teto LXX
štev. 202 a
V Ljubljani, v četrtek, 3. septembra I942-XX	po,tl1" Prezzo — Cena L 0.80
SLOVENEC
Narofnina inesefno IS Lir, t a Inozemstvo 20 Lit — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo SO Lii. Ček. rai. Ljubtfana 10.650 ca naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo me« t o.
Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Uhaja vtak dan tjntral razen p onadelflta lo dneva po praznik«.
c U r« d aitt vo In apravai Kopltar|a«a 6, L|abl|ana. 1 Redazione, Aminlntstraitooai Kopitarjeva 6, Lnbiana. =	Telelon 4001-4005.
S
Abbonamcotii Me.e 18 Lir«; E.tero, me-m *) Lir«, bduaone domcoica. aooo 34 Lir«, hitaro 50 Ure. C. C. f J Lubiant 10650 par 41( «bbo-aamsntt' 10.349 p« 1« in.ertloni.
Filial«« Noto m »to.
Concessionaria e»cln»l»a per la pnbblldli dl provenienra italiana ed estera: Unione PuhblicitA Italiana S. A, Milano.
II Bollettino No 828
Gravi perdite nemice
30 di mezzi corazzati e 55 velivoli distrutti
II Quartiere Generale delle Forzc Armate co-munira:
Nella giornata ili ieri reparti motneorazzati italiani e germanici hanno elfctuato. sul fronte egiziano, alcuiir puntate duritnte In quali il nemim ha periluto uua trentina ti a mezzi c«raz-zati.
I/aviazione ilelPAsse ha svolto intensn attivita sil formazioni avnnzate e sulle retrovic avversa-rie. Nei combatlimetili aerci delle due ullinie giornate rinquantuno apparerrhi sono stati abbat-tuti dai cacriatori italo-lodeschi: quattro altri pre-cipitavno al suolo rolpi dal tiro di hatteric con-traeree.
Velivoli liratannirl hanno rnnipiuto incursio-ni silila S i r i I i a sparando raffiche ili mitra-glialrice su alcuni centri ahitati c contro un Ireno passeggeri.
Un noslro sonimergihile 11011 e rienlrato alla base. Le famiglie (legli e(|tiipaggi sono stale in-formate.
Vojno poročilo št. 828
Velike sovražne izgube
30 tankov uničenih, 55 leta! sestreljenih
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj so italijanske in nemške motorizirane oklepne skupine na egiplskem bojišču izvedle nekaj sunkov, med katerimi je sovražnik izgubil okrog 30 oklepnih sredstev.
Letalstvo Osi je živahno bombardiralo so-Tražne prednje oddelke in njegovo zaledje. Med letalskimi dvoboji v zadnjih dve dneh je bilo sestreljeno 51 letal in sirer so la letala sestrelili italijanski in nemški lovci. Štiri letala so treščila na tla, zadela od protiletalskega topništva.
Angleška letala so izvedla polele nad Sicilijo in sipala ogenj iz strojnic na nekaj selišč in na
potniški vlak.
Ena naša podmornica se ni vrnila na sToje oporišče. Družine članov posadke so bile obveščene.
Rim. 1 sept. AS. Potrjeno je bilo. da je bil v Aleksandriji torpediran angleški rušiler in da je bil težko poškodovan ob egiptski obali. To delo je opravil italijanski »MAS in ie to dejanje omenjeno v vojnem poročilu št. 825.
Prodor do Volge nad Stalingradom
Napadi na sovjetsko plovbo na Volgi — Odbiti boljševiški napadi pri Kalugi, Rževu in na jezeru Ladoga
Hitlerjev glavni stan, 2. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Jugovzhodno od A nape nadaljujejo nemške iu romunske čete -s svojim napadom na sovražnika, ki se srdito bojuje na urejenih višinah.
Pred Stalingradom so naskakujoče čete ined boji zasedle še več ozemlja. Severno ml mestu so hitri oddelki dosegli Volgo in odbili več sovražnih protinapadov. Protiletalsko topništvo je na Volgi potopilo sovjetsko š00-tonsko ladjo, lzvidniško letalo je oh delti Volge potopilo južno od Astralinna sovjei'ko petrolejsko ladjo.
Jugovzhodno od K a 1 u g - in pri Rževu je bilo več krajevnih sovjetskih napadov odbitih.
Južno od jezera Ladoge so sp ponesrečili ponovni sovražni napadi1 in je imel sovraž-nik zelo krvave izgube. Sovjetska topuičarko je bila pofopljena, dva vlačilca pa poškodovana.
Bojim letala so podnevi in ponoči napadala železniško križišče severozahodno od Moskve. Ugotovili so več obsežnih požarov in eksplozije.
Ponoči so sovjetska letala hibi nad generalnim g u v e r n e m e n t o m in vzhodno P r u s i j o in so zlasti napadala stanov anjske predele v Varšavi. Izbruhnilo je več požarov.
Med napadi hitrih nemških in italijanskih oddelkov proti angleškim postojankam v Kg i piu je bilo uničenih 30 sovražnih tankov. Mod temi hoji je nemško in italijansko lovsko letalstvo 31. avgusta in 1. septembra sestrelilo 51 angleških letal, štiri letala je sestrelilo protiletalsko topništvo.
Na Sredozemskem morju je nemška podmornica potopila sovražno 4000 tonsko ladjo, ki je vozila v konvoju.
Ponoči je angleško letalstvo napadlo več krajev v Saarpfalzu. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih je zlasti v Sa-arlauternu nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Dve napadajoči letali sta bili sestreljeni.
Lahka nemška bojna letala so z bombami težke vrste zadela v polno taborišče čet na angleški .južni obali. Ponoči so letala metala rušilne in zažisalne bombe v Midlatulu ili v severozahodni Angliji. Izbruhnilo je mnogo požarov.
Berlin. 2. septembra. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je včeraj letalstvo razvijalo veliko delavnost na vsem vzhodnem bojišču. Železniške zveze proti Stalingradu. Folovu in Kami-šinil so bile na raznih krajih prekinjene. Na Volgi je nemško izvidniško letalo potopilo sovjetsko
Veliki uspehi trojne zveze v prvih treh letih vojne
Carigrad. 2. sept. AS. Turški pisatelj Pejani Šefa objavlja v listu »Tasviri Efkar« članek, v katerem razpravlja o uspehih, ki so jih države Osi dosegle v prvih treh letih vojne. Člankar poudarja, da so Angleži in Amerikanci do sedaj doživljali satne poraze. Italija, Nemčija in Japonska so si prisvojile nadzorstvo nad vso Evropo in nad najbolj bogatimi deli vzhodne Azije in jugovzhodnega dela Tihega morja. Na Tihem morju, na Atlantiku in na Sredozemskem morju nadzirajo mornarice trojne zvezo vso plovbo. Os razpolaga
Z vsega sveta
Združene države
Mornariško ministrstvo Združenih držav poroča, da .je bila ob ameriški vzhodni obali potopljena neka angleška ladja srednje tonaže. Preostali člani posadke so se izkrcali na ameriški vzhodni obali.
Roosevelt je v zadnjih dveh dneh dvakrat govoril sotrudnikom ameriških radijskih postaj. Opozoril jih je, da naj ne bodo tako zgovorni in je poudaril, da zlasti preveč govore o ameriški notranji politiki, kar povzroča nato razne prepire.
V	Newyorku so objavili uradno listo tistih potopljenih parnikov, ki so bili potopljeni od 8. decembra do 21. avgusta. V tej dobi je bilo potopljenih 451 trgovskih ladij.
Španija
V	kratkem bo podpisana trgovinska pogodba med Španijo in Argentino. Španija je kupila 10 milijonov centov žita. Nakupljeno blago bodo prevažali na španskih in argentinskih ladjah.
Bolgarija
Toseben vladni ukaz pravi, da bodo vse Žioe, ki so pozvani na obvezno delo, sodili po vojaških zakonih, če se bodo na delu kaj pregrešili.
Japonska
Japonska vojaška oblast, ki vodi upravo na Javi, je objavila, da je ime otoka Jave spremenjeno v Dyava. To ime je sedaj v skladu z domačim malajskim jezikom.
»Parnik »El Nil« je pripeljal v Lorenzo Mar-ques japonske diplomate iz Anglije.
Filipini
Vrhovni poveljnik japonskih čet nn Filipinih je objavil, da je v Manilli in na vseh Filipinskih otokih popolnoma vpostavljen red in mir. Prebivalstvo mirno opravlja svoja dela. Japonsko poveljstvo spoštuje vse vere. ker je prepričano, da njihovi poglavarji poginoma razumejo namene japonskih oblasti.
petrolejsko ladjo. Na jezeru Ladoga jo bilo tudi potopljenih več ruskih prevoznih ladij.
Berlin. 2. sept. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so nemške Čete včeraj dosegle nove uspehe v odseku pri Stalingradu. Zasedenih je bilo nad 50 utrdb. Severozahodno od mesta je nemško letalstvo uničilo 30 tankov in 15 sovjetskih topov. Nemški lovci so na tleli uničili 10 sovjetskih letal. Protiletalsko topništvo je v boju sestrelilo 54 letal.
Berlin. 2 sept. AS. Izvedelo se je iz vojaškega vira, da so med hitrim prodiranjem na ju-
z ogromnim vojnim strojem. V Rusiji so zasedena ozemlja, ki so bogata na surovinah. Poleg lega ima Os na razpolago 6 milijonov vojnih ujetnikov, ki jih uporablja za industrijska in poljedelska dela'. Turški pisatelj ugotavlja, da imajo sile Osi in Japonska pobudo v svojih rokah. Iz vsega tega se ne more vedeti, na kaj naslanjajo anglosaške državo svoje upe in 6voje nade.
Madrid, 2. sept. AS. Španski tisk podaja pregled o dogodkih v prvih treh letih vojne in poudarja, da so sovražniki Osi doživeli celo vrsto porazov. Na pragu četrtega lela je politični in strateški položaj odločno ugoden za Italijo, Nemčijo in Japonsko in za njihove zaveznike. Španski listi pišejo, da morejo Angleži in Amerikanci proti tem uspehom držav trojne zveze postaviti nasproti samo domneve in fantazije. Medtem ko delajo demokracije načrte za leto 1948, prodirajo sile Osi na Kavkazu, Os ima v rokah pobudo v? Egiptu in podmornice postopno uničujejo sovražno trgovsko ladjevje. Angleži in Amerikanci so govorili, da bodo bogatejše države zmagale. Toda bogatstva sveta prehajajo sedaj v roke držav Osi. Sicer pa Angleži in Amerikanci skupno z boljše-viki ne bodo mogli streti narodov, ki svoji sili priključujejo še ideale civilizacjic in pravice.
Pomočnik predsednika japonske vlade
Tokio, 2. sept. AS. Cesar je odredil za pomočnika predsedniku vlade ministra za narodno vzgojo ker bo zaradi odstopa zunanjega ministra predsednik vlade vodil ludi zunanje ministrstvo.
Dobropoučeni politični krogi izjavljajo, da nenadna ostavka japonskega zunanjega ministra nikakor ne bo spremenila japonsl^ zunanje |x>liti-ke, zlasti v vprašanjih, ki se tičejo zahoda. Ne ve se še. če bo predsednik vlade še dolgo časa poleg predsedstva in zunanjega ministrstva vodil tudi vojno ministrstvo.
Tokio, 2. septembra. AS. Zunanji minister Togo, ki je odstopil včeraj iz zasebnih razlogov, je bil od cesarja imenovan za člana visoke zbor-nicc.
Odstopil jo tudi zunanji podminister Niši. Na njegovo mesto jo bil imenovan načelnik oddelka za vzhodno Azijo Kumaiši Jamamolo.
Tokio, 2. septembra. AS. Zastopnik vlade je izjavil inozemskim časnikarjem, da je zunanji minister Togo resnično odstopil samo iz osebnih razlogov in ni njegov odstop v nobeni zvezi z ustanovitvijo novega ministrstva za vzhodno Azijo, niti s smerjo japonske zunanje politike.
Atentat na indijskega podkralja
Rim, 2. sept. AS. Zvedelo se je, da jo bil na indinjskega |*>lkralja lorda Linithgovva izvršen alenta. Indijec, ki je atentat izvedel, je bil aretiran.
Tokio, 2. sept. AS. Iz Šonana poročajo, da je radijska postaja v Novem Dclhiju objavila, da jn bil izvršen revolverski atentat na indijskega podkralja lorda Linithgovva.
Štiri ameriške ladje potopljene
Berlin, 2. sept. AS. Nemške podmornice po zpet potopile štiri ameriške trgovske parnike. Ena ladja se je potopila v dveh minutah, neka druga ladja pa je bila šele pred dvema mesecema zgrajena. Dve ladji sta bili potopljeni v Karibij-skem morju.
Francoska vlada zanika
Pariz, 2. septembra. AS. Ministrstvo za informacijo objavlja: nekatere inozemske agencije so razširile govorice iz ruskega in angleškega vira, češ da je nemška vlada zahtevala od francoske vlade pravico, da bi izkoriščala njena oporišča v francoski zahodni Afriki. Nekaj teh agencij je navajalo, da so nemške čele že bile prišle v Dakar. Francoska vlada odločno zavrača te lažnjive novice, ki se sicer priključujejo dolgi vrsti laži, ki se že dve leti širijo iz Londona in iz Moskve.
Angleška policija zapira ugledne Indijce
Bangkok. 2. sept. AS. Angleži zatirajo naprej indijsko ljudstvo. Tako so angleške oblasti v Bom-bayu aretirale Pandita Balarišura šarrno, člana odbora indijskega kongresa. Zaradi aretacije Šarmo je prišlo v Bombavu do velikih neredov in je med spopadi bilo ranjenih nekaj agentov, ki so hoteli razpršili množico.
Bangkok, 2. septembra. AS. Radio .»Svobodna
govz.hodnem bojišču nemški pionirji zgradili za nemško vojsko v treh mesecih 215 mostov, s skupno dolžino ~ kilometrov. Nad 200 mostov so vojaki popravili. Pri tem pa ni~o všteta delu. 1 i jih je opravila organizacija Tod t. Pri teh delili neposredno za bojiščem so pogosto sctfelov.ili tudi člani mladinske nemške delovne službe. Mnogo med njimi jih jo bilo tudi odlikovanih u vojnim križcem.
Berlin, 2 sept. Nemške čete so izrabile prodor južno od dolnjega Kuhana in zasedle utrjeni kraj Krasna Medvidevskaja.
Indija« poroča, da povzročajo neusmiljeni angleški ukrepi /a potlačitev gibanja v Indiji dnevno kakih 5l> smrtnih žrtev ter okoli Jim ranjencev. 2(XXi Indijcev je v ječi. V velikih ineslih kakor Nevv Oclhiju, Bombavu. Kalkuti in Madrasu je samo prav majhen del tovarn in trgovin začel / delom, pa še t<> na |» r i l i - W in grožnjo oblasti. V Madrasu je skupina Indijcev napadla postajo. dn bi preprečila odhod vlaka s četami, poslanimi, da bi potlačile nemire nekje v bližini. Policija je streljala na Indijce, jih kakih -'O ranila ter 3 ubila.
»Črna legija« v Ameriki
Rim. 2. sept. AS: l ist »Dailv Sketcli« poroča iz Amerike, da je ameti-ka vlada prejela pred-<>g, »la naj se ustanovi v ameriški v<ij-ki divizija kaznjencev. Predlog je prw.lul neki kaznjenec i/ Misurija, ki je /a legijo kaznjencev predlagal ime »črna legija«. Kaznjenec poudarja v svojem predlogu, da so kaznjenci zelo i/urjenju v ravnanju z orožjem. <1 tem pa nikdo ne more dvomiti, kdor ve. kako je /ločinstvo v Ameriki razširjeno. Dobro l>i bilo, da bi bil za častnega poveljnika te legije imenovan Stalin, ki j« znan jio svojih zločinskih napadih na razne banke. Treba pa je počakati, da se lio izvedelo, kaj o tej legiji misli Boose-veltova žena, ki se zadnji čas zelo razburja zaradi naraščanja števila zločinov med ameriško mladino. Pred kratkim je na nekem zborovanju v Nevvvorkti zgovorna /ena zahtevala, da naj se prouf" sredstva za pobijanje zlnfiti-stva meri mladino. Gospa Roosevelt je izjavila, da je mladostno zločinstvo od začetka vojno naraslo za	Ni izključeno, da bodo v črno
legijo« vključili tudi tiste ameriške mladeniče, ki so se v zločinstvu zelo obnesli.
V čem je prava moč Nemčije
Carigrad, 2. septembra. AS. Turški poslanec Mehmetli Sadag, ki sc je vrnil s potovanja po Nemčiji, je objavil sestavek o mogočni nemški oborožitvi. Pisec med drugim poudarja, da moč Nemčije ni samo v sili orožja, saj je tudi Francija bila močno oborožena, temveč v duhu. ki preveva nemško prebivalstvo. I o si je naložilo sleherno žrtev in sleherno omejitev za svojo obrambo ter vse to prenaša docela vedro v domnevi o zanesljivi zmagi.
Duce odlikuje s srebrno kolajno za vojnšk- zasluge višjega pilota Paria Curtu: Polcf Rim-
Tokio—Rim.
Pogovori s slovenskim ljudstvom:
Poznavanje Italije
Časnikar Alessandro Nicolera je imel anoči po Radiu Ljubljana naslednje predavanje:
Med neredkimi dejanji, ki jih moramo opravili, da bi se spoznali, razgovorili, razumeli, poučevali, lojalno spoštovali, je najbolj potrebno odstraniti iz duš sleherno sled sovraštva.
Sovraštvo je' s'ib svetovalec, sovraštvo zaslep-1 ja, sovraštvo je nasprotje jasnosti Če nasprotnika opazujemo brez sovraštva, tedaj bomo lahko vrednotili sile, s sovraštvom pa ne bomo dosegli nobene koristne sodba in s sovraštvom se bo samo ustvarila neka mešanica, ki ne bo za nobeno koristno rabo.
Tako smo lahko ugotovili, da zelo mnogo Slovencev ne pozna pretekle in sodobne zgodovine Italije. V nekaterih ozirili je takšho nepoznavanje naravnost nekaj nezaslišanega. Da bi lo bilo koristno, ne verjamemo. Da je to hotela neka vladija sovražna volja, vemo prav dobro. Vendar pa se nam zdi nerazumljivo, da bi se v stoletju radia no poznali ljudje, ki žive tako blizu skupaj in da so v popolni neprodorni senci ostale ideje — kakor fašistična ideja — ki so medtem srečno prepotovale ves svet.
Ni pa zadostna razlaga, da je to dosegla samo protipropaganda in da drugi činitelji niso sodelovali pri tem. da Slovenci ne bi spoznali italijanskega značaja, njegovega vojnega potenciala, njegovo bleščečo zgodovino, kulturno posest, zakone in socialno ureditev, ki jo je fašizem postavil na čelo modernega napredka.
Ne; pri tem gre za mehanizem, ki se je vpletel v duše v predolgi vrsti let nasprotij, ta mehanizem pa je bil napravljen tako, da je uveljavljal sleherno neugodno novico za Italijo in je sprejemal kot dobre vse tiste govorice, ki jo obreku-jejo in jo ponižujejo v lastnem spoštovanju.
Če upoštevamo, da je to trajalo 20 let, 50 let ali pa eno stoletje, tedaj nas ne bodo presenečali izkrivljeni nazori, kar najbolj neumni in neverjetni. in ti nazori so se vcepili celemu ljudstvu, dasi je živelo v najbližnjem sosedstvu.
V tem oziru bi mogli navajati na stotine primerov, ko je bila najbolj svetla resnica ponarejena zaradi slabega razpoloženja proti Italiji. Od
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Stru 2 _____-______________________3 SLOVENEC«, Četrtek, 3. sept 1942-XX.
8tor. 202.
(Nadaljevanje s 1. strani)
sramote hi zardel ves človeški rod, če bi pregledali vse tisto, kar je delala avstrijska politika in bi čez leta preteklega stoletja prišli do delovanja proslule belgrajske voj. klike, do raznih protiitaii-janskih organizacij, ki jih je ta klika ustvarjala, tajne in bledo javne, in bi odkrili tolikšno nespodobno perilo lnistifikacij, laži, grdih ponaredi) in nasilstva nad pametjo ia zgodovino. Sedaj pa moramo pregledati v razdalji let, komu je bilo to najbolj v škodo.
Avstrija je izginila in Jugoslavija je izginila. Ta strahotna ugotovitev bi morala imeti veljavo pri današnjih nadaljevalcih politike laži. Toda li iz zagrenjenosti nadaljujejo. To bo še slabše zanje.
Italijani se lahko veselo smejejo vsem tistim proslulitn pisateljem, ki so lakoj po vojni — kakor na primer v »1'olitikit — pisali takšne bese- i de: »Italija je proti nam brez orožja. Če jo združeni napademo, se bo zrušila.« Takšne besede bi lahko ne vemo kako dobro vplivale v predmestju Zemuna, povsod drugod pa so odmevi mogli zgubiti svojo veljavo. V Italiji so povzročale sočustvovanje.
Precenjevati samega sebe, je lahko dobro, lo-da pod pogojem, da se vsaj malo upošteva prepričanje v ozirih na tretje. Danes bi se lahko maščevali, da bi zbrali vse te baharije, vse te fantastične pisarije helgrnjskih ljudi (mnogo teh haharij se je ponavljalo tudi v Ljubljani), kakor obstoja zbirka vseh govorjenih in pisanih neumnosti angleških generalov med italijanskim pohodom v Etijopiji. To pa si lahko prihranimo, ker je srbska domišljavost, ki je tolikokrat spravljala Evropo v silne nevarnosti, za vedno prepuščena zgodovini. Globoko pa še tli njeno orožje zločinov, udarov in vojnih intrig, ki se na Balkanu smatra za neizbežno pomožno sredstvo politike.
Na nesrečo je Slovenija pod tem vtisom in pri tej udeležbi ostajala pri nepoznanju Italije in je spoznavala njene zadeve in njeno zgodovino skozi pokvarjene uradnike v Belgradu in poprej na Dunaju. V tem je bistveni vzrok za splošno majhno spoštovanje proti tistemu, ki je vedel poprej za takšno duševno razpoloženje, pa je vendar prišel tako kot viteški bojevnik, ki je klonil orožje in ponudil prisrčno roko, ko je bil končan boj.
Italijani so ponudili roko in skoraj rekli: »Slovenci! Odvrzite nekaj svojih idej in pridite poznavat Italijo in Italijane! Spreobrnili se boste na vsej črti.« Poznali smo na desetine, mogoče na stotine Slovencev, ki že dolga leta bivajo v Italiji in so že zdavnaj opustili vse tiste predsodke, ki se tukaj še umetno goje in sedaj dihajo lep bla-žilen zrak italijanske zemlje, kjer se razbremene vsa najbolj nasprotna duhovna razpoloženja, kjer se razmišlja mimo in jasno, kjer se duh zelo posvečuje razumevanju, ne pa zavisti, kjer se ljudje ljubijo med seboj in se opuščajo mračne misli.
Vse to, kar smo povedali, pa je premalo, da bi razložili, kaj bi bilo treba in kaj je treba razumeti o naši in vaši Italiji. Tolikšno gradivo se ne bi moglo seveda razložiti v enem ali slo radijskih predavanj. Mi si niti ue domišljamo, da bi se to delo moglo opraviti v enem dnevu ali v enem letu. Mogoče bi bilo potrebno, da gredo Slovenci bivat za dolgo časa v našo zemljo in stopijo v stik z našim življenjem, da bi se neposredno prepričali in potopili v duhu in civilizaciji Italijanov. Bilo bi treba, da bi premagali tisto presenečenje, ki ga doživi vsaka izbrana duša, ko doumeva skrite sestavine čiste duhovnosti tn velike prestale civilizacije in šele tedaj bomo mogli verjetno govoriti o pravem in varnem razumevanju.
Naši današnji nameni pa so mnogo bolj skromni. Mi priprosto pravimo, da bi bila zmola in abotnost vztrajati pri nepoznavanju Italije.
Mnogi naši sovražniki so se kruto varali, ko so v Italiji vztrajno gledali samo deželo, ki so jo popisovali tuji potniki iz 17. stoletja, ki so tudi, če niso pripadali preprostim novičarjem, slikali njen okvir i obsežno romantiko. Bilo bi boljše za njih, da bi sledili načelu, ki pravi, da je mogoče boljše spoznati sovražnika v boju, kakor pa načelu. da se prijatelji morajo spoznati, da bi se cenili med seboj. Če kdo zmanjšuje pomen sovražnika iz nekega predhodnega stališča, to še ne pomeni, da sovražnik ne Ik> ostal moder in močan, kakor to dejansko je. To je tedaj izredno slabo sredstvo za notranjo propagando vlad, ki se tega poslužuje. To se pravi, da te vlade vodijo lastni narod v velika razočaranja, mogoče celo v poraz. Za vzgled jemljemo iz sodobnih dogodkov, da bo silovita nevednost Amerikancev o evropskih zadevah glavni vzrok njihovega poraza.
Mi Italijani pa bomo ugotovili, da smo vedno zelo malo zaupali sili propagande, ker smo se mogoče zavedli, da se bodo k tako veliki in slavni tradiciji vračali z zanimanjem vsi rodovi, ki se hočejo česa naučiti.
Hočemo pa reči še nekaj dragega: Italijani imajo mogoče do neke gotove točke interes na tem širiti vse lastne možnosti in razvrstiti in vrednotiti zaledje energij, s katerimi lahko razpolagajo ob katerem koli času.
Od Slovencev je tedaj odvisno, da si poglobe zgodovino, doumejo skrivnosti d.vetisočletne tradicije, razlože revolucionarni pojav, ki ga pooseblja Mussolini, biti budni, presojati in če tudi kritizirati. toda predvem poznati, poznati Italijo.
»Osvobodilni« požigi partizanov
K neštetim zločinom, ki so jih zagrešili partizani doslej že na najru/.lifnejših območjih Ljubljanske pokrajine, se je v zadnjih dneh pridružil še nov, ki prav tako ki\kor vsi drugi njihovi zločini kaže, tla je njihovo »osvobodil-uo« geslo vedno isto, namreč: »Umor, rop, po-
žig«. Kdor ni na svojem hrbtu in na svoji glavi okusil partizanske »svobode«, ta skoraj verjeti ne more, da je res vse to, kar govorijo ljudje o tel) propadlih tolpah. Sedaj so se predstavili z »junaškim« dejanjem v bližini Ljubljane.
Jožef LObeli
Sovjetski ujetniki, ki so jih italijanske čete zajele ob Donu.
Spori
Gundar Haegg
odkriva tajne treninga
V nedeljski številki »Slovcnca« smo pisali obširneje o svetovnih rekordih v teku, katere je postavil nepremagljivi švedski tekač Gundar Haeg. V nekaj tednih je zboljšal svetovne znamke kar na šestih progah. V švedskem dnevniku >-Dagens Nyhcter« je spregovoril Gundar Haegg o sVoji metodi treninga in tekmovanja takole:
Ko sem bil še majhen — sedaj sem že 23 let star — sem občudoval tekača, ki mi je hudo ugajal. To je bil Ilenry Kilarne. Veliko je pomenil zame in navdušil me je za tek, da sem začel tudi sam trenirati. Če bi me vprašali, v čem je tajna mojih uspehov, bi odgovoril, da je ta tajna v sproščenem, nikoli napetem ali krčevitem telesu. Prav nikoli si ne prizadevam, da bi se tako trudil, da bi prišlo do krčevitosti.
Pet let sem bil gozdni delavec in ta leta so bila za moje zdravje pa tudi za šport zelo koristna. Dve leti sem sekal drevesa, nadaljna tri leta pa sem bil gozdni transportni delavec. Prav delu v gozdu se moram zahvaliti, da sem dobil dobro podlago za urjenje v teku.
Od tega časa sem se vadil naravno in preprosto, vendar smotreno. Veliko sem tekal, vendar ne po kakšnem posebnem načrtu. Prva leta sem uril svojo telesno zmogljivost zelo previdno in se skrbno varoval pred previlikimi napori. Tako sem mislil, da je še dovolj časa za forsiran trening. Temu pravilu sem ostal zvest, s treningom pa sem stopnjeval od leta do leta.
Nisem bil veliko na negovanih tekališčih, pač pa sem ljubil mehke in prožne gozdne steze. Navadno tečem pol ure ali eno uro, kakor mi pač čas dopušča. Ko sem bil še fantiček, setn čutil posebno mehkobo in sproščenost svojih mišic; zavedal sem se pa že zelo zgodaj, da je v tem prednost za mojo športno bodočnost. Reči pa moram, da nisem delal ničesar, kar bi bilo v prid sproščenosti. Nikoli v življenju nisem gojil gimnastike. Dejal bi celo, da sem postal takšen kakršen sem prav zaradi tega, ker nisem telovadil.
Občinska uprava v Mirni peči nova
Visoki komisar je smatral za potrebno, da se razreši redna občinska uprava v Mirni peči in da se glede na to imenuje izredni komisar. Zato na predlog Tajnika Zveze bojevniških fašijev . glede na 4. člen Ducejevega odloka z dne 17. maja 1941-XIX odreja:
Člen 1. Redna občinska uprava v občini Mirna peč je razpušfiena.
Člen 2. Za izrednega komisarja v občini je imenovan čuček Anton.
Okrajni komisar za Novo mesto je pooblaščen, ta odlok izvršiti.
Ljubljana, 31. avgusta 1942-XX.
Visoki Komisar:.
Emilio Grazioli.
Nobene posebne metode nimam, da bi se zdržal v formi, pač pa delam tako kot doslej: z lahkoto tečem po mehkih potih in stezah in nič drugega.
Ko so me lanskega leta kaznovali, sem bil trenutno zelo prizadet in sem mislil celo nato, da bi svoj šport obesil na klin. Potem pa sem si mislil, da bi bilo to nespametno, da, dvojni poraz bi pomenilo to zame. Zato sem se odločil prav za nasprotno in sem začel trenirati bolj vneto kot kdajkoli. Hotel sem dokazati, da se bom še povrnil v športno areno, čeprav so me za dolgo dobo izključili. Tako sem sklenil in treniral po načrtu, ki sem si ga izdelal v svojem dnevniku.
Suspenz, ki je trajal deset mesecev, mi je dejansko le koristil. Postal sem trd in odločen, postavil sem si jasen cilj in zbral sem se, da bi ga dosegel. Vse skupaj je bila prav za prav borba s samim seboj; veljalo je prepričati se in zmagati.
Vse tisto s svetovnimi rekordi in besedami hvale v časopisih, z vzkliki gledalcev in vrvenjem po tekmah, kakor tudi prijateljsko stiskanje rok je kajpada prijetno. Povedati pa moram, da na to ne polagam nobene važnosti. Nič boljše se ne počutim sedaj, kakor takrat, ko še nisem bil slaven.
Šport v kratkem
V	Mariboru so gostovali graški železničarji in odpravili na zelenem polju svoje mariborske tovariše s 4:1. V mariborski enajstorici so igrali: Ukmar, Frangeš, Soupal, Turk, Prah, Pozeit, Her-mann, Kardinar, Klojčnik, Fischinger in Terpin. Graški železničarji so prišli tudi v Celje in zmagali s 6:2.
V	čolnarskem slalomu za prvenstvo Donav-ske-alpske pokrajine na Aniži je zmagal Dunaj-čan Friihvvirt. Tekmovale so tudi ženske, med njimi pa je šlo veslo najbolj od rok Liedlbauerjevi iz Steyra.
Rapidovi igralci tenisa so nastopili v nedeljo v Gradcu proti tamkajšnji združbi KDF in zmagali s 5:4.
Švedsko nogometno predstavništvo se pripravlja na mednarodno tekmo z Nemci. To tekmo bodo igrali 20. t. m. v berlinskem olimpijskem stadionu.
Z mladinskega prvenstva v Breslavi objavljamo nekaj podrobnih izidov, ki bodo tudi naše mlade športnike zanimali. V teku na 100 m ie zmagal lanski prvak Mladek v času 11.2 sek. Na isti progi je bila prva med dekleti Zelecniekova z 12,6 sek.
GOSPODARSTVO
Dovoljenje za uvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11, prevzamejo med uradnimi urami od 9 do 13 in od 16 do 19 uvozna oziroma izvozna dovoljenja.
Pooblastila za nakazila špirita. Tvrdke, ki so vložile prošnje za izdajo pooblastila za nakup
In kmalu se je pojavila v glavi tega človeka, ki nI 1)11 zdravnik, misel na koze In na cepljenje proti nJim. Zdi so mu vse podobno. In zaradi te podobnosti bo Je vzbudila v nJem misel, da hI na I« način preskusil kokoši, ki bo ozdravele na tej lalikl Infekciji bacilov, ki Jih Jc gojil na Bveilh kulturah. In itlel. kokoši so OBtale nesprejemljive za bolezen! Torej bo kokoši zaradi te lahne obolelosti postalo nesprejemljive za koleru, prav tako kakor postane človek zaradi cepljenja proti kozam — nesprejemljiv za to bolezen.
Ta srečni uspeh na je napotil, da Jo bvoJo metodo preskusit pri zdravljenju vranlčncga prisada. Uspelo mu Jc vzgojiti tozadevno kulturo bacilov ln je mogel i nji liurnvnatl po mili volji. Zdaj se je v nJem zbudil Francoz, ki se rad pokaže v Javnosti: da javno, vpričo občinstva, pftkaže svoje poskuse, ki Jih doslej nI bil še nihče zmožen. Vpričo nekaterih Izvedencev poljedelstva, žlvlnozdravnlkov, učenjakov In drugih Je z haolll zastrupil polovico ovčje črede, drugo polnvlee pa bo nI dotaknil. Žo čez nekaj dni nato je vso čredo Iflclral z vranlčnlm prisadom. Ovco, ki niso bile cepljene, so poginile; druge so ostalo zdrave.
Te preskušnjc so lillo velikega praktičnega pomena. Toda njihov teoretični pomen je bil io mnogo večji. Po njih je nastal svet novih misli v glavah znanstvenikov. Tako Jo prišlo med svet zamisel uporabo cepljenja zoper razne bolezni.
Zdaj BO havl Pasteur s to vrsto cepljenj zoper pasjo steklino.
l)rHgl oče, razumel boS, kako sem povišan ob misli, da sem zopet začel sodelovati b tem velikim mojstrom!	Tvoj Martin.
Isti Istemu.
Dragi oče!
Minilo Je žo nekaj let odtlej, odkar som prliel k Pasteurju ln Imel srečo, da sem bil v bližini tega edinstvenega človeka v znanstvenem svetu. Odtlej, odkar Bem moral zaradi potovanj« prekiniti sodelovanje s Pasteurjem, sein Imel dovolj časa, da sem »1 ustvaril sodbo o tem človeku In učenjaku. Ne morem R| kaj, da ne bl mislil, da vidiš TI Se danCB v meni gorečneža, In se Ie nasmihaš mojemu navdušenju. Vendar Izrabim priliko, da iitošlin svoje navdušenje b prepričevalnim dokazom In da se ml ne boft več čudi!.
Zdaj berem člonok MiikB« OruherJ« Iz Monakove-ga, ki Je luč naše vede, n svojem učitelju In tt ga nekaj navajam oh tej priliki:
»Pasteurja nikdar bolj ne občudujem, ko takrat, ko Je v starosti 55 let Btopll kot novinec na področje patologije ln je bil kmalu ves v dotlčnl stvari. Tako bo poglobi v v ob problem bolezni z vaeml njenimi komplikacijami, da Iz vsega potegne Jedro, bistveni del. In spozna Iz vse zmede tisto točko, ki je edino pravilna, da z njo lahko vpliva zdravilno na bolezen, In takoj zhore misli v tisto smer, ki mora spraviti vea organizem v odpornost spričo Škodljivih vplivov. Kaj kmalu odkrije tiste člnltclje, ki so najvažnejši za patologijo In terapijo.
Izumil Je zelo »vojski način cepljenja, namreč, da se steklim zajcem vzame malo hrbtnega mozga; b tem lahko spozna strupe steklino. Ze lota In leta je s čudovito potrpežljivostjo proučeval pasjo steklino, kar mu je dokazalo, da se strup stekline, odtlej, ko načne telo, polagoma Stri po živčnih vlakencth proti osrednjim organom, ln se steklina pokaže takrat, kn je strup dosegel živčno BrcdlSče, to Je mozeg. Za la potek je potrebna dolga doba časa ln prav to vzbuja v nJem upanje, d« se da v tem čaau zavreti bolezen s posebnimi načini zdravljenja. Tako Je moči onesposobiti mozeg za sprejem bolezni, preden pride Btrup vanj. On vse to, kar se dozdeva drugim nemogoče, Jasno dojema. In vidi, da je mogoča nesprejemljivost za bolezni, čeprav Jc telo že Inflc.trano. Stekli psi ogrlzejo zdrave pse, te pa potem reSI s svojim načinom zdravljenja gotove pogube. Upa si Isti način zdravljenja poskušati tudi na ljudeh In dosega Iste uspehe. »Audaces fortuna luvat!« »Drznemu pomaga sreča!« — kakor je sam vzkliknil nekoč.	(Dalje.)
špirita, se pozivajo, da se zglasijo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba šl. 25-11, med uradnimi urami od 9 do 13 in od 16 do 19 zaradi prevzema pooblastila.
Hrvatski kmetijski načrt. Izšla je zakonska odredba, po kateri morajo vsi lastniki ali najemniki posestniki z nad 50 kat. orali orne zemlje jiosejati najmanj polovico svojih polj z žitom, vključno koruzo, dočim sme biti za industrijske rastline na razpolago kvečjemu 25%. Ti predpisi se nanašajo tudi na jx>sestva, ki so bila doslej, v celoti obdelovana in sicer brez ozira na to, ali tvorijo posest ene ali več oseb.
Zagrebška borza. Ponovno je bil izvoljen za predsednika zagrebške borze dosedanji predsednik dr. Stanko Švrljuga.
Turška zunanja trgovina. Trgovinsko ministrstvo pripravlja ustanovitev posebne delniške družbe za zunanjo trgovino, torej za uvoz in izvoz, pri kaleri pa so lahko udeleženi tudi zasebni trgovci. Sedež družbe bo v Carigradu, podružnice pa bo družba imela v Ankari, Smirni, Trapezuntu, Mer-sinu, Adani ter v ozemlju Hataj.
Talleyrandova smrt |
Kaka uganka je. bila Talleyrandova duša!* Razprava ki jo je spisal Paul Lesourd (L'5me de Talleyrand« Flammarion, Pariš 1942«) nas more v gotovih ozirih voditi, da prodremo v to uganko in jo po možnosti rešimo; vendar pa pusti del te uganke v senci, tako da vzbuja še večjo radovednost.
Na primer konec nekdanjega škofa iz Autuna; njegova smrt po spravi s cerkvijo, smrt, ki jo je Thiers, ne brez nevolje, imenoval »kapucinsko dejanje«, ki je kompromitirala vse njegovo življenje. Lesourd pa jo poveličuje, kot njegovo odrešenje. Ta smrt pa ni postavljena v svojih dramatičnih podrobnostih v tisto luč, ki bi jo čitatelj pričakoval, z ozirom na namen knjigo. Kajti brez dvoma bi bilo treba temu problemu posvetiti največ pozornosti, zaradi važnosti, ki jo pri takem proučevanju ima spreobrnenje in zopetna pomiritev s Cerkvijo. Pojasniti bi bilo treba, tudi najbolj nasprotujoče si po.i«vfi. skrite v globini duše. Važna je, ne samo na sebi, pač pa tudi zaradi značilnih podrobnosti v Talleyrandovem slučaju, kjer tvori uganko v ugankL
Tallevrand je zbolel 12. maja 1838. 14. maja je bil operiran. Njegovo stanje se je kmalu poslabšalo. Poklicali so Dupanloupa, ki je nemudoma prihitel. Redovnik, ki je bil s starim knezom in njegovimi nečakinjami v tesnih stikih in ki je takoj s|>oznal, kaj je treba storiti, je prinesel s seboj preklic vseh zmot. ki ga je Tallevrand sam pripravil in ki ga je popravil pariški nadškof. Zdravnik mu je dejal, da je treba pohiteti. Bolnik je izjavil, da nima ničesar več pristaviti. Kljub temu pa je izjavo še enkrat prečital in bil s njo zadovoljen. Torej...
"Bilo je treba samo še podpisati. — »Pustite mi to listino,« je izjavil Tallevrand, kakor da bi bil še vedno v svojem uradu v mi-
• »Ossevatore Romano« i dne 22. avgusta 1942.
nistrstvou, ne pa na smrtni postelji. »Želim jo prečitati še enkrat.« — Ponoči se je njegovo stanje še poslabšalo. Znova so poklicali Dupanloupa. Mlada nečakinja Pavlina je govorila s stricem. Božji služabnik je bil sprejet z neizrekljivo dobrohotnostjo. Prizadeval si je z vsemi svojimi sposobnostmi in z vso svojo zgovornostjo, da bi umirajočega prepričal. Ta pa mu je odvrnil: »Seveda. Saj dobro veste, da to hočem. Povedal sem to že Doroteji.« Doroteja, vojvodinja de Dino, je bila Pavlinina mati. Začel je pripovedovati o svojem življenju. Bila je lo spoved; a spoved brez slovesne izjave je bila nemogoča. Talleyrand je pritrdil: »Prav je tako. Iločcm pa vse še enkrat prečitati in še nekaj pristaviti. To bo končano.« Bil je preveč izčrpan, da bi mogel to tudi izvršiti. Kaj pa podpis? Ali ho imel še. toliko moči, da bo podpisal?
Komentarji Parižanov so prihajali medtem celo do sobe, kjer je umiral knez. Tallyrand je lo čutil. Kaj bodo rekli ljudje? Povedali so mu, da se govori, da je to pač tudi mirovna pogodba. Domneva se, da je ta, ki je hotel vse pomiriti, 110 bo odklonil. »Nikakor ne. Ne bom je odklonil,« je vzkliknil umirajoči. Vendar pa je spet minil dan, ne da bi bila podpisana poslednja pogodba.
Dupanloup ,je čakal z neizrekljivo tesnobo. Pozval je Talley-randa, da naj potolaži nadškofa s poročilom, da je vse že urejeno. On sam bi rad stekel, da 11111 to oznani. »Povejte mu, da se bo vse uredilo.« — »A kdaj?« je vztrajala Pavlina. — »Jutri zjutraj med peto in šesto uro.« Ves začuden je redovnik zašepetal: »Upajmo!« — »Ni to samo upanje,« je ugovarjal Talleyrand, »pač pa gotovost.« Poz.110 ponoči je zdravnik opo/.oril navzoče, da bo bolnikova zavest kmalu odpovedala. Še zadnji poskus. Pavlina, in Doroteja sta ga poskusili pregovoriti. »Drag istric,« mu je dejala deklica; »zdaj si miren. Zakaj ne podpišeš? To ti lx> dalo novih moči.« — »Saj ni še šest.« ji je odgovoril umirajoči. »Povedal sem ti že, da bom podpisal med peto in šesto uro. Znova ti obljubljam. Storil bom lo/
Ob pol petih je Dupanloup ves tresoč, se spet prišel k knezu. Nečakinje, ki mu jih je Bog dal. kot angele varuhe, «0 bile pri njem.
V strahu, da bi ob določeni uri ne imel več moči, da bi prijel pero v roke, je pariški nadškof poslal nekaj zanesljivih prič, ki bi sprejele njegovo ustmeno izjavo. Bili so: Royer - Collard, grof de Saint-Aulaire, Mole in Barante. Tudi ti so se zbrali okrog bolnika. »Koliko je ura?« je vprašal Talleyrand. »Šest,« so mu odgovorili. »Ne,« je popravil Dupanloup; »jx>l šestih je.« V tem trenutku je vstopila deklica, ki jo je Talleyrand imel posebno rad. Bila je oblečena v belo obleko, ker je pravkar nameravala prejeti prvo sv. obhajilo. Pokleknila je ob postelji na tla in dejala jokajoč; »Grem, da bom molila za vas, gospod. Blagoslovite me! Starec je stegnil roke nad njeno glavo 111 dejal: »Tu sta obe skrajnosti. Ona gre k prvemu sv. obhajilu, jaz pa ...«
Ura je bila šest. Vojvodina de Dino se. je približala z usodnimi listinami, z izjavo in poslanico za Gregorja XVI. — »Ali se dobro spominjate vsebine ,stric? Jo hočete še enkrat slišati?« »Da, čitajte.« Pozorno je poslušal: Zablode revolucije, njegovo soudeležbo, zlo in trpljenje prizadejano veri, vse je obžaloval v njej, kot človek, ki se je vedno čutil sina Cerkve, čigar nauku in disciplini se je zdaj popolnoma podvrgel. Ko je bila izjava prečitana, je vzel pero v roke in podpisal: Karel Mavrici j knez de Talleyrand, kakor že na tisočerih javnih aktih tekom dolgih let. Nato je sprejel kralja, ki je pravkar najavil svoj obisk. O tem obisku je krožila legenda, ki pa jo je Dupanloup odločno zanikal, da ga je namreč kralj, ko mu je umirajoči dejal, da čuti peklenske muke, zlobno vprašal: >Že?< Po kratkem kraljevem obisku se je bolnik spovedal in prejel sv. poslednje olje. Zahteval je. da naj ga ne mazilijo na dlani. »Ne pozabite, da sem škof,« je dejal duhovniku. Smrt je bila že blizu. Vendar pa je še v tem poslednjem trenutku pokazal svojo duhovitost. Povedali so mu, da bi nadškof rad dal 6voje življenje zanj. »Recite mu,« je izjavil, »da naj ga raje porabi v kak ItnljM namen.« Bil je torej do zadnjega trenutka pri polni zavesti. Pričali so to vsi številni navzoči. Nekaj trenutkov pozneje je Talley-rand umrl. sklonivši glavo na prsi.	(Dalje.),
Štev. 202.
»SLOVENEC«, četrtek, 3. sept. 1942-XX.
Strto 3
Prof. dr. Gregorju Kreku v spomin
V torek je neizprosna bela žena pretrgala nit zemeljskega življenja velikemu slovenskemu pravniku in glasbeniku, univerzitetnemu profesorju in rednemu članu Akademije dr. Gregorju (Gojmiru) Kreku*. Nenadno je omahnila roka, ki je s toliko ljubeznijo gradila in na različnih področjih slovenskega kulturnega življenja vtisnila pečat svoje plemenite osebnosti.
Pokojni profesor Krek je bil rojen v Gradcu dne 27. junija 1875. kot sin vseučiliškega pro'e-sorja slavista dr. Gregorja Kreka (t 1905). V Grai-cu je dovršil gimnazijo in — po očetovem prigovarjanju — pravno fakulteto, na kateri je bil že 30. junija 1898. promoviran za doktorja prava. Kot državni štipendist se je v šolskem letu 1902-1903 pripravljal za akademski poklic na bodoči ljubljanski univerzi, in to na univerzi v Leipzigu pri slavnih učiteljih: romanistu Mitteisu in civilistu Strohalu. — 2e prej pa se je odločil za sodno službo, kamor je vstopil 1. 1897 kot pripravnik. Kot sodnik je prišel L 1900 v Ljubljano. Od 1. 1904 je deloval v tajništvu vrhovnega sodišča na Dunaju; spominjam se, da je blagopokojni dr. Danilo Majaron večkrat omenjal, kako so mu Neslovenci z občudovanjem pripovedovali o izrednih sposobnostih tajnika, pozneje višjega sodnega svetnika dr. Kreka. V novembru 1918 je bil dodeljen višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. Ko je naslednje leto moral izbirati med imenovanjem za sodnika Stola sedmorice v Zagrebu in med vseuči-liško proiesuro, je zmagala ljubezen do univerze in znanstvenega delovanja. Dne 27. januarja 1920. je bil imenovan za rednega profesorja za rimsko in državljansko pravo. V poletnem semestru 1920., ko je pravna fakulteta začela delovati, je že imel 9 urni kolegij iz občega državljanskega prava. Ko je postal profesor, je postal tudi eden najbolj trdnih stebrov, ne ie pravne fakultete, ampak vse univerze. Samo zunanji izraz njegove izredne osebne avtoritete je dejstvo, da je bil za 1. 1921.22 izvoljen za rektorja kot prvi jurist, na pravni fakulteti pa je bil trikrat dekan (1920-21, 1926-27, 1934-35). Ko se je koncem 1. 1937 pripravljala ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti, je pokojni profesor Krek postal v društvu, ki je imelo oskrbeti vse priprave, predstavnik pravnega razreda. Ko je bila Akademija ustanovljena z zakonom, je Krek postal njen prvi generalni tajnik in je kot tak — čeprav že bolehen — s tiho požrtvovalnostjo prvo triletje opravljal težko in naporno delo njene zunanje in notranje organizacije.
Velikega pokojnika sploh ne moremo pravilno oceniti, če ne poudarimo njegovega nenavadnega organizacijskega daru. V Ljubljani je vzorno organiziral kar dve pravniški knjižnici: centralno v justični palači in knjižnico pravne fakultete. Leto je moral zbrati prav iz temelja; njej je veljala njegova posebna ljubezen, saj je še zadnji ponedeljek pregledal sezname na novo izišlih del in publikacij, da sc ne bi prezrla kaka važna novost. Pri tem mu je seveda zelo koristila njegova razgledanost po najrazličnejših pravnih panogah, ne samo po — zelo obširnih — predmetih, ki jih je sam zastopal.
Cut za praktične potrebe nam nudi tudi ključ za pravilno ocenjevanje velikega Krekovega dela kot pravnika-znanstvenika. Temelje za svoj bodoči razvoj v učenjaka in umetnika je dobil Krek že v domači rodbini. V Obiskih (83) omenja sam. da je že kot otrok mnogo čepel v bogati očetovi knjižnici, »in bral, ne požiral najrajši pravljice, ki jih je bilo obilo, ker se je oče posebno rad bavil s folkloro«. Tu je našel pobude za literarne prvence, od katerih je objavil prvega že v peti gimnaziji (83 s.). Mati pa mu je bila prva učiteljica v glasbi (v klavirju). O njegovi izredni nadarjenosti priča pač najbolj to, da je kot trinajstletnik poslal uredniku Doma in Sveta dr. Lam-petu svojo prvo skladbo, ki pa je urednik zaradi tedanjih tesnih razmer ni mogel natisniti. Odgovoril pa je mlademu Kreku z lepim, bodrilnim pismom (Obiski 85).
Toda vrnimo se h Kreku-pravniku! Ko je vstopil v sodno službo, je njegovo zanimanje posvečeno obravnavanju pravniških problemov: deloma teoretičnih (razvoj pojma posesti, o izvršbi po rimskem pravu, o osebnem jamstvu), šc bolj pa praktičnih (gospodarska in pravna narava vrednostnih papirjev, o izvršbi na vrednostne papirje, o porokovem dolgu). Kot profesor je najprej objavil v Zborniku znanstvenih razprav (I. letnik, 1921) zelo zanimivo, vsebinsko bogato razpravo »Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj« — izvajanja, ki bodo ohranila svojo trajno vrednost. — Praktične potrebe so dale povod za obširno, globoko študijo »Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu«, ki je v založbi »Slovenskega pravnika« izšla tudi v posebni knjigi (236 str.). Kako splošna je bila Krekova pravniška izobrazba, jasno kaže knjiga »Grundziige des Verfassungsrechtes des Kdnigreiches der Serben, Kroaten und Slovenen« (142 str), ki jo smemo brez pretiravanja šteti med najboljše dogmatične prikaze bivše vidovdanske ustave. Delo ie izhajalo v Zeitschrift fiir osteneuropaisches Recht v
Breslavi in izšlo v posebni knjigi 1. 1926, posvečeno spominu dr. I. Žolgcrja. L. 1928 je sledilo delo, sestavljeno skupno s prof. Skerljem: Die osterr. Zivilprocessgesetze im Konigreich der Serben, Kroaten und Slovenen (224 str.). Poslej pa je praktično zakonodajno delo polno zaposlilo pokojnikove sile. 2e od 1. 1920 jc bil Krek član stalnega zakonodajnega sveta, od 22. juniia 1929 pa do 1. decembra 1931 pa član takratnega vrhovnega zakonodajnega sveta. Kot tak je sestavil (citiram po Slov. biogr. leks.) načrte vseh zemljeknjižnih zakonov in pravilnikov za vodstvo zemljiških knjig; načrt zakona o prisilni poravnavi izven konkurza; dalje splošnega dela obč. državlj. zakonika, uvodnega zakona k njemu, poglavij o zastaranju in priprosestvovanju, ter o mednarodnem in medpokrajinskem državljanskem pravu. Poleg tega je zlasti v vrhovnem zak. svetu sodeloval pri redakciji različnih zakonov, njemu je bilo tudi poverjen končni pretres kritik in pripomb k osnutku za novi obči državljanski zakonik. Čeprav tako naravnost zakopan v delo, ki je zahtevalo celega moža, vendar tudi literarno ni utihnil. Slovenski Pravnik je prinesel 1. 1934. izpod njegovega peresa duhovito pisan spominski članek ob stoletnici rojstva velikega češkega pravnika Antona Rande (35 str.). Tri leta pozneje je sledil njegov učbenik rimskega obligacijskega prava (545 str.). Ta Krekova mojstrovina sega daleč preko mej učbenika, jc tudi mnogo več kakor samo romanistično delo, omogoča nam vpogled v ogromno znanje Krekovega duha, v njegov jasen slog in precizen izrat.
Naj zadošča ta bežni pregled Krekovega dela kot pravnikal Popolnoma nepristojnega se pa
čuti pisec teh vrstic za presojo njegovega glasbenega dela — gotovo bo to storilo poklicano pero. Samo da ne ostane naša slika popolnoma enostranska, naj pokličemo v spomin vsaj najpomembnejše podatke Za Krekovo glasbeno udejstvovanje je bil odločilen njegov prihod v Ljubljano 1. 1900. Sam pravi »uvidel sem, da je naša glasba, zlasti ustvarjajoča, šc na zelo nizki stopnji (90). Ob Prešernovi stoletnici je objavil skladbo »Pod oknom«. Kmalu nato je pridobil založnika L. Schwentncria, da je začel izdajati pod Krekovim uredništvom »Nove akorde«, katerih 12 letnikov jc postalo »ognjišče moderne slovenske glasbe in ogledalo njenega stanja v tej dobi (Polec, SBL). — Da je tudi svojemu umetniškemu poslanstvu ostal zvest do zadnjega, priča najbolj jasno — poleg mnogih neobjavlienih del — deset sešitkov »Samospevov«, objavljenih v letih 1939—1941, od katerih ima zadnji kot op. 40 skladbo »Ave Maria«
Kaj naj rečemo o Kreku kot človeku? Orjak po postavi si je s svojo umerjeno odločnostjo vzbujal povsod spoštovanje in ugled. Kdor jc imel srečo, da je prišel z njim v ožji prijateliski stik, pa je kmalu spoznal, kako plemenito in blago srce je bilo pod navidez nekoliko raskavo skorjo. Aristokrat po srcu ie težil predvsem za objektivnostjo, pri tem vedno pripravljen pomagati drugim. Javno življenje jc motril z velikim zanimanjem, ne da bi vanje kakor koli aktivno posegal. Kot predavatelj je bil globok, vsestranski in izčrpen. Kot eksaminator navzlic navidezni strogosti zelo dobrohoten in blag.
Bil je cel mož. Tudi krščanske dolžnosti ie vestno vršil in lepo previden umrl. Nai bi našla njegova plemenita duša svojo večno blaženost pri nebeški Kraljici, ki ji je posvečena zadnja njegova skladba. Ave, anima candida!
Dr. V. Korošec.
Kalij, kalcij, fosfor, dušik in druge prvine so hrana rastlinstva
• Prim. Izidor Cankar. Obiski, Ljubljana 1920; Slov. biografski leksikon I, »tr. 558 (prof. dr. J. Pole).
Ljubljana, septembra.
Povprečen vrtnar in »kmetovalec«, ki je šele letos začel z vrtnarjenjem, išče dostikrat v raznih nasvetih in knjižicah pouk, kako naj obdeluje svoj vrt in svojo najeto njivico. Izkušenemu kmetu je to sicer tudi potrebno, da posluša kako kmetijsko predavanje, da bere svoje strokovne liste, vendar je kmetu lažje, ker že nekako ve, kaj ta ali oni izraz pomeni. Posebna težava pa je z umetnimi gnojili. Vsakdo namreč ni študiral kemije in si dostikrat ne ve pomagati z nasveti, ki jih čita. Najboljše je seveda za tistega, ki ima dovolj živinskega gnoja, ki običajno za dobro zemljo zadostuje, ako pa je zemlja, recimo prekisla ali pretežka, mora seveda dodajati še umetna gnojila. Le redkokdaj dobimo zemljo, ki bi vsebovala, tudi če je pognojena z živinskim gnojem, res vse potrebne rudninske snovi. To je bilo morda nekoč, toda stoletja obdelovanja so zemljo rudninskih snovi izčrpala, pa tudi če je na njej rasla samo trava. Zato jih moramo dodajati, da zemljo okrepimo. Skoraj vsa umetna gnojila so rudninske snovi — razen dušikovih, ki jih pridelujemo sedaj umetno, včasih pa so tudi dušikova gnojila dobivali kot rudnine.
Za rastline moramo vedeti najprej, da so to organizmi in da ti obstoje torej po veČini iz snovi, ki spadajo v organsko kemijo. Organska kemija pa vsebuje snovi, ki so spojine ogljika z drugimi prvinami, to je predvsem z vodikom, kisikom, dušikom, bolj redko z drugimi. Organskih spojin je nebroj, saj ima ogljik največ možnosli spajanja, bolj kakor vsaka druga prvina, dasi jih kemija pozna skoraj sto. Ogljika, kisika in vodika dobi po navadi rastlina dovolj: ogljik največ iz ogljikove kisline, ki je v zraku, prav tako tudi del kisika, drugi del in pa vodik dobi rastlina iz vode. Rastlina usiha torej že zato, ako nima vode, ker ji primanjkujeta kisik in vodik. Druga važnost vode pa je v tem. ker raztaplja rudninske snovi v zemlji, ki s pomočjo kapilarnosti in osmoze prehaja v staničevje. Kapilarnost in ozmoza sta načina vsrkavanja.
Dušik dobiva rastlina iz živalskega gnoja in Iz gnojnice. Če tega ni, moramo dodati rastlini solitra, to je natrijevega nitrata. Prejšnja leta je zlasti južnoameriška republika Čile mnogo izvažala soliter. Tam leže po puščavi celi skladi solitra, ki ga še vedno pobirajo. Ta soliter vsebuje celo nekaj druge važne prvine, namreč joda. Med prejšnjo svetovno vojno Nemčija ni mogla dobivati solilra iz Čileja — potrebovala ga je zlasti za smodnik. Zato je iznašla način, kako pridobivati soliter iz zraka. S pomočjo električnega žare-nja velike energije so pričeli spuščati v posebnih napravaff in pod precejšnjim pritiskom zrak pod električno žarenje in zrak, ki ni kemična spojina, temveč zmes dušika in kisika, se je pričel spreminjati v kemično spojino dušika in kisika, to je v trdno telo. To je bilo uporabno za smodnik — v mirnem času pa tudi za umetno
gnojilo. Podobna tovarna dušikovih spojin je najbližja v Rušah na Pohorju.
Natrij je kovina in ga seveda umetnemu dušikovemu gnojilu manjka. Imamo ga pa prav dosti v navadni soli, ki je spojina natrija in klora. Vendar tovarne dušika delajo sedaj povečini amonijev nitrat. Amonij je namreč zopet molekularna skupina dušika in vodika, ki se veže s prostim dušikom in kisikom. Amonijev nitrat, ki ga zlasti sedaj zelo propagirajo kot umetno gnojilo, ima tako največ dušika v sebi. So pa rastline, ki same proizvajajo dušik s pomočjo bakterij, ki rastejo ob njihovih koreninicah. Te rastline so me-tuljčnice. stročnice. To so: fižol, grah, bob. graši-ca, detelja in akacija. Vsak kmetovalec ve za zeleno gnojenje s temi rastlinami. Po fižolu, po detelji najbolje uspevata žito in krompir, pa seveda tudi vse druge rastline, ki nimajo lepih lastnosti metuljčnic.
Dušik ni kovina, enako pa tudi ni kovina fosfor. Fosfor je potreben vsem rastlinam, pa tudi vsakemu živemu bitju. Pri človeku in živaleh je potreben za sestavo kosti. Fosforja je vedno manj v zemlji. Na srečo ima naša zemlja še vedno zaloge fosfatov, iz katerih izdelujemo umetna gnojila, ki imajo v sebi fosforno kislino. Pred to vojno je imela na primer Francija skoraj večino monopola na fosfor na svetu. Bogati rudniki fosfatov v Maroku in Alžiru, v francoskih tihomor-skih kolonijah, so ji to omogočali. V naši bližini so rudniki fosfatov v Dalmaziji, ki so bili poprej tudi pod francoskim vplivom. Nemci so v sedanji vojni zasedli v Ukrajini nekaj izdatnih rudnikov fosfofatov. Najboljše domače sredstvo, ako hočemo, da bodo živali in rastline imele dovolj fosforja, je kostna moka, oziroma sežgan in razdrobljen kostni pepel.
Kalij in kalcij sta kovini. Ti dve prvini se prosti ne nahajata nikjer, temveč samo kot spojini. Potrebni sta vsem okopavinam. torej repi, krompirju, pesi, pa tudi koruzi, dalje žitom, v večji ali manjši meri vsem rastlinam. Kalija je največ v kalijevi soli, ki jo poznajo že vsi pridelovalci, samo pametno bi morali ravnati 7. njo, zakaj,. kar je preveč, ni dobro. Tudi pepelika vsebuje mnogo kalija. Ako gnojimo krompirjeve in slične nasade z lesnim pepelom, smo že dali zemlji dovolj kalija, pa tudi nekoliko tako potrebnega fosforja.
Kalcij — ljudje dostikrat ti dve prvini zamenjavajo in ne vedo, kaj je kalij in kaj kalcij — se nahaja v apnencu, v sodi in v sadri. Apnenčev prah je prav tako potreben vsem okopavinam. S sadro v naših krajih ne moremo gnojiti tako, kakor to delajo v Franciji, je pač predraga. Apnenec je kalijev karbonat, sadra pa kalcijev sulfat. Sadra vsebuje torej tudi žveplo, ki je zemlji prav tako jiotrebno — samo pri nas ne moremo gnojiti s sadro, oziroma 7, mavčevim prahom, zato pa glejmo, da damo zemlji dovolj apnenca. S travnikov bo takoj izginila na primer nevšečna kislica.
Zadnjega avgusta -32 stopim toplote
Letošnji avgust je zaznamoval in odnesel dva vremenska rekorda v zadnjih dvajsetih letih. Tako vročega avgusta še stari ljudje kmalu ne pomnijo. Avgust je prav za prav zadnji dan dosegel pravcati toplomerski rekord. Zadnji dan, ko »e je avgust poslavljal od nas, je toplomer v senci zaznamoval visok dnevni temperaturni maksimum, namreč +32.2 stopinj C. Tako izredno visok maksimum že kmalu ni hil avguota v vremenski kroniki zapisan. Prav tako visoko dnevno temperaturo je v tem poletju zaznamoval 10. julija. To sta bili letos najvišji dnevni tcm|>era-turi. Saj pa je bilo v ponedeljek izredno vročo in soparno! Suh, pekoč veter je tu in tam valovil po vročih ulicah. Med zidovjem je bila šo hujša vročina in je kar žgalo. Na prostem ob pri-pekajočem soncu so toplomeri celo kazali vi>oko nad -i 33 stopinj C, toda za presojo dnevne maksimalne temperature so j>ač merodajni zapiski meteorološkega zavoda, ki je zaznamoval gorenji maksimum.
Tudi jutranja minimalna temperatura se je zvišala napram ponedeljku za prilično 2 stopinji in je bila v torek zjutraj +14 stopinj C.
Kakor smo že omenili, je letošnji avgust zaznamoval le 8 deževnih dni s 34.8 m/m dežja. Med vsemi meseci je letos avgust izkazal najmanjšo količino dežja. To je pa drugi, toda manjšinski rekord. Tako vroč in ubog na mokroti avgust že kmalu ni bil. Po meteoroloških zapiskih in računih ima avgust v ljubljanskem padavinskem pasu navadno 12 deževnih dni s padavinskim mesečnim povprečnikom 144 m/m, ko ima Gorizia II deževnih dni s 138 mim dežja. Je pa še to zanimivo, da znaša /.a Gorizio letni jiadavin. povprečnik 1578, ko je za Ljubljano izračunan na 1410 mim. Gorizia pa zaznamuje na leto 143, ko Ljubljana 150 deževnih dni. Letošnji avgust je v jiogledu dežja dosegel dobro tretjino svojega mesečnega |iov|>rečnika. ko je druga leta tega presegal za več deset m/ni.
Ko se na eni strani jutranja in dnevna temperatura te dni dvigata, pa pada barometer. V torek je dosegel stanje 761.5 m/111, prilično isto stanje, ko je bilo 10. julija ob +32.2 stop. C temperature. Nato je [>o 10. juliju sledila ploha. Včeraj je bilo zelo soparno, kakor omenjeni dan julija. Danes zjutraj je bilo na Barju nekoliko megleno.
Tako vremensko stanje je bilo 1. septembra, na dan sv. Tilna, ki Je patron vinogradnikov. »Tilen topel in veder, bo oktober napolnil dobrega vina veder in čeber.t
V 8 mesecih je vremenska kronika zaznamovala v LJubljani letos 107 deženih dni s 612.4 mm dežja. V poletnih mesecih smo imeli v 30 dneh le 265.1 mm dežja. Količino dežja, ki so jo dežo-meri gotova leta zaznamovali samo meseca junija, ko so bile katastrofalne povodnji.
::ovi socialni red v Evropi
Da morajo stopiti interesi posameznikov napram vsenarodnim interesom v ozadje, je dejstvo, ki ga ne sme prezreti nikdo. To se vidi tudi v socialni politiki raznih držav, ki so ostale prej na ozkem liberalističnem stališču, ki je videl predvsem interes posameznikov, ne na toliko interes cclotp. Vedno več držav prehaja na korporativni red. Značilen je v tem oziru razvoj v Franciji. Se leta 1940 so se francoske sindikalne organizacije obrnile na maršala Petaina. da jiin dovoli sodelovanje pri obnovi Francije, pa so bile raznuščene, ker so bile preveč zvezane s preteklostjo. Zato jc izšla v jeseni tega leta Karta dela. ki je značilno že v naslovu posneta po italijanski karti dela. Nosilci reda pri delu naj bodo v bodoče socialni odbori, t, j, korporativni organi pod državnim vodstvom. Sedaj nameravajo ustanoviti enotno organizacijo za vse delavstvo. Delo sindikatov v Španiji je omejeno, ker je tvorba mezd popolnoma prepuščena državi. V Holan-diji so se poslužili nemškega vzora in ustvarili enotno delavsko organizacijo. V Belgiji sodelujejo sindikati, ker so prejšnjega kova, samo še pri nadzorovanju izvrševanja socialnih predpisov. Na Danskem je uveden sistem obveznega razsodništva po državi in njenih organih. Tudi v Švici in na Švedskem je obvezno razsodni-štvo države obvezo.
Iz hrvatske lesne industrije. Narodna šumska industrija, a. d. d. v Zagrebu je prevzela vsa aktiva in pasi\a naslednjih dveh tvrdk: Slavija, lesna industrija d. d. in Hrvatska d. d. za promet z nepremičninami. Glavnica Narodne šumske industrije znaša 2.85 milij. kun.
Važni prvini sta tudi železo in pa magnezij. | Že v ljubljanski okolici nekateri sadjarji dajo ■ zemlji nekoliko železne rje. Za magnezij pa Je težko dobiti kje pravo sredstvo. Kamen Dolomitov vsebuje mnogo magnezija in kjer ga imamo, tam je tak prah prav koristen.
Zgodovinski dnevnik pred 100 leti
(Sestavil neznan kranjski duhovnik,)
16.	SEPTEMBRA 1813 so bili Francozi pod diviz. generalom Lechyjem od avstrijskega generala pl. Bebroviča na Dolenjski cesti med Višnjo goro in Radohovo vasjo tako potolčeni, di je od 4000 mož močne divizije ušel le general Lechy s 30 vojaki na konjih, vsi ostali ga so bili na bojišču raztepeni, deloma pobiti, aeloma ujeti. Zaradi te zmage, pri kateri se je posebno odlikoval polkovnik Milutinovič od gradiškega j>olka in je zato dobil plemstvo s pridevkom »pl. Višnjegorskic, je bilo središče Rebrovičevega zbora premeščeno v Grosuplje in so bile predstraže postavljene pri Zegnanem studencu.
17.	SEPTEMBRA 1753 se je rodil v Ljublja-ni Avguštin Sluga, ki je stopil v Kostanjevici v samostan cistercijanskega reda in je bil 13. junija 1778 posvečen v mašnika. Po sekula-rizaciji samostana je bil župnik in dekan v Kostanjevici, potem na Raki (1796—1799) in od decembra 1799 v Kranju, kjer še vedno vodi župnijsko in dekanijsko službo. Pač mnogo je gledal v viharnih časih pred svojimi očmi, marsikaj je bilo porušenega, drugo pa je vzra-stlo. Svojo zlato mašo je praznoval 29. junija 1S28 in s knezoškofijskim spregledom tudi biserno mašo 29. junija 1839.
20. SEPTEMBRA 1776 se je rodil v trgu Vače na Kranjskem od nepremožnih starsev Mat. Ravnikar, bil 31. julija 1802 posvečen kot duhovnik in takoj nato postal profesor dogmatike in predstojnik bogoslovne šole v Ljubljani; y. .tem delojtrogu je ieč let plodo-
nosno deloval. V letu 1818. je dobil kanonikat grofa Lamberga pri ljubljanski stolnici, 1. 1827. je bil imenovan kot c. kr. gubernijski svetovalec in študijski referent pri guberniju v Trie-steju, končno 18. septembra 1850 imenovan za škofa v Triesteju in Capodistriji.
23.	SEPTEMBRA 1834 ob enih popoldne je v Ljubnem strela udarila v župnišče, ki je s kaplanijo vred pogorelo.
24.	SEPTEMBRA: 1628 je umrl po Valvasorjevi zgodovini. 1. del., str. 574—577 v Romi fra-ter Hijeronim W a h n e r di Lubiana, rojen 1597 v Ljubljani, zelo sposoben slikar, ki je slovel po svoji svetosti. — 1813 so zapustili Francozi zaradi ponovnih neuspešnih bitk po napadu predstraž mesto Kranj in so se umaknili čez Savo proti šmartnemu. Avstrijci so zasedli mesto. ->- 1826 je bila posvečena novo sezidana cerkev v Predoslju pri Kranju od njeg. knezoškof. milosti, prevzv, g. Ant. Alojzija \Volfa. knezoškofa ljubljanskega. — 1840 ob desetih zvečer so občutili na Gorenjskem potres, toda ne tako močno kakor istega leta 27. avgusta.
25.	SEPTEMBRA: 1717 je umrl Franc Karol grof K a u n i t z . knezoškof ljubljanski, na svojem potu iz Padove v Ljubljano, na Dunaju. — 1831 so bili instalirani kapitulari kolegiatnega kapitlja v Novem mestu — prošt in štirje kanoniki —, potem ko so bila ta mesta od 17. decembra 1810 po francoski odpravi nezasedena. — 1832 zvečer je izbruhnil v Kranju v mlinu pri savskem mostu j>ožar — kakor se sumi. je bil podtaknjen —, ki jc upepelil 27 hiš v savskem predmestju in je bilo tudi mesto v veliki nevarnosti.
26.	SEPTEMBRA 1802 je bil v župniji v Moravčah na Kranjskem 1754 od preprostih staršev jpjenij od cesarja Francu .t baronski stan po-
vzdignjeni Jurij Vega (Veha) c. kr. podpolkovnik in profesor matematike, pri bombardir-skem zboru, odlikovan z redom Marije Terezije, v Donavi pri Dunaju mrtev najden, kakor se sumi, od nekega mlinarja umorjen.
29. SEPTEMBRA 1813 ob dveh popoldne so prišli Avstrijci pod generalom bar. Folseisom po Dunajski cesti v Ljubljano, zasedli mesto razen grada, kjer je ostal francoski polkovnik Leger z 800 mož posadke. Avstrijske predstraže so bile takoj pomaknjene naprej do Škandra na cesti v Trieste.
1.	OKTOBRA: 1780 se jc rodil v Višnji gori Paskal škerbinc, ki se je kot frančiškanski gvardijan v Ljubljani in pozneie na Dunaju kot izvrsten ljudski govornik odlikoval. — 1822 je prišel Jožef Camillo baron plemeniti Schmidburg kot deželni guverner v Ljubljano, kjer je deloval v tej lastnosti do 1840. — 1827 opoldne je jrogorela v Ljubnem cerkev z 22 hišami in mnogimi gospodarskimi jioslopji.
2.	OKTOBRA 1813 je bil ljubljanski Grad z Golovca od Avstrijcev obstreljevan.
3.	OKTOBRA: 1824 je bil njeg. knezoškof. milost, prevzv. g. Ant. Al. W o I f, škof ljubljanski, v Goriziji od prevzv. škofa Jož. Wal-landa 7. asistenco škofov iz Udine in Veglia posvečen in 31.oktobra 1824 v Ljubljani slovesno umeščen. — 1833 je bila posvečena v tem letu novo sezidana podružnica v Češnjcvku v cerkljanski župniji na Kranjskem.
4.	OKTOBRA 1813 so praznovali v Ljubljani, dasi so Francozi še gospodarili na Gradu, god cesarja Franca I. v tako imenovani špitalski cerkvi usmiljenih sester s petjem Te Deuma.
5.	OKTORBA: 1813 proti večeru so odšli Francozi jx>d polkovnikom Legerjem z ljubljanskega Gradu po sklenjeni kapitulaciji. ,V
znak veselja je bilo topovsko streljanje in zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno. — 1835 je umrl Krištof baron pl. L a t t e r m a n n , c. kr. feldmaršal. kapitanlajtnant c. kr. arsier-ske telesne garde in imetnik c. kr. pešjKilka št. 7, odlikovan z mnogimi redi. Rodil se je v Olomucu na Moravskem 1752 in je bil od 3. oktobra ali novembra 1813 do 31. dec. 1814 provizorični guverner v Ljubljani.
6.	OKTOBRA 1813 je bil na strelišču pogoščen avstrijski oficirski zbor po zavzetju ljubljanskega Grada.
7.	OKTOBRA 1787 je umrl v Ljubljani knezoškof Ivan Karol grof Herberstein.
8.	OKTOBRA 1834 je pogorela v trgu Vače na Kranjkem večina hiš, župna cerkev in ka-planija.
10.	OKTOBRA 1782 ureditev župnij v avstrijskih dednih deželah, nato je bilo na Kranjskem ustanovljenih 1785 in 1786 več župnij.
11.	OKTOBRA: 1703 sta bili po 14 dnevnem močnem deževju ljubljanski predmestji Kra-kovo in Trnovo pod vodo in so morali špitalski most obtežiti z mlinskimi kamni. — 1807 jc prevzel Anton Kavčič, rojen Idrijčan. kot imenovani škof ljubljanski svojo škofijo in je spravil s svojo pravočasno strogostjo diecezo v najboljši red.
13. OKTOBRA 1768 se je rodil v župniji Šenčurju na Kranjskem Luka Burger, sedaj dr. S. S. teologije in stolni prošt v Ljubljani.
15. OKTOBRA 1681 je umrl v Ljubljani Ivan Ludovik Schonleben; izhajal je iz ljubljanske zelo spoštovane družine: bil je dr. S. S. teologije, stolni dekaD in pisatelj kranjske zgodovine,
(Dalje.)
fdhoJ&jm. &u>§ace
Obvestilo
Nekatere stranke vlagajo prošnje za pooblastilo v smislu čl. t Kr. ukaza od 7. maja 1942-XX, št. (i 13 (SI. 1. 237-53), za odsvojilne pogodbe o nepremičninah in za pogodbo o stvarnih pravicah na nepremičninah pri inšpektoratu za sodstvo v Ljubljani, namesto pri upravnem oddelku (II) Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, kar zakasni poslovanje s temi vlogami. Zaradi tega se interesenti opozarjajo, naj v bodoče vlagajo predmetne prošnje neposredno pri upravnem oddelku (II) Visokega komisariata. — Iz pisarne Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Koledar
Četrtek, sept.: Mati božjega Pastirja Ev-feinija, devica in mučenica. — Mansuet, škof. — Krazma, devica in mučenica.
Pet"k, 4. sept.: Rozalija, devica. — Ida, sveta /ena. — Mozes, prerok. — Marcel, mučenec. — Roza, devica. — Prvi pelek.
Novi grobovi
■f" Gospod Slavo Rossrhaupol, geometer okrajnega cestnega odbora ljubljanskega, je umrl. Pokopali so ga pretekli četrtek. Sv. maša zadušnica bo darovana v četrtek. 3. septembra oh 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim našo iskreno so-žaljel
-f- Gospod Ludvik Puh je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, 3. septembra, ob 3 popoldne 7. Žal, kapela sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! žalujočim naše iskreno sožalje!
Važna praktična nujna NOVOST Dr Fran Bradač
Druga predelana in pomnožena izdaja 203 strani, broš L. 36'- vezana L, 44-
SLOVAR TUJK razlaga nad 12.000
izrazov iu fraz, ki jih uporabljajo moderni jeziki.
l^repotrebna knjiga prav za vsakega-Slovar je izdala založba
Ljudske knjigarne v Ljubljani
1'red Škofijo 5 - Miklošičeva cesta 5
—	Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije
v Ljubljani obvešča vse učence, ki morajo obiskovati tečaje italijanskega jezika, da pridejo jutri, v četrtek, 3. septembra, zjutraj ob 8 v šolo, da bodo dobili novi urnik.
—	Novi enomesečni in dvomesečni strojepisni tečaji prifno 3. in 4. septembra. Največja moderna strojepisnica, tiO pisalnih strojev. Za Dijake-inje posebni počitniški enomesečni tečaj. Informacije, brezplačne prospekte daje: Trgovsko učilišče »Chri-slofov učni zavod«, Domobranska 15.
—	Prvi september je grozil z nevihto. Kakor zadnji avgust je t > i I tudi 1. september zelo vroč in soparen. Vse je kazalo, da se bliža nevihta, zlasti v poznih popoldanskih urah. Okoli 16 so so začeli grmadili na severovzhodni strani, na jugu in vzhodu črni oblaki, ponekod so drveli mimo Ljubljane kopičasti, beli oblaki, višje nad njimi pa dolge proge temnosivih oblakov, le zapad jo ostal čist. Pihal je močan veter, ki je po ulicah dvigal prah in metal z drevja ovenelo listje. Bližala se je nevihta, ki pa je šla le milno Ljubljane. Ob 16.5 je padlo nekaj kapljic. Po ombrografu je v mestu padlo vsega 0.2 mm dežja. Torek, 1. septembra je bila dosežena maksimalna dnevna temperatura + 31.8" C, ko je bila prejšnji dan + 32.2° C. V sredo je jutranja temperatura padla za dobro stopinjo ter je jutranji minimum dosegel +13° C. Od torka naprej se je začel barometer, ki je ta dan dosegel 761.5, zopet dvigati, zlasti po dežju proti večeru in ponoči. V sredo zjutraj je bilo stanje 763.5 mm. V sredo zjutraj je na Barju valovila nizka, gosla megla.
—	Privatna dvnrazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
—	Zadnji vozovi otave. Skozi Ljubljano vozijo sedaj kmetovalci in mestni posestniki zadnje vozove olave. Nekaj trave jo sicer v okoliri mesta in na Barju še nepokošene, toda tudi lo že kose kosci. Za mrvo je letos prav znatno povpraševanje. Marsikateri pridelovalec, zlasti tak, ki nima lastne živine, si bo s prodajo sena in olave znatno pomagal. Letošnja otava jo prav dobra in sočna Jjploh' so kmetje prepričani, da je otava za krave nilekarice celo boljša, kakor pa prvo seno, poko-šeno v juniju. Okolica Ljubljane pa je še vedno toliko rodovitna, da dopušča še izdatno jesensko pašo. Po Štajerskem pa zemlja in vreme dovoljujeta celo tretjo košnjo v jeseni, ki mu pravijo Štajerci sotavič«. Tega izraza v Ljubljanski pokrajini no poznamo, kakor tudi ne poznamo tretje redne košnje. Enako kakor na Štajerskem poznajo treljo košnjo tudi v plodnih predelih Italije, na Hrvatskem in dalje proti jugu.
—	Obsojena zaradi sleparij z živili. LJubljan čanka, 40-leina Frančiška Dermotova je lani kar na debelo sleparila lahkoverne ljudi tako, da je od njih jemala večje zneske na račun, da jim tako. dobavi velike množine raznih živil, kakor masli moke in drugih življenjskih potrebščin. Znala je premeteno voditi za nos razne stranke. Letos maja je bila Dermolova zaradi teh sleparij obsojena na j leto in 10 dni robije. Po sodbi sta bili sodišču prijavljeni še 2 prevari, ko je prelkanka od Fran čiške Petričeve izvabila 1422 bivših din in 218 lii ler od Alojzija Trampuža 111 lir, a ni obema dobavila obljubljenih in že plačanih živil. Državni tožilec je proti Dermotovi dvignil novo obtožnico zaradi žločinstva obrtne prevare in Dermotova je v drugič prišla pred kazenski senat, ki jo je, ko je razveljavil prvo sodbo, sedaj obsodil na 1 leto. 1 mesec in 10 dni robije. Dermotova se je = takimi prevarami preživljala in so ji hite sle parijo stalen vir dohodkov, zalo jo je sodišče sma tralo za poklicno goljufreo.
Dobro oran.ie pomeni prvi uspeh. Bli7.a se čas, ko bo treba sejati ozimno žito in upajmo,
da prihodnje leto ozimina ne bo toliko odpovedala, kakor je zaradi hude zime letos. Sicer pa tisti kmetovalci, ki so lani za ozimino pravilno orali, torej dovolj globoko in pa nizko gnojili, nikakor ne morejo biti letos nezadovoljni z letošnjo žetvijo tudi ozimnega žita. Kes je, da je bilo zaradi hude in dolge zime mnogo ozimino uničene, kar pa je je ostalo — zlasti na pravilno oranih in dobro pognojenih poljih, tam se je dobro obnesla. Tudi za krompir velja predvsem jesensko globoko oranje in jesensko gnojenje. Cez zimo gnoj nn njivah sprlini iu daje dobro hra-nivo rastlini. Lo tak pridelovalec bo imel tudi v jeseni bodočega leta dober krompir, kdor se bo držal teh navodili
^ju&ijcMa
1 Rektorat Glasbene akademije poziva svoje člane, da se udeleže pogreba univ. prof. dr. Goj-mira Kreka, skladatelja in dolgoletnega predsednika izpraševalne komisije za drž. izpite na našem zavodu.
1 Maša zadušnica! Članice Zveze katoliških učiteljic in vse ostalo učiteljstvo vabimo k maši zadušnici za blagopokojno tovarišico Marico Nart-nikovo, upraviteljico v Rožnem dolu pri Semiču, ki je koncem junija padla kot žrtev zločinske roke. Maša bo 5. septembra ob 8 v kapeli uršulinskega samostana v Ljubljani.
1 V prvih dneh dneh vpisa na šolo Glasbene Matice ljubljanske se je tudi letos priiavilo izredno Malice ljubljanske se je tudi lelos prijavilo izredno lepo število starih iu novih gojencev za vse predmete, ki so uvedeni na naši prvi glasbeni šoli. Vpisovanje traja še danes in jutri od 9.—12. in od 15.—17. ure V soholo pa je določitev urnika, in sicer naj se zbero vsi gojenci ob 15. uri v Ilubadovi pevski dvorani. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici, ki daje tudi vsa pojasnila.
1 Glasbena Matica ljubljanska bo otvorila novo koncertno sezono 1942-43. v pelek, dne 11. t. m. Ta večer bo koncertiral ob pol 7. uri v veliki fil-harmonični dvorani violinski virluoz Karlo Rupel s sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove. Nastop dveh priznanih slovenskih umetnikov bo prav gotovo zanimal naše koncertno občinstvo. Podrobni spored bomo javili Danes opozarjamo na koncert, za katerega bodo vlsopnice v predprodaji od sobote dalje v knjigarni Glasbene Matice.
1 Nabavljulna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5. prične razdeljevati razpoložljivo blago za uiesec september po sledečem vrstnem redu:
4.	septembra 1.1. z začetno črko A B C C D
5.	septembra t.L z začetno črko K K ti h
7.	septembra 1.1. z začetno črko I J K
8.	septembra 1.1. z začetno črko L M N*
9.	septembra 1.1. z začetno črko O P R
10.	septembra 1.1. z začetno črko SšT
11.	septembra 1.1. z začetno črko UVZ2
Vse člane vljudno naprošamo, da prinesejo vrečice za moko, sladkor, testenine k seboj!
1 Nameščence in naniešfenke zavarovalnih zavodov vabimo na informativni sestanek v četrtek, dne 3. IX. 1942 ob pol 15. v dvorano Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. Na sestanku se bo poročalo o vsebini nove kolektivne pogodbe za nameščence zavarovalnih zavodov ter je v interesu vseh prizadetih, da se sestanka zanesljivo udeleže. Oddelek bančno-zavarovalnih delojemalcev.
1 Živilski trg. V sredo 2. t, m, je bil živilski trg primerno živahen in založen z raznim blagom.
tem preprečijo, da se bolezen . te dni odprli prvo delavsko kuhinjo. Vodstvo ješčino. V zadnjem času se je v ' Hrvatske delavske zbornice se bavi z mislijo
ustanovitve tudi posebnih potovalnih delavskih
je bolan otrok. S ne prenese na sose Ljubljani pripetilo nekaj takih primerov, ki pa so, kakor rečeno, zelo redki.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama. Sobota. S. sept., ob 17.3(1:
•Zaljubljena žena Izven Zni/jne cene od 10 lir navzdol. — Nedelja, 6 sept,, ob 14: »Vdova Košlinka». Izven. Znižane cene o.l 10 lir navzdol. — Ob 17.30: •Mati lord«. Izven. Znižane ceue od 10 lir navzdol.
It A 111(1. Četrtek »cpt. — 7.30 Pesmi in napevl.
—	H.(hi Napoved čas i. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.3(1 Poročila v slovenščini. — 12.45 Koneert tenorista Antona Sladoljeva. — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročila Vrjiovncifa Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini.
—	13.2.1 lzmoujalni koneert z Nemčijo. — Glasba K. Bussonija. — 11.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. fti-janee. Sodeluje violinist Albert Dermel.1. Simfonična glasba. H.IS Poročil« v slovenščini. — 17.15 Koncert violinista .luri.iu Gregore« (pri klavirju M. Li-pnvšekl. — 17.30 Nove plnščc Celra. — 10.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glashi — 20.00 Napoved časa. Poročila v itali janščini 2i> n Komentar dnevnih dogodkov v slovenščin.. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.5H Koncert harmonik, izvajajo \Volmcr Beltraini in njegov kvintet — 21.10 Koneert Adamičeveirn orkestra. — 21.55 Predavanje v slovenščini. — 22 05 Glasbeni spomini. Orkester in zhnr vodi dirigent Mario Vallini. — 22.15 Poročil« v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Pičeni!, nielwclssova e. S, mr. Hočevar, Celovška cesta S2, in mr. Gartus. Moste, Zaloška cesta 47.
POIZVEDOVANJA 5 ključev je bilo najdenih oa Krekovem trgu. Dobo se istotam. (.lavno stranišče.)
2lt lir dam onemu, ki ml najde indeks medicine« Jcnčiču. Posebno prosim starše onih au. medicinccv, katerih ni več v Ljubljani, da pogledajo med njihovimi stvarmi. Oddajte ga, prosim, pri vratarju univerze ali Jenčič, Blciveissova S!) (prej Tyr."ova).
Z Gorenjskega
trgu jc bilo nekoliko manj uvoženega sadja, ier ni bilo večjih sadnih pošiljk. Na prodaj so bile rezerve od prejšnjih dni. Največ je bilo na trgu lepega belega grozdja po 8 do 8 20 lir kg. Na izbiro je bilo nekaj več hrušk, uvoženih jabolk je bilo malo, precej je bilo domačih iz okolice. Domači paradižniki so redki na trgu. Le nekatere prodajalke so jih imele, toda prav lepe in debele. Po njih je veliko povpraševanje. Na prodaj je bilo več uvoženega ko domačega fižola. Paprika je bila v sredo redka, zaloge so pošle, pričakujejo novo pošiljko. Vsa paprika je bila pokupljona. Glavnate solate je še dovolj na trgu. Uvožena čebula je bila po 1.80 lire kg.
1 Nevarna nesreča pred glavnim kolodvorom. V torek je bil poklican reševalni avto pred glavni kolodvor, kjer se je nevarno ponesrečil 40 letni mestni uslužbenec Franc Brinčič, zaposlen pri prehranjevalnem uradu. Padel je pod neki tovorni avlo, ki ga je povozil. Brinčič je obležal s smrtno nevarnimi poškodbami.
1 llilšorjeve ulice ni več. Sem in tja se najde še kakšen starejši Ljubljančan, ki govori o Hil-šerjevi ulici. Ulice s tem imenom v Ljubljani ni več, vendar se je še tako imenoval do pred no-kaj leli ulični prehod med Vegovo ulico in Gradiščem, vzporedno z Rimsko cesto. Ta ulica je sedaj Gregorčičeva ulica, kakor se je že poprej imenovala lepa široka ulica, ki vodi od Gradišča mimo lepih stanovanjskih hiš in mimo palače Visokega komisariata do ceste Viktorja Emanuela III. Le malokdo — tudi izmed starih Ljubljančanov — pa sploh ve, kdo je bil ta Hilšer, po katerem se je imenovala ta ulica. Bil je to neki podčastnik, ki je živel v prejšnjem stoletju v Ljubljani ter se je udeistvoval v karitativnem delu.
1 Obsojen zaradi tatvine suknje. Samski šofer, neki 34-letni Karol V., je lelos 12. marca prišel nekoliko vinjen v gostilno železničarske
Zborovanja starih vojakov. Narodno socialistična nemška delavska stranka je priredila preteklo uedeljo spet šest zborovanj starih vojakov iz svetovne vojne 1914 — 1918. Zborovanja so bila na Vačah, v Moravčah, v Lukovici, Krašnji, Blagovici in v Dohu. Povsod so se zborovanj v lepem številu udeležili stari vojaki in pazljivo sledili govornikom.
Strela je udarila. V gospodarsko poslopje posestnika Andreja Polajnarja, po domače Mežnarja v Kokri je udarila strela in povzročila hud požar. Vsa poslopja s stanovanjem vred so pogorela, zgorele so tudi tri krave, nekaj prašičev in ovc. Ker so stala poslopja v bregu pod Grebenom, ni bilo uiti vode niti ljudi, da bi ogeuj gasili.
Pogreb selškega župana. Te dni so v Selcah pokopali župana Franca Benedika, ki je padel od krogle komunističnega morilca. Od daleč so prihiteli ljudje, da izkažejo svojemu županu poslednjo časi. Dolg sprevod se je pomikal od hiše žalosti do farnega pokopališča. Nagrobni govor je imel okrožni vodja Kuss, ki je tudi venec položil na grob. Za njim je govoril deželni svetnik dr. Skalka.
Športno in otroško igrišče v Medvodah so pred kratkim otvorili v neposredni bližini izliva Sore v Savo. Veselo razpoloženje vlada tu dan za dnem. Igrišče je sončno in je bilo za Medvode že nujna potreba.
S Spodnjega štajerskega
Prvi okrožni dan v Celju pod okriljem Štajerske domovinske zveze je bil preteklo soboto in nedeljo. V nedeljo je bilo veliko zborovanje, na katerem je govoril zvezni vodja. V zvezi s prireditvijo je bila odprla razstava štajerskih slikarjev in razstava politične delavnosti v celjskem okrožju.
V Mariboru je umrla v visoki starosti 80 let čevljarjeva vdova Elizabeta Weingerl. V Leiters-bergu pri Mariboru je umrl 47 letni posestnik in trgovec Ljudovik Rižnik. V Peklu pri Mariboru je v starosti 59 let umrl viničar Ivan \Veingerl.
Poročili so se v Celju: Jožef Sotošek in Kristina Korošec, Rudolf Puc in Frančiška Bezgovšek, Rudolf Srnec in Ljudmila Sonnenwald, Viktor Zor-man in Terezija Radič, Franc Turnšek in Terezija Rovan, vsi iz Celja; dalje Ivan Faschini iz Celja in Friderika Rabel iz Maribora. Friderik Rogina iz Celja in Pavla Cedilnik iz Šl. Vida nad Ljubljano, Edvard Stachel z Brucka ob Muri in Jožefa Pernič iz Creta pri Teharjih.
Nesreča. V Kamniku se je ob priliki avtomobilske nesreče hudo poškodoval 63 letni Jožef Dietz, upravitelj okrožne blagajne. Prepeljali so ga z vlakom v Maribor in od tam z reševalnim avtomobilom Rdečega križa v Gradec na ošesno kliniko.
Žrtev Drave. Nameščenec Glaserjevega podjetja v Studencih pri Mariboru 17-letni Viktor Plečko se je šel kopat v Dravo. Ker ni bil pla-vač, se je sukal po vodi čisto blizu brega. Nenadoma pa mu je poslalo slabo in še preden so mu sokopalri mogli prihiteti na pomoč, so ga valovi odnesli. Trupla doslej še niso našli.
Iz Hrvaške <
Preonova hrvatskega šolstva. Hrvatska prosvetna uprava je izdala predpise, s katerimi je pred začetkom pouka na hrvatskih srednjih šolah preuredila vse hrvatske srednješolske učne zavode v duhu ustaških načel. Iz nje je odstranila vse, kar je tuje hrvatskemu narodu. Izdani so bili tudi novi disciplinski predpisi za dijaštvo. Pouk v srednjih šolali je spremenjen v teiu smislu, da je iz gradiva, ki ga morajo predelati srednje šole, odstranjeno vse, kar ni v skladu s hrvatskim državnim, narodnim in verskim duhom. Poglobljen in razširjen je pa pouk hrvatske književnosti, zgodovine in zemljepisa. Temeljita sprememba je izvršena tudi v splošni, posebno pa v narodno-državni vzgoji, kar je doseženo s tem, da je srednješolska
kuhinj.
Iz Srbije
Obletnica Nedifc-ve vlade. Dne 29. avgusta je minilo leto dni, odkar je bila s pristankom nemških vojaških oblasli sestavljena in imenovana sedanja srbska Nerličeva vlada. Ob obletnici svojega obstoja je srbska vlada v listu »Srbski Narod« objavila pregled izvršenega dela. Članke, ki jih v izvlečku ponatiskuje tudi belgrajski nemški dnevnik, ko napisali posamezni člani vlade. Ministrski predsednik Nenič v svojem sestavku zavzema stališče do dogodkov, ki jih je zatekel ob nastopu svoje vlade ter opisuje težko tedanje stanje, ki je bilo povsod v Srbiji in težave, katere je bilo treiia premagati, da je bilo doseženo ediiif<tvo in enotnost srbskega ljudstva. Delo Nedičeve vlade je v prvem letu zajelo in zagrabilo vse panoge, javnega življenja. Predvsem je biln usmerjena pozornost in delo vlade v potrel>o povečanja Kmetijske proizvodnje. V ta namen je bil iz^ delan poseben načrt, ki so ga v celoti izvedli ter je dane« v Srbiji obdelana vsa razpoložljiva zemeljska površina. Poleg dosedanjih vrst žita in ostalih poljedelskih proizvodov so v Srbiji zasejali tudi znatne komplekse s sončnicami. sojo in sladkorno repo. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je z ustanovit vi jo raznih gospodarskih osrednjih organizacij postavilo vse srbske gospodarske, industrijske in ostale ustanove nn novo podlago ter je krepko držalo v svojih rokah njihovo vodstvo. V svojem poročilu tudi ostali srbski ministri podajajo pregled izvršenega dela. Tako prosvetni minister v svojem članku navaja vse pomanjkljivosti in zgrešeno vodstvo prejšnje prosvetne politike, ko je bila šola na široko izpostavljena raznim škodljivim vplivom od zunaj, ki so samo kvarili mladino. Sedanja srbska šola je postavljena na strogo narodno osnovo ter ima predvsem dve nalogi. Na eni strani duhovno ozdraviti mladino, na drugi pa ves ustroj sedanjega srbskega šolstva prilagoditi sedanjim potrebam in zahtevam srbskega življenja, ki je vključeno v življenje ostalih narodov, ki se bore /a boljšo bodočnost. De.lo vlade je med ljudstvom zelo populariziral državni propagandni urad ter sami ministri, ki vedno zahajajo med ljudstvo in mu stalno poročajo o svojem delu ter o najvažnejših domačih in ostalih svetovnih dogodkih. To delo je zajelo zadnjo srbsko vas in ni omejeno samo na n—sta in lahko dostopne kraje.
7.
MATI JE LAČNA ČAKALA KRUHA. ZATO BRZ VPRAŠA MILORADA, ALI JE PRINESEL KRUHA. »MAČKA SEM KUPIL ZA KRUH.« MATI PA PRAVI: >SAM NIMAŠ KAJ JESTI - KAJ BO PA MAČEK!« — »POJDEM SPET V MESTO IN KUPIM KRUHA. MAČEK MI BO ZE KORISTIL.« - RES PRODA DRACJE IN KUPI KRUHA.
8.
prišel nekoliko vinjen v gost no zeiezn carske	. vključena v ustaško mladin-
nabavljalne zadruge pr glavnem tovornem kolo-	organizacijo. Pouk hrvatske zgodovine se
dvoru V svoji vinjenost je i^gral nekemu go-	b v Jvem rBzredu. Prav usta*kih
stu 7W) lir vredno zimsko suknjo i odkolovia	t , „ t . .. nrpr|mp* hi In
ž njo na prosto. Pozneje so ga prijeli in izročili varnostni oblasti, ki ga je prijavila zaradi tatvine suknje. Obtožen le prestopka tatvine je prišel šofer Karol V. pred kazenskega sodnika — poe-dinca na okrožnem sodišču. Pred sodnikom se je izgovarjal na popolno pijanost. Ta izgovor ni veljal. Karol je bil zaradi tatvine obsojen na 2 mc-scca in 15 dni strogega zapora.
1 Škrlatira in davica v Ljubljani. Svojčas, recimo pred kakimi desetimi leti, sta zahtevali škrlatinka in davica med otroci v Ljubljani kakor tudi na deželi prav dosti žrtev in je bila umrljivost zelo velika. Tudi odrasle osebe so včasih zbolele za davico. Odkar pa so se uveljavile moderne higijonske metode in je uvedeno obvezno cepljenje proti tem boleznim, je umrljivost znatno padla. Modema zdravilska znanost pozna tudi dobre serume proti boleznim, tako, da morejo zdravniki rešiti že obolelega otroka, ki hi bil poprej v največ primerih zapisan smrti. Sem in tja pa se le pripeti kak primer, da zboli kak olrok tudi v Ljubljani za škrlatinko ali davico. Krivda je po navadi na starših, ki niso dali namenoma ali pa iz pozabljivosti, otroka oh pravem času cepili. V takem primeru da sedaj mestni fizikat takoj izolirati poslopje ali — ako to dovoljujejo razmere — samo stanovanje, kjer
načel. Kot učna knjiga za ta predmet je bila izdana sHrvatska zgodovinska čitanka«. V 8. gimnazijskem razredu in četrtem letniku učiteljišča je uveden kot nov predmet pouk o »ustaških načelih in vedi o državi«. Močno je tudi spremenjen ustroj realnih gimnazij, katere imajo v višjih razredih dva pravca. Ena vrsta realnih gimnazij bo ostala še naprej taka, druga vrsta bo pa imela gimnazijsko smer. Učenci realnih gimnazij prve smeri bodo imeli več ur kemije in opisne geometrije, drugi se bodo pa učili latinščine, ki jo bodo sicer pričeli predavati že v tretjem razredu. Absolventi meščanskih šol se bodo lahko vpisali v peti razred realnih gimnazij. Preosnova hrvatskega srednjega šolstva tudi ukin ja koedukaeijo. t. j. skupno obiskovanje teh šol fantov in deklet. Postopno se bodo ustanavljale samo deške in dekliške srednje šole. v katerih bo za dekleta uveden tudi predmet o gospodinjstvu in materinstvu. Z novimi predpisi je odpravljen tudi sprejemni izpit za srednje šole in mala matura v vseh meščanskih šolah.
Zgodovinska najdba. Pri kopanju temeljev za novo poslopje Schichtove tovarne v Osi-jeku sn odkopaii več rimskih grobov.
Delavske potovalne kuhinje. v Zagrebu so
GRE SKOZI GOZD IN VIDI PASTIRJE, KI POBIJAJO KACO. »NE UBIJAJTE KACE!« PROSI MILORAD, KER SE MU JE SMILILA. »DAJ NAM KRUHA!« DA JIM HLEBEC, ONI PA NJEMU KACO. KO GRE S KACO DOMOV, MU RECE KACA: »PITAJ ME. KO BOM ZRASLA, ME NESI MOJIM
Staršem na moj dom.<
swv. 202.
> SLOVENEC«, četrtek, sept. J942-xx.
5 Iran 5
Neka« za mlada srca
Huda zverina
V nekih hribih se ie leta in leta potika zver, ki je ne more nihče ulovili, in prav tako dolgo se lovci in kmetje pričkajo, kakšne vrste zver bi to bila. Še zmeraj ni rešeno vprašanje, ali je medved ali volk ali kak podivjan pes. Ker pa ta zverina napada na pašnikih govejo živino pa ovce, je postala 6plošni struh tistih prebivalcev.
Čeprav se žival, ki se v razsežnih gozdovih uspešno skriva, skrbno izogiba človeka, tako da
je prav za prav še nihče ni videl, se vpndarle vsakdo, ki hodi po gozdu, plaho ozira okoli sebe, boječ se, da ga ta zverina ne bi napadla Tudi Martin, pošten in priden kmet, se je na vse strani oziral, ko ga je vodila pot sredi skozi tisti gozd. Svojega psa, ki je hil hotel spremljati svojega gospodarja, je odločno zapodil nazaj, češ, kako lahko bi ga spričo tisto zverine spravil v nesrečo.
Zlagali bi se, ?e bi trdili, da je bilo Martinu lepo pri srcu, ko je tako sam samcat v mraku
stopal skozi gozd. A kako silno se je prestrašil, ko je pogledal nazaj in opazil neko žival, ki jo tekla za njim. Martin se je spustil v tek, da bi čim prej prišel iz gozda, a ko se |e spet ozrl nazaj, se je še bolj prestrašil videč, da so mu je žival zmeraj bolj bližala. Kolikor je mogel v mraku razločiti, je bila ta žival precej podobna volku. Martin je tekel na življenje in smrt. l'o glasovih sodeč, ki so bili napol cviljenje napol lajanje. je Martin spoznal, da mu ie žival tik za petami. Martinu je pohajala sapa in zavedal se je, da ga bo zver prehitela. Da bi žival kako premolil v zasledovanju, je slekel jopič, ga vrgel na tla in tekel golorok dalje. Toda žo čez nekaj časa je iz hropečega laježa spoznal, da se ni šo niti malo rešil. Zdaj jo naglo sezul hlače in jih vrgel od sebe. A tudi ta žrtev je bila zaman in celrt to je bilo mogoče, da zverina v temi teh stvari niti opazila ni. Tedaj je ostal Martinu le še en sam izhod: splezal je na drevo in Čakal, kaj bo. In ni trajalo dolgo, ko je zaslišal pod drevesom hropenje in cviljenje in praskanje po skorji debla. Zverina je ostala pod drevesom.
Čeprav se je Martin Se tako trudil, da bi v temi razločil obrise tisle živali, le ni ničesar spoznal. In Martin je prestal hudo in prehridko noč, ko je v spodnji obleki čepel na drevesu in ga je zebio in bilo večno strah, da bi ne cepnil naravnost v žrelo tiste pošasti.
Kakor svinec so se težko vlekle ure do jutranjega svita, ki je počasi prodiral v temni gozd. Ko je bilo pa že čisto svetlo, se te Martin prijel za čelo — zakaj pod drevesom je ležal, mahljal z repom in ga očitaje zrl — njegov pes!
Ko je Martin golorok in v spodnjih hlačah zlezel z drevesa, ga je bilo sram relrt pred psom. Razveselil se je pa, ko je dobil pod drevesom svoj suknjič in svoje hlače, saj jo bil oboje privlekel pes za njim.
Na tisto dozdevno zverino je pa zdaj Martin še bolj hud kot drugi kmetje in mu je nihče niti omeniti ne sine več.
O majhnih in velikih ve!estre!cih
Razen v pravljicah niso. že nikdar deževali zlatniki in še nikoli ni »padel kak mojster kar iz neba«. Toda včasih se pa le pripeti, da se kak »začetnik« pojavi pri športu ali na kakem drugem področju, pa zmore take stvari, da se mu čudi ves svet. Ko so nedavno v danskem mestu Koe-geju priredili strelsko tekmovanje na razdaljo 50 metrov, se je med izurjene in častitljive strelce mahoma pomešal neki 14 letni lant, ki je na de-setinsko ploščo izstrelil 15 strelov in je zadel 141 obročev. Ta je bil tistega dne najboljši strelec I Imel je pač mirno roko, dobre živce, ki jih ima tak fantič pač več kot starejši človek, ki ga je življenje že na vse načine premikastilo.
Na olimpijadi v Los Angelosu leta 1032 je častnik Simonsay v streljanju na majhne kalibre zastopal državo Ogrsko. Imel pa je tako neznansko smolo, da je le za konec sekunde izgubil živce, pa je bil ob lovorike. Naloga je bila ta, da je moral ležč na razdaljo 50 m SOkrat i -trditi v ploščo z 10 obroči. Ustrelil je bil že 20 krat in je 29 krat zadel v ploščo z desetimi obroči. Zagotovljenih mu je bilo žo 290 točk, le še 5 točk mu je bilo treba, da bi bil prekosil svojega najzagrize-nejšega tekmeca, Šveda Riinnmarka. Toda 30. in poslednji strel je zadel sicer spel v središče — le da je bil — na napačni plošči I Pri gledanju skozi d i o p t e r (majcena luknjica v kovinasti plošči, ki učinkuje kakor zaslonka v fotografskem aparatu) je v naglici tekmovanja pomeril v sosednjo ploščo! Strel so morali presojati kot strel »pri piki«. In Ronnmark s svojimi 249 obroči je bil zmagovalec. Simonsay je bil drugi, dasi je imel zmago že dobesedno v žepu — pa je bil ta žep — žal — v napačnem jopiču... Vendarle je bil »čudo« f strelski izurjenosti.
Toda športni strelci ne slšiijo radi o kakih »čudesih«. To rajši prepuščajo umetnim strelcem. Pri teh pa je spet malokdaj kaj slišati o strelskih čudesih — otrocih. Tembolj slavni mojstri pa so med njimi odrasli strelci. Umetni strelci v modernem smislu besede pa so prav za prav iz »divjega zahoda« Amerike.
Eden prvih ameriških umetnih strelcev, ki je prišel tudi v Evropo, je bil C h a r l e y A u s t i n. Ta je točno v 6 minutah šestkrat zaporedoma sestrelil jabolko z glave svojega tovariša. Dalje je s strelom na 20 korakov razdalje, mereč skozi prostor med nogami, upihnil sleherno svečo. Za njim se je pojavil v Evropi zobozdravnik dr. Wil-liam Čar ver, ki je živel v mladosti med Indijanci. Ta je srebrne novce, ki so jih drugi vrgli kvišku, na 15 m razdalje preluknjal s strelom,
da »so popadali na tla kot obroči«. Nato je prišel, streljal in zmagoval Buffalo Bili, ki je s strelom prerezal vizitko v profilu.
Eden najbolj »norih« strelcev je bil neki Prus U n t h a n. Bil je že rojen brez rok in je navzlic temu nastopal kot umetni strelec v nekem cirkusu. Sedel je na stolu, naslonil puško na desno ramo, cev je držal s prsti dvignjene leve noge, neznansko mirno in točno je pomoril, potegnil je s prstom desne noge petelina in je na razdaljo 10—15 melrov izstrelil srčni as iz karte.
Na iablani
Na jablani, na jahlanl,
skozi veje se blešči, med listi se zelenimi, jabolko rdeči.
Na jablani, na jablani Tonetu je silno všeč, toliko se tam naje, da že ne zmore več.
Na jablani, na jablani kar vedno tam bi on ostal in z jabolki rdečimi otroke vse obdaroval.
^F™? ■" r
^ftm^ii	[ m |
mm4 m	• ■ j
1 \ i	f
I in i- !'	w.....'

Manila, glavno mesto Filipinov.
Ljudsko štetje pri Indiganch
štetje je bilo potrebno pri Indijancih takrat, če se poglavar in agent nista mogla zodiniti glede na racije, kar so je večkrat zgodilo. Treba je
bilo uporabiti »štetje po kartah« — kartoteko — in v ta namen je služila bivolova koža.
Vsakdo je moral povedati svoje ime in ga na-črtati na kožo. Tedaj je narisal glavo in nad njo podobo svojega imena. Pa kako brž je bilo moči spoznati po takih »podpisih« poklic, spol in opravilo! Po treh rdečih črtah na licu koj_ spoznaš poglavarja, po eni črti navadnega vojščaka, po rdeči piki pa žensko. Da se je poglavar imenoval »Rdeči oblak,« je bilo razvidno po oblaku nad glavo, in pipi, ki jo je imel v ustih, pa pomeni, da je vojaški poglavar ali vodja plemena.
Drugi ima medveda nad glavo, ki jako previdno stopa in je videti čuječ: to pomeni, da je tisti mož previden človek in se imenuje »Počasni medved.«
Drugi spet, ki je gizdalin in se oblači v hlače »bledokožrev«, se imenuje »Velike hlače«.
Z eno potezo
Kuža Trubadur
»Mama, poglej, kužka sem našel na cesti,« je vzkliknil Tomažek, ko je stopil skozi vrata.
»Kužka?« se je mama začudila.
»Da, poglej, kako mehko dlako ima. Revež je taval po ulici, kar za menoj je capljal. Pa se mi je smilil in sem*ga vzel s seboj.« Pogladil je kužka, ki ga je držal v naročju. Bil je nedoločene pasme, dlako je imel belo, ponekod rjave in črne lise, oči pa so zrle tako nedolžno v svet Zdelo se je, kot ne bi bil kuža, saj še zalajal ni.
»Za božjo voljo, kam bomo pa z njim! Očka se bo jezil, Tomažek. Saj niti ne veš, čigav je, morda se je izgubil,« je dejala mama.
»No, lep gospodar je to, ki izgubi kužka kar na cesti. Kuža bo pri nas, moj je, jaz sem ga našel in pri meni bo ostal,« ie skoraj v joku opravičeval Tomažek svojo odločitev.
»Pa, če te kdo sreča z njim in ti bo dejal, da je njegov?«
»Veš, mama, kar mu bom rekel? Lep gospodar ste, če še na kužo ne znate paziti. Zakaj pa potem sploh imate psa. Ali ni žival, ali ne zasluži pazljivosti?« je modroval Tomažek. Mama je videla svojega nadobudnega sinka, ki ie s tako ljubeznijo držal kužka, kot ga ne bi nikdar hotel izpustiti.	.
Ko je Tomažek videl, da se ie ze mama sprijaznila z mislijo, da bodo imeli kužka, ga je spustil na tla. Ni pomislil niti za hip. kaj bo dejal očka, le to ga ie tako razveselilo, da bo tudi on imel žival, ki ga bo spremljala, kot spremljajo psi na vrvici elegantne dame. Kuža jb ves ponižen nekoliko obsedel na tleh, potem jo je pa od racal naravnost proti stolu, kjer se je kadil krompir. S tačkami se je vzpel na stoi, gobček je stegnil proti skledi, pa si je opekel jiosek.
»Vidi se, da je lačen, treba mu bo dati jesti,« je povzela mama.
»Kako mu bo pa ime?« je pomislil Tomažek, ki je v svojih skrbeh za kužka preslišal materine besede o pasji lakoti. »Ali naj bo Muki? Ne, to je že vsak drugi psiček. Veš kaj, mama, Trubadur mu bo ime!«
»Tru-ba-durl?« Mama se jc začudila, odkod tako nenadno to ime. »Kje si pa že slišal, da bi dali psu ime Trubadur. Le kje si to pobral?«
»Očk a mi je povedal vsebino opere, ki sta jo vidva zadnjič videla. Tam so tudi nekoga našli. No, in jaz sem kužka tudi našel na cesti, pa mu bo ime Trubadur.«
»Saj se ti bodo ljudje smejali, ko ga boš tako klical!«
»Oh, čemu se vse ljudje ne smejejo. Kaj. jjudje, glavno da sem jaz zadovoljen,« je dejal Tomažek. Saj mu je res kar tako prišlo na misel, toda tako je odločil. Kuža je njegov, on ga je našel, njega bo spremljal, učil ga bo skakati čez palico, kot uči gospod inženir, ki stanuje nasproti, svojega psa; o, pa še marsikaj drugega ga bo naučil.
Ko je prišel očka h kosilu, se je začudil živalci, ki je tako ponižno sedela v kotu. Mama je postavila pred njo skledo juhe, pa jo je posrebala, kot bi mignil. »Odkod pa ta mrcina? Ali nisem že večkrat povedni, da ne maram nobenih živali v hiši? Kaj tako ubogaš? Seveda, kdo pa je tako neubogljiv kot ravno naš Tomažek?« Kar sipala so se očitanja na Tomažka. On pa je čakal, da se ta izbruh konča, počakal, da se očka umiri, potem pa je začel modrovati:
»Glej, očka, kuža je stopical po cesti kot izgubljeno ščene. Zakaj pa še jaz ne bi imel nekoga, ki tudi mene uboga, kot moram ubogati jaz tebel«
»Odkod, le odkod si pobral vso svojo modrost! Toda, ne boš me s svojimi sladkimi besedami, pes ne bo v hiši. kdo no plačeval takse, kdo bo poslušal lajanje, kdo bo prenašal, da se
ti bo ta mrcina vedno postavljala pred noge!« je znova začel očka.
»Toda, očka, lepo te prosim, vsaj to mi pusti, vsaj to ubogo živalco!« je skoraj zajokal Tomažek. Toda očka se ni omečil. Sam je hotel vreči kužka na cesto. Tomažek pa se je ponudil, da ga bo sam odnesel. In res, prijel ga je v naročje in odšel iz kuhinje. Grede pa je vzel še ključ od drvarnice, ki je visel v predsobi. Nesel je kužka v drvarnico. Ni se pro-tivil, saj se mu je poznalo, da je vsega navajen.
»Mama, ali mi daš kaj za Trubadurja?« je poprosil prihodnji dan.
»Za kakšnega Trubadurja?« Mama je medtem že pozabila na najdenega kužka. »Aha,« se je spomnila, »kaj ga nisi odnesel na cesto?«
»Ne, mama. tako se mi ie smilil, saj me je tako milo gledal, da bi se kamen omečil, pa sem ga odnesel v drvarnico. Kajne, mama, saj mi boš vsak dan dala kaj zanj?« je milo prosil.
Tako je šlo dan za dnem. Trubadur je bival v drvarnici, od časa do časa ga je mladi gospodar popeljal na sprehod. Prijatelji so ga spraševali, odkod ima kuža, on pa je dejal, rla mu ga je izročil gospod, da ga polje na sprehod. Če bi povedal, da je to njegov pes, bi prav gotovo kateri od njegovih prijateljev povedal tudi očku. Očka bi se pa kregal zaradi nepokorščine svojega sinka.
Pa je nekega dne takole prišel s svojega vsakodnevnega sprehoda s Trubadurjem, ki se je prav lepo navadil svojega gospodarja. Od kosila je spravil kost, da jo prihrani za Trubadurja. Tomažek je položil kost pred štedilnik in kuža je ves vesel planil po njej in jo glodal. Tedaj pa je nekdo odklecal vrata. »Ali je mama že prišla?« je pomislil Tomažek. »Čudno, saj navadno se vrača šele, ko je treba pripraviti večerjo. Do takrat se Tomažek že lepo nauči in spiše svoje šolske nalogo. Pa se vrata kuhinje oopro in kdo vstopi? Očka! Kar prestrašil se je Tomažek.
Nekdo je tatinske vrsto in rad krade konje; ta ima podkve nad glavo. »Krade konje« je niogovo Ime. ki ga s častjo nosi. Četrti spol so ravna po geslu: »Kogar srbi. se naj praska« in se zovo: »Praskač«. To jo prav dobro upodobljeno v desnem vogalu zgoraj. Poli pa je luni kadilec in so imenuje: »Natlači si pipo«. Sesti ima kake ženske navade, zato je njegovo ime: »Sedi ko / Miška«. čarodej jo upodoblj *u z glavo, ki se i/, usl izvijajo vijuge, kar pomeni čarovnije.
Tri drobne .
Kmet in njegovi otroci.
Bogat kmet je zaslutil, da l>o kmalu umrl in je poklical k sebi svoje otroke tor jim brez prič govoril: »Ne prodajte dediščino, ki s o nam jo zapustili naši prodniki, ker jc v njej skrit zaklad. No vem, Kje je skrivališče, toda malo poguma, pa ga boste našli. Prekopljito polje, ko bo konec žetve, ne pustite neprekopanoga nobenega kraja, ki ga ne bi roka preobrnila« Oče je umrl, sinovi pa so prekopali polje. Povsod so kopali, na koncu lota pa jitn je polje obilno obrodilo. Oče je bil pameten, donar ni bil skrit in tako jc oče sinovom poka/.al, da je zaklad delo.
Bistroumni slepec.
Slepec je skril v kot v vrt 500 srebrnikov. Mislil je, da ga ni nihče videl, toda kotna j je odšel, jc njegov sosed odkopal srebrnike in jih vzel. Ko drugič slepec ni našel več svojega zaklada, je bil zolo začuden. Kaj naj naredi? Kakor hitro je uganil, kdo je tat, si ie izmislil načrt, kako bo dobil denar nazaj, šol ie k sosedu in mu zaupal, da ima 1000 srebrnikov, polovico jih je žc skril na varen kraj. Vpraša ga, ali naj bi skril ostanek na isti kraj. Sosed ni slutil, kaj slepec namerava in mu svetuje, naj skrije ostali denar na isti kraj. Takoj, ko je slepec zapustil hišo, hiti hudobni sosed na slopčcv vrt in skrije denar nazaj v skrivališče, upajoč, da jih bo potem dobil Se enkrat toliko. Ko je vračal denar v skrivališče, pa pride slepec in ga prime. Vesel vzame donar in reče tatu: »Slepec včasih bolje vidi kot tak, ki ima dve očesi.«
O Nasrodinn.
Nasredin je imel debelo ovco. Nekega dne mu rečejo sosedje: »Jutri bo poslednja sodba. Zakolji ovco, da jo bomo pojedli. Okoristili so bomo z dobrim mesom, kajti jutri bomo morali puc*'ti vse dobrine toga sveta.« Dal se je prepričati in sosedje so se veselili in mastili na njegove stroške. Ko je drug dan videl, da so ga prevarali, gre čemerno k roki, kjer opazi prijatelje, ki so se veseli hladili. Vzame vse obleke, ki so bile na bregu in odide. »Vrni nam obleko,« so vpili prijatelji iz vode. »Saj jih ne potrebujete,« se oglasi Nasredin z brega, »danes zvečer no vesoljna sodba in boste tako morali stati brez obleke pred Alahom.«
DBEB
— Kupujte znameniti zgodovinski roman Knez Marko. Vsaka knjiga 5 lir.
niiiiiBiviiaaBH
»Kaj ti nisem dejal, da ne maram te mrci-ne v hiši. Torej tako zuaš ubogati?« je vzrulincl očka.
Takrat pa mu je kuža prišel nasproti, veselo zalajal, kot v pozdrav svojemu gospodarju, tako milo ga je pogledal, pomahal z repkom in se ulegel k njegovim nogam. Očka je bil premaga?. Saj je ta živalca res tako vdana, čuti, da nekaj ni prav zaradi njega, pa vendar pride k nje,me
»No, pa naj bol Saj res živalca ni kriva, da je brez doma, če že res ne moreš drugače, pa ga imej. Toda prijaviti ga bo treba, ker še nima znamke. Toda povem ti, da mi nc pri-vedeš še kakega mačka. Dovolj je, če imamo psa,« se je omečil.
»Očka, za to ti bom pa hvaležen vse življenje. Boš videl, kako znam biti priden,« je v veselju skočil Tomažek očku okrog •mitu.
Zdaj pa srečavate Tomažka z očkom in prav lepo se razgovarjata. za njim« pa teka kuža neznane pasme. Ljudje sc sicer ozirajo, ko kliče Tomažek Trubadurja, saj sfc jim vendar zdi čudno, da je pes dobil tako it»e. A Tomažek je vesel, da ima nekaj svojega, da sc čuti tudi on gospodar nečesa. Trubadur mu zna biti hvaležen za njegovo dobroto in čuva svojega gospodarja, zvesto ga spremlja, samo kot zna spremljati pes.
Za smeh
Dober tek!
»Kaj pomeni formula HNOj?« vpraša profesor.
»Jaz — jaz — jaz sem to zares žc vedel,« je zajecljal dijak, »toda — presneta reč — saj jo imam na jeziku .,.«
»No. Dolem p,i rajši kar izpljunite! To je namreč salpetrova kislina!«
Str 10 (J
»SLOVENEC«, četrtek, 3. sept. J9-12-XX.
(stev. 202.


.....'
f, ^^^—^
410
Le malo ujetnikov se je rešilo iz vode. Med njimi tudi Davorin. Junaški mladenič Davorin se je dolgo boril z Ijutimi valovi mogočne in valovite reke Drave. Zaganjala ga je sem in tja. Potapljal se je že, a se spet rešil, že je gledal smrti v oči, pa ga je spet osvežil zrak. Naposled ga je vrgla voda živega na suho.
411
Ves pobil in potrt, uničen in omamljen se je napotil naš junak polagoma po Kožni dolini proti domu. Noge so ga komaj še nosile. Tako je bila oslabljena njegova telesna moč. Zakaj vklenjen v turške verige, je moral stradati v turški ječi. Se nekaj dni, pa bi bil Davorin brez dvoma umrl zaradi lakote.
"• H-
s i
412
Tudi njegov duh je bil otemnel in meglen. Vsak dan so ga bili kruti turški vojaki strašili, ko je bil ujet, z mučno in grozno smrtjo. Trpinčili so ga, kakor so ga mogli in znali. V teh mukah in bolestih pa je bil nesrečni mladenič izgubil spomin, čemur se pač ni moči čuditi.
Non occorre chiederlo al prlmo che passa...
Ni treba spraševati mimoidočih...
basta 11 tuo buon senso per rnnvin-ccrti che devi risehiare 12 Lire per tentare di svegliarti milionario. (iia 21 possessori di un biglietto Io sono diventati. Pu6 essere questn il tuo turno. Apri la porta di časa tua alla Fortuna comperando oggi stesso qualche biglietto.
zadošča že tvoj zdravi razum, da se boš prepričal, da moraš tvegati 12 lir, da poskusiš zbuditi se milijonar. Že 24 lastniki po eno srečko so to postali. Lahko je sedaj vrsta na tebi. Odpri vrata svojega doma Sreči s tem, da kupiš še danes kako srečko.
REGALA MILIONI
a cbi a c q u i s t a un biglietto per L. 12:—
DARUJE MILIJONE
tistemu, ki kupi srečko za Lir 12'—
Malioglasi
V malih oglasih vel|a pri tsknn|o službe vsaka beseda
L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih |e beseda po L i.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek ie računa posebej. — Male oglas« je treba plačali takoj pri naročilu.
g Kupimo g
Izrabite priliko
prinesite vee vrste stare vreče, krojaške In Šiviljske odrezke ter vse stare cunje, ki vam najvišje plača: Grebene Alojzij, 8v. Petra cesta 83, telefon 84-26.	k
B ObUtuc j
Krznarstvo I.ROT,
Ljubljana, Mestni trg 5
naznanja da ie oil 1. septembra dnlje trgovina zopet
redno odprtB.
Sušilnico
Krojaške odpadke
volnene Ir bombažne, pletlljske In Šiviljske odrezke, kakor V6e tekstilne odpadki kupuje Gerk-man. Hrenova ulica 8. k
Gramofon in plošže
dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju ku puje In plača najvišjo dnevne cene »Everest«. Prešernova ul. 44. <k
za sadje ln zelenjavo, prirejeno za vsak štedilnik, brez posebnih stroškov kurjave, dobite pri »Jugopatent«, Gosposvet-ska c. 1. — Cena 155 lir.
Omaro, umivalnik,
2 stola, vse tlobro ohra njeno, snažno, prodam. Cesta 2D. oktobra St. 7.II vrata 12.	<1
Žvepleni cvet
najboljše nadomestilo apna za konzerviranje krompirja nudi Sever A Komp., Ljubljana.	<1

LJUBLJANSKI
_____
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedelja* In praznikih ob 10.30.14.30,16.30. In 18 30
Znižane cene!	Znižane cene!
Dnhovita komedija
Gospod Maks
V (ti. vlogi :Vittorio do 8iea, Assia Nerls l!e?.iia: Mari o Camerinl KINU SLUGA - TFL. 27-30
Poeziia ltnbezm kresne noči In globoko drama ra/.dvojene duše v filmu
,,Kresna not"
Gertrul Meyan. Anna Pammann, Otto Wernicke KINO MATICA - TEL. 22-41
Tehnično nedosecliiv prikaz letalskih akrobacij
Pustolovci v zraku
Lepa Rita IIayworts se bori za liubezen postavnega, simpatičnega Gary Gran ta. KINU UNION - fEL. 22-21
Vilo ali hišo v Ljubljani
kupim. Plačam takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kupim« St. 4843.
|1J na|cm|
Rrestavracijo
velika, dobroldoča, v cen trumu mesta, zaradi bolezni oddam. Živila za gotovljena. - Reflcktantl, zmožni odkupa Inventarja Imajo prednost. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra prilika«.
UMii.m.iii
Oddalo:
Stanovanje
b, event. dvosobno, poceni oddam upokojencu, ki zna cepiti In se event. razume na čebele. . Ponudbe z navedbo službovanja In Števila družinskih članov upravi »Slo-nca« pod »Ljubljana«
St. 4837.
(S
Prenos^
DRVA
I. POGAČNIK,
LJubljana, Bohoričeva Tel. St. 20-59.
Naročajte in širite »Slovenca« 1
Kupujte pri
naših Inserentih
1-2 skladišči
poleg živilskega trga — Iščem za takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sulia skladišča« St. 483 4.
Umrl nam jo naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat ln stric,
gospod
Puh Ludvik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 8. septembra 194J, ob 3 pop. z Zal. iz kapele sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, 1. septembra 1D42. Žalujoča i e n a , otroci, bratje in ostalo sorodstvo
I
Zapustil nas je naš dragi soprog, sin, brat in svak, gospod
Rosshaupel Slavo
geometer
Pogreb se je vršil v četrtek. Sveta maša zadušnica bo darovana v četrtek, dne 3 septembra 1942, ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja.
Ljubljana, 1. sept. 1942.
Žalujoči rodbini Rosshaupel - Vidic
Giovannl Verga«
56
Tone Nevolja
Roman.
»Če bi hotel umoriti dona Mihaela, bi ga noral umoriti zaradi kake druge stvari. Kajti ukrasti mu hoče sestro. Toda Tone je slabši od prešiča. tako da se daje vzdrževati od San-tuzze.« Gosja noga je imel v želodcu rlona Mihaela, odkar je « srditimi očmi gledal njega, Roka Spat« in 1'očasneta, ko jih je srečaval. Zato ga je hotel spraviti s poti.
Uboge Nevolje so bile na tem. da so jih vsi oprav I j al i po bratovi krivdi, v tako nesrečo so padli Nevol|e. Zdaj je vsn vas vedela, da je don Mihael hodil gori in doli po Nerovi ulici, da bi nagajal Zuppidi. ki je čuvala svojo hčer s preslico v rnki. Medtem pa je don \|i-liael, da bi ne hodil zaman, vrgel oči na Lio, ki je tudi dozorela v lepo dekle in ni imela nikogar, ki bi jo čuval, razen sestre, ki je za-rdevala namesto nje in ji govorila: »Vrniva se domov, Lia. Ne pristoji nama, da sva na vratih, zdaj ko sva siroti.«
Toda Lia je bila ničemurnejša od svojega brata Toneta in ugajalo ji je stati na vratih, da hi kazala ruto z rožami, tako da ji je vsakdo dejal: »Kako ste lepi z ono ruto, botra Lia! In don Mihael jo je požiral z očmi.
Ubožica Mena, medtem ko je tam na vratih čakala brata, ki se je vračal domov pijan, se je čutila tako utrujeno in užaloščeno, da je izgubljala pogum, ko je hotela zvleči sestro v hišo, ker je šel mimo don Mihael in Lia ji je odvrnila: »Se li bojiš, da bi me snedel? Da, nihče ne mara za nos. zdaj ko nimamo ničesar
več. Ali ne vidiš, kako je končal moj brat, da ga niti psi nočejo!«
»Če bi Tone imel srčnosti, bi si spravil s poti dona Mihaela,« je govoril Gosja noga.
Tone pa si je liotel spraviti s poti dona Mihaela zaradi nečesa drugega. Potem ko je Santuzza prekinila z donom Mihaelom, je vzljubila Toneta, zaradi načina, kako je nosil čepico pomaknjeno na uho in kako je gugal ramena med hojo. česar se je navzel pri vojakih. Hranila niti je pod gostilniško mizo vse krožnike z ostankih ki so jih puščali gostje; sem in tja mu je tudi napolnila kozarec. Na ta način ga je hranila za krčmo, da je bil debel in masten kot mesarski pes. Po potrebi se je Tone oddolžil. da se je spoprijel s pestmi s tistimi nesrečnimi gosti, ki iščejo dlako v jajcu ob času računa in vpijejo ter preklinjajo preden plačajo. S prijatelji krčme pa je bil vesel in kle-petav in pazil je tudi na gostilniško mizo, ko je Santuzza šla k spovedi. Tako da so ga tam vsi imeli radi, kot da bi bil doma, razen strica Santora, ki ga je gledal s hudim pogledom in je med eno češčenomarijo in drugo godrnjal nad njim, da živi na stroške njegove hčerke, kot kanonik. Santuzza je odgovorila, da je gospodarica nad tem. če je hotela živeti, na svoje stroške Toneta Nevoljo, debelega kot kanonika. Znnči, da je imela v tem svoje veselje in ni nikogar več potrebovala.
»Da. da!« je godrnjal stric Santoro, ko jo je mogel ujeti za trenotek med štirimi očmi. »Vedno potrebuješ dona Mihaela. Massaro Filip mi je dejal desetkrat, da je že čas končati s tem. da ne more več hraniti novega vina v | kleti in da hi ga bilo treba pritihotapiti v vas.« • »Massaro Filip misli na svojo korist. Toda
jaz, vidite, bi morala plačati dvakrat carino in tihotapstvo; dona Mihaela nočem več, ne in ne!«
Ni hotela odpustiti donu Mihaelu grde vloge, ki mu jo je zaigral z Zuppiddo, potem ko so ga v krčmi toliko časa gostili kot kanonika, njegovim našivom na ljubo. In Tone Nevolja, brez našivov, je bil vreden desetih donov Mihaelov. Kar je njemu dajala, mu je dajala iz vsega srca. Tone si je na tak način služil kruha in ko mu je ded očital njegovo brezdelje ter ga je sestra gledala žalostno, z nepremičnimi očmi, je odgovarjal: »Ali vas morda kaj stanem? Denarja za hišo ne trošiin, in svoj kruh si sam služim.« »Bol jše bi bilo, da bi umrl od gladu in da bi nam bilo vsem še dane« umreti!« mu je rekel ded. Nazadnje ni nihče več govoril, sedeli so tam in si obračali hrbet. Gospodarja Toneta so spravili do tega, da ni odprt ust, da bi se ne prepiral z nečakom. Tone pa, ko je bil naveličan pridige, je pustil kar nn lepem tem vse riba rje, naj javkajo in je odšel obiskat Roko in botra Vaneta. s katerimi se je človek veselil in veduo pogruntal kako novo.
Nekoč so pogruntali, da bi napravili serena-do stricu Križu, n« noč, ko se je oženil z Oso in so privedli pod njegova okna vse one. katerim stric Križ ni hotel posoditi niti novčiča več, in to s črepinami. s počenimi lonci, 7 mesarjevimi kravjimi zvonci in s piščalkami iz trstike, da so uganjali hrušč in trušč do polnoči. Tako dfl je naslednji dan Osa vstala še bolj zelena kot po navadi in pričela se je srditi na ono kanaljo Santuzzo. v čigar krčmi so iztuhtali vso tisto lopovščino, iz nevoščljivosti, ker si je ona našla moža, da je tako živela v božji milosti, medtem ko so o«tale bile vedno v smrtnem grelni in so uganjale tisoč svinjarij pod Marijinem škapulirjem.
Ljudje so se smejali v obraz stricu Križu, ko so ga videli na trgu kot ženina, oblečenega v novo in rumenega kot sveča, zaradi strahu, ki mu ga je povzročila Osa z ono novo obleko, ki je stala denarcev. Osa je venomer zapravljala in trosila, kajti če bi jo pustili, bi v enem tednu izpraznila mošnjiček. Govorila je, da je zda j ona gospodarica, tako da je pri stricu Križu bilo vsak dan peklo. Njegova žena mu je grebla z nohti po obrazu in je kričala, da hoče ona imeti ključe ter da hoče venomer hrepeneti po kosu kruha in novi ruti, hujše kot popred, kajti če bi bila vedela, kaj je imelo nastoti iz zakona, s tem lepim možem, ki ga je dobila, bi
rajši obdržala ogrado in svetinjo Marijine Hčere. Da, toliko in toliko časa bi jo še lahko nosila. svetinjo Marijine Hčerke! On je vreščal, da je uničen da ni več gospodar svojega, da je še vedno kolera v hiši in da ga hočejo predčasno spraviti v grob od tuge. da bi veselo zapravljali blago, ki ga je s tako težavo zgrebei skupaj! Tudi on, če bi bil vse to vedel, bi poslal k vragu ogrado in ženo. Ker on že tako ni potreboval žene in so ga zgrabili za vrat, ko so ga prepričali, da je Osa ujela Brasija Čebulo in da je bila na tem. da mu uide skupaj z ogrado, prokleta ograda!
Prav v tistem kreniitku so izvedeli, da se je Rrasi Čebula pustil ukrasti od Rožičevke, kot tepec in gospodar Fortunat ju je hodil iskat po .seiari'. po dolini in nod most. s peno na ust prisegajoč pri vsem. kar 11111 je bilo svetega, da če ju najde, jima hoče naložiti kar se da brc. in svojemu sinu odtrgati ušesa. Pri onem razgovoru si je tudi stric Križ posnal roke v lase in je dejal, da ga je Rožičevka uničila, ker ni bila ugrabila Brasi ja teden popred. »To je bila božja volja!« je govoril in se udarjal po prsih.
>a Llut!s' ii tiskarno v Ljubljani: Jo2e Kramarii
izdajatelj: tnl Jo2t Sodja
Urednik: Viktor Centit