Janko Moder Mostovi XXXVII, št. i, 2003,108-115
Janko Moder
Malo preveč nenavaden slovar
Somehow Awkward Dictionary
Glosar k Amsterdamski pogodbi, Glosar k prečiščenima besediloma
Maastrichtske in Rimske pogodbe, Uradni list Republike Slovenije, 2002
Pozornost mi je zbudila brošura, v kateri
sta Glosar k Amsterdamski pogodbi in Glosar k
prečiščenima besediloma Maastrichtske (na zu¬
nanji naslovnici: Maastrichtste /?/) in Rim¬
ske pogodbe.
Izdali so ju: Uradni list Republike Sloveni¬
je, d. o. o., Služba Vlade Republike Slovenije
za evropske zadeve in Služba Vlade Republi¬
ke Slovenije za zakonodajo, založil pa Urad¬
ni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana,
oktobra 2002.
Glosar k Amsterdamski pogodbi je trijezičen
(slovensko-angleško-nemški) in obsega oko¬
li 750 iztočnic, Glosar k prečiščenima besediloma
Maastrichtske in Rimske pogodbe pa štirijezičen
(slovensko-angleško-nemško-francoski) in
obsega okoli 1250 iztočnic.
Knjiga Temeljni akti Evropskih skupnosti, v
kateri so besedilo Amsterdamske pogodbe in
prečiščeni besedili Maastrichtske in Rimske
pogodbe, obsega 383 strani, glosarja pa le 174
strani, se pravi pol manj. Že to je eden od po¬
menljivih podatkov o glosarjih.
Uvod v Glosar (O glosarju) je podpisala
Urša Selan. V njem pravi med drugim:
»Večjezični glosar je pripravljen na pod¬
lagi treh jezikovnih različic besedil (angle¬
ško, nemško, francosko). Izbira besedja te¬
melji na angleški različici in na njeni podlagi
so zbrane slovarske iztočnice, pri katerih gre
v večini primerov za specializirano besedje
z različnih področij Evropske unije: kmetij¬
stvo, gospodarstvo, promet, okolje, kultura,
šolstvo, industrija ...«
Ob pregledovanju iztočnic se mi je hitro
pokazalo, da ta trditev žal sploh ne drži, saj
kAmsterdamski pogodbi
GLOSAR
k pre&Sčenima besediloma
Maastrichtske in Rimske pogodbe
I SiuttaVt^Repub^Stovsrtje za tnm&ltemieve
I V!*ia8wi>8wSto»w*|<>
SuSfeaia zakonodajo
je »specializiranega besedja« z omenjenih po¬
dročij izrazito malo, prevladuje pa pravno,
upravno in splošno besedje.
V Prečiščenem besedilu Pogodbe o Evropski
uniji so na primer trije samostojni členi (174,
175 in 176) na treh straneh posvečeni okolju,
v glosarju pa iztočnice okolje sploh ni, tudi
okoljski ne. To mi je pokazalo, da gre za izra¬
zito specializirano izbirna glosarja, zato sem
najprej poskusil ugotoviti gostoto in način čr¬
panja.
V ta namen sem vzel za pregled malo ob¬
sežnejše besedilo, in sicer odstavek na strani
319 Temeljnih aktov Evropskih skupnosti:
»Cilj okoljske politike Skupnosti je dose¬
či visoko raven varstva, pri čemer se upošte¬
va raznolikost razmer v posameznih regijah
Skupnosti. Politika temelji na previdnostnem
načelu in na načelih, da je treba delovati pre¬
ventivno, da je treba okoljsko škodo pred¬
nostno odpravljati pri viru in da mora plačah
povzročitelj obremenitve.«
108
Mostovi 2003 Malo preveč nenavaden slovar
Od vsaj tridesetih izrazov v tem odstavku,
primernih za slovar, sta v glosar kot iztočnici
sprejeti pravzaprav le dve besedni zvezi: po¬
litika Skupnosti (Community policy; Politike /
?/ der Gemeinschaft, Gemeinschaftspolitiken
/?/; la politique de la Communaute) in pre¬
vidnostno načelo (precautionary principle;
Grundsatz der Vorsorge; le principe de pre-
caution).
Taka gostota ekscerpiranja se mi je zazdela
odločno premajhna, zato sem se resno vpra¬
šal, kakšen je bil sploh način črpanja ali, dru¬
gače povedano, s kakšnim namenom in po
kakšnem načelu ali ključu je bilo besedilo
vseh treh pogodb ekscerpirano za oba glo-
sarja.
Ob najdbi le dveh iztočnic namesto vsaj
dvajsetih pa sem tudi resno podvomil o stro¬
kovni tehtnosti glosarjev, vendar sem le še
listal po knjigi in z nekaj detektivske vedo¬
željnosti našel še nekaj izbranemu besedilu
podobnih geselskih besed, na primer iztočni¬
co negospodarski okoljski razlog (non-economic
environmental reason; nicht wirtschaftlich
bedingter umweltpolitischer Grund; le mo¬
tit environnemental non economique) in pod
geslom načelo celo konec za preizkus vzete¬
ga odstavka: načelo, da mora plačati povzročitelj
obremenitve (principle that the polluter should
pay; Verursacherprinzip; le principe du pol-
lueur-payeur) z besedilom: politika je zasno¬
vana na načelu, da mora plačati povzročitelj
obremenitve (it shall be based on the princi¬
ple that the polluter should pay; sie beruht
auf dem Verursacherprinzip).
Tu sem postal pozoren na izraz »obremeni¬
tev«, saj vsebinsko najbrž ne ustreza sobese¬
dilu. Ker ga pa v glosarju ni med iztočnicami,
sem v Velikem angleško-slovenskem poslovnem
slovarju Lidije Šega pod geslom "the 'polluter
pays' principle" dobil »načelo, da mora stro¬
ške za čistilne naprave nositi onesnaževa¬
lec«, se pravi, da je »onesnaževanje« očitno
ustreznejši izraz za "polluting" kakor »obre¬
menitev«.
Gostota črpanja se mi je s tem nekoliko po¬
pravila, zato sem vztrajal pri pregledovanju
glosarjev in našel še eno zgolj približno iz¬
točnico za besedilo iz prej omenjenega od¬
stavka, in sicer doseganje visoke ravni varovanja
zdravja (attainment of a high level of health
protection; Erreichung eines hohen Gesundh
eitsschutzniveaus; la realisation d'un niveau
eleve de protection de la sante).
To iztočnico navajam zlasti zato, ker bi z
njo rad oporekal enemu od načel, postavlje¬
nih v glosarju: »Čeprav se izraz v pogodbah
lahko pojavi na več mestih, je na mestu refe¬
rence zapisana le tista, kjer se izraz v določe¬
ni pogodbi pojavi prvič.«
Tako načelo za uporabnika slovaqa goto¬
vo ni koristno, nerodno pa je tudi za sestav¬
ljavca, ker se dostikrat najbrž ne more odlo¬
čiti, ali gre za ponovitev izraza ali ne, tako je
kar nekaj izrazov v glosarju tudi ponovljenih,
med drugim na primer celo Evropski social¬
ni sklad, enkrat iz člena 146 (European Social
Fund; der Europaische Sozialfonds; un Fonds
social europeen) in drugič iz člena 156 (Euro¬
pean Social Fund; Europaischer Sozialfonds;
Fonds social europeen), pri čemer sta v po¬
godbi v slovenščini izraza popolnoma isto¬
vetna, v prevodih pa le za las različna.
Način in namen črpanja iztočnic za glosar
sta mi torej še naprej ostala nejasna, zato pa
sem ob tretji približni iztočnici (namesto pri
čemer se upošteva) v glosaqu našel pod o iztoč¬
nico ob upoštevanju (subject to; vorbehaltlich;
sous reserve) z več besedili. Prvo se glasi: dr¬
žavljan Unije ima pravico prostega gibanja in
prebivanja na ozemlju držav članic ob upoš¬
tevanju omejitev in pogojev (every Citizen of
the Union shall have the right to move and
reside freely within the territory of the Mem-
ber States, subject to the limitations and con-
ditions; jeder Unionsburger hat das Recht,
sich im Hoheitsgebiet der Mitgliederstaaten
vorbehaltlich der vorgesehen /?/ Beschran-
kungen und Bedingungen frei zu bewegen
und aufzuhalten; francoskega prevoda ni,
očitno v skladu z napovedjo v uvodu v glo¬
sar: »Kjer francoski ali nemški jezik nista
vključena v glosarsko iztočnico, ne gre za po¬
mensko vrzel, temveč za prilagoditev struk¬
ture ustreznic skladnji jezika v taki meri, da
je ni bilo moč vključiti v slovar.«
Vendar s tem še malo ni konec iztočnice ob
upoštevanju. Kot neposredno nadaljevanje je v
109
Janko Moder Mostovi XXXVII, št. i, 2003,110-115
istem geslu pod o zapisana besedno povsem
drugačna zveza, in sicer v skladu z z besedi¬
lom: ta pravica se uresničuje v skladu s po¬
drobno ureditvijo (this right shall be exercised
subject to detailed arrangements; dieses recht
/?/ wird vorbehaltlich der Einzelheiten aus-
geiibt; francoskega prevoda tudi tu ni), zato
pa je še tretja slovenska različica pod iztoč¬
nico ob upoštevanju, in sicer predmet z besedi¬
lom: začasni ukrepi, ki so predmet nadzorne¬
ga postopka Skupnosti (provisional measures
subject to a Community control procedure;
unterlegen: vorlaufige Mafinahmen, die ei-
nem gemeinschaftlichen Kontrollverfahren
unterliegen; francoskega prevoda ni).
Tu so se lepo pokazale posledice v uvodu
nakazane zasnove glosarja: »Izbira besedja
temelji na angleški različici.« Z drugimi be¬
sedami: geslovnik je le na videz slovenski; v
resnici je angleški, čeprav je umaknjen v dru¬
gi stolpec in ga torej ni mogoče pregledova¬
ti po abecedi.
In tako se je angleška zveza subject to v slo¬
venskem geslovniku znašla pod iztočnico ob
upoštevanju, ker pa je v glosarju v bistvu no¬
silna angleščina, sta pod isto slovensko abe¬
cedno iztočnico navedeni še dve slovenski
sopomenki, in sicer v skladu z in predmet.
Ampak s tem se je odprlo novo vpraša¬
nje: Kdo in kako naj uporablja ta glosarja? V
uvodu je sicer rečeno: »Glosar je namenjen
strokovnjakom in laikom, pravnikom in je¬
zikoslovcem, študentom in tujejezičnim upo¬
rabnikom, vsem, ki jih zanima pravo Evrop¬
skih skupnosti in Evropska unija, in vsem, ki
si želijo z njim pomagati pri branju tujejezič¬
nih dokumentov s področja Evropske unije
in pri tvorjenju novih besedil s tega podro¬
čja v angleškem, nemškem ali francoskem je¬
ziku« (8).
Vendar je to besedilo očitno bolj načel¬
ne narave (podobno kakor prej omenjeno o
specializiranem besedju), kakšen naj bi glo¬
sar bil, manj pa je napisano z upoštevanjem
dejanskega glosarja in preračunano na upo¬
rabnika.
Zamislimo si, recimo, tujega študenta, ki
ima pred seboj angleško besedilo omenjenih
pogodb in oba glosarja, o katerih se pogovar¬
jamo, in bi rad za posamezne angleške izraze
našel slovenske ustreznike.
Za vsak angleški izraz mora prelistati ves
glosar, ker ni urejen po angleških iztočnicah,
in če ga ne najde, ob koncu ne more vedeti,
ali je iskani izraz spregledal ali pa ga sestav¬
ljavec sploh ni uvrstil v glosar.
In potem si zamislimo slovenskega študen¬
ta, ki ima pred seboj slovensko besedilo po¬
godb in bi si rad z glosarjema pomagal pri
pisanju poročila v angleščini. Slovenski abe¬
cedni geslovnik mu sicer daje navidezno sa¬
mozavest, vendar je izrazov v njem veliko
premalo in povrh tega so prevečkrat razvr¬
ščeni po angleških pomenih, da bi mogel pri
delu uspešno napredovati.
Pri tem mora biti namreč pripravljen tudi
na takele posebnosti. Išče na primer zvezo v
skladu z in jo gre iskat po klasični slovarski
metodi pod samostalnik »sklad«. Ampak v
glosarju iztočnice »sklad« sploh ni, najde pa
pod v iztočnico v skladu s členom, vendar je
pomensko ne more uporabiti, ker je bistveni
del te zveze »člen« (under Article; nach Arti¬
kel; Conformement /?/ a 1'article) in besedilo:
odobritev medsebojne pomoči v skladu s čle¬
nom 119 (granting of mutual assistance un¬
der Article 119; den gegenseitigen Beistand
nach Artikel 119 empfehlen; francoskega pre¬
voda ni), in je pod isto iztočnico v skladu s čle¬
nom navedena tudi zveza (po členu) z besedi¬
lom: razen ob razrešitvi po členu 216 (save in
the čase of compulsory retirement under Ar¬
ticle 216; auller im Fali der Amtsenthebung
nach Artikel 216; prevue a 1'article).
Vsi ti navedki kažejo, kako nerodno, če
ne kar zgrešeno sta zasnovana glosarja, saj
bi morale biti vse besedne zveze s »členom«
uvrščene pod iztočnico člen, te pa v glosar¬
ju sploh ni.
Ampak vrnimo se k uporabniku, ki isce
zvezo »v skladu z«, o kateri že vemo, da jo
je mogoče najti pod iztočnico ob upoštevanju.
Tam je gotovo ne bo iskal, ker mu splošni slo-
vensko-angleški slovar pod gesloma »upoš¬
tevanje« ali »upoštevajoč« ponuja le izraze
considering, consideration, regard ..., geslo
»sklad« pa pod zvezo »v skladu z« izraza "h1
compliance with", "in accordance with".
110
Mostovi 2003 Malo preveč nenavaden slovar
Da še posebej poudarim, kako nepregled¬
no sta sestavljena glosarja, naj se še malo po¬
mudim pri napačnem načelu, da o sloven¬
skem geslovniku odločajo angleški izrazi, v
glosarju ponekod tako dosledno izpeljanem,
da je na primer pod iztočnico plačilo (remu-
neration; Entlohnung; la remuneration) uvr¬
ščena tudi zveza osebni prejemek z besedilom:
druga izplačila, ki se nakazujejo kot osebni
prejemki (any payment to be made instead
of remuneration; alle sonstige als Entgelt ge-
zahlte Vergiitungen festsetzen; francoskega
prevoda ni).
Podobno zgovoren ali kar svarilen zgled
je nerodnost ali strokovna neizkušenost, ko
se pod tako rekoč klasično iztočnico v ne¬
določniku dati mnenje (deliver an opinion;
Stellungnahme abgeben; emettre des avis)
v glosarju zvrsti cela pahljača različic. Prva
je slovenska konkretnejša iztočnica v osebni
obliki: daje priporočila in mnenja (make recom-
mendations and deliver opinions; Empfeh-
lungen und Stellungnahmen abgeben; for-
muler des avis), vzeta dobesedno iz besedila
pogodbe: »daje priporočila in mnenja« (283).
Druga različica je spet v nedoločniku: na za¬
htevo Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo pri¬
praviti mnenja (deliver opinions at the request
of the Council or of the Commission, or on
the own initiative; auf ersuchen /?/ des Ra-
tes oder der Kommission oder von sich aus
Stellungnahme abgeben; saisir 1'avis), čeprav
je besedilo pogodbe v osebni obliki: »na za¬
htevo Sveta ali Komisije ali na lastno pobu¬
do pripravlja mnenja« (285). Tretja različica
je pod nedoločnikom podati mnenje osebna:
Komisija poda o zadevi obrazloženo mne¬
nje (the Commission shall deliver a reasoned
opinion; die Kommission gibt eine mit Griin-
den vorsehen /?/ Stellungnahme herzu ab;
saisir 1'avis) in se ujema z besedilom v po¬
godbi: »Komisija ... poda o zadevi obrazlo¬
ženo mnenje« (340). Četrta različica je pod
nedoločniškim izraziti mnenje spet osebna:
Komisija je izrazila odklonilno mnenje (the
Commision has delivered a negative opi¬
nion; die Kommission hat eine ablehnende
Stellungnahme abgegeben; 1'avis negatif de
la Commission), z le rahlo odmaknjenim be¬
sedilom v pogodbi: »glede katerih je Komisi¬
ja izrazila odklonilno mnenje« (350).
Resnično se mi zdi škoda, da niso vse
te različice uvrščene pod enotno iztočnico
»mnenje« ali pa pod štiri iztočnice (dati, pri¬
praviti, podati, izraziti).
Lahko bi se torej reklo, da je ena od najtrd¬
nejših značilnosti obeh glosarjev nesistema¬
tičnost, beganje iz ene skrajnosti v drugo, kar
se kaže celo pri obravnavi kratic.
Iztočnica COSAC je na primer očitno an¬
gleška kratica, vendar ni nikjer razvezana
ali razložena, le v besedilu Amsterdamske
pogodbe je rečeno: »Konferenca odborov za
evropske zadeve, v nadaljnjem besedilu CO¬
SAC« (160), in v glosarju je iztočnica Konfe¬
renca odborov za evropske zadeve izpisana kot
Conference of European Affairs Commitees;
Konferenz der Europa-Ausschiisse, vendar
brez sleherne povezave s kratico COSAC.
Po povsem drugačnem, slovenskem siste¬
mu pa je v glosar sprejeta kot iztočnica kra¬
tica ČDO, saj je uvrščena v geslovnik pod č:
ČDO (OCT, ULG), s čimer so očitno mišlje¬
ni čezmorske države in ozemlja (overseas coun-
tries and territories; iiberseeische Lander
und Gebiete), vendar spet brez vsakršne po¬
vezave s kratico.
Tako glosarja neutemeljeno in nepregledno
begata tudi v oblikovanju iztočnic.
Po eni strani je čutiti skrb, da bi bile ne
glede na obliko, v kakršni so v besedilu,
uvrščene v klasični slovarski obliki (v pr¬
vem sklonu ednine, nedoločniku ...), na pri¬
mer dopolniti spremembo (modify an amend-
ments /?/; Abanderung andern; modifier
un amendement), čeprav se besedilo gla¬
si »Svet lahko ... dopolni vsako spremem¬
bo« (360); ali domnevna kršitev (alleged con-
travention: behaupteter VerstoS; 1'allegation
d'infraction), čeprav gre v besedilu za odvis¬
ni sklon in množino: »zaradi preverjanja do¬
mnevnih kršitev« (329); dati privolitev (give
assent; Zustimmung erteilen; rendre 1'avis
conforme); besedilo v pogodbi: »sodeluje ...
z dajanjem privolitve«; iztočnica: davčna do¬
ločba (tax provision; steuerliche Vorschrift; la
disposition fiscale), besedilo v pogodbi: »ne
uvaja ... kakršnih koli notranjih davkov«;
111
Janko Moder Mostovi XXXVII/ št. i, 2003,112-115
iztočnica: dodeliti sodno pristojnost Sodišču
(confer jurisdiction on the Court of Justice;
Zustandigkeit des Gerichtshofes bestehen;
les competences attribuees a la Cour de justi¬
ce); besedilo v pogodbi: »... kjer je bila sodna
pristojnost s to pogodbo dodeljena Sodišču.«
Po drugi strani pa imamo za iztočnice na¬
tančen prepis iz besedil ne glede na klasično
slovarsko obliko, na primer če ne glede na iz¬
polnjevanje zahtev (if, notvvithstanding the ful-
filment of the requirement; wenn ungeachtet
der Erfiillung der Kriterien; si, en depit du
respect des exigences decoulant des criteres)
z besedilom: »če ne glede na izpolnjevanje
zahtev« (278); tudi iztočnica varuh človekovih
pravic opravlja poizvedbe (Ombudsman shall
conduct inquiries; der Biirgerbeauftragte
fiihrt Untersuchungen durch; le media-
teur procede aux enquetes) se povsem po¬
novi v besedilu: »varuh človekovih pravic
opravlja ... poizvedbe« (329); podobno ob¬
seg prizadevanj (extent of the effort; Umfang
der Anstrengung; 1'ampleur de l'effort), za¬
radi nujnosti (on grounds of urgency; aus
Griinden der Dringlichkeit; pour des motifs
d'urgence); Svet lahko v skladu s postopkom iz
člena ... sprejme predpise, s katerimi prepove takš¬
no razlikovanje (the Council may adopt rules
designed to prohibit such discrimination;
der Rat kann nach dem verfahren /?/ des Ar-
tikels ... Regelungen fiir das Verbot solcher
Diskriminierung treffen ).
O glosarjih torej ni mogoče reči niti tega,
da je v njiju čutiti dosledno iskanje novih poti
pri oblikovanju iztočnic, temveč kvečjemu to,
da sta dosledna v preveč neenakem ekscerpi-
ranju in uvrščanju v iztočnice.
In vendar se mi zdi ena od simpatičnih po¬
tez obeh glosarjev ravno delno samosvoje ob¬
likovanje iztočnic, se pravi na nekakšne pra¬
faktorje razdrobljeno besedilo. Če bi bilo to
delo izpeljano dosledno, da bi se namreč vse
iztočnice ujemale z besedili pogodb, iz kate¬
rih so vzete, in če bi bile pogodbe v celoti iz¬
pisane, bi se lahko približali zanimivemu po¬
skusu elektronskega geslovnika, po katerem
bi bila vsaka iztočnica najmanjši nespremen¬
ljivi delček besedila, uporabljiv med drugim
tudi pri tako imenovanem strojnem prevaja¬
nju kot kamenček v mozaiku ali delček v se¬
stavljanki.
Vendar sta glosarja, kakor smo videli, v vse
preveč primerih še celo za klasične geslovni¬
ke premalo povezana z besedili v pogodbah,
se pravi, da je bilo izpisovanje opravljeno po
preveč ohlapnih navodilih in so nekatere iz¬
točnice tako odmaknjene od besedil v pogod¬
bah, da sta glosarja v takih primerih prešibka
opora celo za klasično osebno prevajanje, kaj
šele za strojno.
Tudi če sta torej v brošuri izdana glosar¬
ja le delček celotnega projekta in tudi če je v
elektronski obliki opravljen popoln izpis po¬
godb, je žal obdelava besedil tako nepopolna,
nesistematična in nestrokovna, da bi pravza¬
prav ne bila smela zagledati belega dne, saj
si niti uredništvo ni bilo povsem na jasnem,
kaj pravzaprav izdaja (glavni naslov na stra¬
ni 3 je na primer Glosar k prečiščenima besedilo¬
ma Maastrichtske in Rimske pogodbe, v kazalu
na strani 5 pa Glosar k prečiščenima besediloma
Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovit¬
vi Evropske skupnosti).
Tudi ena od dragocenih podrobnosti glo¬
sarja, sklicevanje na člene v pogodbah, je
žal prevečkrat nezanesljiva, premalo skrb¬
na je bila korektura, saj je preveč tipkar¬
skih napak ne le v slovenskem besedilu,
ampak tudi v drugih jezikih, kar nas po¬
sebej nerodno predstavlja v Evropi, saj
sta glosarja namenjena tudi »tujejezičnim
uporabnikom«.
Na nekaj takih zatipkanj sem z vprašaji
opozoril že sproti, nekaj pa naj jih sledi še
tukaj: preprečevanje nesreč pri delu in poklic¬
nih bolezni /?/ (prevention of occupational
accidents and diseases), prerogative (prero-
gatives; Rechte; les prerogataives /?/); preu¬
smeritev trgovinskih tokov (deflection of tra-
de; Verlagerung von Handelsstromen; le
/?/ detournements de trafic); preusposablja-
nje (retraining; Umschulung; la reconver-
sion professionneles /?/); celo tako daleč
gre to, da je ob popravljeni vrstici ostala
tudi še napačna, na primer pridobitev ne¬
premičnin (acquisition of property; Erwerb
von Immobilen /?/; l'acquisition de biens
immobiliers).
112
Mostovi 2003 Malo preveč nenavaden slovar
Za konec naj zapišem le še iskreno željo,
naj bi ta morebiti prezgodnji porod vsaj po¬
magal, da bo prihodnji lahko toliko boljši,
opravljen z večjo resnobo, disciplino in stro¬
kovnostjo.
Literatura
Arni Barav, Christian Philip, Dictionnaire ju-
ridicjue des Communautes europeennes, Pa¬
riš 1993
Henry Campbell Black, Black's Law Dictiona-
ry, Sixth Edition, St. Paul, 1990
Anton Grad, Henry Leeming, Slovensko-an-
gleški slovar, Ljubljana 1990
Narciso Amoroso Rica, Olivier Merlin Walch,
Dictionnaire juridiquefranqaislespagnol, Pariš
1993 ^
Lidija Šega, Veliki angleško-slovenski poslovni
slovar, Ljubljana 1997
Temeljni akti Evropskih skupnosti, Uradni list
Republike Slovenije, Ljubljana 2002