kop-linger, ki tehta 188 kg. Po dolžini oziroma višini je zmagal Dunajčan Kari Viola, ki ga je od pete do temena za 2 m 55 cm. Najmanjši Dunajčan pa je Alojzij Kappig, ki je visok samo 1 m 35 cm. Ko so ee vsi tekmovalci natehtali in namerili, so na dunajski način med seboj veselo zaplesali. Je bil pač užitek gledati ta plesni venčekJ Pred nekaj tedni smo poročali, da se je iz Lisabone odpeljal v majhnem čolnu čez širni Atlantiški Ocean proti Ameriki Dunajčan Teodor Helm. Danes pa moramo poročati naslednjo vest, ki je o njem prispela iz mesta Las Palmas 4. t. m.: Poskus Avstrijca Teodorja Helma, da bi v majčkeni jadrnici prebrodil, preveslal in prejadral Atlantiški Ocean, se je žalostno končala. Na obali Arrecife pri Kanarskih otokih so našli njegovo ladjico »Candelaria« z raztrganimi jadri in polno vode. Helmovo truplo je ležalo v čolnu. Ko je ta vest prišla na Dunaj, je starši ponesrečenega Helma niso hoteli verjeti. Men od dunajskih časnikarjev je prišel k materi ponesrečenega in jo poprašal po njenem sinu. Pa mu je povedala tole: »Moj sin je dovršil trgovsko šolo in je bil nameščen v neki trgovini. Zaradi krize je bil redu- Čudne posledice eksplozije Poljski Ictalec nad Atlantskim Oceanom. Poročali smo že o poizkušenem letu poljskega letalca Stanislava Hausnerja, ki je odletel iz Amerike proti Evropi, a se je moral vrniti. Sedaj je Hausner iznova zletel ter hoče poleteti naravnost v Varšavo, ne da bi kje med potjo pristal. ciran, dobil pa je zato od tvrdke večjo odpravnino. S tem denarjem si je kupil pri zverinjaku Lainzu malo hišo, od katere je hotel živeti. Nikdar se ni zanimal za šport. Pred dvemi leti pa ga je naenkrat obsedla misel, potovati po svetu v zložljivem čolnu, ne da bi imel pojma o tem športu. Brez vsega znanja je preveslal Ren do severnega morja, Rokavski zaliv in se je izkrcal v Doveru. Odtod se je vrnil proti francoski obali in po Seine do Pariza ter prišel nato domov. Lani je preveslal in prejadral Jadran od Trsta mirno Tarenta do Pa-jerme in potem Sredozemsko morje do Tunisa. Ko se je vračal iz Tunisa, si je v luki Sousse kupil ve- Francoski listi poročajo iz Marseilla sledeči dogodek, ki se je pripetil nekemu zidarskemu mojstru iz Perpignana. Mož je v svojem tovornem avtomobilu iz Mont Pellierja vozil v Mareeille dinamit. Naenkrat je nekje na semem eksplodiral dina-mit na vozu. Ko eo prihiteli ljudje, so našli raztrgane kosce avtomobila in njegove goreče ostanke. Ugotovili so, da je tovorni avto last M. Cavalleja, zidarskega mojstra iz Perpignana, da pa o gospodarju ni sledu. Niti ene človeške koščice niso mogli najti med razvalinami. To je bila velika uganka. Policija je neutrudno preiskovala slučaj, ker je sumila. da ee je nad zidarskim mojstrom izvršil zločin. čez osem dni pa je priplula iz Afrike v Mar-seille ladja in iz nje se je izkrcal pogrešani zidarski mojster, živ in zdrav, ter se takoj zglosil na policiji. Tu je povedal sledečo zgodbo: Tisti dan, ko se je zgodila nesreča, je previdno in počasi vozil dinamit proti Marseillu. Ko je bil že blizu mesta, je opazil, da je iz motorja švignil plamen. Vedel je, kaj to pomeni. Komaj je imel še časa. da je ustavil avto, ekočil z njega in zbežal. Kotnaj je bil kakih 50 metrov stran, je strahovito eksplodiralo. Dinamit je raztrgal njegov voz. Kosci so leteli mimo njega, vendar se mu ni primerilo nič hujšega. Zaradi silnega strahu in razburjenja Raharbara. V severnih krajih zelo čislajo to rastlino, ki jo pridelujejo nn vrtovih in jo potem prodajajo aa trgih, ker daje okusen in cenen kompot. Na sliki vidimo, kako jo vrtnarji pripravljajo za Drodaj. Pri nas jo vee premalo cenimo na vrlovihl Rim no streljanje na letala s topovi. NTa kalifornijski obali so obrežne baterije imele nočne najp, s katerih so posnete te slike. Baterije so streljalo na letala v višini 5000 m. Leiala so daleč za seboj vlekla na dolge vrvi privezane baklje, katere so bile za cilj topovom. Boj med polipom in otrokom Iz Ni*« poročajo o naslednjem groznem dogodku, ki pa se je hvala Bogu srečno končal. V bližnjem kopališču Le Levandou so domači ribiči v veliki, z vodo napolnjeni posodi razstavili polipa z 8 nogami, tako zvanega Oktopus-. To so velike morske živali, ki imajo 8 ali 10 nog, okrog ust pa vrsto lovk, s katerimi se primpjo žrtve. Vsi ti gla-vonožoi so roparske živali in nevarni, ker svojo žrtev s svojimi lovkami prepletejo, stisnejo in za duše. »Oktopusac so ribiči ujeli v mrežo. Ta vrst i živali je tam zelo redka. Zato so jo radovedni ljudje kar drli gledat in se drenjali okrog posode z moi skim velikanom. Med njimi je bil tudi majhen petletni pobič, ki je v svoji otroški radovednosti stegnil roko v posodo, ter hotel potipati žival. jOktopus« pa ga je hitro zapazil in . že so njegove strašne lovke uklenile roko majhnega, jokajočega dečka. Drugi ljudje so seveda takoj priskočili na pomoč ter so hoteli dečkovo roko rešiti iz smrtonosnega objema. Vlekli so in se trudili, pa laže hi bili dečka raztrgali, kakor pa polipa prisilili, da bi bil izpustil svojo žrtev. PolipoVe lovke so vedno bolj objemale tudi ostale dele dečkovega telesa ter ga skušale potegniti pod vodo. Ženske so vreščale. dečkova mati je omedlela. Kar je priskoč'! na pomoč mlad delavec, ki je s svojim ostrim no žem začel rezati polipove lovke, kar seveda ni bilo brez nevarnosti za rešitelja. Vendar se jo posrečilo na ta način rešiti malega dečka, ki je medtem seveda že izgubil zavest. I>a so mu živci tako odpovedali, da je kakor nor tekel po polju. Od časa do časa. tako se mu zdi, je izgubljal vsako zavest. Slednjič se ne spominja ničesar več. Ko se je zopet zavedel, je v svoje veliko presenečenje ugotovil, da ee vozi na parniku. ki pravkar vozi v alžirsko luko. Njegovi sopotniki so inu povedali, da so ga našli ležati onesveščenega v marseillski luki tik ob parniku, ki je pravkar hotel odpluti proli .Afriki. Ker so vsi mislili, da je tudi on namenjen s tem parnikom in da mu je tik pred vstopom na parnlk postalo slabo, so ga vzeli iu parnik. V Afriki je moral francoski zidarski mojster počakati na drugo ladjo, da se je vrnil v Mar-seille. Kljub temu, da takole romanje po svetu tja v en dan ni bogve kaj. pravi vendarle mojster Cavalle, da mu je takale neprostovoljna vožnja v Afriko vsaj stokrat ljubša, kakor pa tudi neprostovoljno potovanje na oni svet. ki mu je pretilo, ko je eksplodiral njegov dinamit. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlandcr, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi iofoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevaite ceniki