■» kmetijsko zadrugo
Jl&l izloko, 2.0.0.
poslovalnica flJDfl
NUDIMO VAM PO ZELO UGODNIH CENAH:
ARIEL... 1.154,90 SIT
PERSIL ...1.017,40 SIT
VVEISSER REISE ... 820, 00 SIT
OTROŠKE TRENIRKE - MEČKANKE ... 2.525,30 SIT
T. PAPIR ... 177,40 SIT
NA ZALOGI VELIKA IZBIRA METRSKEGA BLAGA, GODPODINJSKE PLASTIČNE POSODE,
AAALIH GOSPODINJSKIH APARATOV, IGRAČ, ...
nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 7.00 do 19.00 ure ob sobotah: od 7.00 do 12.00 ure ob nedeljah: od 8.00 do 12.00 ure.
SE PRIPOROČAMO!
kmetijska zadrugo izloke, 2.0.0



Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!

j: I
»
1

TRGOVINA
d.o.o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od T° do 1900, ob sobotah 700 do 13
y

A . \ Ulico ^
ju*4

.07

9-12 h ob sobo'*-
9-12
H.tu
s
o H

__	aA &&&*
'opel	S
$	S
As«3- j-4' gL 4v	21900 |
Mua 1.4i Gl 29900 Astra ^ gL 4v Vecua t.M d0W 11 -•
. ostati modeUi
■ Lcas;?,6^ S& ®esece'

o°
w
iSi
So i
ih >llg
144001
wm**m
■ ■ US«a 1
! TerrrP	zalogF	_ M
šli z..sšl s S
H|| P »a ,H5
8
«!# \SSS&?
R Kodel*! -1
105000
8800°
79OO
rfiT J*
iP
, j ptAGC
1 *

ižnicaI
m
K###:*:*:*:*:
UVODNIK
V Zasavju drugačnost še vedno pomeni tudi izločitev iz utečenih kolesnic in muzanje, češ ta je pa malo čez les. Tako smo včasih ocenjevali našo učiteljico, ki se je tudi v dežju pripeljala v šolo s kolesom. Ali pa so se posmihali

gradnjo predora iz Trbovelj v Savinjsko dolino. Kaj hočeš, takšni smo, lahko odmahnemo z roko. Ali pa tudi ne. Mi v Zasavcu nismo. In zato danes objavljamo seznam učencev, ki so se letos v šoli še posebej izkazali. Lotili smo se tudi zanimive teme ob zapletu s trboveljsko občinsko nagrado. Predstavljamo še druge Zasavce in Zasavke, ki štrlijo iz povprečja. Med drugim pišemo o Nini Podlesnik, ki je vnovič zablestela na evropskem kegljaškem prvenstvu. Ob takih uspehih je človek kar ponosen, da lahko reče - tale Nina je pa v Zasavju doma.
Zakaj pa ne?


	
	
■ (Bp	
NOVI
KONČANO DELO
Šavna Peč - Delavci Gradisa so po besedah vodje projekta Veljka Flisa končali z deli na cesti in opornem zidu v Savni Peči pri Hrastniku. Z deli so pričeli julija 1993. Najprej so sanirali zemeljski plaz nad železniško postajo, konec decembra pa so pričeli sanirati kamniti zid v dolžini 55 metrov med železnico in cesto. V teh dneh so objekte uspešno predali investitorju - Slovenskim železnicam.
RŠ
Na željo bralk objavljamo na naslovnici tudi enega Zasavca ■ Zagorjana FRANCIJA OSTHONIČA
FOTO: Jože Ranzinger jr.
V ogledalu: Branko Žagar
Zlati učenci
Zaščita v stečaj
iha voda bregove dere
Občinsko priznanje buri duhove
Dušan Kolenc: Pri čebelah je vse urejeno
Bizjak se je vrnil v Hrastnik
Rjavite v miru
Tek na Prvine
Obisk policijske postaje
Poročni da v Kandršah
1
i S:
f
Komunalni redarji so žena zasavskih ulicah. Kakšne so kazni in kakšno je njihovo delo?
Pogovor z Bojanom žibretom, najboljšim zasavskim nogometašev v anketi Zasavca in trboveljskega Portesa, o nogometnem prestopnem roku, zasavskem nogometu in načrtih v prihodnji sezoni.
>
Zasavska rudarska banda, tudi Orlek Imenovana, bo v soboto obrnila okrog zagorski plaz. Seveda Zasavc ne bo manjkal na veliki promociji nove kasete Melodije smoga In premoga.
\ V Hra > prazn f občin
V Hrastniku bodo podelili občinska priznanja ob prazniku občine. Zasavc bo predstavil vse občinske nagrajence.
B
KOLEDAR
DOGAJANJ
20.	junija - Tako kot že zadnji dve poletji zagorski otroci tudi letos še nebodo letovali v svojem počitniškem domu v Vrsarju. V njem bodo poletje še vedno preživeli pripadniki 106. osiješke brigade s svojci.
21.	junija -Vsi.kijih zanima, kako in kaj scertifikati, vrednostnimi papirji in privatizacija družbene lastnine sploh, so se tega dne oglasili v zagorskem DD. Tamkajšnja Agencija za razvoj je namreč poskrbela, da so na taka in drugačna vprašanja odgovorili strokovnjaki: predstavniki ljubljanske borze in ministrstva za ekonomski razvoj.
21. junija - V hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov tega dne začnejo z gradbenimi deli - seveda v okviru ene njihovih največjih naložb in trenutno naj večje tudi v slovenski kemični industriji -rekonstrukcije obrata kloralkalne elektrolize. Naložbaje vredna kar 20 milijonov mark.
23. junija - Čistilna naprava, ki jo tega dne preizkusijo na zagorski separaciji, kaže dobre rezultate. Z njo bodo namreč zadostili predpisom, po katerih količine trdih delcev v litru vode ne smejo preseči 80 miligramov. S to naložbo bo separacija, takoje upati, lahko obratovala še toliko časa, kolikor bo "živel" tudi zagorski rudnik - to pa je predvidoma do leta 1996.
23.	junija - V Hrastniku pa se popoldne odvija sedmi podjetniški klub Modulus, kjer predstavijo Belo knjigo podjetništva v Hrastniku in predstavijo Družbo za upravljanje investicijskih skladov in družb Krona iz Ljubljane.
24.	junija - Zatišni petek pred dnevom državnosti, 25. junijem. Vroč, pravi poletni dan, čas šolskih izkazov, spričeval po domače in začetek poletnih počitnic.
25.	junija - V Zasavju živahno: nekaj navdušencev sc s čolnom spusti po Savi, drugi oddidejo na Kum, kjer odkrijejo spominski bojni znak v spomin na napad letal jugoslovanske vojske na oddajnik na Kumu, tretji spet se po kmečko oženijo na Vidrgi, spet četrti pa se veselijo na dolski noči na Dolu.
Polona Malovrh
	
— M	- SPET NOVI
§ JIJLIJ ~	7F"Wc
	
UJA03J00V
BRANKO ŽAGAR
Konec šolskega leta je. Namesto enega od številnih zasavskih odličnjakov predstavljamo Branka Žagarja, ki je bil do tretjega razreda prav dober. Potem je njegov učni uspeh padel na dobrega, letos, v 7. razredu, pa ga učitelji kar niso mogli prepoznati. Najprej je zadržano, nato vse bolj pogumno dvigoval roko in dokazoval svoje znanje. Rekel je, da gaje pripravil do dela oče, ki ni bil zadovoljen z dvojkami. Začel seje učiti, po prvih lepih ocenah dobil voljo in vsak večerje dve uri zbrano sedel ob knjigah. Prizadevnostjo kronana s prav dobrim uspehom in eno samo trojko.
Branko je skromen. Nikoli sc ne hvali, čeprav v spustu s kajakom dosega zavidljive uspehe. Ko je hodil v 4. razred, si je v Tacnu ogledal svetovno prvenstvo. Ta šport gaje navdušil, še isti dan se je vpisal v hrastniško brodarsko društvo. Na prvem tekmovanju je dosegel 3. mesto v spustu. Potem je začel resno trenirati. Vsak dan, od marca do pozne jeseni, se s kolesom zapelje do Save, sede v kajak in se spušča po savskih valovih. Med počitnicami trenira dvakrat dnevno, pozimi se fantje utrjujejo v telovadnici in bazenu.
"Strahuje največ na suhem, ko si ogledujem progo. V vodi ni časa," pravi Branko. "Kaj pa nevarnost?" "Na Soči se mi je čoln zagozdil med dve skali, se zlomil, jaz pa sem bil kakšnih petnajst sekund zataknjen med skale. Preden je prišel trener, meje voda vrgla ven," mirno odgovori. Lani je v tekmovanju za slovenski pokal osvojil 3. mesto. Letos pričakuje eno od prvih mest na državnem prvenstvu. Naslednje leto ne bo več tekmoval med starejšimi dečki, ampak med mlajšimi mladinci. Prepričanje, da bo tudi tam dosegal lepe uvrstitve. Zdaj vozi kajak, ki mu ga je kupila mama. V klubu mu obljubljajo novega.
Tega zagrizenega in pogumnega fanta neuspeh ne vrže iz tira. Še z večjo vnemo trenira. V klubu je našel dobre prijatelje. Bolečine in radosti nosi globoko v sebi, kljub rosnim letom ve, da bo le z notranjo močjo v življenju zmagoval. Vem, da se bodo njegove želje uresničile in da bomo tudi naslednje leto lahko rekli: "Branko je res priden učenec. Pa kako zagrizen športnik!
Manja Goleč

FrOiTrOi tBdns
Dan državnosti
Zastava v čast dneva državnosti je visela obrnjena na glavo. Kje je ne znajo obesti?
Foto: Tomo Brezovar
Manj črna Sava
Zagorje - Zagorski rudarji so se izkazali. "Iz starega železja", kot pravi vodja tamkajšnje rudniške separacije Stane Kos, "smo z veliko znanja in volje uspeli zgraditi učinkovito čistilno napravo." Pri konstrukciji čistilne naprave so namreč uporabili predvsem že obstoječe objekte in naprave, tako da so bili stroški njene izdelave karseda majhni.
Prve analize očiščene vode so pokazale, da je vsebnost trdih delcev v vodi krepko nižja od zakonsko določenih največ 80 miligramov v litru vode. Mulj, ki ostane po čiščenju, bodo osušili in odlagali skupaj z jamsko jalovino. Zagorski rudnik bo sicer zaprosil za še eno podaljšanje obratovalnega dovoljenja za svojo separacijo, vendar predvsem zato, da nekatere začasne rešitve spremenijo v trajne.
Brez izgradnje čistilne naprave bi bila usoda pranja premoga v Zagorju negotova. Konec marca lani bi se morala separacija že ustaviti, vendar jim je vodno-
gospodarski inšpektor izdal začasno dovoljenje do konca leta. Novo letojeprineslo novo, mnogi soji rekli "socialno odločbo", ki pa se izteče konec junija. V tej so bili pogoji že veliko ostrejši. Vsebnost trdih delcev v odplakah je bila omejena z najnižjimi lanskimi vrednostmi, obrato-vanjepa na največ tri ure dnevno.
Slcdnjaomejitev je povzročala tudi manjše motnje v proizvodnji, saj v predvidenem času niso zmogli vedno oprati dnevne proizvodnje debelih vrst premoga. Teh težav po mnenju tehničnega vodje zagorskega rudnika Franca Stošickija ne bo več, saj verjame, da bo separacija dobila vsa potrebna dovoljenja, da bo obratovala do konca življenske dobe rudnika. Tako bi dokončno odpadla varianta, da bi zagorski premog vozili v rudniško separacijo v Trbovlje. Ta možnost je lani že povzročala kar nekaj hude krvi, saj bi šlo za zelo obsežen cestni transport.
R.R.
Po Zasavju so ob Dnevu državnosti potekale številne prireditve. V Zagorju so 25. junija organizirali pohod in gorski tek na Prvine, pred Domom obrambe družabno srečanje, v Kandršah so priredili kmečko ohcet, na Izlakih pa pripravili koncert M1MPZ Glasbene šole Zagorje v Valvazorjevi kapeli. V Trbovljah so na Kumu odkrili spominski bojni znak. V Hrastniku so Dan državnosti praznovali 24. junija. V Delavskem domu so najprej odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Martina Bizjaka, nato pa pripravili še pripravili koncert Rudarske godbe pod vodstvom novega dirigenta prof. Jožeta Baniča (na fotografiji).
K.G.
Bojni znak
Kum - Pod pokroviteljstvom Pokrajinskega odbora združenja veteranov vojne za Slovenijo občine Trbovlje, ter odbora Zveze slovenskih častnikov občine Trbovlje, so 25. junija na Kumu odkrili spominski bojni znak. Na svečanosti je spregovoril trboveljski župan Franc Majnardi, spomine na dogodke izpred treh let, katerim je spominski bojni znak posvečen, pa obudil predsednik PO združenja
veteranov Matjaž Piškur. Spominski znak je odkril takratni poveljnik protiavionske enote obrambe oddajnega centra na Kumu poročnik Rok Strniša. Blagoslov spominskega bojnega obeležja je opravil župnik dobo vške cerkve Ciril Mer zel ter ga v varstvo izročil patronu cerkve na Kumu. V kulturnem programu je nastopil Lovski pevski zbor iz Trbovelj.
D.A.

Dam
Q
I
Vpis v /Jato knjigo najboljših dosežkov učencev osnovnih šol je še posebej lepo priznanje za prizadevne osnovnošolce. Večinoma v zlato knjigo vpisujejo tiste učence, ki so vse razrede OS izdelali z odliko. V Hrastniku in na Dolu, pa tudi v Radečah in še ponekod vpisujejo v zlato knjigo vse odličnjake po razredih. Mi objavljamo le imena osmošolcev, ki so bili letos vpisani v zlato knjigo. Ponekod so oh vpisu pripravili posebne prireditve. Tako je bilo npr. v litijski občini, kjer so konec junija pripravili svečan vpis na gradu Bogcnšpcrk, učencem pa je spregovoril podpredsednik občinske skupščine Nace Steferl. Prav je, da posvetimo primerno pozornost najboljšim učencem. Zato objavljamo osnovnošolec, ki so bili letos vpisani v zlato knjigo. Na tej strani običajno objavimo lampo kot pohvalo določenim stvarem. Danes jo z veseljem prižigamo vsem, ki so več kot uspešno gulili šolske klopi.
OŠ Heroja Rajka Hrastnik
8.a: Domen Učakar, Andreja Dolanc, Jana Potisek, Rosana Vnuk; 8.b: Matej Pclicijan, Denis Oblak,Suzana Juršak;8.c:TomažKramžar. Boštjan Pečnik, Urška Gašparut, Tatjana Kraus: 8.d: Peter Zore, Tanja Gjerck, Jasmina Zakošek, Sabina Zdolec.
OŠ Dol pri Hrastniku
8.a: Andreja Hren, Barbara Holešek, Hedvika Hribšek, Katja Pust; 8.b: Uroš Borovšak, Iztok Klančar.
OŠ Vitka Pavliča Hrastnik
3.r.: Jožica Novak; 5.r.: Alma Bečič.
Za dosežke: Zoran Tesič (zmaga na tekmovanju mladi tehniki), Mateja Bale (športnica šole). Jurc Sivka, Matej Kumarički (za prizadevnost pri modelarskem krožku).
GŠ Hrastnik
Vesna Pigac, Teja Terzič, Tina Tuhlar, Boris Blagotinšek.Tomažkovač, Martin,Šikovcc, Nastja Le nart, Iva Vido vič, Gregor Kališnik, Klara Gornik, Urška Gornik, Tina Jurič, Barbara Kaluža, Petra Knap, Barbara Rugelj, Tanja Kontrec.
OŠ Trbovlje
8.a: Jasmina Bajde, Mojca Hribernik, Vanja Kmetič, Sonja Šrnbar, Maruška Žagar; 8.b: Tadej Gulič, Tomaž Kramžar, Maleja Mohor, Marko Molan, Tina Naraglav, Maja Ocvirk, Simona Perdih, Ana Prišel, Vesna Strmec, Anja Štrovs, Katarina Tauš, Mojca Dolinšek; 8.c: Urška Češnjevar, Franci Dolanc, Nina Grilc, Klara Klančišar, Peter Kncžcvič, Marina Šinkovec, Maja Škrinjar, Matjaž Škrinjar, Jaka Umek, Darja Šemrov; 8.d: Matjaž Klopčič, Katja Pešl, Monika Pevec, Tina Šantej, Barbara Holc; 8.c: Tomaž Gorišek, Vesna Jesih, Miloš Kmetič, Katja Kobilšck, Peter Kranjc, Matjaž Martinčič, Urška Podbevšek; 8.f: Andreja Tkavc, Klani Forte; 8.g: Katja Vidmar, Polona Perme, Andreja Živoder, Katja Železnikar, Špela Zupan, Jernej Groznikar, Roman Avsec, Maja Ovnik; 8.h: Špela Bolarič, BcaleGerth, AlešOberčkal,Tilen Vidergar, Mateja Sotošek.
GŠ Trbovlje
Janez Benko, Katja Kobilšck, Tanja Leskovšek, Andraž Beravs, Sabina pešec, Matjaž Jamšek, Boris Kranjc.
OŠ Tone Okrogar Zagorje
Maruška Šabanovič, Manca Drnovšek, Mojca Lebar, Matic Drnovšek, Špela Vovk, Urška Motoh, Rebeka Drnovšek, Mojca Kržišnik, Robert Požin,
OŠ Ivan Skvarča Zagorje
Nataša Barlič, Petra Potočnik, Urška Čibej, Urška Pavlin, Urška Prvinšek, Jure Razpotnik, Katja Klanšck, Petra Lipec.
Za dosežke: Jure Razpotnik, Andrej Sopotnik (tekmovanje mladi tehniki), Neja Kolenc (likovni izdelek nadrl tekmovanju mladih gasilcev), Katja Klanšck (uvrstitev na državnem tekmovanju iz angleščine).
OŠ dr. Slavko Grum Zagorje
Za dosežke: Branka Juvančič, Rajko Šerkezi (uvrstitev na področnih športnih igrah v Hrastniku); Dejan Baloh, Rajko Šerkezi, Elvir Bajrcktarevič, Rafko Čop, Jože Kralj, Milan Kmetič (uvrstitev na državnem tekmovanju mladih tehnikov), Branka Juvančič, Danijela Šarkezi, Fanika Štepec, Snežana Juvančič, Stanka Poboljšaj, Helga Lipovšek, Polona Grabnar (uvrstitev na državnem rokometnem tekmovanju), Rajko Šarkezi, Damir Muminovič (uvrstitev na drž. tekmovanju v nogometu).
Sadna kupa za odličnjaka
Podjetje Domex je odprlo v petek, zadnji dan pouka za šolarje, pred svojo pivnico prijetno teraso. Na sadno kupo so povabili vse odličnjake z Dola in Iz Hrastnika. Prišlo jih je okoli 230. "Prosili so nas, da za njihovo teraso napravimo reklamo, o terasi so obvestili z okrožnico," je povedala Ruža Sihur, ravnateljica OŠ NH Rajka, "v zameno pa so pogostili naše odličnjake. Kaj takega so še nihče ni spomnil..."
F.M.
Andrej Razpotnik, Polona Gracer, Polona V idmar, Aleš Jereb.
Za dosežke: Peter Čebela, Mitja Drobcž, Aleš Jereb, Blaž Kos, Andrej Bertoncelj, Goran Savkovič, Jure Dolar (za tekmovanje mladi tehniki), Andrej Razpotnik (uvrstitev na državnem tekmovanju iz angleščine), Manca Drnovšek (uvrstitev na državnem tekmovanju iz vesele šole).
OŠ Ivan Kavčič Izlake
8.a Luka Fain, Matija Klopčič, Janja Brodar, Maja Čendak, Erna Homšak, Dušanka Podjed, Andreja Putrič; 8.b: Lučka Drnovšek, Sabina Burkcljc.
GŠ Zagorje
Marko Zupan, Neža Majcen, Tjaša Vrtačnik.

a
ZADNJA VEST
i\ciirjc pustošilo po Zasavju
Zasavje - Neurje, ki je v noči iz torka na sredo pustošilo tudi po Zasavju, je naredilo ogromno škodo. V Trbovljah so zaradi velikih težav in ogromne škode ob 3.30 uri oklicali celo izredno stanje. Povsod je škoda, ki so jo povzročili pobesneli hudourniki, izredno velika. Na terenu so ekipe civilne zaščite, gasilci in tehnične ekipe, pa tudi strokovne ekipe, ki ocenjujejo škodo.
OŠ Litija
Mojca Bregar, Mojca Kotar, Valerija Oblak, Sladana Jolič, Tomaž Tičar, Boštjan Koritnik, Katja Verbe.
Za dosežke: Miha Požun, Boštjan Koritnik, (Foto krožek) Jerneja Bric. Helena Verbovšek, Simona Paternoster, Rok Zupančič, Špela Ribič, Sabina Perme, (Video Krožek) Staša Videmšek, Sladana Jolič, Irena Medved, Suzana Jovičič, Sandra Ristič. Mojca Bregar, (zgodovinski krožek) Jerneja Bric, Tatjana Ikič, Katja Verbe, Ana Marija Majcen, (košarkarski krožek) Andrej Kamnikar, Janez Kunc, Milan Bulič, Primož Raspotnik, Adan Blaževič, Andrej Kralj, Andrej Hauptman. Jurc Eranovič, Vito Panič, Dejan Jolič, Blaž Oberčkal, Dušan Adamovič, (Plesna skupina F) Vanja Arhnaver, Mirela Miškič, Jasna Uršič, Irena Benkovič, Gordana Grujčič, Maruša Višnikar, Špela Zupančič, Jasna Taradi, Maruša Jakša, Suzana Bilbija, Urška Mandelj, Mojca Lovše.
OŠ Gradec
Branka Jelnikar, Barbara Kralj. Rok Rappl, Janoš Železnik, Danda Drnovšek. Darinka Juvan, Tina Vrečko. Matej Avbelj, Katja Mlakar. Irma Nemec.
Za dosežke: Dejan Simič. Domen Zupančič, Sanda Drnovšek. Darinka Juvan, Matej Avbelj, Igor Markič, Mateja Rovšek, Peter Mahkovec.
OŠ Šmartno
Damjan Šinigoj, Lovro Peterlin. Helena Femc, Iztok Kragelj, Matevž Paternoster, Miloš Ceglar. Aco Drnovšek.
Za dosežke: Damjan Šinigoj, Sašo Tomažič, Rok Mohar, Klemen Kahne, Miloš Ceglar, Andraž Hauptman, Marko Groznik, Andrej Hauptman. BlažHostnik. Matevž Paternoster. Matjaž Jesenšek, Matej Možina, Lili Ceglar, Gašper Pavli.
OŠ Gabrovka
David Hribar. Mateja Hribar. Maja Oven. Špela Potočnik. Dagmar Prijatelj.
GŠ Litija
Tomaž Rožanec
OŠ Radeče
8.a: Peter Bele, Tomaž Kosem, Mateja Celestina. Saša Dolinšek. Katarina Klajn, Teja Zupančič; 8.b: Mitja Brus, Maja Glavač. Katarina Ručman, KI ara Trkaj, Andrej Hudoklin. Alenka Gros, Zlatka Opresnik, Sonja Knez, Špela Majhenič, Nataša Tovornik; 8.c: Rok Brilej, Klemen Rovan, Barbara Binder, Katja Golob, Barbara Kajič, Polona Novak, Nataša Pečnik, Urška Pintarič, Aljoša Šeruga, Andreja Šmrgut, Natalija Štalec, Aljoša Vurnek, Polona Žnidaršič.
OŠ Svibno
2. razred: Urška Renko, Matjaž Mikuž, Nina Pižmohl.
OŠ Zidani Most
2. razred: Sara Peterkovič. Gregor Gobec, Gordana Anovakovič, Lidija Šeško. Romana Jurkošek; 3. razred: Pavla Šklander, Simon Matek;
4.	razred: Nina Golob. Jasmina Kolander.
Jana Borišek, Joža Konjar
V Trbovljah izredno stanje
"Neurje ob enajstih zvečer s točo j e po hribih naneslo toliko vode, da je bila trboveljska dolina praktično povsem zalita. Trboveljščica je prestopila bregove, voda je drla po glavnih cestah. Od dimnika do hotela je zalila kletne prostore stanovanjskih hiš in poslovnih objektov. Križišče na Trgu revolucije pri hotelu je bilo povsem pod vodo, kompletno naselje Sallaumines je bilo poplavljeno, poplavljeni šobili prostori Strojegradnje. Precejšnjo škodo so povzročili tudi plazovi. Zaprli so dostope do Knezdola, Vrhov, Čeč. Razpadel je vodovodni sistem, ker je vezni rov zalit z muljem. Potrebno bo precej truda, da ga bomo očistili. Pretrgani so komunalni vodi, odprtje kolektorski sistem. Pritisk vode je odpiral ceste, nanašal les in drevesa. Škoda je ogromna, težave izredno velike, zalo smo zaprosili za pomoč v ljudeh in sredstvih tudi republiko." je povedal predsednik trboveljskega IS Franc Beravs. Tudi Sava je naredila nekaj škode, predvsem nevaren je udor okrog sto metrov od trboveljskega mostu proti Hrastniku, kjer je odnesla polovico regionalne ceste.
V Hrastniku razdejanje
"Če na kratko ocenim situacijo v Hrastniku, lahko rečem le: razdejanje,” je dejal načelnik štaba civilne zaščite v Hrastniku Vili Zaletel. "Precej cest je uničenih, spodkopanih, sprožilo seje izredno veliko plazov, največ težav pa je zaradi prevoznosti ceste v Podkraj. Do šole v Podkraju smo plazove odstranili že ponoči, naprej pa še ne, ker rabimo za odstranitev zemlje težko mehanizacijo. Do domačije Ferk se ne pride niti peš, tam je ogrožen objekt. V Savni Peči smo odstranili del plazu na magistralki, drugi del bo odstranilo Cestno podjetje z mehanizacijo. Tudi tam je še več manjših plazov. Ponoči smo imeli precej dela tudi v soteski Bobna proti Čečam. Odstranili smo več plazov. Boben seje na delu soteske zajezil in poplavljal," je še povedal Vili Zaletel.
Ogromno razdejanje je napravil tudi hudournik, ki je tekel v dveh strugah iz Ane proti Sijaju. Zjutraj sta za njim ostala do dva metra široka in nekaj sto metrov dolga kanala. V Hrastu ikuje zalilo precej kleti v stanovanjskih hišah, v poslovnih objektih, trgovinah. Največ škode je v trgovini Avto - info mix, kjer je bila voda visoka kar poldrugi meter. Zalilo je dolsko pošto in dolsko župnišče. Pri Menihovi hiši v Hrastniku je nanosilo za nekaj deset tovornjakov zemlje. "Celo noč je delalo okrog 60 gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in enote tehnične pomoči, ki so uspeli preprečiti še večjo škodo," je še povedal Zaletel.
Zagorje poplavljeno
"Čemšeniški konec od Jesenovega oz. Spodnjih Znojil do Kotrcdcža in naprej naselja v KS Franc Farčnik do Svee in železniške postaje je bil zalit z vodo," pravi predsednik komisije za ocenitev škode pri zagorskem IS Jože Ranzinger. Še zjutraj so bile neprehodne poti od Jescnovškc Žage do Kotredeža, proti Ravenski vasi, Čemšenik - Jesenovo. Pustošila je voda. pustošili so plazovi. Jože Ranzinger
pravi: "Cesta od Znojil do Kotredeža je zelo poškodovana, voda je odnesla dva betonska rnolova. Pri Jescnovški Žagi je odneslo pol Kržišnikovc hiše. Poplavljeni so bili prostori nove Varnosti, Svee, IGM, Komunale. Tudi športna igrišča Proletarca bodo potrebna krepke sanacije, uničen je ribnik Ribiške družine. Odneslo jc tudi nekaj avtomobilov. Na pokopališču se je podrla škarpa in zasulo je nekaj grobov.” V Zagorju je po prvih grobih ocenah za okrog 350 milijonov tolarjev škode.
Litija jo je odnesla
Po besedah predsednika IS Litija Slavka Rokavca v Litiji ni bilo bistvenih posledic nočnega neurja. Nekaj škode je le na cestah, predvsem na tistih, ki so pripravljene za asfaltiranje. Večjih plazov in večje škode pa ni bilo.
Marko Planinc
Na Vrheh pogorela kmetija
v/,;;;;	™;;;	...*;	„ T,*:
Prebolda; Šele po; četrti unštm mehanizacijo in ogromnimi napori odstranili plazove na

Zaščita v stečaju
Bela knjiga
"Na sedmem podjetniškem klubu Modulus pozdravljam pestro skupino ljudi, ki jim je skupna želja po razvijanju podjetništva v Sloveniji. Sedem je pravljična številka in današnji klub je v marsičem poseben. Je rezultat zrelosti našega podjetja. Med nami sta dva nova svetovalca za podjetništvo z licenco Ministrstva za gospodarske dejavnosti iz naše družbe. Modulus je pripravljen na svojo novo vlogo v prostoru," je nagovoril direktor d.d. Modulus Leonardo Peklar na podjetniškem klubu Zbrane zasavske direktorje, predstavnikeobčine,GZ, družbe Krona in gostjo, sekretarko za malo gospodarstvo Stašo Baloh - Plahutnik.
"Žal danes živimo v družbi, v kateri so nacionalni junaki politiki." je poudaril Leonardo Peklar in nadaljeval z odgovorom na vprašanje o odnosih med politiki in gospodarstveniki pri nas: "Ameriški kolegi svetovalci pogosto pravijo, da je eden od pomembnejših kazalcev gospodarske razvite družbe prostor, ki je podjetnikom namenjen v medijih. Če se ozremo vslovenski vsakdan - čaka nas še veliko dela!"
Poleg predstavitve Družbe za upravljanje investicijskih skladov in družb Krona d.o.o. Ljubljana so na podjetniškem klubu predstavili program Bela knjiga podjetništva Hrastnika. Projekt, ki je zahteval štiri mesece teamskega dela Leonarda Peklarja, Boruta Grmška, Dani Hugman in Helene Jamšek ter zunanjih konsultantov, je dokument, ki izhaja iz načel podjetniškega delovanja in razvoja. Upošteva posebnosti časa, v katerem živimo, njegov namen pa je postaviti vsebinske in proceduralne okvire razvoja podjetništva v Hrastniku in jim v vsakdanjem življenju dodati orodja, ki bodo Hrastnik kot podjetniški kraj postavili v perspektivi v povsem nove okvire in razsežnosti. Namen Bele knjige je tudi postavili vizijo, ki temelji na primerjalnih prednostih in je opredeljena v konkretnih projektih, ki so se oblikovali v zadnjih letih.
Najbrž se bodo vsi, ki bodo hrastniško Belo knjigo podjetništva prebirali, strinjali, da je v njej strnjeno, jedrnato in jasno predstavljeno prav vse in še več, o čemer sicer prelivamo ogromno črnila -zgodovina in tradicija mesta, trenutno stanje in cilji, ki so preprosti, razumljivi in uresničljivi. Turizem v Hrastniku - zakaj pa ne? Kmetijstvo je podjetništvo! Celostna podoba in promocija Hrastnika! Podjetniško izobraževanje... to so le odlomki iz knjige, ki "ni biblija, je osnova, ki jo je moč spreminjati."
Mateja Grošelj
Izjemno hude likvidnostne težave so p ri vedle v stečaj n i postopek podjetje Zaščita iz Zagorja,ki je pred leti uspešnoizdelovalo in prodajalo specialno obutev predvsem za zaposlene v gradbeništvu in elektroindustriji. Do resnih problemov v poslovanju kolektiva je prišlo že lani, zaradi česar so se zaostrili tudi medsebojni odnosi, kar je še poslabšalo rezultate gospodarjenja.
Podjetje je imelo blokiran žiro račun, zaposleni v prvem letošnjem četrtletju sploh niso dobili plač in ker v Zaščiti kot kaže niso več videli prihodnosti, z nadaljno proizvodnjo bi vsak mesec izgubo povečali še za milijon SIT, so sami, oziroma v njihovem imenu delavski svet - predlagali začetek stečajnega postopka. Da obstajajo razlogi zanj, je ugotovilo tudi sodišče in je postopek sprožilo. Stečajni upravitelj Ignac Dolcnšckugotavlja, da je Zaščita kratkoročno zadolžena za 25
Zbor Liberalne demokracije
Izlake - V Medijskih Toplicah je bil 26. junija zbor članov Liberalne demokracije Slovenije -Zagorje, v katero so se združili občinski odbori LDS, DS in SSS. Na zboru so izvolili nov IO OO Liberalne demokracije Slovenije, ki ga vodi Matjaž Švagan. Taje tudi predstavil program, s katerim bo LDS nastopila na jesenskih volitvah. Člani so sprejeli sklep, da je potrebno pri oblikovanju volilnih enot upoštevati vse KS pri oblikovanju novega občinskega sveta. Zbora se je udeležil tudi predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek, ki je obljubil, da bo še naprej pomagal pri razvoju občine Zagorje.
K.G.
Plinifikacija
Radeče - Po besedah predstavnikov slovenskih plinovodov Dejana Rusa in Tin-Invesla Zorana Pavkoviča je bila predstavitev projekta plinifikacije slabo obiskana, saj je prišlo le 30 ljudi. Od teh jih je bilo 24 takoj zainteresiranih za celoten priključek. V blokih je pripravljenih približno 15 do 30 stanovanj. Po drugi strani je precej strank po dvoletnem čakanju na plin (na Krakovem) prešlo na kurilno olje. Tem so ponudili možnosti, da dobijo priključek proti plačilu v treh letih in z leasingom. Po oceni strokovnjaka je osnovna težava, na katero so naleteli pri nekaterih interesentih, nepravilna uporaba trdih goriv in nezadovoljiva izolacijain s tem premočni ogrevalni potenciali.
R.Š.

milijonov tolarjev, njene terjatve so dva in polkrat manjše. Največji upniki so poleg nekdanjih delavcev še LB in manjši dobavitelji. Poleg njih pa še upravičenca v postopku denacionalizacije, ki zahtevata vračilo oziroma poplačilo za odvzete prostore, katerih lastnik je zdaj Zaščita.
Stečajni senat je prvi narok za ugotavljanje terjatev razpisal za 21. september, kdaj in v kolikšni meri bodo upniki poplačani, je odvisno od predhodnih pobotov, predvsem pa od tega, kdaj in kako bo končan denacionalizacijski postopek. Vrednost Zaščitine poslovne zgradbe (velike tisoč kvadratnih metrov) in njene že precej iztrošene opreme je ocenjena na 28 milijonov tolarjev. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da sc bo za ta denar našel tudi kupec zanjo.
Trbovlje - Predlog proračuna občine Trbovlje je šel na zadnji seji IS skozi šivankino uho. Razlog temu je, daje prvotni primanjkljaj v višini 91 mio SIT lahko zmanjšan le na cca 13 mio SIT. To razliko obveznosti naj bi reprogramirali. Vso stvar so predstavili tudi komisiji pri državnem zboru. Kot so povedali, že v času predsedovanja Toneta Anderliča niso pri SDK našli nobenih nepravilnosti pri delu občine. Predlagali in pojasnili so opredelitev za izdajo občinskih obveznic., s katerimi naj bi takrat Trboveljčani plačali socialni mir.
Odloki za PUP, ki so bili v enomesečni javni razpravi, so sprejeli z nekaterimi pripombami na javni razpravi. Največ se je zapletalo okrog obrtne cone Neža in področja Volan. Po predhodnem dogovoru med splošno bolnišnico in IS Trbovlje so sklenili, da se del bolnišnice vknjiži v zemljiško knjigo kot lastninska pravica nad tehničnimi objekti na splošno bolnišnico. Pri tem so dodali, da se dejavnost (npr. pediatričnega oddelka) ne menja.
R.Š.
Otvoritev ceste
Podkum- NaPodkumu bodo 3. julija ob 15. uri odprli prenovljeno cesto Šklendrovec - Podkum. Po otvoritivi bo veselica pri Gasilskem domu Podkum z ansamblom Slovenija, ki jo pripravlja KS Podkum in GD Podkum.
M.P.
Za cesto
Mlinše - Gradbeni odbor za cesto Vidrga -Zasavska Sveta gora prireja v nedeljo, 3. julija ob 17. uri veselico na športnem igrišču na Mlinšah. Čisti dohodek so namenili za modernizacijo ceste Vidrga - Zasavska Sveta gora.
M.P.
M.O.
Težav ni konec
'mmmaczTZ
n
Dol pri Hrastniku - Tretja dolska noč, ki je bila zelo topla, je privabila okrog 600 obiskovalcev, ki so se zabavali z Edvinom Fliserjem in ansamblom Mak do tretje ure zjutraj. Lokacija je bila letos premaknjena malo v desno - ob spomenik NOB, kjer je dvignjen prostor - za muziko in dovolj prostora za mize in ples. Ribarnica iz Hrastnika, Jack bar, Domino in Texas so dodatno poskrbeli za dobro počutje. "V dolski noči je postala popularna kotlovina. To je pečeno meso z zelenjavno omako," je dejal Vinko Gračnar, ki je skrbel za gostinsko ponudbo. "Tudi letos se bomo pregrešili," so dejali tisti, ki imajo razne diete.
Majceno vi z Dola pa so 26. junija na svoji kmetiji že drugič priredili zabavo Pod kozolcem. Okoliške prebivalce pritegnejo že v popoldanskem času kmečke igre, kijih organizira kmetijska svetovalna služba Enota Trbovlje - Hrastnik. Igre je vodil kmetijski pospeševalec Anton Darovic. "Letos je nekaj manj ekip kot lani, ker je povsod polno prireditev. Imeli so kar težko
delo, saj je bila otava (op. druga košnja) zelo visoka. Tudi pajsanje (premikanje s cepinom) hloda ni bilo lahko, ker je bila hoja še sveža. Luščenje koruze pa je vedno atraktivno, zato ima to tekmovanje najbolj glasne navijače."
Tekmovale so štiri ekipe. V skupni razvrstitvi je bila prva je bila ekipa iz Laškega - društvo podeželske mladine, drugi so bili Trboveljčani, prav tako društvo podeželske mladine, tretje mesto so zavzeli gasilci iz Turja, četrto pa ekipa iz Marele - aktiv mladih - Jablana.
Pokale KS Dol za prva tri mesta je podelil predsednik KS Dol Martin Mlinar in izrazil tudi željo organizatorjev, da postanejo te kmečke igre tradicionalne. To bo kmetijski pospeševalni službi in Majccnovim gotovo uspelo, saj imajo ljudje radi domače zabave. Poleg običajnih dobrot kmečkih žena so se vrteli odojki, s pijačo pa so postregli kar Majcenovi sami in sosedje. Dobitke za srečolov so prispevali dolski obrtniki in podjetniki ter Steklarna. Za dobro voljo in ples pa je tudi letos poskrbel po-
pularni citrar iz Logarske doline Karli Gradišnik.
Fanči Moljk
Program prireditev ob 3. juliju -prazniku občine Hrastnik
V	četrtek, 30. junija ob 1 L uri bo otvoritev društvenih prostorov AMD Hrastnik in razvitje prapora Združenja šoferjev in avtomehanikov.
V	petek, 1. julija ob 12. uri bodo otvorili avtosalon in servisno delavnico Domcx, ob 19. uri pa se bosta v športni dvorani na Logu pomerili košarkarski ekipi Državnega zbora R Slovenije in KK Hrastnik. Ob 21.30 uri ste vabljeni na baklado na Savi.
V	soboto, 2. julija bodo osrednje prireditve ob občinskem prazniku v KS Turje - Gore pred bivšo osnovno šolo in sicer: od 13. do 16. ure bodo kmečke igre, ob 16. uri bo otvoritev razširjenega vodovodnega omrežja, ob 17. uri slavnostna podelitev občinskih priznanj in ob 18. uri zabavna prireditev.
Izobraževalni programi
Trbovlje - Za prihodnje šolsko leto je Revirska ljudska univerza razširila program izobraževanja. Nove programe razpisuje za pridobitev izobrazbe in zaprogram usposabljanja in izobraževanja. Posebno pozornost bodo posvetili splošnemu izobraževanju. Poleg objavljenega programa bodo izvajali programe usposabljanja in izobraževanja ter prekvalifikacije za potrebe podjetij in zavodov. Več o razpisu boste izvedeli v prihodnji številki Zasavca.
1,	-1. PASTIRCE MLADO - Roberto Magnifico (3)
2,	- 2. OPROSTI - Košir rap team (2)
3,	- 4. CERKEV ROŽENVENSKA - Oto Pestner (5)
4,	-5. LEP JE DAN-Anja Rupel (4)
5,	-/. POZDRAV MORJA-Viki (1)

1.	-2. BABY, I LOVE Y0UR WAY - Big Mountaln (4)
2.	-3. IFVOU GO - Jon Secada (5)
3 -4. UNITED - Prince Ital Joe & Marky Mark (3)
4,	- 5. EINS, ZWEI, POLIZEI- Mo-Do (2)
5.	-/. U & ME - Cappella (1)
Glasujem za:
I §
S Moj naslov: I M
- Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje I do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.

Dobro bančno poslovanje
Ni nikakršna skrivnost, da manjše banke dosti težje poslujejo, kot velike, ali kot bi rekli v trboveljski Zasavski banki: za preteklo leto je še vedno veljalo, da smo banka, ki nima pravice do nobene napačne odločitve. Ker je sreča na strani vztrajnih in sposobnih, so v banki to srečo imeli. Prigospodarili so skoraj 500 milijonov tolarjev dobička.
Zasavska banka je začela poslovali kot samostojna pravna oseba 1978, leta 1990 pa se je registrirala kot delniška družba. S tem seje začela prilagajati spremenjenim razmeram na finančnem trgu. Rezultati niso izostali: od leta 1990 do lani je banka povečala bilančno vsoto za 11,4 krat, svoj kapital pa za 18,4 krat. Izboljšala se je ekonomičnost, prav tako pa tudi zniževanje operativnih stroškov poslovanja delavca iz 38 na 25 tisoč nemških mark. Coopers-Lybrand d.d. je dala pod drobnogled tudi to banko. Svoje delo so revizorji opravili v skladu z mednarodnimi smernicami revidiranja. Po njihovem poročilu prikazujejo računovski izkazi Ljubljanske banke, banke Zasavje d.d. Trbovlje, finančni izid in spremembe v finančnem položaju v preteklem letu v skladu s slovensko zakonodajo.
Tolarska in devizna sredstva občanov predstavljajo zelo pomemben vir bančnega kapitala, zavzemajo kar 46 odstotkov bilančne vsote. Letos se spet povečuje tolarsko varčevanje, lani pa je banka izjemno veliko sredstev morala nameniti kreditiranju občanov. Tudi letos je večji interes za nekatere vrste kredita, še posebej za nakup osebnih vozil. Sicer so v banki veliko postorili za še boljše poslovanje z občani. Kar nekaj bistvenih sprememb in novosti je v zadnjem času pri tej banki. Tako npr. uvedba plastičnega denarja -kartice LB d.d. Do konca lanskega leta je imela sklenjenih že 91 pogodb s prodajnimi mesti in izdanih je bilo nad 2.600 plačilnih
Na dopust -brez skrbi
Le kaj bi si lahko zaželeli drugega ob koncujunijakot teden ali dva brezskrbnega dopusta. Saj potem bo spet treba poprijeti in naš vsakdan se bo nadaljeval.
Pa vendar z delom preobremenj eni težko pozabijo na svoje obveznosti in se popolnoma sprostijo. Da bo dopust čimbolj popoln, poskrbite že pred odhodom od doma. Nobena še tako terminsko vezana obveznost naj vas ne primora, da prekinete počitnikovanje, saj čeje predvidena, lahko njeno izpolnitev z dobro organizacijo opravite prej ali pa nekoga pooblastite, da jo bo uresničil. Tudi datum odhoda si
kartic. Imetniki teh kartic so lahko dobili povišane limite in tudi kredite za nakup avtomobilov int.i. revolving kredite. Podpisana je bila pogodba s Petrolom Ljubljana za posredovanje pri plačilni kartici Magna; posredovala je pri plačilni kartici Eurocard, uvedla nove storitve na bankomatih. Te namerava letos še postaviti, zlasti v Trbovljah,
navadno izberemo že dovolj zgodaj, tako da uspemo postoriti službene dolžnosti "v miru" in ne tik pred zdajci, ko že pripravljate prtljago. Že pred leti opravljena raziskava je potrdila, da sc večina nepozabnih dopustov, ko gre vse narobe, prične z zapleti in prepiri v samih pripravah na dopust.
Za resnično sprostitev in oddih ter nabiranje sveže energije je predvsem pomembna izbira kraja, kjer boste letovali. Tudi tu raziskave kažejo, da poslovni ljudje, ki so vse leto zaprti v pisarne, iščejo prav tiste možnosti, kjer se bodo dodobra razgibali na svežem zraku in njihov ritem ne bo vezan na npr. hotelske prostore. Poslovneži in vsi tisti, katerih deloje tesno vezano na neprenehne stike z ljudmi, navadno izberejo samotne kraje - daleč od ljudi in civilizacije.
Že ta dva primera jasno dokazujeta, da je izbira načina dopustnikovanja največkrat nasprotna načinu življenja skozi vse leto. Vse
saj je preko njih največ prometa. Banka je uvedla tolarske depozite z valutno klavzulo, dvakrat j e i zdala že dvodelne blagajniške zapise, ki omogočajo znatno večje obresti kot pri navadnih vezavah denarja. In - uvedla je stalni sistem informiranja občanov.
Vsa dosedanja prizadevanja v zvezi z večjim in širšim obsegom poslovanja gredo tudi v smeri osamosvojitve zasavske banke. Do predpisane višine kapitala ji ne manjka veliko, zato je kolektiv prepričan, da mu bo tudi ta akcija v celoti uspela. To bo tudi v korist zasavskega območja, ki bi bilo brez samostojne bančne hiše gospodarsko zapostavljeno.
Milan Vidic
pogostejši so med dopustniki tudi spremembe celoletnih navad; če sicer vsako jutro preberete in analizirate časopis, ga na dopustu prezrite. Le najhujši televizijski pristaši na dopustu ne zmorejo brez slike na ekranu, mnogi na dopustu tudi precej zmanjšajo število pokajenih cigaret. Med stresi na delu se pepelniki polnijo brez mere, na dopustu, še posebej, če je bogato popestren z rekreacijo, pa za cigarete zmanjka časa in pogostokrat tudi "apetita".
N ikar pa ob odhodu na morje ali v planine, zdravilišče ali na kmečki turizem ne pustite dornasvojekreativnosti in domišljije. Tako kot vam dobre ideje priskočijo na pomoč pri vašem delu in vas popeljejo do uspeha, tako vam dobro razpoloženje ne bo dano samo po sebi. Še tako drobne malenkosti, ki sijih boste izmislili, da boste bolj dobre volje, naj bodo čisto vaše.
Mateja Grošelj
Al’ bo kal...
Verjetno še letos, najpozneje pa v začetku prihodnjega leta, se bo na klopeh državnega zbora "pojavil" predlog protokola o zmanjšanju emisije žvepla za 65 odstotkov, in sicer do leta 2000. Če kje, bi ga morali najbolj podpreti v Zasavju, saj smo bili in smo še na samem vrhu slovenskih območij, kjer S02 otežuje življenje ljudi.
Slovenija je sopodpisnica t.i. "drugega žveplovega protokola", čigar namen je zmanjšanje emisije žveplovega dioksida v Evropi pa tudi onstran Velike luže. Prizadevanje na tem področju je za Slo venijo eden naj pomembnejših ekoloških ciljev. Samo lani smo spustili v zrak kar 182 tisoč ton žvepla, od tega so ga skoraj 80 odstotkov "pridelale" prav termo-centralc. Že nekaj časa je znano, daje z več kot 90 kg S02 na prebivalca Slovenija v vrhu lestvice evropskih držav glede
onesnaženosti ozračja.
Po znanih podatih iz študije Slovenski ekološki projekt, bi morali - če vzamemo za izhodišče leto 1980 - do leta 2000 zmanjšati emisijo za 45, pet let pozneje za 70 odstotkov. Najprej in najbolj pa bodo morali zmanjšati škodljive emisije: v Šoštanju, TE-TO Ljubljana, TE Trbovlje in tudi pri tekočih gorivih.
V se to bo zahtevalo veliko denarja; znani so podatki za urejanje čistilnih naprav v Šoštanju, tudi za trboveljsko termoelektrarno je znano, koliko sredstev bi morali zbrali za zmanjšanje škodljivih emisij. Konec koncev ne bo napak v ta okvir prišteti tudi zakon o vgrajevanju t.i. katalizatorjev v osebna in druga vozila, oziroma odlok, ki se nanaša na uvoz osebnih vozil. Ker se vključujemo v širša prizadevanja za preprečevanje onesnaževanja z dušikovimi oksidi, bomo za vse to morali nameniti precej denarja.
Milan Vidic
Sofiste
WMWM	MMMM
Poletne plohe so se prejšnji teden v marsikaterem slovenskem kraju spremenile vpravo neurje. Tako je bilo tudi v ponedeljek, 20. junija, tudi na Globokem pri Rimskih Toplicah, kjer je potok Hudournik poplavil dve stanovanjski hiši in garažo Flisovih. Potok, ki je v poletnih mesecih navadno suh, je takrat narasel do višine približno t rch m etrov, in se razši ril izven svoje st ru ge najprej na dvorišče, nato pa tudi na stanovanjska poslopja.
V hiši Globoko številka 13, kije bila tokrat nesrečna že tretjič, živi Stanislav Flis z ženo in svojima staršema.
Po poklicu je vodovodni inštalater, zaposlen v Komunalnem podjetju Laško, katerega direktor in bivši direktor sla mu ob vodni ujmi veliko pomagala.
Ukvaija pa se tudi z mnogimi hobiji, kot so libištvo. kajakaštvo, radioamaterstvo in padalstvom. Tudi v ponedeljekje nameraval s padalom skočiti izbližnjega Kopitnika. Čeprav je v petih letih opravil že več kot sedemsto skokov s padalom, je ocenil, da so oblaki nad Kopitnikom prenevarni za skok. Domov seje vrnil še pravočasno, daje svoje domače in zgornji del novejše hiše ohranil pred najhujšim. Deset minut po njegovem prihodu je Hudournik precej narasel, zalo je šel avto parkirati višje na travnik. Iz izkušenj je namreč vedel, da mu ga lahko potok spel poplavi, kolje bilo to pred štirimi leti, ko je bil njegov BMW povsem uničen. Ko pa se je vrnil v hišo. je prek meter visok val starše in njega potisnil od vrat proti kuhinji. Kasneje je skozi kuhinjsko okno rešil svojo mater in devetdesetletnega bolnega očeta. Takrat je voda že začela vdirati skozi okna in vrata obeh hiš. Navidez povsem nedolžen potok je s seboj prinašal skale, težke tudi do štiri tone. Vse skupaj je trajalo približno osem minut. Poplava je uničila večino gospodinjskih aparatov, pohištva in oblek pa tudi stvari, ki sojih Flisovi hranili v garaži. Tam je imel Flis vse stroje, športno opremo in opremo za ribolov, ki jih je nakupil v štiriindvajsetih letih.
Prva pomoč je prišla hitro, saj so mu priskočili na pomoč prijatelji, gasilci iz Rimskih Toplic in odgovorni ljudje iz občine Laško. Najnujnejšo pomoč sojini ponudili tudi pri Rdečem križu. Od tu dalje je Flisovim ostalo le čakanje. Komisija mu je obljubila pomoč, ko bodo zagotovljena potrebna sredstva, pa tudi na denar zavarovalnice bo treba še kar nekaj časa počakati. Na pomoč jim je priskočil gospod Zor, ki je s svojim delovnim strojem slučajno pripeljal mimo, njegov namen pa je bil očistiti cesto v bližini. Ko po dveh urah dela ni dobil odgovora, kdo mu bo plačal, je odšel.
"Moje življenje je zdaj pravzaprav uničeno. To je že tretja tovrstna katastrofa v mojem življenju,"je dejal Stanislav Flis, kije prepričan, da to ni njegova krivda, ampak krivda listih, ki so mu izdali gradbeno dovoljenje za gradnjo na tem območju. Leta 1973 je zaprosil zadovoljenje za gradnjo hiše na travniku, kjer ne bi bilo nevarnosti poplav. A takratne oblasti za to niso imele posluha in so mu dovolile gradnjo le pod pogojem, da bo hiša stala lam, kjer je že prej stal kozolec, to je v neposredni bližini potoka. Njegovo prošnjo za gradnjo hiše na travniku so
Skale so rušile hišo.
zavrnili zobrazložitvijo, da ne bi ustrezala estetskemu videzu. Gradbeno dovoljenje je imel tudi za garažo, leta 1990 pa je po neuiju na zahtevo občine izkopal tudi jarek, kije ustrezal vsem normativom. To očitno ni zadostovalo, saj je voda preplavila tudi garažo.
Podobno se mu je zgodilo leta 1988 in 1990, le da takrat ni bilo tako hudih posledic. Pri prvi nesreči leta 1988 hiše niso imeli zavarovane, zato so sredstva za sanacijo prispevali večinoma sami. Pri drugi poplavi pa jim je nekaj dcnaija povrnila tudi zavarovalnica. Starejša hišaje imela preko stopetdeset let in zato zelo debele stene, ki se nekaj let po poplavi še vedno niso povsem osušile. V novi hiši pa je staršem pomagal urediti pritlično stanovanje. Ta hišaje zavarovana za 100.000 tolaijev, škoda je bila ocenjena na približno dvesto do tristo tisoč nemških mark.
Na njihovem dvorišču je zdaj veliko strojev podjetja Nivo iz Celja, ki odstranjuje približno 700 kubičnih metrov materiala, ki gaje potok prinesel s seboj. To podjetje je namenilo 250.000 tolaijev, da bodo teren okrog hiše vrnili v prvotno stanje. Za usmeritev struge pa denaija nima nihče. Flisovi bodo morali še naprej živeli v strahu do naslednjega neurja. "To je zgodovinski dogodek za našo družino in naš kraj, nacionalni časopisi, ki polnijo svoje strani z vsemi drobnarijami, pa so nas pozabili, "je ob koncu povedal Stanislav Flis, ki želi družbi pokazati, kaj se lahko zgodi vsakemu izmed nas v takšni ali drugačni obliki.
Marjeta Drnovšek Foto: Branko Klančar
Hlod v vratih.
Poplavljena klet.
Stanislav Flis v poplavljeni kopalnici.

Trboveljska
pediatrija
Na članek Čigava-jfe trboveljska pediatrija bi kot nasledniki Jakoba Božiča želeli pripomniti naslednje. Novinarju tov. Šterbuclju bi svetoval i, da kadar o kom piše poimensko, bi bilo primerno, da ga o tem tudi vpraša (obvesti). Tov. Lenarčiču "kot odličnemu poznavalcu trboveljske polpreteklosti” pač moramo očitati, da v našem primeru zadev očitno ne pozna dovolj. Njegove navedbe so neresnične, saj je bilo celotno premoženje Jakoba Božiča zaplenjeno brez odškodnine.
Pregovori med Pediatrično bolnišnico in Občino Trbovlje se nas ne tičejo, dejstvo pa je, da nam vse te parcele in zgradbe niso bile plačane. Z dopisom 62/1-1963 nam je bil celo prepovedan odvoz materiala od naših porušenih zgradb. Današnji časi dopuščajo demokratičnost medijev, zato smemo pojasniti dejansko stanje, v nasprotju s preteklostjo, ko nam to ni bilo dovoljeno. Če se bo tak način objavljanja nadaljeval, se bomo morali posluževati tudi pravnih sredstev.
Nasledniki Jakoba Božiča, Trbovlje (štirje podpisi)
Spoštovani
nasledniki
V članku nismo imeli namena pisati o nacionalizaciji zemljišča, ampak bolj o prepiru o tem, da bolnišnice ne morejo obnavljati zaradi administrativne vojne. Očitno pa je vsa stvar še bolj zapletena, kot se je pokazalo pri pripravi našega prispevka. Seveda smo pripravljeni objaviti tudi vašo plat zgodbe, saj bi morda lahko s tem pojasnili kakšno stvar, ki je bila v članku nehote zamolčana.
Uredništvo
Omejitve pri vodenju psov
Prosim, da preverite trditev, da je vodenje psov v novi trboveljski park (bivše pokopališče) prepovedano, saj se mi zdi vest neverjetna in
nelogična, zato navajam nekaj misli, ki so se mi porodile ob prebiranju omenjenega članka:
1.	Po vsem svetu (ali vsaj v večini razvitih držav) so psi povsem (ali skoraj povsem) enakopravni družinski člani in tudi pri nas se (resda počasi) dviguje kinološka kultura in odnos do živali. Vedno več je hotelov, kjer dovolijo socializiranim psom vstop v sobe, zato sem skoraj prepričan, da so Trbovlje edina občina, kjer naj bi psom prepovedali vstop v park. Mimogrede - ureditev parka je po mojem laičnem mnenju zanič, vendar je to že drug problem, s katerim naj se ubadajo strokovnjaki in ne "strokovnjaki". Verjetno je odveč pripomniti, da je psom dovoljen vstop tudi v Volčji potok (Arboretum), ki se po urejenosti in pomenu le ne more primerjati z našim "britofom".
2.	Koga pravzaprav motijo psi? Prepričan sem, da sprehajalce vel iko bolj ogrožajo kolesarji (in tudi rolkarji), ki drvijo po (za ta namen?) krasno asfaltiranih poteh. Socializirani, oziroma vzgojeni in/ ali dresirani psi prav gotovo ne bodo povzročili takšne ali drugačne nesreče. Tudi luči ne bodo razbijali, lomili okrasnega drevja in ne metali kock in steklenic po šahovnici. Da moramo lastniki psov njihove iztrebke za seboj počistiti, je seveda normalno in vsaj meni samo po sebi umevno, polu lan drog pa tudi ne bo pretirano hitro zarjavel. Trdim, da bo v parku veliko več škode naredil človek, v kar se že lahko prepričamo, ko park sploh še ni dokončno urejen. Prav zanima me, v kakšnem stanju bo park dočakal prvo obletnico?
3.	Psi brez dvoma ne sodijo na otroška igrišča in s tem se popolnoma strinjam. Razumem tiste, ki se psov enostavno bojijo, vendar se lahko takšnim situacijam zelo enostavno izognemo, če le obstaja malo dobre volje in razumevanja, da ne rečem srčne kulture.
4.	Problem ostajajo potepuški psi, ki pa se po vsej verjetnosti na ta občinski odlok enostavno požvižgajo, oziroma pobevskajo in prav zanima me, kako se bodo lotili tega problema za to pristojne službe.
Na to temo bi se dalo še veliko napisati, vendar za dodamo slovstvo predlagam revijo Moj pes ali katerokoli knjigo, v kateri se lahko seznanimo s psihologijo in vzgojo
psov. Upam pa, da se bo oglasilo tudi kinološko društvo in prijavilo ustreznejšo argumentacijo za ustreznejšo formulacijo tega odloka. Fax pa vam pošiljam zato, ker želim, da trditev pisca (T.L.) preverite in objavite ustrezen popravek ali dopolnilo (kdaj je bil odlok sprejet in kje je bil objavljen, ipd.). Mislim namreč, da je informacija, ki ste jo objavili v emenjenem članku nepopolna in kot sem že dejal -neverjetna.
Bine Žerko, Trbovlje
Pojasnilo
O javnem komunalnem redu, komunalnih redarjih in občinskih odlokih nameravamo pisati obširneje v eni prihodnjih številk.
Uredništvo
Kako smem misliti, da ne izgubim diplome?
Sprenevedanje spel je diskusije od bistvenih k obrobnim vprašanjem. Če dodamo še osebne žalitve in slab spomin, nastane pisanje, kakršno je vaše, tov. P. V. Sajovic, v zadnjem Zasavcu. Da niste sposobni dojeti, kaj šele sprejeti mnenja dugače mislečega (to je bilo moje pisanje z dne 16.6., ob več vaših in drugih pismih), bi lahko bil vaš osebni problem in niti ne bi odgovarjala nanje. Kaže pa, da je sprenevedanje in diktiranje tem, o katerih se sme pisati in govoriti, še posebno, če se nanašajo na preteklost, kar sindrom postsocialističnih oz. postkomunističnih družb.
Nepriznavanje zgodovinske kontinuitete in obravnavanje dogodkov in obdobij naše preteklosti omogoča nekatere stvari za vedno zapečatiti v predale, saj imamo trenutno drugih problemov toliko, da naša družba, razcepljena in skorumpirana ne prenese pogleda v ogledalo preteklosti. Pa je potrebno tudi tisto, kar je bilo takrat zapisano in narejeno, meriti še z merili "časovne oddaljenosti", ne le z vatli takratne dnevne politike. Svoje mnenje, četudi drugačno, je v demokraciji še kako zaželjeno izražati, ne da bi bilo zato potrebno vrniti diplomo, kot predlagate vi. V preteklih 45-ih letih se niso dogajale same "dobre stvari". Napak, ki jih ne priznaš in ne spoznaš, ne moreš odpraviti in odveč je le čakati na neke kompetentne znanstvenike, da bodo napisali novo zgodovino, če posameznike, ki to sicer niso, imajo
pa svoje poglede, diskvalificirate. Zgodovina se piše dolgo, vi ste jo pisali pol stoletja, opravili z njo pa v trenutku. S komunizmom in social izmomste pometi i takoj, kose je vaša bivša stranka razpustila, sistem pa preimenoval. Ekonomski, dane govorim o moralnem propadu, se ni začel z ali zaradi izginotja vaše bivše ZK, bil je vseskozi relevanten spremljevalec prejšnjega režima. Je logična posledica ene same, "partijske" variante ekonomije, v tem okviru tudi selekcije kadrov in blokade inovativnosti, kar je značilno za totalitarni sistem. Ko je bila za "obnovo in izgradnjo porušene domovine" potrebna le fizična delovna sila, je komunistični sistem odlično odigral svojo vlogo, s priganjanjem in preganjanjem je animiral delovne množice.
Za tekmovanje z razvitimi pa je bilo potrebno vključiti tudi umski potencial, tu je sistem odpovedal. Veljala je negativna selekcija, predvsem za delovna mesta, povezana z nadzorom, znanostjo, vzgojo, propagando (npr. pri časopisih). To se imenuje kontrola uma! K sreči so vsaj šport pustili pri mird, tu je veljala selekcija kakovosti in najbrž ni naključje, da so danes prav športniki ambasadorji Slovenije, ne pa politiki! Kar ste sejali, to danes žanjete, odveč se je čuditi, od kod problemi, če pa jih prej, v komunizmu ni bilo oz. jih niste poznali. Tako je razbrati iz vaših pisem; namreč vse lepo in idealno o partizanščini, kot eden pri obnovi domovine, samo spoštovanje vašim preteklim in sedanjim vodilnim, kot bi človek bral "stare komunistične" časopise (to je vaš izraz iz zadnjega pisma), kar me je tudi vzpodbudilo, da sem nekaj takšne periodike pregledala. Sedanjost je ogledalo preteklosti, izbrisati se je ne da preko noči, čeprav so okoliščine idealne. Razpravljanje o teh temah jeza tiste, ki so na robu ekonomskega in socialnega propada razumljivo odveč, drugim, naveličanim poltikantstva, je nezanimivo, tistim, ki so iz komunističnega sistema potegnili največ in tistim, ki jih je komunistični propad povzdignil med bogataše, pa marginalna in nemoderna zadeva.
P.S.: Čestitam vam za vaš zadnji stavek v vašem zadnjem pismu. Preberite še enkrat in razmislite o njem!
Aleksandra Forte, Trbovlje
Kučana kar imejte
Pismo tov. Pavle Sajovic - Vogrič me je vzpodbudilo, da napišem nekaj svojih misli. Tov. Pavla, ker Vas ne poznam, ne vem, če ste res

pošteni. Vem pa, da so Kučana vol ili naivni ali tisti, ki so, ali živijo, na račun tujega dela. Vem tudi to, da en odstotek Slovencev zelo lepo živi. Skratka, imajo nebesa že tu na zemlji. Ne vem, mogoče ste ena izmed takih, ki vidijo samo sebe, kot Vaš Kučan. Vem samo to, da je bila razlika v plačah, dokler nismo slišali za Kučana 1 proti 6. Sedaj, ko imamo Kučana, je 1 proti 30 in še več. Vem tudi to, da si je pravico na sodišču lahko iskal vsak siromak. Sedaj, ko imamo Kučana, je to nemogoče. Vidite, pa še bi lahko našteval.
Lepo je napisal, na isti strani kot Vi, gospod Marko Planinc. Koliko je stal referendum, lahko samo ugibamo. Če pa vemo, da ga je pripravila komisija pod vodstvom tov. Ribičiča, ki je podaljšana roka tov. Kučana, nam je lahko vse jasno. Gospod Planinc je napisal tudi o ropu stoletja, s katerim se strinjamo vsi pošteni Slovenci, odkup oziroma prodaja že zdavnaj plačanih stanovanj. Vidite, tudi tu je Kučan dobil največji kos, drugi pa smo ostali praznih rok. Pa še zakon o poslancih. Vaš Kučan bi se lahko upokojil pri 51. letih, medtem pa bodo morale nekatere matere delati do 58. leta, moški pa še nekaj let dalje. Veliko jih tega sploh dočakalo ne bo. Res pa je, da je tov. Kučan umirjen politik, samo od tega nima nič okoli 135.000 brezposelnih in še dvakrat toliko, ki dobijo za pošteno delo sramotno nizke plače. Gaspari že pobira doplačilo dohodnine, pretežno od zgoraj navedenih. Drugače se pa Vaš Kučan spomni svojih volilcev samo takrat, ko je to njemu v prid. Poglejte, tov. Pavla: nad 400.000 volilcev, kar ni zanemarljiva številka, pa upam, da zelo poštenih Slovencev, še vedno čaka, da se bo na kandidatni listi za predsednika Slovenije pojavil človek, ki mu moralo in poštenost ne bosta tuji. Da bo ne samo v besedah, tudi v dejanjih predsednik vseh Slovencev. Hvala, paše enkrat hvala vsem poštenim, mrtvim ali živim borcem za svobodo, in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri osvoboditvi naše domovine.
Srečno!
Andrej Hafner, Dol pri Hrastniku
Cesta požira živce
Rekonstrukcija Gimnazijske ceste nam je že močno načela živce. Vodstvo gradbišča je neorganizirano in nestrokovno. To dokazuje potek del: 25. aprila so odstranili cel asfalt, z bomagom utrdili nasut tampon, potem po sredini razkopali cesto,
zabetonirali robnike in položili cevi za razne instalacije. Sedaj pa z bagrom razkopavajo cesto za menjavo vodovodnih in kanalizacijskih cevi (cevi so v glavnem zdrobil i s cestnim valjarjem) in preko robnikov vozijo in tovornjaki in bager in seveda, če je to mogoče, tudi mi stanovalci, da pridemo do svojih hiš. Jaške dolžine 10 x I m širine x 1.5 m globine pustijo nezavarovane, ne samo popoldne in čez noč, tudi čez vikend. Na vsakem takšnem gradbišču naj bi bil tudi kompresor, vendar ga še nismo videli, ker si elektriko pač "sposodijo" pri nas, saj bo cesta naša!
S takšnim tempom cesta ne bo kmalu asfal tirana, ker n isoniti enkrat delali popoldne, ena sobota je bila "delovna" (2-3 delavci), kaj šele čez vikend. Delavci niso krivi, krivo je vodstvo, nadzorni organ, pa seveda investitor: Sklad za stavbna zemljišča. No, 1BT - projektant je samo "pozabil" na dovoze k stanovanjskim hišam, sl išala sem namreč pripombo, da smo za zamudo krivi stanovalci, češ da si vsak nekaj izmišljuje.
Napaka pa je bila že v urejevanju dokumentacije, ker bi kot stranka v postopku, sosedje, morali dati soglasje k lokacijski dokumentaciji, vendar nas ni nobeden nič vprašal. "Naša" cesta, ko bo gotova, bo edina cesta v Sloveniji, ki ima pločnik širine 3.33 m (za varno pot dijakov SŠ), širina cestišča pa bo 3.50 m. Glede na varnost naših otrok, bi morali cesto ob osnovni šoli Ivan Cankar zapreti za ves promet, po njihovem gledanju, ker so tam prvošolčki, pri nas pa srednješolci, ki jim tudi ograja ob pločniku (1 m) ne bo ovira, da bi hodili po cesti.
Mnenja stanovalcev glede rekonstrukcije so seveda različna (kje pa niso), vendar, če nam je občina vsilila svojo varianto, naj bi jo vsaj v roku izvedli. Naj se še predstavim: Ksenija Milinovič, lastnica lokala Oskar (ki je nekaterim močno v zobeh). Ker imam pač največjo izgubo pri vsem tem "stanju", sem se odločila za to pot.
Ksenija Mlinarič, Trbovlje
Zlatarne
V prejšnji številki smo pisali o dogodku okrog darila in zlatarne. Ker je Zasavc brana zadeva in so kupci spraševali, če je neprijazna zlatarna Zlatarna Trbovlje (tako so pojasnili), so nas poklicali in prosili, da pojasnimo, da ne gre za njihovo zlatarno. Torej - ne gre za njihovo zlatarno.
Dvojna
merila
Nedolgo lega se je po telefonu v naše uredništvo oglasil najboljši zasavski športnik lanskega leta, strelec Sašo Korbar, in nam potožil, kako je bil izigran z nastopom na tekmi za svetovni pokal. Ko je selektor reprezentance odločil, kdo bo uradno zastopal Slovenijo, je moral Sašo nastopiti izven konkurence, v svojem nastopu pa je bil prepričljivejši kot tista dva (eden od obeh je varovanec selektorja), ki sta poleg Rajmonda Debevca še nastopila v konkurenci. Sašo je bil seveda razočaran, kljub temu, da je lahko nastopil.
Ob tem sem se spomnila zelo podobne zgodbice izpolpretekle Zgodovine zasavskega športa. Pred kakšnimi desetimi leti smo imeli Trboveljčani precej obetavnega mladega telovadca, ki ni nastopil na skoraj nobenem večjem tekmovanju, čeprav bi si to zaslužil. Prav iz istih vzrokov. Takrat sem bila tudi sama še vrhunska športnica in takšnim izjavam nisem najbolj verjela, saj se po mojem kaj takega ni moglo dogajati. Ko pa so med prenosom nedavno končanega Evropskega prvenstva v gimnastiki prišle v ja vnost iste zgodbe z drugimi imeni, sem spoznala, da je to mogoče. Pa vendar sem se vprašala, kako?
Kdo je tisti, ki ima v svoji zmedeni glavi tako malo moralnih vrlin, da uporablja različne kriterije za tiste, katerih trenerje ali očete ne pozna tako zelo dobro, kot za tiste, katerih očete ali trenerje zelo dobro pozna. Ali za tiste, ki so iz periferije in za tiste, ki so iz Ljubljane. Kot kale, je to le naivno vprašanje še bolj naivne bivše športnice, ki tega k sreči ni doživela. Vsekakor so selektorji zaščiteni, za odločitve jim ni treba odgovarjati, saj so "pri koritu" vsi bolj ali manj povezani, če pa še niso, se povežejo takrat, ko je to potrebno. Če tudi to ne zadostuje, uporabijo že parafraziran stavek: "Po moji oceni je bila forma tega in tega taka in taka, tega pa taka in taka," in stvar je zaključena.
In če se vrnem na omenjena primera. Sašo je imel srečo, da je lahko sploh nastopil, pa čeprav izven konkurence in dokazal, kdo ima prav in kdo ne, Peter Glavač, zgoraj omenjeni telovadec, pa te možnosti ni dobil nikoli. Potem, ko je dneve in dneve, tudi ob nedeljah, treniral dvakrat dnevno, je razočaran zapustil gimnastiko in se vanjo najbrž ne bo več vrnil, samo zato, ker ni treniral v Ljubljani. Se to lahko pripeti tudi Sašu ? Ima čisto vse možnosti, v kolikor ne bo za razred boljši od konkurentov. In če ne bo? Od vrhunskega športnika, ki po pravilu športu podredi svoje življenje in tudi izobraževanje, ostane le še spomin, ki bledi iz dneva vdan. In ko se po najmanj desetih letih garanja in nenehnega dokazovanja ozreš nazaj in se vprašaš zakaj, ostaneš brez besed. Ugotoviš, da se ti vse skupaj ne izplača in razočaran obrneš hrbet športu, svoje izkušnje odneseš s seboj, naslednje generacije pa doleti enaka usoda. In začarani krog je sklenjen.
Se bo kdaj moč upreti režimu, ki je goljufiv?
Barbara Kus

Uredništvo
"Leta 1993 sem prijavila svoje delo z ekološko vsebino "Zakaj ne smemo ven?" za prvojunijsko nagrado. Delo je izšlo na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport 24. novembra 1992 in bilo takoj razprodano, tako daje izšel še drugi ponatis. Vsebuje 42 strani. Predgovor je napisala dr. Vinka Uzelac, znanstvenica ekologije iz Hrvaške, ki je z mojim dovoljenjem osnovo porabila za njihov projekt na Pedagoški fakulteti v Reki - Hrvaška. Predstavila sem ga tudi na posvetu ravnateljev v Ljubljani, kije bil maja in junija 1992 in The Earth VVorks Group v Californiji, kjer so moje delo pohvalili in me vzpodbujali. Hkrati je delo pomenilo spodbudo za ekološko vzgojo vsepovsod po Sloveniji. Pred tem sc ni nihče v VVZ Trbovlje lotil ekologije tako sistematično, strokovno in kontinuirano," pravi Jadranka Vrtačnik Matijevič.
O nagradi
"Ker leta 1993 komisija za prvojunijske nagrade ni odgovorila, sem se odločila, da letos obnovim prijavo. Tu pa se začnejo dogajati zanimive stvari, ki jim še sama komaj verjamem. Komisijami tudi letos ni ničesar odgovorila, sama nisem iskala podatke o tem, kdo je nagrado dobil. Na to sem pozabila, dokler nisem povsem slučajno 10. junija 1994 v Ljubljani zvedela, da je nagrado dobil VVZ Trbovlje in je v obrazložitvi omenjeno tudi moje ime in delo," nadaljuje svojo pripoved Jadranka Vrtačnik Matijevič. In tu se stvari pričnejo zapletati. Po njenem mnenju Marinka Bučar, direktorica VVZ Trbovlje in komisija za prvojunijaske nagrade niso čutili potrebe, dolžnosti ali pa samo preproste vljudnosti in človeške vesti, da bi jo obvestili ali povabili na podelitev.
Vrtačnikova meni, da gre v tem primeru za očitno okoriščanje z intelektualno lastnino zapolenih ali nekoč zaposlenih, zlorabo njene prijave za promocijo VVZ in kršenje avtorskih pravic.
Intelektualna lastnina
"Češe ljudje ne zavedajo svoje intelektualne lastnine, je to katastrofa ne le za Slovenijo pač pa za človeštvo in tudi zato želim zbuditi vse, ki so bili okradeni ali oškodovani. Naj pričnejo spoštovati sebe in svoje delo," je zapisala v svojem pismu, ki ga je poslala na Zasavca Jadranka Vrtačnik Matijevič. V nadaljevanju pojasnjuje, daje njen projekt nastal popolnoma samostojno in ni bil vključen v noben sklop dela VVZTrbovlje. Pravzapravje nastal zaradi izziva, ki gaje dala svetovalka Zavoda RS za šolstvo in šport Viktorija Zmaga Glogovec kot vodja seminarja Projektno vzgojno delo. "Če je še kdo zaslužen za izvedbo mojega dela "Zakaj ne smemo ven?", so to otroci iz moje skupine in njihovi starši iz šolskega leta 1991/ 92, direktor Termoelektrarne Janez Pergar in delavca Hinko Jazbec in Branko Pestotnik, Borut Mavec z Inštituta Jožef Stefan ter Viktorija Zmaga Glogovec in nihče drug!" je odločna Vrtačnika.
"Pri načrtovanju in izdelavi idejnega osnutka ter na začetku dela z otroki se ni nihče, še
najmanj pa ravnateljica, zanimal zadelo, čeprav je bila seznanjena, kaj bom delala. Zanimanje je pokazala šele potem, ko so se iz ZRSŠŠ dogovorili za obisk pri meni v moji skupini, si ogledali del zaposlitve, ki sem ga vodila sama in po prezcntaciji vodila analizo dosedanjega dela v prisotnosti dr. Vinke Uzalec, Viktorije Zmage Glogovec, vodje Brede Piškur in Irene Vidmar ter Zofi Pajk, ki je prezentacijo in analizo posnela na VHS. Po uradnem delu tega razgovora meje Viktorija Glogovec povabila na posvet aktiva ravnateljic ljubljanske regije, kjer bi predstavila svoje delo in mi predlagala objavo dela v obliki knjige (recenzijo je vodila ona).
Polena pod nogami
V vrtcu se je Jadranka Vrtačnik po njenem vseskozi ubadala s poleni pod nogami. Pa naj gre za posvet, kamor so jo povabili in se je ravnateljici njena udeležba zdela nepotrebna. Pa je na njem predavala od devete ure do kosila. Vrtačnikova pravi, da je morala pred tem, dokler njeno delo niso opazili v republiki, nekatere telefonske pogovore v službi sama plačevati (tudi z inštitutom Jožef Štefan), vse je delala na svojem računalniku, čeprav ga imamo tudi na upravi, s pomočjo otrok in staršev so zbrali nekaj prispevkov in jih strnili v brošuro, ki ima skupaj s slikovnim materialom 20strani.BorutMavcje za oblikovanje žrtvoval svoj prosti čas, uporabo laserskega tiskalnika pa je odobril Inštitut Jožef Stefan, nihče ji ni povrnil potnih stroškov za pot v Ljubljano in nazaj.
To brošuro je želela razdeliti otrokom in njihovim staršem, saj je bila njihova pomoč nenadomestljiva. "VVZTrbovlje mi ni dovolil fotokopiranja na fotokopirnem stroju, ki ga imajo na upravi vrtca, fotokopiranje za vseh dvaindvajset otrok so omogočili starši in Cementarna Trbovlje," je še vedno ogorčena Jadranka Vrtačnik Matijevič. In nadaljuje: "Prevoz do Elektrarne in ogled so mi omogočili delavci te tovarne, starši otrok so pomagali pri prevodu in lektoriranju besedila v angleščino, stroške pošiljanja publikacije v ZDA sem krila sama, pobudo za likovno razstavo otroških risbic v trboveljski galeriji 1992, kije bila tudi v sklopu mojega projekta, sva z gospodom
Nučičem oblikovala sama. Organizacijo le - te je prevzela vzgojiteljica Helena Dolanc s pomočjo Brede Piškur in jo oblikovala v edinstveno promocijo otroških del. Na koncu vsega tega cirkusa, oktobra 1992 na aktivu vzgojiteljic, sem se morala celo boriti za dovoljenje nadaljnega šolanja na projektnem delu, ki ga je organiziral ZRSŠŠ. Ustno pojasnilo ravnateljice pred aktivom vzgojiteljic je bilo: "Porabimo raje ta denar za kaj bolj koristnega kot je obiskovanje projektnega vzgojnega dela". Po mojem odgovoru, kaj je lahko boljše kot investicija v znanje in še nekaj polemičnih razprav je bil odgovor ravnateljice: "No, saj boste šle!" In to je bila tista kapljica čez prepolno posodo. Pri svojem delu sem se čutila ovirano, nesvobodno, utesnjeno in prestrašeno. Čutila sem, da kot taka otrokom ne bom mogla nuditi tistega, čemur pravimo, da svoje delo živiš in ne le delaš, kot je zapisano v zadnjem delu obrazložitve prvojunijske nagrade.”
Kako zmorejo
Tatn je tudi napisano: "Kako delavke in delavci v vrtcu zmorejo vse to?" Jadranka Vrtačnik Matijevič pravi, da ve: "Če boste natančno prebrali obrazložitev prvojunijske nagrade za VVZ Trbovlje, boste opazili, da so imena, ki stojijo za temi deli, izpuščena. Razen mojega, ki ga ne bi smeli uporabiti brez mojega dovoljenja. Vsak pameten direktor se zaveda, da njegovo podjetje sestavljajo posamezniki -vseh sort: dobri, slabi in uspešni. In vsak pameten direktor ve, da podjetje stoji in se preživlja na ramenih uspešnih in dobrih delavcev. In vsak pameten direktor bo takšne delavce nagradil, če že ne more finančno pa vsaj moralno ali pa j ih v takih trenutkih, kot je bila podelitev prvojunijske nagrade, imenuje. Seveda, če se avtorji teh del strinjajo. Veste, to je tako, kot če bi se pod prispevke vaših sodelavcev ali novinarjev podpisoval kar Zasavc, ali če bi v TV oddaji Tednik vse prispevke podpisovala TV Slovenija in še in še podobnih primerov bi lahko našli."
Vrtačnikova je povedala, da je zaradi tega, ker seje VVZ okoristil z njeno intelektualno lastnino, od VVZ zahtevala polovico denarnega deleža prvojunijske nagrade, pojasnilo, javno opravičilo v časopisu Zasavc ali na Radiu Trbovlje ter poj asnilo, zakaj ni bila vabljena na proslavo. Ker do 24. junija tega nihče ni storil, namerava sprožiti pravni spor.
Delo v vrtcu spada v okvir VVZ
Ravnateljica VVZTrbovlje Marinka Bučar je povedala, da se je ob pismu Vrtačnikove najprej počutila prizadeto, ko pa je stvar
premislila, je spoznala, da s tem pravzaprav vrtec nima nič. Mislila je najbrž na občinsko prvojunijsko nagrado. "Vrtec se ni sam predlagal za nagrado," je zatrdila Bučarjeva. To je potrdil tudi predsednik komisije za prvojunijske nagrade Božo Marot.
"V vrtce smo že pred petimi leti pričeli uvajati drugačne vsebine dela. Vse, kar se v vrtcu dogaja, se dogaja v okviru VVZ. Res nismo nikoli posebej omenjali imen, ker je bil takšen sistem. Verjetnojihbo res treba začeti," meni MarinkaB učar. O delu Jadranke Vrtačnik Matijevič, kije zanjo nemiren in ustvarjalen tip človeka, meni, da gaje izvajala v okviru rednega dela, res pa na malo drugačen način. Po mnenju ravnateljice Bučarjeve očitki v pismu Jadranke Vrtačnik niso utemeljeni in obstaja dilema, kdo komu kaj krade. "Vrtačnikova je deset let zorela in rasla s tem kolektivom in tu dobila možnosti za svoj razvoj. S seboj je odnesla znanje in izkušnje, ki si jih je pridobila v tem okolju. Zato se nimamo kaj opravičevati, kvečjemu lahko zahtevamo opravičilo," je prepričana Bučarjeva. In nadaljuje:
"Leta 1992 smo začeli s projektnim delom. Ena od tem je bila ekologija.
V delo sta se vključili dve kolegici,
Jadranka s temo okolja. V vrtcu smo ekološke vsebine razširili na celotno otroško populacijo in je sestavni del predšolske vzgoje. Kar pa se riče knjižice, kijoje izdal Zavod za šolstvo - avtorske pravice je Zavod od Vrtačnikove odkupil in plačal, saj je dobila honorar."
O delu Jadranke Vrtačnik Matijevič v VVZ Bučarjeva meni: "Nihče in nikoli ni zanikal, da je Jadranka naredila to, kar je. Saj je bila prva, ki je izdala knjigo v okviru Zavoda.
Trdim, da smo ji stali ob strani, priznali smo ji tudi posebne dni za pisanje knjige. Na proslavo ob podelitvi pa posebej nismo kot VVZ nikogar vabili."
Zahtevno delo žirije
Pogovorili smo s.e tudi s predsednikom komisije za odlikovanja Skupščine občine Trbovlje Božom Marotom. Najprej je povedal, daje postalo delo žirije v zadnjem času bolj zahtevno. Zmanjšali so število prvojunijskih nagrad na tri, da ne bi razvrednotili priznanja, ponovno so uvedli denarno nagrado (letos okrog 150 tisočakov), število predlogov pa je vsako leto več. Tudi razpis je sedaj dosti širši, kot je bil doslej. V komisiji so se dogovorili, da predloge sprejemajo soglasno. Priznanja podeljujejo za izjemne uspehe na določenem področju v daljšem obdobju, izjemen uspeh v krajšem obdobju in za avtorska oz. življenjska dela. Lani je komisija obravnavala pet predlogov, med njimi tudi predlog Jadranke Vrtačnik, kije predlog vložila sama. Niso jo
izbrali med tri nagrajence. Dogovorili so se, da predlog prenesejo (kot tudi še en predlog) v letošnje leto.
O letošnji odločitvi žirije Božo Marot meni: "V žiriji menimo, da smo pri letošnji podelitvi dosledno upoštevali kriterije. Med devetimi predlogi smo se odločili za tri, med njimi je VVZ za njegov prispevek pri ustvarjanju prijaznega življenja za otroke. Komisija je soglasno sprejela predloge, skupščina jih je soglasno potrdila. Poslancem smo tudi obrazložili ostale predloge. Žirija pa nima nič s proglasitvijo. Skupčina oz. občinski protokol vabi in napiše obrazložitev iz predloga, ki ga da naša komisija. Naj poudarim še to, da pri
odločitvi za priznanje VVZ ime Jadranke Vrtačnik in njen projekt ni bilo odločilno. VVZ bi dobil nagrado ne glede na to, če bi bil v proceduri tudi njen predlog ali ne. Menim, da je bil njen prispevek sestavni del prenove vzgojno izobraževalnega dela kljub nespornemu avtorskemu pečatu. Morda je pomanjkljivost le to, da v obrazložitvi niso omenjeni vsi nosilci projektov, ki j ih je več kot deset."
hqj pa župan
Trboveljski župan Franc Majnardije dejal, da komisija oblikuje predlog priznanja in niti strokovne službe niti skupščina nima s tem ničesar. Tudi obrazložitev priznanja pripravi komisija za prvojunijske nagrade. On kot župan le vabi na podelitev. Vabljeni pa so seveda
tisti, ki dobijo priznanja.
In sedaj
Krog bi moral biti s tem seveda zaprt. Pa ni. Kaže le na to, da je tudi v tem primeru več resnic. Češe bodo skušale uskladiti na sodišču, bo to seveda prvovrsten presedan in svojevrstna zanimivost. Tudi sodišče bo verjetno težko razsodilo, ali so Jadranki Vrtačnik Matijevič ukradli intelektualno lastnino ali ne. In kaj to sploh je? Naš namen ni razsojati. Le opozoriti, da so časi drugačni. Slabi delavci se ne morejo več skrivati za dobrimi, saj le-ti niso več pripravljeni biti tiho. In - roko na srce: v vrtcih so dobre in slabe vzgojiteljice. Inventivne in konjsko naravnane v eno smer. Na svetlo bo treba pripeljati tiste, ki so se z delom izkazale. V trboveljskih vrtcih jih je verjetno precej. Je le pretirana skromnost kriva za to, da se ne razcvetijo?
Primer Jadranke Vrtačnik Matijevič je morda na prvi pogled prav smešen. Ženska, ki se sama predlaga za prvojunijsko nagrado, hoče tožiti firmo, ker je užaljena, ker je nagrado prejela firma, ki se je okitila z njenim delom. Smešno. Kot je "smešen" profesor, ki uvaja nove vsebine v pouk, ki ga priznavajo republiške avtoritete na njegovem področju, v svojem okolju pa ga pravzaprav zasmehujejo z norcem, ker se peha in dela drugače kot drugi. Kot so v Zasavju smešni in nori vsi, ki štrlijo iz povprečja, sivine, kije že desetletja dolgo najbolj pogodu oblasti in bogu. Zatoje veliko takšnih zasavskih norcev raztrešenopo vsem svetu, kjer jih nimajo za nore.
Pravzaprav je prav vseeno, kdo je pisal obrazložitev nagrade za VVZ, ki sije s svojim delom gotovo zaslužil občinsko priznanje. Kdorkoli jo je, je to storil na diletantski način, brez posluha (verjetneje hotel ugoditi tako VVZ kot Vrtačnikovi). Pa tudi pri vabljenju bi lahko bil občinski protokol bolj elastičen.
Jadranka Vrtačnik Matijevič bo po vseh peripetijah najbrž v veliko zasavskih očeh smešna vzgojiteljica, ki je bolestno ambiciozna in bi si pripenjala kar občinsko nagrado. Kaj se sploh gre, se bo marsikdo spraševal. Ljudje njenega tipa so tega že vajeni. Tako zelo, da se raje, kot bi delali v kalupu, kijih mori, vozijo vsak dan v službo v Ljubljano. Dokler seveda ne zapustijo tega prokletega Zasavja. Ali pa se morda motim?
Marko Planinc
P.S.
Upam. da bodo v vrtcu tistih 150 tisočakov vzgojiteljice vsaj primerno "zapile". In bodo na fešto povabile tudi Jadranko Vrtačnik Matijevič.
jat$r:tnka X'flavnih
i ZA KAJ NE SMEMO VEN?
Vrtvm	v vvkh

ZAVOD StliTUiUKi: SLOVINIJI; ZA SOI.1TV0 IN ŠRIRT
Dušan Kolenc je bil v življenju marsikaj: zagorski župan in republiški poslanec, vojak in zapornik, amaterski gledališčnik in čebelar, učitelj in direktor... Zdaj je upokojenec v eni najstarejših zagorskih hiš; kakšnih 400 let stari, ki seje včasih ponašala s številko Zagorje 5. Iz petice se seveda da narediti kup zgodbic o odličnosti, vendar je razlog zanjo manj simboličen, Zagorje je bilo nekdaj pač majhen kraj.
Začniva z malo biografije.
Bili smo štirje otroci, mama je bila doma, oče je bil učitelj. Čeprav bi me kaj drugega bolj veselilo, sem '40 leta končal učiteljišče v Ljubljani. Oče je bil liberalec, kar je verjetno vplivalo na to, da sem dobil dekret, da naj svoje učiteljevanje začnem na Kočevskem. Raje sem šel v vojsko. Po pol leta služenja v Sarajevu se je začela vojna, odpeljan sem bil v ujetništvo v Nemčijo. Nemci so nas, ki smo bili iz Spodnje Štajerske, ki SO si jo priključili, leta '42 spustili domov, Saj ne gre imeti v ujetništvu "svojih državljanov". V Zagorju sem dobil delo kot pomožni delavec V rudniku, potem pa aretacija, zapor in spet ujetništvo v Nemčiji, do osvoboditve.
Ste se potem vendarle poskusili v učiteljevanju?
Poslan sem bil v šolo Toplice, za eno leto, vendar to ni bilo najbolj po mojem okusu. Potem naj bi Šel v Dole nad Litijo, vendar sem se odločil, da grem ven iz poklica.
Povsem enostavno verjetno to ni bilo...
Imel sem kar hude težave. Tri mesece sem bil celo brezposeln, kar je bilo v času polne zaposlenosti zelo čudno.
Ampak prosvete ste se rešili.
Ne povsem, saj sem šel na rudarsko šolo. Vendar mi je bilo to veliko bližje, tam sem se dobro počutil. Reorganizacije so me potem prestavljale v Zasavske premogovnike, pa v generalno direkcijo v Ljubljani in po spremembah leta '48 nazaj na rudarsko šolo, kjer sem bil deset let direktor.
To je nekako do rudarskega štrajka?
Takrat je prišlo kar do nekaj zamenjav, oblast je poslala v Zagorje nekaj ljudi, ki
smo jim rekli padalci. Med njimi je bil tudi župan Rado Taufer, ki me je kmalu, takrat sem bil tudi občinski odbornik, poklical na občino za profesionalnega podpredsednika.
Ste takrat postali oblast?
Ne, oblast je bil predsednik. Takratni sistem je bil nekako predsedniški.
Vi ste ga potem nasledili na županskem stolu.
Sem, ampak sam sem bil bolj za teamsko delo.
So upravičene današnje oznake, da je šlo za čas enoumja?
Marsikaj je bilo drugače, skupščina je bila enodomna, ni bilo izvršnega sveta. Ni pares, da seje delalo mimo ljudi. Vprašanja na zborih volilcev so bila tudi hudo neprijetna, odborniki smo zastopali interese svojega okolja. Spomnim se proračunskih razprav, kjer smo členili in se borili za vsako postavko. Tisto, "roke gor, roke dol" je prišlo veliko let pozneje.
Te oznake, da je šlo za čas enoumja, temeljijo predvsem na oblasti partije. Kakšen je bil odnos med županom in sekretarjem?
Osnovne smernice je seveda dajal komi te, vendar ni bilo vse zacementirano. Bilo je več dialoga, kot nekateri verjamejo danes. Kot župan sem imel enkrat na mesec v vsaki krajevni skupnosti uradne ure za občane, vsakomur sem bil dosegljiv.
Za Zasavje nekateri pravijo, da občinske pobude pravzaprav ni bilo. Zasavje daje bilo zaradi svojih energetskih potencialov varovanec države, ki je povsem določala njegov razvoj.
Veliko je bilo kljub vsemu odvisno od ljudi, ki so bili tu. Stane Zobovnik, njegove
zasluge se kar pozabljajo, je bil na primer oče zamisli, da se iz rudnika izločajo delavnice: tako je nastal IGM, S vea, Varnost, komunalnoingradbenopojetje.Zrudarskim lobijem seje krepko zapletlo le enkrat, kose je začela delati tovarna na Izlakah. Tamje že bila narejena raziskovalna vrtina. Kakšno leto se je vlekel spor, potem pa je začel nastajati današnji Elektroelement.
Pravijo, da si vsak župan sezida kakšen spomenik. Katerega ste si vi?
Mislim da nobenega. Bil pa sempobudnik gradnje nove rudarske šole, stolpnica poleg pa naj bi bila internat. Zgrajena je bila z zveznim denarjem. Pa na cestnem omrežju smo se zelo trudili, a z različnim uspehom. Takrat je bila zgrajena zasavska cesta od Ribč do Zagorja.
Po županovanju ste šli direktorovat v Varnost?
Zobovnik, ki je poznal jugoslovanske energetske načrte, je vedel, da naj bi se proizvodnja premoga skoraj podeseterila. Sam pa sem razmišljal o proizvodnji gospodinjskih aparatov, takrat še ni bilo Gorenja.
m


m
Ali niso s tem začeli v Trbovljah?
Ne, mi smo se s tem začeli ukvarjati že, ko sem bil še na rudarski šoli. V Trbovljah so se tega lotili malce kasneje, vendar tudi ne uspešno.
V	Varnosti se je velikokrat govorilo o različnih velikih projektih, potem pa je navadno vse padlo v vodo?
Mislim, da je bilo vmes veliko smole. Razvili smo motor za pralne stroje Gorenja, z Italijani smo imeli že sklenjeno predpogodbo o gradnji tovarne. Tri dni pred podpisom pa se je h Gorenju priključil subotiški Severin vsa stvar je padla v vodo. To je bilo nepošteno od Gorenja, saj smo že imeli usposobljeno linijo, do takrat smo že naredili okrog 35.000 motorjev. Kasneje smo imeli dober dogovor s Čehi, pa so stvari propadle z rusko okupacijo te države. Naš dogovor z multinacionalko o izdelovanju dvigal pa so minirali v Ljubljani, kjer sta že bili dve podjetji: eno je dvigala prodajalo, drugo pa skrbelo za servis.
Ob smoli je bilo verjetno še kaj, da so posli drug za drugim padali v vodo. Varnost so vseskozi označevali za paradno tovarno, pa to ni nikoli zares postala.
Iskali so se programi, poskušalo se je odlepiti zgolj od standardnega programa, ki je še zdaj. Res pa je, da jih je veliko prisegalo le na ta program, da se jim je vse drugo zdel o nepotrebno in nepomembno. Je pa imela takrat Varnost veliko strokovnjakov, znanja, imeli smo prave industrijske delavce, ogromno štipendistov. Ko sem odšel, je bilo zaposlenih 400 ljudi.
Kako vam je danes, ko je te Varnosti vedno manj?
Seveda mi ni vseeno. Vendar, danes so tudi razmere krepko drugačne. Tuji trgi so zaščiteni, domačega pa ni več. V teh pogojih lažje preživijo tisti, ki se ukvarjajo z dodelavnimi posli kot pa recimo Varnost, kjer je delo bistveno več vredno.
V	času direktorovanja ste bili en mandat tudi neprofesionalni župan?
Stvari so bile zelo drugačne od mojega prvega županovanja. Bil je že izvršni svet kot izvršilna oblast. Bilo je bolj komplicirano. Mislim tudi, da to z neprofesionalnimi župani ni dobra rešitev. Človek se ne more
razklati, vsako delo pa zahteva celega človeka.
Pa še občina je imela veliko več nalog kot prej.
Veliko stvari je bilo prenešenih na občine, vendar vsi prenosi niso bili smiselni. Ni vsako jemanje pristojnosti občinam centralizacija. Sam se nisem mogel strinjati s tem, daje imel učitelj v Moravčah za enako delo boljšo plačo kot učitelj naMlinšah, ker je bilo v Domžalah več denarja kot v Zagorju. Nekatere stvari morajo biti poenotene.
Po upokojitvi ste postali predsednik SZDL. To je bil že čas prehoda. Kakšna je bila takrat socialistična zveza, ki naj bi skrbela za pluralnost?
Ni bila več tako izraziti podaljšek partije. Vendar tudi samostojna še ni bila. Če bi se pravočasno začela oblikovati v samostojno stranko, bi bili tudi rezultati volitev drugačni. Preoblikovanje je bilo veliko prepozno.
So sploh bile take pobude v času, ko so nastajale prve stranke?
Bile, vendar niso uspele. Do blokad je prihajalo predvsem na republiški ravni.
Ste šli potem v Socialistično stranko Slovenije?
Ne, ostal sem ali šel sem, kakor hočete, v Stranko demokratičnih sprememb oziroma sedanjo Združeno listo.
Organizacijo starih sil...
Ti očitki so velikokrat nepošteni. To, da se ni nič naredilo, da gre za kužno obdobje. Seveda je bil enopartijski sistem, vendar so
se želje in potrebe ljudi izražale in Soustvarjale razvoj. Ljudje danes pozabljajo, da je bila v stari Jugoslaviji v Zagorju in vTrbovljah v restavraciji posebna soba za delavce, posebna za poduradnike, da ni bilo možno, da bi inženir in rudar živela v istem bloku, da je bilo v celem Zagorju vsega deset stanovanj s kopalnicami. To je bil kastni sistem.
Mislite, da imamo v Sloveniji že kolikor toliko izčiščeno politično sceno, da so stvari na svojih mestih...
Velika koalicija se mi zdi dobra rešitev za ta prehodni čas. Prejšnji sistem smo podrli, novega še gradimo, v dejansko demokracijo šele gremo. Absurdno je, da ima 2 milijona ljudi nekaj deset strank.
To vsaj nevarno ni.
Je pa nevarno marsikaj drugega, recimo popu ližem. Ta igra na cenene karte, izkorišča stisko ljudi, ki so brezposelni, žive v stiskah. Kramberger je bil s svojim volilnim rezultatom evropski fenomen. Današnji populisti demagoško izrabljajo socialne težave, pri tem pa ne ponujajo rešitev. Če bi le eno skrajnost zamenjali z drugo, bi to pomenilo iti iz dežja pod kap.
Čebele imajo sobivanje boljše rešeno.
Pri čebelah je vse urejeno. Ko ni hrane, na primer, matica neha zalegati. Vse rešitve pri njih so tako racionalne. Rad zahajam tudi v krog čebelarjev. Tam smo vsake vrste ljudje, ampak vseeno se o vseh stvareh lahko pogovorimo. S čebelami in s čebelarji je pa res luštno.
Roman Rozina
OOVl
Rudisova pomoč
Trbovlje- Podjetje Rudis poznamo že 35 let. Vsa ta leta je s svojimi prispevki pomagalo pri izvedbi številnih prireditev, tudi športnih. Dobršen del njihove pomoči je bil namenjen raznim športnim dejavnostim v Trbovljah. Zadnje dni so sklenili, da bodo svojo pomoč naklonili tudi planinski dejavnosti oz. Planinskemu društvu Trbovlje. S planinsko dejavnostjo se ukvarjajo številni člani tega kolektiva. Njihovo pomoč bodo trboveljski planinci s pridom izkoristili za svoje številne dejavnosti.
T.L.
Izlet v Bohinj
Trbovlje- PD Trbovlje je pred dnevi organiziralo mladinski izlet v Bohinj, na Komno in nato še na Bled. Za udeležence izleta je bil prevoz brezplačen. O poteku izleta je načelnik mladiskega odseka prof. Jani Pajk posnel video film za predvajanje na TV Trbovlje - Kanal 10. V načrtu imajo še več takšnih izletov.
T.L
Na Mrzlico
Mrzlica - Prejšnjo nedeljo pa je bil pohod na Mrzlico pod geslom Sto družin na Mrzlico. Udeleženci so prejeli spominske značke za dvakratno, štirikratno in sedemkratno udeležbo na tem pohodu.
T.L
V Gore
Gore - Ob krajevnem, občinskem in državnem prazniku je PD Dol pri Hrastniku tudi letos pripravilo pohod 100 družin v Gore. Lepo vreme je zvabilo v Gore predvsem družine iz Dola pri Hrastniku. Prizadevni planinci so ob svojem domu pripravili na lepo urejenih športnih igriščih različna
tekmovanja v tenisu, kegljanju in balinanju. S tem so tudi odprli novo balinišče ob športnem parku.
M.P.
Na izletu
Trbovlje- Turistično društvo Trbovlje in Hortikulturno društvo zasavskih revirjev sta organizirala prejšnjo nedeljo izlet z avtobusom v Šentrupert pri Velikovcu na avstrijskem Koroškem. Udeleženci izleta so prisostvovali zaključni prireditvi in razstavi, ki sojo pripravile gojenke gospodarsko gospodinjske šole ob zaključku šolanja na tej šoli, kjer poučujejo v slovenskem in nemškem jeziku.
T.L
Gasilsko
tekmovanje
Šentlambcrt - V soboto, 25. junija, je bilo na gasilskem poligonu v Šentlambertu gasilsko tekmovanje za memorial Jožeta Vrtačnika, na katerem je nastopilo 13 ekip. Pomerile so se v
kombinaciji dvodelnega šolskega napada in raznoterosti. Tretjič zapored je zmagala ekipa Termoelektrarne Trbovlje, zanjo pa sta se uvrstili prva ekipa GD Lokein tretja ekipa GD Šentlambcrt.
B.G.
65 let GD Dobovec
Dobovec- Zelo prizadevni člani gasilskega društva Dobovec bodo proslavili svoj 65 letni jubilej v soboto, 16. julija. Program se bo odvijal v gasilskem domu na Dobovcu z slavnostnim govorom, sledil bo kronološki pregled 65 letnega dela, koncert Ženskega pevskega zbora Dobovec, Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Trbovelj, nastopili pa bodo tudi recitatorji osnovne šole Dobovec. Župnik Ciril Mrzel bo blagoslovil gasilski domin gasilsko orodje ter opremo. Prevzeli bodo tudi novo gasilsko črpalko. Nadaljevali bodo z družabnim srečanjem in srečelovom.
T.L
Smučarski piknik
Dobovec- Smučarski klub Kum Dobovec organizira v soboto, 9. julija smučarski piknik s srečolovom v Trotovniku. Organizatorji upajo, da se bo njihove zaključne prireditve po uspešni smučarski sezoni udeležilo dosti ljudi.
T.L
Praznovanje v Šentlambertu
Šentlambcrt - V Šentlambertu pripravljajo v soboto, 2. julija ob 18. uri pravo gasilsko slavje. Letos namreč mineva 60 let od takrat, ko so se na pobudo litijske župe zbrali odborniki šent-lambertske občine in skupaj ustanovili gasilsko četo Šentambert. Od takrat pa do danes se dejavnost te čete ni nikoli prekinila. Seveda takšen jubilej ne bo minil brez zbora gasilcev, slavnostnega govora in razglasitve odlikovancev ter prejemnikov priznanj. Ob jubileju pa bodo gasilci prevzeli še prenovljeno tovorno vozilo - avtocistemo in občinsko priznanje tamkajšnjemu društvu. Tudi na kulturni program ne bodo pozabili. Da o pravi gasilski veselici s srečolovom niti ne govorimo. Kakšno pa bi bilo gasilsko slavje, če ne bi na njem obilno gasili - žeje.
M.P-
Relik samostojen
Od svoje ustanovitve dalje leta 1963 je RELIK (Revirski likovniki) deloval kot sekcija Svobode Center v Trbovljah. V tem času je sekcija, kije nazadnje delovala nekaj časa kot likovna skupina RELIK, dosegla velik razvoj tako znotraj lastnih vrst, kakor tudi pri širjenju likovne kulture med občani v Trbovljah pa tudi številnih drugih krajih širom Slovenije in v tujini. Na zadnjem občnem zboru se je članstvo odločilo, da ustanovi lastno društvo in preneha delovati kot sekcija Svobode. Po njihovem ta obstoji le še na papirju, ni je več čutiti kot tvornega dejavnika v kulturnem življenju Trbovelj. Z namenom, da bi svojo dejavnost še utrdili in ji dali še večjo veljavo, so se dalj časa dogovarjali in končno uspešno dogovorili, da hkrati z ustanovitvijo lastnega društva, RELIK sklene dogovor o naravnem partnerstvu z Borzno posredniško hišo Dadas d.d. v Trbovljah. Po tem dogovoru nosi odslej
RELIK naslov: Revirski likovniki Relik -Dadas, 61420 Trbovlje, Trg Svobode U/a (Delavski dom).
Pomoč firme Dadas se bo odražala predvsem pri organiziranju vsakoletnega srečanja slikaijev Ex tempore v Trbovljah, pri delu članov ter pripravljanju razstav, pri izdaji monografije ob 30 letnici Relika, la naj bi predvidoma izšla letos avgusta. Pomembna bo pomoč tudi pri sponzoriranju strokovnega izpopolnjevanja mladih v pomladnem in jesenskem programu, izobraževanju in izpopolnjevanju že uveljavljenih članov, pa tudi pri predstavljanju njihovih stvaritev na likovnem področju. Skratka, člani društva Relika - Dadas začenjajo z ustanovitvijo lastnega društva novo obdobje v svoji likovni dejavnosti.

Utrinki z doma na Izlakah
V domu Poldeta Eberla na Izlakah so potekale 14. junija volitve članov v svet doma, organ upravljanja v domu. Svet bo sestavljen iz devetih članov: dveh predstavnikov ustanovitelja, petih predstavnikov delavcev doma, ki opravljajo dejavnost doma in dveh predstavnikov oskrbovancev v domu. Na podlagi Zakona o socialnem varstvu in Zakona o Vladi Republike Slovenije, ter ob soglasju komisije Vlade Republike Slovenije za kadrovske in administativne zadeve je Vlada Republike Slovenije odločila, da sta v svet doma starejših občanov Polde Eberl - Jamski Izlake imenovana kot predstavnika Vlade Republike Slovenije Lojze Zupan, predsednik Društva upokojencev Zagorje ob Savi in Janez Vidmar, predsednik Krajevne skupnosti Izlake.
Urankarji navdušili
Izlakr - V domu Poldeta Eberla je bilo veselo 23. junija, ko je oskrbovance obiskal instrumentalni ansambel Urankar. Tokrat so bili člani ansambla v domu prvič. Stanovalci sojih težko pričakovali in se veselili snidenja z njimi. In res jim je popoldan v ritmu polke in valčka z ansamblom kar prehitro minil.
Načrti izletov
T rbovlje- Pred dnevi so se sestali na delovni pogovor v prostorih Društva upokojencev Trbovlje člani planinske sekcije Društva upokojencev Trbovlje. Pogovarjali so se o programu dela za naslednje mesece.
Pogovor je vodil Vinko Pfeifer, sicer mentor planinske vzgoje. Program izletov, za katerega so se na tem razgovoru odločili, obsega izlete na Planino, Kum, Pot ob spomenikih NOB, Ratitovec, Gora Oljka, Nanos in Predjamski grad, Čemšenik - Čemšeniška planina, Vrhe, Mrzlica, Uršlja gora, Šmarna gora, Badjurova krožna pot, Slavnik (ali od Litije do Čateža), Nočni pohod na Mrzlico (z baklami), Gore - Kopitnik, na koncu leta pa bodo vnovič organizirali silvestrovanje. Načrtovali so tudi dopolnilne planinske vrhove. Ti so: Svetina, Blegoš, Bolnica Franja, Smrekovec, Begunjščica, Raduha, Javorniški Rovt.
Odbor te skupine še posebej poudarja, da se je treba za udeležbo na izletih z avtobusom prijaviti in plačati stroške prevoza
vsaj teden dni pred dnevom izleta. Za vsak napovedani izlet bo objava pripeta na oglasni deski pri Društvu upokojencev Trbovlje. Odbor te skupine že sedaj vabi upokojence, da se udeleže teh izletov v kar največjem številu.
T.L
Srečanje upokojencev na Rogli
Rogla - Zveza društev upokojencev Slovenije, je letos znova organizirala srečanje upokojencev na Rogli. Srečanje je bilo včeraj pred hotelom Planja. Po grobih podatkih se je srečanja udeležilo preko 7.000 udeležencev. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Milan Kučan. V kulturnem programu so nastopali številni moški in ženski ter mešani pevski zbori s Štajerske, Gorenjske, Primorske in Dolenjske, tamburaši in folklorne skupine, planinski duet, recitatorji terzdruženi pevski zbor upokojencev iz Madžarske. Za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Zreških šest. Tudi športniki so se pomerili med seboj v streljanju z zračno puško, vlečenju vrvi...
Tokratno srečanje upokojencev na Rogli je potekalo v znamenju rekreacije, sprostitve in obnavljanju ter sklepanju številnih znanstev. Tudi iz naših krajev se je srečanja na Rogli udeležilo veliko število udeležencev.
T.L
Vzajemna samopomoč
Trbovlje - Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije v Ljubljani že več let deluje sklad za vzajemno samopomoč, ki daje svojim članom pomoč v obliki posmrtniffe ob smrti člana tega sklada. Na zadnji seji ZDUS so sklenili, da bo sklad vzajemne samopomoči pri ZDUS v Ljubljani od 1. junija 1994 izplačeval posmrtnino za umrlega člana sklada v višini po 14.000 SIT. Doslej je ta znesek znašal 13.000 SIT. V primeru smrti člana tega sklada urejajo sorodniki vse potrebno pri področnih društvih upokojencev.
T.L
Letni zbor abrahamovcev
Lontovž - Prejšnjo soboto so se v Lontovžu pod Kumom zbrali na letnem zboru abrahamovci - člani kluba ABR. Tvorijo ga bivši aktivni nogometaši in nogometni delavci NK Rudar T rbovlje. Klub trenutno šteje 28 članov, na letošnjem zboru sta manjkala dva. Na vsakoletnem zboru, ki poteka po določenem protokolu in pravilih, se spominjajo svojih že umrlih članov, hkrati pa sprejemajo tudi nove člane, vendar le tiste, ki izpoljnjujejo pogoje za vstop v ta klub. Veliko so peli, obujali spomine, pomerili so se v raznih športnih disciplinah, govorili so tudi o vzrokih stagniranja nekaterih športov v Trbovljah, posebno še o nazadovanju nogometa.
T.L

El
Martin Bizjak, akademski slikar, je rojen v Hrastniku 16. junija 1929. Po končanem študiju na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je živel v Puli, kjer je postal neločljivi del njenega kulturnega utripa.Hrastničanom je predstavil njegovo umetniško pot Janez Knez, akademski slikar, ob otvoritvi razstave ob dnevu državnosti. Odprta bo do občinskega praznika v sejni sobi delavskega doma.
V knjigo vtisov je starejša Hrastničanka zapisala: "Martina Bizjaka sem poznala že kot fanta, zato sem vesela, da se je vrnil z razstavo svojih del. Dobro se mi zdi, da je tudi v Hrastniku zrasel talentiran slikar, na katerega smo lahko ponosni..." Marinka Senica, kulturna delavka, je povedala, da so se začeli dogovarjati o razstavi že pred dvema letoma. Čakali so na primeren trenutek. Njegova dela v olju in temperi bodo polepšali praznične dni hrastniškim ljubiteljem umetnosti.
Kako ga je življenje zaneslo iz Hrastnika, je bilo prvo vprašanje Martinu Bizjaku:" Po osnovni šoli v Hrastniku sem se šel učit za trgovca. Moj sosedje lepo risal in naenkrat meje zgrabilo, da bi se tudi sam preizkusil na tem področju. Opravil sem sprejemni izpit za srednjo šolo za oblikovanje. Tudi visoko šolo sem končal v Ljubljani. Moja sošolca sta bila tudi Janez Knez in Janez Boljka..."
Medtem mu je umrl oče in mati seje odpravila v Pulo. Tako seje po končani šoli 1958 leta tudi sam naselil v Puli, kjer živi še danes. Najprej je bil likovni pedagog, referent za kulturo v občini, voditelj kulturnega izobraževanja na delavski univerzi, nato pa desetletje direktor Filmskega festivala. Zadnja njegova stalna zaposlitev je bila v nacionalnem parku Brijoni, kjer je opravljal delo kustosa.
Njegova slikarska biografija navaja preko štirideset skupnih razstav in več kot deset samostojnih. Od tcgajeimel dve samostojni razstavi v Ljubljani - v Delovi stolpnici in Iliriji. Bolj odločno je stopil v likovni svet v zadnjem desetletju. Njegova likovna govorica ima
f
‘Predstavitev knjige Igorja
“Jkarlovška
Radeče - Poleg krajše slovesnosti ob dnevu državnosti je bila 24. junija predstavitev knjige domačina Igorja Karlovška z naslovom Rodoljub. Predstavitev knjige, ki jo je založila Cankarjeva založba, je bila v galeriji trgovine Radečepapir, kjer so tudi razstavljene grafike Alojza Oblaka z Bleda. Knjiga je po besedah prisotnih noviteta na področju slovenskega kriminalnega romana.
Na predstavitvi so bili poleg predstavnikov založbe in avtorja tudi politične in kulturne osebnosti iz Radeč in okolice.
Za glasbeno kuliso sta poskrbela znana radeška glasbena mojstra Franc in Boštjan Lipovšek. Urednik CZ Andrej Blatnik je pripravil kratek razgovor z avtorjem in delo pospremil zbesedami: "To je po dolgem času znova slovenski kriminalno - detektivsko - ljubezenski roman, na katerega smo čakali kar precej let."
Rudi Špan
značilnosti nadrealizma, ene najbolj razširjenih smeri v sodobni umetnosti. O njegovem ustvarjanju je zapisala lepo oceno tudi prof. Višnja Slavica - Gabout iz Zagreba: "Iz Bizjakovih slik veje nekaj nadrealnega, fantastičnega in metafizičnega, predvsem liričnega. To je slikarstvo atmosfere, čustev, tudi zadržane melanholije; v njem se mešajo vidni in sanjski svet, sedanjost in preteklost ter mit in realnost... Iz slik izžareva svečana in dostojanstvena umirjenost, neka slišna tišina, prepletena z vonji in barvami jeseni..."
Mlada hrastniška obiskovalka razstave Martina Bizjaka pa je v knjigo vtisov zapisala preprosto željo: "Vsako njegovo sliko bi imela v svojem stanovanju..."
Fanči Moljk
Parnasova pota
ureja Franci Lakovič
Olga Dečman
KONEC
Konec sanj, dragi moji.
Prišli smo do pekla.
Konec lepih trenutkov, hotenj, ciljev. Plešemo vsak svoj ples.
Igramo na lastne kitare.
Ni ritma.
Sadimo trnjevo cvetje.
Gojimo kačja gnezda.
Za druge.
In zase.
Poklanjamo si nič in pričakujemo vse. Pojdite z mano,
gremo v pekel iskat dobra dela.

ZABEL/O
Komorna zasedba MIMPZ GŠ Zagorje na vaji, vodi Franci Steban.
Hrastnik
Ob zaključku leta je bil 22. junija kulturni program z razstavo izdelkov za starše.
Pevke z Dola so 23. junija nastopile v Trbovljah v upokojenskem domu. Zaigrala sta jim še Uroš Drobež na harmoniko in Peter Naprct na citre.
Razstava ročnih del upokojenk na Dolu je odprta od 23. junija. Ob tej priložnosti je nastopil Nejc Zupanc na električno klaviaturo, s harmoniko pa Marko Podmenik in Tomaž Udovč.
V Hrastniku so 24. junija otvorili razstavo akademskega slikarja Martina Bizjaka, ki jo je predstavil akademski slikar Janez Knez. Koncert je imela tudi mdarska godba na pihala pod vodstvom prof. Jožeta Baniča.
Na Dolu je v nedeljo popoldne igral znani citrar Karli Gradišnik, ki je navdušil poslušalce nazabavni pri reditvi kmetije Majcen.
F.M.
Urška Kreže, 6.b, Dol
Trbovlje
Gledališka skupina Prosvetnega društva Dobovec je 11. junija gostovala v Podkraju. Predstavila se je s komedijo
Glavni dobitek. Režiserja sta Milena Jamšek in Miha Trošt.
GŠ Trbovlje je od 20. do 27. junija vpisovala vse inštrumente ter balet za vse predmete, kijih poučujejo.
Pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavja je 25. junija nastopil na jubilejni proslavi ob 40. letnici Lovske družine Ccmšenik pri lovski koči pod Cemšcniško planino s krajšim koncctom lovskih in narodnih pesmi.
Po letošnjem 25. jubilejnem taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični -na katerem so sodelovali tudi PZ iz Trbovelj in je bil v nedeljo, 19. junija- so pevski zbori prenehali z vajami in nastopi. Počitnice bodo trajale do konca avgusta.
T.L.
Zagorje
MIMPZ GŠ Zagorjeje imel 25. junija pod vodstvom zborovodje Francija Stcbana koncert v obnovljeni Val vasorjevi kapeli na Izlakah. Pri klavirju je bila Urša Mohar,
koncert je vodila Nataša Burger. Zbor je pel sakralne, domače in tuje, ljudske in umetne pesmi ter tudi zabavne pesmi. Koncert sta organizirala ZKO Zagorje in GŠ Zagorje.
D.H.
Litija
Na gradu Bogenšperk je bila 24. junija glasbeno literarna prireditev. V zaključnem koncertu iz cikla Slava Valvasorja Kranjskega, ki ga skupaj organizirata Glasbena mladina ljubljanska in Odbor gradu Bogenšperk, izvaja pa litijski ZKO, je nasto-
pala flavtistka Lara Zurunič.
Literarna skupina litijske knjižnice je predstavila 3. številko literarne revije Besedne sence. Tokratje svoje prispevke objavilo dvanajst avtorjev: Marko Djukič, Dejan Grigillo, Leonida Hauptman, Anka Kolenc, Joža Konjar, Saša Kudcr, Mirjam Pušnik, Barbara Rcnčof, Karmen Verdonik, Irena Zupanič, Nenad Zupanič in Rezka Železnik. Grafike za to številko je prispevala Irena Zupanič. Dela avtorjev so predstavili: Rosana Maček, Marko Djukič, MirjamPušnik, Sanda Cimperman in Mojca Kolenc.
J.K.
fr	--------..	—
KONCERTI
Trbovlje: Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavja iz Trbovelj pod vodstvom Viktorja Dolarja bo nastopil 9. julija ob 11. uri na Vrhch po končanem pohodu po poteh spomenikov NOB v Trbovljah.
GLEDALIŠČE
Trbovlje: 4.julijaob 18.
uri bo v družabnih prostorih Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji nastopila gledališka skupina Prosvetnega društva Dobovec. Predstavili se bodo s komedijo Zdravila za večno mladost. Režijskojoje pripravila Milena Jamšek ob sodelovanju Mihe Trošta.
RAZSTAVE
Hrastnik: V sejni sobi delavskega doma razstavlja akademski slikar Martin Bizjak.
Trbovlje:	V domu
upokojencev	in
oskrbovencev Franca Salamona razstavlja slikar Silvo Lipičnik.
Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič razstavlja svoja dela v prostorih podjetja RSH.
Hrastnik:	V Galeriji
Hrovatič v Hrastniku je na ogled stalna galerijska zbirka Vinka Hrovatiča.
Trbovlje: V rudarskem počitniškem domu oz. gostišču Planina na Planini razstavlja slikarka Ivanka Uršič.

lamšai
Zarjavele trobente drugič. Najprej kritike (čeprav nimam nobenih izkušenj z igranjem trobente). Prireditev se je začela prezgodaj. V pasji vročini (vseeno boljše kot dež) se nobenemu ni preveč ljubilo poslušati kaj in kdo ropota na odru. Prireditev sc je pravzaprav začela, ko seje spustila temna, osvežilna noč. Pivo je bilo bolj toplo.
Naprej pa po vrsti. Mladci iz skupine, ki nima niti imena, niso navdušili. V nekem slovenskem časopisu ^i zapisali pobruhano.
Mešanica mutirajočega Lovšina in zadetega Sida bi lahko rekli temu igranju. Vaja, vaja, vaja, pa se bo še kam prilezlo. Druga skupina (še delujoča) so bi le Kitarce. Brez pripomb. Fantje so iz špila v špil boljši, tudi njihov repertoar se širi. Tretja skupina (upokojeni) so bili Gcoss.
Čisto O.K. so zaigrali Love hurts in Black magic Woman. Pri Flojdih in Statusih pa se jim je kar pošteno zalomilo. Zunaj je bilo še vedno
prevroče, da bi navdušili počasi prihajajoče občinstvo (ali pa je bil	“Stari" rokerji žurirajo
mogoče kakšen drug razlog?). Četrti po vrsti so bili, oziroma je bil
Navdušeno občinstvo.
Jani Slimšek. Pravi multipraktik. Malo starejši gospod (ki pa se izvrsto drži) je predstavil kar štiri bende, pri katerih je včasih igral. Vsi so bili svoje čase v Litiji zelo popularni. Ti bendi so: Oaza (upokojeni) sejepredstavila s Billi in Mehiško deklico (ne hraslniško). Duo Koral (upokojeni) je uspaval s svojo Donno - lepo balado Richija VValense, če se ne motim. Skupina Buc Buc (upokojeni) pa je potrkala po nebeških vratih. Izbrano družbo veteranov je Jani Slimšek zaključil sMix Co. (upokojeni)Malo Don Mentony bendain Eaglesov. Vsi štirje bendi so igrali dobro, navdušil pa je predvsem pevec s svojo krasno štimo. Le zakaj je odnehal?
Nadaljevali so Spiny band (še delujoči). Nič ekstra, pa še mudilo se jim je ne vem kam. In to zelo. Pevec (mislim, daje Andrej Gumilar) kar dobro poje, le glasba ni bila ravno za prireditev te vrste, čeprav so se potrudili tudi s Proud Mery (od CCR in ne od Tine). Po Spiny bandu se je končno spustila tista osvežilna noč in folk je bil končno pripravljen žurirati. Zimmerfrei (upokojeni) so izkazali svoje dekadentske, protivladne sposobnosti (protivladne se nanašajo na bivšo YU vlado). Dobri so bili, nekakšen pank ali nekaj podobnega,
je kar dobro pasal.'Naslednji bend z imenom Pravkarprišli (upokojeni) so se resnično pokazali v najlepši luči. Pravi rok, kije spominjal na andersonove Jethro Thull (flavta je zvenela super). Pravkar prišli so pravkar odšli in na odru so se pojavili drugi gostje - Skytower (še delujoči). Zažagali so malo metala, ki je - roko na srce, kar dobro zvenel. Po tem bendu so se še enkrat predstavili The guitars s svojo rdečo zvezdo. Kot zadnji upokojeni bend so nastopili litijski Volvox, ki so začeli svojo glasbeno pot častivrednega leta 1969. Malo mešane glasbe od Animals pa vse tja do Parnega valjka. Pravi žur pa seje začel z Orlcki in se nadaljeval (in tudi končal) z Drinkersi. Drinkersi so dokazali, da poleg dobrega igranja, obvladajo tudi nastop. Pestro, žurantsko in tudi kvalitetno igranje (v glavnem) tujih skladb.
Zarjavele trobente so se končale okoli poldruge ure zjutraj. Velik plus zasluži povezovalka Saša Einsidler (ali nekaj takega) in organizatorji KUD Zgaga. Fantje so svoje delo odlično opravili, upam da ga bojo še kdaj.
Tekst in foto: Jure Nagode
Orleki so zažgali.


^TfTOTrrrrrFrrf¥TFf¥fT¥llTTfTCTTCT
Filipi-il
HOVO V VIDEOTEKI HAHO.....NOVO V VIDEOTEKI HANO

Puce Lučk/ Cist
a speča
Najbolj nespretna ženska na svetu, sicer bogata dedinja in očkova mala & ljuba nesreča, se prvič odpravi sama po svetu. V Mehiko. Sic! Tja gredo iz ZDA samo kriminalci na begu pred zakonom, in/ali precej sposobni & iznajdljivi & avanturistično nastrojeni možje z zajetnimi denarnicami. Zatorej je očkova skrb zanjo čisto logična in, kot boste viideli v filmu, tudi povsem upravičena.
Seveda se štorasti ženščini, kakršna je ona, takoj pripeti mali milijon neprijetnosti - vključno z uspešno zaključenim padcem izXX nastropja. Kot vrhunec uvoda jo še oropajo in ugrabijo, ona pa izgubi
spomin.
Očka (seveda) takoj pošlje na pomoč nekaj (deset) detektivov, se zateče h astrologom, vidcem in prerokom. Skratka počne vse tisto, kar počnejo bogataši, kadar jim nekdo ugrabi koga bližnjega. Nič. O ljubi hčerkici ni ne duha ne sluha. Še kakšnega manjšega potresa (ki bi nakazoval njeno prisotnost) ni zaslediti... Nato pa se kot izhod vsili spominjajo stare (zasavske) ljudske modrosti "Gliha skupštriha" in zato pošljejo vrcševalno- iskalno mislijo poosebljenje nesreče: najbolj štoras-tega moškega na svetu...
Nadia Tass (režija) je v bistvu poskušala dokazati, da je naravno
stopnjevanje pridevnika nesrečen v bistvu že skoraj njegovo nasprotje:
MBJSrlOE OSlif/SM
it the utilucitictl rrson olive.	it lucky to be olive.
nesrečen, bolj nesrečen in čista sreča! Komedija, katere zgodba se v bistvu šele začne tam, kjer so naravne katastrofe in atomske eksplozije mala malica.
Reference igralcev: Martin Short (Father Of The Bride, Three Fugitives, Innerspace, Three Amigos), Scott VVilson (Johnny Handsome), Danny Glovcr (Leathel Weapon 1&2&3, The Color Purple, Predator 2), Sheila Kelly (Singles, Mortal Passions).
Podobnega okusa so naslednji filmi: Arthur, Blazing Sadles, Airplane, Good Morning Vietnam, Tootsie, Wayne's World,ThcBlues Brothers in Monty Python's The Menaing of Life.
Tommy
TRBOVLJE - DELAVSKI DOM
1.-4. BETHOVVEN 2 (kom ), pet., pon. ob 18. uri, sob., ned. ob 18. in 20. uri.
5.-7. PHILADELPHII A (triih), tor., src., čet. ob 18. in 20. uri.
ZAGORJE - DELAVSKI DOM
1.-3. VAŠKI MILIJONARJI
(kom.), pet. ob 19. uri. sob. ob 18. uri, ned. ob 18. uri.
2.-5. ČAS NEDOLŽNOSTI
(drama), sob., ned. ob 20. uri, pon., tor., ob 19. uri.
5.	COLA PIŠTOLA 33 1/3
(kom.), tor. ob 21. uri.
6.	-7. TRI NIN.IE (kom.), sre..
čet. ob 19. uri.
1.-3. PHILADELPHIA
(drama), pet., ned. ob 20. uri. sob. ob 18. in 20. uri.
6.-7. NUNE 2 DEL (kom.), sre.,
čet. ob 20. uri.

2.VVILLV (melodrama), sob. ob 18. uri.
KINO IZLAKE

3.	VAŠKI MILIJONARJI
(kom.), ned. ob 20.15. uri.
J 1	J	A	»v.vv.v,
fino Vica; i:ki /dn.g.h najslabša slovenska pevka. Helena: j: Pokaže, kako Blagne, pripravlja novo kaseto itr CD. f zelo zaivžba .Snemanja bodo potekala čez poletje, ukv da Corona zaupa bo kaseta v trgovinah konec poletja ali
y"K-H-X-X-X-XvK-X'X,X'X-X-X-!-XvX,X"!-X-!-XvX-X"X"iX'čX-X-č«-!»’X"X-:včXv>i-t!"X-X-X'HiX,X"V'X"X"'tXvX"H-H-Xv,X"rV!|XvXy:-
■	25^000	Včasih snuičam ,1; Š V()jkoin Sfiligojcui,: bojna Heleninij tiovi
:::hn'l^»m(K,0 CD p,oščV:	kaseti lxdj meilo n^ovdr pesni. Preveč je
Številka jc res velika, pn Co.om Pa so nanueC zaposlen z novo postavo skupme
....
: X smučarska sezona in bo Jure spet zmagoval. ; nastopu na slovenskem izboru za pesem Košir rapteam že pripravlja nov video spot, Evrovizije. premienKr najjbi ga zavrteli v eni izmed;: j'
/iviilftillfekopa, o	.
škončaii Cmnši.iTremitno se ^rchI.jajo'^-i^lcd|iikmliemjc Vik. posnela še eno.;novo ;;

-s
a
m
2
S
Lepo je biti muzikant. Jan Plestenjak zna izbrati prekrasno družbo.
$<tbnje Unmuicc (^ncnlunt)
Pozdravljeni zasavski srednješolci in seveda vsi tisti, ki ste po srcu še srednješolci. Prišli smo do konca, do čisto pravega konca. Počitnice vabijo! Večina bo seveda poizkušala zaslužiti še kakšen tolar, preden se odpravi na morje ali pa kam drugam. Pri iskanju počitniškega dela se bolj osredotočite na iskanje kakšnega vplivnega sorodnika ali znanca, kot pa na iskanje dela samega. "Čigav(a) si?" je prvo vprašanje, ki ti ga postavijo, ko iščeš delo. Sledi: "Da, če sodclavkina nečakinja slučajno ne bo mogla, te bomo naknadno poklicali!" Zaposlite se lahko še v ETI (okrog 190 SIT na uro) in pa v raznih privatnih trgovinah, kjer je plačilo tudi za tretjino nižje od ljubljanskih trgovin. V naslednjih številkah Krvavic ne bo. Tudi krvavi-čniki odhajamo na zaslužen dopust do septembra, ko se bomo spet oglasili. Do takrat pa se naužijte počitnic, svobode §, in popolnoma pozabite šolo!
^ Uživajte!
Petra
Najbrž se na vsaki šoli izbira naj učitelj leta. Ta naslov si pribori enkrat eden, drugič drug učitelj. Naslov najbolj poznanega profesorja v Zasavju si gotovo zasluži Samo Šiles, saj vsi zasavski srednješolci poznamo njegovo figuralno in nefiguralno umetnost.
V preteklem letu smo preživeli marsikaj. Od pustovanja...
C0
S
o.
... 3. Gimnazijade v Mariboru...
...kraljevskih pojedin...
...pa do obiska dijakov iz Nemčije, katerim smo našo domovino predstavili tudi prek plesa...
	
i BiF' i	pilili ■' 'Ufe	1 r-r i
r •	M :	
...in raznih športnih prireditev, na katerih so se z dijaki pomerili tudi s profesorji ali pa celo z ravnateljico.

iililllli:

Mladim
Zasavcem
Šolski izleti so usahnili, spomini so ostali. Maja opisuje izlet na Koroško, v tisti del naše dežele, ki se nam zdi odročen, neznan. Pa je zelo lep. I.e odkriti ga je treba. V počitnicah boste gotovo odpotovali v kakšen kraj, ki ga boste v ideli prvič. Opazujte naravo, zgradbo hiš. predvsem starih, urejenost mestnega središča, govorico ljudi. Narečja Sl na m zdijo včasih smešna, vendar.so zanimiva. Inniemanj vredna kot knjižni jezik.
Če pa ne boste odpotovali, si oglejte kakšno zanimivo oddajo o naših krajih na televiziji. Zadnjič na primer so
prikazali Posočje, pozabljeno ...no. Rajsko pokrajino so
predstavili v današnjem času in jo povezali z zgodovino -prvo svetovno vojno, ki je terjala v teh krajih milijon mrtvih. O tem času je napisal Prežihov V oi a ne zelozanimiv roman Doberdob. Privlačno branje tudi za tiste, ki sicer ne arajo vojnih romanov. V Kobaridu pa so uredili o prvi
svetovni vojni muzej, kije med najlepšimi v Evropi.
Kamorkoli se boste odpravili, o tem kaj napišite. Pa čeprav samo v sosednjo vas, na bližnji hrib. Povsod so lepi kotički
m
Na koroškem
Na to ekskurzijo smo se dolgo pripravljali. Pisali smo referate o krajih, ki srno jih na ekskurziji obiskali. Verjetno mi nikdar ne bo žal, da sem šla. Izvedela sem mnogo novih stvari o mleku iu mlečnih izdelkih, ko srno se ustavili in si šli ogledat tovarno mlečnih izdelkov v Arji vasi. Po ogledu tovarne smo vsi dobili jogurte. Odpeljali smo se dalje in Po polurni vožnji prispeli v Kotlje, od lam smo šli peš do Vorančeve kmetije. Priznati moram, daje vse drugače, kot sem si predstavljala. Predstavljala sem si zidano hišo z ošiljeno streho, videla pa sem leseno hišo in hlev s položno streho. Ko smo si vse ogledali, smo se zagrizli v breg, ki je bil Pred nami. Videli smo postavno Uršljo goro. Naslednji kraj, ki smo ga obiskali, je bil nekakšen hotel. V njegovem ozadju je bil Rimski vrelec. Vode sicer nisem pila, vendar so mi povedali, da je bil zanje to nov doživljaj, ko so pili mineralno vodo iz vrelca. Nato srno prispeli do Iverčkcga jezera. Kakšna lepota! Predstavljala sem si okrogel umeten ribnik, videla Pa široko in temnomodro jezero.
Voda pa je bila le premrzla, da bi se kopali.
Zatem smo se odpeljali na Ravne na Koroškem. Zopet moram priznati, da sem si predstavljala pusto mesto, le tu in tam kakšna hišica. Videla pa sem lepo mesto, z bogatimi trgovinami in pizz-erijami. Ko smo se najedli, smo se zopet zrinili v avtobus in odšli v Rimske Toplice. Tam smo skakali, se tunkali in plavali celi dve uri. Le čemu takšen dan tako hitro mine?
Tanja Simončič, 7.b
Kdo je pisatelj Solzic in Samorastnikov in kjese jc rodil?
No. takole bom začela, da bo pesem bolj vesela: tri dekleta pojejo, heja, heja. heja, ho.
Sandra Zupan 3. PE I. Cankar
Ptičja politika
V	gozdu raste velik hrast, jata ptic na njem živi. poljih ima v rokah oblast, druge pa imajo le svoje skrbi.
V	krošnji velik je živ žav, v njej zaseda parlament.
Minister kos je zakričal:
"V tej državi nič ni prav!"
Vrabec krega sc s sinico, ta ukrade mu pšenico.
Ščinkavec ne poje več, v tem svetu vse jc preč.
Zdaj nastopi modra sova. novi zakon jc sprejet, na ozemlju tem, država nova, vsem bo dala za živet.
Aleksandra Logar, 4.b
Naše živali
Imamo kmetijo. V zajčniku imam devet zajčkov. Dva sta pisana, ostali so rjavi. Doma imamo tudi kokoši. Imamo jih veliko, zato Indija/, zbiram jajca.
V hlevu imamo dve kravi, eno telico, devet bikov in enega telička. Lepo je živeti na kmetiji.
Mateja Zupan, 1. razred OŠ Čemšenik
Pri nas doma
Pri nas doma imamo dvorišče in vrt. Očka ureja hišo, pa tudi brat Matej mu pomaga. Mamica hodi v službo, a mora delati tudi na vrtu. Mama dela v kuhinji, jaz pa ji pomagam kuhati in čistiti. Naš kuža se sprehaja po dvorišču in kaka na vrtu. Mamica pa se jezi. Se tudi vi kdaj jezite na svojega psa?
Nina Strmljan, 1. razred OŠ Čemšenik
Boni
Doma imam tri živali, naj ljubši pa mi je ovčar Boni. Včasih ga peljem na sprehod. Je nagajiv. Ko pridem iz šole, začne skakati po meni. Ko se z bratcem žogava, nama večkrat vzame žogo. Čuva mi tudi muce, ki se ne pustijo božati. Če ga spustim z verige, se ne vrne rad. Včasih mu nalijem mleka, zato me ima rad kakor tudi jaz njega. Kadar pride kak tuj pes, ga nažene. Moj Boni me zelo uboga. Rad laja na poštarja.
Hana Jontez, PE A. Hohkraut
m prepovedano
... gledati v oci tistega, s
prijateljih In se truditi, da hi jih razumeli, četudi se nam zdi, da nimajo prav,
... dati rok iz žepov, kadar
yu/,ut dvtjaiuo,
... ceniti ljudi, ki pošteno opravljajo svoje delo,
... Od prijateljev zahtevati
...................r,j„
...kritično govoriti o nekom le, če ju prisoten,
... misliti, da je kdo tudi pametnejši od nas,
... spodbujati prijateljstvo in ovirati prepir,
«rrv;
sogovornike zanima,
Upoštevati dobre nasvete.
Iz priročnika Počesane muhe

EQ
Ob dnevu državnosti, 25. juniju sta občina Zagorje ob Savi in glavni sponzor Euroforum pripravila tek na Prvine. Poleg pokalov za absolutne zmagovalce in odličij za zmagovalce po kategorijah je direktor Zasavca Tomo Garantini najboljšim trem Zasavcem na teku podelil posebne pokale našega časopisa.
Glavni sponzor je omogočil nagrade za prve tri v absolutni konkurenci, te pa so bile 70.000 SIT in bon v vrednosti 50.000 SIT za prvega, 40.000 SIT za drugouvrščenega in 20.000 SIT za tretjega. Slovenijašport je prispeval praktične nagrade v vrednosti 10.000 SIT za tekmovalce, uvrščene od četrtega do šestega mesta in četrtou vrščeno tekmovalko, ter v vrednosti 15.000 za tekmovalko s tretjim najboljšim časom. Dve najhitrejši tekmovalki pa sta poleg denarnih nagrad dobili tudi nagradi podjetja za turizem S varog. Organizatorji so obljubili tudi 10.000 SIT za nov rekord te 13,7 kilometrov dolge proge. Nagrada pa je ostala v njihovih rokah, saj ima najboljši čas še vedno Romeo Živko (49:38).
Vzporedno stekom na Prvine pa je potekal tudi Pohod za zlati znak Piramide, ki bo postal tradicionalen. Generalni pokrovitelj Piramida iz Zagoija je med pohodniki izžrebal tri, ki so bili nagrajeni s kolesom City bike, ter bonoma za 15 in 20 tisoč tolarjev. Oreganizacija teka in pohoda je bila odlična, duša prireditve Radovan Skubic je lahko z uspelo tekaško prireditvijo povsem zadovoljen.
Rezultati teka:
Moški (absolutno): 1. Roman Kejžar (Kompas Magistrat) 51:14,
Start v Zagorju.
2. Lado Urh 51:32,3. Anton Holdinar (AK Lenart) 52:01,4. Franci Teraž (Petrol Reebok Mojstrana) 52:42,5. Franci Guzej (AKRudar) 53:39, 6. Robert Španič (Zagreb) 54:05, 7. Izidor Berčič (Triglav Kranj) 55:21, 8. Boštjan Novak (Šmarnogorska naveza) 55:21, 9. Ivan Urh (Kamnik) 55:22, 10. Tomaž Novak (Elan flinght) 56:46.
Roman Kejžarje po tekmi dejal: "Progami je prvih pet kilometrov kar ugajala, saj ni bila tako strma. V klancu pa sem malo izgubil, tako da meje Urh tudi prehitel. Na kasnejših ravninskih delih in spustih mi je ta zaostanek uspelo nadoknaditi, prednost pa sem obdržal do konca. Ker nisem specialist za take teke, sem s časom, kljub temu; da nisem podrl rekorda, zelo zadovoljen. Pohvaliti pa moram tudi organizatorje, saj so poskrbeli za zelo visoke nagrade."
Ženske (absolutno): 1. Helena Javornik (Vital Mestinje frupi) 1:03:11, 2. Ani Živko (AK Rudar MMT) 1:03:43, 3. Veronika Bohinjc 1:05:16.
Državna reprezentantka, najboljša slovenska maratonka, Helena Javornik, je za Zasavca povedala: "Proga ni bila tako strma, kot sem pričakovala in to mi je ustrezalo, saj tečem bolj malo gorskih tekov. Ta
Najboljši Zasavci.
Tek vodilnih slozi Kotredež.

Skupni zmagovalci.
M
tek je bil nekakšen trening za evropsko prvenstvo, zato nisem tekla za rezultat. Če bi se malo bolj potrudila, bi bil rezultat lahko vsaj pet minut boljši."
Moški (64-73): 1. Roman Kejžar 51:14,
2.	Anton Holdinart 52:01,3. Robert Španič 54:05.
Gost iz sosednje Hrvaške Robert Španič: "Rad bi pohvalil organizatorje tega teka, saj pri nas na Hrvaškem le redko naletiš na tako dobro organiziran tek. Na progi meje najbolj motil vonj po izpušnih plinih avtomobilov in vročina. Po poškodbi zdaj tečem le tri mesece, zato sem z rezultatom zelo zadovoljen."
Moški (54-63): 1. Lado Urh 51:32, 2. Franci Teraž 52:42, 3. Franc Guzcj 53:39.
Moški (44-53): 1. Milan Kirn (Pizzcrija Vaka) 57:55, 2. Lojze Čarman (Jezikovna šola Lingua) 58:20, 3. Janez Umek (Donit Laminati) 59:42.
Moški (43 in starejši: 1. Vinko Fortuna (TS Gorenje) 1:03:37, 2. Tone Strehovec (TS Gorenje) 1:15:09, 3. Gusti Laznik (RC Trata Plesko) 1:15:57.
Ženske (64 in mlajše): 1. Helena Javornik 1:03:11,2. Erika Brojan (Mojstrana) 1:18:37,
3.	Petra Majdič (TSK JUB Dol) 1:25:02.
Ženske (63-54): 1. Ani Živko 1:03:43,2.
Veronika Bohinjc 1:05:16, 3. Anica Hriberšek (UNZ Celje) 1:24:17
Ženske (53 in starejše): 1. Olga Grm (Trmastin) 1:09:43, 2. Magda Menegalija (Triglav Kranj) 1:25:03,3.Meta Rajšek (AK Rudar) 1:37:45.
Uvrstitve Zasavčanov in Zasavk:
Moški: 1. Franc Guzej: "Biloje zelo vroče, proga pa zelo strma, zato se mi zdi moj čas še kar soliden. Zmagal je eden izmed favoritov, Zato njegova zmaga ni presenečenje."
2.	Milan Kirn: "Sodeloval sem na vseh dosedanjih tekih in sem progo kljub temu, da je bila razmeroma težka, dobro poznal. Čas pa imam vsako leto približno enak."
3.	Lojze Čarman: "Ta proga se mi zdi zelo lepa. Letos sem sodeloval že četrtič, vendar še nikoli pod tako težkimi pogoji."
Ženske: 1. Ani Živko: "Sama proga ni bila preveč zahtevna, mogoče le malo predolga. A vsi tekmovalci smo tekli po isti progi. Ta tek je bil zame tudi trening za bližajoče se Evropsko prvenstvo. Tudi organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, motilo pa meje le, daje bilaprva okrepčevalnica kljub vročini šele na sedmem kilometru.
2. Meta Rajšek: Moj današnji tek je bil bolj rekreativen, a s časom vseeno nisem zadovoljna, ker sem del proge prehodila. Današnja zmagovalka pa je vrhunska tekmovalka, kar dokazuje tud i na med narodn ih tekmovanjih.
Tokrat vam predstavljamo najboljšega zasavskega nogometnega strelca pravkar minule sezone, 26-letnega Trboveljčana Igorja Holeška, ki je sezono preigral v dresu Zagorja, v no vi, zelo pomembni, pa bo ponovno oblekel dres matičnega kluba. Zakaj tako in ne drugače ter še o marsičem tokrat posebej za Zasavca.
Vprašanje, ki sc ponuja kar samo: kako to, da se vračaš v domači klub?
Moram povedati, da sem se za vrnitev "domov" odločil že konec maja, saj so bili Trboveljčni enkrat za spremembo zelo hitri in zelo konkretni glede ponudbe in ciljev. Zagotovo je pretehtala moralna obveznost do matičnega kluba vsaj za to sezono, kije zelo pomembna za prav vse klube, saj se bo prva liga zmanjšala na vsega deset ekip, v drugi ligi pa bo ostalo le prvih osem klubov. Seveda je na odločitev vplivala tudi ugodna ponudba, čeprav so mi Zagorjani ponujali še več, še posebej potem, ko sem se že odločil, vendar je zmagala želja pomagati matičnemu klubu. Kot kaže, bo ekipa tudi precej dobra, saj so podaljšali pogodbo s Sotenškom, ostal pa bo tudi Zaimovič.
Jek temu pripomogla tudi slaba uvrstitev Zagorja?
Dejstvo je, da zastavljenega cilja nismo realizirali, saj nam ni uspela vrnitev v prvo ligo. To pa je bil tudi glavni motiv, zakaj sem v Zagorje prišel. Po odličnem začetku v pripravljalnem obdobju in začetnih tekmah je prišla kriza in ko je bilo jasno, da cilj ne bo dosegljiv, smo zamenjali trenerja in stanje se je nekoliko popravilo. Ker s tem ciljem nismo bili več obremenjeni, smo iz tekme v tekmo igrali bolj sproščeno in spomladi dosegli tri točke več kot jeseni.
Kaj je šlo narobe, da seje po odličnem začetku, kar naenkrat zataknilo?
Tudi igralci smo se to spraševali, vendar nismo prišli do zaključka. Fizično smo bili odlično pripravljeni, manj pa smo delali z žogo. Mogoče je bila tu napaka, saj sem bil s 26. leti najmlajši v ekipi, tako stara ekipa pa potrebuje precej dela z žogo.
Seje poznala tudi izguba sponzorja?
Igralci niti nismo tega tako zelo občutili, verjetno pa je imela uprava precej večje težave
Holeška, najboljšega strelca in dobitnika lepe nagrade trboveljskega Portcsa v izboru Zasavca in Portea. Njemu in najboljšemu igralcu po našem
V
in l>i„tcM,vcm izboru Bujanu Zllirvtu
eni izmed prvenstvenih tekem v avgustu ali septembru ali na kakšni večji zasavski prireditvi.
.:xL:ččččč:::x::L:c::čč::č:::x;:s::č::::č::č;xč;:::::;:;:::č;:;:::L:cc:xč-xLx::Lx>č;::xL>:č:>:'xččLx::::::>::;:::
pri zagotavljanju sredstev.
Kaj bo prinesel nov sistem tekmovanja?
Zagotovo je sprememba zelo koristna in potrebna. Že v prvi ligi je prevelika razlika med ekipami, tako daje vse skupaj postalo že dolgočasno. Liga bo na ta način bolj zanimiva, medijsko bolj privlačna, med seboj pa se bodo merili bolj enakovredni klubi. Res pa bo zaradi tega težje obstati v drugi ligi, ampak to je potrebno vzeti kot nujno zlo.
Kako naša akcija izbiranja najboljših igralcev in strelcev odmeva med igralci?
Igralci se med seboj o tem pogovarjamo, eni to spremljajo bolj, drugi manj, zagotovo paje to koristno. Takšneakcijeso dobrodošle, saj ni dovolj, da se proglaša najboljše le na nivoju republike. Zelo zanimivi so ti lokalni obračuni in vem, da drugje te stvari poznajo že dlje časa.
Kaj tebi pomeni naslov najboljšega strelca?
Pozimi niti nisem razmišljal o tem, saj sem bil tri gole za vodilnim Barbkom. Ko sem ga dohitel in prehitel, seje odprla možnost, saj Barbek zaradi kazni ni igral. Zdaj parni naslov nekaj pomeni, saj vem, da še nekoga naš šport zanima.
Ti je na ta račun zrastla cena?
Najbrž tudi. Nogomet se igra za gole in tisti, ki gole daje, je prav gotovo bolj cenjen.
Marjeta Drnovšek Foto: Tomo Brezovar

Barbara Kus
Podlesnikov! dva
brona
T rhovlje-Mlada trbovelj ska keglja vka, članica Rudarja, Nina Podlesnik se je še enkrat izkazala na kadetskem evropskem prvenstvu. Potem, ko j e lani v Eppeleheimu s Celjanko Katjo Ledinek osvojila tretje mesto, je letos v italijanskem Bolzanu kar dvakrat posegla po bronastem odličju. Najprej je bila z Vojkom Belajem, kegljačem Fužinaija zRaven na Koroškem, tretja v mešanih dvojicah, nato pa še s Celjanko Andrejo Razlag med ženskimi dvoj icami. Zadnj i dan prvenstva je nastopila še med posameznicami, kjer je v predtekmovanju osvojila četrto mesto. To je pomenilo, daje v finalu kegljala na zelo težki in zahtevni četrti stezi, ki ji ni odgovarjala in Nina je zdrsnila na sedmo mesto. Podlesnikova je bila najboljša slovenska predstavnica na prvenstvu, saj je sodelovala pri osvojitvah obeh kolajn za Slovenijo. Najuspešnejša država tekmovanja pa je bila Hrvaška.
Sašo Fabjan
Veliko sprememb

Zasavje - Danes ob polnoči se bo končal letošnji prestopni rok za nogometaše. Tako pestrega premora med dvema sezonama v Zasavju že dolgo ni bilo. Upravi Rudarja in Zagorja sta se pogovarjali z vrsto nogometaši. Do zaključka redakcije smo uspeli izvedeti, da so k Rudarju prestopili Igor Holešek, Mitja Grešak (oba Zagorje) in Matej Kirbiš (Papirničar), k Zagorju pa Trboveljčana Jani Žlak in Nedeljko Barič, ki sta nazadnje igrala za Optimizem oziroma Svobodo iz Brežic, Lilijan Tomaž Barbek ter dosedanji igralec kisovške Svobode Rudi Uranič. Najbrž je bilo v zadnjih dneh namenjenih za prestope igralce še precej burno, tako da bomo o končnih rezultatih prestopnega roka lahko poročali šele čez teden dni.
Zmaga Rudarja
Kisovec - Veterani kisovške Svobode so pripravili memorial Ladislava Gostiše, na katerem je nastopilo pet veteranskih ekip. Največ uspeha so imeli veterani Rudarja, ki so v finalu z 1:0 premagali Zagoije. Zmagoviti zadetek je dosegel Igor Drnovšek. Domača ekipa Svobode je osvojila zadnje, peto mesto.
S.F.
TENIS
Zmaga Jerasa
Izlake - Na igriščih ŠD Izlake je bil preteklo soboto turnir iz serije KIM za starostno kategorijo + 35 let. Prijavljeno je bilo 29 igralcev, od tega kar 7 med prvih deset po trenutni jakostni lestvici. Tudi velika vročina ni mogla ustaviti zagnanih mojstrov rumene žogice. Tako so bile nekatere igre na za v id lj i vem nivoju. Od vseh sta izstopala Tone Jeras in Tone Prešeren, ki sta se pomerila v finalu. Prepričljivo je zmagal Tone Jeras iz Kamnika s 6:0 in 6:1. Rezultati polfinala: Jeras - Tajnšek 6:0. 6:1, Prešeren - Danev 6:3, 4:6, 6:2.
M.H.
Goste zmagal v Hrastniku
Hrastnik - Na igriščih TK Hrastnik je bilo v soboto v počastitev državnega in občinskega praznika že tradicionalno prvenstvo Zasavja za tenisače v članski kategoriji. Sicer v odsotnosti zmagovalcev prejšnjih let je bilo prvenstvo manj atraktivno, zato pa ni izgubilo na kvaliteti, saj so nekateri mlajši pokazali, da znajo igrati dober tenis. Zmaga! je Boštjan Gošte z Izlak, kije v finalu premagal Marjana Erjavca iz Trbovelj. Tretje mesto je osvojil Rajh iz Trbovelj. Rezultati polfinala: Gošte (Izlake) - Šeško (Hrastnik) 6:2, 6:1, Erjavec: Rajh (oba Trbovlje) 7:6, 6:4; finale Gošte -Erjavec 6:1, 6:1, za 3. mesto Rajh - Šeško 6:4, 7:5.
M.H. in J.P.
| KOŠARKA
§ Pionirske košarkarske lige
® V sezoni 1994 se je v pionirsko SKL
| (Slovenskakošarkarskaliga)spodročjaZasavja
prijavilo pet ekip, od tega štiri ekipe dečkov in ena ekipa deklic. S svojimi ekipami sodelujejo KK Iskra Litus iz Litije, KK Hrastnik, KK Zagorje in OŠ Trbovlje, ki jo vodijo člani društva strudio J in-Jan g iz Trbovelj v obeh kategorijah.
Pri dečkih tekmujeta v A-SKL Vhod D. OS Trbovlje in KK Iskra Litus. Na polovici odigranega prvenstva zasedajo Trboveljčani 3. mesto, takoj za njimi so Lilijani. V preostalem delu prvenstva jeseni imata še obe ekipi možnost za zasedbo tretjega mesta, ki vodi v polfinalno skupino.

M
V	B-SKL nastopata KK Hrastnik in KK Zagorje. Ekipa Hrastnika je v skupini Vzgodll po končani ligi zasedla dobro drugo mesto. Zagorjani v skupini Center še niso končali ligo in so trenutno v sredini lestvice. V jesenskem delu bodo poskusili popraviti trenutno uvrstitev na lestvici.
Lanskoletne udeleženke pionirske lige Litijo so letos zamenjala dekleta iz ekipe OŠ Trbovlje. Glede na prvo sezono v ligi in njihovo mladost (so leto, dve mlajše od konkurence) je njihovo 3. mesto kar lep dosežek, kljub nekaj visokim porazom.
V	celoti bodo morale nekatere sredine posvetiti več pozornosti svojim pionirskim kategorijam, da ne omenjam tistih, ki že nekaj časa nič ne vlagajo v svoj podmladek. Kar se tiče deklet, bi jim morali omogočiti sodelovanje v ligi.
Aljoša Pišek
MALI NOGOMET
Prvo mesto prireditelju
Trbovlje - Klub malega nogometa Malo po malo Dimnikarstvo Lepošaje pripravil turnir v malem nogometu ob dnevu državnosti, na katerem je sodelovalo 18 ekip v katerih so nastopili mnogi znani zasavski nogometaši, pa tudi igralec Rudarja iz Velenja Alen Mešanovič. Velenjčan je bil tudi proglašen za najboljšega igralca turnirja, skupaj z Andželkom Pclru-šičem (Bistro Cerar) in Mitjo Breznikarjem (Snoopy Mesečina) pa je bil tudi najboljši strelec (vsi so dosegli po pet golov), medtem ko so za najboljšega vratarja izbrali Mladena Centriha (Snoopy Mesečina). Prvo mesto je ob koncu pripadlo organizatorju, drugi so bili igralci BistrojaCerar, tretje mesto pajepripadlo Snoopyju Mesečini. Prirediteljem je pomagalo s prispevki kar okrog 60 sponzorjev, med večjimi šobili trboveljske firme in organizacije Moda, Zveza športnih organizacij, RGD, Rudis, Separacija, Kanal 10 in Pizzerija Tingl tangi Kisovec.
S.	F.
ALPINISTIČNE NOVICE
Trbovlje - Dušan Košir, član AO PD Trbovlje je v soboto, 18. junija, plezal na Mali Rinki. Preplezal je Vzhodno smer z oceno IV/ IITII, 350 m; plezal je solo brez vrvi in klinov ter tako tudi sestopil po isti smeri. Naslednji dan je Košir plezal s Silvom Maurijem iz AO Idrija v Štajerski Rinki Direktno smer z oceno V+A 1/IV-V, 600 m. Tokrat je bilo vreme odlično.
T.	L.
PESTER PROGRAM OB PRAZNIKU KS
Dol pri Hrastniku - V počastitev krajevnega praznika so tudi letos pripravili precej športnih tekmovanj, ki so se odvijala konec preteklega tedna v lepem vremenu.
Kadeti Spot Rudarja iz Trbovelj so postali zmagovalci tradicioalnega, tokrat že 16. rokometnega turnirja, ki je letos izjemoma potekal v okviru praznovanja krajevnega praz-
Derbi v 9. kolu
Žalec -Na dnevu slovenskega nogometa, ki gaje v soboto v Žalcu pripravil lastnik celjskega Publikuma Darko Klarič, so izžrebali tudi štartne številke klubov prve in druge lige v novi sezoni, hkrati pa tudi izžrebali pare šestnajstine finala slovenskega pokalnega tekmovanja. Te tekme bodo že 31. julija. Zagorjani pri žrebu niso imeli sreče, saj se bodo v gosteh pomerili z državnim prvakom SCT Olimpijo.
V prvem drugoligaškem kolu, 14. avgusta, bodo doma igrali z Beltransom iz Veržeja, trboveljski Rudar pa bo gostoval pri Štajerski pivovarni. Tudi v drugem
kolu bodo Zagorjani igrali doma, Trboveljčani pa v gosteh. V Zagorju bo igral novinec Mengeš, Rudar pa bo gost Beltransa. Zasavski derbi bo na sporedu v devetem kolu, 9. oktobra v Trbovljah. Sicer bodo vjesenskemdelu prvenstva v Zagorju ob že omenjenih nasprotnikih v prvih dveh kolih igrali še Slavija, Dravinja, Štajerska pivovarna, Domžale, Mavrica in Drava, v Trbovljah pa poleg Zagorjanov še Domžale, Mavrica, Drava, ERA Šmartno, Piran in RCS Gramatex Turnišče.
S.F.
nika KS Dol. Odločitev o zmagovalcu je padla že v uvodni tekmi, v kateri so zmagovalci v 2. polčasu vendarle strli odpor domačinov, ki so bili boljši v prvem delu tekme. Trctj i udeleženec turnirja - ekipa Radeče Papirje bil precej slabši nasprotnik in je gladko izgubil obe tekmi. Rezultati: Dol - SPOT Rudar 9:10 (5:4), Šport Rudar - Radeče Papir 21:11 (10:7), Dol - Radeče Papir 16:10(9:4).
Tokrat je prvič potekal tudi turnir v malem nogometu med ekipami treh naj večjih krajevnih skupnosti v občini. Zanimivo, da so se vse tri tekme končale z rezultatom 3:1. Hrastniški župan Leopold Grošelj je lep prehodni pokal podelil kapetanu domače ekipe Jožetu Deželaku. Domačini so zasluženo osvojili prvo mesto, tekme pa so bile lepe tudi za številne gledalce. Rezultati: Steklarna - Dol 1:3, Steklarna - Rudnik 1:3, Dol - Rudnik 3:1. Vrstni red: KS Dol 4, KS Rudnik 2, KS Steklarna O.
V	popoldanskem sporedu so pripravili še dve zanimivi revijalni tekmi v malem nogometu. Ekipi KS Dol, v kateri so zaigrali dolski veterani, in Občine Hrastnik zobčinskimi možmi sta se razšli brez zadetkov. Debeli pa so tudi tokrat premagali Suhe - rezultat 5:1.
V	Peklu so člani SD Ernest Draks ler pri pravi li tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Najbolj so se izkazali gostje iz Braslovč, ki so
Trbovlje danes, v četrtek, prireja olimpijski f. t. „„ I-,.-*,, stoletnici Mednarodnega olimpijske-
......KhCIctm.,,,,
ohpeflun.kosebodonaMIKtmetrirt' pomeril, mlajši tekmovalci. Starejši pa bodo tekli »a 4000 In 10000
issrvariirfiš
Samaranchalnollmpljskl certifikat.
M-D- JI
nastreljali 257 krogov, drugi so bili strelci SD STT Trbovlje z 251 krogi, tretji pa domačini z 249 krogi. Najboljši posamezniki: 1. Tauses (SD Ernest Drašler) 92 krogov, 2. Kralj (Braslovče) 90 krogov, 3. Kostanjšek (SD Ernest Drašler) 88 krogov.
Jože Premec
MALI NOGOMET
Trim liga, Hrastnik, 9. kolo: Ljiljani: S. Friši 5:0, S. Friši: A je to 2:3, Ljiljani :TKI6:4,Čvek: G.Texas 0:4, Steklarna : Juventus 6:5, PP Hrastnik : ŠD Čeče 5:6. Lestvica: 1. Čvek 16 (65:23), Gostilna Texas 16 (51:12), 3. A je to 14,4. Juventus 10, 5. Steklarna 10, 6. ŠD Čeče 8, 7. Ljiljani 7, 8. PP Hrastnik 7, Steklarski frisi 1 (-1), 10. TKI0(-1).
KAJAK NA DIVJIH VODAH
Klubsko prvenstvo BD Hrastnik:
» K-l mlajši dečki: 1. Peter Kauzer ml.
56.5,	2. Gregor Laznik 58,9, Robi Sticherml. 64,2,4. Goran Skok 119,0; K-l starejši dečki: 1. Branko Žagar
53.5,	2. Žiga Zalokar 53,9, 3. Aleksej Bočko 60,4; K-l mlajši mladinci: 1. Damjan Železnik50,9,2. Marko Fišner 57,2, 3. Ambrož Bajda 57,4; K-l mladinke: 1. Tina Barič 135,2; K-l turisti: L Danijel Detič 58,0. 2. Poldi Brglez 63,9, 3. Mirko Avbelj 81,0,4. Igor Zalokar 115,0; K-l mlajši veterani: 1. Peter Kauzer st. 59,4, 2. Franc Barič ml. 64,0, 3. Iztok Pinter 64,0; K-l starejši veterani: 1. Boris Volaj 67,0,2. Robi Sticherst. 92,0, 3. Franc Barič 93,0.
l.

Policijska postaja Trbovlje je v okviru praznovanja dneva organov za notranje zadeve pripravila dan odprtih vrat. Tako so občanom 27. junija na široko odprli vrata P P in jim predstavili delo in opremo policije. Udeležba je bila nad pričakovanji saj je policijo obiskalo preko 600 radovednežev, ki so si z velikim zanimanjem ogledali zadevo pobližje. Nekateri pač niso vajeni te stavbe in dela policistov znotraj nje in so jim takšni dnevi še kako dobrodošli in zanimivi. Naši aufbiksarji pa to stavbo obiščejo vsaj enkrat tedensko,še posebej spodnje prostore, zato kakšnega posebnega interesa z njihove strani ni bilo opaziti.
Ker pri nas narašča prisotnost mamil v vsakdanjem življenju in uživanje le teh, je bilo med obiskovalci veliko zanimanja za razstavljene primerke raznih opojnih sredstev. Sadiko marihuane so lahko celo otipali in po vonjali. Na vpogled so bili tudi razni drugi pripomočki za uživanje mamil.
Tudi prisotnost ponarejenih bankovcev na našem denarnem trgu ni zanemarljiva, zato je bila vitrina s ponarejenimi bankovci še kako poučna. Videli smo lahko slabe točke ponarejenih bankovcev, ki jih normalen državljan ne bi opazil. Tako bodo sedaj obiskovalci bolj pozorni na izvirnost bankovcev. Kot zanimiv podatek lahko povemo, daje v zadnjem času največ ponarejenih bankovcev za 200 DEM.
Primeri vlomilskega orodja in slike zlomljenih ključavnic so bile kar osupljive. Napol izbrušeni ključi in obdelane kovinske paličice za vlom ključavnice, prirejene gedore in ključi za odlom vložkov ključavnic so nas prepričali o izredni sposobnosti in spretnosti vlomilcev. Vendar na srečo tudi pripomočki za odkrivanje vlomilcev, prstih vtisov, sledov stopala niso od muh. Seveda pri vsem tem ne smemo pozabiti na dobro usposobljenost in izurjenost naših kriminalistov, ki v večini primerov kršitelje razkrinkajo.
Zanimanje za delo policije.
Kot najbolj učinkovita obramba pred.vsiljivci pa so vsekakor razni alarmi, primerne ključavnice..., ki jih je bilo moč videti kar precej.
Največ zanimanja je pritegnila naprava za elektronsko ugotavljanje alkoholiziranosti, katero so lahko brez morebitnih kasnejših posledic preizkusili obiskovalci. Imeli so namreč možnost srkniti nekaj alkoholne pijače in potem deset sekund enakomerno izpihavati zrak v napravo. Pri popi tj u 0.3 dl žgane pijače, je naprava pokazala 0,4 g/kg. Dovoljena meja pri nas pa je 0,5 grama alkohola v kilogramu krvi. Pustimo torej alkohol izhlapevati in ga ne pijmo, vsaj kadar smo udeleženci v prometu.
V kletnih prostorih pa so razkazali našim aufbiksarjem dobro znane prostore za pridržanje, oziroma iztreznitev, kjer lahko kršitelji v "rožicah" koristijo brezplačno prenočišče (leseno) največ dvanajst ur. Kljub opremljenosti sob z WC si ne želite prenočevati v njih. Raje pamet v glavo, saj garantiramo daje domača postelja mehkejša.
Opremo posebne enote policije so si z zanimanjem ogledovali predvsem mlajši obiskovalci, saj so videli veliko vrst orožja, zaščitna sredstva, maskirno uniformo in razne druge pripomočke, katerih nam znani policisti ne nosijo, oziroma uporabljajo.
Še podatek za ljubitelje hitre vožnje: radarji, ki j ih uporablja naša policija, imajo zmožnost merjenja hitrosti v obe smeri, lahko tudi hkrati in merijo hitrosti do 250 km/h ter jo ovekovečijo s sliko vašega vozila. Za morebiten izmik ali pobeg torej nimate "šans". Pa še popolnoma nove motorje BMW za t.i. letečo policijo imajo.
Gregor Naglav Foto: Branko Klančar
Orodje vlomilcev.
/
Orožje je še posebej pritegnilo pozornost.

Tako pa je v trboveljskem zaporu.
r	------------- ==^
Kolesarski podvig štiriletnice
Torek, 21. julija, okrog 18. ure. Zgornji konec Hrastnika, h križišča proti banki šiba na kolesu štiriletno dekletce. Avtomobilske gume cvilijo, ker vozniki zadnji hip opazijo malo soudeleženko v prometu, da se ji ognejo. Ona poganja lepo naprej... Mlada mamica, ki s pločnika opazi nenavaden prometni dogodek, preda svojega dojenčka kolegici, skoči do nadobudne kolesarke in jo previdno izloči iz prometa.
"Kje pa imaš mamico?"
"Ne vem."
"Pa očka?"
"Tam...," pokaže z ročico tja nekam k Merkatorjevemu bifeju. V tisti smeri sedijo za mizo trije moški. "Oprostite, je kdo oče tele deklice?" "Jaz ne." "Jaz tudi ne." "Ne da bi vedel..." Stvar postaja zamotana. Okrog ravnodušne kolesarke se zgrinja vedno več ljudi. "Kako se pišeš? "Mala pove. "Kaj ni doma tam nekje v Novem domu," nekdo prepozna priimek.
Torej je morala nekje pod Rošem prečkati cesto, se spustiti do potoka in preko mostu ter po cesti mimo naselja Aleša Kaple krepko vrteti kolesa, da je prišla do glavnega križišča. Kakšen kilometer vožnje. Kaj sedaj? Mladi mamici se mudi nazaj k dojenčku, drugi modrujejo, kaj storili. "Kar policijo pokličimo. Naj oni rešijo primer..."
V tem trenutku pripelje mimo policist, tako da še klicati ni treba. Potepinko naložijo v avto. Kolo tudi. Kako so reagirali ob snidenju s hčerko straši, ne vem. Slišali pa smo reakcije mlade mamice: "Tudi jaz bom naučila svojega otroka najprej povedati ime in priimek..."
Fanči Moljk
Promet
Hrastnik - 20. junija ob 7.45 uri
je B.C. vozila osebni avto znamke Peugeot po mestni ulici iz Naselja Aleša Kaple proti križišču na Trgu Franca Kozarja, kjer je nameravala voziti skozi križišče proti Logu. Kljub temu, daje z vozilom prihajala na prednostno cesto, mimo ni pustila vozil, ki so vozila po tej cesti, temveč Zapeljala na prednostno cesto v trenutku, ko je iz smeri Rudnika z osebnim avtomobilom znamke Renault 4 pripeljal O.R., ki trčenja ni mogel preprečiti. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda za najmanj 200.000 SIT.
Litija-22. junija ob 9.00 uri je v
križišču na Kidričevi cesti neznani voznik osebnega vozila izsilil prednost vozniku G.F. iz Senožet in ga zadel v prednji levi del vozila. Voznik je s kraja nezgode pobegnil. Nihče od očividcev si ni zapomnil registrske številke, vedo le, daje bil najverjetneje opel kadett ali simca. Policisti še zbirajo obvestila.
Trbovlje-23. junija ob 21.47 uri se je smrtno ponesrečil voznik traktorja V.B., ki je vozil od železniške postaje proti naselju ob železnici. Na koncu železniške nakladalne postaje je namreč iz neznanega vzroka zavil levo in zdrsel tri metre po pobočju ter pristal na železniških tirih. V.B. je pri tem z glavo udaril ob tračnico in bil na mestu mrtev.
Zagorje - 25. junija ob 05.20 uri
je voznik osebnega vozila L.S. vozil z neprilagojeno hitrostjo po magistralni cesti Litija - Zagorje, Zato ga je v bližini savskega mostu zaneslo desno, ga odbilo v skalo in ga prevrnilo. Voznik ter sopotnika L.N. in A.F. so se hudo telesno Poškodovali in odpeljali so jih v trboveljsko bolnišnico.
Izlake - 27. 6. ob 15. uri se je nasproti hotela Medijske Toplice zgodila prometna nezgoda, v kateri je bil udeležen neznani voznik kombiniranega vozila znamke Ford bele barve in pešakinja G.J. iz Kisovca. Pešakinja je pri prometni nezgodi dobila le telesne poškodbe. Neznani voznik je pešakinjo odpeljal v Kisovec ter jo odložil v bližini doma. Pri tem si udeleženca nista izmenjala osebnih podatkov. Vsi, ki bi karkoli vedeli o nezgodi, za razjasnitev okoliščin prometne nezgode oz. izsleditev neznanega voznika, pokličite na tel. št. 61-002 ali 61-102, oziroma naprošamo voznika, da se zglasi na PP Zagorje ali pokliče na prej omenjeni številki.
Ukradel psa
Hrastnik - M.S. je 24. junija šel v Naselje Aleša Kaple, kjer je bil pri baraki privezan nemški ovčar. Psa je odpel iz verige in ga odpeljal domov, lastnika K.D. pa oškodoval za najmanj 8.000 SIT. Naslednji dan je bil osumljeni s psom pred gostinskim lokalom Point 21, kjer ga je lastnik zalotil in mu psa vzel. Zoper osumljenega je bila na TJT podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje tatvine.
Kradejo kot srake
Trbovlje - Neznanec je 25. junija v popoldanskem času iz hiše v Čečah, last D.M., ukradel 15 tisočakov. Storilec je izkoristil odsotnost domačih, ki so bili na vrtu in jih tako rekoč v miru oropal. Iznajdljivca še iščejo.
Litija - Neznanec je 26. junija v kolesarnici stanovanjskega bloka z avtomatika in APN 6 odmontiral kar precej delov in tako neprijetno presenetil lastnika M.J. Storilec je odmontiral zadnjo luč, sedež, žici za zavoro in plin. Policisti sumijo, da gre za storilca, ki je pretekli teden sunil kolo z motorjem.
Streljal s puško
Litija - V osnovni šoli Gradec je 20. junija med odmorom učenec ustrelil sošolca z zračno puško. B.A. je vzel izodklenjene omare vtehnični
učilnici zračno puško in jo polnil z zvitimi papirčki. Nato je streljal po razredu in zadel pctošolca R.M. v hrbet ter ga lažje ranil. Zadel je tudi sošolkino roko, vendar je na srečo ni poškodoval. Policisti so ugotovili, da je bilo neprimerno zavarovanih 10 zračnih pušk brez nabojev in bodo zato odgovorno osebo predlagali sodniku za prekrške.
Tiralica
Trbovlje - Policisti so 24. junija na osno vi tiralice prijeli gojenca V PD Radeče zaradi suma storitev večih kaznivih dejanj. V razgovoru pa so ugotovili, da je navedeni izvršil še vrsto drugih kaznivih dejanj in sicer na območju Ljubljane in Novega Mesta.
Aufbiks
JR P.M. iz Trbovelj je 23. junija povedal na PP, ^ da gaje na cesti pri lokalu Vrtinec počakal C.L.
in še dva moška. Lotili so se ga brez vzroka. Seveda so jih izsledili in z vzrokom bodo poslani k sodniku.
JR V lokalu Mojčin hram v Trbovljah so morali ^ možje 25. junija malo zavihati rokave, ker je gost potegnil na piano čisto pravi nož in z njim dirigiral ostalim gostom. Še prej je G.S. za ogrevanje malo bolj močno božal S.M. in ta je vzel v roke dirigentsko palico v obliki noža. Koncerta je bilo s prihodom ta plavih konec.
JR V Zagorju so 22. junija v goste v spodnje prostore PP sprejeli M.A., ki je bil primerno alkoholno obdelan.
Na PP so 24. junija prijeli tri prijave, da motoristi v Šmartnem ponoči kršijo mir. Na žalost so prijave prepozne, saj kršiteljev navadno ne dobijo več. Poostrili bodo nadzor. Rešitev primera
L ............................
je enostavna: kršitelje pošljite lepo na dopust, pa bo nekaj časa mir pred njimi.
JR Ta modri so 22. junija tudi v Hrastniku ^ poskrbeli, da niso prenočevali na postaji sami.
V goste so sprejeli K.S., ki je doma poskrbel za prijeten večer s kulturološkimi vložki razgrajanja in pretepanja. Ker je bil močno v rožcah in nedovzeten za razna opozorila, je prenočil na trdem. Ležišču. JR V noči na 25. junij je bilo pestro na Dolski noči. Ne le na plesišču, tudi pri vrtcu se je marsikaj dogajalo. Ob enih seje prav tam O.M. brez vzroka spravil na P.T. in ga obdeloval. S.M. tega ni mogel gledali, posegel je vmes in dobil še sam nekaj dobro merjenih z boksarjem. Možje postave so posegli vmes že pri vrtcu in povedali O.M., da seje pri vrtcu treba obnašati drugače. Že vrtičkarji to vedo. Fantiči, ki se sprehajajo tam z bokserji, pa očitno ne. Morda bi j ih bilo pametno še enkrat poslati v malo šolo, pa bi bilo bolje.



sllšllllill
Pilil
V	Kandršah seje 25. junija končno zgodilo. Kaj? Kmečka ohcet, na kateri seje poročilo pet parov iz Slovenije, med njimi pa tudi (lahko rečemo naš) par iz Hrastnika Suzana Tavčar in Denis Pavlič. Prireditev je vodil že znameniti Boris Kopitar, nastopili pa so Zagorski oktet, gledališka sekcija PD Mlinše in folklorna skupina iz Adlešičev, trboveljske mažoretke in Pihalni orkester Svea. Ohceti se je tudi udeležil poln avtobus gostov iz Nizozemske in narodne noše iz vse Slovenije. Že na nogometnem igrišču na Mlinšah so kolovraški fantje pripravili šrango. Dobro uro so fantje "glihali" s pari in njihovimi pričami. Suzani so začetno ceno nastavili kar en milion tolarjev, pa je Denis na koncu plačal le 10.000 tolarjev. Lahko rečemo, da jo je kar poceni odnesel.
V	povorki, ki je sledila, so sodelovali mažoretke iz Trbovelj, Pihalni orkester Svea Zagorje, pari, ki so se na Vidrgo pripeljali s kočijami, in njihovi svatje. Ljudje so s ploskanjem in z vzkliki pričakali povorko, Boris Kopitar pa je vsak par preden je dokončno izrekel svoj večni da, še temeljilo izprašal. Tako je ženin Jure Košir dejal, da svetovno nogometno prvenstvo ne bo vplivalo na njun medeni teden. "Vendar upam, da bom vseeno dal kakšen gol," je še dodal. Njegova Vesna se je pri tem le skrivnostno nasmejala. Helena in Peter sta si zaželela toliko otrok, da bodo lahko sestavljali košarkarsko ekipo. Suzana in Denis sta dejala, da se že devet let odločata, da bi se poročila. Bila sta bolj skromna, zaželela sta si le dva otroka. Mojca in Jernej sta iz Tržiča pripeljala zelo veliko navijačev, ki so ju spodbujali. Boris Kopitarje ob tem pripomnil, da Tržičani pripeljejo s seboj navijače le, kadar je hokejska tekma ali pa kadar se ženijo. Helena in Peter sta si tudi zaželela šest otrok. Na vprašanje, če sta že zastavila, je Peter
Povorka proti Vidrgi.
odgovoril: "Morda že."
Vsakemu paru so narodne noše napravile špalir do poročne dvorane, kjer jih je poročil zagorski župan Matjaž Svagan. Taje kasneje dejal, daje vseh 14 parov, ki jih je do sedaj poročil, srečno poročenih. Za vse poročne pare so se godbeniki še posebej potrudili. Generalni sponzorji so parom podarili bale in vsem zaželeli srečo v skupnem življenju. Zasavski par bo "spal" v novi spalnici. Tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Sošter je dejal: " V eseli me, da se je ohcet iz Lju bljane preselila v Kandrše." Predlagal je tudi, da bi prihodnje leto organizirali kmečko ohcet v mednarodnem merilu. "S tem bi tudi razširili prijateljstvo po celem svetu,"je še dodal. Predsednik TD Mlinše Vili Avbelj seje zahvalil sponzorjem ter parom zaželel veliko sreče in otrok. Franc Vidrgar pa je vse pare, njihove sorodnike in sponzorje povabil k slavnostnem kosilu. Ansambel Štajerskih sedem so glasbeni del pričeli s polko za mladoporočence in svate in nadaljevali do zgodnjih jutranjih ur.
Katarina Gavranovič Foto: Tomo Brezovar
Vrisk zasavskega para.
	9|SSLJ	pp |	ffjžj
			mi?
Vsi letošnji mladoporočenci.
V poročni sobi.

Reka Sava in njene brežine, kije pred desetletji s svojo idiličnostjo tako navdihovala znanega zasavsega slikarja in "savskega mačka" k ranča Kopitarja, ze dolgo ne stimulira več kakšnih posebnih estetsko - umetniških užitkov. S tem se verjetno ne bi strinjali vsi "vrli" onesnaževalci, ki so pojem ekologija zamenjali s kurjo ekologijo in morda upajo, da bo podoben navdih doletel kakšnega abstraktnega umetnika, ki bo viseče polivinilaste vrečke in podobno navlako abstrahiral v zlata jajca. Da bi opozorili na problem onesnaženosti Save, so člani Mladega foruma Združene liste iz Slovenije organizirali v soboto, 25. junija, spust po reki Savi. Spust od Save do Hrastnika, katerega organizator je bil zasavski Mladi forum ZL, je bil bolj razvedrilnega, pa tudi ekološkega značaja.
Rekaje v soboto kazala kar "zdravo" zeleno barvo in "mladinci" - ki bi v povprečju sicer presegali mejo 30 let, a važno je počutje - so korajžno posedli v tri čolne, ki jih je posodilo Brodarsko društvo Hrastnik. Spremljala sta jih še dva kajakaša in v manjšem gumijastem čolnu dva "tragična junaka" spusta, ki sta pod zagorskim mostom, v velikem vrtincu izgubila oblast nad čolnom, za nekaj časa potonila in okusila "slast" reke. Če odmislimo onesnaženost, pomeni vožnja po razgibani reki, ki je ponekod nepredvidljiva, celo nevarna, svojevrsten užitek. Od Save do Zagorja je kotlina še posebej ozka, reka teče leno in zdi se, da tako teče tudi čas; ni naglice, nikomur se ne mudi. Bregovi so bogati z zelenjem, ki je za silo prekrilo nekatera odlagališča odpadkov. Občutek povezanosti z naravo je čudovit, povsem neprimerljiv z ropotom in hitenjem vkikov, ki te sicer vsak dan peljejo tod mimo, a pokrajina preveč "beži", največkrat njenih
lepot niti opaziš ne.
Ravno pod novim mostom v Renkah je prvi "nesrečnež" preizkusil toploto Save, ki je imela okrog 18 stopinj. Nekateri so takoj sprožili "lažni alarm": "Kako se že plava? Znate plavati? Trenirajmo za vsak slučaj kar tu, v čolnu." Dobre volje ni zmanjkalo, še posebej je bil neutruden kitarist Joco, ki seje ob iskanju navdiha za novo pesem ozrl v nebo: "Saj ne vem, ali je tisto tam sonce ali luna, veste, jaz sem Zagorjan."
Pri zagorski železniški postaji se kotlina razširi, saj se Sava zaradi otočka "epine" razdeli v dva toka. Potok Medija, ki priteče v Savo, s svojo rjavkasto barvo pravilno orientira vse nepoznavalce, daje tam gori, za hribom, premogovništvo doma. Podobno je v Trbovljah s Trboveljščico. Ustavili smo se na enem "najlepših" zagorskih bregov - na nekakšnem novem zbiralnem centru komunalnih odpadkov, kamor s kamioni dovažajo odpadni material kar v Savo oz. na njene bregove. Pod zagorskim mostom seje začelo "ta pravo". "Primete se za vrv in se posedite na tla," so ukazali veslači pred brzicami. Dobro nas je stuširalo, a bilo je enkratno. Še en tuš smo doživeli pri TE-TO, potem sejerekaponovno umirila. Predciljem, v Hrastniku, je moral vsak doživeti še poslednji krst; hočeš nočeš, morali smo
preizkusiti, kako se v Savi plava.
Mija Južina
Že v prejšnji številki Zasavca smo pisali o pričetku nagradne igre, ki jo pripravljamo skupaj s Pivovarno Union. Časopise smo na zadnji strani "opremili" znatisjenimi številkami (seveda je vsaka drugačna) in obljubili, da bomo v tokratni številki objavili prve tri izžrebance. Tako so danes znani prvi srečneži, ki to poletje ne bodo žejni. Izžrebane številke, ki so bile natisnjene na treh izmed Zasavcev št. 25, so naslednje:
Prva izžrebana številka jc 98532, druga je 97923 in tretja 99136. Če je katera izmed navedenih številk natisnjena na vašem (prejšnjem) Zasavcu, potem se najkasneje do petka, 1. julija, do 12. ure oglasite
v uredništvu Zasavca (ali nas pokličite). Prvi bo prejel pet platojev (120 pločevink), drugi tri (72) in tretji dva platoja (48) pločevink izdelkov Pivovarne Union (Union pivo, Uni, Sola cola ali Sola orange). Če se kateri ne bo javil, si bosta ostala dva porazdelila nagrado tretjega. Če pa se bo oglasil le eden izmed nagrajencev, bo romala v njegovo grlo kompletna nagrada treh. Tudi, če se ne bo oglasil nihče, nagrade ne bodo izgubljene. Nagrade prihodnjega kola se bodo podvojile.
P.S. Ncpozabite prihraniti današnjega Zasavca. V prihodnji številki bomo izžrebali nove nagrajence.
"Ti nisem rekel, da je kreten, kaj!" Jani ni vedel, kaj naj reče razočarani sestri. Priteče k njemu in mu reče, da sta se z Maretom po treh letih skregala. In to zaradi otroka. "Bedarija. Vsak moški si želi otrok, Polona. Ne nasedi mu." Ponudil ji je skodelico čaja in sedel k njej: "Naveličal se te je, to je."
"Ne razumeš..." je Polona hlipala. "Nekaj drugega mora biti, ne vem kaj, ampak nekaj ga teži. Poznam ga." Jani je skomignil z rameni:
"Le zagovarjaj ga. Trideset jih boš, najdi si človeka, ki te bo vreden. Pogorelič je svinja, to sem ti že vseskozi govoril." Potem je globoko zajel sapo in izdihnil, da je tudi sam zaljubljen. "Eva ji je ime, skupaj sta kosila na Vidrgi, ampak..." Sanjavo se je zagledal proč in ni ga motilo, da je Polona zraven krčevito jokala. V torek se bosta sešla pri Labu. Komaj je čakal.
Erni se je zvečer spet oglasil pri Kaji. Lojo se še ni vrnil. "VZagorje moram," je oznanil. "Mama tečnari." Kaja se je namuznila in mu natočila bordojca. Tistega, ki ji ga je sam prinesel. "Mama?" je zavila in prisedla. Zelo blizu, da je mogel čutiti njeno mehko telo in ga je kar spreletavalo, ko se je v šali razhudil: "Ne zajebavaj. Vsak čas jo lahko pobere, potem bi si pa očital, ker je nisem šel obiskat, ko me je prosila." To ni bilo čisto res, saj je bila Ernijeva mama še dokaj čila za svoja leta. Le vsake toliko jo je pičilo in ga je klicarila tudi po petkrat na dan, sprašujoč, kdaj jo namerava obiskati. Včasih ga je poklicala in ga spraševala, če dovolj je. Spet drugič jo je zanimalo, če še vedno dobiva socialno pomoč. Stari je bilo pač dolgčas. "In..." se je nagnil h Kaji, kroteč se, da ji ne bi strgal dol majice: "... si se naplesala?"
Gledajoč svoje dolge nohte je prikimala: "Ko se vsaj Lojo še ne bi vrnil." Premišljevala je, naj Erniju zaupa, kako se odvijajo stvari med njima. Pogledala ga je in se v hipu odločila:
"Saj veš, kakšen je... Rada bi ga zapustila. Mi boš pomagal, Erni?" Ernija je oblil ledeno mrzel tuš. Pomagal? Bo potem njegova? Lojo ju bo oba razčetveril, prekleto. "Seveda, ritka..." se je sklonil k njej.
Pika si je popravila bel pramen las s čela, si poravnala klasično krojen suknjič in se zazrla v svojo podobo v ogledalu. Zadovoljna je bila z njo. Globoko je zajela sapo, potrkala in ne da bi
počakala na odgovor vstopila. "Gospod Pogorelič me pričakuje," je rekla pobritemu tajniku - le kje je staknil tako osebje - in se napotila naravnost v Maretovo pisarno.
Mare je imel na obisku predstavnika Rumene stranke. Pomenkovala sta se o konferenci, ki se bo odvijala v novem hotelu. "Želite?" je bil presenečen nad nenadnim obiskom. Potem je žensko še enkrat pogledal in se jo spomnil. Prejšnji dan sta skupaj popivala v Mustangu. Če se je prav spominjal, ga je zapeljevala do onemoglosti. Najbrž se je zdaj razočarana, ker je bil pijan in nezainteresiran, vrnila in se mu želi maščevati.
"Pika Sagadin." je odločno rekla in mu pomežiknila. S pogledom je ošinila gosta, nekam znan se ji je zdel, aha,
Rumeni, in dodala: "Prinesla sem osnutke in rada bi, da jih kar takoj pregledava. Nimamo več dosti časa."
"Res ne," je rekel. Dekoraterka je bila, presneto. Opravičujoče se je ozrl h gostu, ki je medtem vstal, češ, midva sva se vglavnem domenila. "Poskrbljeno bo tudi za razvedrilo," je Mare dodal, ko je Rumenega pospremil ven. Potem se je obrnil k Piki. "Torej vi ste tista nezanesljiva dekoraterka. Zakaj mi tega niste že včeraj omenili?"
"Nič rada ne vmešavam osebnih zadev v poslovne. Sploh pa sem tukaj in mislim, da so osnutki izvrstni." Odprla je mapo in skupaj sta se sklonila nad obarvane skice. Tale Mare ni bil od muh, je šumelo v njej. Nekaj bo treba ukreniti, sinoči se ji je izneveril.
"Všeč mi je." se je Mare vzravnal. "Zelo sodobno, nič pretirano, predvsem svobodno." In taka je bila tudi Pika, je tuhtal, ko si jo je ogledoval. Ni ga pretirano vznemirjala, ampak Polona je šla, bil je sam. "Bi odklonila, če bi te povabil na kavico?" je zelo diplomatsko nastopil. Pika si je oddahnila, ker je prvi ukrepal on in se zasmejala: "Če mi ne boš dovolil prekršiti pravila in se bova pogovarjala le o osebnih stvareh."
"Se popolnoma strinjam," se je zasmejal tudi Mare. "Se vedno ne vem, zakaj si me včeraj pri Labu odvlekla ven. Si se mar zanalašč zmotila?"
Pasje vroče je bilo in Lojo si je slekel bel suknjič, ki ga je nosil čez črno srajco. Zavihnil si je rokava in razgalil mišičaste poraščene podlakti. Lisička, je premišljeval, kako grdo se je včeraj vedla. Za kar bo še mastno plačala, Pika pičkasta. Ni imel zastonj vezi s politiki. Izvedel bo, kje mrha stanuje in jo prav prijetno presenetil. Toda zdaj ni imel časa premišljevati o njej. Sedel je v svoj športni avto in pritisnil na plin. Spet je bil zmenjen s tistim Rožancem, ki je hotel švercati avtomobile. Poleg tega je bil v skrbeh, da Kristanu ne bo uspelo dobiti eksploziva. Čas je bežal. Bil je že ponedeljek.
... se nadaljuje
Jfclte ;• j®

r#^ I- ,jir^TT^ _pn^ r"TJ F/^~

STEKLARNA, SUAJ in KOP HRASTU,K DEL ČAS: VSAK DAN OD 8h - 20h.
:;: :.
'todJ^e0 rUDAR p.o.
33 trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje RUDAR vse \/ahi v svnie lokalo in oinnr
Hotel RUDAR Slaščičarna ZANZI BAR Slaščičarna KEKEC Fontana BAR PIVNICA Bife KOLODVOR Bife ZASAVJE BISTRO 75 Restavracija ZASAVC Gostilna STADION
Gostilna KLEK - ob sobotah igra živa glasba, sobote in nedelje družinska kosila.

-t
tj |&:w
9 V ^_________________
r
I
1
1
L
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorjeob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
1
I
I
I
PRODAM gradbeno parcelo v KS Turje, občina Hrastnik. Tel.: 43-506 (Jutranjka - Vida Vuga).
V TRBOVLJAH zamenjam garsonijero s centralnim ogrevanjem, toplovodom, balkonom in kabelsko za velje stanovanje. Tel.: 64-250.
AVTOMOBILIZEM IN DELI
PRODAM R 4 G TL. Golf JGL in Lado 1300, vse po delih. Moj naslov: Rajko Jereb, Kosovelova 13, Zagorje.
PRODAM R 5 five letnik 88, reg. do 1/95, lepo ohranjen, 69.000 km za 7.600 DEM. Tel.: 22-658.
PRODAM Z101-1300 cm3,letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615. PRODAM kamion MAN 13-192
Kiper, letnik 76. Tel.: 73-615.
PRODAM SAT anteno in zlato ogrlico. Skupna cena 800 DEM na naslov: Joži Košič, Ulica prvoborcev 24, Hrastnik
PRODAM ponykolo z vso opremo za 4.500 SIT. Tel.: 42-402.
PRODAM kuperbusch na premog. Tel.: 43-476.
UGODNO PRODAM komplet keramičnih friz. umivalnik s stolom in delavni pult z omaricami ter 4 stole. Tel.: 061/881-206.
PRODAM malo sadno stiskalnico in domače žganje. Tel.: 25-443.
PRODAM malo avstrijsko mlatilnico in slamoreznico. Tel.: 25-443.
PRODAM karto za premog -1800 kg. Tel.: 24-965.
PRODAM kiosk, dobro ohranjen, ogled mogoč vsak dan. Cena po dogovoru. Tel.: 42-533.
PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/
KOKERŠPANJELE čistokrvne brez rodovnika prodam, cena ugodna. Tel.: Market Jelka 43-220 (Petra Laznik).
PRODAM športno jadrnico Fireball 5M. obnovljeno, novjambor in jadra, s prikolico. Tel.: 61-882 od 8. do 14. ure (Marot).
KUPIM telička simentalca do 3 tednov starosti. Tel.: 25-443.
PRODAM strešno novo kritino trajanko -1100 kom. Tel.: 25-443.
PRODAM mlado kravo po izbiri. Tel.: 25-443.
PRODAM opremo za trgovino: regale,police, pult - po polovični ceni. Tel.: 44-332.
PRODAM otroški rabljen voziček Rory. Cena 7.000 SIT. Tel.: 22-735.
PRODAM rabljen pralni stroj "Gorenje". Tel.: 64-460 od 21. do 22. ure.
PRODAM rabljen pralni stroj. Cena 100 DEM. Tel.: 22-735.
UGODNO PRODAM otroški avto stolček Chicco-prenosljiv in ležalnik (0-6 mesecev) - na obroke. Tel.: 25-604 dopoldan.
PRODAM stenski - strešni opaž. cena 560 SIT/m2 z dostavo na dom. Možna tudi montaža. Tel.: 42-319 ali 22-794.
PRODAM certifikate v vrednosti 750.000 za 400.000 SIT. Moj naslov: Špitaler Šuštarjeva 4 Trbovlje.
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali ste željni znanja, pokličite 73-719.
V DELOVNO razmerje sprejmemo mlajšo natakarico. Nastop dela takoj. Tel.: 061/883-169 (Stane).
725-066.
S
2
cs
o
Z
u
CO
za brezplačni mali oglas
Tekst:.......................
Moj naslov:
888888888
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
1 ■ NAGRADA:
Košara presenečenja v vrednosti 24.000 SIT
centromerkur
trgovsko podjetje d. d. tjubtjana
blagovnica litija
Valvazorjev trg 25
2. NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 20.000 SIT
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
NAGRADA:
RENT-A-CARAVTOKLEPARSTVOAVTOVLEKA ZAGORJE
tel./fax:
r,	,	...	^	0601/63 206
Prevoz s kombijem do 300 km	M
“	MOBITEL:
0609/61 0057
4. NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 16.000 SIT
Galerija
tporodoir
Kidričeva 4/b, Zagorje; tel.: 0601/64 101
5. NAGRADA:
E l <g>K A D E
PANASONIC radiokasetofon
AUDIO & V I D K O TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 060 1/6 1 5 75
6. NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 8.000 SIT.
1» kmetijsko zadruga izloke. *-o.o._________________
Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634
7. NAGRADA:	frizerski
Dve trajni + striženje v vrednosti 8.000 SIT r-rr hrkar ogg,^
8. NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 8.000 SIT.
AVT0Š0LA
RENT A CAR TURISTIČNA AGENCIJA
HRASTNIK
tel.:
0601/43 186, 41 849

Telefon |„	g III (0601)21-358	JjF		X		
26-056 E — 26-333 1 Telefax J' (0601)2^281	Oddajnik Oddajniški center KUM mmrnmmmmsmam	i	'i E?	
		Vsebine oddaj JE'	Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in	,		
Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila,
Radio Trbovlje d.o.o Trg svobode 1 1 a 61420 Trbovlje
F
Dodatne dejavnosti |
Organizacija glasbenih in drugih §[ prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja...

centromerkur
Valvasorjev trg 25, tel.: 883 238 ali telVfax: 881 209
LITIJA
SPOŠTOVANI KUPCI!
Vabimo Vas na preurejeno etažo v II. nadstropju, kjer vam bomo ponudili še pestrejšo izbiro daril, posode, dekorative, pohištva, malih gospodinjskih aparatov bele tehnike, lestencev...
Cb enem Vas obveščamo,
da je blagovnica odprta NON STOP ob 8. do 19. ure.
ppponočmosnAomi
centromerkur blagovnica v Litiji
kot vedno
mmmnms maleaj
----------j 00 0*-----
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------j 00 tet------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
•C
r'4
\
t-
v?
DRUŠTVI PODEŽELSKE MLADINE TRBOVLJE in HRASTNIK Trg F. Fakina 12,
61420 Trbovlje
c, TkeM t>yX	in Kmetijska svetovalna služba
vabita na SREČANJE PODEŽELSKE MLADINE SLOVENIJE V ČEČE (Katarina)
v SOBOTO, 9. JULIJA S PRIČETKOM ob 14.00 uri.
Prireditev je tradicionalna, ekipe iz ljubljanske regije, Celjske, Posavje, KoroSke, Pomurja, Podravja, Gorenjske in Primorske bodo tekmovale v košnji, grabljanju, sestavljanju voza, pajsanju hloda, izdelavi pletenice in glasbenem duu. Prireditev bo vodil Bogdan Barovič, za vzdušje bodo poskrbeli Zasavci, kmečke ienske pripravljajo kulinarično prodajno razstavo, vse ostalo pa Gasilsko društvo Čeče.
VABLJENI.'
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 6. 7. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas Čakajo:
1.	nagrada:Blago v vrednosti
3.500	SIT, Trgovina ČVEK, Dol pri Hrastniku
2.	nagrada:Blago v vrednosti
2.500	SIT, Trgovina ČVEK, Dol pri Hrastniku
3.	nagrada:Blago v vrednosti 2.000 SIT, Trgovina ČVEK, Dol pri Hrastniku
Izžrebanci nagradne križanke 24/94 ,
1.	nagrada: Blago v vrednosti
3.500	SIT, Avtornaterial Slapy Trbovlje, Majda Drganc, Topi In iška 20, Litija
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Avtornaterial Slapy Trbovlje, Karla Hudi, Ulica talcev 1/B, Zagorje
3.	nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT, Avtornaterial Slapy Trbovlje, Peter Vozel, Golovec 23, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija2c,Zagoije, do 7.7.1994. Če sc po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 25/94;
POSPEŠEK, OBLAČILO, ŽLEB, VAL, TRAPER, NO, PROLETAREC, STRES, ŠARENICA, KRISTAN, KALAN, FA, OPANEK, TISA, STEARIN, ŽRTVENIK, IZVIREK, ALA, DN, ATAKSIJA, EOL, AMORET, IRA, TORBA, KORITO, LENGER, LD, ADA, ARZEN, OLEVEK, DAN, UNA, TOLEDO,
UGODNO:	tel.: 42 533
T-SHIRT MAJICE 299 SIT
ŠPORTNE NOGAVICE (5 parov) 550 SIT
ROLERJI 13.055SIT
TENIS ŽOGE 176,60 SIT
ZVEZKI (ugodna ceno in lep design)
POSEBNA PONUDBA 3 ZVEZKI A-4 formata le 99 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV

za MLADE REŠEVALCE
			t	OTON PAPEŽ	ZIMSKI ŠPORT	NAJVEČJI SESALEC	PRILOGA JEDEM	NEPO- SREDNI RAZLOG	t	NEKDANJI ŠVEDSKI VOZNIK FORMULE 1	ALEKAN- DER CALDER
			ODKOPA- VANJE, ODKOP						KARU ARHAR		
									EVROPSKI VELETOK		
			PREBIVALEC PRIMORSKE								
\\ //				SKUPPO- SLOVNlCI							UMETNI VODNI ZBIRALNIK
				SAVINJSKI							
		AMERIŠKA IGRALKA GARDNER				ZAKLJUČEK					
						STAROSLOVANSKA ČRKA					
		SESALCI IZ SKUPINE JELENOV							RUEKA		
		!irz							KJUSAKO OGINO		
		)					-d		►		
	BARVA IGRALNIH KART										
PIHALNI INSTRU- MENT								KONICA			
							ZADNJA IN 3. ČRKA ABECEDE	BREZREPA DVOŽIVKA			
JANEŽ (LAT.)					OŽE	ŽIVAN ŽIVANOVIČ			BERILU		
						PISATEU FLEMING					
POVRTNINA IZ družine križnic									EDO RAVNIKAR		
									ELEMENT		
OLIVER TWIST			TAUSOVA ORANŽADA				GLAVNO MESTO ŠVICE				
ZWC		SESTAVIL DAMJAN KOVAČ	RISBA JK	VLADIMIR NABOKOV			PREPROSTA VODNA RASTLINA				

■il.	siliiii«
:	:
Uganka	1	:
;	Delavci so me zgradili	;
i	;
j gleda svel višine.	•
1"
:
Uganka 2
■55
|
1	v ljudi se zaganja
"	in drPviP nriklan a	2
■ , . . ... ■ .	brez britvice brije,
■	a videti ni je.	■
2	2
■
I Uganka 3	:
p	g
■	V mladosti ie leoo	■
■	zelena,	■
i	i
ŠAHOVSKI PROBLEM
KMEČKA KONČNICA: OPOZICIJA
8		Pftf iill		|		■s		
7	lil . ...		PSI		H		■	m 1
6	L			A				I— lili		
5	n		IS		7.55		lil	1
4		lili 		 					gg||| lili				i WWM
3			lil		||pp|		m Sl	1
2		1 ::;;::55::5555!		im				ml
1	lili				1155555! :;;i::5::5555				i
	a	b	c	d	e	f	g	h

FAHUNI - ALAPIN
6.00	■ 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SOBOTA 2.7.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
NEDELJA 3.7.1994
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 4.7.1994
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.450B VESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ ,14-50 POROČILA, 14.4SOBVESTILA IN EPP, 15.00	SERVISNE
INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA, EPP. 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
SREDA 6.7.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
ČETRTEK 7.7.5.1994

6.00	-8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
KANAL 10
PETEK 1 7 1994
*	1	r
18.00	KORISTNE INFORMA-CIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 EURONENVS, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA 2.7.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 4.7.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30
EURONEWS, 20.15 MLADINSKI PROGRAM, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 5.7.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 1930EURONENVS,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA,
21.15	SATELITSKI PROGRAM
SREDA 6.7.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 1930 EURONENVS.
20.15	ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 7.7.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 1930 EURONENVS.
20.15	REZERVIRANO. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
NEDELJA 3.7.1994
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. tire. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 1. julija do 7. julija je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med.
Naša
bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 20. do 26. junija:
20.6.	Samija Pczerovič, Hrastnik, sin Arnes;
22.6.	Natalija Flis, Zidani Most, sin Jernej; Biserka Rabrenovič, Trbovlje, sin Tomi;
23.6.	Marjetka Prašnikar, Laško, hči Katja;
25.6.	Januša Mravlje Trbovlje, sin Jurc;
26.6.	Sabina Skenderovič, Hrastnik, sin Elvis.
Iskreno čestitamo
<lo*lovi
30. jLii.ij: Milica, Mila; Emilijana;
L jul,j; Danica, Teo;
Estera;
-.|"l|,.Olo,/A ........
3- julij; Tomaž, Irena; Tomaž, Heliodor;
4,	julij; Uroš, Spela; Urb;
5.	julij: Ciril, Melml; Ciril
in Metod:
•X-X*X\\-X\xXX-X-r->X\y X*''V X a' X-X-X-X
6. julij: Izak, Mara; ....................a'
3	J,
V-	.........J/
OVEN V družbi boste prekipevali od dobre volje. Že dolgo si želite spremeniti vsaj nekaj v svojem življenju. V nedeljo boste odložili vse skrbi in veselju ne bo konca ne kraja. Št.: 10.
BI K Tisti, ki vam je neprestano v mislih, se bo kmalu oglasil, da vam dokaže svoja čustva. Če lahko izbirate, izberite tisto pot, ki je najbolj dobra in varna za vas. Št.: 2
DVOJČKA Pravočasno boste morali obvestiti nekoga med vašimi sorodniki na dogodke, ki ne napovedujejo. Zakaj ne poslušate nekoga, ki vas ljubi in vam je pripravljen pomagati? Št.: 4.
RAK Nekdo vas zelo ceni, a vam tega zaenkrat še ne namerava povedati. Spel boste na razpotju, vendar boste tokrat ubrali pot, ki ne vodi nikamor. Št.: 13.
LEV Kesali sc boste zaradi neke nerodnosti. Razjezili se boste na nekoga, ki bo počenjal neumnosti, nato pa vam bo žal za marsikatero izrečeno besedo. Dobili boste denar.
Sl: 9.
DEVICA Borbeni in nepopustljivi boste. Koristi od tega pa ne bo. Samo malo bi se morali potruditi, pa bi nekoga zelo razveselili. čakajo vas lepši dnevi. Št.: 6.
TEHTNICA Sprostiti in pomerili se bo treba, pa se vam bo na koncu vse srečno izteklo. Privaditi se bo treba na zelo majhno a nadvse prijetno zadevo. Št.: 5.
ŠKORPION Povabilo vas bo prijetno presenetilo. V dvoje vam bo lepo. Končno boste dobili dovolj veliko plačilo za delo, ki ste ga tako dobro opravili. Št.: 7.
STRELEC Imeli boste lažje težave z zdravjem. Neprijetnih dni še ne bo konec zato se boste morali nekoliko prilagoditi ali celo omejiti v svojih zahtevah. Št.: 1.
KOZOROG Začetek tedna ne bo preveč obetaven. Naredili boste korak naprej in dva nazaj, če se boste dovolj potrudili, se bo izkazalo, da vaš trud ni bil zaman. Št.: 8.
VODNAR Sanje se vam bodo uresničile. Če boste imeli možnost izbirati, izberite tisto pot, ki bo za vas boljša. Sorodniki vam niso naklonjeni. Št.: 14.
RIBI Dva dni boste opravljali prijeten in donosen posel. Tudi kasneje boste uživali plodove tega dela. Odpravite se na krajši oddih, ki vam bo koristil. Št.: 3.
Saša
m
mm.
Sposojeno iz BBS
Fakirja
Dva fakirja udobno ležita na žebljih. Prvi pravi: "Sedaj pa rnoram iti. Sem zmenjen pri zobarju." Drugi mu pa reče: "Ti pa tudi samo na užitke misliš."
Zdravilo
Micka pripoveduje Joži: ”... in potem mi je doktor dal tisto super zdravilo proti alkoholizmu, jaz sem ga pa zlila možu zjutraj v kavo." "No, in je delovalo?" je bila Joža radovedna. "Pa še kako! Od takrat ne poiskusi vec kave!" ji je odvrnila Micka.
Črnci
Dva črnca urinirata s tromostovja. Pa eden reče: "Brrrr. Kako je danes mrzla voda." Drugi doda: "Ja, pa cel kup razbitih steklenic je na dnu." Tretji pa začne tuliti. Prva dva ga vprašata: "Ja, kaj pa je?" Ta pa odvrne: "Pri kliničnem centru so zapornico spustili..."
V avtobusu
Mlada ženska reče mlajšemu moškemu, ki sedi v avtobusu: "Prosim, bi mi odstopili mesto? Noseča sem." Moški začudeno odvrne: "Hrrimm, noseča? Sploh se ne vidi. Koliko časa pa že? Ta pa odvrne: "Nekaj manj kot pol ure, vendar me še vedno bolijo noge.”
Enosmernica
Policaj je ustavil mlado žensko, kije komaj opravila vozniški izpit, ker je peljala v napačno smer po enosmerni cesti. Zato jo je vprašal: "Gospodična, pa vi sploh veste, kam greste?!" Ona vsa prestrašeno odvrne: "Joj, ne, ampak mora biti zelo nevaren kraj. da ga vsi zapuščajo!"
Na zmenku
Ženska zamudi na zmenek zato jo njen dragi ošteje: "Pol ure zamujaš! Čakal sem te kot bedak." Ona mu pa odvrne: "Kaj ti jaz morem, kako čakaš."
Pogovor
Mož in žena se pogovarjata. Mož reče ženi: "Zakaj pa nosiš nedrček? Saj nimaš nič za noter!" Žena pa mu tudi ne ostane dolžna: "Saj tudi ti uosiš hlače."
^/\Z4
^	jqezojod tpAp a jnui ipajs^^
90N '6 ‘DO1 Z.P3 '8 ‘ZNN £3 'L	9P3 '9 ‘8P3 'S ‘euarjsouo
of sSeutz op jod ut ofptzodo pSssop of tpq g gp>j > ‘80N PP3 £ ‘8P3 pojJ ‘Z '83N £P3 T :umiqojd jj|SAoqB§
j3tiioSojs[ :snqo>j Bjng =C b^ub3q Bfjng \i B>|UB8fi o|Bjog :y B5|ub3q
VOTV ‘NA ‘N>I3g ‘V>IO \LO >13 'VDIANCIHH ‘3g ‘ZZ ‘SINV ‘ISO ‘I3NŽION ‘S03 ‘VfVIS ‘Dl ‘GVfNdS 'D3NOM ‘VAV '33AV1S ‘D3HOIMDM ‘V3 ‘dONaO^PBIiu bz b>iubž|jM j
V..

f	/
"T _
- l«'ati, da ta kraj ni satno dolina dima in saj, ampak da	.
utnpa v njej tudi svetlejše življenje - življenje,-ki naWS osnovi bogatih tradicij in izkušenj gradi trdno, čvrsto sedanjost, istočasno pa daje jasno slutiti, da gre tudi j Hrastnik nasproti lepši in srečnejši prihodnosti.
(Stanko Bečko, predsednik LOMO Hrastnik)
Za občinski praznik v Hrastniku se vsi z vso v n pripravljajo. Čistijo poti, belijo fasade hiš, pletejo vence, Ttavljajo slavoloke, pripravljajo zastave, da jo bo imela vsaka hiša. Posebno živo je na novem letnem telovadišču TVD "Partizana". Tu opravljajo zidarji zadnja dela pri gradnji stalne zidane tribune, drugi planirajo telovadišče, tretji delajo novo ograjo itd. Člani vseh hrastniških društev se marljivo pripravljajo za svoje nastope v okviru občinskega praznika. Tako bo vse v redu pripravljeno do samega praznika - 3. junija
Irena I. Lebar
arih Zasavcev
PC
Po dolgem času spet ena frača, da te kap.
Je71RniCew
Dan državnosti
Q DaltOiiizem. Obstaja resen sum, da ima prvi litijski prostornik Janez Mali - Mali težave z barvno slepoto. Kopico zidanic je razglasil za črno gradnjo, pa čeprav dobro ve, da jim rata le cviček.
Pobuda
Skupina kršiteljev javnega reda in miru toplo pozdravlja odločitev trboveljske policije, da so pripravili dan odprtih vrat. Prireditev je nedvomno uspela. Zato dajemo pobudo, da bi trboveljskemu zgledu sledile tudi druge postaje, in da bi ob vhodnih na široko odprli tudi izhodna vrata.
Do snidenja!
J.R.M.
L) Nagrajenec. Tokrat je nagrada prišla v prave roke. Renaultov vikend z Laguno je dobil avtor skoraj vseh tukajšnjih cest Jože Lapi - Ovinek. Bomo videli, če bo vse zvozil.
Vzemite svojo nagrado (tretjič)
Pa nič, če nočete. Samo da ne boste potem rekli, da niste imeli možnosti. Morda bo šlo v tretje; seveda pa prvi dve nagradni igri še veljata.
Ker nam je znano, tudi preverili smo, da se pasete po naših preljubih kopališčih in jamrate zaradi strašansko visokih cen, se tudi mi selimo na kopališča in k njihovim cenam.
Zbiramo najbolj prepričljive elaborate in zabeležke o tem, kakšna in kolikšna je povezava med temperaturo vode v naših bazenih in ceno vstopnice za taiste bazene.
Seveda lahko s temi vprašanji nadlegujete tudi kopališko osebje, vendar ne pričakujte preveč. Po vsej verjetnosti za take odgovore niso pristojni niti plačani. Lahko pa vam pri štiridestih stopinjah predpišejo obvezno uporabo plavalne kapice, za kar so najverjetneje pristojni. Po takšnem posegu pa še nekaj let ne boste sposobni reševati naših nalog.
Torej, možgane v glavo in na delo veselo.
Vaša Redakcija
cl}ZecUiAcij/a/ česiUa/ Ln/
Tokrat čestitamo litijskima ZKO in ZIK. Če ne veste, kdo to sta, nič hudega. Glavno, da veste, da imajo zdaj kino tudi v Litiji, čudnoimenoseča pa sta ga na noge postavila. Mi jima čestitamo, vi pa v kino; Zasavca boste že potem do konca prebrali.
Dan državnosti seje dobro prijel, verjetno najboljše med novimi prazniki, saj so se ga letos lotili na vsakem vogalu. To, kako so se ga lotili, pa seveda kaže, kam država v svojih posameznih delih plove. Mi bomo seveda pregledali naše konce.
V	Litiji so svoje prve perjanice čez praznični vikend poslali na pot. V človekovi naturi je, da se boljše zabava, če oblasti ni doma. Da pa tudi oblast ne bi pretirano trpela, jih na tej poti nosijo in vlečejo konji. In da ne bi imeli občutka, da se jih plebs hoče vsaj za nekaj časa rešiti, so jim dali svetovljanski potovalni načrt; naslovili so ga z Valvazorjevo potjo. Drugo leto morajo v načrt vključiti še svojo poslanko Metko Karner - Lukač, ki seje namesto z nogami na konja okobalila s slavnostnim govorom na Šmarčane. Ampak kljub temu je moč reči, daje praznik pokazal, da so v Litiji na konju.
V	Hrastniku so ti začetni poletni dnevi praznični že veliko dlje kot drugje, saj praznuje tudi hrastniška komuna. Zato so malček bolj akademski od svojih sosedov - igrajo, pojejo, svoja dela na ogled postavljajo. Pred vso tehtnostjo d ogaj anj j e se veda t u d i tu m oč p obeg n i t i; cel o organi ziran o, saj imajo pohod stotih družin v Gore. Tisto prvo pa je, ob dolžnem spoštovanju do vsega drugega, koncert pleharjev. Budnice so čisto dobra stvar tudi v zgodnjih večernih urah. Saj potem lahko zatrdimo skoraj s pesnika besedami: Hrastnik je vstal, Hrastnik se budi...
V	Trbovljah so začeli bojevito, s postavitvijo spominskega znaka na Kumu, zatem pa vendarle priznali, da jim, kljub bojevitosti, voda na veliko dere v grlo. Ker tisto v bazenu prodajajo, so se preselili na Savo in tam pripravili ekološki spust. Če jim že teče, naj jim teče vsaj čista, so rekli. Kljub silni pripeki jim je večina vode utekla, torej odtekla, kar krasno simbolizira dejstvo, da jim je že skoraj vse odneslo. Cankar, ki je svoje dni v sosednjem Zagorju socialno pravičnost agitiral, je moral že takrat vedeti, da je zapisal svoj črtičarski 'in obubožali smo docela'.
V	Zagorju so na predvečer praznika ustanovili tamkajšnjo Liberalno demokracijo. Da bi se ljudje potem na praznični dan spraševali, ali vse to slavje zaradi državnost nega dneva ali zaradi združitve ali pa je to vse skupaj itak isto. Druga resnica pravi, da so združitveno fešto pripravili zato, da bi ljudje pri pohodu na Prvine ne zašli levo ali desno. Tisti, ki se niso poženili v LDS ali šli na Prvine, so se šli ženit na Vidrgo. Lahko bi rekli, da so Zagorjani obkolili secesionistične Izlake. Ti so se zatekli v kapelo pri Medijskem gradu in tam prepevali. Ker pa je obče znano, da kdor poje, zlo ne misli, so se obkolitelji in obkoljeni razšli v miru.
Rdeči Revir
PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
zavarovalnica triglav d.d.
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
■	Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa;
■	kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše;
m 10-odstotnipopust za vsa ostala zavarovanja v paketu;
■	popust za takojšnje plačilo;
■	možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja;
m pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: m v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške na jema drugega vozila;
■	zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka;
■	turistično zavarovanje za potovan ja v prostem času.
m Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnan je v prometu;
U dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; m enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja.
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
Končno popolno in sodobno zavarovanje I
fz [l\r c: f-cz
*liP:
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
Trbovlje
5000001643,26
COBISS 0
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Ljubljanska banka BANKA ZASAVJE d.d. Trbovlje
je fako kot lansko leto, svojim varčevalcem omogočila, da lahko na Hrvaškem dvigajo hrvaške kune z bančnim čekom in s čekom tekočega računa banke Trbovlje.
Banka, ki v svojih enotah omogočajo dvig gotovine na tak način, je:
Istarska banka Pula
Ček tekočega računa izpolnite v tolarjih, najmanj na 2000 in največ na 10.000 SIT, hrvaška banka pa vam bo izplačala kune po svojem menjalniškem tečaju. Ob izplačilu vam banka lahko zaračuna tudi provizijo.
Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi