Splošne vesti. — Uradniški zakon. Kakor smo že v zadnji številki poročali, je projekt novega uradniškega zakona že gotov. Kategorije ods padejo in bodo uvedeni mesto njih čin. raz^ redi. S posebno odredbo, ki bo tvorila sestav* ni de\ zakona, bo odrejena prevedba iz dose* danjih kategorij in skupin na odgovarjajoče čin. razrede. Plačilni razredi bodo urejeni ta* ko, da pride sedanja III. kat. v plač. razr. od X. do VI., II. kat. od IX.—V_, I. kat. od VIII. do I. Rodbinske pokojnine prevzame poseben pokojninski fond. — Sokol kraljevine Jugoslavije je vložil posebno spomenico na g. min. predsednika, v kateri se zavzema za nujno rešitev aktual* nih učiteljskih vprašanj, ureditev stanarine potom pravilnika, izboljšanje materijalnega stanja učiteljstva in izobrazbi odgovarjajočo razvrstitev po novem čin. zakonu, poudarja^ joč, da ta vprašanja onemogočujejo popolno udejstvovanje učiteljstva pri prosvetnem delu. — Izkazi članov za poslovnto leto 1930/31. Doslej so poslala poverjeništvu izkaze uči; teljska društva slovenjgraško, ormoško in ptujsko. Ostala društva. posnemajte! — Ako ni&te prečitali v zadnji številki Učit. tov. članek »Boj proti Učiteljski gospo* darski poslovalnici«, prečitajte ga danes, ker je v zvezi z današnjim člankom o enotnih samoučilih ^v šolah. Vsak zavedea tovariš mora biti informiran glede »Učiteljske gospo= darske poslovalnice«, kake namene ima. — Raba šolskih zvezkov. Z ozirom na po; ziv, ki ga je priobčil gremij trgovcev v Ljub* ljani v zadevi nakupovanja zvezkov po učU teljstvu, se je zglasila dne 16. septembra t. 1. deputacija ljubljanskega učiteljskega društva pri načelniku prosvetnega oddelka g. dr. Lon* čarju ter mu tolmačila mišljenje učiteljstva glede zvezkov, ki morajo biti za isti predmef enotni, kar zahteva tudi šolski nadzornik ob priliki nadzorovanja pouka. — Navajanje staršev in lotrok k denun= cijacijam proti uVlteljstvu. Dnevni listi so priobčili sledečo notico: »Ob začetku šolskega leta opozarja Gremij trgovcev v jLjubljani učenoe, dijake ui njihove starše, da učno osobje po odloku bivšega velikega župana in šefa prosvetnega oddelka ne sme pobirati po šolah nikakih prispevkov za skupno nabav* ljanje šolskih potrebščin, kakor tudi ne sme agitirati za kako poedino tvrdko. Vse trgo* vine s šolskimi potrebščinami imajo blago, ustrezajoče šolskim predpisom, in učno osobje ne sme na primer zaradi barve ovitka zvezkov in podobnega pošiljati učence le v gotove trgovine. Dijaki in njihovi starši imajo pravico nabavljati šolske potrebščine pri onem trgovcu, pri katerem sami hočejo. Gre« mij trgovcev vljudno prosi, da mu prizadeti javijo eventualne poediine primetfe, ki bi na* sprotovali gornjim odredbam.« Ta notica pač ne dela časti niti onim, ki so povzročili obja« vo in ne listom, ki so jo priobčili. Ako bo potrebno, bomo ustregli prizadetim s po« datki, kako one tvirdke,, ki Se prito« žujejo, prav i*ade sprejemajo in izvršujejo skupna narooila za vae učence v razredu in s)ie še nadalje priporočajo. Opozarjamo na da« našnji tozadevni članek. — LesicasMole: Prva fcrbska ali hrvatska čitanka za slovenske osnovne sole je bila odobrena po predlogu Glavnega Prosvetnega Sveta z odlokom Ministrstva Prosvete ONBr. 10.215 z dne 22. marca 1929. — Tečaji za izobrazbo učiteljev defektne dece. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. U. br. 56.123 od 28. jul. t. 1. ter na osnovi §§ 14. in 162. zak. o nar. šolah otvorilo v Beogradu celoletni tečaj za izobrazbo učiteljev de« fektne dece. Tečaj bi se moral otvoriti 15. septembra 1930 ter bo trajal do kraja junija 1930. Sprejetih bo 30 učiteljev za pouk slabo= nadarjene dece ter kot stranski predmet glu^ honemo ali slepo, pa 5 za slepe ali gluhoneme in stranske slabonadarjene. 'Prijavljenci mo^ rajo imeti maturo, uspos. izpit in ne nad 5 let službe ter odlično oceno. Dobivali bodo svoje redne prejemke. Ob kraju tečaja se vrši diplomski strokovni izpit. — iOtvoritev navih pomožnih šol. MinU strstvo prosvete je otvorilo nove pomožne šole v Beogradu (4 razr.), Zagrebu, Subotici in Novem Sadu (2 razr.), v jVel. Kikindi in Vel. Bečkereku (1 razr.). — Za referenta v odsteku za diefektno deco ministrstva prosvete v Beogradu je imes novan Anton Skala iz Maribora, ki je že na= stopil službeno mesto. — Društvo učiteljic bo imelo sejo v ne« deljo dne 21. !t. m. ob 9. uri dopoldne v sobi Mladinske Matice (Učit. tiskarna). Poleg drus gega je na programu tudi razgovor o kon= gresu Nar. Ženskega Saveza, ki se bo vršil v Zagrebu od 13.—15. oktobra. Na kongresu se bo obravnavalo več vprašanj. ki so zani* miva zlasti za učiteljice, zato bi bilo pripo= ročljivo, da se jih čim yeč udeleži kongresa. Vse podrobne informacije dobite v nedeljo pri seji. — Odbor društva učitefljic. — Številka 7. našega stanovskega lista pris naša povodom moje 751etnice nekaj podatkov iz mojega življenja, ki pa niso povsem točni. Resnici na ljubo popravljam, da sem službo* val v Trbovljah«Vode 44 let, ne pa 43, da po gimnazijskih študijah nisem vstopil v 4. let« nik učiteljišča, ki ga takrat še ni bilo, ampak v enoletni učiteljski tečaj, da nisem napravil mature z odličnim uspehom, ampak z navad« nim, da moja prva žena ni bila polkovnikova, ampak stotnikova hči, brez generalštabnega naziva in da sem prosil 1. 1883. za nadučitelj* sko mesto v Trbovljah*Vode na migljaj gosp. nadzornika Ambrožiča, ne pa Grossa. Sicer pa izrekam cenj. poročevalcu za tako laskavo priznanje mojega delovanja na šoli Trbovlje^ Vode najiskrenejšo zahvalo. S tovariškim po* zdravom znamovam Ivan Kern, šolski upra^ vitelj v p. Vojnik, dne 13. sept. 1930. — Šolskim upraviteljem v titijskem srezu! Članarino za Sl. Šol. Mat. sem prejel dosedaj le od 8 tov. upraviteljev. Prosim tudi druge, da zadevo urede vsaj do 30. sept. Glej okrož« nico Sreskega načelnika v Lifriji od 5. aprila 1930, prosv. štev. 563. Poverjenik: Rostohar Dragotin. — iNujno rabim 24 Schreinerjevih čitank II. del II. izdaj. kralj. zal. šol. knjijg \ Ljubs Ijani 1924. Knjige so lahko že rabljene. Ponudbo z navedbo cene je poslati na upravi^ telja nar. šole v Koprivnici pri Rajhenburgu. Istotam oddam 19 računic I. del Černivca iz 1. 1924. a 7*— 'Din in 17 računic II. del Čer* nivec iz 1. 1925. a 10*— Din, popolncma nove, trdo vezane. Za te knjige pridejo v |>oštev 1 do 3razrednice. — O ktošnji statistični rfcabeli bi se mo< rali tudi marsikaj pomeniti že zaradi enot* nosti. K temu nas navajajo tudi šhri vpra^ šanja na zadnji strani formularja: pripombe k temu stat. formularju. V podrobnosti 3pu> ščati se na tem mestu ne kaže, pač pa se naj prenese zadeva v učit. društva ali na sestanke šol. upraviteljev — ki bi morali biti subven« cijonirani — pod predsedstvom sres. šol. re* ferentov. Čas je tudi, da se lotimo vprašanja o šol. učnih knjigah, ker je nujno potrebno, da izginejo iz vseh šol vsi surogati in plagU jati, ki so nastali po vojni. — Šijanec Lju« devit. — Mornariška obrtna šola v Tivatu po» trebuje enega stalnega učltelja za predavanje predmetov, ki so predvideni za 4 razrede srednjih šol in sicer: Aritmetika, geometrija, zgodovina, zemljepis, učni jezik in lepopisje. K^ndidat mora imeti kvalifikacijo za učite« lja, mora biti naš državljan in ne sme biti starejši od 40 let. Predpisno kolkovane proš» nje naj se pošljejo takoj poveljstvu pomor« skega arzenala v Tivatu. Nastop službe 30. septembra t. 1. Ostali pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista št. 35=1930, ki je na razpolago pri pristojnih poveljstvih vojnih okrožij \n na vseh orožniških postajah. — Rfelarski tečaj v Ljubljani. Na inter» vencijo je kraljevska banska uprava oddelek VIII. v Zagrebu naknadno nakazala udele« ženeem iz Savske banovine podporo po Din 1000*— pod !br. il3.639=VIII. 1930. Cim dospe denar, ga razdelimo. — Kus Viljem. A. Črnivec, Petdelna računica za osnpvne šole, I. in II. del (ločeno kakor doslej). Bano* vinska zaloga šolskih knjig in učil v LjubLjani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjiig. po katerih je bilo že delj časa stalno povpra* ševanje. Knjigi, prilagodeni novemu učnemu načrtu, je pregledal tudi že Glavni prosvetni svet; nista pa odobreni kot učni knjigi, ker se po učnem načrtu v I. in II. razredu osnovs nih šol ne sme razen čitanke rabiti nobena druga knjiga pri pouku v šoli. Prav dobro pa bosta Računici služili učencem kot pomožrti knjigi doma. Praksa je pokazala, da sta knjigi brezpogojno potrebni; zato se je Zaloga od* ločila za novo izdajo. Obe knjigi bosta na razpolago takoj prve dni oktobra t. 1., zaloz* nica pa sprejema naročila že sedaj. — Rajoniranje Sol. občm. Z novim zako* nom o narodnih šolah se bomo pocasi izena. čili po celi državi in to v vseh panogah, tico. čih se šolstva in učiteljstva. Smatram, da je ravno sedaj tudi nastopil čas. ki je najbolj priličen, da se ponovno rajonirajo posamezni šol. okoliši. V mislih imam predvsem pode= želske šol. občine. V sedemdesetih letih, to* rej po uveljavljenju drž. šol. zakona a.=o. iz 1. 1869., so merili z verigami oddaljenosti občin od šole. Potem pa so se preoblikovali rajoni le ob postanku kake nove šole, ali po izboljšanju cest in komunikacij vobče, s če» mer so se občine ali njih deli, ali tudi posa* mezne hiše zbližale bolj novi šoli, kakor pa oni, kamor so bili dotedaj všolani. Zadeva je bila končnoveljavno urejena s tem, da so se istočasno prepisali tudi davčni prispevki od prešolanih hiš od stare na novo šolo. Do» cela umljivo pa je, če so se kraj. šol. sveti branili takih šolarjev — tujcev, od katerih je brala sicer šol. prispevke domača občina, a šola, ki so jo otroci obiskovali, ni dobija nič, četudi so ji »tujci« povzročali večje stroške. Se veeje brige pa imajo v takih slu> čajih šol. upravitelji, ki presojajo polozaj se osobito iz pedagoških vidikov. iPri letm sta= tistiki, kakor je bila n. pr. letos, jim otroci iz nevšolanih občin ne bodo delali nobene skrbi, ker tabela ne izkazuje nobenih toza* devnih rubrik, vendar pa povzroča tako stas nje obilo pisarije že pri dovoljenju za prvi vstop, potem končni izstop, ali preselitev, ali prestop na meščansko ali srednjo šolo itd. Zato je najboljše, da se vsepovsod, kjer se je pokazala tekom let potreba, prešolajo ob= čine ali pa samo njih deli v šole, kamor jim kažejo prilike najbolje, ter se seveda obenem tudi regulirajo davčni prispevki posameznjh na novo rajoniranih šol. — Šijanec Ljudevit. Opomba uredništva: To vprašanje bo točno urejeno s pravilnikom, ki bo uvedel v to svrho »list o šolski teritoriji«, tako da bo viadala tozadevno absolutna jasnost. Da bd le pravilnik že izšel, ker bo s tem rešenih nebroj vprašanj, ki sedaj čakajo rešitve in puščajo šolstvo v nejasnosti.  Kaj govori ooena P. Flereta o knjigi »Prirodne sile« v stvarnem oziru? Razumljivo je, da so si prirodne vede utrle pot tudi že v osnovno šolo. Pa ni dovolj le teoretsko znanje prirodnih naukov, treba je to znanje tudi praktično poglobiti. In ta namen ima Fleretova knjiga. Naj bi zato postala zani* miva prirodoslovna čitanka osnovnošolske mladine. ki hoče na izbranih, najenostavnej* ših pojavih pokazati medsebojno delovanje prirodnih sil. katere si je znal človek sčasoma udomačiti. V stvarnem pogledu je knjiga uspela. (Dr. Simon Dolar.) Knjigo »Prirodne sile in njihova uporaba« Pavla Fiereta je na osnovi Glavnega iProsvetnega sveta S. Br. 579/27 ministrstvo prosvete s svojim odlo« kom.O. N. Br. 62950/28 odobrilo kol pomožni učbenik za prirodoslovje v višjih šolskih letih osnovne šole. Izdala in založila jo je »Uči« teljska tiskarna« v Ljubljani. Pripominjamo, da je to edini odobreni učbenik za prirodoslovje v osnovnih šolah. — Kurivo in stanarina za učiteljstvo. Ce== njeni tovariš urednik! Učiteljujem v Sloven* skih goricah. Prav lep kraj, posebno jeseni. V mehke pastelne barve se je odela pokraji* na, le na starem grajskem zidovju drhti rdeča pesem divje trte. V mesečnih nočeh mečejo visoki topoli dolge sence čez tihe stezice. Klopotci pritrkujejo v nočni mir. Bogme, tu bi mora! biti pesnik, če bi ne bil učitelj. Ker sem pa učitelj, me v tej lepi harmoniji mo< tijo najrazličnejše skrbi. Kakšne pa? O, to takoj uganeš! Stanarina — kurivo, kurivo — stanarina, to je circulus vitiosus teh lepih dni. Naš kraj, s tem mislim vse všolane vasi. je drugače gospodarsko precej trden, posebno v primeri z drugimi predeli naše Dravske ba* novine. Viničarji tudi pri nas več kakor skromno žive, pa tudi drugih siromakov ne manjka. Tu mislim predvsem posestnike in druge pridobitnike, ki s svojim denarjem v največji meri vzdržujejo javne ustanove in naprave. Ti so pri nas premožni. Ti ljudje so pri nas v zadnjih dveh letih s prostovolj= nimi prispevki zgradili nov gasilski dom, na* bavili brizgalno, sezidali gledališko dvorano in prenovili cerkev, kar je stalo težke tiso« čake, kar pa je tudi vse hvale vredno. Nič ne rečem. Kar mora — mora biti! Napovc dana pa je bila tudi seja krajevnega šolskega odbora. Tudi to mora biti, so pritrdili odbbt« niki in sedli k zeleni mizi. Potem so jim bile prečitane učiteljske prošnje za stanarino in kurivo. »Uh,« so se zgrozili možje, »ali nas mislite do golega oskubsti? Jej, jej, saj ne zmoremo, ne, tega ne zmoremo.« In so polo« žili »zadevo« ad acta. In kot da ni nič, smo šli vsak svojo pot, oni na polje, mi v učilnice. »Tak« je, tovariš urednik, tega članka realni konec. Mislim, da ni v njem nič takega, kar bi spadalo pod paragraf. Torej Te prosim, da ga priobčiš v listu. Prosil pa bi Te tudi, da mi pojasniš, kako bi prišel do svoje pravice. 9m3 drv, ki mi pripadajo, še vedno raste. Včasih grem skozi gozd. Kako skrivnostno šumi veter skozi krošnje. Ginjen poslušam pesem svojih devetih kubičnih metrov in si raislim: Morda pa le rastejo zame. r>rugo Te prosim glede stanarine. April, maj, junij, ju« ¦lij, avgust, september. Šest mesecev po 150 Din = 900 Din. Kam naj se obrnem, hla-= pec Jernej, da dosežem izplačilo? !S tbvari* škim pozdravom! — V. K. f Cernelč Franc, bivši šolski upravitelj v Articah, je io. jui. 19j0 nepričakovano naglo podlegei zavratni bolezni. Uverjen sem bil, da do spretnejše pero nego je moje napisalo pos kojnemu tovarišu g. rrancu Cernelč=u neKaj vrstic v spomin. An kakor vidim, doletelo je mojo malcnkost, da se dragemu nepozabnemu tovarišu nekohko oddolžim m mu postavim skromen spomenik. Fokojni tovariš g. Franc Cerneič je bii rojen 1871. leta v fGlobokem, kjer je posecal osnovno šolo, ki jo je takrat vodil kot nadučitelj upokojeni šol. ravnatelj g. Gustav Vodušek. Ta je ukaželjnega rn raz= boritega dečka navdušil za nadaljno šolanje. Učiteljiščc je dovršii 1891. leta v Mariboru. Prva njegova služba je bila Crešnjevec pri fragerskem. Služboval je potem nekaj iet v močno ponemčenih Brežicah, kjer se je s to= varišema gg. 1. Pečnikom in N. bupanom ne« ustrašeno udejstvoval v narodnem življenju. Zelo nevarno početje takratne dobe za mla= dega slovenskega učitelja. Ko pa je bila ibvo. leta šola v Št. iPetru pod Sv. Goro raz^ širjena v petrazrednico, je dobil ranjki stalno učueljsko mesto ondi. Ueloval je tukaj ma> lone o let v koliko^r ni bil eksponiran, kakor iz Brežic v Dobovo, na sosednje šole v Pod* sredi, Pečicah in Orešju. Tukaj si je izbral tudi življensko družico iz ugledne kunejeve rodbine. Toda že leta 1902. je bil prestavljen v Artiče in kmalu imenovan nadučiteljem. V Artičah je deloval celih 24 let do svoje upokojitve 1926. leta kot nadučitelj. NjegOs vemu prizadevanju se je zahvaliti, da so po= stavili v Artičah novo moderno štirirazredno šolo, ki so ji leta 1910. prizidali še peti raz^ red. Podpiral ga je pri tem pokojni župnik Potovšek. Ves svoj prosti čas v Artičah je uporabil deloma kot občinski tajnik, deloma kot odbornik kmetijske podfužnice. Kot vešč sadjar se je z vso vnemo posvetil šolski dres vesnici, iz katere so občani dobivali žlahtno sadno drevje. Pred 22 leti je pomagal usta* noviti iPosojilnico in hranilnico v Globokem. Do svoje prerane smrti je bil v njenem od* boru in je njegova moška, dobrq premišljena beseda vsikdar našla vse upoštevanje. Ob svoji preselitvi v Brežice je prevzel leta 1927. v jeseni tajniško mesto v Skladišču zveze kmetijskih podružnic, ki ga je vzorno vodil vse do .svoje smrti. Obenem je poučeval tudi na obrtni šoli vse do zaključka letošnjega šolskega leta. Mnogo truda in dela mu je povzročilo vodstvo tajniških poslov Sadjar^ skega in vrtnarskega društva v Brežicah, kjer si je stekel dosti zaslug s svojim neumornim delom ob priliki lepo uspele lanskoletne sadne razstave. Ko mu je hotel ob tej priliki odbor za to strokovnjaško delo nakazati primerno nagrado, jo je energično odklonil, češ da on dela za narodov blagor iz veselja ne pa iz koristoljubja. Ob svoji prerani smrti — stkr ni bil niti 59 let — zapušča vdovo go. Ano in 3 skoraj preskrbljene otroke, 1 hčerko in 2 sina. Ranjkega Černelča so dičile kot uču telja in vzgojitelja vse vrline in kreposti. Kot tovariša pa značajnost in požrtvovalna kole» gijalnost. '»Za tovariša vse, kar morem in premorem,« je bilo njegovo geslo. Vsepovsod, kjer je služboval, osobito pa v Artičah, je bil vsakemu posamezniku z veseljem na razpo= lago in zato so ga ljudje radi hodili izpraševat za nasvete. Kako je bil za vse to povsod pri= ljubljen, pokazal je njegov za brežiške raz« mere res izredno veličasten pogreb 17. julija. Zastopani so bili vsi uradi in vsi sloji, med njimi mnogo okoličanov, zlasti Globočanov in Artičanov. To je pokazal tudi zvrhan voz najlepših vencev. Pred hišo žalosti so brežiški pevci pomnoženi po tovariših pevcih zapeli žalostinko »Clovek, glej dognanje svoje!«. Ob odprtem grobu se je od blagopokojnega tova« riša poslovil v zbranih in v srce segajočih be« sedah sreski šolski referent g. Fran Drnov* šek, v imenu globoške posojilnice pa tovariš g. Josip Bohinc. Pevci so zapeli »Blagor mu«. — Dragi nepozabni tovariš! Prerano in ne» pričakovano hitro si nas ostavil, zatisnil svoje ljube oči in nehalo je biti Tvoje blago srce. Pogrešali Te bomo vsi, ki smo Te ljubili in spoštovali. Tvoje mesto med nami ostane prazno in bržčas vedno prazno. Da Ti, je zem« ljica lahka! — J. IMedved.