GT~\S SVOBODE
SLOVICN8KI TKDNIK
"A* ICoaian ItRLATvnjA UHMTTii
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
O LAS SVOBODE MJOVKHIO weekly
I)r.vi>TKi> To Tub lirTHMn Or Thb I^MOBIXU OMWi
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	"KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SV0B0D0"l
Štev. 25 -7		Chicago, 111. 23. junija 1905 Loto IV
Razgled po svetu.
Iz rusko-japonskega bojišča.
.ta|M>nskn vlada noče prositi premirja in prepušča v tem ožim prvi klinik ruski vladi- Nnobratno pa t rili ruwki poslanec Cnssini v Wnsli-iiiiituim. da bode niska urntudii v kratkem izvojevala velik« zinngu na Daljnem V/.toku, da ji* to nnzirnnje ^ vln-lnill potucbiusikili krogih »plodno. Kadi tega pritisku stranka zu nadaljevanje klanja na Daljnem V/.toku na carju. naj ne prosi prvi premirja«
Ceneni) l.injevič |wuW-a, da močan ju I musk i oddelek prodira rtb reki Tiuncn v Smeri proti Koiijfcenu in Maiisanu. Konten je 7") milj jugu-zapadno od Vladivostok!!. Rusi so severno obreije reke Tvimen utrdili. Ali splošno 8e muli. da general Tanje-vie ne bode mogel od|«osluii večjih <et, da /.itbratii prehod .lujKrneem preko reke. ker ga drži Oyaiua v kleš-iii li.
*'Nowojo Wremja" trdi, da angleška vlada podpihuje japonsko, naj nikar ne sklene premirja, dokler (»vama ne vniei nrinado Linjeviča. ker l> bilo potem izključeno, da bi ruska .itmadtt saj v prvih letih zasitila iiulijsko mejo.
Rusija.
V	Varšavi so dne 14. junija ruski rezervisti, ki so imeli oditi na ino-rišee na Daljni Vztok, ropali |>o židovskih prodajalnah. Žid jo so hranili svoj imetek in streljali na vojake.
List "Slovo" je prinesel i>ogovor s prejš itn ininisterskini predsednikom Wittejem, ki se je zelo pesimist ' n i.11 izrazil o mirovnih pogajanjih. On trdi, <ln je vsaka pametna beseda zaman pri earjevih svetovalcih iu (In je pričakovati splošnega |>oloiua.
Veliki knez Alekvij, set' morna-riee je moral odstopiti, ker je na debelo kradel. Ruski listi trdijo, da je on zakrivil grozni |H>raz v Korejski ožini s tem, ker je bil glava velikanski korupeiji v inorniirnici,
V	Lihavi so revolueionarci ustrelili nekega farja, ker je med "službo božjo" govoril proti revolucionarnemu gibanju v Itusiji.
V	Moskvi so zgorela 4 skludišea za vojaške jiotrebSčine in mnogo družili hiš.
Ruski ear je obljubil delegatom zeinstvov koiiHtitueionelno vlado -narodno zbornico, ko so mu izročili adreso.
far. htttjušku je zopet enkrat vpri-/,oril s svojo izjavo navadno komedijo. da (Mimiri duhove, katere je vzbudil carizem s |x»vii/.eni v Korejski ožini.
Nikolaj je že večkrat igral vspeiuo komedijo. Posebno takrat, ko je M-zval mirovno konferenco. In to komedijo bode car dosledno nadaljeval, dojtler se ne spremeni v žalo-iifiti. Kar kdo seje, lo tudi žari je!
Nemčija.
S-dnj se |h»I rjaje veM. da so Vi»laški rodovi <lne 'J- junija zasedli Warm had. Mesto so takoj ostavili, a sabo so vzeli vse strelivo in pro-viant, Vstaši so zasedli tudi Falk-foofin in odnesli i«> previant 8 sabo
V	Moiiakovem je katoliška cerkev zopet dokazala, da se potolaži, ako se ji odšteje debelo iiioSnjico denarja, I'mrl je neki katoliški general, ki je bil čian društvu za sežiganje mrheev. Velika zadrego! General je umrl namazan z vsemi katoliškimi mazili za drugi s vel. Ali po katoliški Še-i se ne sme sežigati mrličev, ker je katoliška cerkev svoje dni v prav rada sežigala žive ljudi. Kuj torej f Pričeli so gliliuti in rezultat je bil kompromis. Mrtvega generala so blagoslovili na mrtvaškem odru in za pest bankovcev so ''gospodovi služabniki" spremili generala do se-žigaliSča. Katoliška cerkev je se vedno p.kazalu, da ume najti pravo pot če se gre za denar in za visoke "dostojanstvenike". Sapient i sat!
Francija.
Odprta beaeda s«> dandanes v kapi-talintični republiki istolako kaznuje
kakor v avtokratični Rusiji ali Turčiji.
Nizzi so obsodili tajnika ckHav-ske strokovne organizacije. Leon Mor-tela, na tri mesece v ječo, ker je rekel, da je bil napad na kralja Alfonza junaški čin.
Da napadi na |H)sainezue osebe ne bodo spremenile sedanjega sistema, je resnica. A resnica je tudi, da besede posameznega človeka lic morejo spraviti nobene države v nevarnost. Kadi tega se nam obsodba l.eoTt Mor-tela dozdeva smermi iu neumestna. Ta obsodba le dokazuje duševno "onie-jeiiost voditeljev francoske republike!
Italija.
Poročevalec "Secola" iz Kima i>o-roeji, da je preiskovalna komisija, ki je nadzorovala gradnjo bojnih ladij, prišla na sled raznim sleparslvoiu. Pri poskuševalnem streljanju na oklopne plošči- m- je goljutulo kar na debelo. Komisija je konstatirala, da bi bile ladje že |>o prvih strelih )m>-|M>|uoina uničene. Tako izgleda drago plačani patriotizem kapitalističnih
lojMlVOV !
Norveglja in Svedija.
" liadikalni" N'orvežnui so uajpr\o s|Midili svojega kralja kakor ciganu od hiše. Kasneje	mu pismeno
zatrdili svoje K|M»Atnviinjc, k jioroki kraljevega vinjka (tiistavn Adolfa sV» mu |<a brzojavno čestitali. Tableau! Ta pasja ponižnost napram kralju lenuhu le dokazuje, da se Norvežanom o republiki še ue sanja, da hočejo na vsak način imeti v škrlat oblečenega postopača, ki bode razsipno živel ua ljudske t roške.
Izdajalce domovine imenujejo tu-kajšiii kapitalistični listi strokovno organizirane švedske delavce, ker so svojim organiziranim norveškim bratom brzojavno sporočili, tla ne hotlo prijeli /a orožje proli Norvežanom.
!{es je. tla počasi napredujemo. A napredujemo vendar. In znamenje tei»a napredka je siklep organiziranih švedskih proletarccv.
Ameriške vesti.
Stavka voznikov v Chicagi.
Stavka voznikov še vedno traja. Cornelius I*. Shea, predsednika stavkajočih voznikov je Kobert Thorne, (Himožni delovodju tvrdke "Montgomery, Ward Co", tožil radi kriminalca obrekovanja za odškodnino -J.'t.ooii. ker ie trdil, tla mu je Thorne |hii,ujal #10.000 podkupnine, ako pri neki drugi tvrdki vprizori stavko.
Natlalje so veleporotniki obtožili Shea in Hugh Me Uee-a, predsedniku težkih tovornih voznikov radi zarote.
Ker chicaški župan ui po/.val milico in tako uničil stavko, so vele|to-rotniki izrekli grajo ehicaškemu županu. Župan jim je pa fMivedal, tla m imel 'iiajiuaujšeua |iovodii miliuj-skaii milico na stavkajoče delavce.
Sedaj neki Driseollt golo orodji* v rokah kapitalistov. pri|iovcdtije preti |Mir<<tiiiki v prav umazane stvari <> Shea-u in Vtuiugu, ki vodita stavko.
Slavka st» je baje pričela vsltul podkupnine, "tilavni" stan -lav-!. ijočih voznikov je v nekem tempe) ju Imgiuje Venere. To umazano p'-rilo, ki*je voljeno z debelimi lažmi. pa sedaj premljevujo z veseljetu kapitalistični časniki.
Mi jHiziiauio tlobro ameriške delavske voditelje, ki niso socialisti. Kadi tega snu« večkrat povdarjnli. delavci mislite ^ sinjimi možgani in nezuu-pajte nikomur, kogar ne imziiulc. Ali restiit-a je tudi, da kapitalistični časniki debelo lažejo, da bi med vozniki napravili zmešnjavo. Ako je kaj •4^1 i lega \ organizaciji, bodt» delavci >,itni iztrebili tt» gnilolio, ne da bi se ozirali na kapitalistične nasvete.
Delavska zaveza izdaja sedaj teknili stavke "The Daily l^ahor Itul-letin"'. v katerem [mbija kapitalistične laži.
Izlet Iz Chlcage v Milwaukee.
V nedeljo, dne "Ju. se od|>eljejo chicaški stieialiart s parnikoru Columbus ob 10. uri ,dopoludne g pomola Mi-chiiran Ave iz Chicaire \ Milwaukee.
Tega izleta se kori»orativno vtleleži tudi slov. socialistični klub. Vozni listki tur iu retur - stanejo "le l tolar, ki st> ua protlaj pri Pred' 1'ečetu .">7li W. 21. ulica iii-v uredništvu "ttlas K\obode". 1'arnik odpluje oh ti. uri zvečer iz Milwaukee in pripluje i Chicago olt 10. uri zvečer.
Socialistična zmaga.
Neki republikanski občinski od-' oruik \ Kacine, Wis., je resigniral. I'ri iiudomcstilni volitvi je zmagal s precejšno večino stteialistični kandidat.
Kako se postopa z veletatovi.
Velet nt Itigelow, ki je ukradel K milijone tol., je tlobil 10 let ječe. Ako je resnica, kar punčajo kapitalistični časniki, bode veletat Migelow iiiitlz.oroval druzih tisoč kaziiencev tii tlobival |Misebno hrano. Tat, ki je ukradel ;i milijone, ne sine jesti skupno z uavnduiyii tatovi, ki so bili tako neumni, tla so ukradli le en tolar ali pa še manj. Taka je morala v takozvanili privilegiranih kingili.
Za trimilijonskegti tatu z vsem modernim konifortom opremljeno ječo, /rt malega tatu, ki kratic vsled rei-, ščine pa vislice,
Da pravijo nekateri ljudje, tla ni pravica za 1st* ljudi enaka.
Uboj mej Slovencil
Dne IS. t. m. so se slepli fantje v gostilni Antona Suše v Sheboy-gau-ii, Wis. I'osdediea: .''din Stari«' je \ sled zadohljenih ran umrl. Di*u-gi fantje, katere so aretirali, so pa več ali manj težko ranjeni.
Ali ui to žalostno, da se rojaki med seboj, ali pa / drugimi narodi pretepajo! Da saj ui čudo! N' Ameriki in v stari domovini imamo slov. časnike, ki pretep«, ako so bili zvr-seni v smislu iiuiVl lista, še povečujejo, mesto da bi V$g*jcvaKin vplivali na narod.
Mnogo je pa zakrivila tudi tiuliov-ščina, ker so nekateri farji padli /c tako niztlol, da pravijo, da ui greh, če kdo vhije nasprotnika kleHka-lizrna.
Tudi pijančevanje je tako razširjeno med našim narotltun, tla je težko pričakovali v kratki dobi napredku.
P. Wagner. I/, premogarskega okraja.
Dreti 40. leti so odstranili suznosf za črnce v Ameriki, v resnici pa cvete še dandanes snžllost za belopolt lic ljudi v premogokopih West .Virgini-je. Mi ne moremo tlovelj svariti slovenskih delavcev, naj ne hodijo v West Virginijo. Položaj \ premogokopih West ViruMiije je lak, tlfl liodo kmalu izbruhnile stavke iz obiipa. novodobni siižnodržei-i bodo pa (m>s-lali svoje agente i«kat novih, krepkih llačutiov.
Kako je \ prt mogokopih \\'r>t Vir-ginijc že zadosluje, ako povemo, da straži jo delavce kakor kazneiice. Ak<> lsMM<jo ustaviti ozemlje prcinouoko-pa, tedaj jih najeti 1«»|m»\ i z nabitimi revolverji zopet zavrnejo. Za hrano, bolniško |Nttniič, obleko, morajo tie lavci plačevati tako visoke cene, tla so na plačilni tlan več dolžni |H>djet-nikom kakor so zaslužili. I'osebno so všeč tem izkoriščevalcem tiženjein tle-lavci, ki so tikorekoč prisiljeni pro •tovoljtlo ostati v sužnosti.
Zakon je tjiko iNimankljiv. tla agentom trgovcem s človeškim mesnin ue tla zakonitim potom priti do živega. Radi tega kličemo vsem slovenskim delavcem: Ne v West Vir-■ - , * gini jo!
Policaji navadni cestni roparji!
(iilbert Fagin j« tninoli teden s|hi/,iuiI dva |wlicaja, ko sta pi i apelu na Desplaincs St. policijski jKistaji v Cbicagi stala v vrsti, tla sta ga oropala na cesti za $20. "Ta mi je )>o-liral denar", je dejal (iilbert Kacin iu izkazal na |K>licaja Daly-a: "In tam pa stoji mož." je rekel in ^»kazal na policaja Kolanda. "ki mi je revolver pritisnil na čelo".
Kapitan P. M. Kelly je dal takoj zapreti oba uniformirana tolovaja. Nekoliko kasneje je pa dal zapreti kapitan »udi advokata AJlena. ki je t tli I i zapleten v to roparsko afero. Splošno se govori, tla je več policajev sumljivih, da so jto dnevu varovali
stavkoka/.f, |m» poči pa izv rševali roparsko obrt.
No, kapitalisti so res le]M» sotlrgo privabili v Chicago in jo sprejeli v službo, tla varuje njih interese.
Telefon hudičeva iznajdba?
Na zborovanju nemška Imblisiovske bratovščine v Klora, Intl., so li natud-svetniki izjavili, tla je telefon brezbožna in ueiirnviia i/.uajdha, tla se liobcu bral iiesine |msliižcvali te izuajilbc. Verska blaznost še.slavi svoje triumfe!
UCitcIji so se pridružili organiziranim delavcem.
Učiteljska zaveza v ( liicugi se je pridružili) delavski zavezi, kur je provzročilo silno jezo v vseli meščanskih listih. 'Ako je ta korak tuili pameten", vzilililije neki kapitalistični dopisan, " je še odprto vprašanje. Cčitelji sil vendar preti nastopom službe vedeli koliko hotlo dohivtili plačila, torej bi bil vsak št raj k nez-miscl, kakor je nezmisel vstop v delavsko organizacijo!"
tiazumljivo je, zakaj se kapitalisti jeze, ker so >r učitelji pridružili »trga nizi ranim delavcem. Kapitaliste boli, ker so duševni delavci vstopili v: bojne čete ročnih delavcev. Nun-bratiio se pa ročni delavci vesele te-gfl pojavu lin Jsdju proletiirsko organizacije. Tem bolj ko se krči prepad med duševnimi in ničnimi pmle-tarei. tem preje se bode za vrši I pre-(Hirod tlauašiiju korillnpirane človeške družbe.
Ultimatum?
Posestniki premogokopov,v Illiinii-su so uročili preiiiogarjem nekak ultimatum. < »šabni kapitalisti t nI i jo, da so premogarji kršili |togodlio s tem, ker so pri|M>mogli, tla je zbornica države Illinois sprejela nov zakon glede zažiganja min v premogokopih. Kapitalisti pretijo prcnmgitrjem, tla hotlo v se izprli, ako ne sprejmejo nove plačilne lestvice. Kaj, če hi se kapitalisti urezali !
Znamenječasa!
Protcstantovska škofa Potter iu tireer v New Vorkil, hinlcta v prihodnje pritligov ala na vrt ill, kjer se toči pivo. godim pn igra vesele |m>s-kočuicc. S tem hočeta pohiti hinavsko teniperenelarst vo, zajed no pa omejiti brezmejno pivopitje. Tako IMiročajo kapitalistični listi.
Pridigarji zapuščajo prižniie iu hodijo govorit na koncertne vrte. Tudi znamenje času! Ratbivetlncži pa prihajajo iz vseh krajev iu občudujejo prijazne "služabnike gospodove", ki so se tako |mni/.ali. tla iro-vore ljudstvu tiuli i/van cerkve, kakor je svoje dni govoril Kristus, ljudje bodo pili pivo, |iosliisuli gotl-ho in "ponižne hlapec go»|MMlove". vines |in da.fali novce za lističe, un ka-lei'ih hode morda zapisano, tla človek ne živi le ob krulili in pivu. da je za življenje (nilrebna tudi beseda ''božja ".
Konjsko kopito se bode kmalu p<>-k a zlo. Da Škota Potter in tlrcr le iz človekoljubja ustaiiovljnla pivnice, so ne verjame, kar takole, tbispod je, ki so mazaui z v-eini mazili, bodo de-lovuli ua to. da hode cerkev vlekla \/ pivnic svoj dobiček. Tu se gre za cerkvene dohodke, ne pa zu človekoljubje !
Kdo je večji lopov?
"Človek, k: okrnile slepca ali o-ropa pušico za siromake v cerkvi, je lop »v. ali v primeri s človekom, ki daje /.elezo v plovnorcšilne pasove, da imajo določeno težo, je t.i lopov še pravi svetnik — tako piše ""Philadelphia Inquirer". "Edina pravična kazen l>- bila za takega človeka, da se jja vrže v Inorje, kjer je najbolj fflolwko.
"Dobro!" pravi "^'evv >'orker X'olkszeitunja:". "Mesto'da bi vrjjli tega človeka v morje, kjer ie najbolj globoko, ga pa sodišče jirijv)-zna nedolžnim, kar dokazuje obstxl-ba v Trentonu. s katero sc je ustavilo sodnjisko jvistopanje proti zastopnikom tvrdk. ki so. v resnici ob-tezili plovnorešilne pasove z železom. Taka je kapitalistična pravica.
Z naše strani pa trdimo, da so
dokazi o tej čudni pravici dobiti skoro v vsakem, večjem mestu slavne ameriške'republike. Tudi >v Chi-eagi smo doživeli glede katastrofe v lro«|iiois gledišču pravo sodnjis-ko preiskovalno komedijo. Pravica v Ameriki! Morda je doma med ži-valimi v pragozdu, dvomimo pa, da jo dol« tudi taki ljudje v naših krasnih justičnih palačah, ki nimajo denarja ne vplivnih prijateljev.
Špekulacija na človeško neumnost.
Spekulanja na človeško neumnost še fino cvete I Pred nekaj dnevi so v St. Louisu v s v. Antonija cerkvi praznovali slavnost na čast sv. Antonijo, o katerem pri]>ovedu-je legenda, da ga sam hudič v podobi lepe punice ni mogel zapeljati. Na tej slavnosti so v proslavo či-stosti tega svetnika blagoslovi!: li-lije.
< • teh lilijah, piše ]>obožna "A-merica' v St. Louisu, "ako se dene te cvetlice v tako zvano sv. Amonijevo olje, |>otem to olje bolniku pomaga".
Mi želimo, da bi to olje v resnici blagodejno vplivalo na pobožne (hišice. Škoda, da se da i tem oljem ozdravite le glavobol, krč v želodcu in druge telesne lioleztii. Kako krasno l>i bilo, šv bi to oije tudi vplivalo zdravilno na možgane! No, tedaj bi klerikalci takoj ustavili produkcijo tega olja in nobeden klerikalni list bi ne priporočal uporabo tega vsezdravila.	„
Pametno zakonodnvstvo
Zbornica države Massachusetts je spo|K>]uila sistem "pogojne ol>-sodbe". Tai sistem, katerega juristi imenujejo "poskusni sistem", dovoljuje sodišču, da odpusti obsojencu, ki je bil obsojen na majhno kazen, |H)polnoma njegovo kazen, ako je bil prvič kaznovan in ni v določenem času storil nobenega hudodelstva.
Ta sistem je bil v tej državi let v navadi in se je vprav dobro obnesel. Sedaj se je pa sistem ]>o-boljšal. Nadzorovalni uradnik lahko izpusti olxlolzenca še predno jc bil obsojen isto pa lahko zvrši tudi sodnik.
Zlmrnicpf je radi tega sj>o|x>lnila ta sistem, ker hoče koristiti posebno delavcem, katere ima policija sirom sveta posebno na piki.
Pametno 1>: bilo, ako bi tudi druge države posnemale državo Massachusetts. ker hi marsikateri delavec dostikrat radi kake malenkosti ne izgubil dela.
Turobna družabna slika.
Robert K. I'M wards, sedemdesetletni starček je 40 let delal za brzojavno družlio v New Yorku. Ker so začele njegove moči pešati, so ga kapitalisti jtosadili na cesto kakor garjevega psa. Siromak je sedaj drugod iskal dela, a povsod so mu pokazali vrata radi njegove visoke starosti. Ko se je vrnil i>d iskanja dela domov, -e je žgrudil v sobi na tla. Poslali so pu ambulantni voz, da ga prepeljejo v bolnico. Tu je povedal, da že dva dni ni jedel, ko je prišel zOf>et k sebi. Zdravniki imajo malo upanja, da U> zopet okreval.
Izrabljen, izkoriščan do kosti, vržen na cesto je danes plačilo delavcu. ki je več kot |>ol stoletja delal v korist vsem ljudem. Vzlic takim dokazom, so pa nekateri slovenski časnikarji v Ameriki toli neumni. da farbajo slovenski narod s tem. da je današnji družabni red povsem pravičen, ker so nabrali nekaj tolarčkov, katere so jim znosili slovenski trpini.
Z miloščino liočejo ti "duševni" vitezi rešiti pereče socialno vprašanje. Pojdite se solit, ako ne poznate 'družili in boljših pripomočkov!
L
Razmotrivanje proletarca. >
Mr. Ruifus W. Weeks, drugi
podpredsednik zavarovalne družbe v New Yorku se je izjavil o nar;iš-čajocem proletariatu, njegovi moči in njegovih ciljih naslednje:
"Na svetu je skupina mislicev, ki je uverjena, da je našla na to kočljivo vprašanje pravi odgovor. Ta skupina.je mednarodna. Nje člani so najštevilnejši v Nemčiji, potem v Franciji, sedaj se pa hitro množe tudi v Angliji in v tej deželi. Ti ljudje so neizprosni analitiki in neizprosni preroki; oni so celo "-loboko proučili duh nezavednega proleta-riata in oznamili so kaj bodo delavci zahtevali, ko so bodo zavedali. Seve je mnogo kritičarjev v izobraženih krogih, ki konečne zaključke prešerno nrezirajo in za-met u jej o. Ti kritičarji imajo razne nazore, mejtem ko se socialisti, pod tem imenom je ta skupina znana, trdo in jekleno drže svojih načel. iVi občutite, da poznate bodočnost; nobeden Vaših kritikov ne more z zaupanjem pokazati drugačno podobo bodočnosti."
Mr. Weeks, nasprotnik socializma je v resnici razkril moč socializma s tem, da je očrtal, da imajo socialisti povsem gotov delavni načrt, ko nasprotniki socializma nimajo ničesar.
Ako bodo prišli ljudje do spozna-nja, da je treba strmoglaviti današnji korumpirani sistem, so socialisti tu z načrtom, kateremu kritičarji niso kos in ki mesto socialističnega načrta nimajo druzega in kojih kritika je torej povsem negativna.
Kes je težko prepričati dandanes ljudi o pogubnosti današnjega sistema za človeštvo. Pot agitatorjev je še povsod posuta s trnjem, ker je ogromna ljudska masa se v duševnem spanji. Ali kjerkoli pade zrne socializma še nerodovitna tla, takoj isto rodi tudi dober sad. Čete socialistov se množe po širnem svetu od dne do dne in osrcdotoču-jejo v velikansko armado, ki bode nekega dne strla mezdno sužnost— današnji sistem z vsemi njegovimi grehi in napakami.
Ali je socializem edino sredstvo, ki zamore ozdraviti današnjo bolno človeško društvo? Ali je to edino sredstvo, katero se ie do sedaj pri-fjoročalo? Ako imajo nasprotniki socializma boljša sredstva na razpolago, naj jih povedo. Ljudstvo že dolgo čaka!
Odgovorite vendar farizeji! * * *
Vdaifa&nji korumpirani človeški dražbi, se lahko skoro vse dobi za denar. Kupi se luhko ljudskega tribuna v zbornici, učenjaka na nniverzi in duhovnika pri nltarju l»ožjem. Poštene in odkritosrčne ljudi se Bmatrn za bedake ali blazneže.
Siromak,ki ne poseduje druzega kot svojo delavno moč. je tlačan milijonarja, duhovnik po istega blagoslovi, kdor ga plača; lx>g je pa brezmočen, kakor je bil vedno.
Radi denarja so ljudje dostikrat prisiljeni pobijati in klati brate in sestre svojega lastnegu naruda. Kakor lačno živino drve siromake v nenasitno žrelo industrije, kjer počasi umirajo vsled izkoriščanja kot dihajoči stroji, dusiravno ima-jo več pravic do uživanja proizvodov kot bogati postopači. In zakaj? Ker so razdedinci; ki se ne upajo stegniti svojih rok po zemeljskih zakladih.
Josip Logatan.
$21.35 v Asbury Park, N. J., $21.35 in nazaj po Nickel Plate železnici. Listki so veljavni tudi preko New Yorka, ki se prodajajo dne 29 in 30. junija, 1. in 2. julija, z dovoljenjem do povratka dne 31. avgusta, ako so listki vplačani.
Prodaja voznih listkov vChicagi na 111 Adams ulici in avditoriju Anex. Železniška postaja na vogalu La Salle in Van Buren ulic
Cigani so pustili mrtvega Celcsti na viseti na drevesu in so se vrnili v kočo. da se tam dogovore o svojem odhodu. Zavedali so se, da se začne novic proti njim velika gonja. Sicer so se doslej znali tako skrivati, tla ni nihče slutil, da so se vrnili na Kranjsko, toda uvidevali so, kako lahko pade nanje sum, če obesijo prijorja Celestina tja, kjer je visel kralj David, in zato so sklenili, da takoj odrinejo čez Rakitno, Cerknica in Lož na Hrvatsko.
—	Naše delo je tu končano, je rekel stari Miško. Maščevali smo kralja Davida in maščevali smo tebe, Hster, ki si zelaj ciganska kraljica. Nekaj let ne smemo priti na Kranjsko.
Cigani so mu tiho pritrjevali in Ester je potrdila Miškov nasvet.
—	Pokličite zdaj straže, je odre-(11 Miško, prijorja pa snamem jaz z vešal.
Med tem, ko je Miško snel Celestina z vešal in s pomočjo drugih ciganov truplo spravil v veliko vreči*, je Ester dala odkopa t i zemljo na koncu koče in odpreti vhod v podzemsko shrambo, kjer so bili spravljeni zakladi kralja Davida. Dolgi Laban. ki je bil na straži, je kar zatrepetal jeze, ko je videl, da se pripravljajo cigani, odnesti zaklade, o katerih je sanjal noč in dan in na katere je on preža! toliko mesecev. Dolgi Laban bi bil lahko že irej "zda! cigane in se polastil njih zaklada, a tega ni storil, ker je želel, da odstranijo prijorja Celestina. in kei ji mislil, da doI>i |iOicm zaklad brez truda v roke. Bil je prepričan, da razen mrtvega kralja nihče tli vedel za ta zaklad, a sedaj je videl. da je vedela zanj tudi Ester. Laibau bi najraje planil med cigane in je potolkel, tako ga je jezilo, da so splavale |>o vodi vse njegove na-de, a moral je molčati in tiho gledati, kako so cigani spravljali zaklade v vreče. Nanesli so iz jkmI-zemske shrambe več jK>sod denarja, I m tem pa mnogo druge zlatnine, zla--t! monštranc in kelihov. ogromno premoženje in Laban je moral gledati. kako so se pripravljali, da to odneso s seboj na Hrvatsko.
Labamova jeza je še narasla, ko je Ester poklicala Simona Kozino, ki se je ves ta čas skrival za kočo. Zahvalila se mu je za njegovo delo rti mu izročilo celo vrečo, jmlno zlatnine in tudi nekaj denarja, (lovoriki sta tako tiho, da l^aban ni mogel ničesar razumeti, ali med tem ko ju je opazoval, je storil trdni sklep, da vsaj Simonu Kozini do-deljeni zaklad postane njegov.
Simon Kozina je ostal pri ciganih do večera. Ko je nastala tema. so se cigani odpravili. Štirje so nesli vrečo, v kateri je bil prijor Cele-stin, drugi so se pa razkropili in [>o-samč jx» raznih potih odšli v določeni smeri. Simon Kozina je ostal sam pri ogljarjevi koči. Spravil je svoj zaklad v shrambo, kjer je bil prej skrit, in potem odšel proti domu, ne sluteč, da je v grmovju tičal« dolgi 1 „'vban in opazoval njegovo početje. Laban je bil šol nekaj korakov s cigani, a ko je bil sam, se je obrnil in se vrnil h koči in tam opazoval Simona Kozino ter videl, kje jc ta spravil svoj zaklad.
V samostanu v llistri je že na vse rgodaj zavladala taka razburjenost kakor še nikdar. Ko se je bilo začelo daniti, je samostanski vratar odprl glavna vrata, da bi se mogli hlaipci odpeljati na delo in vzrl pred vratmi na visokem drogu prijorja Celestina. Stari mož je strahoma odskočil in kričaje na ves glas bežal v samostan. V nekaj trenotkih so bili vsi samostanci, menihi in uslužbenci na nogah in vsi so drveli k vratom, da se prepričajo, ali se je stražarju sanjalo ali je vklel kako strašilo, ali pa je govori'1 resnico.
Ljudje skoro niso verjeli svojim očem, ko so zagledali na vešalih trk vrat svojega prijorja. Trepetaje so stali okrog vešal. oči so se jim izbulile in težko so sopli, a nobeden se ni ganil, da bi mrtvega prijorja snel z droga. Gledali so in glodali
kakor bi sami sebi ne verjeli, da visi na vešalih mogočni pri jor mogočnega samostana in prišli so k zavesti šele potem, ko je ljubljanski sodnik zavpil nad hlapci, naj nikar ne prodajajo zijal, nego naj snamejo mrtvega prijorja z droga.
Samostanska vrata se ta dan niso več odprla. Mrtvega prijorja so odnesli v cerkev, menihi pa so se zbrali v refektoriju pa posvetovanje, kaj da jim je storiti. To posvetovanje je bilo dolgo in jako viharno. Se ni War se niso v samostanu vladajoča nasprotja pojavila s tako ostrostjo, kakor pri ti priliki. Nekateri menihi1 so se zavzemali za prijorja in 'zahtevali, da sc mora njegov sramotni konec kruto, krvavo in neusmiljeno kaznovati, nekateri pa so celo rekli( da je prijor Cele-stin s svojim početjem zaslužil tak konec. Velike razlike v naziranju glede socijalnega,, verskega in političnega vprašanja, so ločile samostana' in bilo je nemogoče, doseči med menihi soglasje glede prijorje-vega namestnika. Končno je bilo treba glasovati po imenih, kdo naj do izvolitve novega prijorja vodi samostan, in izvoljen je bil. Cel est i-nov prijatelj in somišljenik pater Hugon pleni. Oberdorfer.
Menihi so bili trdno prepričani, da so samostanu j>odložni kmetje umorili in obesili prijorja Celestina itt to je bil glavni vzrok, da so izvolili Hugona Oberdorfcrja, vedoč. da je ta pravi mož, ki bo znal kmetom storjeno hudodelstvo strašno plačati. In Hugon Oberdorfer jim je tudi prisegel, da maščuje umorjenega Celestina tako, da bodo to pomnili še pozni rodovi in če se ne dol*- pravi krivci, da Ik> kaznoval vse samostanu podložne kmete.
Tudi ljubljanski sodnik je bil prepričan, da je prijor Celestin jx>stal žrtev osvetoželjnosti samostanu podložnih kmetov in začel je takoj s pripravami za preiskavo. Na cigane ni nihče mislil, ker se že dolgo časa ni. v vrhniškem okraju noben cigan pr kazal. Predvsem sije sodnik seveda preskrbe! primerno j>otuoč. namreč oboroženih ljudi, katere jc naročil iz Ljubljane in iz sosednih graščin, kajti domneval jc, da se zna ljudstvo ypreti in da pride celo do l>oja. Prav zato je zankazal, da naj se strogo molči o dogodku in nikomur ne pove, da so našli prijorja Celestina pred glavnimi .samostanskimi vratmi na vešalih. (Dalje prihodnjič.)
KAKO JE MOGOČE, DA DOBE NE-kateri Slovenci, takoj pri svojem prihodu v Ameriko dobre In lahke službe?
To jo mogoče le vsled tega, ker ee lati potrudijo kolikor mogoče k malo Iti hitro navaditi se tukaj&nih razmer ln se navzeti Seg in posebno naučiti se tukajšnega jezika.
Vsak naselnik naj torej Bkufea, da se v prav kratkem času nauči tukaj-finega jezika, ter naj se za to poslužl "SloventkotAngleikega rečnlka", katerega prodaja
V. J. KUBELKA, Box 744, NEW YORK, N. Y. (cena mu je aamo 60 ct.)
Pri naročilu tega slovarja, ki ima obliko žopne knjižice, priložite znesek fiO rt v pofttnlh znamkah alt pa Poet Money Order na zgoraj omenjeni naslov.

I
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važno reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og. hisite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove r	po
i I
j* najnovejši modi in nizki ceni. jt
,Jl KIJ MAMEK, 581 H, Centru Ave.
bllzo IS. ulice Chicago, 111.

I i

CENE NIZKE!
KINO M/AGO!
ft
Najfinejšo kavo, najboljšo moko kakor druge svežo in konservirane jestvine imava vednu na prodaj. Sprejemava naročila tudi na sveže in prekajeno meso.
Naročeno blago pripeljeva na zahtevo brezplačno na (lom.
Vse ceneje kakor drugod!
JANKO MEDEN, NACE MAL0VAS1C
So. Asland Ave, vogal 21. Pl, Chicago,	Illinois.
Zdravje Pori k
Krasota Zabava
Obiščite Yellowstone Park.
Vozni listki so veljavni za izstop na vsaki postaji v parku.
Jako nizke cene
na
Northern Pacific železnici.
Za ceno in informacije pišite C. A. Mathews, General Agent Passenger Department, 208 S.Clark St. Chicago, 111. Pošljite fi. centov za knjižico "Wonderland lSHJo" in 4 cente za Levis in Clarkovo knjižico A. M. Clobtnd General Passenger Agent,St. Paul, Minn.
Kdor lioče kupiti delnice nove parobroclne družbe "The Frank Zotti Steamship Co.", naj napise, izreze in pošlje ta le kupon na Bpodnji naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, President.
[Inkorporirana po državnih zakonih t glavnico $2.000.000, od katerih je že
$1.500.000 uplačanih.
10N Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospod;—
8 tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od................... .dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano evrho, in delnice ni i prej ko mogoče doposljite,
8 tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
Ime..............................................
Ulica in št......
Mesto in država.
Dne..................190....
Čeki* menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.
tiMfi^efci
- - t • t -
• .... -. . ■■■•-. ••••• &&
M
Konferenca y Trstu.
Tudi o našem času ixxlo pisaili zgodovino. A kdor je ne bode namenoma pačil, bode omenil socialistično konferenco, ki se je vršila dne 31. r »n 22. t. m. v Trstu kot velevažen dogodek, ki je večjega pomena, kakor sestanki ministrov in v dvorski et.keti utemeljeni obiski vladarjev.
IVaivzaprav se nt pokazalo na tržaški konferenci nič novega; da je zavedno delavstvo združeno brez obzira na razlike narodnosti, da je proletatrjat sovražen vojni: to so znana dejstva in tako je bilo. odkar obstoji socijalna demokracija. AH konferenca ni samo vnovič potrdila načel socijaliztna. temveč jx>kazala je, da jc moč organiziranega delavstva tako narasla, da je taliko tudi v takih vprašanjih j>orabi, ki so si jih doslej lastili samo visoki (»litičarji in diplomatje.
Ako bi bito trebai posebnega dokaza za važnost tržaškega sestanka, bi ga lahko našli v predalih nacionalističnega časopisja italijanskega in slovenskega. Z nezaslišanim liesom so se italijanski listi zagnali v konferenco in tako brezmejen ie bil njih srd. da so celo žugali socialističnim [Kjslancem iz Italije, češ nihče jim v Trstu ne bode mogel zajamčiti osebne sigurnosti. Gotovo bi bile tako grožnje pred par leti še kaj izdale in migljaj "Picčola" bi bil zadostoval. da bi bile tuleče tolpe razgrajale in morda res napadale "izdajalce italijanske narodnosti". V tem pa se ravno pokazttju velikanski uspeh socialističnega dela. da nacionalni šovinizem lc še lahko laja. grizti pa ne more več.
Rr.vr.o tako pa ie tudi neumni "Edinosti" prireditev pravi trn V o-čeh in ni ji dosti, da nrctic'ta oslarijo dunajske "Information", marveč ji dodajc še svojo lastno. Dunajska korespondenca, izhajajoča za kompromitiran je Slovanov, fantazira, da vidijo socijalni demokratje v pokra-jinab o*) Adriji čisto italijanska tla, čemur se smeje vsak, kdor količkaj resno spremlja socijalno demokratično delo v Avstriii; "Hd." pa na koncu tifije, da dokler ne bode popolne pravičnosti in enakopravnosti za slovenski živelj v Trstu, ne bo tu tal za razvoj velike mednarodne socijalne demokracije. Tako sanjari ncunina "Edinost" v času. ko odmeva v Trstu vsaka ulica socijalizma in mednarodnosti!
Sloga italijanskih in slovenskih nacionalcev v blaznosti se je torej zopet sijajno pokazala. In to je prav. Ako ne bi bili s konferenco ničesar druzega dosegli, kakor da so olx>ji potrdili, da hočejo miru, spra-• ve, pameti, bi bil že to velik uspeh. Ničesar ni tako treba, kakor da ljudstvo izjKJzua buržoazijo in njeno egoistično, narodu v resnici sovražno jiolitiko. To, kar nacionalizem u-gattja na Primorskem, je naravnost zločinstvo. Italijani in Slovenci žive ne enih tleh. Prisiljeni so, živeti skupaj in najbolj primitivna pamet bi jima morala reči, da jc glavni naloga, spraviti se in urediti stvari tako, da lahko skupaj žive. Mesto tega pa sanjajo eni in drugi, da l>odo drugo narodnost enostavno i>ožrli. Ako je bedasta italijanska iredenta, ni nič manj bedasta trditev naših narodnjakov, da je Trst slovansko mesto, t »boje je hudodelsko, kajti oboje pomaga skupnemu sovražniku, da si. ohranjuje neopravičeno moč ter zadržuje resnični razvoj ljudstva.
Konferenca pa je pokazala, da je razum našel zatočišče pri delavcih in odtod prihaja rešitev. N'aj se nasprotniki jeze kolikor se hočejo, socijalna demokracija napreduje :u vse ovire je ne'bodo preprečile, da bi ne dosegla tiste moči, ki ji gre po štev lu in vrednosti delavstva. Takrat pa bode igračka, rešiti narodno
vprašanje.
S pretekom tržaške konference so slovenski delavci lahko j>opoinr>ma zadovoljni. Italijanski sodritgi so dokazali, da znajo biti pravični iti da nima sovin'zem na nje nikarštiega trpliva- Značilen jc bil v tem oztru neizmerno jasni, prekrasni referat sodruga Pittonija, ki bi ga vsem našim navdušencem priporočili, da ga natančno čitajo, ako ne bi vedeli, da je vsako apeliranje na razum pri na-h narodnjakih zastonj. Tem bolj
pa je važno, da podučimo naše delavce; z neutrudljivint delom za načela 9ocijalizina moramo odpirati slovenskim delavcem oči, da jih do-vedemo tja, kjer je njih pravo mesto, Kadar bode tudi slovenska socijalna demokracija tako močna, kakor je gre, bode kmalu konec narod-njaških pajacad v naših krajih in na široko se bode odprlo polje za tisto delo, ki je predvsem važno in nujno: Za socijalno rešitev delavskega ljudstva.
* * *
Že v sol)oto zvečer je tržaško delavstvo pokazalo, da je faktor, ki zna v Trstu z vso eneržijo zavarovati svojo veljavo. Z hrzovlakom ob i), uri so se pripeljali delegati avstrijske skupne eksekutive iti parla-meutarične frakcije, sodrugi dr. Adler, dr. Ellenbogen, Pernerstor-fer, Etbiit Kristan in Xemec, delegati orgskega strankinega vodstva llokanyi, dr. Goldncr in lluchinger ter italijanska delegata Marangoni in Grassi. Xa kolodvoru jih je pričakovala ogromna množica delavcev, okinčanih z rdečimi kliučki, ter jih je glasno in navdušeno pozdra-vila. V nepreglednem sprevodu so delavci spremili sodruge. pojoč delavsko hitnno in "Internacionalo", do hotela "Buon Past ore", kjer sta se sodruga Ellenboget] in Marangoni zahvatila za srčni vprejem. Drugi dan so prišli iz Italije se sodrugi Ferri, Bissolati, Rigola in Lerda.
V nedeljo dopoldan se je konferenca ustanovila ter so bili izvoljeni za predsednika sodruga Susmel (Trst) in dr. Piscel (Trento), za zapisnikarja Pagnini (Trst) in Contento { Pirati). Pozdrave so izničili sodrugi Lerda, dr. Adler, dr. Piscel, Rigola, Bokanv, Nemec m Kristan. Potem je bila seja pretrgana. ter je bil ob 10. uri ljudski shod 1*»d mil ni nebom na trgu sena. Tam so bili v predsedništvo izvoljeni sodrugi Pittoni, Rigola. Pernerstorfer, Kopač, Nemec in Bokanv. Dnevni red je bil: "Ljudstvo noče vojne." Na shodu so govorili Pittoni. Marangoni. Adler, Kristan. Nemec, Bitchingcr. I li »solat i in Ferri,
Po shodu je z'opet 11a tisoč delavcev spremilo zunanje sodruge do hotela. Impozantni sprevod je {*> vsod vzbudil splošno zanimanje. Pred uredništvom "Piccola" je množica naredila improvizirano demonstracijo, ki tii bila za nacionalistično glasilo nič laskava.
"Rd Pr."
$12.25 do vodopada Niagare in nazaj.
po Nickel Plate Železnici, dne 18., ID. in 20. junija z dovoljenjem do poYratkn z dnem 24. junija ali z dovoljenjem vplačanega voznega listke z dnom 14. julija. Vlaki vozijo vsaki dan trikrat iti so o-promljoni z zračnimi spalnimi vozovi. Na vlakih Nickel Plate železnico so solidne cene. Južine v jedilnih vozovih stanejo le 3~>o do $1.00; torej a la carte. Za informacije se obrnite na John V. Caluha-ua, Gen. Agt., 113 Adams St., Room 298. Chicago, 111. Potniška postaja v Chicagi jo na vogalu Van Muren in La Salle ulic. Vozni listki ne prodajajo v mestu na 111 Adams ulici in avditoriju Annex.
POSEBNI OQLAS.
Nova pro/konioraka frta—Srodozeru-ako in AdrlJaiisko morje. —
Cunard Une.
ustanovljena k<a 1810.
S 2(5. uprli oni 190» so |»rlčoll pluti parnik L Cunard Line iz New Yorka pre ko Nwnpolja v Tret ill Roko I'arnlkl plujejo Ik New Vorka:
Pannonia (nov fwhllfc. z dvojnim vijakom. 9,851 ton) dne fi. Jun. t. 1. Ultonia (nov paniik, z dvojnim vijakom. 10,402 trm) dne 27. Jun. t. !. Slavonia (nov parnik. 7 dvojnim viji-iltom, 10 605 ton) dne It. Jul. t. !. Kasneje odpluje vsakih 14. dni eu parnltk.—Pri tiaAth asentlii dobite vozne listke |M» najnižji ceni. Tretji razred J>» inireniljt»(n 7, nem modernim kom-fortotn. F. G. Whiting, ravnatelj na Dcarliorn In Randolph ulici. Chlcas". Se IJfiejo agentje!
KAA mož potrebuje za Rainer-
jevopivoin Bourbon Wis-ky piti, finesmodke kaditi in ae veseliti.
ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA 00. OAL.
Prodajam vozne
listke (aifkarte) za francosko črto—Havre New York in nuo-bratno; nadalje za Cunard črto Reku, Trst New York in naob-ratno.
Francoski parnik i vozijo po G dni, pomiki Cunard črte pa po 12 14 dni od Trsta ali Reke do New Yorka.
Postrežba izborna na obeh črtah.
Pošiljam tudi denar v staro domovino po dnevnem kurzu in Bein v zvezi z najboljšimi bankami v Ameriki in stari domovini.
..Vsa tozadevna Vprašanja naj se pošiljajo na naslov: s
M. V. KONDA H83 Loom is St. Chicago, 111.
Vaclav Donat
Izdeluje neopojne pijače sodovico in mineralno vodo.
5/6 W. 19. St, Telefon, Canal (52t>f,
Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. JON. J KUAN,
459 W. 18. St. Chicago, se priporoča zu jioprnv-ljenjegod. instrumentov
NAJEMNIK X VANA,
Izdelovalca aodoviee mineralne vode in drugih tieo])ojuih pijač.
£2- 84 Fisk St, Tel. Canal 1405
PozorI
Slovenci.
Pozor!
"Salon" z M 01) K HM.H KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— uajboljSe in najfinejše linijske smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno. ' Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se prlpoiloča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave, Chicago,'III,
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peri in pohištvo pri JW NAS -^a
G
Jas. Vasimipaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago,
in.
* */ !/*/»J m/ r/ m/ rt *>/ m/ #/ r
%\V
Podpisani naznanjam
SLOVENCEM in HRVATOM,
da aeui otvoril na voglu 18 PI. in Loomis St. novomejeni
---—S a 1 o o n.__ =
Poleg tega imam prostorne dvorane zu obdrževauje sej in zabav, oglasite se pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovan j e m (Telefon Canal 7231) JOSEPH POLACEK,
(>83 Loomis, cor. 18 PL Chicago, III.
iDBbAVCI.I
43
% Bolestna mesečina.
43
43 43
8
Mnogo Ženske trpe hudo med mesečnim čiščenjem. To ne bi smelo biti tako, kajti narava ni nik dar tako nameravala. Uživajte
Severov regulator za ženske
redno več dnij, pred no pričakujete čiščenja. Ženski organizem tako uravna, da ne čutite nič bolečine ali neugodnosti. Cena £t .co.
43 43 43 43 43 43 43 43 8 43 43 43 43 43 43 43 43
43 Živčna one-^ moglost
43
43 in slabost z v-iemi 43 svojimi zlimi posledki 43 se hitro in stalno oz-
43 dravi s
13
43 Severovim
43 43 43 43 43 43
43
^
nervotoiiom.
Severov nervoton ozdravi nespečnost, nervozno neprebav-nost,nervozno »labost in bolezan sv. Vidp. t'ena £i.oo.
Ce pomislite, da piihaja vsaka trohica moči v Človeškem telesu od hrane in pijače, ki jo prejema želodec, si takoj lahko predstavljate važnost dobre prebove.
Ženske, ki delajo in se ukvarjajo, moški, ki žive moderno trudapolno življenje v naglem lovu na uspeh, prevečkrat pokvarijo svojo prebavo nepoboljšljivo.
Če bolehate na neprebavnosti kakršnekoli vrste, potrebujete dobre želodčne tonik« in popravila, kakor je
Severov
želodčni
grenčec.
Takojšnju olajfiba in stalno ozdravljenje za vse Želodčne neprilike. Ta proslavljeni grenčec oživlja želodec, pomnožuje odpravo želodčnili sokov in usposoblja želodec za izvrševanji: nje govega dela. Cena 50c in $1.00.
¥9¥¥
Cenjeni gospod:— Lepa hvala za Vaša zdravila. Mirnim, da mi je Vaš Želodčni grenčec ohranil življenje. 1 »asi sem sedaj stara 83 let, lahko hodim brez pomoči drugih, če pijem grenčec, in dasi sem bila bolna mnogo let. Želim Vam dobrega zdravlja iu uspeha.
S spoštovanjem
R. ROTH, Yuba, Wis.
Na prodaj v vseh leknriiali. Zdravniški svet zastonj.
" Nagli » revmatizem jj
je hud napad rev-matičnih bolečin, ki
fr
S »
S
s s
ni veino povzročeno ^ po organski in ne-ozdravljivi srčni na-paki. Morda je kako ^ motenje v delavnosti in slabost, ki se lahko ^
V*
S
S »
*
traja več dnij ali te-dhov in potem prestane.
Severovo
zdravilo
zoper
revmatizem
olajšava bolečino, zmanjšuje otekle členke in uspešno tira strup iz ustroja ter prepreča povratek bolezni.
Cena £i.oo.
Srčno utripanje
uravna.
Severova srčna to 11 i k ti
je neprecenjena za kakršnokoli s r Č n o stisko in naj bi se takoj zauživala, bržko postane srčna delavnost slaba, neredna ali.bolestna. Cenaffi.
w. F. Severa Co. ce01Ts
• ______
i tO', i
fct
Glas Svobode"
[Tue voice of Liberty] WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co f>83 Lootnis St. Chicago, 111.
"ČonrTu ht tilt l'-'*t Ofricr 11 Chicago, III., »» s.-coud Cl»»» Matter
Subscription $1.50 par year.
AdvertUements on agreement.
vaaUl petek
"Gl&s Svobode" Uide o velja za AMERIKO!
za celo leto .........
u pol leta .................
ZA EVROPO:
za celo leto ...................kron
za pol leta .............kron
-•1.50 ,. 7Sc
10 5
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik
Naslov za dopise in pošiljat ve je ■ ledeči:
Svobode'
Gb3 Loom is St. Chicago, III,
Dopisi.
Sakisera in slovenski Trepov.
Slika icca nnv-yorskih kulis.
Bilo je devetindvajsetega maja tega leta. Cisti dan je bil poiideljek; prav lep dan je b.l, krasen.
\ že prav zgodaj je obetala zarja divno krasen vzhod, veličastnega solnca. In res je vshajalo solnce tisti dan taku nenavadno veličastno, da bi človek, ki čuti s prirodo poletel najraje tje v neizmerni daljni vztOK, oil koder šo se veličastno vzdigovali solučni žarki na horizontu v napol razsvetljeno pomladansko jutro.
Ko bi bil človek božanski, iu bi slučajno bil tisti dan, recimo cerkven praznik, bi moral misliti, da je sani milostljivi "bog oče' ukazal naj bo solnce in narava 29. maja v 'paradi".
Slučajno pa je bil poiideljek, in nedelja pred njim ni imela po rnno-katohški prat:ki beležeti nobenega "zaslužnega" svetnika, ki naj bi vžival te privilegije, da bi se mu dodal v "počast" se ponedeljek. Bil je torej, še enkrat — le poiideljek; tisti ponedeljek, katerega obožava- hj nas z redom spomina. In
Vam je seveda vseeno, ali pri meni je drugače; glejte, že dva dni sem ženi pravil, — ki kakor veste, da je vrla ruska meščanka — da ni nič res kar pišejo angleški "dnevni? ki. Sedaj nevem, kako ji. naj to ra-zodenem. — Patrijotizem iti slavi-zem ihi je vedno veleval, da sem nagibal vse na rusko, če prav ste me ra<li moje gorečnosti čestokrat posvarili radi tega. ali drugače človek vendar nemore in nesme. Verjemite mi, da bi Vi is tot ako ravnali, ko bi imeli. Rusinjo zit ženo. — "Je že res t'sto, da nas imajo ženske vča-•ili za jiometače, ali v tem oziru ne delam nobenih izjem: mi vendar nerzdajamo lista za gotove osebe, ampak za rojake, ki bas zadnji čas radi tega in onega vedno "kikajo",
to vendar sami veste."_______
"Vem, da jc to sitno, ali kaj hočem, ženi se vendar nemorem zameriti zato; z rojaki pa jaz neob-čujem. Se nerazburjajte se zato; stvar je prav enostavna." — "Kako menite to. "enostavna'! — "No rojaki morajo to verjeti iu citati kar jim mi tiskamo, pa naj govore ljudje kar hočejo in naj se godi posvetu, kar hoče. Kdo je gospodar lista. Vi ali rojaki?! Vedite, da se ljudem nesme premnogo dovoliti, nasprostno: brzdati se jih mora, tako morajo plesati kakor mi žvižgamo. Kje bi bil danes ruski car, ko bi ljudstvu vse dovolil. To je tiered; mi pa hočemo red in da se nas spoštuje iu rc.špektira! Vladati jc treba znati; ljudstvo še ti zrelo za resnico, če pa hočete biti pravični poleg kšefta. i>otem pa napravite kmalu konkurz. Verjemite mi, jaz Vam hočem dobro. — V Chicagt lahko pišejo resnico ki jim ni nič nevarna in pa ki so zgolj nepraktični, mi se od teli vendar ntsmenvo pustiti prekričati. Sicer so pa še druge reči pri nas. katerih drugim ni treba uvaževati. Le poglejte: — pretečeiio zimsko sezono ste bili nekteri večer v moji navzočnosti na banketih, — in kilo je priredil one bankete — delavci? — ne! rusko poslaništvo in drugi ruski knežje so pr 'rej ali bankete, na katerih smo zavžili marsikak prijeten večer. Ti v sok i gost! so v nas videli našo naklonjenost napram njim in poČasti-
— potem j c dobro; če ne, se pa peljemo. ..."
"Kar se g. Komarja tiče, gospod Sakisera. sem prav zadovoljen. Z g. Komarjem se bo pozornost osredo-točevala le na humor, katerega je ves j>ohi; v listu, dnevniku, bomo pa lahko neopaženo šli naprej kot dtfslej; to se pravi: "ostanemo kakor smo bili." Človek mora biti moderno moder v moderni družbi. Kadar nas'bodo napadali, jim vedno kaj druzega lahko povemo, stem postavimo nov dnevni red in storimo proti napad obenem. Ce nas vprašajo napr, št* kdaj o naši barvi, jim lahko takoj napišemo cel članek o mavrici itd. itd. SpJoh> stemi ljudmi delajmo kolikor najkrajše procese."
"Dobro pravite Zmagostrt, sedaj .Vam vrjatnem. da-bodetr še v iia-prej svoji nalogi kos in imenujem Vas diktatorjem naše tiskarne. V Vas vidim Trepova II. Dajte mi roko 'magostrt; vse naj hudič vzame, kdor trdi, da smo osli. Sedaj Zmagostrt. Vas pa povabim na za-jutrk in glažek ječmenovca......
jo edino le tisti ljudje, ki so na gospodov dan" praznili čaše opojnosti ter si za drugi dan nakopali nadležnega mačka. Skratka bil jc navaden dvOnrvi delavnik v tednu in druzega ni človek nemogcl prav nič
beležeti____ Toda vendar---- jkj
Greenwich streetu v New Vorku je vladala neka nenavadna živahnost; up tje dečkov — prodjalcev časnikov se je razlegalo nekam nenavadno. —
Kaznašalci jutranje izdaje so se prikaževali in zopet veverično izginjali za vogli velikih hiš. Zdaj-pazdaj sc je eden prikazal na stopnicah moderne velikonustne kasar-ne in zopet izgir.il z glasnim kri-kom, — Prvi teh raznašalcev, ki se je drvil proti zapadli < ireemvich j streeta je nagloma zavil na znamc-; nje proti tiskarni slov. dnevnika \ Sakisera. Po khatkcin premoru je stal raznašalec zopet na trotoarju ( in refrain "all alxnuh ■ ! the Uu-j w ars all aliouth of the Japs." sc jc čul naokoli tedaj pa je zdirjal tia- ! prej proti ovinku.
V istem času pa jc pr'stopical po sto] njkah navzdol duevnikar "Sakisera' iti se na široko pretegnil J meti ozkim vbodom, popravil hlače j na trebuhu, enkrat še zajehal, pa j voščil svojeniu šef-redakterju Zrna- j gostrtti \'aljaniču dobro jutro. Zmagostrt pa se niti zazrl ni, temuč slonel ie globoko zamišljen, desnici» na čelu, i levico pa s', je podpiral v boku. 'Kaj Vam je', magostrt, je naposled poluglasno zaklical o-krogli clnevnikar, kateremu ie po-nedeljski maček straži! očesni pun-čici. Prav slabo izgledate, upadli ste." — "Hit, človeka izdelajo te grozne in gorostastne novice, ki jih prinašajo amer ški dnevniki o jjoraztt ruskega brodovja," je re-signiramo odvrnil Valjanič. "Kaj pravite. — r lanes zopet neugodne 'vesti.... Če listi danes neporočajo
drugače, potem bo pa že res.....
sicer pa veste kaj, meni ie že vseeno, požre pes prasca ali pa prasec psa; je hitrih besed odgovoril dnev-mkar."
naj hi sedaj p >ali uapr'.mer resnico o ruskih notranjih nemirih, ki naperjeni pr< t dinastiji Romano-vov. in naj bi pisali nj;m neljube poraze v Mandžuriji? S takim postopanjem bi pljuvali v lastno skledo. knit' vstko neutftVIno poročilo iz Rusije ali bojišča bi smatrali ti gospodje za izdajalstvo. Mi vendar nenioremo liti z ruskim narodom.
to plebejsko nlaso "
"Že prav, že prav, ali kar tiegrc. Jaz Vam sicer rad pritrdim to; toda če pojde stvar tako naprej bo i-melo slabe posledice, Kaj nam |«.»-tem pomaga dnevnik, ako socijat -»ti v Cliicagi v i!a-> Svoliod.c ' ljudem dokažejo, tla igramo dvorezno tt'ogo /a narodovim hrbtom. Jaz sicer nisem r-onjaIi>t. če prav sem neki e soc alizem že študiral, ali tako neumna stvar, kakor se Vam zdi, !e n ." "Neumna ali neuetunna, mi u-ga ne moremo in ne smem" prip« ro» čati, — Svoj čas »mo sklenili — menda se spominjate, — da »e !x> moravnali po taktiki tržaške "K-tlinosti", ki i«.- prav ugleden in jk>-trpežljiv pojiir. Da 1>: sedaj /■ pet prem njali načela, hi bi!o smrtno. Sicer *>a nevem prav, je steni socijalizmom. Prefl fitiiaj dnevi sem prebrskal trgovski kažipot cele Amerike a te finue nisem nikjer zalotil. Bržčas je to ena najrevnejših tvrdk na svetu, ki si uiti svojega obrta neda inserirati. — "Da bi imel socijalizem kakšno firmo?,... o tem »<• nisem slišal ti. Zmagostrt; v tem se motite. Socijalizem. pravijo — hoče vse ljudi lx>gate tiare-dti."
"Toda odkod i naj socijalizem ljudi obpgati g. duevnikar? kje pa imajo kaj ti ljudje, niti svoje tvrd-ke nimajo." "Well, dobro, pa naj lki po Vašem še v naprej. V kratkem dobimo itak g. Komarja iti |*>-tem bo on prevzel ulot>o jezičnega doktorja. Veste Zmagostrt, prav tako se mi zdi z našimi razmirami kot v Rusiji danes; radoveden sem, kdo zmaga, Ij-udstvo ali naš abso-
Dncvn kar "Sakisera" in Valjane sta se po zavžitem zajutrku razšla. Valjanič se je vsedel v svoj u-redniški pult. duevnikar pa se je /vižgaje peljal čez brok Ivin ski most na sveži zrak.
Solnce je priromalo visoko in ulice »o se polnile raznih pasautov,
Tisti dan se je mnogo govorilo o Daljnem Vztoku, Žena Valjatrča pa je zvedela opoldne pri kosilu, da so Rusi v Korejski ožini Japonce drvili — za seboj ......
PinT
Ustnica uredništva
Vse «nlntL'f dopisovale" i-Uve-i-n-rnc» ilu sum ilr pisi proti Kutnin jn " pri'<ibl«i>( ni. 1'nisiiiK.. dn se mini \ prihodnjih fj i ti ^ I i i j ušlji* »Irnen Ivn
rinil. " Koiiim " < I>dlk" \n-iU-ii, iii
l>i »c v>i' lete |ii>idii pinti njemu. Pozih-nv vsem!
Listu v podporo.
(Ih iH-o«1, < Miii». Kit .!«■ " Kutuio•" Snk-HiT.jn Hsiii 'Ail Ilir. I Mi ne I n klikni" Sjik»pi" IhhH' ."«■, Ker iutr Sakser same Htuvkukuze > >\n.ji ti-kurni — Ivi r ji- 8iik>< r nkuli 11 «i -/c klfri'plnzil 2c. Ker je na pniii \ /.ill'« v »Are Stiiilelle pri IjjllltljniU • le. Kei* .ji kh'i'i'|i!»zee kiipitali-»i«<v tie. Kar t ss«»jn inršave ru<i^ iijieu napolnil 10<«. Ker je spuiUil svoje "Komarji'' na nils, »kisi >i!i iuiiiiiio Ke tako previ e '-V. Ko se i žyiuire% preoh jedel, pa v Ameriki prišel Hlr. Ker ie še bolj pri^nnik-sien knkor Sehlntl(l<T -e. Ker j • oblekel nleeo Kr»j# tutrhiztuii Ker me je po tiebidi »"'ipaln, k<> »"in rita! veliko k'lilturtio s .'■ plahto H>r.
I »n ne lioito intiHichiki i/. ,<lelaVTe^ itoree lirili lOe.
Na znanje rojakom vChicagi!
siiboto /vii i i Lie 'J4. .fiiiii.j« t, 1. •niletii odprl \ i .'ostihii »to*.i1 lieuljišee,
ifildt le ca Vid in vse n. I'u'ake, da v deleže otvoritve uowya ke|rljis<",!. S | letovanjem
Frank Mladi.
ii^tJ Somišljeniki naročujte in priporočujte "CILAS 5VOBODE ".
4. julija
stanejo lur in retur vozni listki le 25 centov nad pi lovieo. 'j'j [js|-!ki so veljavni 1 lf.il. I. julija, do j vsake (HiHtnje tm Nickel Plate železnici. I'ovmtui listki so veljavni i do joiijit IWlaja *» Cbic«igi, La Saile in Van Buren nI.
Predaja voznih listkov na lil Adams Sir in avditoriju Annex-Telefou t'eni ml 20o7, Kdinon «'.172 iu Harrison
Slovenci v Johnstown*u in okolici pozor!
Društvo "Adrija" št. it 8 N P J priredi dne ;J. jul. t. I. ob 7 uri zve-Ter veselieo v "Hrvatski.dvorani" na 7. Ave v Cambria City,
Na veselici e vira godba brojeea
I može. Vstopnina za moške osebe 25c. Dame vstopnine proste.
Delavci v Johnstownn in okolici, ki Bes teakimdelom trudite za vsak-danji kruh. pose t i te veselico do zadnjega' tnoža. Tudi delavec je človek! Zakaj ne bi bil tudi včasih vesel in saj za nekaj časa ne
lutizem, oziroma Vaš. — Ce pojde pozabil na vsakdanje zlo, Odbor.
OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE
, Za to sezono, priredili smo za v pre-gled in prodajo izvrstno skladišče raznih oblek prve vrste. Za nizko ceno si nabavite fino blago. Cene ho 01) $.i,00 1)0 $',>0.00
Vogal Blue Island Ave, in 16 ulice,
JELINEK & MAYER, laistnika.


- ^
DVOJNO liKOLJIŠt K!
ritOKTl I'llHJBIZF.K
_________4
»i« »I1^ ^ 4*
( eiijenemn občinstvu iia/.uaiijaiii, da sem v soboto dopoldne dne 17,.jim. t. I.odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Luflln in '20 ti-lice in Blue Island Ave. ('hit-ago, III.
Priporočam svoj« gostilno vsem hrapnn Slovencem, Hrvatom In drugim bratom Sluvanuni v obilen poset.
Točim vedno sveže pivo, najboljša vin« in likerje. Prodajani najfinejše sinodke. Dober, prosi prigrizek vsifkoniur na razpidogo.
John Ivuiiiiu', gosiiiuičui*.
jMHWPW IIIIBMII—Wi'UlllilWI I1 ■ lili'
365-36/ Blue Island five, na vogalu 14. ceste,
Svetovi.oznani trgmvrz obleko za inož-ke in deeke. V naši' zalogi so uajjn ulaj pomladanske obleke najrazličnejšega kro-ju, Delo solidno, ldago trpf/no. eene pa nizke.
Mo/ke obleke od 30.50 do »33.00
Površniki od $8.50 do »18.00
Obleke za dečke in otroke od 8:1.50 do 87.50
S it H zelene varstvene znamke za vsaki komad, katerega kupite.
ObiSžite nas in prepričajte se.



: .HtaMiiii^aK
n sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonicu, 559 8. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Strikelj, 510 Power Str., Johnstown Pa. I. tajnik: Martin Konda, 08« Loomis St.., Chicago, 111., Pom. tajnik: Frank Pkthič, 083 Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobucah, «.»(>17 Ewing Ave., Sooth. Chicago, 111.
l Dan. Badovinao, P.O.Box 193 La Salle, 111. Nadzor- j j0HN Vekščaj, 074 W. 21at PI., Chicago, III. u»ki: | Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago. III.
t Jos. Duller, 7 Walker Str.. Jamesvillo, Wis.	\
Porotni ) Martin Potokar, 564 S3. Centre Ave., Chicago, III. -odbor: j mOHOh Mladic, 017 s. Centre Ave., Chicago, 111.
i John Verščaj, 074 W. 21st PI., Chicago, 111. Bolniški 1 juSi Ul li.kk, 7 Walk.m Str., Jutnesville, Wis. odbor: j AnxoS Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. VSE DOPISE nuj blagovoledruštveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne poSHJatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Dosedaj prijavljeni delegatje za glavno zborovanj« S. N. P. J. v mesecu septembru t. I.
Nace Žlemborgar, za društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O. Pongrac Jarše, za društvo "On l1' »t. 19 v Stone City, Kans. Karol Mačkov šek, za društvo "Edinost" št. 23 v Darragh. Pu. Frank Leveč, za diuštvo "Bratstvo Naprej" št. 1» v Vale. Kans.
POO H L AfcČ EN1 D E L EC i A T. IE Martin Kondu, od društvu "Edinost" št 13 v Winding ("'reek. C). Frank Klobučar, od društvu "Delavce"št. H v S. Chicago, III.
V H tO
Novo društvo "Zora" št. 25 v Tereio, Colo.: Frank Levur št. MM; Ivan Petrin št. 893; Josip Hemic al. Mili; Alojs lesnik št. M7: Anton Šiimlak MIH- Anton Krefel št. MIH: Tomaž Zovle št. '.»00: J.,sip l iašper-lin št H) 1; .losip Visoonik št. '.«»2 Boštjuu Jerič šl.903; Frank Strojno št. 904: Josip Comar št. tH>o. Društvo šteje 12 udov.
Pristop.
Društvo "Slavijo" št. 1 v Chicago, IU.: Matiju Brunskv št. 931; Miroslav'Cigani« št. 932; Jpaip Meglic s. 933; Josip Bliššt. 931 Dru:
štvo šteje 72 udov.
Društvo "Triglav" št. 2 v La S .li«-. lil.: Ivan Bučar st. 9J.»; Ig. uac Strohen št. 930; Ivan Smrekar št. 937, Društvo šteje 92 udov.
Društvo "Bratstvo" št. H v Morgan. Pa.: .Martin Prusen št. 924; Josip Vičič št. 925; Martin Delnč št. 920; Josip Dolne št. 927; Simon Mih ulic št 928, Društvo šteje 52 udov.
Društvo "Hratoljub" št. 7 v Claridge. Pa : .Matevž Sknl .-1. 'H)«!; Matija Uohte st. 907. Društvo ftteje 44 udov.-
Društvo "Delavec''št. H v S. Chicago, III.: Ivan Stružink št 90S; Avgust A uči n št. i >09. Društv., šteje 21 udov.
Društvo "Trdnjava" št 10v Kock Springs. Wyo,: Ivan hešič št, oiq. lvrtU Pavečič št. 911; Nikolaj Stefanič šl. 912; Nikolaj Kikic šl. iH3It »/.o K.uo.ovio št. 911, Josip Zaje št. 929; Ivan Juvan št. 930. ■ Društvo šteje 02 udov.
Društvo "Zarja" st. lov Kavensdalo, Wash.: ' Ciril Krnu ne st. Ml r> Ivan .1 ti van št. 910; Alojz Kune št. 917. Društvo štejo 22 udov. Društvo ..Bled" št. 17 v Lorain. O : Anton Petrič it 910. Dru-
šr.o šteje IS udov.	. , _
Društ,vo' ()rel" št. 19 v Stone City, kuna.: Josip 1 rsina st. 291; Anton Culler št, 919; Ivan Cuder št. 920; Frank Šuster št. 945. Društ-vo šteje 10 udov.
Drušlvo-Orid" št. 21 v Puebln. Colo.: Frank 1 csnik st. 921; Jo-Bip PriisoSitJJŽ?; Andn'j Kovšča št. 923. Društ vo šteja 32 udov.
Dništvo^Daiiica" št. 22 v Triinouutain, Mich-: Anton Mikoličič Št 938-Mihael Krečšt.939: Frank Ježek št. 910; Matevž Paulič št.911; Pet r Čolnar št. 942; Matija Iskra št. 913. Društvo šteje 10 udov.
Društvo "Edinost" št. 23 v Darragh. Pa.: Anton Avbelj st 911. Društvo šteje 48 vtlov.
Zopet sprejeli.
Društvo "Triglav" št. '2 v La Sail.-. III.: Mihael lUčič št. 01: Karol Pirh št. 79: Martin Jenskovee st. 035. Društvo st.-je 9u udov.
Društvo • Sloga" st. II Wankegaii, III :. Josip Mihelič št. 101. Društvo šteje 21 udov,
Suspemlovanje.
Društvo 1 Slavijo" št. I v Chicago. III.: Hartol Fraukeš ši. Is; Frank Spole r št. 172. Društvo štej.- 70 udov.
Društvo "Triglav" št 2 v La Salle, III.: Josip Brutkovič ši. 1*2;
333; Louis Zupančič št. lot; Josip Dular nt m*.
sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave
kjer bodeva točila pivo prve vrste, pristna naravna vina Iu Izborite žganje.
Unpe saodke na razpolago,
V obilni poset se priporočava vsem rojakom, brata
Polansek brata.
Na prodaj
posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke.
Vprašajte /a Imenik.
f. F. Stepiiui,
Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev.
352 W. lstli St. Chicago, III.
K a spa rjeva <lržav-na banka.
t?3 Blue Island Ave, Chicago. III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 det*. jio II odstotke obresti. Hranilni pritlal za $3 na It-to. Pošilja so di nar na vse dele sveta iri prodaja we tudi vozne listki' (šifkiirte),
Denar so posojuje na posiliva in zavarovalne police.

PRY1 NARODNI IZLET
i
vseh združenih slovenskih društev v Chicagl, katerega prirede društva:
Sv. Štefan, Slavij«, Sv. Jurij, Sv. Alojzij,
Slovenija. V. Sv. Martina it(l. v nedeljo dne 23. julija 1905 v Thornton Park, III.
z dvema posebnima vlakoma na < 'hiaago Terminal železnici
Odhod s postaje Grand Central, Fift Ave. in Harrison zjutraj ob 8:30 in 9:30. Vlaka se vstavita na Blue Island Ave., Ashland Ave., Western Ave, in 20. ulici.
DOBITKI: __
Na kegljišču dva. Tekmovanje v dirki pet.
In sicer tekmujejo nnjprvo med seboj deklice, potem de£ki, kasneje odrašene ženske, pa njimi odrašenl možki, nazadnje pa debeli možki.
Listek za osebo 50 centov.

Hernianekov An^elika balzam jo najboljše krepilo.
Kedar telo slabi in se njega moč čirodalje boljinbolj ztnaiišnjc tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, duojači oreva in ledvice, hernianekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbratiih.rož. ki ho potrebno za ojačenje taleBii in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ue dobiva dovelj jnkosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim. iicrvoznoBti, slnlieniu prebavljen ju, Izgubi slasti do jedil, nespečnosti.
Pole*; se pa prikazujejo še drugo liolczui, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hernianekov angeli ka balzam je nnj-boijši kričistilee in krepilo, ki vedno pomaga, ako lt*lo slabi.
BtaV- Cena 7 5e; po pošti 85e. "Yrrftt Izdeluje in prodaja edino
J. C. Herhtaiiek, lekarnar,
585 So. Centre A v. Chicago lil.
KolaCekova specielna razprodaja
S
:ta teden.:




S|«iiiiin ju ju <lii t\\ iiii-t pivmi j ske k n] m ne hilikn kii]>tc M.il-". Hranile jih. Mi ilnjcinn |>r«>ti yotnvc-iiiii plm-iiu <>il>ioikuv. Ti kn i><«i i Vas absolutno ne stanejo n č. Vprašajte po njih in hranite jih!
Aku kupiti- le /ii •"><•. /c dobite prcmijuki kn|vini.
Fn-nk Lajkovič št. 33M Društvo šteje 91 udov. Društvo "Atrija" Društvo šteje Is udov.
Društvo "Jtratstvo" št. i v St»-oL<> tou (iulja št. 139. Društvo stoje 2.- udov.
Društvo "Hratatvo Naprej" st. 9 v Vale, Kan 570: Frauk Mule st. 5»i0. Društvo šteje .3 udov.
Društvo -Sokol" št. II v Uoslyn, Wash;: • Martin lic.ga t a j št 323: Frank J. sernik št. 5( 3. Društvo atej<- 13 n lov.
Društvo "Sloga" st. II v Waukegau. III.: (in^or Stefanič št. !•'-•>; Ignac Košar št 179; Mihael /.eleznikšl 157; Ivan Malum -U 10«. Društvo šteje 17 vdov.
Odstop.
Društvo "Sloga" št. II v Waukegau, Društvo šteje Iti udov.
št J v Johnstown, Pa.: Jo*ip Moilio št. 12<i.
Ivan Martiušek šl. 108; An-
Anion N'enu
Društvu "()rel" tv<, šteje 32 udov.
št. 2! V Pueblo, Colo.
.: Andrej Maslo st. I7s. Frank Hoje št 7'i<>. Druš-
I/, k I uren je.
v H. ('bicago, III.:
Ivan Sajovie št. 4 12.
Društvo "Delavec" št Društvo šteje 20 udov.
Prestop.
Od društva "Bratstvo" št. I v Steel, r).: k društvu "Planina ' št. v Hellaire, <).: Vlncenc Kolar št. 15»J. Prvo društvo šteje 20 in drugo 10 udov.
Od društva "Hratstvo Naprej" št 9 v Vale. Kans.: k društvu "Triglav" v LaSalle, IU.: Leopold Dolinšek št 571. Prvo društvoštejo 72 in drugo 92 udov.
Od društva "Bratstvo Naprej" šl 9 v Valle. Kans.: k društvu "Zar-ja" št 15 v Kavensdule. W0»b : Matija 1'otočnik št 505; Karol Dolinšek st 570. Prvo društvo šteje 70 in drugo 24 udov.
Od društva "Bratsvo Naprej" št 9 v Vale. Kans.: k društvu "Orel" §t 19 v Stone City. Kanti: Mihael Kh novsek št 390. Prvo društvo šteje 09 in druuo 41 udov.
Emrtje.
Društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, III.: Josip Polanšek št 17, utonil. Društvo iteje 70 udov.
MARTIN KONDA, I. r. tajnik.
Blago za brisače IS |inlce\ -irnki i/ lieh lm tlniuasta. Niivndiin »tn nc jaiil.	* 1
Seilaj !<• ...................
Želozne poBtcljc lino cmiijliii. m-\ / leni, heli »!i nunlri barvi. Mera m/ličra; Vsiika po-irlj vredna
.......$3.69
SIanin.ee pri vzglavju natlačeno s pavclo. Meni ra/ličnn, hhm«^ ni"«'; lm. Sin'cicl'ia
$2.48
Površniki -a kor^ct i ; r In ika.
R'.ične denarn ce za dame, iv n
i rnc, i j a ve ali -ivkti»'c
liitvc. i 'ena ...............
BruseljsKo preproge i/ 11 i 1.1 >>• • I h lilaua in kriHtiini risliuni. M m: 11X111'^ či vl cv. \ snkii pi (nnjra vredna >l*». I 'redn.tamo * -»Inj i " ... Odeje za posttlje .1 n-a-ic - ' i-i
pa vole j.....................
$1.25
Predpasniki za otroke l>d«' liarvc,
delo ,jak«» liri <•. Za <.lr..k<-	Ifln
..d 2 1I0 > h-t h ...............lili
Pasovi iz usnja črne	fiip
ali rdi *'•«■ barvi- le ......1...	U JU
Zagrinjala :t in 'j j<l di»T»a.	fino okrašena. Stane
par |e .... ...........
Fine itiibke bluzo z 1'iimi i ultia>ki in uiišiv > nn pršili in na hrbtu | i> nil.) Ill ivijii nil »I i hele. iimilrc, zclcii-kasfc ali drugačne barve. Mera ra/ I i ('• 1.1. Stilne	<[}1
.knliiilil le .................tDl.ad
Bela svila J7 palcev široka. - 't.i 1 mli 10 o 11. Sliiln; cel a	QQf
ol't- zu jil. Seilaj le ....... Udi
Ženske hluae iz belo japonske sv le lanliiKlieao okrašene |h> najnovejši modi. S|M'«-;■•!. 111 nizka (JJO (1(1
cehu /a komad ........... (J)0 uu
Otročje obleke i. 1'im ua »in.^i n a ali pcrklda. lino sivanimi prsi iti lokavi. Merit's I.. 1.1 |e(	(j Q[
Naš« sfH'iielna una ........ I'Ul
Ženska vrhiu kr la i/. >icilj-k ■ lanhci ja 1 rnc. uiotlre ali rjave liar-ve. Naša s]h . ii'lna (PO Cf| • na komu.I I-.........U)0.JUi
Otročji, toKka.iski klobuki 1'ino >, kriišeui s cvctliciiini. Navjulnu
P()
setaj le ..........'......... JJ
Možkc nogavice črne inirve. \ jmr vreden lOc, ;iioililjaino	P
>cdaj par po...........r......u
Moško spodnjo perilo —• jopice i ■ hlače svetlo modre ali rdečkaste ban c Idače / dvo jniiii -.oda
lom. Vsaki komad vreden	i Op
5tk', prodajamo »edaj !<• po,,,,iull Naramniki za moške, konci i/ usnja ali inoherja. Iteirulariui cena
....................151
Prodajutec STONICH, vprašujte pt» stev 22.

.............. • .......
Vesti iz jugoslovanskih pokrajin,
— ".Kršeuusko-socialnn zveza" v Ljubljani jo imela te dni svoj>bč-ni zbor, o katerem poroča "Slove-nec" tako na dolgo iu široko, kakor da je ta zveza kdo ve kakega pomena in da jo ie kdo ve koliko koristila delavstvu. V zvezi je 120 klerikalnih, društev, ki iuiajo vsa skupaj samo 10.U00 članov, torej povprek ne pride na eno društvo uiti luo članov. ^AieteU 1 -U društev « svojimi lo.uoo članispakuj-ti zvozui odbor je imel Jvsogu skupaj samo 9 sej iu je vsega skupaj tekom celegajlefa spisal titJO pisem. Če se vse zadeve l'J0 društev z 10.800 člani tako na kratko da rešiti. potem mora v teh društvih in med temi olani vladati pilč, pravo, mrtvilo. Značilno joda "delavski tajil i k". Uostinčar ni bil v*-č voljen v (Hllior^Možičok je Bvoj čas nino-go rogovilil in/leluvce^dobro vodil
—	za^nos, a kakor se^kužo, mu je
—	odklenkulo.
jg -INoboiijSlovenec ni katoličan! Tojstrasno3tlejstvoJej|nasel ipater Stanislav nkrabeo iiijjelobelodaiiil Vj'Cvetju jz vrtov sv. JjFninoiikn". Skrabeejjejuamrešina podlagi jezikoslovja dokazal, da sta naša "če-ščeua si Marija" in "češčona bodi kraljica" pravi |>oganski molitvi, docela nekatoliški, vsled katerih smo mi "Kranjci" kakor pravi do-besedno Škrubee, ''ločeni od vseh katoliških narodov, ločeni [naravnost od rimsko-katoliŠke cerkve!" Grozno, strašno 1 Skrabecttrdi. da
so te molitve brezmiselue in ueuin-ne, ker so se opravljale toliko sto-itij brez vsakega premisleka in ' i»dor pravi, da jo "zapuščen Evin t:ok", ta ne ve, kaj govori, ali pa iJ katoliški kristjan. Le brezverci < žijo tako v svojem obupanju." 1 oliko tisoč in tisočkrat, da, tnili-jmkrut sta se molili omenjeni molitvi, a Slovenci, duhovniki in lujiki. so ž njima lo žalili Boga in in ga dražili, zato nam je pa ix»šil-jal toliko nadlog leto za letom. Škruboo zahteva, da so molitvi popravita v vseh novih izdajah molitvenikov, za stare naj se pa preskrbi poseben listek, ki "naj se prodaja v iuienu Božjem" in vloži v te knjige, ker "kar ni riuisko-ka-toliško, to se mora odpraviti, pa naj bi bilo samo na sebi še tako lepo in pobožno slišati, izd ret i se mora bruz prizumišatiju. naj bi bilo vkoreninjeno še tako glolniko." Kose to zgodi, nam joodcepljenju od katoliške cerkve, "kar je skoraj nekako grozno slišuti", enkrat za vselej *neinogoeo in IhhIo "rimske cerkve pašniki, j>o katerih rimski papeži kot najvišji pastirji pasejo ovčiee Kristusove, pravoverne Kristjane",vedno napolnjeni s tem molznim blagom.
"Zagovarjal" je Kačji pik. -Kako se se držijo ljudje vraž. se vidi iz tega slučaja: V Krepljuh na Krasu je pičil modras 1J letnega dečka Ivana Kobala. Roka jo dečku otekla i u padel je v nezavest. Namestodft eo poslali {*> zdravnika, je prišel nekdo, ki je "zagovarjal" kačji pik. Seveda je "za-1 govarjanje" spravilo dečka v nmrt-uo nevarnost.
1'ridigarsku primera. Našim dušnim pastirjem na Kranjskem Be v goreči ljubezni za sveto vero med pridigo večkrat kaka nezgoda pripeti,katero pa verne poslušalko mirno preslišijo iu vedo pozneje domu pripovedovati, "kako so gospod fajn povedali". Zhistis primerami iz življenja In iz svetega pisma delajo tako kot svinja z mehom pri tem Be odlikujejo predvsem mlajši kaplani. Tako je neki ka-plan pred kratkim pridigoval o materinski ljubezni, ki je celo med ; živalim i gorko vzbujena- Pri tem i je dejal: "Tam daleč gori na severu, kjer je sam led in ne Žive duše '
razen nekaterih živali, jo imela žival na ledu mlade. Iskala jo za svoje mlade hrane, da jih napita, toda ni mogla ničesar dobiti. Kaj naredi v tem obupnem stanju ¥ Cujte, kaj povem! Preparaln sije trebuh in hranila svoje mladiče z deli svojega telesa..." To so jo čelu brumnim poslušalcem zdelo nekoliko preveč in niso hoteli verjeti. So bolj brumni so pa dejali: Mogoče je vse! Morda je pa bog poslal čudež, da morejo naš gospod potfiji o tem ptidigovati! Iu še bolj bruuini so že verovali, da se je zgodil čudež, velik čudež, da je žival tam gori na severu hranila svoje mlade s svojim lastnim drobom. 7ax\o katoliško for barija!
— V istrskem deželnem zboru uganjajo, da jo kaj izpremene, italijanski poslanci neslane burke. Zadnjo seje ni moglo biti, kor bo se gospodje odstranili. V deželi resnosti bi človek mislil, tla se je zgodilo kuj neznano hudegu. Bri nns sd takoj ve, da se igra komedijo, Vlada je obljubila slovenskim iu hrvatskim poslaneem. da odgovori njen zastopnik na njih interpelacije v slovenskem odnoano hrvatskom jeziku. V tem pa vidijo Italijani kršenje svojih pravic. V deželi v kateri prebiva slovanska večinli, se čuti mujšina razžaljeno ako se ne govori izključno v njenem jeziku. Stvar je blazna in menda sauio v Avstriji mogoča. Kvečjemu tm Ruskem &e lahko kaj podobnega zgodi. Ali tej objesti bi bil kmalu storjen konec, ako ne bi imeli v Avstriji tistega predpo-topnega volilnega reda, ki spada v kak muzej zuantikvitetaAko bi bila za deželnizbor splošna volilna pru-viea, bi se gospodom nacionalistom kmalu po rezal greben iu svoje burke bi lahko uganjali kje drugod, no pa v zbornici. Za saniranje znorelih političnih rnz-mer jo v državi iti v deželi splošna volilna pravica prvi pogoj.
. ----- v
Naj impozantnejšl izlet
bode letošnje poletju v Asbury l«irk, N. »L, ki je za jed no tudi sestanek narodne izobraževalne zaveze. Vlaki vozijo od Ji, do 7. julijo po Nickel Plute železnici. Pri tem izletu je tudi dovoljeno, da se izletniki poBlužijo West Shore ali Lackawanna železnice da lahko izstopijo ob Chautauqua jezeru, vo-dopadu Niagara in v New Vorku. Vozni listki po $21.35 zu tje iu nazaj se bodo prodajali dne 211. in .'10. junija, 1. in 2. julija, z dovoljenjem dopovrat, ka z dnem SI. avgusta, ako so listki vplačani. Izletniki, ki imajo povratne vozne listke v-plačano da 31. avgusta, lahko potujejo preko slikovitega gorovja v državanuma New Vork, in Pennsylvania, ob reki Delaware, ali skozi kraBtio dolino Mohawk doli do rokelludson, odkoder, se lahko pride po enodnevni prosti vožnji s pamikotn v Albany in New Vork City. Izletniki Bi lahko izvolijo tudi drugo |»ot. Na vlakih Nickel Plato železnice so cene zmerne in solidne, .fužine v jedilnih vozovih Nickel Plate železnice stanejo Hotelu SI; torej a la carte. Postaja v Chicagi — Lu Sal le Station na vogalu Van Buren in Lu Sallo ulic. Vozni listki se prodajajo v mestu na 111 Adams ulici in v avditoriju Annex.
Za podrobnosti pišite John Y. Caluhan, General Agt., I Bi Adams Str. Room 2!»8, Chicago.
Mirko Vadjimi
priporoča bratom Slovencem svojo Biti V N ICO.
3i»o w. i h. st. chicago.
Največja slovanska tvrdka
Emil Bachman,
">K0 So. Centre Ave. Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbi'. zastave in druge ptrebštiine.
Ako
pošljete denar v staro div tuovino, obrnite bo zaupno na M. V. Kondu-ta, B83 Loom is Str., Chicago. III.
I m por ti ran tobak iz stare domovino. V zalogi imam po 7, 8, BI in 17 kr., kakor šport, sultan iti dam-•ke sigarete. J. V0K0UN, 544 Blue Inlnd Ave.

Pozor rojaki!!!
TI
Potujočim rojakom ixi Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, do točim v svojem novoureje-nitn "saloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Cinjsko smodke na razpolago. Vsuce-nni v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrei-ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
»517 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III.

M
Edina viuarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi. da šo ni nikdur v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. \*si dobro došli!
i
Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja
naj si nabavi najnovejši
Slovensko—angleški—rečnik.
Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi.
CENA J! JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite i>o Money-Ortlerju ali pa v znamkah na naslov V. J. Kubelka, P. 0. Box 744
New Vork N. Y,

Stojte in mislite!
Cesar potrebujete za redno življenje?
Zrak in hrano!!!
^ Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo sto tako pametni, du imate zraka, kolikor ga morate dobi-ti AH kako je z hrano? Vi veste, du želode«! odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena.
TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU.
Kakor hitro se Vaui povrne slast do jela, že se jočutite dobro.
Trinerjevo, zdravilno, grenko ^SR«**	vino
je edini pri|M>inoček, ki absolutno pomaga v množili slučajih. Ta lek povruo iu pomnoži prebavno moč želodca in črev, in včinkuje tako blngodejno.ua teorgane. da lahko prebavijajo najtežja jedila. Vi veste koliko jo življenje vrtnino, ako lahko jeste vse, kurjo Vam všeč, ne da bi Vam škodilo — veste tudi kakšne muke no, ako ne morete vživuti hrano ne vsled revščine, ampak vsled bolezni.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
se lahko daje otrokom, zbirčnitn gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem.
To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim.
ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnost, obrani zdravje. .
oliranL-moe.
Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINER,
t
75M) So. Ashland Avenue
Chicago, Illinois
SV K R I L 0 : Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček pod raznimi imeni. ''	Ako hočete imeti pravo grenko vino. zahtevajte Trinerjevo.
t • • krlninunn 'um vs*ki	prijateljev, ker je naš narod prišel do
lllllCijui Ulilljufuu prepričanja, da je najpristuejši in najmočnejši.


_
L.

Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & & &
Družbinske in društvene skupin«. Ženitovanjske iu otročje slike so naša specialiteta. One primerne lil solidne.
391-393 Blue Island Ave, Vogal 14. PL
Telefon Canal 287
Nad 30 let se jo obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, rRHNOVJ.JKNI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši )ek zoper
REUMATIZEM, FOKOSTNICO, PODAGRO itd.
In razne renmatično neprilike.
SAHOi 25ct. In S Oct. v v«h lekarnah •II pri
F. Al Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
«er LIEBICH Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in mule slike po najnižjih cenah.
HO KO KiiclhI Ave.
CLEVELAND, O.
RAZNO.
POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIMI
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.
ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, ka-tiri po natančnem opisu vsako belezsn, popolnoma in temeljito spozna.
ZatoraJ, rojaki Slovenci, v rilučuju det Vum Jo treba zdravniške pomoči vam ml priporočamo samo In odlno le tega MluvnejfCi In IzkuAenega zdravnika
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. .... a...	n..	ker on jedini ]>ozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz-
II/lin A VI VSF Hill F7NI dravi vse inožke in žensko bolezni bodisi akutne uli pa zastarele fkro-ULUiinvi vul. UULki.ll l|	Za to tudi Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolem i J, kaki
bolezni volilni, hlajenj
Vllno prebavijunje, revmatizem, "gill t, trganje iu bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polueijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje In s, luske ali prh nr. glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hrasto in rane, vse Ženske belcini na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno meaečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke In ženfikp spolne bolezni, kakor tudi »sittlia«, točno in popolnoma. (Zdravljenje spolni h bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ui treba sramovati ter naj natančno in zauesl ji vo opiSejo svoje spolno bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, iny ne takoj do njega obrnejo.
BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Slovenka : M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo.
Ozdravljena od akutne lmlezni ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega«toka— bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni.
Slavni fospod Profesor I
Naznanjam Vam da sem sedaj poginoma zdrava. Vaša zdravila somi za-dostuvala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno ho Vam zato z mojim možem zahvaljujeva iu Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna.
Man Hegler
Bohemian Ave 1230
Pueblo, Colo.
Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih arganov.
Cenjeni gospod profesor!
Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih jiopolnOma ozdravil m Mm zdaj čisto aalrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam poiifyam mojo sliko, ko Metu bil pri vojakih v ol kontri Austriji.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah.
Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-slivqe ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. "'
Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate meči aH trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspe-ega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančuo vašo bo-navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo aa ta le naslov:
Slovenec: JOHN STRAH M. W. Feromt Str. — Massllno, 0.
i Dr. E. C. Collins
Medical Institute
I40 WEST 34th STREET, NEW YORK, JN. Y,
PotoJK>odit« z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili
Krvlolitje v Domžalah. V zadnji številki smo poročali, d» je prišlo do pretepa mej Slovenci in Nemci v Ljubljani. Iz liBtov, kn-' tere smo dobili iz stare domovine, smo pa doztiali, da ee jo vršila demonstracija v Domžalah.
Sploh je bilo mnogo huje kakor smo poročali. < Irožniki so izstrelili tia pqveljecofastega birokrata La-zarinija tri salve na narod. Več oseb je bilo ranjenih. Neki "pogumen" orožnik je pa ueoborože. nema in mirnemu pasnutu, Sede ju iz Ljubljani skozi stegno zasadil bajonet. Dokončavši ta ''junaški" čin, je pa orožnik, Setleja h tako silo udaril h puškinim kopitom po hrbtu, da je Sedejo zbil ua tla iu si je Sedej vsled padca zlomil nogo v prebodenemu steguju.
Mi bo gotovo no vnemuino za šo-viuištično demonstracije! Ali mi protesti ramo proti temu, da seorož-nike spalni kakor pse z verige na narod,
Da so taki nastopi / Avstriji mogoči je po največ kriva buržoazija vseh narodov, ki vidi v vsakem o-rožnlku in policaju nekakega gos-poda^v pridnem, marljivem in jki-štenem delavcu pa barabo,
Pošten in pameten človek ne občuje h policaji no z orožniki. On smatra te ljudi za to, kar ho — za krvne pse birokratov in predpotnp-uih knezov, ki so vsaki trenutek na migi jej od zgoraj pripravljeni pobiti svojega lastnega očeta, mater, brata, ali sestro. Tako je! Morda 1k» ta dogodok tudi slovenskemu meščanstvu odprl oči, da spozna, da orožnik ostane le orožnik. pa naj se ga da, kamor se ga lioče.
Kaznovani katehet Pred sodnikom dr. de Pers v 111. okraju na Dunaju je stal 2">. t. m. katehet Rudolf Hager. obttffen, da je pre-tepal 'JIletnega učenca Ivana Kop-fa. Nabil ga je lakti, da mu je podplula kri ter je dobij otrok o-tekline: mati sama je trdila, da o-trok S dnij ni mogel sedeti. Katehet se je opravičeval. da je bil u-čenec v njegovi uri nepazljiv ter da ga je moral tako kaznovati, ker drugače izgubi ugled v šoli. Obso-je bil samo na 20 K ali 24 ur zapora. Pustite male k meni! (Do-stavek kaplana: da jih nabijem.)
— Podžupana na Dunaju sta postala dr. Porzer in Hierhammer, tako da ima sedaj Dunaj žnpana in tri podžupane. Doslej je bi Stro* bach prvi. dr. Neumayer pu drugi podžupan. Ko je Strobach pred kratkem umrl, se je razvil v dunaj-ski krščansko socijalni stranki živahen boj, kajti za vsako tako izpraznjeno mesto imajo v stranki celo kopo kandidatov. Dr. Lueger je prišel vsled tega v precej veliko zadrego in da si vsaj nekoliko pomaga ter <la nasiti vsaj nekoliko štreberstvo, je sklon'.] }x»džupanska mesta pom noli ti za eno, Izprva ee je govorilo, da pride deželni odbornik Steiner, ki je odstopil s tega mesta, na Strobaebov sedež. Ta [>a se je v zadnji uri iz doslej naznanil uzrokov odpovedal. Zani. mivo je, da so izvolili na mesto Steinerja'za deželnega odbornika znanega Bielohlaveka, moža, ki ne zna niti pisati brez napak in ki je enkrat dejal, da je že sit. ako nliši kaj o knjigah. Nczadovoljriežev je seveda dosti ostalo v stranki, kajti vsak krščanski socijalec je prepričan, da ima vso zmožnost in pravico do najmastnejših služb. 1'emu pa bi bil drugače krščanski socijalec?
Ni hotel od jen jati.
Ko je Carlyle dokončal prvi zvezek "Francoske zgodovine", ga je izročil nekemu svojemu prijatelju t pregled, ki je pa imel takrat toliko dela, da ga je položil na stran in popolnoma pozabil na njega.
Rokopis je padel na tla in dekla je pobrala "nič vredni papir" iu je zanetila ogenj ž njim. Carlyle jo bil zelo presenečen, ko je zvinlel, da jenjegovodelo mnogih mesecev popolnoma uničeno. Ali on ni od-jenjal. Z eneržijo se je lotil z nova dela in je napisal v drugič svojo knjigo.
Nekaterim ljudem takoj upade pogum, ko jim prvič kaj spodleti. To je pribita resnica, posebno v v bolezni. Ako so vsi pripomočki odpovedali, Trinerjevo zdravilno, grenko vino pomaga gotovo pri želodčnih boleznih. Ta pripomoček ozdravi vsaki iolodec, če je le še v a ozdraviti, ker pomnoži- slast do jedi, očisti kri, ker regulira prebav, noet.
Pišite nam. ako potrebujete kak zdravniški nasvet.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trincru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III.
514. do Chautauqua jezera. N. Y.
iz Chicago tur iu retur po Nickel Plate železnici 7 julija s povratkom do 8 avgusta, ako se hranijo vozni listki. Najnižje in najsolidnejšo cene so na vlakih Nickel Plate železnice. Nizke cene proti Vztoku Vsaki dan vozijo trije vlaki s fino opremljenimi spalnimi vozovi. O-b<>di od Hoc pa do $1.00 v jedilnih vozovih Nickel Plate železnice, torej a la carte. Opoldanski oImhI pa oOe. Pišite za informacije John V. Calahanu, General Agt., 113 Adams St , Room 2'J7, Chicago. Prodaja voznih listkov na 111 A-dnms St. in v avditoriju Annex. Postaja v Chieagi, l.a in Van Buren Str., poleg nadulične železnice.
Kdor vd, je li Jože Nagode, doma iz Vrhnike živ ali mrtev, naj Bporoči upravništvu "Glas Sv." Jože Nag ode jo leta PJ01 in 1!K)2 bival v Ely, Minn., potem je pa odšel v Waukegan, 111., ker je baje leta 1U08 umrl. Kdor kaj vi* o njegovjipmrti, sega vljudno prosi,da takoj sptročil4Gl Sv," ker je zadeva zelo nujna.
$15.90 v Buffalo, N.Y.
in nazaj po Nickel Plate železnici. Vlaki vozijo iz Chicago 8. 51, It) julija z dovoljenjem do povrat-ka dne 4, avg„ ako se deponirajo vozni listki. Torej najnižje vozne cene v Ft. Wayne, Cleveland, Erie in druzih vz točni h postaj. Na potu do Chautauqua jezera je potnikom dovoljeno izstopiti na VBaki postaji. Obeduje bo v jedilnih vozovih Nickel Plate železnice, in sicer stane obed iific do $1.00, toiej a la catte. Na vlakih Nickel Plate železnice so najnižjo cene. Ako želite potovati na Vztok, pišite-za informacije John V. Calalmn-u, General Agent. 11' Adams St., Room 2'JH, Chicago, III. Postaja v Chieagi Van Buren in La Hallo S. talina železniška postaja vChi-eagi ob postaji naduliČne železn ice.
ILfl nameravate obiskati svoje HM) Borodnike v stari domovini, če jih želite vzeti v Ameriko tedaj pišite za pojasnila in vozne cene M. V. Kouda-tu, ''»88 Loomis Str.. Chicago, 111.
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je prid jat i Se 10 centov za poštnino.
/
Rojaki v Clevelamlu in okolici pozort
Notarska pisarna.
Izdelujejo se vBa notarska dela (Vollmacht), kupna, dolino piama, prošnje radi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini pošt-
niDe- William Sitter
26 Franklin Ex tesalo*
Lake wood, Ohio.


.A.

mk^	---------

-4GOO.
času primerna povest iz prihodnjih dob.
Fo norih dr. Umk
napisal
dr. Nevesekdo.
vi.
"\ ta namen se je pomnožilo število fratrov-reilarjev.' Vsaka izpo-vednica ima posebnega nadzornika redarja. Kadar pa se je vsa tolpa izpovedala, odvede jo trater v to poslopje, da se brez odloga opravi posvetna pokora.-
"Moj lx)g, koliko li imate redarjev?"
"Nekaj nad dvetisoč. '
"in koliko je takih, ki dele palice,
ki tepo?"_
"llahal Ti še ne poznaš izobraženosti stoletja našega! Toda pojdiva na policijsko dvorišče; ako se ne motim, da stroji delujejo prav sedaj."
"Stroji?''
"Da, stroji! Pojdi in čudi se napredku naših razsvetljenih dob. Seveda naju puste samo na moški oddelek, ali baš ondu so največji in najlepši stroji!"
Konja priveze k zidu. Potem stopiva v vežo. Tukaj se je že slišalo šumenje, kakor bi buČala sapa okrog gorskih vrhov. Vmes je jx> kalo prav takisto, kakor bi se na Veliki petek počasi gonila ropotulja v visokem cerkvenem zvoniku. Sto-pivsemu iz veže, razgrnilo se mi je prostorno dvorišče. Kakšno živahno gibanje in življenje se je gnetlo tu! Največjo pozornost so mi vzbujali stroji, razpostavljeni sem-tertja ix> dvorišči. Bili so to nekaki zaboj:, iz katerih so štrlele palice, težke in debele. I'gledal sem stroj z desetimi palicami, ta je bil najmanjši: pri največjem, pravem orjaku, naštel pa sem celo štirideset palic. A* dveh vrstah so gledali častili drogi iz zaboja, in če je frater-redar zasukal ročico, zavrtel se je leseni hlod v zaboji, in prva vrsta je tlesknila po klopeh, razstavljenih pred strojem. Kadar je zasukal drugič, tlesknila je druga vrsta pO drugih klopeh, katerih prva vrsta ni zadela prej. Fratri-redarji so prav tedaj jako ročno razgtiali iz|>ove-dancc v različne oddelke. Oni. ki so imeli na listkih t>o pet palic, zdru-/;1 so se v posebno toljKi in zasedli prostor pred strojem z desetimi palicami. To je bil isti stroj, pri katerem je štela vsaka vrsta |>o pet palic. Drugi, z desetimi palicami na listkih, postavili so se pred stroj, iz katerega je čtrlelo dvajset palic v dveh vrstah. Tisti izpovedaivci, katerim se je prisodilo največ palic, obkro:"il? so stroj s štiridesetimi pa-IMiri. Bili so to stari nes|»okorui jako lah kodu šno opažali grozne stroje iu katerim se je kazalo ra !'c\ da jim ni velik" do tc:y?. : :i dobe deset palic več ali mer j Vmes so bili tudi starčki, ki so že z težki nosili svoje kosti, in s'ahotr.: otročiči. katerim se ie od ' Ti) e treslo š l:ko »elesce. Ko je l.\'o preti stroji vse upo razvrščeno, « j'* ie je pater kapucinec. stoječ na ekaki leči — imenovali so ga patra eVsekutorja — iu tlesknil z rokami. Kakor strela >o udarili iz-povedanci med klopi, stoječe preti strojem; vsak si je :zbral svojo in legel nanjo. Otročice in starce, o ktterih je ti!o pričakovati, tla l>odo .y, bolečinah izkušrli sred: eksekuc:-je zdrkniti s klopi, privezali so z jermen; nanjo. Ko so bile pri vseh strojih zasedene klopi, dvignil je i iter tksekutor roko iu zar.ostjal; '"Grešiti se ne sme!"
T ■ b.*fC'!e S' bile tratrom pri ročicah znamenje, da so iih pričeli vrteti. Ali -o vam padale palice, prav kakor bi se prala preja pri vodi! Vmes se je čulo škripanje z zobmi, ihtenje, vzdihanic iu soseb-no vckati je otrok, ki so se kakor belouške zvijali pod udarci. Ko se ie pri prvem stroji ročica zasukala 'desetkrat in pri stroji orjaku štiri-Tfe«ctkrat. nosrl je na tepenem delu telesa vsak grešnik rtt gre^niček to-tiko palic, kolikor jih je bilo zapisano na belem lističi, Stroji so se ustavili, privezane grešnike so odvezali. in vsi pretepene i so se postavili v doleo vrstax
(Dalj« prihodnji C.)
Iz premigarskega okraja.
o-
( Dne• 15. jun. 1905.
Nc samo v deželi neomejene mogočnosti, marveč v vseh deželah .11 državah, čutijo kapitalisti in njih plačani hlapd — korumpiraui politi kar j i |>otrebo, da je vsako sredstvo dopustno, magari blato ali luža — da se obtlrže v sedlu. Kapitalistom, njih plačanim hlapcem — korunipiranini političarjem je nekako prirojeno, da se maščujejo nad vsakim, kdor jim moti njih ko-ristonosne kroge, kdor se ne strinja z njihovim peklenskim delom.
Slovenski delavci so izdajatelju "Glas Naroda" iu njegovim poslušnim lakajem zaklicali v obraz: •'Izdajalci slovenskega naroda, tistega slovenskega naroda, ki »i v potu svojega obraza težko sluzi vsakdanji kruh — izdajalci dela v škili koristi vobče!"
To je nezaslišana drznost, v očeh Slovencev, takih Slovencev, ki imajo precej debelo denarno tnošnjico. Taka predrznost zahteva maščevanje, ker nam taki napadi škodujejo na ugledu, na denarnem mošujič-ku, mislijo patent.rani Slovenci, ki s<> vzeli narodnost v zakup. In radi tega so Slovenec Sakser in njegovi lakaji noč 11 dan mislili, kako bi se maščevali nad to hečuvano predrznostjo.
Ti lakaji in njih šef so dobro vedeli. tla niso zmožni napisati najmanj >ega člaučica v svoj zagovor, ne tla bi se blatnirali se hujše. \ nemških listih — angleški ne razumejo — tudi niso dobili primer, nega članka, ker drugače bi ga skromno preplonkali in kot svoje lastne misli citirali, v čemur so pravi mojstri.
Ali nekaj je vet Klar bilo treba u-kreniti, da se tem oretlrznežem zada smrtni udarec, ki ne respektitajo polne mošnjice denarja, ki se iz slovenskih "prvakov" očitno norčujejo. In omislili sp si "Komarja".
Z dnem prvega junija iqo$ so Sakser in njegovi lakaji spustili z zrakoplovom prve komarje ua zavedne Slovence — delavce, ki so njemu in njegovim lakajem dostikrat povedali britko resnico v o-braz.
Namen "Komarja" je lahko uganil že vsakdo naprej. Iz močvirja in blata. i>o katerem se valja velika kulturna < ?) plahta, se ui moglo drugo roditi kot nestvor. In tla bode ta otrok luže in blata ostal vse svoje žive dni le nestvor, za tu nam janici že prva številka.
I\dor je ketlaj z g. Sakser j cm prišel v navskriž in je bil toli |x>gu-inen, da ga ni prosil oproščenja, na tega bode g. Sakser spuščal svoje komarje.
Sakserjevi mj Čutili |xitrelx,> "Komarja", ker so siti kruha, katerega si> jim preskrbeli slovenski trpini— delavci. Naobratuo pa mi delavci čutimo potrebo kruha in zboljšanja današnjih žalostnih življenskih raz-uicr. Mi močemo imeti opraviti s Komarjem", pač pa strenvmo za resnim raztiiotrivanjem zdajšnih razmer in zboljšanju našega turobnega položaja. Naš življenski položaj je preresen, da bi se dali zafx-Ijati po "Komarji" in opustili svojo l)orlh> proti* gnjilobi današnje človeške družbe.
Al p red no končani, "slavna" go-spoda okoli "Komarja", še eno moram ziniti. Prodali ste .»e kapitalistom. sedaj ste se na prodali še farjem, ker ž njimi delate roko v roki za jjuneuiunevanje ljudstva. Edino sveto geslo je V am: Nazaj, nu/aj. v blažene čase nazaj......"
Ze marsikateri napuhnenec ni hotel, slišati svarilnega glasu, dokler ga ni ljudski glas nekega dne prebudil nepričakovano iz dadkih sanj. Tudi gos|»otla okoli "Komarja" ne bode hotela slišati svarilnega glasu, ampak spuščala l»ode svoje komarje tva zavedne delavce, dokler iste gos|)ode komarji sami ne bodo opi-kali <16 moralične smrti.
Svobodno Vam. gospoda okoli "Komarja". S pustite svoj rtrupeni mrčes tudi name. Piki Vašega mrčesa ne bodo zadeti mene. pač pa Vas. Zeljno pričakujem.
S. premo gor, Local Uniov 2404 U. M. W of A...
Allegheny, Pa.
. 19. junija 1905. Zaželjeuo štev,'"Komarja", koje-mn je boter, oče in imati Sakser, sem dočakal. Ubogi Sakser! 2c v prvi številki so dokazali V.aši lakaji, da so s pametjo pri kraji, da se ne gre za drugo kot za reklamo "jugoslovanski" banke "velikega Jugoslav an a" Sakserja. Jaz bi ver-jel Sakserju, da je Jugoslovan, ako bi njegovo ime samo nc dokazovalo kakšnega pokol j en ja in plemena je. Njegovo ime govori jasno in določno! 1
Meni se sploh ne gre, tla bi komu predbacival narodnost ali pokolje-nje, ker sem socialist.
Ali g. Sakserju, "velikemu Jugoslovanu' hočem le potegniti krinko raz obraz, dokazati hočem, da Sakser, ki ni le "veliki Jugoslovan", ami>ak tudi prvi "Slovan" na svetu, obrača plašč ]x> vetru.
Jaz sem že enkrat omenil, da je Sakser vse: liberalec, klerikalec itd. A ]>ozabil sem povedati, da je tudi v narodnem oziru vse. V dokaz navajam tukaj njegov reklamni listek v slabi nemščini:
"Frank Sakser, 109 Greenwich Str., New Vork. Authorisirter agent t'iir den Bremer Lloyd, Hamburg-America Line, Compagnie Generale '1 ransatlantique, Holland-Ameri-can Line Red Star Line & Co.
Geld-Anweisung: Bitte tun mo-glichst gcuaue Atisfiillung tier Liste.
Xante ties Abseutlers............
Wohnort in Amerika, Strasse oder
Box Nro....................
Stadt und Staat ................
Wieviel Geld sentlen Sic tins in
Dollars? ..................
W ent soil das Geld gesaudt vver-
den? ......................
Wolmung...... Hans Nro......
Letzte Post ....................
Land ........................
L'nterschrift............
A lie < ielder langen in Europa in 12—14 Tageu an.
Habc in Europa bestc I crbin-dungen. Die Colder iverdeit in Oe-sterreich-Ungirrn von dem It. k. Pottsparhassa^A m ft' ausbezah\t
0	line jedrn Abstig."
Listek jc vprav tak, kakršnega pošilja Sakser slovenskim i ti hrvatskim delavcem, le besedi "jugosla-vanka banka", je izpustil, ker ve. da bi se s tem pri Nemcih zameril.
(krtovo jaz ne zamerim nobenemu trgovcu, ako pripozna, da je trgovina mednarodna, če rabi ne-vetn koliko jezikov v svojo reklamo. Če pa kdo' vpije, jaz sem Slovan, socialisti so pa brez sramu glede narodnosti vse, kar kdo reče, kakor je to povedal Sakser v 137 štev. svoje kulturne I ?) plahte, ko je o-belodaurl prazno govoranco Antona Trstcnjaka, ki v stari domovini le še imjxmira plesnjevim in histeričnim tercijalkam. jxitcm je sveta dolžnost vsakega socialista, da možem. ki narodnost zlorabljajo v > Vrt je osebne namene. jKrtegne kritiško raz obraz. Take može je trcl>a pokazati slovenskemu narodu v po-
1	m >ln i nagoti, tla narod -pozna, koliko daleč sega ljubezen teh ljudi do svojega naroda, ki si v amer škili peklih » trti tn delom služi svoj vsakdanji kruh.
Kako dosleden je Sakser v -vo-jih načelih iu nazorih dokazuje tudi to .tla sedaj napada ameriško vtido, češ. tla krši neutralnost v vojni, katero je t«i skozi dva meseca kot žiti svojo refeo priporočal slovenskemu narodu.
Gospod Sakser, kaj pa ste vendar? Ameriški republikanec, slovenski liberalec in klerikalec, lakaj ruskega autokratizma ? Slovenec. Nemec. Rus, Anglež? Kako to vendar harmonira? Razložite vendar to uganjko slovenskemu nartx Iu v A-meriki. iki pričakuje Vašega odgovora. Prostora v Vaši kulturni t ?) plahti imate vendar cfavelj! Saj jo vsaki dan rx>šiljate* izvzemši praznikov in nedelj, med slovenski narod.
Seve, odgovarjati je težko, če ima človek slabo vest in pa trlde možgane, to je priznal že marsikdo, dasiravno ne rad.
Pozdrav vsem sodmgom sirom A merilce, "Glasu Svobode' t>a obilo predptačnikov. da bo pričel kmalu dvakrat v tednu izhajatM—c
Najmodneja in najboljša trgovina
Sporaladnili oblek in površnikov.
V zalogi imamo največji i/bor oblek in površnikov za od-nulle iu dečke jx» najnižji ceni na zapadni strain mesta.
Obleke od 8 ti. naprej, površniki" " 8. . "
Naročene obleke izdelujemo jx> najnovejši niodi na ,trgu. Cene nizke. Obleke po nAroMlu delane od naprej.
Velik izbor oblek za dečke, otroke iu drugih potrebščin za gostK»de. Pridite in prepričajte se.pri staro znani tvrdki.
Telefon —Canal 1198
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon Canal 476
Uradne ure: do 9. zjutraj od L do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist

SLIKA PREDOČUJE
uro za gospodo
r zlatom prevlečeno (gold filled).
Pokrovi so jnmčeni za 20 let. Ko lesovje ima 15 k anteno v in je naj-1 kjIjšegn sistema "Sprit gfield 111. Movement" 16 size. Vsled znižane cene stane sedaj le
«14.50
Ako želite dobro in trpežno uro |x> nizki coni. si jo lahko naročite sedaj.
Kolesovje se jamči za tri letu.
Jacob Stonich
81» E. Madison St. Chicago, III.
Pemu pustiš od nevednih zolx> zdravnikov izdirati svoje, 1110 goče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre broni, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
I>r. B. K. Simonck
Zobozdravnik.
544 ItLt'E ISLAM) AVE. CHIC AGO, ILL.
Telefon Morgan 4M.
Posebno cene za tovorno blago in potnike
------------------ZA--
NASELJENCE in KUPOVALCE KMETIJ
Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gahfield, Eaolb, Delta, Mesa, Montrohb in Hin-spai.E. Co low a po. se lahko poptdje tja le po
DENVER & RIO ORANOE železnici
/a natančno pojasnilo pišite
R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. 242 C lark St, Chicago, 111.
8- K. HOOPER.
General Paaaonger <& Ticket Agent,	,
Denver, Cola