^ofctnina otočana v ootovuri.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETgrEK IN SOBOTO.
U
/ce/^ Cena posamezništevilki Din 1-50.
TRGOVSKI l.'5T
časopis za tr00vino, Industrijo In obrt.
o
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina 7.a ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VEL
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 2^, novembra 1924.
————	■	■— ■■im i—— ————
Telefon št. 552.
ŠTEV. 139.
Stanovanjski zakon in naš trgovec.
Sreča je za našo trgovino, zlasti ono v obmejnih krajih, kjer mnogo trgovcev nima svojih lokalov v lastnih hišah, da je osnutek novega stanovanjskega zakona zaenkrat pokopan. Seveda nimamo nobene garancije, da bo prihodnji osnutek v tem oziru kaj boljši. Vsekakor moramo računati, da pride gotovo do tega, da bodo poslovni lokali ne glede na vprašanje zaščite za stanovanja in odmere najemnine oproščeni vsake posebne zaščite.
Da je osnutek novega stanovanjskega zakona zaenkrat pokopan, je za naše trgovstvo dobro zato, ker se je ono dpsedaj vse premalo zanimalo za stanovanjsko vprašanje, ki se je zato reševalo brez njega in v njegovo škodo. Sedaj pa se nudi prilika, da more trgovec še pravočasno vplivati na izdelavo n ca-ega projekta. To tudi mora, kar je v njegovem lastnem interesu.
Poglejmo si to vprašanje najpreje s splošnega trgovskega stališča. Kakor je v pivi dobi po prevratu vsa naša trgovina (uajbolj pa nelegalna) vzcvetela, tako se zdaj na celi črti čimdalje bolj pojavlja reakcija in poslabšanje konjunkture, še občutneje pa pomanjkanje denarja In likvidnosti kupoev. Večina z drago gotovino in še dražjimi devizami plačanega blaga — če se ga hoče sploh spraviti v promet — gre na kredit. Ni čuda! Držvani uradnik je preslabo plačan, nima kupne moči ih se vrhutega zateka k svojim aprovizacijam. Vpoko-. tenci, če nimajo postranskega zaslužka, stradajo ob preskromni pokojnini. V industrijskih in trgovskih podjetjih ae obrat reducira ali celo opušča. Posledica je brezposelnost tisočev delavstva. Trgovina z življenskimi potrebščinami za silo še dela, dočim trgovina z manufakturo in modnim blagem ponekod rapidno peša. Jesen, aosedaj najboljši čas za te vrste trgovino, je letos zelo mrtva. Kmet, ki je bil ob tem času najboljši konsument, zdihuje, ker tudi on čuti pomanjkanje denarja.. Kupna moč pri gospodarsko doslej trdnejših slojih Je zelo opešala. Mnogo se kupuje v inozemstvu. Popolnoma pa počiva trgovina z gradbenim materijalom, ker je letos gradbeno delo skoro docela mirovalo. Skratka, poslabšanje konjunkture in zaslužka povsod.
Temu pa bi se bilo dalo v precejšnji meri odpomoči, če bi se pri nas več zidalo in skrbelo za pomnožitev stanovanj, sploh za omiljenje stanovanjske krize z gradbeno akcijo. Ravno trgovski krogi bi morali posvetiti stanovanjskemu vprašanju posebno pozornost. Pozivali smo jih k temu, a žal brez uspeha. Vsakdo se izgovarja, da ima drugih skrbi preveč. To pa ne bi smelo biti. Zgled nam dajejo ravno inozemski trgovci, ki se živo zanimajo in sodelujejo za rešitev •stanovanjske krize, dobro se zavedajoč, da to vprašanje ni le zgolj socialno, nego ravno za trgovino še važnejše gospodarsko vprašanje. Drugod se dobro zavedajo, da, kar je gnoj na dobri zemlji .za kmeta, to je. zidanje stanovanj za trgovino. V vsaki novi še tako mali naselbini so takoj podani eksistenčni pogoji za novo trgovino. In že medtem, ko se naselbina gradi, se oživi vsakovrstna že obstoječa trgovina v neposredni bližini. Zaslužek gradbenega podjetja je tudi zaslužek trgovino. Ta ne zasluži le za časa gradbene sezone, temveč tudi pozneje. S pomnožitvijo novega prebival stva, novih konsumentov raste tudi
število kupcev. Inozemski trgovec se je tega dobro zavedal in kljub težkim lastnim skrbem našel vedno tudi čas za sodelovanje ali vsaj zanimanje za stanovanjsko vprašanje.
Toliko vobče. Predaleč bi zašli, če bi podrobno opozorili, koliko več interesa naj bi imel trgovec, ki sam nima stanovanja in lokalov v svoji hiši. In to velja še posebej, kakor zgoraj omenjeno, za trgovine v narodno mešanih obmejnih mestih. Drago stanovanje in še dražji lokal — če ga sploh dobi na primernem mestu — mu naravnost onemogoči uspešno konkurenco s tujerodno trgovino v lastni hiši. Kaj pa še bo, ko preneha vsa dosedanja zaščita?
G. dr. Windischer nas je v svojem uvodniku V resnih časih*, (glej > Tr-goski list št. 136.) med drugim tudi opozoril, da dobimo v doglednem času konvencijo o naseljevanju, katera bo omogočala prihajanje in nastajanje tujih profesijonistov, kupcev in posredovalcev. Razume se, da bo to naseljevanje najbolj od naših dveh najbližjih sosedov na jugu in severu zadelo najpreje naša obmejna mesta. V bodočnost zroči naš trgovec si lahko že danes predstavlja razvoj tega novega procesa. On lahko že danes vidi, da se bodo te ugodnosti posluževala v prvi vrsti večja inozemska trgovska podjetja, katerim je na tem ležeče, da se razmahnejo s stalnimi zvezami v naši državi. Ta proces se more izvršiti v dveh smereh: ali se naša Šibkejša trgovska podjetja prodajo tujemu kapitalu, ali pa si isti ustvari na naši grudi svoje lastne naselbine. Eno kot drugo bo moralo zadeti obstoj naše trgvoine. Kot zgled nam služi velika luška lesna industrija in nemška železna ter preraogo-kopna industrija pod bivšo Avstrijo.
Danes stoji nevarnost invazije tujcev še pred našimi durmi, jutri utegne biti že tu. Zgradila si bo velike duri, skozi katere bo sprejemala produkte svoje dežele in skozi katere bo pošiljala naš denar nazaj v svojo deželo. Brezdvomno nam prinese nekaj dobrega, gotovo pa najmanj 90^ slabega za našo domačo trgovino.
Veliko važnejše bi bilo, da se z ustanavljanjem domačih naselbin prepreči dotok tujih. Da imamo za take svoje naselbine dovolj zmožnih evojih ljudi, o tem ni treba računati, kvečjemu treba kalkulirati, koliko svojih delovnih moči bi mogli pritegniti nazaj iz tujine. Samo ena kalkulacija bo na pivi pogled težja, t. j. vprašanje, kje vzeti za naselbine potrebni kapital. Da ga naša trgovina nima, o tem ni treba še posebe poudarjati. Vendar pa jo treba premagati tudi to težkočo. Naš trgovec vidi zglede sosednih držav in vidi, koliko so ono kljub večjim finančnim in notranjepolitičnim težkočam storile v povojni dobi na gradbenem polju. On lahko vidi, da ima pri teh uspehih velik delež tudi trgovina, ki smatra stanovanjsko vprašanje za svoje eksistenčno vprašanje. Vidi pa tudi, da je vzela glavno vešistvo stanovanjskega vprašanja v svoje roke, in je za razrešitev tega vprašanja na Široko odprla tudi svoj žep, svojo blagajno. Tega ni storila, da bi denar morda zmetala v malto novih stanovanjskih zgradb, nego ker je dobro kalkuli-rala, da ji za to izdani kapital nosi direktno ndirektno bogate obresti in kar je zanjo glavno: da dobi ob svojem času vrnjen tudi svoj r gradnjo investirani kapital S tem sl je
ustvarila trdno podlago svojemu vsestransko dobro zamišljenemu stanovanjskemu zakonu. Seveda stanovanjski zakoni modernejših držav niso le ozkosrčna enostranska določila o omejevanju pravic hišnih posestnikov, temveč tudi predpisi, ki hočejo ustvarjati pogoje za nove stavbe, za razvoj mest in za razvoj zvez dežele z mesti potom vmesnih naselbin. Tr-
govstvo modernejših držav se je za •stanovanjsko zakonodajo tudi živahno zanimalo in državo pri njeni akciji podpiralo, odnosno poseglo tudi po lastni inicijativi. Treba je, da stori tudi naše trgovstvo tako in že v lastnem interesu skuša s svojim delovanjem pomagati, da st pereča stanovanjska kriza premakne z mrtve točke.
Hišna popravila in dohodnina.
Človek bi ne verjel, pa je resnično, in ta slučaj brez dvoma ni edinil Posestnik, trgovec, je odbil od kosmatega dohodka svoje hiše na popravilnih stroških velikanski znesek 100 Din (piši in beri: ensto dinarjev). Hiša (v mestu) je srednje velika; v njej stanuje gospodar in več strank. Davka ni več prosta, torej obstoji že precejšnje število let in davčno oblastvo ni imelo povoda misliti, da je hiša še čisto nova in da ne potrebuje nikakih popravil.
Trgovec je dobil pomisleke in med drugim tudi glede hiše, da so popra-vilni stroški v znesku 100 Din z oai-rom na stavbno stanje njegove hiše neverjetni, da naj jih dokaže z računi in pobotnicami, da naj obenem pojasni, v čem so obstojala ta popravila in če niso to morebiti kakšne nove nabave in investicije.
Šef davčnega oblastva ni hišni posestnik, torej bi mu vsega tega še ne mogli toliko zameriti; toda on je obenem uradnik, dolgoletni uradnik, ki b\ moral dobro vedeti, kdaj so pomisleki po zakonu opravičeni, kdaj ne.
Odbitnost popravilnih stroškov je normirana v § 160. zakona o osebnih davkih, in sicer pod točko 1., odstavek 2.
V tretjem odstavku te točke je rečeno, da je primernost odpisov na poslopjih in drugih objektih določiti eventualno po izvedencih. Glede popravilnih stroškov ni nikake določbe za slučaj, da bi imelo davčno oblastvo proti temu pomisleke. Nikjer v zakonu ni omenjeno, da bi morala stranka dokazati popravilne stroške z računi, pobotnicami itd. Pri obrestih od kupčijskih in privatnih dolgov je v § 160., točka 6., pač omenjeno, da so odbitne samo takrat, če se verjetno dokažejo. Ker je pa ta določba omenjena samo gledč obresti in glede trajnih bremen, je razvidno, da no velja ta tudi za popravilne stroške, ker teh ne obravnava točka 6., temveč točka 1.
Davčno oblastvo odbije po zakonu popravilne stroške brez vsakih dokazil lahko od dohodka. Stranki ne nalaga zakon sam prav nobene dolžnosti, da bi morala 'opravilne stroške dokazovati z računi in pobotnicami.
Ce so popravilni stroški primerni in verjetni, jih davčno oblastvo po zakonu mora priznati in uj>oštevati brez vsakih dokazil.
Davčno oblastvo sme zahtevati pojasnila in dokazila šele takrat, če se mu zdč ti stroški neprimerni ali neverjetni. V tem slučaju je uporabljati izjemne določbe § 210. ter je navesti stranki pomisleke. V pomislekih sme zahtevati davčno oblastvo od stranke, da svoje trditve pojasni in eventuel-no tudi dokažo. Na podlagi znane cesarske naredbe iz leta 1917. sme davčno oblastvo že celo zahtevati od stranke, da predloži zares tudi račune in pobotnice — seveda, le, če jih ima.
Stranka je dolžna na ta poziv v določenem roku odgovoriti in svoje trditve dokazati, če ima račune in pobotnice, tudi z računi in pobotnicami.
Če pa slučajno nima računov in pobotnic, kar se dogaja zlasti pri popravilih v lastni režiji, je pa davčno oblastvo ne more siliti, da bi si te račune in pobotnice naknadno preskrbela. Zakon stranki te dolžnosti nikjer ne nalaga. Pač pa je. dolžna stranka svoje trditve kako drugače dokazati, na primer s tem, da se sklicuje na stavbenika ali na druge rokodelce, ki so delo izvršili, ali pa na sosede, na županstvo itd.
Davčno oblastvo je dolžno ta dokaz sprejeti in predlagane osebe zaslišati, sicer je postopanje neveljavno. Nikakor pa ne sme — kar se pomotoma dogaja — stranke kontiunacirati, češ da ni dokazala stroškov z računi in pobotnicami.
Kdaj je upravičeno dati davčno oblastvo torej pomisleke gledč popravilnih stroškov? Rekli smo, da samo v izjemnem slučaju, ki ga predvideva § 210. zakona o osebnih davkih, to jo takrat, kadar ima davčno oblastvo zares pomisleke proti primernosti ali verjetnosti teh stroškov.
V predvojnem času je bilo mogoče, da je hišni gospodar odbil na popravilnih stroških včasih morebiti polovico letne najemnine, če davčnemu oblastvu ni bil hišni posestnik osebno /nan in oblastva za popravila ni vedelo, je bilo prav lahko, da je imelo oblastvo proti tolikemu odbitku pomisleke
Sedaj, od preobrata sem, so se pa razmere izpremenile. Najemščine so se pač povišale, a ne v pravem razmerju s popravilnimi stroški. Poleg tega so hišni gospodarji s popravili odlašali iz denarnih ozirov leto za letom, dokler jih ni sila primorala, da so^ v kislo jabolko ugriznili in dali hišo vsaj za silo popraviti.
Prav nič Čudnega ni, če požro ta popravila polovico ali pa še več celoletne najemščine. Če gre krovec samo na streho in zamenja nekoliko razbitih opek, takoj je plačati vsaj sto dinarjev. Če je pa popraviti še žlebove, znaša račun samo pri kleparju po več tisočakov. Vodovod se pokvari prav vsako leto, manjših in večjih zidarskih popravil se tudi ne manjka. Včasih se morajo okna in vrata tudi prepleskati, ker bi začel les sicer trohneti. Včasih je treba popraviti to ali ono menda tudi pri elektriki. Tisoč ali dva tisoč dinarjev je prav kmalu. Sedaj dobi pa hišni gospodar pomisleke, da so stroški, ki jih je navedel za popravila, znesek 100. dinarjev, neverjetni in da bi se mogli samo takrat r sevati, Če stranka vse te stroške ..dtančno pojasni, dokaže z računi in pobotnicami in da obenem povč, Če niso bile to nove nabave ali investicije (n. pr. kak prizidek ali kaj podobnega)!
Večje ironije si pa le ne moremo lahko misliti I če bi bil slučaj osamljen, bi ne dejali ničesar. Poleg tega se postopa tako, kljub temu da je g. delegat, kolikor se spominjamo, ravno lani dal v tem oziru natančna navodila in podučil davčna oblastva prav v tem smislu, tako kakor govori ta čl nek.
•njir-gvjtMMHrasNVMh
Sicer jo pa n. pr. davčna administracija v Ljubljani stala v tem oziru svoj čas in, če prav verne, stoji tudi še danes, nn stališču, da se je gotov odstotek najemnine — menda je bilo ! 10 ali 15 odstotkov — odbil pri dohodnini vselej brez vsakih dokazil, če ni bilo posebnih razlogov, ki bi govorili preti tolikemu odbitku. Sedaj so popravilni stroški v razmerju z najemnino že večji in bi bilo res prav, ako bi se s takim pavšalnim upoštevanjem sprijaznila tudi draga davčna oblastva. S tem bi odpadlo precej dela davčnim oblastvom samim, strankam bi bila prihranjena pa marsikatera prav upravičena nevolja.
Saj če bi stranka več stroškov napovedala in bi proti njim bili kakšni zaresni pomisleki, bo stranka tudi sa- j ma uvidela, da je pravilno, če se po- j zave, naj jih pojasni in na en ali drugi način dokaže. Da bi se pa zahtevali računi in pobotnice za samo ob sebi verjetno malenkost 100 dinarjev, to f>a pač ne gre.
Konsolidacija gremijalnih j organizacij. |
Gremij trgovcev v mariborski oko-lici je pretekli teden na podlagi so- j glasnega sklepa na novo pristopil k j Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. S tem je cela gremijal-na organizacija zopet združena v enotno interesno skupino, kar je spričo baš aktnelnih dalekosežnih gospodarskih vprašanj velevažnega pomena. V tem pristopu vidimo izraz stanovske solidarnosti trgovstva mariborske okolice s trgovstvom ostalih političnih in sodnih okrajev v Sloveniji, da se skupno nastopa pri reševanju vprašanja novega obrtnega reda ter ostalih gospodarskih zakonov in pri ureditvi naših trgovskih odno-sajev z inozemstvom. Zato je ta dogodek za organizacijsko delovanje trgovskega stanu posebno pomemben in razveseljiv in bi bilo le še želeti, da se koneično tudi trgovstvo v ljutomerskem in čmomeljskem okraju, ki edina se nimata posebne gremijalne organizacije, čimpreje z ustanovitvijo trgovskih gremijev priključila tudi k skupni stanovski organizaciji.
Carinske formalnosti pri železniških carinskih pošiljkah, dokler so na poti.
Sporazumno z ministrom financ je železniška uprava na podlagi čl. 10. mednarodne . konvencije uredila carinske formalnosti pri prevozu carini zavezanega blaga po železnici nastopno:
I. Carinjenje po službeni dolžnosti t primerih, katero predvidevajo carinski predpisi.
Železnica prijavi pošiljko z deklaracijo za uradno carinjenje in predloži tovorni list.
V deklaraciji izpolni železnica s čr-nilom oni del, ki je določen za splošno prijavo in jo podpiše pri izvoznem blagu v imenu prejemnika.
Za one carinske pošiljke, ki se po carinskih predpisih carinijo po službeni dolžnosti, so stranke dolžne dotični ca-rinsko-železniški postaji pravočasno predložiti potrdilo davčne oblasti, da so prijavile svojo izvozniško, odnosno uvozniško obrt in plačale davek, ker jim carinarnica sicer pobere 4% davčno varščino od vrednosti blaga.
II. Ako pošiljatelj v tovornem listu določi, naj lastnik blaga izvrši carinske formalnosti:
bo železnica dotično osebo imenovala za svojega komisijonarja, ki bo izvršil vse carinske formalnosti in bo kot komi-sijonar odgovoren železnici kot komitentu za vse škodljive posledice, ki bi zadele železnico vsled njegovega poslovanja.
Izpolnjene deklaracije morajo predložiti železniško-carinski postaji, ki jih izroči carinarnici.
III. Pošiljatelj določi v tovornem listu, aaj opravi earinske formalnosti njegov pooblaščenec, ki ni lastnik blaga, ampak carinski posrednik.
Ako ae je dotični carinski posrednik podvrgel odredbam pravilnika državne
železniške uprave o carinskih posredni- ! kih, ga bo v takem primeru železniška * uprava imenovala za svojega komisijo* narja.
Izpolnjene deklaracije predlaga carinski posrednik carinsko-železniški postaji, ki jih izroča carinarnici.
IV.	Pošiljatelj določi v tovornem listu, uaj opravi carinske formalnosti njegov pooblaščenec, ki ni niti lastnik blaga, niti priznani carinski posrednik, odnosno sploh ni označil pooblaščenca, a po carinskih predpisih ni določeno, da se blago carini po službeni dolžnosti:
V tem primeru imenuje železnica ko-misijonarja po tedenskem turnusu izmed onih priznanih carinskih posrednikov, ki so se podvrgli določilom omenjenega pravilnika.
Ako pa je kot pooblaščenec, označena spedicijska tvrdka, ki ni sama pooblaščena vršiti carinsko-posredništvo, imenuje železnica za komisijonarja onega priznanega carinskega posrednika, ki opravlja za dotično tvrdko carinske posle.
Izpolnjene deklaracije predlaga carinski posrednik železniško-carinski postaji, ki jih izroči carinarnici.
V zmislu uredbe o prevozu potnikov in blaga, odnosno železniškega poslovnega predpisa bo železnica o dospelosti blaga pravočasno obvestila vsako osebo, ki jo je naznačil odpošiljatelj, da more biti navzoča pri carinskih formalnostih.
Za one carinske pošiljke, za katere opravijo carinsko posredovanje priznani carinski posredniki v imenu železnice, smejo pobrati carinski posredniki nagrado za izvršeno carinsko posredovanje po sledeči tarifi:
Tarifa za carinske posrednike.
I. Administrativno delo.
1. Dovoljenje za pregled, merjenje bla-
ga in odvzemanje vzorcev ..........................Din	5.—
2.	Pisanje deklaracije	.	.	Din	20.—
3. Vsaka nadaljna deklara-
cija ali vložek	.	.	Din	5.—
4.	Izpolnitev statistike	.	.	Din	L—
5. Prepis uverenja, overa-
vanje pri oblasti	.	.	Din	20,—
6. Odobrenje za carinjenje
v vagonu .... Din 5.—
II.	Strokovno delo.
■ a) Uvozno carinjenje.
1. Za eno tarifsko označbo
v deklaraciji . . . Din 20.—
2. Za dve do tri tarifski
označbi v deklaraciji . Din 30.—
3. Pri več nego treh tarif-
skih označbah za vsako nadaljno tarifsko označbo ......................Din	10.—
b) Izvozno carinjenje.
1. Za vagonske tovore brez
ozira na težo:
a) za eno carinsko o-
značbo v deklaraciji Din 20.—
b) za vsako nadaljnjo
tarifsko označbo . Dm 5.—
2. Za kosovno blago kakor pri uvozu, točke 1—3.
Poleg teh pristojbin se pobirajo še stvarni izdatki za tiskovine in taksne kolke.
Ta tarifa velja kot maksimalna in se ne sme prekoračiti.
Te odredbe stopijo v veljavo z dnem 1. decembra t. 1.
(Razpis generalne direkcije državnih železnic od dne 1. novembra 1924.)
P KUPUJMO IN PODPIRAJMO P
>
lamtao
I Kolinsko cllcorljo
|p	domači	izdelek.	^
Trgovina.
Rusko-nemška trgovinska pogajanja.
Rusko-nemška trgovinska pogajanja so se pričela dne 16. t. m. Pogajanja se vodijo v Moskvi.
Obnovitev franeo9ko-nemških trgovinskih pogajanj. Te dni je prispel iz Berlina načelnik nemške trgovske delegacije Trudelenburg. Zdi se, da se bodo pogajanja med nemškimi in francoskimi delegati za sklenitev trgovinskega dogovora zopet pričela.
23,923.680	28,409X95
i 11.888.276	8,873.872
7,241.980	8,517.834
19,130.256	17,391.70«
it 21,215.709	20,043.783
21,838.227	25,757.018
Voč vagonov hrena želi oddati neka tvrdka iz Monakovega (Mtinchen). Njen natančnejši naslov je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Zastopništvo za razpečavanje našega blaga v Franciji. V Bordeauxu se snuje večje zastopništvo, ki bi želelo organizirati razpečavo naših pridelkov v Franciji. Tudi bo zastopništvo prevzelo v komisijo blago francoskega izvora, ki bi prišlo v poštev za uvoz k nam. Naslov je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
Prodaja volne. Dne 28. novembra t.
1.	ob 10. uri dopoldne, se bo vršila na postaji Novi Sad prodaja 2200 kg volne (Zakhvolle).
Prodaja starega papirja (40.000 kg) se bo vršila dne 15. decembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
TRŽAŠKO PRISTANIŠČE.
V prvih treh četrtletjih 1913 in 1924 je bil promet v Trstu ta-le (v meterskih stotih):
1924	1913
Uvoz po železnici 9,327.4-33 11,169.911 Uvoz po morju 14,596.247	17,239.184
Skupni uvoz
Izvoz po železnii Izvoz po morju
Skupni izvoz
JSelezm&ki prom Morski promet
Skupni promot 43,053.936 45,800.801
Promet v tržaškem pristanišču je postal torej popolnoma normalen, dosegel je že 94% predvojnega prometa. In leto 1913 je bilo cel6 za predvojne razmere rekordno leto. Čuti se pa, da bo promet še bolj narasel, ker se začenja sladkorna kampanja in prihaja v Trst vsak dan več sto vagonov sladkorja, namenjenega za Levanto.
Primerjajmo še železniški promet z raznimi državami v prvih devetih mesecih 1923 in 1924 (v meterskih stotih):
1924	1923
Italija	6,396.985	4,771.883
Češkoslovaška	5,559.438	1,440.009
Avstrija	4,927.154	2,795.512
Jugoslavija	2,517.117	2.398.384
Ogrska	888.717	687.272
Nemčija	502.157	225.281
Švica	226.616	60.875
V septembru 1913 je prišlo v Trst in je odšlo od tam 651 vagonov, leta 1923 515, letos pa 603.
Carina.
Naknadno izterjanje premalo pobrane carine. — Carinska uprava je upravičena v roku 6 mesecev naknadno pobrati premalo pobrano carino. Vendar se moiejo te diference nanašati samo na formalne pogreške, t. j. da besedilo postavke v deklaraciji ni bilo pravilno navedeno, odnosno, da carinski stavek pri posamezni postavki ni bil v deklaraciji pravilno ustavljen, ali pa, da so se pri izračunavanju končnega zneska pojavile računske napake, nikakor pa ne morejo carinarnice zahtevati diferenc iz razloga nepravilne klasifikacije blaga, ker se nahaja blago, ki je bilo odnešeno iz čar na mce in za katero so bile pla čane carinske pristojbine v svobodnem prometu in je vsaka reklamacija glede klasifikacije i od strani stranke, kakor tudi od sirar i carinarnice pozneje v l ;>m oziru izključena. V interesa vsakega trgovca je, da earinske dokumente vsakokrat sam točno pregleda ter eventuelne hibe pravočasno ugotovi, da se izogne n c prilikam, ki mu nastanejo vsled naknadne terjatve na podlagi predpisov računske kontrole
Promet
Železniška konferenca v Florenci. —
V Florenci se je začela konferenca zastopnikov italijanskih, jugoslovenBkih, madžarskih, avstrijskih ih češkoslovaških železnic glede končne rešitve vprašanja jadranskih tarif. Najpreje se bo na konferenci pretresavalo vprašanje, ali naj se c je skupna tarifna sveža, ki bi obse ia tarife vseh imenovanih držav, ali se odredijo tarife na posa-* mezne ol _.isu, kakor je to sedaj' v ve-
ljavi, namreč tarifa avstrijsko-jadrau-ska. madžarsko-jadranska itd. Konferenca je osobite važnosti za našo državo, in upati je, da bodo znali naši delegati unpešno braniti naše narodno-gospodar-ske interese.
Pospešen prevoz koruze po železnici. Direkcija državnih železnic je odredila, da morajo železniške uprave smatrati novo koruzo za hitro kvarljivo blago, ki se mora pospešno odprtini jati. Na pre-tovornih postajah se mora nova koruza takoj pretovoriti. Na vagone, v katerih se prevaž akoruza, mora odpošiljatelj ua-lepiti listek iz rdečega papirja, ki naj ima napis >No\a koruza — hitro odpre-mitk. Listek mora imeti obseg 14X32 centimetrov. Barvanje vagonov je prepovedano.
Zrakoplovni promet med Londonom in Bombajem. Načelnik oddelka za civilno zrakoplovbo v Londonu Sefton Brancker je odpotoval v zrakoplovu v Indijo, da prouči vprašanje zrakoplov-nega prometa med Londonom in Bombajem.
Denarstvo.
Agentura Narodne banke na Sufokn.
— To dni sla se nahajala na Sušaku generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič Ln upravnik zagrebške podružnice Bartišič. Dr. Novakovič je pri tej priliki dal potrebn anavodila za čimprejšnjo otvoritev agenture Narodne banke. Vodstvo agenture je izročeno tamkajšnji banki i štedioni za Primorje.
Kuponi in izžrebane obveznice avtonomnih (deželnih) dolgov bivSe avstro-ogrske monarhije. Na mnoga vprašanja, kdaj se bo začelo plačevanje kuponov in izžrebanih obveznic teh dolgov, nam uradno poroča Delegacija ministrstva financ po nalogu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, da bo ta direkcija storila vse, kar je v njeni moči, da se vprašanje ureditve teh dolgov čim-prej privede do konca in bo takrat objavila poziv vsem imetnikom kuponov in izžrebanih obveznic, da se zglasijo radi plačila. Dotlej pa naj se nikar več ne obračajo nanjo za pojasnilo, ker odgovarjanje na taka vprašanja vsakemu posebej da generalni direkciji — na škodo njenih drugih rednih in obilnih poslov
— mnogo opravil«, ti je po »vojem bistvu
čisto odveč, strankam samim pa povzroča nepotrebne stroške za kolke. Delegacija ministrstva financ naj pri njej vloženih lakih prošenj ne predlaga generalni direkciji državnih dolgov, marveč jih vraša strankam z gori navedenim pojasnilom.
Davkt in takse.
Zamenjava pokvarjenih taksnih vrednotnic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na svoj razpis št. B II. 9/69-1924 v »Uraduem listu«, e katerim so se razglasila določila o zamenjavi pokvarjenih taksnih vrednotnic. Za informacije v tej zadevi »e je obračati v Ljubljani na blagajno delegacije ministrstva financ, v drugih krajih na davčne urade.
Odmera občne pridobnine. — V pri-redbenem okraju Radovljica je dovršena odmera občne pridobnine za leto 1924/1925. Predpisni izkaz za davčno leto 1924. o kontingentirani in nekontin-genti-ani pridobnini bo v času od 1. do 15. decembra 1924 razgrnjen pri davčnem oblastvu in pri davčnem uradu v Radovljici in pri vseh občinskih uradih davčnim zavezancem na vpogled. Prizivni rok poteče dne 30. decembra t. I. Prizivi so zavezani kolkovinl 20 Din.
IJkinjenjo davčnega urada v Trebnjem. Finančni minister je ukinil davčni urad v Trebnjem in razdelil njegovo področje med davčna urada v Novem mestu in Žužemberku.
Davčno okrajno oblastvo v Radovljici razglaša: V smislu člena 204. fin. zak. za leto 1924-25 »e naznanja, da so od-merni izkazi o kontingentirani občni pridobnini za davčni družbi III. in IV. razreda za priredbeno dobo 1924-25 oziroma za davčno leto 1924, dalje za družbo z omejeno zavezo in za začetni predpis nekontingentirane občne pridobnine v času od 1. do 15. decembra 1924 razgrnjeni pri davčnem okrajnem obla-stvu in pri davčnem uradu v Radovljici ter pri županstvih pridobninskim zavezanem na vpogled. Vpogledati odmera« izkaze sirie vsak pridobninski zavezanec. Določba, da je zavezanec upravfčen zahtevati pri davčnem oblastvu podro-
fttev. 139.
TRGOVSKI LIST, 22, novembra 1924.
•■vrnmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmammmmšmammtKmtmmmmmmmmmmm
Stran 3.
bne podatke o odmemi podlagi, je še v veljavi. Taka prošnja je podvržena kolku za 5 Din. Kak priziv proti odmeri občne pridobnine je vložiti v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, to je v času od 10. do vštevši 30. decembra t. I. pri davčnem okrajnem oblastvu v Radovljici, kateri mora biti kolekovan s kolekom za 20 Din, sicer se ne vpo-števa. Obenem se opozarja, da velja gorenji vpogledni rok tudi za 14 dnevni vpogledni rok v smislu § 58. zakona z dne 23. 1. 1914, št. 13. drž. zak. in čl. 38., št. 4 izvršilnega predpisa k poglavju imenovanega zakona.
Hitra prodaja ie velik dabižek!
Med predmete, katere v Vaši trgovini vedno naglo prodate, spada brezdvomno milo -ZLATOROG". S tem visokovred tim izdelkom si ohranite Vaše odjemajce in zvišate promet. Ne dajte se premotiti z navidez cenejšimi izdelki, kateri Vam do-nesejo samo pritožbe Vaših odjemalcev.
Razno.
Grško-erbeka pogodba iz leta 1013 potekla. Z ozirom na vesti, ki jih širijo nekateri listi o odpovedi grško-srbske zveze s strani Jugoslavije, je grška vlada objavila naslednje poročilo:	Kakor
znano, je bila sklenjena grško-srbska zveza 19. maja 1913. Takrat je bila Srbija še majhna dežela ter se raztezala le na Balkanu; sedanja Jugoslavija pa se razprostira to in onstran Donave. Ravnatako jo obsegala Grčija v imenovani dobi komaj polovico ozemlja sedanje grške države. Pogodba med Grčijo ia Srbijo je bila sklenjena za dobo 10 let in bi potemtakem potekla 19. maja 1923. Vendar pa traja še leto dni, da eden ali drugi kontrahent lahko odpove ali obnovi pogodbo. Jasno je, da ni pogodba iz leta 1913 povsem ustrezala potrebam dveh držav, ki sta si svoj teritorij znatno povečali po svetovni vojni. Zato je tudi minister kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev naznanil sklep svoje vlade, ki pravi, da je pogodba potekla in da ni več obvezna. Vendar pa sta obe vladi istočasno izrazile željo, da se pričnejo pogajanja v svrho sklenitve nove prijateljske pogodbe. Jugosloven-ski minister je imel dne 19. t. m. daljši pogovor z zunanjim ministrom. Listi naglašajo, da Grčija hoče gojiti prav prijateljske • odnošaje z Jugoslavijo. Take odnošaje narekujejo skupni ideali in interesi obeh držav.
Vsem inženjerjem, arhitektom in geometrom. Inženjerska komora v Ljubljani se je sporazumela s Sekcijo Ljubljana Udruženja inženjerjev in arhitektov v tem, da bo Komora do nadaljnjega vršila vse posle, ki jih je Glavna Uprava UIA v sv oj st vu Glavne Uprave Inženjer-skih .' r ter o pooblaščenih inženjer-jih in arhitektih, obeh od 8. oktobra 1924, sicer naložila Sekcijam UIA, kakor je to podrobno navedeno v razglasu Glavne Uprave UIA br. 1/1924, priobčenem v
s Službenih Novinatu, br. 260 od 7. novembra 1924. Po čl. 12. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arliitektm morajo vsi sedanji pooblaščeni inženjerji in arhitekti nemudoma spraviti svoje pooblastitve v sklad s to uredbo, ne glede na to. po katerem zakonu ali uredbi da so prejeli svoje pooblastitve, ker izgubijo sicer veljavnost. — Vsled tega poživlja Komora vse pooblaščene inženjer-je in arhitekte, da ji nemudoma in najkasneje do 5. decembra 1921 dostavijo svoje pravilno kolekovane prošnje z vsemi prilogami po navodilih citiranega razglasa Glavne Uprave UIA br. 1/1924 oz. po čl. 2. in 12. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih. Komora bo došle prošnje pregledala ter jih poslala Glavni Upravi UIA v nadaljnjo postopanje. — Do istega roka, 5. decembra 1924, naj Komori dostavijo svoje prošnje za pooblastitev tudi vsi inženjerji in arhitekti, ki dosedaj niso imeli pooblastitve, ki pa po novih določilih in zlasti vsled skrajšanja predpisane dobe prakse na 3 leta zadoščajo pogojem za pooblastitev. — Komora daje interesentom vsa naduljnja pojasnila. Broširani ponatisi zaČf snih uredb o ustanovitvi in-ženjerskih zbornic ter o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih se dostavljajo interesentom po ceni Din 5.— s poštnino vred. Ponatisk razglasa Glavne Uprave UIA br. 1/1924 se interesentom dostavi brezplačno. Določilo o obnovitvi pooblastitev se ne tiče pravilno pooblaščenih geometrov. — Inženjerska komora v Ljubljani še posebej opozarja na nujnost teh poslov.
Za rešitev naše denarne mizerije. — V Beograd se je vrnil ravnatelj NarodHe banke dr. Novakovič, ki je imel, kakor smo že poročali v zadnjem našem listu, v Zagrebu in v Ljubljani konierence z bančnimi ravnatelji in z zastopniki gospodarskih krogov o krajevnih denarnih potrebah. Generalni ravnatelj dr. Novakovič je predložil, kakor poročajo brzojavno iz Beograda, poročilo o svojem potovanju finančnemu ministru. O tem poročilu bo razpravljala posebna komisija, kako naj se ustreže upravičenim željam Zagreba in Ljubljane.
Delovni čas v trgovskih obratih. Trgovska zbornica v Beogradu se je te dni bavila z uredbo o delovnem času v trgovinah, ker so nekateri člani izjavili, da je potrebno, da se na 9 ur normirani delovali čas podaljša na 10 ur, češ, da devet ur, osobito za detajliste, ne zadostuje. Obravnavanje tega vprašanja se je odložilo na nedoločen čas.
Sladkorni kartel. Minister poljedelstva in voda je naročil državni sladkorni tovarni v Belem Manastiru, da izstopi iz kartela sladkornih tovarn.
Reparacije za mesee september in ok-1 tober t. 1. Generalni komisar za reparacije je te dni podal poročilo o prejemkih in izdatkih za navedena meseca. V tem poročilu izkazuje prejemke po 169,712.577 zlatih mark. Generalni komisar je iz reparacijskih sredstev plačal dobave v vrednosti po 143,079.431 zlatih mark. Od te vsote je prejela Francija 60,841.570 zlatih mark.
Trgovska pogodba Češkoslovaške z Italijo je bila ratificirana dne 29. oktobra t. 1. Tarifni dogovor je stopil v veljavo dne 7. novembra t. 1.
Trgovski koledar za leto 1925 je izdalo Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Je to žepni in zelo priročni koledar, kakor je znan še izza časa pred vojno. Koledar je letos še boljši in obširnejši kot doslej. Vsehina koledarja jo poleg drugega: Železo in jeklo (z vsemi za trgovino potrebnimi tabelami), konzulati/trgovske zbornice, poštne pristojbine, takse, računanje obresti, razmerje med živo težo in težo zaklane živine, izračunanje kubične mere okroglih debel, borzno določena teža zrnja, cirilica, vojaške zadeve, naše narodne in
državna barva, mere in vage drugih držav, števne mere, trgovske kratice itd. Vsak trgovee, vsako podjetje in tudi vsak nameščenec neobbodno potrebuje Trgovski koledar in zato priporočamo, da si ga vsakdo čimpreje nabavi. Naročila sprejema Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17/1. Genu Din 20.— s poštnino vred. Društvo ima v zalogi še Trgovski koledar za leto 1924. ki stane s poštnino vred samo Din 15.—.
Koliko pokadi dnevno mesto Varšava? — Ni dolgo temu, ko je bilo na varšavskih ulicah prav težko kupiti cigareto ali cigaro. Prodajalci, večinoma invalidi, so ponujali mesto tobaka in cigaret loterijske srečke ali prospekte tobačnega monopola. A kljub temu je statistično dokazano, da pokadi dnevno mesto Varšava 4,600.000 cigaret v vrednosti 140.000 poljskih zlatov ali preko 1 milijona lir. Od te vsote odpade 30.000 zlatov za cigarete, prodane po ulicah.
ssmfBa,mnBmammanekmmaaim
£UD0HftHH ............. -	  ~~3
.buddhtšh
Ljubljanska borza.
21. novembra 1924.
Blago: Hrastovi plohi, I. in II. vrsta, 3.95 m, 4 m in 5.25 m dolž., 100/75 mm, fco meja bi. 1450; deske, 18 mm, III. vrsta, fco Ljubljana den 500; hrastovi pragovi 1.80 m dolž., 24/14, fco meja, za komad den. 36.50; orehovi bouls la, fco meja den. 1900; bi. 2000; bukova drva, 1 m dolžine, napolsuha, fco nakladalna postaja, 20 vag., den 25, bi. 26, zaklj. 25; oglje la, vilano, fco meja den. 119. Pšenica domača, fco Ljubljana den. 400; pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 440; koruza nova, fco slavonska post., gar. den. 175; koruza umetno sušena, fco Postojna trans. bi. 275; eves bački, par. Ljubljana, na potu bi. 340; laneno seme, fco Ljubljana den. 680 ,bl. 735; otrobi, srednje debeli, fco Ljubljana bi. 235; ajda domača, črna, fco Ljubljana den. 270; ajda domača, siva, fco Ljubljana den. 250. Fižol: ribuičan, orig., fco Ljubljana den. 440; ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trans. bi. 535; prepeličar, orig., fco Ljubljana den. 490; mandolon, orig., fco Ljubljana den. 390; mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trans., 1 vag., den. 490, bi. 500, zaklj. 500; rjavi, orig., fco Ljubljana den. 410
Vrednote: 1% invest. pos. iz 1. 1921
bi. 65.50; Lot. 1%% drž. renta za vojno škodo den. 112, bi. 114, zaklj. 114; Celj. pos. d. d. den. 210, bi. 220; Ljublj. kred. banka den. 220, bi. 230; Merkant. banka, Kočevje den. 125, bi. 127; Prv. hrv. šted. den. 915; Str. tov. in liv. den. 130; Zdr. pap. Vevče bi. 120; »Split« an. dr. za cement Portland, den. 1410, bi. 1440; »Ni-hag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, bi. 62.50; 4Yi% zast. listi Kranj. dež. banke bi. 17; 4^ % kom. zad, Kranj. dež. banke bi. 89.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS. ANGLEŠKI PREMOG, SLEZIJSKB BRIKETE dobavlja
»ILIRIJA", Ljubljana
KRALJA PETRA TRG 8. Tele!. 220. DV" Plačilo tudi na obroke!
Tržna poročila.
Ljubljanski živinski sejem (19. t. m.). Dogon: 253 konj, 13 žrebet, 81 volov, 79 krav, 2 teleti, 13 velikih prašičev in 84 prascev za rejo. Cene za 1 kg žive teže: voli I. 13.50 (Izjemoma do 16 Din),
II.	12.50, III. 12, buše 9-9.50, krave klobasarice 7—9, prašiči za klanje 14 do
17 dinarjev. Prasci za rejo 6—8 tednov stari, so se prodajali po 200—300 Din komad; par dobrih konj je stal 15.000 do 18.000 Din. Kupčija je bila v splošnem srednja. Tujcev ni bilo. Domači trgovci so nakupovali med drugim manjše količine za izvoz v Italijo. Kupčija s konji je bila slaba, žrebe se sploh ni prodalo nobeno. Najživahnejša je bila kupčija s svinjami.
Cene žitu in mlevskim izdelkom v Mariboru (dne 15. t. m.). 1 kg pšenice 3.50 do 4, rži 4, ječmena 4, ovsa 3.70—4, koruze 3.70—4, prosa 4.50—5, ajde 4, fižola 5—6, graha 12, leče 10—20 Din.
1 kg pšenične moke št. 0 6.75—7, št. 2 6.25—6.50, št. 5 5.75—6, št. 6 5—5.50, št. 7 4—4.50, prosena kaša 6.50—7, ješprenja 6.50—13, otrobov 2.50, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4.50—6, pšeničnega zdroba 7.50—8, ajdove moke št. 1 7—8, št. 2 6—7, 1 liter kaše 7 do 8 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani
(15. novembra). 1 kg moke št. 0 6.50, za kuho št. 1 6.25, črne krušile št. 6 5, kaše 6, ješprenja 6, otrobov 2.75—3, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega 7, ajdove moke I. 9, II. 8 Din.
Cene žitu v Ljubljani (15. novembra).
1 q pšenice 390, rži 360, ječmena 380, ovsa 335, prosa 275, koruze 310, ajde 300, fižola, ribničana 475, prepeličarja 475, graha 400, leče 600 Din .
Semenj v Sežani (na Krasu). Na zadnji semenj v Sežano je bilo prignanih 1943 glav živine. Goveje živine glav 409, cena po 500 lir stot. Konj 312 glav, cena po 1500 do 4500 glava. Telet 72 glav, cena po 8—9 lir za 1 kg. Prašičev 1150 glav, cena 60 do 100 lir, prašiči v starosti 6—7 tednov. Kupčija je bila živahna. Tudi z manufaktumim blagom je prav dobra.
Dunajska borza za kmetijske produkte (19. t. m.). Tendenca na ameriških tržiščih je sicer bila zadnje dni trdnejša, vendar cene ne kažejo znatnejših sprememb. Tržišča nasledstvenih držav pa so nasprotno nespremenjena, deloma celo s slabšo tendenco. Na dunajskem trgu je bila ponudba pšenice majhna, vendar to ni vplivalo na cene, ker je spričo pomanjkanja denarja tudi povpraševanje mrtvo. Notirajo za 1 kg vključno blagovnoprometni davek v aK: pšenica: domača 4400 do 4500, madžarska s Potisja 4850 do 4950, jugoslovanska 4700 do 4800; rž: domača 4400 do 4450; ječmen: domači 5200 do 5900, slovaški 5500 do 6100; turščica: 3800 do 3900; oves: domači ali madžarski 3800 do 3900; moka »0<: domača 7500 do 7600, jugoslovenska 0900 do 7300 aK.
Tvrdka
nasledniki
v Ljubljani.
Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic.
Veletrgovina špece rijskega in kolonijah nega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1
Najboljši
Bivalni stroj Je edino le
Josip Petelinc-a
znamka
Grltzner in Adler
»a rodbinsko in obrtno robo t vseh opremah
Ljubljana
Tafeft* 91». Ni v.nko 11 mtlo. Pouk v vezanju brtzpMco. VtCIotn govoicljo. Ponavljal Ki
___________na	rozpoiigo
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubi jansko posojilnico
r. 36. as o. as., ki posluje v novopreurejenlh prostorih
U®?" v Ljubljani, Mestni trg St- O-
Kc-.nilRC vloge in vloge na NT tekoči račun '•C obrestuje najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvo. Baje tudi i"*"* TRGOVSKE KREDITE ter sprejema v inkaso fakture in eesije terjatev.
.'Zir»a*««n««gB<£nirMa(aaanMMMI(l(taanglltnaav|||ff|aa|tMvra(mHMItNMn|av|m|na|l
COftHRbO CmONTlA
Novi Sad
skladlSC«..
| raznovrstno žganje lii	moko	In
deielne pridelke [ |	raznovrstno
j [ rudninsko -vodo
BS
S Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim |	obratom.
1 CE1WKI »A KAaPOUOO! Tj==dllll^^=lllSSSIIIII(^^=
Imporf LjUBLJANA Espor! Vegova ulica S
TRGOVINA
• lp«e«fl»l(lm, holonljnlnlm, maledjalnlm lalagom, debetnimi, p«B«Mml pridelki, lesom In l«»nlnil tm-'t' tfelkl na debelo tn drobno
Volna in trikotaža, galanterija engros
Gaspari & Faninger - Maribor
'^***seaKB*a*9 izvršuje vsako-^piP vrstna naročila za kleparstvo, vodovodne
Telefon St. 729. inštalacije, kotlarsivo
, < <	in ključavničarstvo.
Montaža wTOP£ODAROV"
Vsa naročUa točno in solidno.
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko 1 {Wi«u Prtfmrocnefia spomenika) ob VOdl	Na malo I
Priporoča polrebJCInt' na Šivilje, krojaCe, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, iepne robce, ftfietke, sukance, toaletno blago. Telefon »ij	Telefon	(KS
Posluje po celi Jugroslavlfl Ustanov. 1.1923. Delniška glavnica znaSa 3,000.000 Din v ztatu.
..JUGOSLAVIJA"
sploSna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
vklepa : 1. polama zavarovanj«. J. ilvljenrita latorovanj#, 3. neipodna In Jamstvena ja-varovanja, 4. xovaiovanJa proll ikodam valed latinskega vloma, 5. Iranaporlna laverovanja, 6. aavarovanja proll ikodam v«led razbitja slekla. Nojvtijl tu delujoči iavo:l. Družba |c prenela od ..Oraike vzajemne zavarovalnice" In od »»varovalnih družb ..Feniks" (polarni oddelek) In ..Franko-Honarolae" ves njihov kupčljskl obstoj v naSl državi. — Naj-ulile tarife. Takoinja plailla Skod. - OJasom naredbe ministra!« ta vojno In mornarico nadomeščajo polic« splo&it« zaver, družbe .JUGOSLAVIJE1' ženitvene kavcije ta častnike.
Pisarna: Dunajska cesta 15.	Telefon	57.
JtIGOEKSIM
Trgovska družba. Vekoslav Pelc & dr.
Največje zanimanje
vlada z« agradbo stanovanjskih hiš sistema
,,SEIDEE,~ -®t
ker je aidanje v lem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najeenefše. Splošno pozornost vzbujajo
nosilci sistema »SEIDEL",
ki nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade Hd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju lakob Accetto, sin Ing. Viktor Acietto in drug, Ljubljana, Tabor St. 2.	.> - .
Stopnice SEIDEL Ograje
TVRDKA
LJUBLJANA Veletrgovina žita in mlevskili izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne tn ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižs>5 in druge poljske pridelke, Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDI E (
tnae%>
AVTO
ir-tncin, pnevmatika olje, masi, vse popravilo in vožnjo. Le prvovrstne blago in delo po solidnih cenah nudi jcgo-Avlo, d. z o. z. v Ljubljani.
Veletrgovina
Maribor
priporoča kolonijalno robo, iužno sadje, dišave, moko, deželne pridelke.
Velepražarna kave in mlini za dišave z električnim obratom.
Brzojavi: HABER, Maribor.
Telefon šle v. 149 Inierurban.
iti n
Razširjajte
MERAKE
iwve, mastila, lake, klej, emajl, kit In zajamčeno Cisti flmež najbolj Se vrste nudi
MEDIČ - ZANKI
Ljubljana
Prvovrstne dežne plašče
De - pla
iz garantirano angleške gumirane tkanine kakor tudi nekaj čisto poceni vrst plaščev izdeluje in dobavlja
Ivan ZUPANČIČ v Celju
ie dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13.
Najboljše
Dfsff** hvalne
Mr Idil stroje
po ugodnih cenah In plačilnih pogojili, priporoča
I6N. VOK, Ljubljana
nmtiuiiiimuiHiiiiiuiiiutiiiiiimuiiuuimKuiitiHUtf:
Sodna ulica 5t 7.
TISKARNA mMERR1IR**
Tru.-in*. a. d. LJUBLJANA Telefon St. 352 SIMON OBBGOBČIČEVA ULICA ŠT. 13 Tiska Časopise, knjige, posetnice, broSure, letake, cenike, pravila Itd. Itd.
Kastna knjigo-veznica
TRGOVSKA BANKA D. D, UUBUANA
•	...	'V»	_	9	^	_______
Podruintce:
Maribor, Kamnik, Kontiče, Novo mesto, Ptuj, Rakek. Sloventoiradec,
Sovenska Bistrica
Dunajska c. 4 (v lastni stavbi)
KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000*—. f
Izvršuje vse bančne posle naJtoCneJe in najkulantneje.
•4" Brzojavi: Trgovska
Telefoni: 139, 146, 498
Ekspoziture: Logatec, Prevalje
w •• • *	.	■'	■	"•	..»a ••o-’«.
imtalk la iadajatalj: »Merkui«. trgovako-indaatrljaka d. d, Ljubljana. — Odgovorni uradnik F. JERAS.
Tlak tiakarae »Merkur«, trgovsko-iDduatrijske d. d.