(turobnimi mesečno i"> Diu. u inozemstvo <n Din — nedeljska isdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništva je v Kopitarjevi oL6/111

Telefoni arcdnlštva: dnevna služba iSN — nočna 2991, 2994 In 205»
lakaja vsak dn sjntraj, rtui ponedeljka in dneva po praznika
ček. račun: Ljubljana It 10.650 in 10.349 ta inserate« Sarajevo št v. 7565. Zagreb itv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
Oprava: Kopitarjeva 6. telefon 209»
Italija-Nemčija
Profesor za zgodovino mednarodnega prava Guglielmo Ferrero, ki je moral zapustiti Italijo in iivi sedaj v izgnanstvu v Švici, je izdal zbirko svojih zgodovinskih študij, ki/ jih je posvetil odno-šajem med Italijo in Nemčijo. S svojim prodornim in sintetičnim duhom je razkril v njih neko usodno povezanost, ki ob velikih zgodovinskih trenutkih vedno znova pride do izraza. Danes, ko sta v sedanji politični razbolelosti Evrope Nemčija in Italije zopet nekako tihi sotrudnici in se v boju proti obstoječemu evropskemu redu druga drugo izpolnjujeta in druga drugi pomagata, prva v porenski krizi, druga v abesinskem sporu, se zdi umestno, da prikažemo tudi našim bralcem njuno medsebojno povezanost r zgodovini na podlagi ugotovitev slavnega zgodovinarja Ferrera.
Pred 100 leti, po napoleonskih vojnah, ki so končale takratno revolucionarno dobo v Evropi, sta se nahajali obe, Nemčija in Italija, v podobni gospodarski in politični onemoglosti. Revolucionarne ideje so z veliko silo vdrle tudi v njuna ozemlja in zrahljale avtoriteto njunih političnih režimov, ki #o postali preslabi, da bi s trdno roko uveljavljali svojo oblast, a šc vedno zadosti močni, da ovirajo prihod liberalnejše demokratične dobe. V obeh državah so se torej pojavljali istočasno in vsebinsko drug drugemu podobni notranjepolitični kompromisi in zunanjepolitične zveze. Tako je bilo od 1815 do 1848. Nemčija in Italija sta preživeli dobo gospodarske revščine. Na znotraj ju prejeda-jo različni prevratni pokreti, ki postajajo z vsakim dnem močnejši, dokler da leta 1848 res ne izbruhne revolucija, ki je pomenila za Francijo samo notranjepolitično krizo, a jc bila za ostali del Evrope prevrat, ki jc temeljito spremenil njen obraz, ker je odprl možnost za rešitev tako italijanskega kakor nemškega problema.
Italija je prva začela in dala zgled Nemčiji. V Franciji so se vrnili na oblast bonapartisti, ki so se od 1830 naprej trudili, da bi rešili italijansko vprašanje drugače, kot ga je rešil dunajski kongres. Italija jc to izkoristila in uvedla nov režim, ki ni bil ne stari in ne revolucionarno novi, ampak neka srednja rešitev med monarhijo in popolno ljudsko demokracijo. Dejansko je Italija enostavno prenesla v svojo državo režim, ki ga je v Franciji uvedel Louis-Philippe Bonapartc. Italijanska demokracija sc torej ni rodila v Londonu, ki je mati vse demokracije, marveč v Parizu v bonaparti-stični monarhiji in nosi tudi vse znake tega revolucionarnega rojstva.
Podobno si je tudi Nemčija nekaj let pozneje tudi s pomočjo bonapartistične monarhije ustvarila svoj posebni režim, neko mešanico med monarhijo in demokracijo, ki pa je bila svojstven tip in ne posnetek Italije. 0 Bismarcku govorijo, da je združil Nemčijo s tem, da je iz nje izgnal Avstrijo. Dejansko pa je Bismarck nemško skupnost, ki jo je dunajski kongres ustvaril in ki jc obsegala tudi Avstrijo, porušil. Toda Bismarck jc napravil nekaj, kar je dunajski kongres ravno hotel preprečiti: ustvaril je ogromno vojaško državo, ki je bila močna dovolj, da brani svoje meje in da tudi napade svoje sosede, a ki je injela notranjepolitično nalogo, da podpira polmonarhični, poldemokra-tični režim, ki si ga jc ustvarila.
Tako sta si Italija in Nemčija dali čisto podobne življenjske pogoje, da sta se rešili iz mo-rečih gospodarskih in političnih tesni prve polovice prošlega stoletja. Njuni režimi niso bili naravni, bili so docela umetnostni, toda držali so skoraj pol stoletja in so dali obema državama možnost silnega razvoja. Ko je prišlo leto 1870 sta se kraljevina Italija in nemško cesarstvo še notranje utrdili — pomislimo, da s pomočjo francoskih Bonapartov! — se tudi politično med seboj povezali ter začeli bogateti. Ob prelomu stoletja je izgledalo, da sta oba naroda našla svoji naravni strugi, da sta si dala režime, ki so odgovarjali njuni narodni biti in da je za vselej konec tako italijanskega kakor nemškega vprašanja.
Toda svetovna vojna je vse porušila. Nemčija ln Italija sta se borili o nasprotnih taborih, kar pa nikakor ni preprečilo, da ni bil izid vojne za nju skoraj enak. S tem je bil znova doprinešen dokaz, kako težko je včasih razlikovati med zmago in porazom. Obe državi, Nemčija in Italija, sta bili gospodarsko popolnoma uničeni in vrženi skoraj na položaj v začetku preteklega stoletja. Tudi oba režima, s katerima sta se skušali rešiti, sta si dejansko tudi opomogli iz svoje revščine, sta izginila. V Nemčiji je cesarstvo padlo leta 1918, ko ga je nadomestila republika, v Italiji je stari režim izginil s fašističnim državnim udarom leta 1922. Zopet nastaja za obe državi vprašanje, kako se izmotati iz bede, v katero ju je vrgla svetovna vojna.
Kakor leta 1848, tako tudi po svetovni vojni Italija napravi prve korake in pokaže pot Nemčiji. Italija nadomesti bonapartistično monarhijo, ki je vladala do leta 1922 s popolnoma protizakonitim režimom. Fašizem je pol monarhije, pol revolucije, a ni ne eno ne drugo. Tako monarhija, kakor revolucija, sta ponarejeni. Revolucijo kazi monarhistična ustanova, ki je ostala, monarhijo pa kazi revolucijonama oblast, ki je monarhiji diktirala svojo voljo.	...
Po dolgih letih je italijanskemu zgledu sledita tudi Nemčija. 14 let se je Nemčija ukvarjala, da bi si dala režim popolne ljudske demokracije, a ni uspela. Uvedla je protizakonit režim, ki ni ne monarhija, ne revolucija, ki je oboje in ni ničesar. Od monarhije ima absolutistično zamisel državnega poglavarja, od revolucije vse ostalo. Toda to lahko danes rečemo, da je bil fašizem uvod v nem-Sko narodnosocialistično revolucijo in da bi brez pohoda v Rim leta 1922 nikoli nc bilo pohoda v Berlin leta 1933.
Iz teh, naravno zelo površno podanih ugotovitev izhajata dva praktična zaključka. Prvi je ta, da se ne bo nikoli posrečilo dvigniti fašizem proti narodnemu socializmu ali narobe, oziroma Italijo proti Nemčiji in narobe. Naj bodo razlike še tako osnovne, dejstvo je in ostane, da sta obe, Italija in Nemčija, v stalni opoziciji proti civilizirani Evropi, ki je še svobodna in tudi sorazmerno bogata. Danes ju vežejo manj skupni interesi kakor skupna usoda. Državniki, ki bodo računali z možnostjo. da se da obe državi, ki sta od časa do časa med seboj tudi sprti, trajno razdvojiti, bodo vedno doživljali bridka razočaranja. Dogodki v Porenjn in V Abesiniii so najnovejši dokaz za to resnico.
JVa povelje iz Rima
Aloisi zapustil Ženevo
Ženeva, 12. maja. c . Današnji dan je prinesel v Ženevo silno presenečenje in je za trenutek izzval celo precejšnjo paniko. Italijanski delegat baron Aloisi je okoli 13. ure dobil iz. Rima od Mussolinija povelje, da mora takoj z vso svojo delegacijo zapustiti Ženevo. Nikdo ni pričakoval tega koraka italijanske vlade in baron Aloisi se je tekom dopoldneva udeleževal še mirno vseh razgovorov in posvetov. Dogodki pa so nekako potekali takole:
V najlepšem miru in harmoniji je bilo včeraj sklenjeno, da se bo danes prenesel ves položaj na lokarnski problem in da bo veliko violino danes igral Paul Boncour, ki bo predsedoval vsem lokarn-skitn razgovorom. Dopoldne je Paul Boncour najprej zelo dolgo razpravljal z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Razgovor ined njima je trajal zelo dolgo. Takoj nato je prišel k Paulu Boncourju poljski zunanji minister polkovnik Beck, za Beckom pa sta prišla na posvet še turški zunanji minister Ruždi Aras in pa belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. Ti posveti so trajali do opoldne, ko se je trudapolno delo zaključilo z običajnimi diplomatskimi obedi med raznimi delegacijami.
Šele okoli trinajste ure se je nenadoma odpe-
ljal v tajništvo Zveze narodov vodja Aloisi, ki je tajniku ZN Aveil°hi sporočil, da je pravkar dobil od Mussolinija povelje, da mora z vso dele-
gacij o zapustiti Ženevo. V Ženevi je ta italijanski »coup de theatre« izzval silno vznemirjenost. Prav nikdo ni pričakoval takega odgovora od Mussolinija na včerajšnje sklepe sveta ZN. Udarec je bil tem hujši, ker baron Aloisi včeraj ui preveč obsodil sklepa sveta ZN, da še naprej obravnava spor med Abesinijo in Italijo. Takoj po sklepu sveta ZN se je baron Aloisi snoči vrnil na svoje mesto za mizo sveta ZN in sodeloval pri nadaljnjih včerajšnjih sklepih. Šc tekom današnjega dopoldneva se je baron Aloisi po svojih zastopnikih aktivno udeleževal lokarnskili razgovorov. V tajništvu ZN baron Aloisi ni mogel podati nobenih obvestil o tem, kaj misli sedaj storiti Italija. Baron Aloisi je iz tajništva takoj odšel k Paulu Boncourju in mu sporočil, da sc ne more več udeleževati sestanka lokarnskih držav, ki se je vršil popoldne ob 15, ker mora takoj zapustiti Ženevo.
Zakai?
V	Ženevi se splošno poudarja, da jc ta korak italijanske vlade samo uvod v skorajšnj izstop Italije iz Zveze narodov. V Ženevi menijo, da je Mus-solini storil ta korak zaradi tega, ker je
1.	užaljen zaradi tega, ker ZN ni priznala aneksije Abesinije in odprave abesinskega cesarstva,
2.	dalje je bil Mussolitli obveščen, da bo svet ZN na današnji seji potrdil vse svoje sklepe, ki jih jc ZN doslej izdala proti Italiji.
V	tej atmosferi se je ob 15 začela konferenca lokarnskih držav, tokrat brez najvažnejšega partnerja, ki je bil največja pozitivna postavka v francoskem računu, brez Italije. Te konference se je udeležil Eden in Van Zeeland, predsedoval pa je Paul Boncour. Seja je bila kaj kratka in se je zaključila že ob 16.10 popoldne. Po tej seji je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi,
da so sc zastopniki Belgije, Francije in Anglije sestali ob priliki zasedanja sveta ZN v Ženevi, kakor je to bilo sicer že predvideno s sklepom z dne 10. aprila t. I. Takrat so izjavili, da naj Anglija stavi nekaj vprašanj nemški vladi in ker ta odgovor še ni prišel, so lokarnske države odložile svojo razpravo do nadaljnega.
Da se odloži debata o sporu med Italijo in Abesinijo in
da svet ZN ponavlja in odobrava vse svoje dosedanje sklepe, ki jih je Zveza narodov sklenila in izdala po izbruhu sovražnosti med Italijo in Abesinijo dne 3. oktobra 1935.
Svet tudi pravi v resoluciji, da se mora dovoliti članom ZN, da se prouči položaj posebno zaradi težkega koraka, ki ga je storila Italija. Zato bo Svet dne 15. junija nadaljeval svojo razpravo. Nič se ni zgodilo takega, da bi članice ZN morale spremeniti svoje dosedanje sklepe.
Čile ukine sankcije
Ko je bila prečitana ta resolucija, je bila časnikarjem razdeljena vsebina pisma, ki ga je tajništvu ZN dostavil zastopnik republike Čile. V imenu svoje vlade pravi ta zastopnik, da je njegova vlada prepričana, da se je vojna v Vzhodni Afriki končala in da bo zato čilska vlada ustavila gospodarske in druge sankcije proti Italiji.
Popoldne so krožili sledeči komentarji o odločitvi vlade v Rimu. Po vesteh iz Rima je bilo tudi tam presenečenje veliko, ko se je izvedelo, da je Mussolini odpoklical italijansko delegacijo iz Že-
neve. Toda ta korak sc utemeljuje s temi razlogi:
1.	Mussolini jc pričakoval, da bo ZN ukinila sankcije proti Italiji in priznala ustanovitev italijanskega cesarstva v Abesiniji;
2.	Mussolini je zahteval, da sc Italija vrne v Ženevo kot popolnoma enakopravna velesila, ki «e nima pred Ženevo v ničemer zagovarjati.
Ker pa se to ni zgodilo, se je morala Italija umakniti iz Z.eneve, prav tako pa se hoče Italija izločiti iz vse evropske politike in tudi poslej nc bo več sodelovala pri urejanju evropskih vprašanj in evropskega ravnotežja.
Nevtralne države ne zaupajo ZN
Nevtralne države so danes ves dopoldan imele posvetovanja pod predsedstvom danskega zunanjega ministra Munckn. Tc države najbolj pazljivo zasledujejo razvoj dogodkov zaradi Abesinije m prav te države kot male države, ki so zmeraj lahko žrtev stičnih dogodkov, kakor je to bila Abesinija, najbolj odločno podpirajo angleško stališče integralne zvestobe paktu Zveze narodov. Tc države so sklenile, da se bodo dva dni pred junijskim sestankom sestale in razpravljale o sporu med Italijo m Abesinijo, v kolikor se nanaša na Zvezo narodov.
Sankcije ostanejo...
Rim, 12. maja. b. Italijanska vlada je uvidela, da mora računati še tudi vnaprej s sankcijami, ki bodo bržkone še nekaj časa ostale v veljavi. Čeprav je Italija p! -pričana, da se sankcije ne bodo mogle dolgo obdržati, pa je vlada vseeno storila potrebne protiukrepe, zlasti glede izkoriščanja Abesinije.
Ker se niso uresničile italijanske želje, da bi se predvsem ukinile finančne sankcije in ker se le hotela Italija takoj po vojni obrniti na Anglijo in Francijo za večje posojilo, da bi lahko uspešno izkoriščala zasedeno področje, se je sedaj Mussolini obrnil na industrijske, bančne in finančne korpo-rssijs, da mu takoj preskrbijo podatke o finančnih silah Italije in izdelajo načrt za izkoriščanje Abesinije, pri čemur bodo imele italijanske korporacije največjo korist. Pričakuje se torej, da bodo te korporacije v kratkem zbrale vse potrebne podatke in izdelale podroben načrt za gospodarsko izkoriščanje zavzetega področja v Vzhodni Afriki.
Mussolinija predvsem zanima, kakšne kapitale lahko še zbere Italija in v kakšni meri bi se dali uporabiti v Abesiniji brez sodelovanja inozemstva, ki se bržkone trenutno še nc bo angažiralo v zasedeni Abesiniji. Nadaljne zadržanje Italije, oziroma njenega šefa Mussolinija v mednarodni politiki bo torej odvisno predvsem od izida zahtevanih podatkov.
Če bi se pokazalo, da Italija ni dovolj močna,
da bi se finančno angažirala v Abesiniji in da njene finance tudi doma ne zadostujejo za praviln, gospodarski razvoj, potem je pač pričakovati popuščanje s strani Italije, pa tudi če bi bilo to popuščanje samo formalno.
Demobilizacija dveh letnihov
Rim, 12. maja. b. Pozno snoči je objavila italijanska vlada ukaz, s katerim se odpuščata vojaška letnika 1911 m 1913, ki sta bila poklicana pod orožje za službovanje v Vzhodni Afriki. Zaradi končane vojne pa smatra italijansko vojno ministrstvo, da omenjena letnika nista več potrebna ter jih radi lega odpušča. Ta sklep italijanske vlade v merodajnih političnih krogih tolmačijo tako, da Mussolini predvideva, da Mussolini ne pričakuje v Evropi poostritve položaja zaradi aneksije Abesinije po Italiji.
Po vesteh iz Addis Abebe namerava maršal Badoglio v najkrajšem času vrniti del italijanske afriške armade v domovino. Predvsem bo j»oslal v domovino aljwko divizijo •Pusteria«, ki je izvršila največjo in najtežjo nalogo v strahovitih borbah za goro Aradam in pa ob jezeru Ašangi, kjer se je Italijanom upiral neguš s svojimi elitnimi gardninr četami. Govori se, da se bo alpska divizij« vlcr-cala na ladje že v kakšnih 10 dneh.
Sv, oče proti komunizmu
Mnogi so, ki ga vsled brezbrižnosti podpirajo"
Kmalu nato se je začela seja sveta ZN in sicer pod predsedstvom Edena ob 17 v palači tajništva ZN. Najprej je bila tajna seja, na kateri je Avenol
povedal to, kar mu je vse povedal baron Aloisi. Že v tajni seji je svet ZN sklenil, da takoj odloži sleherno razpravo o Abesiniji zaradi zadnjih dogodkov.
Javna seja sveta ZN se je začela ob 17.20. Razprava na seji je bila zelo kratka in je bila samo prečitana resolucija kot zaključek debat sveta ZN. V tej resoluciji pravi svet:
Vatikansko mesto, 12. majnika. TG. Sv. oče je sprejel večjo skupino madžarskih romarjev ter pri tej priložnosti imel daljši nagovor, v katerem jih je predvsem svaril pred komunistično nevarnostjo. Med drugim je sveti oče dejal:
Res je, da je še danes kakor od nekdaj bil samo en skupen nasprotnik, ki ogroža vse in vsakega, od človeške družbe do države in do družinskega svetišča, to je komunizem. Povsod se skuša vtihotapiti. Na žalost je mnogo ljudi, ki se pustijo od njega do takšne mere varati, da skupne nevarnosti ne vidijo več in jo s svojo brezbrižnostjo iu malomarnostjo celo podpirajo. Ko vidimo, koliko jih jc na svetu, ki so za to velikansko nevarnost popolnoma slepi, ko opažamo, da oni, ki bi se morali združiti, da bi skupno branili vero in sploh kulturo, svoje dolžno-
Jugostavija - Romunija - Češkoslovaška
Konferenca treh vladarjev
Mala zveza narodov, ker je velika odpovedala
Belgrad, 12. majnika m. Belgrajska »Samouprava« priobčujc vest, da je romunski kralj Karol povabil jugoslovanskega kneza nametsnika Pavla in češkoslovaškega predsednika republike dr. Beneša, da se sestanejo v Bukarešti še v mesecu maju k daljšemu sestanku, da pri tej priložnosti pretehtajo
Drugi praktični zaključek pa je, da jc bodočnost Eyrope, njena sreča ali nesreča, odvisna od notranjepolitičnih kriz v Italiji in Nemčiji. Obe državi sta si sedaj dali režima, ki sta pToti vsaki logiki. To radi priznamo. Razlog pa je bil edino ta, ker hočeta oba naroda dobiti možnost, ki jo imata že Anglija in Francija, da svobodno izrazita svoje mnenje in svojo željo. Če bi tudi sedanja režima v Italiji m Nemčiji padla, bi se na stvari nič ne spremenilo. Prišli bodo drugi, ravno tako nelogični, umetnostni, protizakoniti, za za-padnoevropske možgane nedostopni, ki pa bodo zopet le izraz notranje nevolje naroda, ki sc nahaja v opoziciji proti svobodnemu in bogatemu zapadu in ki si želi, naj bo s kakršnimikoli sredstvi, priboriti isto svobodo in isto blagostanje.
vsa vprašanja, ki tičejo sodelovanja držav Male zveze pri obrambi obstoječega političnega reda. Vladarje bodo na njihovem potovanju v Bukarešto spremljevali zunanji ministri treh zavezniških držav in sicer dr. Milan Stojadinovič za Jugoslavijo, dr. Krofta za češkoslovaško In Titulescu za Romunijo. Romunski zunanji minister Titulescu je to vest sam v uradni izjavi potrdil In predal javnosti. Tukajšnje »Vreme« objavlja k tej vesti komentar, ki je očividno inspiriran in v katerem izjavlja list, da je »Mala zveza« sicer do skrajnosti zvesta Zvezi narodov v Ženevi, toda da navzlic vsej zvestobi vendar ne more svoje usode izključno le na Zvezo narodov vezati. Države Male zveze so sedaj v Belgradu izrecno povdarile, da poznajo poleg Zveze narodov tudi druga sredstva, s katerimi »e bodo lahko branile, četudi bi garancija Zveze narodov odpovedala. Mala zveza in Balkanska zveza sta med seboj ustanovili neke vrste malo Zvezo narodov. Sedaj po vseh diplomatskih pripravah, da je treba samo še izpeljati sistematično oborožitev vseh teh malih držav, da bodo v vsakem pogledu varne in trdne. Na bukareško konferenco vladarjev potujejo poleg zunanjih ministrov tudi vojaški izvedenci
sti ne storijo, nam ne preostaja drugega, kakor da se obrnemo k Bogu, v katerega zaupamo. Vse, ki k nam prihajajo, prosimo in spodbnjamo k molitvam. Tudi vas rotimo, da molite, ker to nam daje še edino upanje, da bodo prišli boljši časi in da bomo skupnega sovražnika le premagali, ko ne bo ve^ nobene nevarnosti, ki danes ogroža vse, kar nam je svetega ..
Otvoritev mednarodne razstave hatol. tiska
Rim, 12. maja. c. Danes je sveti Oče slovesno otvoril katoliško razstavo tiska. Sv. Oče jc prišel na razstavo obdan od mnogih kardinalov. Na razstavi ga jc pričakoval ves diplomatski /bor in pa zastopniki malteškega reda.
Sv. Oče je imel kratek otvoritveni nagovor, v katerem je rekel, da jc vesel, da se jc lahko katoliški tisk 45 narodov iz 53 držav udeležil tc razstave. Zastopani nista samo Nemčija in Rusija. Ob zaključku svojega govora je sv. Oče opozoril na nevarnost, ki preti Evropi od strani komunizma.
Na razstavi je tudi zelo lep oddelek, v katerem je zastopan katoliški tisk slovenskega naroda.
Drobne vesti
Snoči jc francoski vojvoda Eranchel kra-prena-
Bukarešta, 12. maja. A A.
maršal in častni jugoslovanski .„,---- .
d'Esperay predaval o blagopokojnem viteškem lju Aleksandru I. Zedinitelju. Predavanje so p šali tudi po radiju.
Washington, 12. maja. A A. Po /adnji uraotii statistiki se je število prebivalstva v USA povečalo v letih od 1930—1935 za pol milijona.
London. 12. maja. Angleška vlada meni predlagati, da naj se konferenca o Dardanelah vrši koncem junija v Montreimi v Švici.
Bukarešta. 12. maja. A A. Rador poroča, da se danes sestane v Bukarešti turistična konferenca držav Male zveze. Orc za poživljenje turističnega prometa med državami Male zveze
Rim, IZ maja. AA. Havas poroča: Seja senat? se bo vršila 16 .maja. Na seji bo ratificiran dekret o aneksiji Abesinije.
Dunajska vremenska najK>ved: nobenih bistvenih izprememb, krajevne nevihte.
(
Maribor sprejema bana
Iz Konjic M j« ban peljal v Žiča, nato v Lote,
kjer se je srečal s poveljnikom zagrebške armijske oblasti, armadnim generalom Pantelijem Jurišičem v spremstvu brigadnega generala za generalštabne posle g. Leona Rupnika. Od tam se je peljal skozi Tepanje v Opotnico in v Slovensko Bistrico, kjer je bil prisrčno pozdravljen, kakor povso.fi, kjer se je vozil.
Iz Slov. Bistrice je Sel skozi Zgornjo Polskavo in Fram proti Hočam pri Mariboru.,
V MARIBORU
Maribor se je danes popoldne odel v svečano obleko. Iz vseh poslopij so vihrale zastave in mesto je bilo slavnostno razpoloženo. G. bana dr. Natlačena je sprejelo obdravsko mesto z izredno prisrčnostjo. Točno ob tri četrt na osem se je pripeljal g. ban pred mestni magistrat, kjer ga je pričakovala ogromna množica. Na magistratu so bana najprej pozdravili v županovi sobi stolni prost. nisgr. Vraher, mestni poveljnik general Milenkovie in drugi odličniki. Nato je šel g. ban v mestno posvetovalnico, kjer eo bili zbrani" predstavniki vseh mariborskih uradov in ustanov. Mestni župan g. dr. Juvan je izrekel banu prisrčno dobrodošlico in ga pozdravil v imenu mariborskega mesta kot predstavnika najvišje oblasti v Sloveniji, obenem pa kot moža, ki mu je dobrobit slovenskega ljudstva pri srcu in ki je zastavil vse svoje moči in sile v korist Slovenije.
Ban se je nato zahvalil e sledoffimi besedami: Vsieeenjoni gospod predsednik, veleconjena gospoda! Iskrena zahvala Za pozdrave in za vse izraze vdanosti in zvestobe do visokega kraljevskega doma, sa v»a zagotovila privrženosti in ljubezni do države in naroda. Ta zvestoba do visokega kraljevskega doma, dn naše države in naroda nas jo danes tn zbrala in združila. Ko prihnjnin prvič slnž-beno v naš slovenski in jugoslovanski Maribor, Vas prosim in želim, da to vdanost in zvestobo do naroda. do države in visokega kraljevskega doma res krepko in zvesto gojite. Mislim, da jo to še posebno potrebno tu na naši skrajni severni meji, kjer prav posebno čutim, da še niso usahnile vse želje soseščine po tem lepem in dragocenem kotičku naše zemlje. Želel hi. da bi nas ljubezen do naroda in države ter kraljevskega doma družila, kot nas je dnes zbrala na tem mestu, tudi v bodoče v vseh naših naporih in stremljenjih, za lepšo bodočnost naše Slovenije in skupne domovine Jugoslavije. V tem smislu Vas vse, ki ste se /.brali danes tukaj, da mi iskažete čast, najlepše pozdravljam .
Stolni prošt dr. Maksimiljan Vraber je izrekel g. banu iskrene pozdrave v imenu prevzvišenega škofa, stolnega kapitln. v imenu ravnateljev bogoslovja, dijaških semenišč, mariborskih župnikov ter duhovščine in ljudstva iz vro lavantinske škofije. Iz srca mu je želel, da bi Bog blagoslovil njegovo delo v korist ljudstva, banovine in države.
Domači odmevi

Azana - predsednik Španije
Madrid, 11. maja. V nedeljo, 10. maja je bil v Madridu v Kristalni palači Mestnega parka svečano izvoljen za predsednika republike Azana in sicer je dobil od 011 glasov 754. Zanj je glasovala celokupna ljudska fronta od komunistov do ostalih marksistov in tudi nekatere manjše središčne stranke. Skrajna desnica se je volitev vzdržala. Katoliška akcija pa je oddala 115 praznih listkov. Ena prvih nalog, ki jih bo Azana moral izvršiti bo imenovanje novega ministrskega predsednika. Po sedanjih informacijah bo verjetno to mesto zasedel dosedanji poljedelski minister Fumes ali pa prosvetni minister Domingo. Do sedaj se je mislilo, da bo imenovan notranji minister Cesares, toda ta je zahteval da mu vlada da popolnoma svobodne roke pri vpostavitvi reda v državi, kar pa je večina odklonila.
Za Alcalo Zamorro, prejšnjim predsednikom republike, ki je na svoji lastni koži izkusil, da revolucija žre svoje lastne otroke in ki je bil prisiljen, da je požel vihar, ki ga je sam sejal. ne prevzema Azana posebno razveseljive dedščine. Nasprotno, poznavalci razmer sodijo, da je položaj izredno težaven, kajti po vsem se zdi, da je nastopila prava kriza avtoritete. Statistika izkazuje samo od 1. aprila do 4. maja 47 mrtvih. 200 težko ranjenih. 53 dinamitnih napadov, 38 štrajkov in 52 požigov, večina cerkva in samostanov, ki so jih povzročili marksistični elementi. Število ubitih je torej celo na-nastlo izza prvih tednov po volitvah. Večina gre za umore iz političnega maščevanja.
Marksisifi vedno pogosteje operirajo s štrajki. ponekod so tudi delavci zasedli obrat« iz katerih jih policija ne more ali pa noče pregnati. Ta okoliščina spominja na razmere v Italiji pred nastopom fašizma. Tudi v podeželju se čnti val marksističnega gibanja in mnogokje je delavstvo zasedlo podeželske pristave agrarnih veleposestev in si na svojo roko razdelilo imetje, živino, kakor tudi zemljo. Železnica posluje jako neredno radi delnih štraikov. Oeneralni štrajk pa je proglašen v trgovski mornarici, dalje v Madrirdu, v Malagi, v
Taragoni. v Zamorri itd. Pri tem izkazuje statistika nevarno naraščanje brezposelnosti, ki se je v zadnjih tednih pomnožila od 600 tisoč na 800 tisoč brezposelnih. Razven tega se obeta slaba letina vsled neprestanega pomladanskega deževja. Vlada je sicer odločila 1 milijardo pezet, da z javnimi deli omili brezposelnost. Toda bati se je, da bo tudi ta akcija ostala pri dobri volji, kakor toliko drugega v Španiji.
Vprašanje javne varnosti nikakor še ni rešeno.
Policija in tudi civilna garda si v največ slučajih ne upata postopati, ker ne vesta, kaj bo ukrenila vlada. Gre namreč za levičarske elemente, ki jih po vsem. kar se je do sedaj zgodilo vlada ščiti. Celo to se dogaja, da so pri izgredih navadno aretirani tisti, ki so bili napadeni in kal—'t« bilo odvzeto imetje. Desničarski poslavei so netiavno v parlamentu navedli statistiko, po kateri je nad 12 tisoč njihovih pristašev po španskih ječah.
Azana je 9icer sedaj izvoljen za predsednika, ker je vsekakor bil edini kandidat, ki je v sedanjih razmerah mogel priti poštev Toda veselja in navdušenja klub temu ... opaziti. Predvsem je bila sama stranka Azane, ki se je do zadnjega upirala njegovi izvolitvi, češ. da je škoda, da se tako pomemben političen voditelj umakne iz parlamenta. Samo on namreč naj hi bil dovolj izdatno poroštvo za pogodbo, ki jo je sklenila fronta. Pri levičarskem krilu sorijalistične stranke, ki mu poveljuje Largo Caballero, delajo kisle obraze. Le z grožnjo, da se razbije levičarska fronta so levičarski socijalisti pristali na Azanovo kandidaturo. Sredina in desnica socijalistične stranke, ki jo vodita Prieto in Bestei ro, pa sta očividno z Azano zadovoljna, Govori'še. da bo na socialističnem strankinem kongresu, ki bo v janiju najbrže prišlo do razkola, pri katerem se bo centram in desnica ločila od revolucijonar-nib elementov, osnovala verjetno lastno stranko in se udeleževala pri vladi republikanskega kabineta. Radi tega bo tudi sedanja vlada verjetno le začasnega značaja.
Dr. Stojadinovič na naslov Turčije
Bil sem zelo zadovoljen, ker se mi je ponudila priložnost, da sprejmem v Belgradu obisk svojih tovarišev iz Turčije, Romunije in Grčije. Balkanska zveza se je na tej konferenci okrepila. Na njej smo precizirali stališče m določili pravice in dolžn.^ti vsakega izmed nas. Če vpoštevamo položaj v Že revi m krizo, ki jo preživlja Zveza narodov, lahko rečemo, da smo z Balkansko zvezo in Malo zvezo dali sklep, in vzor Zveze narodov v malem. V Ženevi dobljena izkiistva nas silijo, da še resneie zberemo svoie vrste. Vidimo pa tudi paradoks, da je kriza ZN okrepila zveze, obstoječ« med državami Balkanske rveze in Male zveze. Imamo pregovor, ki pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. B;ti moramo močni doma in spoštovani v tujini, biti
moramo složen narod s čvrstim notranjim redom !n dobro opremljeno in disciplinirano vojsko. V tem pogledu daje Turčija balkanskim narodom lep primer s svojo disciplino doma, in s srvojo dobro urejeno močjo, pripravljeno za vse morebitnosti. Zato je Jugoslavija prav dobro razumela sklep Turčije, da ponovno oboroži morsko ožino, ker to ustreza dejanski potrebi. Niti trenutek ae ni obotavljala in je takoj ugodno odgovorila na vašo željo. Ko gledamo va« okrepljene, ee tttdi sam: Čutimo močnejše. Jugoslavija je zmerom spremljala in bo spremljala z veliko pozornostjo prizadevanja vašega predsednika Ataturka in vaših državnikov v korist napredka in gospodarskega kultume^a in vojaškega razvoja nove Turčije.
Četrtkov vstopi v vlado
Sofija, 12. maja. AA. V političnih krogih trde, da bo najbrž že tekom tega tedna prišlo do rekonstrukcije vlade Kjiuseinova. Pravijo, da je Aleksander Cankov že pristal na to, da v novo vlado stopijo tudi pristaši njegove skupine. Prav tako na merodajnih mestih radi videli v rekonstruirani vladi tudi zastopnike zemljoradniške skupine, ki se zbira okrog Kičeva.
Neredi v Grčiji
Atene, 11. maja. AA. Popoldne ob 15.30 je bil /ia trgu Ustave v Atenah nov spopad med redarji in skupino delavcev, ki stavkajo in dijaki ekstre-misti. Več oseb je bilo ranjenih. Redarji so morali streljati v zrak, da bi razpršili izgrednike. Red ie vrpostavljen.
Zaradi odločnih ukrepov oblastev proti vsakemu poizkusu izgredov se je del delavstva, ki je že stopilo v srtavko, vrnilo dane« popoldne na delo. Položaj ie navzlic temn zelo resen in nejasen. Po atenskih ulicah vozijo zopet tramvaji, ker so tramvajsko osebje mobilizirati.
!z Soluna poročajo, Rušile!, ki so včaraj od-pluli iz Pireja so v Solunu izkrcali več sko mornarskih strelcev, ki vzdržujejo red po ulicah v bližini
pristanišča.
Snoči ob 18. uri je imel predsednik ministrskega sveta v prostorih zunanjega ministra sestanek z voditelji političnih skupin. Poročal jim je o konferenci Balkanske zveze v Belgradu. PovdarJ«! je, da so sklepa te konference v popolnem soglasju z naziranji roditeljev strank in »ploh s splošnimi smermi grške zunanje poHtika.
0 sestanku ie izSlo uradno poroCilo, ki oravi: Predsednik vlade je poročal vodrteljefn strank o razgovorih, ki jih je imel na konferenci Balkanske zveze o balkanskem paktu, in o sporazumih, ki jih ie tamkaj sklenil z ostalimi člani Balkanske zveze, v kolikor se nanašajo na obveznosti GrSfje iz pogodb. VodfteKi ■teank so poroSOo V ta': na znanje.
Po zloma Abesinije
Jeruzalem, 11. maja. (DNB). Cesasr Haile Selasi ie izjavil poročevalcu DNB, da se doslej ni v nobeni obliki ni odpovedal svojim pravicam na prestol.
Na vprašanje, ali bo v kratkem obiskal London, je cesar Haile Selasi odgovoril da še ni odločeno. ali najodpotuje v Ženovo ali London.
Addis Abeba, 12. maja. AA. (Štefani). Zaradi prehoda Abesinije v italijansko suverenost, se poglavarji in veledostojanstveniki, ki so bili pri negušu v nemilosti vračajo v svoje domove in k svojim družinam. To se je zgodilo tudi z rasom Haiht-iem. Italijanskim oblastvom so izrekli pokorščino tudi brat, sinovi in hčere rasa Sejuma.
Med čiščenjem' v Addis Abebi so odkrili šest vojnih tankov, med njimi jih je bik) pef v stari cesarski palači. Blizu letališča so zaplenili nove tovorne avtomobile z bencinom, dve letali in mnogo pnšk in sfrojnic.
Na letališču v Addis Abebi je že nekaj dni zbranih 50 italijanskih letal. Letalska, poštna in potniška družba med Addis Abebo m Asmaro fitnk-djotrira normafno
Asmara, 12. maja. A A. DNB poroča: Italijanski propagandni minister grof Ciano, ki ie že od začetka vojne, nahaja na fronti, kot rezervni letalski kapetan, ifl ki se te dni vrača v Kalijo, je dal izjavo posebnemu vojnemti dopisniku DNB-ja:
Grof Ciand je med drugim rekel, da se popol notna zaveda, da ga po vrnitvi v Italijo kot mini stra za propagando čaka ogromno delo, da čim botj prepriča m svet, da Italija ni ustanovila rimski im perij iz sebičnih namenov. Razumljivo je, pravi grof Ciano, da so Italijani že od nekdaj želeli postaviti svoj nekdanji dominantni položaj v sveta. Vendar pa j«, zavojevanje Abesinije bilo izvršeno iz čisto nacionalnih italijanskih potreb, hkrati pa je Italijanom naložilo tem reči« dolžnosti, kar se tiče izkoriščanja velikih prirodonih bogastev, ki so bila do-zdaj prikrita svefovnemn gosj>od»rstvu. Nalojfa, ki si jo je posfavif ministrski predsednik Mussolini. je bila žc od nekdaj skrbno prifiravljena in po fakšm pripravi končni uspeli ni mogel izostali. Dasi so skoraj vsi sajafletfnejši tuji vojni strokovnajaki
Konferenca
vinogradnikov
Belgrad, 12. maja. m. V Kmetijskem ministrstvu se je danes pod predsedstvom pomočnika kmetijskega ministra g. Novakoviča nadaljevala konferenca vinogradnikov iz vse države, na kateri so pretresali sledeča vprašanja: 1) Kaj ovira notranjo potrošnjo vina v naši državi? 2) Ovire za prodajo vina v inozemstvu in 3) Samoupravne trošarine. _
Na konferenci zastopa slovenske vinogradnike in zadruge poslovodja Kletarskega društva v Ormožu g. Martin Munda. Ljubljanske vinske trgovce zastopa ravnatelj dr. Jože Basaj, bansko upravo v Ljubljani ing. Josip Gorup in referent za vinogradništvo ing. Flego,' Združenje gostilničarjev tajnik Petelin, Kmetijsko društvo ravnatelj Ferlinc, Vi-narako društvo pa g. Petovar.
V	debato so posegli tudi skoro vsi zastopniki slovenskega vinogradništva, tako med drugim dT. J. Basaj in v imenu Kletarskega društva v Ormožu poslovodja Martin Munda, ki je v svojem govoru zagovarjal male vinogradnike.
Neugodno dejstvo je, da nimamo na razpolago velikih količin enotnega in dobrega vina, ki bi ustrezalo potrebam inozemskih trgov. Slovenija prideluje precej visoko kvalitetno vino, ki je sposobno za izvoz, vendar se ta vina dele v toliko vrst, dn so od posameznih vrst na razpolago le manjše količine. Nadalje bi bilo v tem pogledu treba izvesli v inozemstvu zaščito rojstnega kraja vina, ker «e na primer mnogokrat prodaja na Dunaju bt v Pragi za »Ijutomerčana« vino, ki ljutomerskih goric ni nikdar videlo. Država naj za izvoz vina da olajšave. Narodna banka pa za ta izvoz zadostne in lahko dosegljive kredite. Država naj organizira možnost izvoza našega vina in naj uvede uspešno informativno službo v inozemstvu. Država naj nadalje dovoli izdatne kredite za ustanovitev velikih vinogradniških zadrug, ki bi bile zmožne odpraviti vse te nedo-statke. Predvsem pa je treba vpoštevati one dosedanje zadruge, ki eo znale brez podpore kaj doseči in ki že razpolagajo s potrebnimi sredstvi in z iz-vežbanim in poštenim oseb' i
Slovenski vinogradniki so nadalje proti sistemu pavšalne trošarine pri gostilničarjih in točil-cih, ker bi »e s tem le sankcijoniralo tihotapstvo. Slovenski zastopniki so se po skupnem posvetovanju zediniti, naj se trošarina zniža, trošarina naj se pobira, uvede naj se točna kontrola nad prometom. Izdelali so tudi glede tega resolucijo, ki so jo snoči izročili pomočniku kmetijskega ministra Novakoviču.
V	njej zahtevajo zastopniki slovenskih vinogradnikov sledeče: 1. Da se pri prihodnjem proračunu samoupravnih teles vino obremeni s trošarino maksimalno za 1 Din in to za vse samoupravne trošarine, 2. Pri izvajanju predpisa § 34 finančnega zakona za leto 1936—37 naj se uvede s posebnim pravilnikom kontrola nad celotnim prometom vina s sprovodnicami, ki jih naj izda-jajo oblasti. 3. V proračunu samoupravnih teles naj bo razviJna obremenitev vse potrošnje vina na področju dotičnega samoupravnega telesa, iz-vzemši potrošnje lastnih-proizvodov vinogradnikov. 4. Odločno .smo proti popisu zalog vina pri vinogradnikih ln vinogradniških zadrugah, ker to ni niti potrebno, Če se uvede kontrola po točki 2, niti ni izvedljivo z ozirom na ogromno število vinogradnikov. Popis vinskih zalog se mora izvršiti samo pri onih vinogradnikih, ki so istočasno tuli točilci na drobno in veliko. 5. Odločno sfflo isto-tako proti pavšaliranju trošarin, bodisi v obliki trošarinske takse, bodisi na temelju prijavljene prodaje iz preteklih let. PavŠaliranje ne upošteva resnične prodaje dotičnega točilca ter dajž prednost le onim točilcem, ki se jim je posrečilo vtihotapiti več vina.
Ko je bila debata o trošarinah končana, je bil izvoljen poseben odbor, ki naj bi izdelal resolucije. Od Slovencev sta v tem odboru gg. Munda in Petovar. Ta odbor je delal vse popoldne ter je pripravil resolucijo, ki zahteva, naj se popolnoma ukine trošarina na vino v svrho povečanja notra-ne potrošnje in v dosego omiljenja vinogradniške krize. Prodaja od 5 litrov naprej naj bo svobodna. Z vsemi sredstvi naj se pospešuje izvoz vina in grozdja, sklenejo naj se trgovinske in kompenzacijske pogodbe. Naš vinski zakon naj se spravi v sklad ali naj se vsaj prilagodi zakonom, ki so v veljavi v dragih državah. Podpirajo naj se vinogradniške zadruge in naj se ustvari možnost, da se da na trg vino najboljše kvalitete in to v čim večji množini.
Zanimiv je nadalje predlog resolucije, naj se mesto trošarine uvede poseben davek na vinorodna zemljišča. Temu so se neuklonljivo upirali zastopniki vinogradniki iz dravske, savske in primorske banovine ter dosegli, da se v tem primera kategorizirajo vinorodna zemljišča na izrazito vinorodna, relativno vinorodna ter na nevinorodna. Davek naj bi se pobiral le od nevinorodnih zemljišč in od relativno vinorodnih zemljišč.
Banovinshi odbori JRZ
Na konferenci JRZ za zetsko banovino v Ce-tinju, ki fo je vodil minister dr. Kožni, je bil za predsednika izvršilnega banovinskega odbora ob dolgotrajnih ovacijah irvoljen predsednik ministr. sveta dr. M. Stojadinovič, za podpredsednika pa Pero Ivaniševič, narodni poslanec, Djuro Vukotič, senator, Zivko Šušič, nar. posl., Novica Popovič, nar. posl., Todor Mihajlovič, nar. posl., in Mehmed Ašibegovič. Za tajnike so bili izvoljeni narodni poslanci: Djuro Čejovič, Savo Mikič, Branko Ratkč-vič. Za blagajnike: Pero Vukotič, trgovec, in Veli-mtr Kursulič. Poleg tega so bili izvoljeni tudi delegati za širši glavni odbor JRZ in sicer nar. poslanci: Miloje Sokič, Nikolaj Jovanovič, Mih. Bo-škovič in Djuro čejovič.
Na konferenci JRZ za vardarsko banovino v Skoplju, katere se je v imertu glavnega izvršilnega
predvidevali največje težave, na vzfiodnoafriškem bojiščn, je vojna vendarle dobljena. Sedaj pa je treba, izvojevati tudi mir. Italijanski narod bo v Vzhodni Afriki moral delati 3 desetletja, in to naporno na prosvetnem in gosparskem polju. Vendar pa bo že v 10 ali pa že v 5 letih to delo tako napredovalo. da se bo lahko ves svet prepričal, da je Italija držala obljubo in prinesla Abasiniji mir in blagostanje.
Gre za to, je rekel dalje grof Ciano, da se zavo-jevana dežela gospodarsko, v družabnem in linanč-nem pogledu vsposobi za naseljevanje in da se omogoči racionalna izkoriščanje njenih ogromnih naravnih bogastev.
Ob koncil se jc grof Ciano dotaknil splošnega položaja v Evropi in ie tudi govoril o odnosih med Nemčijo in Francijo. Svojo izjavo je končal / besedami da Nemčijo uživa srečo močne vlade, ki jo ima nad seboi. Nemški narod ima sedaj izrednega voditelja, ki je o'oli sebe zbral najsposobnejše lindi iz cele države.
»fl>ora udeležil g. minister Dragila Cvetkovič, j« bil za predsednika izvršilnega odbora izvoljen nar. poslanec Ugrin Joksimovič, za podpredsednike pa: Spira Hadži Ristič, Panta Jovanovič, Pater Koso-vič, Zivko Popovič, Stevan Simič in Zejmel Ibra-him Straoimir. Za tajnike: Dušan Antonijevič, Sto-jadin Dimitrijevič, dr. Časlav Nikitovič, Svetozar Tasič in Branko TodorOvič. Za blagajnike: Ačim Popovič in dr. Mihajlo Popovič. Delegati za glavni odbor: Dušan Perovič, Milan Blažič, Mihajlo Lu-karevič in Afija Šefik.
Prihodnjo nedeljo bodo volitve v banovinski odbor JRZ za savsko in vrbasko banovino.
Izvršilni odbor JRZ
V četrtek, 14. t. m bo v Belgradu sestanek j*. vrilnega odbora JRZ, v katerem so dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho. Istočasno bo sestavljen tudi krajevni odbor JRZ za mesto Belgrad, ker sedanjega odbora s predsednikom bivšim ministrom Milošem Bobičem izvršilni odbor ne priznava l«it pravilno izvoljenega.
Moč in trdnost države
na prvem mesta
Tednik »Jugoelovenski saveec, Id izhaja f Novem Kneževcu (prej Nova Kanjiža), je objavil i-ckaj značilnih izjav ministra za kmetijstvo g. Nlankoviča, ki jih je dal njegovema sotrndnlku. Na vprašanje, kako je s političnimi zakoni, je g. minister dejal, da je to vprašanje obstalo na mrtvi točki, ker da Se ne obstojajo redne stranke lo to vprašanje ni pereče. Glede volitev pa j« dejal, da se v tem razbeljenem ozračju, po žalostnih dogodkih na Hrvatskem, o tem sedaj ne more govoriti, pozneje ee bo pa že še videlo.
Te besede je ponatisnilo tudi »Jutro«.
G. minister pa je na vprašanje, kaj misli o ras-merah na Hrvatskem in v Vojvodini, dal tndi takle odgovor: »Mislim, da vsi tisti, ki v javnosti obravnavajo to dvojno vprašanje, ne bi smeli s tam spraviti v zvezo državnega edinstva, ker vsakomur mora biti v dnu duše na prvem mestu 1» Interss moči in trdnosti te države. Vojvodina ima svoje potrebe, katere je treba zadovoljiti, vendar pa mislim, da je akcija vojvodinskih ljudi preveč pretiram.«
Teh ministrovih besedi pa »Jntro« že ni več upalo ponatisniti — ali iz strahu pred čitatelji al) iz straha pred izdajatelji?
Smrt v Dravi
Nocoj je prihitel na policijsko stražnico I v« j>otrt in razburjen neki raznašalec Časopisov ter pripovedoval, da je bil priča tragičnega dogodka ob Dravi. Na pobreški strani Drave, v bližini broda so se igrali 3 fantički, ne da bi slutili, v kakšno nevarnost so se podali, ko so si izbrali ob deroči Dravi kotiček za svoje zabavišče. Nenadoma je eden izmed njih omahnil ter padel v reko, ki ga je pogoltnila m mu ugrabila mlado življenje. Njegova mlada tovariša sta v strahu zbežala, kakor aa bi jn veter nesel in ju raznašalec časopisov ni mogel dohiteti, da bi zvedel za ubogega dečka, ki je našel prerani grob v hladnih valovih reke Drave. Doslej so ostale vse poizvedbe zaman in 1» bržkone noč pajaanila žalostno tragedije^ ko bodo starši zaman pričakovali svojega otročiSca, ki pa st "»e bo vmfl nič več.
Maršal Franchet d'Esperay gosi Jugoslavije
Belgrad, 12. maja. m. Kakor Ja *Sl<*vencc« 2a poročal bo prispel semkaj francoski maršal D'Es-peray. Maršal D"Esparay bo začasa bivanja v Jugoslaviji stopil v stik z vsemi svojimi znanci in prijatelji s solunske fronte in drugimi vojaškimi osebnostmi. Dne 15. maja bo na Kotežu, ki noei ime slavnega francoskega vojskovodje, odkrit njegov spomenik. Maršal bo obiskal tudi Avalo ter položil venec na grob Neznanega vojaka. Od Avale se bo odpeljal na Oplenac, kjer se bo poklonil blagopokojnega kralja Aleksandra.
Osebne vesti
Belgrad, 12. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Pet; a II. z ukazom kr. namesfništva in na predlog prosvetnega ministra so imenovani za rearte učitelje na meščanskih šolah: na 2. meščanski šoli v Ljubliani Viktor Rom; na moški meščanski šoli v Mariboru Franjo Haberman; na meščanski šoli v Novem mestu Alojzija Rus; na meščanski šbli v Sfo-venfki Bistrici Josip Rupnik; v Šoštanju Marija Straus; v Št. Vidu Marija Bandel, — vsi diplomirani slušatelji nižjega tečaja višje pedagoške šole.
Belgrajske vesti
Belgrad, 12. maja. AA. Prosvetni minister je izdal učni načrtni program za 1. do 4. razred meščanskih šol kraljevine Jugoslavije. To bo veljalo od začetka šolskega leta 1936-37 za prvi do tretji razred in od leta 1937-38 za četrti razred na meščanskih šolah.
Belgrad, 12. maja. AA. Združenje dopisnikov tujih listov je imelo včeraj svojo letfio skupščino. Vršila se je v prostorih novinarskega doma. Na skupščini so izvoliti nov upravni odbor. Za predsednika je izvoljen g. Mrzlak, dopisnik agencij Telor, za prvega podpredsednika pa Gaston Caste-ran, dopisnik Tista »Petit Parisien«; za drugega podpredsednika dr. Jožef Hribovšek, dopisnik DNB, za blagajnika Hubert Harrison, dopisnik Reuterja in za tajnika Viktor Schweiger.
Belgrad, 12. maja, m. Danes se je tu sestal glavni odbor Jugoslovanskega profesorsega društva na katerega so prišli tudi delegati posameznih sek-ciij. Na seji se bodo pretresala vsa aktualna stanovska vprašanja ter bo sprejeta tttdi resolucija, ki io bodo člani tega odbora izročili prosvetnemu ministru. Sekcijo profesorskega društva iz Ljubljane zastopa predsednik prof. Fran Grafenaaer.
Belgrad, 12. maja. m. Sinoči se je vrnilo iz Bukarešta moštvo naše državne nogometne skupin«, ki ga je na zadnji tekmi za pokal kralja Karla premagala romunska državna skupina. O priliki njegovega povratka v Belgrad, mu ni bil prirejen nikak svečan sprejem. Kolikor se je moglo izvedeti, bo prihodnja tekma za pokal kralja Karla prihodnje leto v Belgradu na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. sept. Od članov naše državne skn-pine pa ic Vaš dopisnik izvedel, da mislijo tudi Komuni zapustiti balkansko zvezo. Sedaj razmišljajo o tem, naj bi se ustanovila Zveza nogometašev držav Male zveze.
Belgrad, 11. maja. m. Na tukajšnjem okrožnem sodišču se je danes nadaljevala razprava proti Miloradu Mišiču, polic, pisarju, in orožniške mu naredniku Vasiliju Kovjanoviču. Proti njim« je vložil tožbo dr. Srebrenodolski, kandidat' p' petoniajskih volitvah na listi dr. Mačka, ki obto žuje omenjena dva, da sta ga pri teli volftvah Ob priliki, ko je j>rišel na agitacijo v gročanšk! Okraj i dala aretirati in privesti na policijo v Relgrad i Dr. Srebreno.lolskega branita dr. Ivan RlbUr In I dr. Dragoljub Jovanovič.
Ban dr .Natlačen v konjiškem okraju
Slovenske Konjice, 12. maja.
Konjaki okraj je eden izmed onih, ki je bil v letih preganjanja izpostavljen najhujšemu terorja od strani krivičnih predstavnikov oblasti in krivične stranke. Zato je prebivalstvo tega okraja, ki je v najhujših časih diktature ostalo do skrajnosti zvesto voditelju dr. Antonu Korošcu, z velikim veseljem in radostjo »prejelo pravičnega predstavnika državne oblasti v Sloveniji, ljudskega bana dr. Marka Natlačena.
Že v ranem jutru eo oznanili veseli obisk gromki streli možnarjev s Konjiške gore. Okoli 7 se je izpred katoliškega društvenega doma napotilo g. banu nasproti veliko število fantov kolesarjev. Prvi pozdrav pa je bil banu prirejen v Stranicah. Pod lepim slavolokom, ki so ga vrli fantje in možje postavili, je g. bana pozdravil okrajni načelnik g. Matija Malešič, za njim v imenu okrajne organizacije g. dr. Macarol, nato član banovinskega sveta g. Janez Šelih ter zastopnik v naši prosvetni organizaciji včlanjenih fantov Franc Slat-aJk. Zlasti zainji pozdrav je vidno razveselil g. bana, saj se je zavedal, da ga pozdravlja cvet konjiškega okraja.
V spremstvu fantov kolesarjev, ki so malone iz vsega okraja priili pozdravit najvišjega predstavnika državne oblasti v Sloveniji, se je g. ban odpeljal v Stranice, kjer ga je pred šolo pričakovala veKka množica vaščamov in šolski otroci. V imenu faranov ga je tu pozdravil domači g. župnik Žolnir in mu izrekel iskreno dobrodošlico. Deklica pa nra je v znak spoštovanja izročila krasen šopek rdečih nageljev.
G. ban se je za lep sprejem vsem prav iskre-ne ln prijateljsko zahvalil, zlasti pa je šolski mladini polagal na srce, kaiko naj ostane zvesta svojemu Bogu, narodu, državi in kralju. G, ban si je n«to ogledal šolo m obljubil vso svojo pomoč pri prizadevanju za novo šolo.
Tretji sprejem je bil gosp. banu pripravljen v Prečah. Pod slavolokom ga je najprej pozdravil župnik jjosp. Alojzij Pesjak in se mu zahvalil za obide v imenu cerkve in faranov. Tu je gosp. bana pozdravila velika množica ljudstva in šolska mladina, v katere imenu sta mu dve deklici v pozdrav izročili šopek domačega cvetja. Dobrodošlico so izrekli tadi župan dr. Kračun, šolski upravitelj in zastopnik občanov.
Oosp. ban se je v lepih besedah iskreno zahvalil za lep sprejem in sjx)dbujal ljudstvo, naj v teh težkih razmerah ne obupa, marveč naj vse svoje
sile r upanju na zboljšanje ra/.mer posveti za napredek, sam pa jc obljubil, da bo po svoji možnosti in vesti za dobro banovine in konjiškega okraja posvetil vse svoje sile.
Nadvse lep in veličasten sprejem pa jc bil gosp. banu prirejen v Slovenskih Konjicah, kjer so ga pričakovali pred mogočnim slavolokom, ki so ga napravili fantje pod vodstvom navdušenega prosvetnega delavca Viktorja Kranjca, zastopniki občine, gospodarskih organizacij in katoliškega prosvetnega društva. Pri sprejemu je bila tudi pestra skupina narodnih noš ter farna godba, zastopniki gasilstva iz vsega okraja, šolska mladina, močno zastopstvo krščanskih konjiških mater in množica zavednega slovenskega katoliškega ljudstva.
Kot prvi je pozdravil gosp. bana konjiški arhi-dijakon gosp. Prane Tovornik, ki je dal izraza veselju vsega okraja nad obiskom gosp. bana. V gosp. banu jc noveličeval moža, ki jc iz sil, danih mu po krščanskem svetovnem nazoru, vedno dajal in bo dajal vse za dobro svojega naroda, države in kralja. Poudaril je, da je lepa bodočnost slovenskega naroda zajamčena le v okviru jugoslovanske države in je gosp. bana zagotavljal o takem prepričanju prebivalstva konjiškega okraja.
Za arhidijakonom je pozdravil dr. Natlačena rod najmlajših po učencu 5. razreda deške šole Aleksandru Fritzu. Šopek živordečili nageljev mu je izročila mala Logarjeva Tatjana. Za tem je izrekel pozdravne besede član banovinskega sveta gosp. Janez šelih in očrtal vse gospodarske potrebe tega okraja. Kot domačin in jioslanec tega okraja jc pozdravil gosp. bana še gosp. Gajšek. Vsem govornikom se je gosp. ban zahvalil in izvajal:
»Iskreno se zahvaljujem za lep sprejem. Zavedam se, da pozdrav in sprejem ni namenjen toliko moji osebi, marveč oblasti, ki jo predstavljam. Ob tej priliki želim, da bi ostali zvesti svoji slovenski zemlji, kateri so ostali zvesti tudi vaši očetje in dedje, ki so doživeli še težje čase, kakor jih doživljate vi danes, pa kljub temu niso obupali, temveč so z vztrajnim delom pripravili sebi in svojim potomcem lepšo bodočnost. Zavedajte se, da živite na sveti slovenski zemlji, ki ji moramo ostati zvesti in jo moramo s svojim delom in s svojo zvestobo ohraniti sebi in svojim zanamcem. Bodimo složni! Naj nas zavest družinske skupnosti nagiba in vodi k delu in ljubezni do naše zemlje in slovenske ter jugoslovanske družine! Bodimo zvesti Bogu, narodu, državi in kralju!«
Ob prvi obletnici smrti Pilsudshega
Ljubljana, 12. maja.
Včeraj se ie vršila spominska seja Društva prijateljev poljskega naroda, na kateri se je dru-mvo spomnilo prve obletnice smrti ustanovitelja poljske države in prvega maršala Jožela Pilsudske-ga .Po otvoritvi seje. ki jo je vodil predsednik dr. Mole, je častni konzul Poljske republike dr. S4 e I č »pregovoril o pokojnem državniku spominski govor. Očrtal je njegovo življenje, nje-
Evo borbo za poljsko samostojnost ter jioudaril, njegov lik prehaja že v legendo, v kateri mu je zagotovljena nesmrtnost. Najzanimivejše pa je bilo, ko je gospod konzul podčrtal misli največjih jx>lj-skih pesnikov, ki so že v času romantike prerokovali vstajenje Poljske (Middewia, Slovacki, Leuar-tenvicz, Wyspianski) ter sanjali o tistem, ki bo vzpostavil sitari sijaj m svobodo Poljske. Vse mesi-ianistične težnje so se realizirale v Pilsudskem, ki je M »ker povsem različnega kova, ter je največja zanimivost v tem ta, da je Mickievtricz leta 1823 v »Oziadadi« po u stili duhovnika Petra izpovedal čndno uganko, da je »njegovo ime 44«. Mickiewicz sam ni pozneje mogel razložiti, zakaj je vzel prav to Število, s katerim se je pečalo dozdaj že toliko književnih zgodovinarjev. Toda — prav 44 let po tej prerokbi se je rodil Pflsudski (1867), ki je uresničil sanje največjih poljskih duhov. Tako se okrog
Pilsudskega že spleta pesniška legenda, v kateri bo živel večno.
Danes se je društvo udeležilo sv. maše zaduš-nice v cerkvi sv. Jožefa.
Tako se je Ljubljana na intimen način poklonila sfiominu velikega državnika, ustanovitelja in voditelja sosednega velikega slovanskega naroda.
Išias
In bolečine t Členkih lahko ozdravite t termalnem kopališču
UPIH
Lepa slovesnost v Stični
N j. Vet kralj Peter II. krstni boter devetemu sinu
Na sliki vidimo očeta in mater, med njima sedi kraljev zastopnik polkovnik Lukanc, poleg matere pa okrajni načelnik dr. Hacin. Zadaj stojita g. opat dr. Kostelec in župnik g. Bolcar, med njima pa botrca Plankarjeva mama, ki je botrovala tudi vsem ostalim bratcem, ki jih vidimo tu na sliki.
Foto: Erjavec, Stična.
Preteklo nedeljo so imeli v StfCni zelo redko slovesnost Kratili so devetega Petretovega sina iz Dobrave (prav za prav desetega, zakaj prvi sin je kmalu po rojstvu umrl). Za botra je bil jx> svojem zastopniku Nj. Vel. kralj Peter II. S popoldanskim vlakom se je jjripeljal kraljev zastopnik gosp. polkovnik Lukanc v spremstvu okrajnega načelnika dr. Hacina iz Litije. Na kolodvoru je kraljevega zastopnika pozdravil stiski opat gosp. dr. Kostelec. Pred stišfko cerkvijo se je zbralo do 2000 ljudi, gasilske čete iz Stične, Višnje gore, Krke, Št. Vida in Metnaja so napravila špalir; drugi špalir pa je tvorila šolska mladina z učiteljstvom. Okrajni načelnik dr. Hacin je orisal, kako velikega pomena in kako velika naklonjenost je od strani kraljeve hiše za vso okolico ta slovesnost. Svoj govor je zaključil z zahvalo kraljevi hiši za tako veliko naklonjenost Oosp. župnik p. Bolcar je v lepem govoru opisal pomen sv. krsta. Nato so pozdravili kraljevega odposlanca zastopnik gasilcev, zastopnik Prosvetnega društva in župan stiske občine. Kra-•»« tanek betih naoelinov ie v imenu šolske mla-
dine poklonila g. jx>lkovniku učenka Anica Hrast. Nato se je pričel na prostem krstni obred. Otrok je bil krščen na ime Peter. Po krstu se je vsa množica jx>dala v cerkev. V treh avtomobilih so se nato odpeljali na dom novorojenčka v Dobravo. Pred domačo hišo, ki je bila lejx) okrašena, je čakalo osem bratov. V hiši je bila pripravljena mala zakuska, med katero je gosp. opat prosil gosp. polkovnika, naj se večkrat oglasi v Stični, da bo sam videl, kalto bo rastel mali Peterček.
Pri odebelelosti
stalna vporaba naravne
FranzOosefove
grenke vode uspešno draži delovanje črev. Res. po nrtn. soe. not. hi nar. sdr. 9-br. 1S483, «. V.
pristen samo v tem zavitku
Za življenjski obstoj rudarjev
Na nedeljski seji banovinskega odbora JRZ so zastopniki cele Slovenije s svojim voditeljem na čelu izrekli svoje simpatije rudarjem, ki se borijo za svoj obstanek, in naročili vodstvu, da se ukrene, da se zagotovi rudarskim družinam človeka vredno življenje, škode in krivice ne občutijo samo Trbovlje. Zagorje, Kočevje, Velenje itd., ampak vsa Slovenija trpi zaradi tega v gospodarskem, socialnem in političnem oziru. — Naši rudniki na pr. delajo maja le 10 dni. l očno preračunano ne bo znesla 1. junija plača toliko, da bi prišlo na osebo v rudarski družini niti en dinar na dan za hrano.
Medtem pa v bosenskili in južno-srbskih rudnikih delajo vse dni in še / nadurami, da pridejo do 40 šihtov — delavnikov na mesec. Oni rudniki so polno — 100% — zaposleni, pri nas še na polovico ne. Železnica je jemala pred 6 leti iz slovenskih rudnikov 00.000 ton mesečno, a zadnje leto še samo 32.400 ton. Za tekoče leto je načrt »strokovnjakov! v železniškem ministrstvu, da se na celoti odjem, ozir. fioraba premoga poviša za približno mesečno 6000 ton, a pri tem bi se našim rudnikom nič ne povišalo, ampak še vzelo okoli 600 ton.
Ker našega premoga železnica ne jemlje, ga zato uvaža iz rudnikov moravske in drinske banovine. Da se to državi ne izplača, je gotovo, saj če privatnik pošlje tja dol premog, plača za prevoz 160 Din za tono, in če ga od tam doli k nam vozijo, ne pride tudi državi ne zastonj, ampak jo stane ravno toliko. Medtem pa prodaja na pr. TPD železnici premog po 135—140 Din za tono. Tudi
je mogoče premog iz južnih krajev rabiti /a naš> stroje le, če ic pomešan med naš premog, samega sploh ne. Zakaj pa potem ne jemljejo našega premoga? Dolgo časa so strokovnjaki v Belgradu na-migavali, da so tu odločilni državno brambni oziri. Slovenija pa jc obmejna pokrajina. Ko sc je pred desetimi dnevi delavsko zastopstvo zaradi tega oglasilo pri vojnem ministru, je gosjiod Marič odločno zanikal to trditev in rekel: država rabi ob meji zadovoljno ljudstvo to jc najbolj gotova obramba.
Želeti je. da bi to edino zdravo in pravilno stališče g. vojnega ministra zmagalo. Zal, da sc nekaj odločilnih gospodov pri železnici ne more fiovspeti do tega stališča. S propadanjem našega rudarstva pada njegovo nekdaj vzorno socialno zavarovanje. Bratovske skladnice, ki so pa dane« že na robu propada z redukcijami, ki grozijo. Če ne dobijo naši rudniki vsaj odjema, ki so ga imeli pred enim letom, pa bi bilo sploh vse socialno zavarovanje uničeno. S tem bi naraslo siromaštvo in brezposelnost, ki ie že dosedaj silna nadloga m banovino in vse občine in tudi državo. Vse f»a bo rešeno, če dobijo slov. rudniki k sedanjemu odjemu še okrog 5000 ton mesečno, ki so jih zadnji čas izgubili. Približno toliko znese tudi pošiljatev premoga, ki ga pošljejo železnicam >na severu« države povrh vsega, ne da bi naročile.
Upamo, tla bo v Belgradu v prihodnjih odločilnih dneh zmagalo stališče, ki jc v prid Slovenije in cele države, je v prospeh JR/, ki se v rudarskih revirjih krepko razvija in je tudi edino socialno pravična.
I Danes premiera!
Film poln lepote in razkošja!
LILI A N HflRVEV
v novi, prikupni vlogi!
Noi v Monte Carlu
Kot dopolnilo: Klapnra poje svoje najtepie pesmi I
Predstave ob 16, 19'18 in Sl'15 nrtt TVlrfon M-JI
KINO UNION
Izreden dogodek
V nedeljo, dne 10. t. m. sta došla v župnijo Naklo pri Kranju ob istem času in iz istega kraja (pelo iz iste hiše) dva gospoda, katerih eden je sedaj župnik, drugi pa kaplan. Kakor ni menda župnije, ki bi bila doživela sprejem dveh dušnih pastirjev na en dan, tako je menda ne bi našli tudi nobene, ki bi dobila za župnika aktivnega kanonika, za kaplana pa aktivnega rektorja kake samostanske cerkve. Oba dušna pastirja sta bila v ravno istem kraju, odnosno v najožji soseščini pri enem in istem župniku skozi večjo dobo let kot kaplana. Ko pa pravimo, da sta prišla gospoda z visokih mest na podeželsko faro, pa moramo povedati, da to ni kaka degradacija, ampak prav narobe, da sta namreč oba gg. prišla po želji škofovi, kot priznano izborna dušna pastirja ter delavca na vseh področjih kulture in znanosti, saj je Naklo kraj, ki so iz njega središča izšli odlični možje, še danes lahko naštejemo kakih 20 inteligentov, a med umrlimi naklanskimi rojaki najdete pKDleg- kanonikov tudi škofe (tržaško-konerski škof dr. jernej Legat) in tudi sloveči zdravnik na ruskem carskem dvoru Carbonarius (Voglar) je v Naklem doma. V župniji biva že nad 40 let prelat Zupan Tomo, brezniški rojak. Tudi sedanji rod študira, tako da živi v mali naklanski župniji kakih 20 študentov in študentkinj. Če je breznica na Gor. na prvem mestu, kar se tiče števila inteligentov. ki so tam doma, potem bo Naklo kar kmalu za njo. Z ozirom na to menimo, da je popolnoma v skladu, če sta prišla v Naklo kot dušna pastirja: za župnika stolni kanonik Šimenc Josip, za kaplana pa rektor uršulin-ske cerkve in katehet pri uršulinkah v Škofji Loki Pogačnik Josip. Da so Naklanci tega veseli in da razumejo to dvojno odlikovanje, je pokazala župnija v nedeljo, ko je sprejela oba nova gospoda. Ta sprejem je pa obenem pokazal, kako globoko je še v župljanih župnije Naklo zasidrano spošto^ vanje do duhovnikov in kako živa je med njimi verska zavest.
Štirinajst dni sc je župnija Naklo pripravljala na prihod dveh novih žujjnih pastirjev. V nedeljo pa je veselje prikipelo do vrha, kar je bilo opaziti v radostnem valovanju cele župnije, ki se je takoj v prvih popoldanskih urah začela zgrinjati v vasi Naklo, ki je bila odeta s cerkvijo vred v najlepšo praznično obleko. Kolesarji na lepo okrašenih kolesih (vsako kolo zase je bila državna ali cerkvena zastava), konjeniki na konjih so po vasi gori in doli preizkušali svoje konje in svojo jahalno sposobnost, do zadnjega vsi oblečeni v narodne noše, a na elegantnih vozičkih - zapravljičkih so se iz enega konca župnije do drugega prevažale župljan-ks in župljani v narodnih nošah, toliko časa, dokler ni prišlo znamenje za odhod nasproti novima gospodoma. V bližini Kranja so jih pričakali in jih spremili v župnijo. Slovesnost je zelo povzdignila tržiška godba, ki je spremljala došlece skozi vas. Po pozdravih (trajali so pol ure) je ljudstvo napravilo špalir, da sta nova dva gospoda v spremstvu kanonika stolnega kapitlja, škofjeloškega rojaka Sušnika in v spremstvu častnega kanonika dekana Mraka, univerzitetnega prof. dr. Fabijana, kranjskega dekana Škrbca in drugih duhovnikov (vseh slajpaj jih je bilo 17) odšla v cerkev. Ni majhna naklanska cerkev, toda v nedeljo bi morala biti tako velika, da bi sprejela vase vsaj kakih 5000 ljudi, če bi hoteli biti vsi v cerkvi. Kranjski gosp. dekan Skrbeč je imel slavnostni govor.
Župnija Naklo žeti, da bi g. kanonik dolgo ostal med njimi kot župnik ter da bi bil kar najbolj zdrav. Kanonik Šimenc, ki jc tudi sourednik »Bogoljuba« ter priznani predavatelj o težkih problemih (okultizem in drugo) in izboren poznavalec tujih jezikov (v Škofji Loki je imel zelo obiskan francoski krožek) je človek, ki se zna uveljaviti s svojo globoko uvidevnostjo. Ni čuda tedaj, da so ga tudi v škofji Loki, kjer je bil na težkem meatn, imeli tako radi. Goienke trdijo, da noben oče ne bi
mogel svojim otrokom tako modrih naukov dajati, kot jih je on dajal njim.
Kaplan Pogačnik pa bo v Naklem našel hvaležnega dela v šoli in drugod. Škoija Loka je /» obema gospodoma žalovala, Naklo se pa veseli. Mi jima pa želimo obilo blagoslova božjega pri njunem težkem in vsestranskem delu!
Jurčičev brat umrl
Na Muljavi piri Stični je umrl v 90. letu starosti Anton Jurčič, bra-t nagega pisatelja Josipa Jurčiča.
Rodovma Jurčič izvira iz zaselja Jablane od Križa pri Kostanjervici. Marko Jurčič, oče Antona in pisatelja Josipa, je služil za kočijaia pri sodniku v Stični. Seznanil se je s Pajžberjevo Micko na Muljavi in v tem zakonu so bili trije otroet: Marija, Josip in Anton. Josipa so dali v šole, Anton je zagospodaril na domu. Sedaj je zapustil tud'. on to solzno dolino. Zapušča sina, ki skromno preživlja svojo številno družino. Pokojniku naj sveti večna luč!
V mlaki utonila
Maribor, 12. maja.
V Reki pri Hočah se jc zgodila tragična smrtna nesreča. Ko so pokopavali v Hočah posestnika Antona Podkrižnika, jc hitelo na pogreb veliko ljudi iz. Reke. Med njimi se je odpravila k pogrebu tudi 25-letna posestniška hči M. Curič. Dekle je bilo božjastno, kar ji je postalo usodno. Ko je šla proti vasi preko plitve luže, čez katero jc bila vržena deska, jp je nenadoma vrgla božjast ter je padla v mlako tako, da jc obležala z obrazom v plitvi vodi. Ker ni bilo v tem trenutku v bližini nikogar, je revica utonila v mlaki, ki jc bila jedva ped globoka. Čez nekaj časa so prišli mimo sosedje, ki so jo našli v vodi, bila pa je že vsaka pomoč zastonj.
Strašna nesreča v Pekrah
Maribor, 12. maja.
Danes popoldne se je zgodila v Pekrah strahovita nesreča. Pri veleposestniku zaposleni vini čar B-run-ško je nakosil na travniku sveže trave tor jo peljal domov. Na vozu jc sedela njegova 14-letna hčerka Marija ter držala v rokah koso. Na enkrat pa se je voz zaradi ovire na poti prevrnil in dekletce je padlo z voza tako nesrečno, da se je nasadilo na koso. Ostrina kose sc ji jc zarila na zadnjem spodnjem telesu v hrbet ter prišla poci prsmi na trebuhu ven. Z veliko težavo so izvlekli koso iz telesa in telefonično obvestili mariborsk« reševalce, ki »o umirajočega otroka prepeljali takoj v bolnišnico. Dvomijo pa, da bi nesrečno dekletce ostalo pri življenju, ker jc zaradi velikanske ran« izjfnbilo preweč krvi in jc tudi »nnvi rnna
Drobne novice
Koledar
Sreda, 13. maja: Servacij, Skof; Robert Belar-
min.
jVom grobovi
+ V Seničici pri Medvodah je včeraj zjutraj mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Suiteršič.
Odšla je v večnost 16 dni za svojim ljubljenim možem. Pogreb bo v četrtek ob <3 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Ljubljani je včeraj ob 1 popoldne umrla ga. Marija S e 1 i š k a r , mati požarnega čuvaja nn Gradu tf. Seliškarja. Naj v miru počiva!
+ V Boh. Bistrici je umrla gospa Ivana Rav-hekar roj. Demšar. Pogreb bo v četrtek ob '44 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše sozaljel
Osebne vesti
_ Priznanje. Gosp. minister dr. Spaho ie izda! odlok, s katerim je postavil gosp. i n g. Maksa Klodiča, železniškega direktorja v pok., za eksperta pri ministrstvu za promet (direkcija z* gradnjo železnic). Z odlokom mu je poverjeno nadzorstvo nad vsemi železniškimi gradnjami v Sloveniji t j. Sevnica—Št. Janž in trasiranje proge Črnomelj—Vrbovsko, ki se te dni začne. Gosp. direktorju ing. Klodiču, ki uživa velik sloves doma in na tujem, iskreno čestitamo k temu imenovanju, ki je brez dvoma izraz priznanja odličnemu stro-
kovnjaku^_kovana gta / re(Jorn jugoslovanske krone drugega razreda divizijski general Cedomir Jo-vanovič in z zlato kolajno za vestno vršenje službe nižji vojni uradnik II. razreda topniškotehnicne
»troke Mijo Fuks.	. ,. „	„
_ Imenovanja v naši vojski. Razen sprememb na generalskih položajih, o katerih smo ze poročali v včerajšnjem »Slovencu«, so bili s službenim vojnim listom od 11. t. m. še imenovani za vršilca dolžnosti poveljnika bosanske divizijske oblasti topniški brigadni general za generalštabne posle ve-lizar Antič, doslej načelnik štaba II. armijske oblasti- za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika zet-ske div. oblasti ing. brigadni general Vladimir Talič; za vršilca dolžnosti poveljnika jjehote du-navske div. oblasti peli. polkovnik Mihailo Mihaj-lovič- za vršilca dolžnosti poveljnika vrbaške div. obl. peh. polkovnik Dragutin Živanovtč; za vršilca dolžnosti načelnika šfttia II. armijske oblasti ge-neralštabni polkovnik Ljubomir Štefanovic in v orožništvu za pomočnika poveljnika vrbaskega orož polka orož. podpolkovnik Milan Mitirtinovič.
—	Upokojeni so divizijski general Cedomir Jo-vanovič; peh. kap. I. razr. Dragotin Vidman; uradnik II razr topniškotehnične stroke Mno ruks, uradnik 11. razr. ekonomske stroke Josip Štimec in nižji voj. kapelnik I. razr. Josip Fridl.
—	Poročila sta se dne 11. maja v župni cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani gosp. Anton B e r v a r , višji kontrolor drž. žel. v Belgradu. in gdč. Mimika Vol Ima i er iz Selnice ob Dravi. Obilo STece!
= Odvetnik dr. Jakob Petrovič je vpisan v imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11.
res
Svoji R svoflm!
Za pranje perila uporabljajte vedno le
domače izdelke! To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
— Priprave za letošnji Protituberkulozni teden (ki bo v času od 17. do 24. maja t. 1.) je izvršila Protituberkulozna zveza v Ljubljani s tem, da je dala vsem svojim edinicam, t. j. krajevnim proti-tuberkuloznim ligam ter protituberkuloznim odsekom pri odborih društva Rdečega križa izčrpna navodila. Razven tega je naprosila vse občinske uprave v dravski banovini, da razobesijo na vidnih mestih troje vnst plakatov, pTosila je pa tudi upraviteljeva vseh osnovnih t*r ravnateljstva srednjih iol, da sodelujejo učiteljski m profesorski zbori pri tej človekoljubni akciji. Kakor nam poročajo, j« odziv vseh naprošenih faktorjev pritrdilen, s čknur dokumentirajo, da uvidevajo važnost našega protituberkuloosnega pokreta. Sirom dravske banovine bodo v Protituberkuloznem tednu razne prireditve, Protituberkulozna zveza v Ljubljani bo pa priredila v soboto,~ 16. t. m. »Večer otroka« v Delavski zbornici, v nedeljo, 17. t. m. ob 9 pa bo otvoritev »Otroškega sejma« jx> g. banu dr. Na-tlačenu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami, odnosno po njegovem namestniku. V Protituberkuloznem tednu so predvidena tudi razna predavanja v ljubljanski Radiooddajni postaji in sicer: v soboto, 16. t. m. od 18.40 do 19 g. dr. Joža Bohinjec, v ponedeljek, 18. t. m. od 18 do 18.20 g. dr. France Debevec in v četrtek, 21. t. m. od 17 do 17.15 g. primarij dr. Robert Neubauer z Golnika.
— Opozorilo! Pri izvrševanju vsakovrstnih poslov ee razni ljudje predstavljajo za novinarje ter razkazujejo tudi nekakšne novinarske legitimacije. Jugoslovansko novinarsko združenje kot poklicna organizacija novinarjev jc doslej edina ustanova, ki na temelju svojih pravil in novinarske uredbe presoja, kdo je novinar in kdo ne, Ljubljanaka sekcija Jugoslovanskega novinarske združenja opozarja javnost, da so pravi poklicni novinarji samo člani JNU, ki imajo posebno legitimacijo. Ta legitimacija ima črne usnjene platnice, identiteta člana JNU je potrjena z žigom in s podpisom predsedstva Centralne uprave JNU, s fotografijo in potrdilom uredništva, pri katerem član deluje. Nobena druga legitimacija se ne sme smatrati za legitimacijo poklicnega organiziranega novinarja. Tudi izkaznice, ki jih izdajajo uredništva raznih listov, in zelene legitimacije od generalne direkcije državnih železnic za vozne olajšave ne veljajo za legitimacije poklicnih novinarjev. Od vsake osebe, ki se predstavlja za novinarja, naj se zahteva črna legitimacija poklicnih novinarjev. Da se preprečijo zlorabe, je treba »novinarje«, ki nimajo take legitimacije, prijaviti ljubljanski sekciji JNU. Pozornost je potrebna tudi pri nakupu telefonskih imenikov. Belgrajska sekcija Jugoslovanskega novinarskega združenja je bila od poštnega ministrstva pooblaščena za izdajo telefonskih imenikov. Samo ti imeniki imajo vse uradne podatke. Imeniki bel grajske sekcije JNU imajo svetlomodre, dvakrat temnomodro prepasane platnice. Pazit. ,e treba na letnico 1936 in na napis »Založba Jugoslovanskega novinarskega združenja — sekc,a Belgrad«. Prodajajo se namreč tudi zastarelim nepopolni telefonski imeniki. Pravi telefonski imenik, za dravsko banovino se dobijo pri vseh poštnih uradih za 10 Din. Telefonski imeniki za voo državo iste založbe, lično vezani, za ceno 85 D« in poštnino, pa se naročajo pri Jugoslov. novinarskem združenju, eekcla Belgrad, traaKopanov. m.
—	V soboto, 16. maja avtoizlet na Plitvice Scnj in Crikvenico! Cena 240 Din. Prijave izletina pisarna Okoro, Ljubljana, hotel »Slon«.
—	Nekaj vstopnic za Olimpijado v Berlinu je še na razpolago. Preskrbite si jih takoj pri »Putni-ku«, Ljubljana.
—	Se do 15. Utjl pohitite s plačili za romanje na Trsat in izlet na otok Rab. Cena 140 Din (za Štajerce- 115 Din); po 15. maju 20 Din več. Podrobna pojasnila pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpetrska vojašnica.
—	Licitacija za Rogaško Slatino ni napela, V ponedeljek dopoldne je bila licitacija za napravo aafaltnega cestišča na banovinski cesti skozi zdravilišče v Rogaški Slatini. Proračunski znesek za ta dela je znašal 421.000 Din. Licitacija ni uspela, ker se ni oglasil noben ponudnik.
—	Nove knjige. Bevk France: Kresna noč — Vihar; Bevk izbrani spisi II. knjiga — Zbirka domačih pisateljev, vezano 70 Din; Piskernik dr. A., Slovarček slovenskega in nemškega jezika s slovni-škimi podatki za Slovence 20 Din, vezano 30 Din; Rakuša Rud., Slovarček okrajšav slovenske stenografije 6 Din; Zbornik znanstvenih razprav — zvezek XI. 75 Din, zvezek XII. 80 Din; Detela dr. Franc, Izbrani spisi II. knjiga 7>2 Din, vezano 88 Din; dr. Skaberne Fran, Slovenski advokati in javni notarji v književnosti, znanosti in politiki 12 Din; Senkovič Matija. Novodobno šolsko delo 18 Din; Hessen Sergej, 15 let sovjetskega šolstva in komunistične obrazbene politike 12 Din; Pedagoški zbornik letnik XXXI. 28 Din; Štrekelj Stane, Pišite boljše ponudbe 20 Din; Godyn-JermoI, Naseljenci, divjaki in otroci, povest 20 Din (Goriška Matica); Feigel Damir, Okoli sveta (Goriška Matica) 20 Din; Katoliška akcija — referati na tečaju KA za duhovnike 14 Din; Novak Vilko, Izbor prekmurske književnosti 12 Din; Vozni red »Ekspres« 10 Din; Mali žepni vozni red 5 Din; Ahčin, Bolj-ševiška mladina 3 Din; Jurčič, Deseti brat (roman, Cvetje iz domačih in tujih logov) 24 Din; dr. Gosar, Kolektivizem? 16 Din; Brumen Vinko, Blaže in Nežica, kulturno pedagoški pomen Slomškovega dela 24 Din. Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Zbirko Narodnih zdravic za moški zbor, ki jih ie nabral in priredil Ljudevit Zepič, umetniški vodja in učitelj znanega in priljubljenega slovenskega vokalnega kvinteta, je pravkar izšla v založbi Glasbene Matice ljubljanske. Zbirka obsega 7 pesmi in sicer: Slovenc Slovenca vabi, Ena kupica, Oj preljuba vinska tTta, Ljubezen večna ustvarja vse, Zmeraj se veselim, To žlahtno vinsko kapljico, Trik! trik! saj je Se več. Zbirka je izdana v partituri v priročni žejmi obliki in stane 10 Din Naroča se pri Glasbeni Matici v Ljubljani.
—	Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. V sredo, 13. t. m. ob pol 21 bo predaval ginekolog gosp. dr. Rafael Dolinšek »O splavu in njegovih posledicah«. Vstop prost. .
_ Kdo je tako premožen in plemenit, da bi
mogel vzeti za prihodnje šolsko leto drugošolca na svoje rame in bi zanj plačeval oskrbnino 300 Din mesečno?
Ljubljana
© Občni zbor Jugoslovanske-češkoslovaike lige v Ljubljani. V društvenih prostorih je bil v ponedeljek občni zbor Jugoslovanske-češkoslovaške lige, ki ga je vodil predsednik dr. E. Stare. Zborovanja se je udeležil g. konzul ing. St. Minovsky ter predstavniki drugih slovanskih druStev in večje število delegatov podeželskih lig. Odbor je poda! poročilo, te katerega je razvidno veliko delo, ki da Liga vrši na zunaj in na znotraj. Po poročilu vseh odbornikov je bilo sklenjeno, da se Liga pismeno zahvali g. banu dr. Natlačenu, g. predsedniku občine dr. Adlešiču ter g. generalu Nedeljkoviču za vso naklonjenost, ki so jo v izredni meri pokazali društvu in njegovim težnjam. Na predlog g. urednika Borka je Liga izvolila za častnega člana znanega prevajalca slovenskih del na češko osem-desetletnika Jana Hudca. Nato je bi! izvoljen nov odbor, ki je sledeči: predsednik dr. E. Stare, podpredsednika F. Govekar in ravn. H. Krofta, tajniki dr. V. Murko, dr. J. Ražem in A Pollak Magai-nika dr. A. Štele in ravn. S. Hlusička, gospodar K. Urbančič. Odborniki: B. Borko, dr. V. Burian, dr. T. Debeljak, dr. M. Finkova, Milena Govekarjeva, dr. G. Gregorin, dr. V. Grossman, M. Gruden, prof. E. Jarc, Mirko Javornik, dr. R. Krivic, dr. I. Lah, ing, L Leben, konzul S. Minovsky, dr I. Murko, ing. A. Ozvald, Mirko Polič, F. Slokan, prof. I. Vavpotič in ing. F. Zelenko. K odboru spadata še predsednik Akademske sekcije J. Prohazka ter predsednik Češke obec R. Rvška. Revizorja- dr. L Treo in ing. D. Leiskovšek. Ko so podali poročila še podeželski delegati, je bil še občni zbor izvršilnega odseka.
iT) Zvestemu in marljivemu delavcu g. Ivanu Drakslerju v slovo. Dne 11. maja 1936 ga je rešila smrt kratkega in mučnega trpljenja. V zgodnji jutranji uri 7. t. m., ko je od doma hitel na delo, ga je zalotila nesreča na Poljanski cesti. Smrtno nevarno se je zadel s kolesom v nasproti mu hiteči mesarski voz. Strašni sunek mu je prizadejal hudo notranjo poškodbo, kateri je podlegel. Gosp. Ivan Draksler se je izučil zidarske obrti pri tvrdki Matko Curk. V uk je vstopil v maju 1927 in ostal v delu do prezgodnje smrti. V cvetu mladosti in najlepših moških letih, star komaj 25 let, se je poslovil od nas vseh, ki smo ga ljubili m spostovali. Zapustiti je moral mlado ženo, s katero je preživel komaj 3 mesece družinskega življenja. — Pogreb nepozabnega in zvestega delavca bo v sredo, dne 13 t m ob 6 izpred hiše žalosti v Štepanji vasi na farno pokopališče. Počivaj v miru, dragi Ivan. Užaloščeni vdovi in vsem prizadetim naše iskreno
sožalje!	,	....
0 Ljubljanska podružnica Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in irdns'rij<kih uradnikov je
pred časom vložila na Združenje bančnih zavodov za dravsko banovino, na Društvo bančnih zavodov v Sloveniji in Zvezo industrijcev za drav-ko banovino prošnjo, da se v poletnem času uvede nede-Ijeni delovni čas in sicer o>i 1. maja do 15. septembra. Predmetna pogajanja ugodno potekajo in upamo, da bo nedeljeni delovni čas v kratkem uveden, o čemer bo članstvo še posebej obveščeno 0 Cene mesu znižane. Znano je, da so pred mesecem dni ljubljanski mesarji sklenili povišati ceno mesu ter se pri tem sklicevali na to, da se je cena živini zaradi akcije »Kmetske zveze« zvišala. Zaradi razmer pa mesarji svojega sklepa niso mogli izvajati in je višja cena držala komai kakšen teden dni, v resnici pa so mesarji prodajali kaj kmalu meso pod oficielno sklenjenimi cenami. Zadnje dni pa so mesarji tudi sporazumno znižali cene na staro prejšnjo višino in sicer za 2 Din pri kg. Tako stane sedaj kg najboljšega Govejega mesa 10 Din. v splošnem pa so cene sedaj: prvovrstno meso 8 do 10 Din, drugovrstno 6 do 8. tretjevrstno pa 5 do 7 Din. Mesarji bi bili sicer upravičeni zaradi višje cene živini povišati cene mesu povpreč-ao a 1 Dn. toda tudi teda niso zmedli Mestno nn-
285 PRIDNIH DELAVCEV

pod najboljšim strokovnim vodstvom
DELA ZA
VAŠO UDOBNOST
svelovno-znana tovarna upognjenega pohištva
REMEC-Co.
KAMNIK—DUPLICA OPET VAM NUDI ZA TO SEZONO ELEGANTNE NOVE MODELE
glavarstvo nalaSč ni hotelo maksimirati oen mesu na trgu, ker ni hotelo s tem vplivati na cene živini, ki bi ila seveda navzdol, kar bi nedvomno škodovalo kmetskemu sloju.
0 Dobava gramoza za leto 1936 za banovinske dovozne ter subvencionirane ceste v območju okrajnega cestnega odbora Ljubljana. — Razglas o tem je na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani in na uradnih prostorih bivših občin v Mostah, v Šiški in na Viču. — Interesenti se tudi opozarjajo, da lahko dobe informacije o podrobnih dražbenih pogojih v pisarni okrajnega cestnega odbora v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 11, 2. nadstr.
© Dejanja vlomilske tolpe. Poročali smo o aretaciji velike vlomilske tolpe, ki je v Ljubljani vlamljala kar na debelo. K dosedanjim sedmim prijetim vlomilcem je policija pridružila še dva, dva pa sta še na prostem. Pri dveh, ki sta osumljena nakupovanja sumljivega blaga, je policija zaplenila dva kovčega, vredna okoli 2000 Din, ki sta bila ukradena meseca februarja nekemu peku. Med drugim so tatovi ukradli osem velikih kovčegov, ki so jih nesli naravnost v mestno zastavljalnico ter jih zastavili. Šele v zastavljalnici so prav za prav videli, kakšno blago je bilo v kovčegih. Seveda so za kovčege dobili le malenkost, kakšnih 10% vrednosti. Blago, ki so ga lastniki ocenili za 4000 do 5000 Din, so na pr. pustili za 300 do 500 Din. Tatovi priznajo samo to. kar jim more policija dokazati. Dosedaj jim je dokazala nič manj, kakor 25 vlomov. Ti vlomilci so prav nesramno izkoriščali dobre gospe od Elizabetne konference. Dasi so bili vsi elegenatno oblečeni, so hodili k takim gospem prosit za denar za prenočišče. Tako je recimo taka dobra gospa podarila prosilcu 5 Din, nekaj ur pozneje pa je obdarovanec v to stanovanje, ki si ga je ogledal, vlomil in odnesel, kar je pač našel. Vlomilci so na pr. v gostilni Lovšin popivali, zabavali strežno osebje, ta čas pa so drugi vlomilci vlomili v podstrešje ter okradli gospodarja, natakarico, sobarico, kuharico in še nekega sostanovalca. Nekemu banskemu svetniku so ukradli 1900 Din vredno suknjo, ki so jo takoj odnesli v zastavljalnico ter jo tam zastavili za — 200 Din. Veliko vprašanje pa je sedaj, kdo bo plačal, oziroma nadomestil zastavljalnmo, ali zastavljalnica sama, ali lastniki ukradenih predmetov!
Maribor
□	Igralci Slomškove družbe. V nedeljo je bila v dvorani na Aleksandrovi cesti prva velika vaja vseh igralcev za Petančičevo igro na prostem: »Naša apostola«, ki jo bodo igrali v Ljudskem vrtu v okviru Slomškovih praznikov. Igra je tipično zborska tvorba, saj nastopa v njej osem različnih zborov. Po obsegu zunanjih priprav in po številu igralcev bo največja prireditev v Mariboru in morda sploh v Sloveniji. Zbori štejejo skupno 210 ljudi, solistov je 14, poleg teh pa sodeluje tudi godba, fanfare itd. Že več kot mesec dni so se pripravljale vse skupine ločeno vsaka za se. V nedeljo pa so se zbrale k prvi vaji, da se združijo, ustvarijo resnično skujinost, družino. Osrednja misel te igralske družine je: Slomšek — svetnik! Vaja je pokazala, da so se igralci in zbori v igro že vživeli, udeležba pa, da so se pripravljeni za Slomškove prireditve žrtvovati. Brez žrtev je tako obsežna in težka izvedba igre nemogoča.
□	Študijska knjižnica v preteklem letu. V ponedeljek zvečer je bila seja kuratorija Študijske knjižnice v Mariboru. Knjižnica se je lani pomnožila za 1632 knjig in brošur, 297 revij in časopisov, 4 zemljevide in 3 rokopise. Prisjievali so: Študijska knjižnica sama 903 knjige, 141 revij in 3 zem.-ljevide, Zgodovinsko društvo 678 knjig, 149 revij, 1 zemljevid in 3 rokopise, Muzejsko društvo pa 51 knjig in 7 revij. Z nakupom je bilo pridobljenih 494 knjig, 74 revij in 2 zemljevida, z darovi 983 knjig, 122 revij, 2 zemljevida in 3 rokopisi, z zameno 106 knjig in 89 revij, dolžnostnih in recenzijskih izvodov pa je prejela 49 knjig in 12 revij. Izposojevalcev je štela 898, med temi 333 na novo vpisanih. Izposodila je knjižnica 18.346 knjig, 7345 slovenskih, 1135 srbo-hrvatskih, 9225 nemških, 316 ruskih, 254 francoskih in 71 drugih. Med obiskovalci je največ dijaštva. Čitalnica je bila odprta 229 dni, obiskalo jo je pa 6341 oseb. Največ obiskovalcev je bilo v zimskih mesecih.
□	Socialisti in L maj. Socialistična glasila so se zagnala v nas zaradi poročanja o praznovanju 1. maja. Kako pa so v svojem lastnem podjetju praznovali 1. maja, pa ne povedo. Ljudska tiskarna, v kateri se tiskajo »Delavska politika« in »Volksstime« je sedaj naknadno odtegnila delavcem plače za 1. maj, katerega so praznovali. Menda so se bali, da bi bili delavci 1. maja rajši delali, kakor pa izgubili mezdo in zaradi tega so jim sedaj zneske naknadno odtegnili. Pometati je treba najprej pred svojim pragom.
□	Tujski promet v aprilu. V Mariboru smo imeli v aprilu 1036 tujcev s 1795 nočninami. Med tujci je bilo 636 naših državljanov in -400 inozemcev.
Q| Nenavadna tatvina, lz čakalnice na postaji v Št. llju je neznan tat odnesel veliko stensko precizno uro.
□	Ogenj. V Statenbergu jc pogorel posestnik Jožef Taks. Požar mu je uničil hišo, dočim se jc posrečilo s pomočjo sosedov novo gospodarsko poslopje oteti.
□	Pogreb najstarejšega mariborskega gasilca, Ivana Jenisija, bo danes |i0|>0ldne ob pol 17 na ladvanjsketn pokopališču. Na zadnji poti ga bodo spremili gasilski tovariši iz Maribora z godbo in zastavo, pa tudi okoliški gasilci. Jenisi je bil 55 let pri gasilskem društvu.
□	Novost za turiste in druge izletnike na zeleno Pohorje je zgodnji vlak, ki vozi od 15. maja dnevno ob 4.36 iz Maribora od gl. kol. do Ruš. Vlak so prav za prav izposlovau po dolgih in mnogih posredovanjih železniški delavci, da jim ne bo treba hoditi peš vsako jutro v Maribor. Vlak pa je splošni osebni vlak in je za vse potnike. Je že ob 5 zjutraj v Rušah. Pozdravljali bodo novi vlak izletniki na Pohorje. Drugi novi vlak vozi iz
Maribora ob 14.28 in se vrača iz Rui ob 16.30. Kdor želi biti zgodaj doma, ga bo vesel.
□	Drveči avto brez šoferja. Nenavadna nesreča se je pripetila na cesti pri opekarni v Košakih. Šofer in njegov spremljevalec sta ostavila tovorni avto, ki je last Srečka Sušeča iz Kamnice. se za nekaj časa odstranila po opravkih. Naenkrat je zavora odpustila in avto brez šoferja je zdrčal po močno viseči cesti naprej z vedno večjo brzino. Kakih 40 m dalje je treščil v telefonski drog, katerega je nagnil in se potem prekotalil v jarek ob cesti. Škoda je znatna na avtomobilu, pa tudi na telefonski napeljavi, ker je bila ves dopoldan pretrgana zveza s Pesnico in Št. lijem.
□	200% obresti! Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal včeraj švicarski državljan, 64-letni Friderik Mandeljc iz Maribora, zaradi oderuštva. Obtožnica mu očita, da je računal posestnici Witz-nerjevi posojila v enem primeru z 200%, v ostalih primerih pa s 100% obresti. Obsojen je bil na 14 dni zapora in 1200 Din kazni ali 20 dni zapora pogojno na 2 leti, če v teku 1 leta poravna oško-dovanki vso škodo ter na 500 Din popvrečnine.
□	Tri leta za uboj. Pred malim senatom se je zagovarjal 27-letni Alojz Žnko iz Dobrave pri Ormožu. Dne 29. marca je zabodel z nožem Jurija Krajnca v pleče ter ga lažje poškodoval, Krain-čevemu tovarišu Marku Spevanu pa ie zadal smrtne poškodbe v trebuh, da je 3. aprila v bolnišnici umrl. Obsojen je bil na tri leta in 15 dni trogega zapora.
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj ua prazen želodee kozaroe naravne »Franz-Josef srrenčice«.
Celje
■& 70 letnico rojstva je praznoval včeraj po«
se®tnik in bančni sluga v pokoju g. Ivan Kvas na Zg. Hudinji. Izučil se je mizarske obrti, delal pri raznih mojstrih, pozneje pa bil osebni sluga graščinske gospode in končno bančni sluga. Udeležil se je tudi svetovne vojne. Jubilant je oče celjskega fotografa g. Kvasa. Želimo mu kot poštenemu in odločnemu slovenskemu katoliškemu možu, da bi Se dolgo užival sadove svojega truda na svojem posestvu na Zg, Hudinji.
& Število brezposelnih, prijavljenih pri celjski ekspozituri Borze dela je znašalo dne 10. t m. 618, med temi je bilo 62 žensk.
-0' Fantovski odsek KPD v Celju je imel v nedeljo, 10. maja dopoldne v Domu, v Samostanski ulici izredni občni zbor. Na dnevnem redu so bila poročila posameznih funkcijonarjev, te katerih je bilo razvidno, da je fantovski odsek kljub kratki dobi svojega obstanka, zbral v svoji sredi nad vse častno število celjske moške mladine. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor.
<St Zaradi uboja tri leta robije. Pred malim j senatom celjskega okrož. sodišča je bil včeraj ob-! sojen na 3 leta robije 21-letni delavec Marčič | Ludvik, doma iz Lačne gore pri Cadranu, ker je na vel. ponedeljek letos v Okoški vasi pri Oplot-nici z večkratnimi vbodi z nožem Leskovarja Matijo tako težko telesno poškodoval, da je ta drugi dan na poškodbah zaradi popolne izkrvavitve umrl. Vzrok uboja je bil seveda zopet alkohol. Predsed-j nik malega senata s. o. s. g. dr. Mak je ob razglasitvi sodbe izjavil, da je sodišče odmerilo tako j visoko kazen zaradi tega, ker se število ubojev vedno bolj množi in je imelo samo okrož. sodišče v Celju že letos opraviti s kakimi 40 težkimi telesnimi poškodbami s smrtnim-izidom. Ta visoka številka bi pač morala biti resen opomin naši mladini, da bi se že končno spametovala ter dala alkoholu in njegovemu največjemu zavezniku nožu — slovo.
Sv. Jurij ob juz> zel.
Napredoval je za podpoverjenika tukajšnji starešina oddelka finančne kontrole g. Slavko Vrtač-; nik, ki je bil istočasno |>remeščen k glav. oddelku finančne kontrole v Mursko Soboto. Sentjurčani mu I k povišanju iskreno čestitamo ter se mu zahvalju-' jemo za njegovo skozi in skozi pravično in objek-j tivno delovanje na našem oddelku. Želimo mu. da j bi se s svojo ljubo družinico na novem mestu po-| čuti! zadovoljnega in srečnega.
Iz katoliške Cerkve je izstopila s svojim sinč-[ kom in prestopila v pravoslavno tukajšnja učiteljica ! ga. Marija Petkovšek, soproga bivšega ravnatelja | kmetijske šole g. ing. Valentina Petkovška. — Šenl-j jurčani se pa soglasno pridružujemo resoluciji ki je bila sprejeta na veliki skupščini Krščanske šole, j ki med drugim pravi tudi, da bodi v vsaki šoli nastavljen učitelj iste vere, kakor je večina učencev
Jesenice
Jeseniško ljudstvo zo hrastniške delavske tovariše. Znak ljudske skupnosti in bratske solidarnosti katoliškega slovenskega ljudstva vseh slojev ' je prišel do izTaza zadnjo nedeljo tudi na Jesenicah. Tu se je mudilo delavsko zastopstvo iz Hrast-| nika, da nabira med jeseniškim delavstvom pri-[ spevke za lastno rudarsko cerkev v Hrastniku. — I Hrastniški kaplan g. Žagar je pridigal v jeseniških cerkvah in pozivai razmeroma najsrečnejši delavski okraj, da podpre hrastniške rudarje pri graditvi nove cerkve. Odziv jeseniškega ljudstva je bil časten in smo po pridigi doživeli slučaj, ki spominja na velika dela narodov. Jeseniške žene in dekleta ki niso imele pri sebi denarja, so pobirale z rok prstane, darovale zapestnice, zlate uhane in drugo Nabiralna akcija je uspela častno za Jesenice.
»Deseti brat« bo po dolgem počivanju igralcev Krekovega odra prišel na program. Dobro pričeta igralska sezona, ki je v operetah dosegla viiek in privabila vso okoliško prebivalstvo v katoliško gledališče, je obetala že žalosten konec. Z »Desetim bratom« pa bomo dobili lepo delo in bomo z Jurčičem poromali v pravljične čase minule dobe.
Sklepi gospodarskih zbornic
Končana ie konferenca gospodarskih zbornic fz vse države, ki je bila te dni v Novem Sadu. Na konferenci so bile sprejete obsežne resolucij^ h katerih posnemamo tele glavne točke:
Ker kaže, da bomo letos imeli dobro letino, imeli bomo tudi presežek za izvoz. Zbornice so mnenja, da je prepustiti formiranje cen svobodnemu povpraševanju in ponudbi. Potrošnjo pšenice in moke bi na vsak način povečale nižje železniške prevoznine. Takoj je treba začeti pogajanja z državami, ki eo dajale doslej preferencijale, in skušati povečati te ugodnosti. Priznavajoč potrebo soudeležbe Prizada pri izvozu v države, s katerimi imamo preferencijalne pogodbe, je konferenca mnenja, da se zasebni legitimni žitni trgovini v polnem obsegu omogoči soudeležba pri Izvozu žitaric in pšenice. Posebno pa je važno, da ee preprečijo vse devizne težave in da se izvoznikom zagotovi polna tečajna protivrednost za izvoženo blago. Narodna banka in pooblaščeni državni denarni zavodi pa naj podpro financiranje izvoza s sezonskimi in lombardskimi krediti.
IZVOZ MOKE
V svrho pospeševanja izvoza moke, ki je padel na minimum, je potrebno, da se zagotove večji preferencijalni kontingenti tudi za izvoz moke. Nadalje naj ee osvobodi v vsakem primeru plačila davka na poslovni promet ves promet žitaric, namenjenih izvozu, med trgovci-izvozniki in Priza-dom.
IZVOZ KRME
Ker v državi ni pričakovati več pomanjkanja krme, naj kr. vlada razveljavi sklep z dne 12. septembra 1935 o začasni prepovedi izvoza krmil.
IZVOZ SADJA
Da se pospeši izvoz sadja, priporoča konferenca izprenienitev pravilnika o kontroli sadnega izvoza z dne 3. junija 1931 v tem smislu, da se morejo z izvozom sadja baviti aaino one tvrdke, ki ee stalno bavijo z izvozom in katerim je trgovina s sadjem glavni posel. Osrednja komisija sme dajati pravico za izvoz sadja samo onim osebam, ki predlože potrdilo pristojne zbornice. Edino to bo dvignilo kakovost našega izvoženega sadja. Za izvajanje najstrožje kontrole naj se dajo na razpolago tudi primerna finančna sredstva. Z ozirom na ugodno letino češpelj, naj se doseže povečanje izvoznega kontingenta za češplje v Nemčijo za najmanj 100 vagonov, nadalje pa čim večje kontingente za izvoz v Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko.
IZVOZ VINA
Konferenca prosi vlado, naj doseže za naša vina preference pri sosed njih državah. Izvoznikom naj se dovoli slajenje vin z alkoholom po predpisih uvoznih držav in po cenah svetovne paritete. Tudi izvoz vina je prepustiti samo tvrdkam, ki morejo s svojimi izkušnjami doseči dobre U6pehe in ohraniti dober uspeh naših vin.
PREHRANA PASIVNIH KRAJEV
Glede tega je konferenca mnenja, da ae naj po možnosti opusti razdeljevanje živil v naravi in da se forsira izvajanje »javnih del. Dokler se to ne izvede, naj se akcija za prehrano pasivnih krajev postavi po>d čim večjo kontrolo javnosti, da bi se preprečile sedanje številne zlorabe. V banovinskih in okrajnih odborih za te posle bi morali biti tudi zastopniki trgovskih združenj. Potrebna živila naj se nabavljajo na licitaciji, v svrho kontrole pa je treba objaviti imena oseb in ustanov, katerim eo bile dane ugodnostne vozovnice.
UREDBA 0 OSKRBOVANJU INDUSTRIJ Z
DOMAČIMI KMETIJSKIMI SUROVINAMI.
Zbornica odklanja načrt, ki da je bil izdelan na bitro roko, ker se boje, da bi se radi tega podražile surovine. Konferenca pa pozdravlja namero vlade, da podpre v izvoznih središčih in morskih pristaniščih zgraditev silosov in elevatorjev.
ZBORNICE 0 MINIMALNIH MEZDAH
Konferenca je sklenila: Želeti in potrebno je, da se dela za dvig kulturnega in socialnega nivoja delavstva s tem, da se mu daje za njegovo delo primerna odškodnina, ki je zadostna za spodobno življenje. Zaradi velike brezposelnosti je potrebno,
Pri slabem teku, zapeki v imih,
poživi čaša naravne
Franz-Josefove
grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal.
Reg. po urin. ■**>. pol. In nar. //dr. S-br. 1SI85, 25. V, SS.
r k<
da se z vsemi razpoložljivimi «redstvf podpira omo-gočenje novih zaslužkov v državi
Izdelani prednačrt uredbe gre po »vojl obliki in vsebini mnogo dalje ko najmodernejša zakonodaja v najbolj naprednih industrijskih ter gospodarsko visoko razvitih državah. Dočim se večina držav zadovoljuje z določbami glede tvornlškeca dela, razširja novi načrt veljavnost določil ob obveznem sklepanju kolektivnih pogodb ne samo na vse industrijske panoge, temveč tudi na troovino, obrt, bankaretvo in promet ter na kmečko delavstvo.
Načrt prepušča predvidenim komisijam popolnoma proste roke, kar pomeni po mnenju zbornic pomanjkanje vsakega jamstva za objektivno postopanje, ki je potrebno v interesu obeh strani. Konferenca je mnenja, da je načrt uredbe v sedanji obliki in obsegu za našo državo prozgoden.
VPRAŠANJE SANKCIJ
Konferenca prosi vlado, da se ukinejo sankcije proti Italiji, ker so občutno prizadele domače gospodarstvo in morsko brodarstvo. razlogi za na-daljna izvajanja sankcij pa so odpadli. V zvezi s tem je potrebno olajšati izplačilo naših terjatev v Italiji, da bi naši izvozniki čimprej prišli do svojega denarja.
KONTROLA UVOZA
Z ozirom na dosedanje odloke finančnega ministrstva o kontroli uvoza predlagajo zbornice, da se poleg določenega odbora za uvoz osnuje posvetovalni odbor, sestavljen iz zastopnikov gospodarskih zbornic, da se pravočasno odpravijo vse tež-koče in dajo potrebna strokovna pojasnila za razne panoge gospodarstva.
PROTI KROŠNJARSTVU
Ilegalno krošnjarenje je zavzelo v državi tak razmah, da ogroža tudi sam obstanek trgovcev in gostilničarjev, ki se nahajajo v zelo težkem gospodarskem položaju. To nevarno širjenje krošnjarje-nja je posledica slabe in netočne porabe obstoječih zakonskih predpisov in nejasnega pravnega položaja krošnjarjev.
Zato zahteva konferenca, da se takoj izdajo ravilniki za izvrševanje VIL poglavja obrtnega zatona in da imajo pravne oblasti pred izdajo kroš-njarskih dovoljenj zahtevati mnenja pristojnih zbornic.
NOVELIZACIJA OBRTNEGA ZAKONA
Konferenca zahteva, da se načrt novele obrtnega zakona dostavi na proučevanje vsem zbornicam, jx>tem pa da se vrsi anketa s predstavniki zainteresiranih ministrstev, banskih uprav in zbornic.
VPRAŠANJE FENIKSA
Konferenca prosi vlado, da čimprej najde način, da se zagotove terjatve Feniksovih zavarovancev. V ta namen naj »e da zavarovancem možnost, da dejjonirajo prispele premije pri Drž. hip. banki. Onim zavarovancem pa, ki so pustili zaradi razmer plačevanje premij pri družbi, pa naj se omogoči naknadno plačilo zapadlih premij in s tem da se jim zavarujejo vse pravice. Vlado naprošajo, naj p>odvrže zavarovalnice strogi državni kontroli.
Določbe o davku na poslovni promet glede rabatov naj se izpremeni tako, da se rabati upoštevajo pri odmeri davka. Isto načelo naj velja tudi za bonifikacije, ki se odmerjajo letno po višini prometa. Ker v praksi finančne in carinske oblasti dovoljujejo upoštevanje skonta samo tedaj, če je odb't na računu, je zahteva zbornic, da se naj skonto upošteva tudi tedaj, če je naveden samo v odstotkih.
Zaradi zadnjega povišanja luksuznega davka je potrebna nujna revizija spiska luksuznih predmetov.
Znižati se mora prometni davek na moko ali pa sploh odpravi. Tudi prometni, davek na žito in drva naj se reformira.
TAKSE NA RAČUNE
Tu je bilo več sklepov, izmed katerih navajamo tegale: Novi predpisi o taksiranju računov so izdelani po popolnoma zastarelem vzorcu, ko še ni bilo pisalnih strojev niti modernih razmnoževalnih aparatov. Danes se štiri strani ene pole ne morejo tako izkoristiti, kot se je to dalo tedaj, ko so se fakture in računi pisali z roko. Zato je treba nove predpise o taksiranju računov prilagoditi moderni tehniki trgovskega prometa. Do izvedbe te reforme naj se blagovni seznami, ki so priloženi fakturam, oproste takse. Na ta način bi se odpravila tudi krivica, ki je nastala radi razpisa finančnega ministrstva, da je treba pri računih, ki so na več polah, plačati takso za vsako polo po končnem znesku računa.
Naslednje resolucije se pečajo z banovinskimi trošarinami.
O d o lova zobna pasta n a pravi zo b e blesteče be I e
>n a pa
BANOVINSKA TROŠARINA NA VINO
Ker se od letne produkcije vina in žganja 85% porabi v naši dižavi, pa še od tega komai 25% v gostinskih obratih, 60% pa je davka prosto, je kongres mnen a, da se mora trošarina na vino in žganje odpraviti. Če pa to ne gre, potem naj se vsa produkcija vina in žganja zatrošarini, ker se vrši itak dovolj veliko tihotapstvo. Kontrola pa se mora izvajati smotreno ali z registriranjem produkcije ali pa z obvezno prijavo pri prodaji. Nadalje se morajo izenačiti trošarine na vino in žganje v vsei državi in sicer za vino na 0.50 Din in žganje 5 Din. Na mošt naj se sploh ne pobira trošarina.
Končno je konferenca razpravljala še o avtorskih honorarjih ter predlagala odpove! bernske konvencije.
*
Zastopniki trgovstva pri županu. Na podlagi sklepa seje uprave ljubljanskega trgovskega združenja je v torek obiskala ljubljanskega župana dr, Adlešiča deputacija ljubljanskih trgovcev, katero je volil g. Soss, ter mu predložila svoje zahteve glede pobijanja krošnjarstva v Ljubljani ter glede revizije občinskih trošarin.
Trgovski kongres v Pelgradu. Za trgovski kongres dne 16. in 17. maja v Belgradu je veliko zanimanje tudi med našim trgovstvom. Vsa trgovska združenja so že odredila delegate, ki jih b-odo zastopali na kongresu. Skupno se računa, da se bo udeležilo kongresa v Belgradu okoli 100 trgovcev in Slovenije, kar je zelo lepa udeležba.
Borza
Demir
Dne 12. maja 1936.
V zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi avstrijski šiling popustil na 9.13 9.23, na zagrebški borzi pa je narastel na 9.3150-9.2350, dočim je v Belgradu notiral 9.12—9.22. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.0250— 30.7250. v Belgradu 29.90—30.60. Angleški funt je notiral mmo na ljubljanski borzi in to neizpremenjeno 249 20—250.80. Španska pezeta je notirala v Belgradu 6.85 denar.
Nemški čeki so katastrofalno padli. V Ljubljani so notirali 12.70—12.90 za ultimo junija '12.75— 12.95, v Zagrebu 12.65—12.85, za medio junija 12.40—12.60, v Belgradu pa so notirali 12.6—12.8.
Ljubljana. — Tečaji s pri m o m. Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2978.15—2992.75
Berlin, 100 mark...... 1756.08—1769.95
Bruselj, 100 belg...... 746.32— 751.39
Curih, 100 frankov...... 1421.22—1431.29
London, 1 funt....... 217.98— 220.04
Newyork, 100 dolarjev .... 4365.35—4401.66
Pariz, 100 frankov..... 290.21— 291.65
Praga, 100 kron...... 182.90— 184.01
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 446.061 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz. 20.3775, London 153R25,
No\vyork 309.125, Bruselj 52.45. Milan 24.», Madrid 42.225. Amsterdam 209.35. Berlin 104.70, D» naj 56.35, Stockholm 79. 15, Oslo 77.15, Kopenha-gen 68.525, Praga 12.8S, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.77, Buenoa Atrea 0.8525.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 1% investicijsko posojilo 81 do 88,
agrarji 48—50, vojna škoda promptna 387 do 889, begluške obvoznice 66.50—67.50, 8% Blerovo posojilo 82—«3, 7% Blerovo posojilo 72 do 78, 7% posojilo Drž. bij), banke 81 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80.50 den., agrarji 48 den., vojna Skoda promptna 157—358 (857.25, 358), begluške ol>-veznice 63.50—6-1 (03.50), dalm. agrarji (53 den, 8% Blerovo posojilo 82—83, 7% Blerovo posojilo 72 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 83—83.25 (82.50, 813.50). _ Delnice: Priv. agrarna banka 216.50—218 (217), Trboveljska 126 den.. Iste 25 bL, Osj. slad. tov. 135—150.
Belgrad: Državni papirji: agrarji 48.50 d«n., vojna škoda promptna 358.50—85950 (850.50, 358.90), begluške obveznice 68.25— 69 (68.25, 68); 66.50—67 (66.50). 8% Blerovo posojilo 82.25 den., 7% Blerovo posojilo 73—73.50 (78.25, 73), 7% po-; sojilo Drž. hip. banke 83 den., (83, 83.25), 1% | stab. pos. 81 den. — Delnice: Narodna bank 6350 blago, Priv. agrarna banka 217—318.50.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica - ječnem neizpremenjeno. Rž ne notira. Oves bački, sremski in slavonski 120—122.50. Koruza bačka, sremska in banatska
99—100,	hačka, ladja Donav in Begej 99 do 100. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Promet srednji.
Somhor. Koruza bačka in sremska, gar. kval.
100—102,	bačka in sremska za junij 102 do 104. Vse o«talo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet 31 vagonov.
Živina
Mariborski živinski sejem dne 12. maja. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 5 konjev, 8 bikov, 123 volov, 356 krav; skupaj 303 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.50 do 4.75 Din, poldebeli voli 3.30 do 3.50 Din, plemenski voli 2.90-3.50 Din, biki za klanje 2.80 do 3 Din, klavne-krave debele 2.75 do 3.50 Din, plemenske krave 2.50 do 3 Din, krave klobasarice 1.75 do 2 Din, molzne krave 3 do 3.75 Din, broje krave 3.25 do 3.75 Din, mlada živina 3 do 4 Din. teleta 4.50 do 5.50 Din za kilogram živo teže. Prodanih je bilo 2S)0 komadov. Mesne cene: volovsko meso prve vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso od bikov, krav in telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 5 do 6 Din. Svinjsko meso 8 do 12 Din.
Kulturni obzornik
II. mednarodna razstava fotografske umetnosti v Ljubliani
2. maja 1936 je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani II. mednarodna razstava umetniške fotografije. Organiziral jo je ljubljanski fo-toklub pod pokroviteljstvom predsednika ljubljanske mestne občine dr. Jura Adlešiča.
Prijavilo se je 28 dežel po 377 avtorjih s 1451 slikami. Žirija je odklonila 175 avtorjev in izbrala 327 del 202 avtorjev iz 26 dežeL Ker so zastopana na razstavi imena fotografskih umetnikov svetovnega slovesa, so prireditelji popolnoma dosegli svoj namen: da prikažejo našemu občinstvu, in še posebej našim fotoamaterjem, čim popolnejši in nazoraejii pregled mednarodne fotografske umetnosti.
Ko govorimo o fotografski umetnosti, mislimo predvsem na umetniško plat fotografije; pozabiti pa ne smemo pri tem, da je njen postanek zvezan z določenim okoljem, etnografskimi posebnostmi pokrajine. Prav v tem pogledu pa je zadnja leta opaziti v fotografski umetnosti skoraj pri vseh narodih občuten in škodljiv padec v mednarodno šablono. Že površen pregled razstavljenih slik nas ' prepriča'o tem dejstvu, tem bolj, ker učinkujejo avtorji iz nekaterih držav, ki niso padli v to ma-niro in so si celo hotč ustvarili svoj stil in svoj j način izražanja, vse bolj enotno in značilno. Vze- ) mimo samo Madžare, Kitajce, Japonce, ali pa v i Ameriki živeče Japonce, ki so bili na prvi inter- j nacionalki po svojih motivih celo bolj japonski i kot oni v domovini živeči, deloma tudi Čehe in i Indijce.
Seveda ni s tem rečeno, da je snovanje v fo- I tografski umetnosti po kvaliteti radi tega v splo- ! šnem padlo — saj nadomešča ta izpadek po ve- ' čini prav učinkovito močna osebna nota (dr. Tho-rek, Milcovich in drugi). Obrniti sem samo hotel
pozornost naSih amaterjev na to dejstvo, ki so večinoma tudi padli v internacionalno šablono, da je brez razstavnega kataloga v roki nemogoče reči pri njihovih slikah: to so Jugoslovani! In vendar prav fotografija po svojem bistvu naravnost izziva, da se fotografska umetnost vsaj v jaki meri, če že ne popolnoma, izživlja karakteristično po okolju fotoamaterja-umetnika.
Nova stvarnost je v splošnem prebolena bolezen — brez zlih posledic in deloma z dobrim vplivom na graditev novih potov, Morda bo prav to dvignilo fotografijo do modeme umetnosti naše dobe. Nekaj slik iz struje nove stvarnosti risi na razstavi, so pa umerjene, tehnično brezhibne in kažejo mnogo smisla za lepoto.
Mehkorisec je bil do nedavnega velika moda in ga še danes uporabljao zlasti Madžari, mnogo navdušenih prijateljev pa je našel tudi v Jugoslaviji Zdi se, da ta moda pojema in da se pretiravanje usmerja v umerjenost, kajti izvzemSi Madžare in Jugoslovane je razstavilo le neznatno število avtorjev z mehkorisci izgotovljeoe slike, in ie te so večinoma portreti.	1
Prevladuje bromosrebrna tehnika, večkrat celo na svetlem papirju (Madžari), dočim Jugoslovani svoje slike lakirajo. Eno kot drugo je za obiskovalce mučno radi neizogibnih odsevov, ki dopuščajo gledanje samo v gotovem kotu. Nekateri vidijo v tem stremljenje, da se čim bolj poudari fotografski značaj slike, vendar se mi zdi da je uporaba svetlega papirja in lakiranje bolj odpo-moček mučnemu nedostatku skoraj vseh bromo-srebrnih papirjev: upadlost slike in barve po osu-šitvi papirja, dočim pridobi lakirana ali na svetel papir Ugotovljena slika na svežosti. Američani delajo skoraj le v bromosrebrni tehniki ter so razstavili le bromoerebrne povečave, izvzemši Aleniu-sa, ki razstavlja v fressoou. Prav ta avtor pa je imel na prvi internacionalki mnogo lepša dela v (ressonu, ter je zbujal pozornost zlasti z razstavljenim, izredno težkim barvnim pretifkom. V tej tehniki je omeniti še Indijce, Angleže in Madžare, ki so vsi pravi mojstri v bromosrebrnih povečavah. Od vseh razstavljalcev ie razstavilo samo 9 avtor-
jev dela, izvršena v gumiju, olju, bromoolju in bro-mooljnem pretlsku. Ali je morda tudi v tem znak za splošen preokret v čisto fotografsko smer? Tudi v tehniki?
Pokrajina ni več zastopana številčno tako močno, kot je bilo to nekdaj, ko je na vsaki razstavi dominirala. Na njeno mesto stopa živo življenje, ki daje razstavi pestrost in zanimivost, ne glede na to, da ne more razstava že po raznolikosti motivov — mnogo je portretov, cvetja, živali, tihožitij iti. — nikogar zdolgočasiti. Povprečna kvaliteta razstavljenih del je odlična, če izvzamemo malo število slik, ki bi ne smele na steno v razstavno dvorano. Zlasti razstavljalce, ki so poslali deja v plemenitih tiskih, bi morala žirija brezpogojno zavrniti, če pošljejo mesto res »plemenitih« tiskov zmazke, ki ne spadajo niti na interno klubsko razstavo. Že radi pohujšanja ne!
Angleži so razstavili nekaj dobrih portretov (Douglas, Vvonne Studio«) in čudovito lepega »Mladega popotnika« po avtorju R. Newby-ju. Tudi Avstralija 6e je odzvala ter se njihov Shmith odlikuje zlasti po tehniki (»Pohlep po blišču«). Avstrija pa je številčno zelo slabo zastopana. Skoraj pogrešam tehnično dovršene in motivično zelo dobre slike gra&kega fotokluba, ki se je udeležil prve razstave v zelo lenem številu. Oi Avstrijcev je omeniti Dunajčana Hanslikovo in Honsowttza. Belgija je dobro zastopana, saj je njen svetovno znani L. Misonne s svojimi dovršenimi tiski v olju za-temnil celo steno razstavljalcev. Tudi ostali Belgijci so prav dobri Čehi so poleg Jugoslovanov in Američanov zastopani številčno najmočnejše in so — izvzemši Madžare — tudi najbolj enotni. Kvalitativno pa so slabši od predlanskega leta. Egipet na» je presenetil z novo zvezdo: Georges Milcovich je kar resen kandidat za zlato plaketo, kajti malo je slik na razstavi, kot so njegove »Večer na Nilu«, »Osel z melonami« in »V čadu«. Schaepman (Holandska) je topot razočaral, Indijci pa so nam poolaJi nekaj lepih portretov. Ratnsgar, ki je dobil na prvi razstavi zlato plaketo, se razstave ni udeležil. Tudi od drugih odlikovancev se jih precej vabilu ni odzvalo: kar splošno je običaj, da se od-
likovanci več ne pokažejo na razstavah, s katerih so odnesli odlikovanja. To je že sistem, ki daje misliti. — Italija je zastopana po 3 avtorjih. Torin-ski klub, med čigar člani je nekaj umetnikov svetovnega slovesa (Baravalle, Bellavista, Andreis, Bertoglio in drugi), se je udeležil razstave žal le po članu dr. PeretU-Griva.
Jugoslavija je zastopana izredno močno, čeprav je bila tu žirija še najstrožja in je bilo tudi število maksimirano pri domačih na največ 2 slik: po avtorju. Mnogo je med njimi del, ki vzdržijo še tako strogo kritiko in uspešno konkurirajo z najboljšimi inozemskimi razatavljalci Pogrešam pa pri njih — kot sem že omenil — enotnost in značilnost, vsak učinkuje zase in vsakega bi lahko uvrstil prav tako mel Angleže, Amerikance, kot med razstavljalce katerekoli države. Boljši od naših domačih so vsaj deloma v tem oziru Zagrebčani. Madžare sem že omenil — kot zanimivost naj posebej navedem Vadasovo sliko »Preplah«, ki je bila nagrajena v natečaju .Galerije« s 1000 Sfrcs. Nagrada, ki je redkn tudi v likovni umetnosti1 Nemčija je zastopana šibko, Japonska po 4 avtorjih, Poljska z 1 (I) — in vendar bi si prav Poljake r-idi ogledali v močnejšem zastopstvu in v originalih, ne samo v reprodukcijah U. S. A. ao zastopane močno po številu in kvaliteti. Naj omenim zlasti Chicago Camera Club, čigar člani so poslali krasna dela, ki so visokp nad povprečnostjo drugih razstavljenih del. Sledi dolga vrsta drugih več ali manj znanih Američanov, dr. Koike, Fraprie. Ale-nius, Brownell, Lanctol, Tuckermann, Slade, dr. Thorek (I) in Scheers John z dvino skupino »Pro-tekcija«.
Težko stališče bo imela žirija, ko bo delila plakete.
Razstava je okusno, nevsiljivo in enotno aranžirana, kolikor je to v pretesnem paviljonu sploh mogoče. V Ljubljani je pomanjkanje primernih raz-| stavnih prostorov vedno bolj pereče. — Vodič po razstavi je okusen, bogato ilustriran razstavni ka-| talog.	P»1
Neguš dal zažgati svojo prestolnico
Konec Addis Abebe
Cerkve na Španskem gore. Pred seboj vidimo goreti cerkve Los Angelos v Madridu.
Baragov vozni listek v Ctevelandu
Italijani, Madjari, Čehi, Litvini, Poljaki in drugi. Izmed vseh teh so izbrali prvega v Jugoslovanskem kulturnem vrtu ter fotografirali in dali na ta vozni listek posnetek Baragovega spomenika, kakor ga vidite. Nista prišla prej na vrsto Goethe in Schiller, katerih spomenik je v nemškem kulturnem vrtu, tudi ni prišel na vrsto kip poeta Vir-gila, ki 6toji v italijanskem kulturnem vrtu, m niso prišli na vrsto drugi. Prvi, ki je dobil to častno mesto, je slovenski rojak škof Baraga. Njega so prvega izbrali in to je častna odlika za Slovence in Jugoslovane sploh.
Ta korak od strani družbe cestne železnice je izzval dosti živahnega komentiranja Sirom milijonskega mesta- Tako smo Slovcnci prišli zaradi tega med širšo javnost po našem spomeniku.
Iz Clevelanda smo prejeli tale tedenski vozni listek ali tako imenovani »Pass« kakršne izdaja Družba cestne železnice v Clevelandu. Ti tedenski vozni listki stanejo 1.25 (en dolar 25 centov) ter so veljavni ves teden na vseh progah cestne železnice, na električnih vozovih in busib, po vsem mestu in pa v vseh predmestjih mesta Cleveland. Družba, oz. mesto, ki ima glavni delež, jih proda vsak teden nad 100.000. Oseba lahko tak vozni listek poljubno posodi drugemu, kadar ga ne potrebuje, in tako se vozi vsak teden s temi voznimi listki do okrog pol milijona ljudi.
Družba cestne železnice izdaja vsak teden posebno serijo voznih listkov, kjer je ovekovečena ta ali ona znamenitost Clevelanda, vladne in mestne palače, dalje odlični .spomeniki itd.
Na Velikonočno nedeljo je družba izdala za ves teden vozne listke s sliko spomenika škofa Barage, katerega smo odkrili v Clevelandu 22. septembra ob navzočnosti škofa ljubljanskega. — Družba je pričela izdajati na svojih voznih listkih slike odličnih mož, ki imajo svoje spomenike v tako imenovanih kulturnih vrtovih. Nemci, Judje,
Dež je odkril resnico
Kakor znano, je v Ameriki med ondotnimi zločinci zelo razširjena navada, da ropajo ljudi, ?a katere potem zahtevajo veliko odkupnino. Svoje žrtve pa znajo tako spretno skrivati, da skoro nikdar ne morejo dognati, kje je bila žrtev skrita, četudi se človek, ko je bil rešen njihove ječe, še tako trudi, da bi dognal. kje so pa imeli. Vendarle pa se včasih zgodi, da se tudi razbojnikom zadeva ponesreči.
Neznani razbojniki so nekega dne odpeljali iz njegove palače ameriškega milijonarja, ki je prebival v Oklahoma-Citv Zavezali so mu oči ter ga ves dan vozili v avtomobilu. Proti večeru se je avtomobil ustavil pred samotno hišo, v katero so razbojniki ujetega milijonarja odpeljali in ga tam imeli zaprtega toliko časa, dokler ga milijonarjev! svojci niso za drag denar odkupili. Ko so razbojniki imeli denar v svoiih rokah, so svojega jetnika zopet naložili no avto, mu zavezali oči in ga ves dan vozili. Končno so ga izpustili nekje blizu domačega mu kraja.
Policija ic takoj zaslišala osvobojenega milijonarja, kateri ie moral natančno pripovedovati, kod so ga vozili in kje so ga imeli zaprtega. Milijonar pa jc mogel povedati polieji le tole: Samo približno more presoditi, kako daleč so ga vozili od mesta Oklahoma. Hiša, v kateri so ga imeli zaprtega je najbrže stala v ravnini. To sklepa iz tega, ker noči niso bile bistveno hladnejše kakor pa dnevi. Poleg tega je milijonar policiji povedal, da je vsak dan ob določenem času letelo nad hišo letalo. Najbolj važna izpoved pa je bila ta, da se jc milijonar mogel spominjati, da jc tega in tega dne ob tem in tem času v tistem kraju močno lilo. Na podlagi teh podatkov je šla policija na delo. Pregledala jc metereološka poročila in iz vremenskih poročil posameznih pokrajin jc ugotovila, kje jc ob tistem času deževalo. Na podlagi tega ni bilo več težko najti tisto samotno hišo in zlo-čince prijeti. Tako jc dež spravil resnico na beli dan. —
V soboto 13. maja 1876.
Domače novice.
(Deželna komisija za konjerejo) je letos že vdn»-gič skrčila na Kranjskem kraje za premiranje kemj; ■prvikrat je nasvetovala ministrstvu kmetijstva namesto 7 jih le 6, zdaj pa celo le 5, namreč »a Vrhniki, v Ribnici, v Kranj i, na Bledu in Mokronogu. Se pač povsod »špara«, le tam ne, kjer bi se res kaj izdatnega prihraniti dalo.
(Na južni železnici) se bodo od 15. t. m. naprej ljudje mogli voziti tudi s tovornimi vlaki. S kterimi in kako, — to nam še ni znano, ker že-leznično vodstvo ni tako prijazno, da bi nam kdaj o kaki premembi ali novi napravi poslalo kako naznanilo,
.	Razne reči.
— Slovensko-hrvaška slovnica. Česar slovenski dijaki, kteri bi se radi učili jezika svojih jugoslovanskih bratov, že davno jako pogrešajo, zgoditi se ima letos. Kakor se nam sporoča, spisuje g. Franjo Marn, profesor na gimnaziji v Zagrebu, slovensko-hrvaško slovnico, kakor je 1. 1867 spisal bil slovnico češkega jezika, po kteri se Slovenci prav lahko in dobro naučijo če-ščine. Veselo in koristno je to v prospeh književne vzajemnosti slovanske.
IPOZH
LSNAPT BTURI
6LVNS ion i »f lvt
Očesni zdravnik: »Ali morete to brati?« Pacijent: »Prebrati že morem, itmpak izgovoriti pri najboljši volji ne morem.«
»Slovcnčcva* potirufgglča
Lfnbljana, Turševa cesta
(palača Poštni dom)
Romunski prestolonaslednik Mihael, ki je pred kratki« v TOmunafei lamadS doat^f ^ ntrednik.
~ na kraljevskem po-e-tv* pri Bukareik «£i tudi k^iSta^	" ^
Stockholm poplavljen. Zaradi nenavadno velikihpomladanskih povodnji je švedsko glavno mesto Stockbolm t>od vodo. Kaj takega se ic od leta 1924 ni zjodilo.
Nemški vojni poročevalec poroča sedaj iz Adts Abebe:
Ker se mi sedaj nudi večkrat prilika, da lahko mirno govorim z Abesinci, kateri so po cesarjevem begu še ostali v Adi,s Abebi, sem dobil vsaj nekaj vpogleda v dogodke, ki so se dogajali po cesar-jcvcin begu.
Opustošenje in požiganje Adis Abebe je prav za prav posledica povelja, ki ga ie dal pred svojim begom, ko je v noči na 2. majnika nenadno opustil vsako misel na boj ter je z zadnjo energijo sklenil, maščevati se nad Evropci, katere je dol-žil. da so ga s svojo politiko izdali. Danes je sko-raj dokazano, da ie cesar sam dal odpreti vojaške arzenale v svojem dvorcu v Gibiiu, kjer je bilo shranjenega mnogo streliva in orožja in silno ve-riko bencina. Vse lo je cesar dal odpreti zato, da so nicgovi ljudje potem skladišča lahko mirno in dodobra izpraznili. Nekateri Abesinci celo pripovedujejo, da so spočetka cesarjevi vodilni možje tolpe navajali, naj napadajo hiše Evropcev ter tovorne avtomobile, ki so bežali v poslaniške palače.
Časnikar sam doslovno takole piše: »Mož, ki je poprej pri meni služil in ki ga poznam, da govori resnico, mi je dejal: Gospod, mi se nismo hoteli dotakniti lastnine belih ljudi; toda uradniki mesta so nas z udarci in grožnjami prisilili, da smo šli plenit.«
S tem pripovedovanjem se sklada tudi dejstvo, da so oboroženi evropski tovorni avtomobili, ki so prvi dan plenjenja vozili v mesto, zapazili na čelu plenečih tolp skoraj same vojake in policiste, kateri »o te tolpe vodili. Vse to pa se ie v splošno anarhijo sprevrjjlo še le naslednje dni. Tedaj je nastala v mestu krvava anarhija in brezmejno ropanje.
Tedaj se je namreč zgodilo nekaj, s čimer ni računali niti cesar, miti njegove uradniki. Daleč v notranjosti dežele so se skrivali v jamah in duplinah pobegli kaznjenci, vojaški begunci in pobegli zamorski sužnji, kateri so zaduhali voni požara in dtA razpada. Kakor sestradane hijene so s svojimi žemskami priplezali z okoliških gora in se vrgli v hrez obramb no Adis Abebo. Drugi del boja se ie torej bil med požigalci, kateri so ravnali v cesarjevem imenu, in med temi na novo došlimi zverinskimi roparji, ki so se spremenili v divje zveri, kakor hitro so okusili žganje iz oropanih trgovin. Nabrekla zmorska trupla, ki še danes leže v po-žganem notranjem mestu, jasno pričajo kako srdit ic bil ta boj.
Tretji dan so končno od zunaj došli gorjanski razbojniki premagali plenilce prvega dne. Mesto je šele sedaj začelo goreti v enem samem orjaškem ognjenem morju in tulenje izpuščenih roparjev je bilo slišati kilometre daleč. Tega tretjega dne sem bil sam s sedmimi drugimi oboroženimi Evropejci v gorečem tržnem delu mesta in sem od blizu opazoval potepajoče se pijane zveri, ki so se klatile kakor roparske živali v celih tolpah. Obraze teh bitij, ki so imeli komaj še kaj človeškega na sebi, bom ohranil v svojem spominu, kakor strašne sanje. Nikdar ne bom pozabil njihovega krvoločnega hijenskega pogleda. Kadarkoli so nas srečali, so namerili puške na nas. In s temi plenilci in more-čimi psi smo morali prijazno govoriti, da smo se izo.lpi'; brezmiselnemu klanju. Tega dne ie naj-
brže marsikak Evropejec našel svojo smrt, ko se je zabarikadiral kje v mestu.
Popoldne četrtega dne plenitve so prišle mo-| tonizirane italijanske kolone in zasedle sevemi | rob mesta. Se malo poprej je bilo na trgu ustreljenih mnogo ljudi. Od krvi in plenjenja docela zblazneli razbojniki so si drug drugemu otimali plen ter so se v pravih bitkah med seboj pobijali. Ko pa se je zaslišalo težko bučanje italijanskih motorjev, so se nenadno streznili in goste gruče človeških zveri so težko obložene naglih korakov na vse strani začele zapuščati mesto iz kleti ip skrivališč vseh vrst si je sedaj upal na dan tisti del prebivalstva, ki se plenitve in moritve ni udeležil. Italiiani so prihajali skozi evkaliptove gozdove v mesto, ki pa je v glavnem že ležalo v razvalinah in pepelu.
Neguš se je maščeval. Toda to maščevanie je z uničujočo silo zadelo njegov narod, njegovo deželo. Šele sedaj, ko si človek lahko Adis Abebo mirno ogleduje ter ti ni treba po mestu dirjati z napeto strojno pištolo v roki, šele sedaj lahko pre-gledaš vso sliko strašnega uničevanja, katero so dovršili razbojniki. Razbojniški srd je bi! zlasti naperjen zoper lastnino Evropejcev, katero so v vseh delih mesta skoraj docela uničili. Sadovi napornega desetletnega delovanja so v štirih dneh izginili. Povsod najdeš enake razvaline. Česar tolpe niso hotele odnesti, so z neznansko dovršenostjo uničile. Pri tem se je odigrala marsikaka žaloigra, katere še ne poznamo. Blizu nekega skladišča je ležalo truplo Evropejca, ki je bil zvezan na nogah. Tega moža, čigar imena še ne vemo, so morilci najprvo zvezali, nato pa zaklali. Za njim leži na nek: deski truplo mrtve služkinje.
Še danes, ko je že desettisoče Italijanov zasedlo posamezne dele mesta, vidiš tolpe sumljivega ljudstva, ki ni doma z Adis Abebe. V oddaljenih okrajih še vedno pokajo puške. Ko ogledujemo ves obseg opravljenega zločina, z mešanimi občutki mislimo na noči, ko smo poslušali rjovenje pijanih tolp ter so z gora v dolino odmevale niihove pijane pasmi.
Pravkar prihaja poročilo, da so plenilci napadli posestvo nekega Švicarja, kateri je kakih 30 km od Adis Abebe imel tam svojo farmo. Posestvo je docela razdejano. Švicarski lastnik se je j baje rešil v grmovje. Oboroženi Evropejci bodo se-j daj v družbi italijanskih vojakov pojezdili tia, čc se da šc kaj pomagati.
Prvi benediktinski samostan na Japonskem
Pred štirimi leti sla prišla iz znane nemške benediktinske opatije Beuron oba patra Bernard in Hildebrand na Japonsko, da bi tamkaj ustanovila benediktinski samostan.
Predvsem sta se morala lotiti japonskega jezika in pisave ter odstraniti tudi druge neizbežne ! ovire. Junija leta 1935. sta sinova sv. Benedikta i pričela graditi samostan. V Kigasaki, ne daleč od Tokija. se bo po zgledu starih benediktinskih na-: vad, veličasten po svoji legi in s prekrasnim po-| gledom na morje, dvigal novi samostan. Samostan bo zavzemal 850 kv. metrov, dočim znaša vsa površina, namenjena za samostansko naselbino 165 tisoč' kv. metrov. Samostanska družina irnn to-1 časno šest patrov in pet bratov, ki so vsi nem-; škega rodu.
V duhu redovnega ustanovitelja naj bi bil novi in prvi benediktinski samostan na Japonskem kraj dela in molitve, poleg tega pa tudi središče beuronskega umetnostnega ustvarjanja in slrogo liturgiČnega petja in bogoslužja.
Na ta način se bodo gotovo približali japon-; skemu ljudstvu, čigar izborni smisel in okus za umetnost je danes dejstvo, s katerim mora pač tudi Cerkev računati.
Dne 21. marca, na praznik sv. Benedikta, je imel škof Marella. apostolski vikar za Japonsko, j pontifikalno mašo v novem samostanu.
Angleška lctalka Amy Mollison je sedaj potolkla rekord letalskega poročnika Rosea. Za celih 11 ur in 9 minut prej je preletela progo Anglija-Kapstadt. V ponedeljek zjutraj ob 9 je odletela z letališča Gravesend na Angleškem in je v četrtek popoldne po treh dneh, 6 urah m 26 minutah leta srečno pristala v Kapstadtn. Med poletom je 6 krat pristala.
Gospa opisuje vrline svoje nove služkinje: »In potem, veste gospa, je naša nova služkinja tako od sile diskretna, da nikdar ne odpre vrat, preden ni pokukala skozi ključavnico, da se prepriča, ali sme vstopiti.«
Spod
Velike kolesarske dirke
Kolesarsko društvo »Ljubljanica«, Dobmnje pri Ljubljani, razpisuje za nedeljo, 17. t. m. veliko med-klubsko krožno dirko za A in B skupino, Progo Dobrunje-Beanica, ki je dolga 8 km, prevozijo juniorji 4 krat in prvorazredni 8 krat. Dirke bodo zelo zanimive, ker bodo v A skupini nastopili najboljši vozači podzveze Ljubljane in Maribor, da pomerijo svoje medsebojne moči in znanje olimpijskih treningov, od katerih bo prvi 28. junija. Kakor je znano bo na oliimpijadi v Berlinu nastopila tudi jugoslovanska kolesarska ekipa sestoječa iz 5 najboljših vozačev Jugoslavije. Kdo bo prišel v ekipo, bodo določila izbirna tekmovanja, ki so določena po Z vazi za 28. junij ter 5. in 12. julij.
Start in cilj bo pred mano gostilno g. Pavčiča ob pol 14 v Dobrunjah. Prijavnina znaša 5 Din, startna številka 10 Din, kateri zneaek se po vrnitvi številka vrne.
Prireditev je združena s športno veselico, in se občinstvo vljudno vabi za čimvečjo udeležbo za
povzdttfo kolesarskega športa.
•
Klub slovenskih kolesarjev Celja, priredi dne 17. t m. klubsko dirko na progi Celje-Slovanjgra-dec-CeHe 100 ktt.
Start ob 2 popoldne na Ljublj. sesti pred Gla-rijo. Cilj istotam okrog 5.15. Prfjamino sprejema gosp. A. Breme«, Celje, Miklošičeva uL 2, do sobote, 16. L m.
Propozicije
KOIjO jahaobv in vozackv v uotoheru.
na spomladanske konjake dtalk« dne UL to 34. maja 193« ob 15 na dirkališču G v en pri Maribora.
Dim 2L m«la MM 6aato» naslade xa amagovatce (1-1-3), dm« M. maja 1986 akurpne nagrad« fflOO Din.
PRVI DAJJ, DNE 2L MAJA 1BK.
L DIRKA «MT7ROPOLJSKJH KASAČEV«.
BSnovprežna heat-vožnja (I rnuagi v I voinjah) z* 4—1» letne konje, vzgojen« v JnaoslaviJi. Proga: 1600 m. Dlstančni drog 160 m. Popusti: konjem bmertake reje 20 m. Dodatki: za vsakih 2000 Din 20 m. Maksimum 100 m. Vloga: M Dta. Castoi nagradi sraagovaiea in dragemu.
II. DIRKA <2AJ)BUGE ZA RHJO 8REBKT«.
Dnovpreina dirka ia t letne komi«, vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 3800 m. Popusti: konjem kmeteke reje ai m, voeačenu, ki S« nieo vozili 20 m. Dodaitflri: »robom » tn. Vloga: 10 Dte. Oastml nagradil mnago-vahju in drugorou.
iii.	dirka (2. Heat-voinja).
IV.	DIRKA (S. Heat-voamja).
V. DIRKA -SELEKClJSKE ZADRUGE«.
Enovipreina dirka za J—10 latne konj«, ragojen« v Jugoslaviji. Zmagovalci v heat-vožnji to vožnji 31etndb tokljuečini. Proga: 2100 ni. Popasit: konjem kmeteke reje 39 m. Maiden: 30 m, 3 letnrtm 40 m. Dodatki: 7,a vsakih 30n Din 20 m. Vloga: 10 Dim. Častni nagradi zmagovalcu i31 drmgenm.
VI. DIRKA SRJ5ZA tlJUTOMER«.
Dvovipre&na dirka aa t—10 Mm komjo, vsgojetts v Jugoslaviji. Proga: 2800 m. PctpnsSl: konjem fcmeSSk« reje 20 m, 3 letnim 40 m. Dodatki: sa '2000 Din 20 m. Vloga: w> vsakega konja S Dta, aa »tartm za v«*ko vprego 10 Dto, Častmi ivagradl Hmagovaloe«na to drugi
II. DAN. DNE M. MAJA 193*.
L DIRKA sPLUNGER«.
EnovtpreAna d Irka za 9 letine konje, vigojen« v Jngo-Slsrviji. Proga: 1900 m. Popusti: konjem kmetirfke rele 31) m. Vozačem, ki Se niso zmagali, 20 m. Dodatki: ftrStaem 30 m. Vloga: 20 Mm. Nagrada 1000 (400. 390, 1S0, 100 . 80) Dto.
Hitrostna vožnja mnrapoljskega žrebo« <P »tr it Pilota« (®m«govwlca v jugoslovanskem d«rbyji» let« 1985). Daljava: 1800 m.
II. Dirka »srbskega kmetijskega odbora
LJUTOMER«.
(Hamdlcatp.)
Enovpreiiia dj.nka ra 4—10 letne konje, vvjrojene v Jugoslaviji, ki Se tv1<k> zmagali. Temelj: 1:55. Naj-IftiaJSa prog« 3100 m. Vloga » Dto. Nagrade: tono (100. 250, 150, 100) Dta.
hi. dirka »dravske banovine«.
(Handiioap.)
Enovpreitoa dirka z« 4—10 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji, hI so ie raruigali. Temelj: 1 : 431. NaJkrad-S* proga 2100 m. Vloga: 20 Din. Nagrade: lftlO (SOO, 400, 250, ISO) Dta.
IV. DIRKA «TOLAZII<NI HANDICAP«.
Bnovprežna diinka za 3—10 letne konje, ki so ta dttu enovprežmo dirkali, a niso dosegli nobene nagrade. NaJkrajSa proga 3100 m. Mehanični handieap. Vloga: » Nin. Nagrade: 600 (250, ISO, 1», 75) Dta.
v. dirka .ministrstva podjoprivrede«.
Dvoviprežna dirka za 3—10 letne konje, ki ao ta d«m vsaj enkrat startali. Proga: 2880 m. Popusti: a triletnllim konjem 30 m, konjem kmetske reje 30 m, rtvalden SO m. Dodatki: za vsakih 2000 Din 30 m. Vloga: r.a mnkepfa konja 10 Dto, mt starta za vsako vprego 30 Dta. Na«ra<le: 2000 Dim (1000. 500, 300, 200) Dim.
SPT/OGNK D0IJO<5BE.
Dirke ae vrAUo po dolo^iklli kaHndklh dirkalnih prevAl. Vodfftvo dilrko ima i.raviio.o dirko tu«li po prijavnem zaklju&km odpovodatl, odnosno prekiniti. Itaa Pisan« nagrado niso olivama. VlSiaa dobitkov *e nanaša H»in<i na mnoske prldtokane pr<vl zadetkom mitinga. NafiTadc tn zmaga pri euovprnfrnih dirkah mitinga se ne i»ix>6tovajo pri dvov.preain ih dirkah, rn obratno. V maktAinalnam dodatku m Minski dodat« k ni v»tet.
Konje Je prijaviti najikaaned« (io 16. maja do 1B pri blasradatfcu gw«. ftHni Kranju la I/j ntomsrm to Iila-fieti prlj avnjuo.
Vozačem, ki aiso pomaeaH pri gtmdmJJ nove tilr kalalke proge, a* odtagine 3% od nagrad m nporabo dsrkalliOa.
Na dan dtaik se bo vtMI pregled konj ob 14. Z* konje, H I« niso startaH, *» morejo predJožlti dokumenti.
Vsak vomeč, ki se « svojim konjem od »i ledi dirk, mora teleti voeovnrfoo, tedamo od centralo. To imkan-njteo morajo voza« Se prod i«6ertkom dirke zahtevati pri lokalmem vodstvu.
Ob priliki prJJarve m mora v prlJavm.loaJ) brw pogojno naiveetl tudi barva dresov. Val voKaftl ta Ja-bačl morajo imetd drene. Pri divovprnini drtrkl se smajd rabiti mM vow>v.l s 4 eedoiL Konji, M n« stm-tajo XL maja HM, n« bodo flrtpnJlSeni k starta maja 193«.
AJko m voai v oddelkih, m namdelijo dobitki pe daseAaniih časih.
Za kmeta m smatra oni, kt se peča • ipodjeded-ssnom, to J« to njegov glarrtl poJclte. V veaki d.lrkt morajo startati nejimamj J vo7»fti. Ako n« starta veS konj, kakor J« mrapisamlh nagrad, se n« lnpiaiča zadnja nagrada. Pred vMeiko dirko »e rel wzačl z nblraliSi^ onipelJelo Amptm na progo, ter voaldo vmj enkrat v trabn mimo trtbmn. Po vo4nJJ mora prvi vozač vozHi m3m»o_ tribnrae ta ss smstM totognafiratl.
Zakasnitev n« starta se bo strogo >«otkwM«u Vsako neegodo treba JanrJtl takoj startsrjn. DruStvo oe prevvame odgovorilo«tl m kakršnokoli nezgodo Vsa* '»'J™« za Škodo. M Jo POvwr>M « svojim konje« ali v-iv.ilom.
Otod« VOTll ta starta velja naanantl« centraJe v kotaderta «, «. Glede nagrad v«U« leto dolo«1o cen frale v Isti Stovllk.l koledarja.
ZranaTiJtm vrmnAntn so hlevi in hrama pn mmnal ™h o en ah ae raztjvilngo na Moti.	Odbor.
Plonintke »hrpedMie — zahvala SPD. SPD v Ltobljani Je Se lansko leto ustanovil svoj alptalntktoi odsSk ter sl nadel glavno nalogo, da zbere v svojem krogrn flins plantace, katerim Je do napredka v otmii aklitaletrtl. Odsek ie vet! mesecev rmapravUa s na. flrtlh za plantaSko skspedieljo v inozemstvo t«- M v najikr«l*e>m fssn objavil toSen program, Največ teS-koč dela finanftna plat oknpednoij«, Pudno raBnmevanJe za pomembnost ndelafcVovanja «1ovonrtklh planincev v inozemstvih Je pokazala zn«ma alijilnlsfika gmeps Ana Eacherjev* iz Trtiiča, k,i .ie poklonila lldatao podpofo v zmeskn 5000 Din za kritje streSkov planimske ekaps-dicije SPD v Inozemstvo. Gospa Esohortlev« nam je znana « predavanj SPD v Id mM lami ter le tevrftlle ecijo vrsto riolno5tevHn.1h ifl mtjležjlh vzponov v AVrrah Pirenejih, OrAfJi itd. Plemeniti darovateljioi izreka SPD na tern mentu Javno Zahvalo. O nnrtrtlh planinske nkspedloije pa ho .lavmost obveščena Se tekom tega meneča
SlTlf MitUnja-Slovenjgradoc je priredil v nedeljo, dn« 10. maja 1936 otvoritveno khitmko kolesarsko dirko na progi SloVenjpradeo-Gomji DoM kn nS«aj, doliima 30.5 km. Starta.10 Je vsega « diirkan^ov. Rezultat dirke je slodačl: 1. V. Calnko včasu 0.«l:So. t>wi>r<VTnn bnln« » 760 k«] na uro. 2. Gomjak h., v ftasn 0.68:22. S. Jnstlm P., v ftasu 0.04:45. — Dirka Je tapadln v nailepSmn rsdu pod vodstvom pred<wrliiiik« dr. Radšela. Renrultetl so slabi, ker so imeli dirka« kljnb malem rziponu S« hud proti veter. 2e pred fMrko sft prispeli ditlksčl od razmiih klubov in sicer: Abulnar, KaW, Rozman, G,re-garW, Bertoneelj, ter Soet dirkačev od kluba slov. kolesarjev v Celju, ki bi radi stantall tevaa konktirsno« fia t«) dtafct. Ker pa je lin praiVHJh Ko!. tevesS njeno voznem tnjih klnibov sodelovati na klubskih dirkah, vsled togia ktmb istih tvi pttttt« startAM. Gre-gorlč ln Rozmam sta radi tirentag« po par minntaem presledka potegnila proti Doli^n bt nnaaj tdr prispela v času 0:fi1:+2. Po končani dirki lc bila rA7.dati.tev na-(rrad, tor je prejel prvalk V. Calnko krassn vptie«! in diplomo. Nn tej dlrkt mi Je »bralo veliko Stavilo oboinutva
Begunje prt Cerknici
Po posredovanju JRZ sta prišla pretekli teden v občino Begunje dva vagona komze kot podpora za brezposelne. Koruzo so si mnogi brezposelni odslužili pri občinskih javnih delih, nekaj pa jo je bilo razdeljene delanezmožnim brezplačno. — Naše ljudsitvo je vsem, ki so to podporo oskrbeli, globoko hvaležno.
Krajevna Kmečka zveza za župnijo Begunje se namerava ustanoviti. Pravila so že vložena. Kmetje, oklenite se vsi svoje stanovske organziacije!
Zagorje
Proslava sv. Florijana. Zagorski gasilci so preteklo nedeljo na lep in dostojen način praznovali god zaščitnika gasilcev sv. Florijana. Ob 10 so imeli v Kotredezu sv. mašo, katere so se udeležile tudi gasilske čete iz Lok-Izlak, Cemšenika-Colniš in Kotredeža. V sprevodu in med sv. mašo je igrala zagorska rudniška godba.
Živinske potne liste bodo od 10. t. m. izdajali: občinski urad Zagorje ln Loke ter posestniki: Je-senšek Peregrin, posestnik Medija - Izlake, Zupan Leopold, posestnik Semnik, ter Jezernik Alojz, posestnik v Kofredežu.
ZAJEDALO
RAZŠIRJENE ZN0JNICE
MASTNA KI
Prej sem imela strašno polt Koža je bila posuta s zajedalci ln razširjenimi snojniea-ml. Karkoli sem' poizkusila, nič ni koristilo. Sel« po nasveta nekega lekarnarja sem poizkusila kremo Tokalon, bel« barv« (br«z masti). Za nekaj dni j« bila koža ž« sv«tl«jia ln belejSa. V enem Udntt tri bilo v«< razširjenih cnojnio in zajedalcev, kola pa j« bila svetla, mehka in gladka.
\Tudi jazsemvse to imala. dokler nisem poizkusila
doma te preproste nege "
Krema Tokalon b«l« barv« vsebuj« prečiščeno smetano in oljčno olj«. Te sestavin«
prodro v gnojnice in odstranjujejo globoko skrito nesnago, do katere ne morata priti milo in voda. Druge dragocene SMtavine t« krem« pa redijo ln pomlafuj«jo kožo ter zožujejo znojnic«. Vsaka iena, tudi on« (radnjth lat, labko kmalu doset« «vežo, sva> tlejSo in prekrasno polt, s katero bi *« lahko vsaka mladenka ponašala.
Ptuj
Otrok v škafu utonil. V Mestnem vrhu pri Ptuju je v škafu vode utonil 18 mesecev stari Horvat Maks, sin posestnlce.
Občni zbor Olepševalnega društva. V soboto, dne 9. t. m. je imelo Olepševalno in tujskoprometno društvo svoj redni občni zbor, ki ga je vodil društveni predsednik, šolski nadzornik v pok. gosp. Prettnar. Društvo je bilo v preteklem letu zelo delavno in je ljudski vrt spremenilo v krasen park. Glavna točka pa je bila na dnevnem redu preložitev ceste na zelo strmem bregu Grabšinčak, po katerem vodi cesta Ptuj—Oornja Radgona. Tamkaj je namreč velika ovira za avtomobile in vozove ter je neobhodno potrebno, da se cesta zgradi v obliki serpentine. Tozadevna prošnja se predloži kr. ban-ski upravi v Ljubljani. V preteklem letu je imelo društvo 27.378 Din dohodkov in 17.650 Din izdatkov, v blagajni pa je 9628 Din. Proračun za tekoče leto predvideva 18.128 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov.
Logatec
Igralski odsek Akademske zveze v Ljubljani uprižori v nedeljo, dne 17. t. m. ob 8 zvečer v Prosvetnem domu sodobno dramo iz družinskega življenja »Reka«, Ker je uprizoritev namenjena širjenju misli o postavitvi novega Jegličevega akademskega doma, vabimo k številni udeležbi.
Sascnanlla
■NMMtSMMMnmmmmrnm^m^mmmmmm
Liubliana
1 No&ho stulbo imajo lekarne: dr. PUSUoit, TyrSev« cesta 6; mr. Hočevar, CelovSka eestji «! in mir. Uartme.
Mosto.	.....
1 Slovensko zdravnliko ilrutlvo o Ljubljani pri redi XIII. Znanstveni sostamok v poslovnttn lotu )fl.W, dne IS maja t. I. ob 17 v predavalnici internega oddel ka Obče državne botoiimice v LJubljani ,1 sledečim sih>-redom: Dr. Albin SoliAkar, docent med. fakultete v LJubljani: Vloga žolčnega mehurja v hopatalneni »1-
»temn. Vabljeni vsi g.g zdravniki!	.....
1 Jrtkov Ootavae Je edem naJsijajiM-jSih Jugo-slovan.skLh skladateljev in dirigentov, lz matičnih kon-oontov je dobro vman njegov mešani '/,l>oir Jadovaukn za f.<*lfltmn<, r katerim Je dosegel zbor tMasbone Matice ljubljanske doma im v tujini največje usipehe. r<vz.namo njegov narodni obred .Koleda. za moSki zl>or s sprcim-ljevanjem orkestra, pa tudi njegove opere, k.) sc po gostoki'at izvajajo pri nas im v Ceikoslovfifiki. Po po kl,l«u je .lakov Gotovae. dirifferrt 7;a(rreli<ili<' opere, z največjo ,1 uboMliilo pa so oklepa akademskega zbora zagroliško univerze «Mlado«t - BrancOm-, kntnremn .le uniotniški vodja že več kot 5 let. Svojo pevsko četo pripelje v Ljrtbl.iftno v petek, dne 15. t. m. Im i>riredi In dan 7we*er ob 20 v velik.! u.nk>n«ki dvornml vokalni koncert sodobnih zagrebških slalnda.tel.lm-. V dovršeni obliki home stiSitli 15 moških »borov desetih skladateljev. Nn koncert opozarjnnno in vabimio k SUrvilni udeležbi. Prediprodaia vstopnic v knjigami Glanlieme Matloe.
Naše dijašfvo
Koncrreaaeija akademikov pri oe. Jertdtik v LJubljani ima drevi ob 30 »voj reilml eestanek. ZiblrnilSAe Je totpot v milijonskem miKW\ju oad oerkvemo lakrlsUdo. — Pretek t.
Poizvedovanja
Nalel se Je na potu proti Sv. Krilil jxJtrov<V* od zlate zapestae ure. Kje ne dobi, pove uprava «filo venoa«.
IlubVaiislip glcdallitc
DRAMAs Začetek ob 20.
Sreda, 13. maja: Prva legija. Ked B. Oetrtnk, 14. maja: Ooarf. Hod Oetrtek.
OPERA! Začetek ob 20.
'r.etrluk. 14. mala: Pesem ljuheeni. Red Sreda. Potek, lfi. maja: LucUi rfi Lamermoor. Ueil folirtek.
MocibcrsJtD gledališče
Sreila, 1«. maja: 7>at»rto. Četrtek. 14. rmija ob 20: Tuje dete. [tod B.
Radio
Programi Radio Liubliana»
Sreda, is. maja. 12 Nekaj stvari im veneJo ljudi 1 pkn^o). 161.46 Vremenska naOMveil, iioroi^ila. 1,1 N'al*,ved a^a, olijava sporeda, obvestila. 18.lfi Oitior ne fantazrfj« (. — 14 Vrsmeufdco iioroAilo, lior/jni tečaji. — 18 OtfOSka ura (gdi'\ .M.i le v H Boltarjava, ("sl. Nar. gled.). 18.20 Lzrezovalna dela (g^isp. zdrav Omerza). — 18.I'Alet.i itn dolenjsko stran (gtmp. .losi,p W<**t<¥r). — lft Narifrve.1 ,'n,sa. vremenska nmpoved. t»«i roiMla, objav« sporeda, obvestila. — 19.30 Naeionn.hia ura: .Inrjevnn.ie in narodni jilesi (Ivo Frnnie iz Zagreba)). — 20 Koncert godalnega orkestra Orkostral ne.gn druStva (llflsbene Malloe lm drž. koamervetor.ijn v r.jnbljarli jkkI vodst.vom dtrigenita i*rof. L. M. ftker janua. — 21.30 Slovensko umetno pesnili Mladenka, žen ski kvintet. - 22 NaiKived ftn^a, vremenska napoveil noroi\ila, objava sin>reda. — 2fi.lfi Pe«ml 741 plei (ploSče). Konee ob 23.
Dragi programi'
Sreda, 13. maja. Belgrad: JO Narodne pesmi (Nndn Aleiksandrov.ič in Milan Tirno'.ič). - 21 Koncert g-ln-sbe noga društva iz Zomuma. — 22.30 TamiburaAk.l orkester
—	Zagreb: 20 Koneortal večer (prenos 1k Ljubljane)
—	32.15 Plesna glasba. — Dunaj: 19.30 Slagerji w nf|ip rete: Najlugatejši človek n« sveta. — 22.30 Zabavni koncert rad.ioorkostxa. — nudinvpe.lta: lft 30 Prenos opo re: »Jano« Vitez«. — 32.50 Cijtraiska glasim. — llrati-nlava: 10.30 Oiierit <Matnft 'PrenčIaiKtkjr-. — Prana: ifl.05 Slnvnostinl koneert ^eSke filhnrmonije. — Varhava: 21 Chopinove komipoaicije. — 21.55 Radloork eister s so listi. — tirno: 20 Salonski kvairleit. 20..'i0 Salonsk-' orkester s solisti. — Trs! Milana: 20.4(1 Simifonijskl konoort. — Ri m Bori: 19,45 Poster prognijiii. —• 20.41 Prenos 1z opere. tlerlin: 20.4S rtneti iz raznih operet (rndioorkosster s soli«tl). — li/ihipsbnrn: 20.15 Gnss iiMin.nova opWa Mlnda CTofinat. i.20 Klav.irsk' kvartet. Frank/urt: 20.45 Večer lahke glasb«. — Stuttparl: Glasba velikih neniSkih komponistov (zlior. kvaTteit in solisti).
L, Gsnghofer:
85
Siad Hiibectus
Roman
Zauner ni imel nobene kaplje krvi več v obrazu in je buljil v hčer kakor v prikazen. Vso njegovo očetovsko jezo je prevpil brezmejen Strah. »Marija in Jožef! Ako se je kaj zgodilo! Pri meni! Če tO zve milostni gospod!«; Kolena so se mu zašibila; porinil je svečnik na mizico pod ogledalom, omahnil k oknu, nagnil se ven in s pritajenim glasom zaklical doli v vrt: »Gospod grof! Gospod grof! Oglasite se vendar, prosim vas! — Alt S« vam je kaj zgodilo? Gospod grof! — Gospod grofi«
I« vrta ni bilo nobenega glasu.
Za silo oblečena se je prikazala Zaunerica in pogledala dekleta, ki je drhteč in drgetajoč čepek* na pručici. »Otfok? Ali ti je oče kaj naredil'?« je zavreščala mojstrica. Stekla je k Liziki, a ledaj je nenadoma zavpila, kakor bi ji kdo porinil bodalo v srce: »Jezus, Marija! Takšen oče b test vsega srca, ki do krvi pretepa lastno hčeri Za nič ln spet za nič!«
»Do krvi?« je zajecljala Lizika. Groza ji je stresla ramena, ko je uzrla na svojih prsih in rokah velike, rdeče lise.
Pri oknu je pridušeno kriknil mojster Zauner: »Vsi svetniki v nebesih! Tu spodaj leži in se ne gane.« Ko z uma je pograbil svečnik in planil iz sobe.
ZJaj se je posvetilo malo tudi Zaunerici, da je reč drugačna, kakor je bila zasumila v svojem slepem materinskem strahu. Res je spravila Lizika komaj nekaj pretrganih besed iz sebe, vendar dovolj, da se je polotil Zaunerlce popoln obup. • Jezus! Jezus! Moja Lizika bi postala lahko grofica 1 P« mor* nriti vmes nesreča! O ti nresveti Bog! Lizika, pojdi! Mogoče se mu ni dosti zgodilo!
Ljubi, dobri, sladki človek! T o bi bila srečal T o bi biia sreča!« Z obema rokama je vlekla dekleta iz izbice in doli po stopnicah, kjer je na zadnji plapolala sveča, kamor jo je bil postavil ZaUner, ko je odklepal vezna vrata.
Tarnajoč je segla mojstrica po svečniku. Ko je pa hotela stopiti ven v noč, ji je že prišel nasproti Zauner, omahujoč pod bremenom, ki ga je nosil na rokah. Lizika je omahnila proti zidu, kakor bi jo obšla slabost, mati je pa začela javkati, kakor b) bila imela lastnega sina takega pred seboj.
»Tiho žena!« je zahropel mojster. »Da nas živ Človek ne čujef Prikriti moramo že zaradi milostnega gospoda grofa!« Težko sopeč je pogledal v apneno beli obraz, ki mu j« slonel na rami. »Kaj hudega za božjo voljo menda vendar ne bo!« Stopil je v vežo. »Žena! Vzemi mi ključ iz žepa in odkleni hišo.«
Zaunerica je v nemi naglici odprla vrata, stekla gori v Lizino kamrico in prinesla dva rožasta p»l-glavnika. Potetn je med jokom in mor.ivijo držah svečnik, ko je mojster naravnal na zofo negibno telo, ki so mu udi brez moči viseli navzdol. Lizika se je stisnila v kot pri skledniku. Drhteče prste si je držala na ustih in je zmedeno gledala v bledi obraz, ki se je napol pogrezal v blazinice. Vili ni bil nič spremenjen, samo bled, toda ustnice, ki so se rahlo, dobrodušno smehljale, so bile rdeče: in rdeče kaplje so lepele tudi na bradi. Dihal je s težavo, v kratkih sunkih kakor bi vzdihoval. Oči je imel odprt«: vročično so gorele in strm«le v prazno.
Mojster Zauner, ki je klečal pred zofo, j« porinil roko pod zglavnik. »Gospod grof! Ljubi, dobri gospod grof! Kje vas boli?«
Vili je menda čul lft razumel. Roke mu je prešel drget in ko rahel dih so »e čul« besede: »Prosim — moji sestri — povedati —» Veke so m« padle napol na oči, in it kotov ustnic sta stekli dve tenki, rdeči nitki doli no vralu.
»Lizika, zdravnika!« ie iaknil mojster Zauner.
Dekle je s«glo v kropilnik, si oroiilo z blagoslovljeno volo obraz in planilo ven. Na temni cesti je zaihtelo to začelo teči, da mu je jemalo sapo.
24. poglavje
Nad parkom Hubertovega gradu se je razgrinjala lepa noč. V orlji kletki je bilo spokojeno tiho. Zdelo se je, da spi tudi vodomet, rshlo je žuborel kakor v snti.
Poslopje je stalo brez luči sredi molčeče teme. Pod grajsko Streho je bedelo to noč samo dvoie oči, in v vročem pričakovanju ie utripalo mlado srce iuti*u nasproti.
Ko je udarila ura tri, je Kiti neslišno vstala, Ja bi se oblekla In se pripravila za pot. Naloženi kovčeg je stal že od včeraj pri vratih. Na mizici je ležalo pismo za Gundi Kleesbferg, naravnano tako, da ga je morala uzreti na prvi mah. V pol urice je bila Kiti pripravljena. Upihnila ie luč in sedla v klobuku in plašču k odprtemu oknu. Teh trideset minut mrzličnetla Čakanja se ji je vleklo bolj ko pfij vsa noč. Končno so se razlegli vroče zaže!f*ni štirje udarci Kiti je smuknila k vratom. VsSk hin i« pričakovala, da bo začula Viliiev rahli korak. Mifluta je prešla za minuto, a zunaj na hodniku je bilo slej ko prei vse tiho. »Zaspal se je!" Okradla se je v bratovo sobo Vili!« ie zaklicala tiho v tfcmo. Nobenegta glasu. Dotipala se je do postelje, da bi zdramila zaspaneta, Njene roke so segle po praznih blazinah. Prestrašena je prižgala luč. Soba je bila ptaZna. Temen <-trah ii je prevzel srce. Potem se je spomnila, kako odločno se je sprva Sinoči ustavljal Vili njenemu načrtu. In je zdaj morala misliti, da ji je bil oblmbil samo na videz: hotel jo je pomiriti. Ja bi nemoteno izvršil svojo "amero in še ponoči odpotoval v Monakovo — sami
Kiti za čas ni vedela, kai naj zdai ukrene. Poleni je odločno pokimala predse in u<?a'nHa ItiČ. S tiho nsitlico sc ie vrnila v svoio sobo in prijela tisn;eni kovčeg. Ril ie Iako lež"l ia so io skoro zapustile moči, še preden ie prišla do drevoreda.
Začelo sč je rahlo srvetlikati, in po drevju so že čivkale siničice in ščinkavci. Tudi orlja kletka je že oživela; pridno si je VSeh šestero roparic snažilo perje. Ko je prišla Kiti težko dihajoč pod bremenom kovčega mimo kletke, so orli stegnili svoje vratove
Naključje je privedlo po cesti drvarja, ki je odhajal na delo. Na Kitino prošnjo ii jc zanesel kovčeg do Mahovnika. Tu ie morala dolgo trkati na okno. Končno se je prikazal gospodar, t<i je bil šele napol prespal svojo pijanost, Zapregel je belca pred koleselj. Ko je sedala Kiti na voz, se je raz-legel z gora doli, prav dalei:, pojemajoči odmev strela. Kiti ga jc preslišala, ker je bila 7 vsemi mislimi pri belcu, ki se je spustil v dvomljivo hiter dir. Med vožnjo je morala venomer buditi Mahovnika, ki so mu oči same od sebe lezle vkup. Končno je prijela sama za vajeti in zavihtela bič. To la belec ie imel potrpežljivo kožo in se ni dal moliti v svojem miru.
Postaja se je komaj prikaz.ala. ko ic lokotno tiva zažvižgala k odhodu.
štiri ure do naslednjega vlaka! In v Monakovo bo prišel ob treh popoldne! Obupana sc ie sp't-stila Kiti v pogajanja s postajnim načelnikom, ki se mu je v »stroge predpise« vklenieno srce koti no omehčalo. 7. drezino je dal odpeliati Kiti dr križiščne postaie na glavni progi, na hi še uiela vlak, ki je prihajal še pred eno popoldne v Monakovo.
Posrečilo se je. Kiti ic naročila oddelek prvega razreda sama zase in se je vanj zaklenila. Sprevodnik je debelo pogledal, ko je v Monakovem namesto zaprašenega drobnokrilca, ki je dve ur prej smuknil v oddelek priletel zdaj iz njega snež nobel metuljček.
Vsi so se ozirali za njo. Kiti ie urno stekla itroti Izhodišču in poklicala izvoščka. »V stolnico' Hitro!« Skočila je v voz. in utrujena omahnila ia blazine Dvajset minut če/ eno! sp je prestrašila in pobobnala na okence: »Hitreje! Hitreje!«
Nov izum dr. Barere, specijalista za kilavost in premikanje or: a-nov, je pas Neo-Barere, ki brez vzmeta in pelote (trde hruške) pridržuje vsako kilo in usposablja bolnika, da lahko vrši tudi najtežje posle. Resnost tega izuma je dokazana s tem, ker je sistem dr. Barere sprejel higijenski svet pri francoskem vojnem ministrstvu.
Povešen želodec
Želodčne bolečine, tegoba po jedi, slaba volja po jedi, želodčna kislina, bolečine v križu in pod rebri, vzpehavanje, napenjanje, neurejena stolica, nervoza, nespečnost, utrujenje, stalno slabljenje in izmučenost, so znamenja povešenega želodca. Daite se rentgeno-loško pregledati in če bo Vaš zdravnik konstatiral povešen želodec, je edino sredstvo, ki pomaga, pas dr. Barere za povešen želodec Neprijetnosti ponehajo že prvi dan in bolniku se vrača izgubljeno zdravje.
Specijalni pasovi za kilo pri ženah in otrocih, kakor tudi pasovi po operaciji slepega črevesa, povešeno maternico itd.
Tehnični specijalist Francoz dr. Barcre-a vrši brezplačno poskuse:
V	LJUBLJANI: 15. in 16. maja, hotel Union.
V	CELJU: 17. maja, hotel Union.
V	MARIBORU: 18. maja, hotel Mcran.
Stalna prodaja Berere-ovih pasov
SANITAS, BEoqRAP» Terazlje 5
Palača Izvozne banke (v pritličju). — Brošuro za povešen želodec razpošiljamo za 5'— Din v poštnih znamkah,
Tinček in Tonček ko( detektiva
55.
V srečni nevednosti.
Ko sta si dečka do dobra utešila glad, sta skrbno pogasila ogenj, dn ne bi nastal gozdni požar. Na kameniti plošči sta pustila še nekaj koščkov pečenih rib, ki jih nista mogla pojesti.
»To naj bo pa za gozdne živali k je dejal Tinček. »Pečenih rib gotovo nimajo vsak dan za kosilo.«
Potem sta dečka veselo in brezskrbno nadaljevala pot skozi gozd. Bogve, kaj bi bila storila, če bi bila opazila na deblu drevesa, ki je stal tik pred njunim nosom, lepak, na katerem je bilo napisano, da je iz nekega cirkusa ušel velik lev! Še bolj bi se pa zavzela, če bi bila količkaj slutila, da je ta lev komaj nekaj korakov oddaljen od n jiju ... Medtem, ko sta veselo žvižgajoč odhajala, se je lev priplazil do kamenite plošče in začel z velikim tekom hrustati ostanke pečenih rib.
Udobno
ki jih izdeluje tt.
se bodete počutili, ako opremite Vaše vrtove in terase z
vttmrni stoli in
sklopnimi fotelji &emec-Co., Vuplica-Oiamnik
ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke in nenadomestljive izgube našega iskreno ljubljenega
Egidija Ceha
profesorja v pokoju in rezervnega kapetana I. ki. , odlikovanega z rodom s v. S a v e IV. k i. ,
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni 66. duhovščini, Komandi mesta, oficirskemu koru, eastnt četi. kakor tudi gg. oficirjem za častno spremstvo, godbi Dravske divizije za lepe žalosttnke, Sokolu Ljubljana. III za 6astno spremstvo, posebno bratu starešini Urban616u za ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu, društvu »Soča« in »Istrski Obitclji« za spremstvo, profesorskemu zboru Drž. trg. Sole, sostanovalcem ter končno vsem prijateljem in znancem, kt so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sveta masa zndušnica se bo darovala v soboto, dne 16. t. m. ob osmih zjutraj v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, Derventa, dne 12. maja 193«.
Globoko žalujoča soproga Štefanija In vsem ostalim sorodstvom.
s sinom D u S a n o m
MALI OGLASI
V malih oglasih velja 'Mka beseda Din 1'—; zenitovnnjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Moli ogloal se plačujejo lokoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska 5 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za plemene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZill znamko.
»nnmn
Žagarja in tesarja
sprejme žagovod.ia Anton Hvalica, p. Južna Vinica, Strugova, Makedonija, b
Mlado frizerko
sprejmem takoj. - Nikola Kojtč, Zadružna ulica .18. Kodeljevo.	(b)
čevljar, pomočnika
takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6937.	(b)
■B
Dobro kršžan. dekle
alis. mešč. šole in enoletnega trgov, tečaja, tiče mesta za v pisarno ali pa k otrokom. Gre v začetku samo za hrano in stanovanje. Cenj. ponudbe pod »Siromašna« štev. 6945 na upravo Slov. (a
I!
Vajenci
ii
Vajenca
ki se je že nekoliko učil pekovske obrti sprejmem. Gantar Ivan. pekarna — Šenčur 63 pri Kranju, v
II
Pohištvo
Pohištvo
I
po najugodnejših pogojih dobavi »Gospodarska zadruga mizar, mojstrov«, Ljubljana, Vegova 6. (1)
Posestva
Parcela v Ljubljani
se proda. Velikost ctrka 1000 ms, lepa lega, 3 min. od tramvaja. Vprašanja na. upravo Slovenca pod »Sadni vrt 41«/6750. (p)
I
Auto-motor
i
Mnogo pod lastno ceno
razprodajamo nove in rabljene automobile, rezervne dele Renaulp. — Sikor, Cesta na Rožnik št. 19.	(f)
Milosti jiva!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero pla-6ate šele jeseni prt prevzemu. Ivrznarstvo Kot, Menstnl trg 5.	(r)
Posojila
na v.ložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.
ZA DUMAMI
molitvenike, rožne vence, podobice, verižice, svetinjice, mirtine venčke za deklice, mirtine šopke, trakove, ročne torbice ter najraznovrstneiša darila nudi po najnižji ceni
Trgovina
II. Nltman
LloMfana
Kopitarjeva ulica t
TRGOVCI DOBE POPUST
Hranilne knjižice
Zadružne gosp. banke in Zadružne zveze kupimo do 1,000.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca«, Maribor pod »Najboljši plačnik« št. 6927.	(d)
Vse denarne posle
denarnih zavodov,
vrednostno papirje
vojno škodo
nakup in prodajo izposluja najugodneje Trg. ag. bančnih poslov AL PlANINŠBt.
Ljublj a na, Beethovnova ul. 14-1. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3'-
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice ljubljanske kupim po najvišji ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izplačam takoj« št. 6960.	(d)
Vinajevn
Lep lokal
se takoj odda. Vprašati v trgovini, Tyrševa cesta 53.	(n)
Kupimo
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Hladilno omaro
(Eiskasten), dobro ohranjen, z navedbo velikosti in cene, kupim. Ponudbo upravi pod značko »Hladilna omara« št. 6952. k
Entel, ažur, plise, gumbe,
gumbnice, monogramo — izvrši ekspres Matek & Mikeš, LJubljana, Dalmatinova 13.	(t)
OTIHHHII
BZSSEul
Birmanske ure
nudi najceneje- Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo štev. 15.	(1)
Telefon 2039
✓ X PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica St. 5.
Otroške oblekce
v vseh velikostih, štajerske hlačke in suknjiče v največji izbiri pri F. I. Goričar, Sv. Petra c. 29.
Praktično,
lepo In poceni oblfičetc svoje birmanee pri Pro-skerju, Sv. Petra cesta 14.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za etrojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
vina
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
V svoji posodi najugodneje
Krušno moko
za domač Srn kruh prodaja na drobno po Din 1.75 za 1 kilogram Jos. BAHOVEC, Ljubljana — Sv. Jakoba trg 7.
Umetnik
NA SVOJEM
KLAVIRJU
Ht* pnni ton n mh flaabeso delo, tate morete tadi Vi, mgr dame, iz rtorai bamnih rdetfl ra obrt? od Bourjoh izbrati pri svojem dobavitelja ono nijatno rdecila za obrar, ki VaSi lepoti najbolje pristoja. Nikar ae ne za-naiajte samo na poljubno izberol S pomočjo vzorcev barv od Boarjoia Vam je omogočeno, da takoj pri nakupa izberete ono rdečilo, ki na j-boije odgovarja VnSema obraza. Far d pašteti od Bourjois ao ročno delani, sterilizirani v pari in ostanejo na čopiča trajno mehki in punasti do končne porabe in nikdar ne otrde.
Inserirajte v „Stovencu"!
Kolesa
pokromana in ponlklana, tovarniška nova po 760 Din. Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1)
Umrla nam je danes naša dobra žena, mati, stara mati in tašča, gospa
Marija Seliškar
roj. Učakar
upokojenka tobačne tovarne
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 14. maja ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski c. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana. Kamna gorica, Škofja Loka, dne 12. maja 1936.
Tomaž Seliškar, mož. Viktor, sin. Marija roj. Bertoncelj, sinaha. Viktorček, vnuk - ln ostalo sorodstvo.
V	globoki žalosti javljamo tužno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša predobra mama, sestra, stara mama, tašča, svakinja in teta, gospa
Ivana Ravhekar roj. Demšar
Pogreb nepozabne umrle bo v četrtek, dne 14. maja ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
V	Boh. Bistrici, dne 12. maja 1936.
Globo žalujoče rodbine: Ravhekar, Demšar, G o r a z d.
Vdani v voljo božjo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena sestra in teta, gospa
Marija Šušteršie
roj. Bergant
danes ob šestih zjutraj po kratki bolezni, 16 dni za svojim možetn, pre-videna s tolažili svete vere odšla v blaženo večnost.
Pogreb bo v četrtek, dne 14. maja ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, Se-ničica št. 1, na farno pokopališče v Preski. Prosimo, molite zanjo I Seničica, dne 12. maja 1936.
Ana Bergant, sestra. Anica roj. Barbič, Ivica por. C i ž, Anira por. Bore, Jeliea in Minka Hafner, nečakinje.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Uubljani: Karel če&.
Izdajatelj: Ivan Rakov cc.
Urednik: Viktor OniUL