Leto XXII., št* 89 LftfbO&ta, torek IS« aprila 1941« Cena t Din JpravmStvo; Ljubljana, Knafljeva A — Telefon štev. 8122, 3122, S124, 8125, 3126. (nitratni oddelek: Ljubljana, Beten-burgova «L — TeL 8492 ia 8882. Podružnica Maribor: Orajsfcl trg ftu T — Telefon 2466. Podružnica Celje: Kocenoea uttca 2. Telefon ftt 190. Računi prt poŠt. ček. Ijana ftt 17.749. Izhaja vsak dan razen ponertrtjlta. Naročnina znata mesečno 80 dtn. Ze tnozemstro 50 din Urednietvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 8123, 8124, 8125, 8126; Maribor, Grajski trg flt 1, telefon ftt 2456, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon ftt 66. Rokopisi se ae vračajo. odba o nevtralnosti med Rusijo in Japonsko Deklaracija o vzajemnem spoštovanju teritorialne nedotakljivosti in celokupnosti Mandžurije in Mongolije - Pogodba velja za pet let in sta jo podpisala Molotov in Macuoka Moskva, 14. aprila. Uradno poročajo: Kot rezultat razgovorov med predsednikom sveta komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom ter japonskim zunanjim ministrom Macuoko je bila 13. aprila podpisana pogodba o nevtralnosti med Sovjetsko zvezo in Japonsko ter deklaracija o vzajemnem spoštovanju teritorialne nedotakljivosti Mongolije in Man-džukua. Pri pogajanjih za zaklju-čitev teh dogovorov sta bila navzoča tudi Stalin in japonski poslanik v Moskvi Tatekava. Pogodba o nevtralnosti med Sovjetsko zvezo in Japonsko se glasi: Predsedstvo vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze in japonski cesar sta v želji, da ojačita mirne in prijateljske odnošaje med obema državama, sklenila pakt v nevtralnosti med obema državama. V to svrho sta imenovala svoje opolno-močence, in sicer predsedstvo vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze predsednika sveta komisarjev in komisarja za zunanje zadeve Mo-lotova, imperator Japonske pa zunanjega ministra Macuoko in izrednega opolnomočenega poslanika Tatekavo. Po medsebojni predložitvi polnomočij, ki so bila sestavljena v zakonitih oblikah, so opolnomočenci podpisali naslednji dogovor: 1. Obe podpisnici se obvezujeta vzdrževati medsebojno miroljubne in prijateljske odnošaje ter vzajemno spoštovati teritorialno celoto in nedotakljivost druge države. 2. Če bi postala ena izmed obeh podpisnic objekt vojaških operacij s strani druge države ali tretjih držav, bo ostala druga podpisnica nevtralna v vsem trajanju konflikta. 3. Ta pakt stopi v veljavo z dnem ratifikacije s strani obeh držav ter velja pet let. Če nobena stranka ne odpove pakta, se smatra, da je pogodba avtomatično podaljšana za nadaljnjih pet let. 4. Pakt mora biti ratificiran v najkrajšem roku. Izmena listin se izvrši v Tokiu, prav tako v najkrajšem roku. Ta pogodba je podpisana v dveh istovetnih izvodih v ruskem in japonskem jeziku ter opremljena z državnimi pečati. Moskva, 13. aprila 1941, kar odgovarja 13. dnevu 14. meseca 16. leta Siove. Podpisani: Molotov, Macuoka, Tatekava, Nadalje je bila podpisana naslednja deklaracija: V skladu z duhom pakta o nevtralnosti, podpisanega 13. aprila med Sovjetsko zvezo in Japonsko, izjavljata vlada Sovjetske zveze in Japonske v interesu zagotovitve medsebojnih miroljubnih in prijateljskih odnošajev slovesno, da se obvezuje Sovjetska zveza spoštovati teritorialno celokupnost in nedotakljivost Mongolske narodne republike. Moskva, 13. aprila 1941. Molotov Macuoka, Macuoka odpotoval iz Moskve Moskva, 14. aprila. Uradno poročajo: Dne 13. aprila je odpotoval iz Moskve z jaroslavskega kolodvora japonski zunanji minister Macuoka. Na kolodvor so ga spremili namestnik komisarja za zunanje zadeve Lozovski, šef protokola Barkov, načel, odedel. za Daljni vzhod komisariata za zunanje zadeve Sorotkin kakor tudi osebje japonskega poslaništva s poslanikom Tatekavo na čelu. Nadalje so bili ob slovesu na kolodvoru navzoči: nemški veleposlanik Schulen-burg, italijanski veleposlanik Ros-so, madžarski poslanik Christofi, slovaški poslanik Tiso, bolgarski poslanik Stamenov in rumunski poslanik Gafencu. Pred odhodom vlaka sta prispela na kolodvor Stalin in predsednik sveta komisarjev Molotov, ki sta se poslovila z zunanjim ministrom Macuoko. Silen vtis v Ameriki New York, 14. aprila. (DNB). Današnji newyorški jutranji listi objavljajo v svejih prvih izdajah pod velikanskimi naslovi vest o sklenitvi rusko-japonskega nevtral-nostnega pakta. Agencija Associated Press poroča iz Moskve, da se tolmači ta pakt v Moskvi kot prav tako »svet pretresujoč, kakor sklenitev nemško-ruske nenapadal-ne pogodbe iz leta 1939«. Agencija International News Service poroča iz Moskve, da ie pomen med Japonsko in Rusijo sklenjenega nevtralnostnega pakta v tem. da si je Japonska zavarovala svoja zadnja vratca v vzhodni Aziji, ter dobila proste roke za ekspanzijo v južni smeri, torei na- | sproti politiki Zedinjenih držav in Angliji. Rusko-japonski nevtralnostni pakt predstavlja poslednji člen v verigi rusko-japonskega diplomatskega sodelovanja, v okviru novega reda držav osi. Morda je bila s tem paktom zapečatena usoda Kitajske. Agencija Associated Press dodatno poroča iz Moskve, da se mora sklenitev tega pakta smatrati kot mojstrsko delo japonskega zunanjega ministra Macuoke. Zadovoljstvo v Rimu New York, 14. aprila. (Ass. Press.) Po poročilu iz Rima je izzval podpis rusko-japonske nevtralnostne pogodbe v italijanskih uradnih krogih veliko zadovoljstvo. V Rimu poudarjajo, da je pogodba nov primer okrepitve reda ln miru ter nov korak, ki bo omogočil obnovo Vzhodne Azije. KOMANDA PE&ADH8KE DIVIZIJE »ISONZO« GENERALNI ŠTAB Vsemu prebivalstvu! Italijanska vojska je zasedla vaše kraje. Z današnjim dnem prevzemam poveljstvo mesta Ljubljane z vso vojaško in dvflno obflastjo. Vaša lmtnhm, vaše šege in navade se bodo spoštovale, vendar naj nihče ne žaH niti ne napada oboroženih sil, ki v vaših krajih predstavljajo fašistično Italijo. ODREJAM: da vsakdo, izzvzemši policijsko stražo in žardarmerijo, ki poseduje orožje aH municijo kakršne koli vrste, izroči to orožje ali municijo mestnemu poglavarstvo v Ljubljani, oziroma svojemu krajevno pristojnemu občinskemu uradu do polnoči med nedeljo 13. t. m. in ponedeljkom 14. t. m. Nadalje odrejam, da ponoči od 21. do 5. ure ostane vsakdo doma. Zapustiti stanovanje je dovoljeno le osebam, ki imajo pismeno dovolilo. Taka dovolila bo izdajala zainteresiranim osebam gori navedena komanda. Tozadevne prošnje je vlagati pri kr. banski upravi dravske banovine. Odredbe glede zatemnitve ostanejo v polnem obsegu v veljavi. V Ljubljani, 12. aprila 1941. JU ^^ poročila Zasedba Beograda — Vzpostavitev zveze med nemškimi in italijanskimi četami ftri Karlovo* — Frodranje Madžarov — Tobruk v Afriki obkoljen? Burdia zavzeta Berlin, 14. aprila. (DNB). Nemško vrhovno vojno poveljstvo je včeraj objavilo: Kakor je bilo že j avl j eno s posebnimi poročili, so nemške čete pod vodstvom generalnega polkovnika v. Kleista zasedle v zgodnjem jutru 13. aprila srbsko glavno mesto in trdnjavo Beograd, in sicer od juga, potem ko je 12. aprila popoldne manjši oddelek SS divizije Reiss pod vodstvom stotnika v. Klingenberga prodrl s severa preko Donave v mesto in razvil na nemškem poslaništvu nemško zastavo. V teku očiščevanja Ljubljanske kotline so zasedli italijanski oddelki Ljubljano. Na področju Zagreba so nadaljevale čete nemške vojske po načrtu svoje gibanje. Pri Karlovcu so vzpostavile zvezo z italijanskimi silami. Po dosedanjih poročilih je bilo ujetih 22 generalov, med njimi dva armijska komandanta, 300 oficirjev in 12.000 mož. Razen tega je bilo zaplenjenih kakih 100 topov, 10 letal, nadalje mnoga skladišča municije in pogonskih sredstev kakor tudi še nepregledna množina pehotnega orožja in drugih vojnih potrebščin. Madžarske čete so prodrle severno od Osijeka kakor tudi med Donavo in Tiso skozi sovražne obmejne utrdbe ter prodirajo dalje. V južni Srbiji se po premaganju krajevnega odpora razpršenih srbskih čet pohod nadaljuje. Nemška letala so napadla na juž-novzhodnem področju tudi včeraj z največjim uspehom vojaško važne cilje. Na letališčih v Bosni in Hercegovini so uničila skupno 39 sovražnih letal. Na področju Beograda je uspelo uničiti z bombami železniške transporte čet in vojnih potrebščin ter razpršiti čete na pohodu. V noči na 12. april so potopila nemška letala pri napadu na pristanišče Salamis sovražno trgovsko ladjo s 4000 tonami ter zadela z bombami 4 večje ladje. V luki Pirej sta bili z uspehom bombardirani dve skladišči bencina, elektrarna in mlin. Sestreljeno je bilo eno sovražno lovsko letalo tipa Hurricane. Druga nemška vojna letala so v isti noči bombardirala in zažgala skladišča bencina in zaklonišča na letališču Venezia na otoku Malti. V severni Afriki so dokončale nemško-italijanske čete obkolitev Tobruka ter so zavzele po drznem sunku ob vzhodni meji Cirenaike oporišče in pristanišče Bardio. V pristanišču Tobruka so strmoglav-ci potopili z bombami neko angleško pomožno križarko. Posebne uspehe sta dosegli vojna mornarica in letalstvo v borbi proti plovbi za oskrbovanje angleškega otočja. Podmornice so potopile na severnem in srednjem Atlantiku in zapadno od Afrike 15 oboroženih sovražnih trgovskih ladij, ki so imele skupno 75.922 ton ter so hudo poškodovale neko veliko trgovsko ladjo. Bojna letala za daljne polete so potopila kakih 400 km zapadno od Orknejskih otokov trgovsko ladjo s 3800 tonami. Južnozapadno od Hanvicha se je nagnila neka velika trgovska ladja po zadetku z bombo na stran. V zadnji noči so letala potopila z bombami ob izhodu iz Bristol-skega kanala trgovski parnik ter poškodovala po eno večjo trgovsko ladjo zapadno od Biderforda in južnozapadno od Cardiffa. Angleška letala v pretekli noči niso priletela nad nemško ozemlje. Sovražnih letal je bilo včeraj sestreljenih 46, dve nemški letali se nista vrnili na svoje oporišče. Berlin, 14. aprila. (DNB). Dodatno k poročilu vrhovnega povelj- stva nemške vojske od 13. aprila javljajo uradno še naslednje: Nemški bombniki in izvidniška letala so v noči na 12. aprila potopili še 33.000 ton sovražnih ladij. Tri ladje s skupno 28.000 tonami so bile potopljene v močno zavarovanem konvoju v prelivu Sv. Jurija. Nadalje so bile potopljene štiri druge ladje, dve ladji z 10.000 oziroma 3000 tonami pa sta bili tako poškodovani, da ne bosta več za rabo. Na velikonočno nedeljo so nemška lovska letala pri Doveru uničila dva protiletalska zaporna balona. Nadalje so včeraj zjutraj močne skupine nemških letal napadle letališča La Venezia in Lucca na Malti. Mnogo bomb je zadelo med zgradbe in letala na letališču. Eno nemško letalo je z bombo direktno pogodilo neki angleški rušilec. Bomba je bila težkega kalibra. Včeraj okrog poldneva so nemška letala napadla vojaške objekte v Sarajevu. Bombardirano je bilo veliko vojaška taborišče med mestom m kolodvorom. Povzročeno je bilo veliko opustošenje in veliki požari. Vsa Sarajevska kotlina je bila pokrita z dimom. Letališča v Raglovi severno od Sarajeva je bilo močno poškodovano že ▼ prvih dneh vojne. Umik srbske voiske v gorovje ob Jadranu Berlin, 14. aprila. (DNB) Današnje vojno poročilo nemškega vrhovnega povelj ništva pravi: V Jugoslaviji je uničena množica sovražnih sil, ki so jih razgnale nemške čete. Ostanki srbske vojske se umikajo pred nemškimi in italijanskimi oddelki v gorato pokrajino ob jadranski obali. Upirajo se samo še na posameznih krajih. V zasledovanju poraženega sovražnika je bila prekoračena Sava. K zavzetju Beograda poročajo naknadno, da je že v noči na 13. aipril del nemške oklopne divizije prodrl od zapada do središča mesta. V severni Grčiji se razvijajo operacije po načrtu. Letalstvo je podpiralo tudi 13. aprila na južnovzhodnem področju operacije vojske z uničujočimi napadi lovskih, bojnih in strmoglavnih letalskih oddelkov na sovražne kolone, ki so bile na pohodu na področju pri Beogradu, kakor tudi zbirališča čet pri Banjaluki. Nadaljnji uspešni napadi so bili usmerjeni proti letališčem v srednji Bosni in v Herceeovini. Napadi na vojaške cfHe ▼ Sarajevu so povzročili huda opustoše- nja in obširne požare v nekem velikem taborišču čet in na železniških napravah. V severni Afriki sta bila v nadaljnjem prodiranju zavzeta utrdba Capuz-zo, kakor tudi Sollum na egiptskih tleh. Strmoglave! so uničili pri napadu na letališča na otoku Malti v noči na 13. april dve sovražni lovski letali tipa Hurricane na tleh ter sta z bombo v polno zadeli krov nekega angleškega rušil ca. Včeraj sta bila na otoku Malti vnovič bombardirana letališče Lucca in pristanišče La Valetta. Lovska letala so sestrelila v boju nad otokom angleško lovsko letalo tipa Hurricane. Na morju ob Angliji so potopila nemška letala v kanalu sv. Jurija 3 trgovske ladje, ki so imele skupno 28.000 ton in ki so plule v konvoju, ter hudo poškodovala dve nadaljnji veliki trgovski ladji. Bojna letala so potopila v zadnji noči neko trgovsko ladjo s 5000 tonami ter so bombardirala pristaniške naprave ob južno vzhodni angleški obali. Neka nemška podmornica je potopila Divizija ki general komandant mesta: FEDERICO ROMERO pri Islandu neko angleško pomožno križarko, ki je imela kakih 10.000 ton. Dva stražna čolna sta sestrelila ob obali Severnega morja dve izmed šestih napadajočih letal ter hudo poškodovala še eno letalo. Lovska letala so sestrelila pri Doveru 4 zaporne balone. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad Nemčijo. Pri bojih v južni Srbiji se je posebno odlikoval poveljnik oklopnega lovskega oddelka major Stiefvater kot vodja prednjega oddelka z osebnim sodelovanjem Boji v Srbiji New York 14. aprila. Associated Press javlja, da je srbska vojska na obeh bregovih Velike Morave izvedla nekai protinapadov. London, 14. aprila. (Tass). Po angleških informacijah se v južni Srbiji tren tno razvijajo boji med srbsko in nemško vojsko med Suho Reko in Kačanikcm. Na severu je prišlo te dni da bojev pri Topoli, kakor tudi pri Kragujevcu in Kru-ševcu. Prokuplje je še v srbski ob asti ameriški dolgovi. Washington, 14. aprila. (Un. Press;. Celokupni javni dolgovi vlade Zedinjenih držav so z včerajšnjim dnem dosegli višino 70 milijard dolarjev. Ta javni dolg pomeni, da je vsak Američan, bodisi mo ki, bodisi ženska, bodisi otrok, obremenjen s 480 dolarji javnega dolga. Rim. 14. aprila. Italijanske čete prodirajo preko Ohrida dalje na sovražno ozem lje. Ujetih je bilo več tisoč vojakov in zaplenjenih mnogo vojnih potrebščin. Na grški fronti ni bilo ničesar važnega. Italijansko letalstvo je bombardiralo Sibcnik, tamošnje pristaniške naprave in vodna letala. Ponovno ie tudi bcmba~diralo letalski oporišči v Divuljah in Trogiru. Na ju-goslovansko-a!ban«k: fronti so italijanska letala bombardirala jugosloven-ke če*e, prevozne kolone, mostove in cestna križišča. Bombe na Sarajevo Berlin, 14. aprila. (DNB). Včeraj opoldne so nemška letala bombardirala ob lepem vremenu vojaške cilje mesta Sarajeva. Bombe so povzročile veliko razdejanje v vojaških taboriščih med kolodvorom in mestom. Ob povratku so nemški letalci lahko opazovali hude požare. Oblak: dima so pokrivali ozko kotlino, v kateri leži Sarajevo. Bombniki so napadli in hudo poškodovali letališče v Rajlovcu ob severnem izhodu s Sarajevskega polja. Letališče v Rajlovcu so že v prvih dneh onera-dj na Balkanu bombe nemškega letalstva močno poškodovale. Madžari zasedli Baško Budimpešta, 14. aprila. Poročilo hon-vedskega poveljstva navaja: Naše čete so popolnoma zasedle pokrajino med Donavo in Tiso tako, da je vsa Bačka spet priključena madžarski domovini. Budimpešta, 14. aprila. Madžarske čete so zasedle baranjski trikot in so dospele v Novi Sad. Umikajoče se ju-goslovenske čete so razstrelile mostove preko Donave in Tise. Poslanik Schulenburg odpotoval v Berlin New Yoi*. 14. aprila. (Ass. Press). Iz Moskve javljajo, da je nemški veleposlanik Schulenburg odpotoval v Berlin. »juiboc it ai. t Ttmk, 9. IT. tftlm Italijanska vojna poročila V severni Afriki so Nemci zavzeli ufrdbo Capuzzo in utrdbo Sollum na egiUskih tleh Nekje v Italiji, 14. aprila. (Štefani). Komunike št. 311. generalnega štaba italijanskih vojaških sil pravi: V Jugoslaviji se nadaljuje napredovanje druge armade, katere kolone so prispele že onkraj Gos-piča. Čete iz Zadra so po zlomu nasprotnikovega odpora dosegle in napadle železniško križišče Knin ter zajele mnogo ujetnikov in vojnega materiala. Te čete so razen tega okupirale otoke Sostrunj, Iž, Rivanj in Vir (Puntadura). Albanija: V pasu severno od Skadra so naše čete odbile napad sovražnika, prešle v protinapad, prizadejale nasprotniku zelo težke izgube ter zajele nad 500 ujetnikov in mnogo častnikov, kakor tudi velike množine vojnega materiala. V teku te akcije se je posebno odlikoval 31. tankovski polk tankov, pripadajoč diviziji »Centauro«. Grška meja: 11. armada prodira od včeraj zjutraj ko je zlomila od por sovražnika v odseku pri Korči Naša lovska letala neprestano ob streljujejo grške kolone na umiku, dočim bombniške formacije izvršujejo akcije proti postojankam, vojaškim barakam ter sovražnikovim prometnim potem. Most pri Beratu je bil uničen. Naše bombniške edinice so izvršile več zaporednih napadov na vo-aške objekte v Kotoru. V arzena-u so bili povzročeni veliki požari ter eksplozije. V Lipoju je bil uničen rezervoar letalskega goriva. Neki parnik je bil zažgan in neki rušilec je bil hudo zadet. Na področju severno od Skadra so bile izvršene bombniške in strojniške akcije proti sovražnikovim četam. ( Prav tako so bile izvršene akcije z bombami majhnega kalibra proti nasprotnikovim četam. Letalsko oporišče v Mostarju je bilo od naših bombniških formacij večkrat s posebno jakostjo napadeno. V teh napadih so sodelovala tudi lovska letala. Dva hangarja ter en bencinski rezervoar so bili zažgani. Naprave na letališču so bile poškodovane. Uničenih je bilo 62 nasprotnikovih letal, dočim jih je bilo 15 poškodovanih Hidroavionska baza v Divuljah je bila predmet novega napada italijanskih lovskih letal, ki so en sovražni hidroavion potopila. V teku zračnih borb je bilo sestreljeno eno letalo tipa »Glocester«; eno izmed naših letal se ni vrnilo na svoje oporišče. V noči od 13. na 14. aprila so letala nemškega letalskega kora bombardirala letališča ter mornariška oporišča na Malti. En rušilec ie bil zadet z bombo, eno letalo tipa Hurricane je bilo sestreljeno. V zgodnjih urah 14. aprila so naše lovske formacije s strojnicami obstreljevale letališče Mikabba ter poškodovale več letal na tleh. Severna Afrika: Italijansko-nem-ške kolone so okupirale Bardio ter dosegle vzhodne meje Cirenaike, ki je bila na ta način ponovno osvojena po 12 dneh težkih zmagovitih borb. V Tobruku oblegajo naše čete angleško garnizijo. ki jo neprestano napadaio naše letalske čete Garnizija se še brani. Število ujetnikov narašča, in množina zaseženega orožja in vojnega materiala je znatna. Vzhodna Afrika: Nobene novice, ki bi bila vredna poudarka. Bojno operacijsko področje, 14. apr. (Štefani). Eden izmed posebnih poročevalcev agencije Štefani poroča: Ker se je italijanska že spojila z nemško armado na balkanski fronti, nadaljuje zdaj italijanska armada v Albaniji s konsolidiranjem svojih postojank na skrajnih krilih bojišča Delovanje italijanske armade ima povsem točno določene cilje: olajšati napore. ki jih zahtevajo operacije v centru vojne črte na ta način da se izvaja pritisk na bok nasprotnikovih vojaških sil. Italijanske sile v Albaniji delujejo na dveh frontah, na katerih izvajajo svoj pritisk: na dveh zelo težavnih frontah s skupno dolžino nad 700 km, kjer ima nasprotnik zelo močne sile na razpolago Fronta z Jugoslavijo poteka od izliva reke Bojane do grebena Ko-movi ter odtod do vzhodne obale Pre- spanskega jezr. To fronta je posebno tedaj, ko se je izvajala v Jugoslaviji mobilizacija, zahtevala od nas znatno število divizij Fronta z Grčijo, ki je dolga 200 km, pa je prav tako zaradi svojih terenskih posebnosti, ter zaradi 20 divizij, ki predstavljajo na njej obrambo, zahtevala od italijanske strani sorazmerno število čet in vojneaa materiala. Italijanska armada v Albaniji, ki bi mora-rala biti po sovražnikovem strategič-nem načrtu strta ter dobesedno uničena. pa danes že sama z veliko energijo izvaja pritisk na 700 km dolgi liniji. ta način italijanska armada na dvojni fronti učinkovito sodeluje z im-pozantnim vojnim strojem, ki je v teku, da se vzpostavi red na evropskem jugovzhodu. Namške patrulje iščejo stikov z angleškimi stražami v Grčiji New York 14. aprila. Associated Press Javlja, da so 13. aprila izvedli nemški oddelki dva manjša napada na angleške prednje straže na bojišču v Grčiji Smatrajo. da nemška vojska sedaj najprej išče slabih točk v grško-angleški obrambni črti predno bo pričela z glavnim napadom. Atene, 14. aprila Angleška poročila zagotavljajo. da doelei angleške čete še niso posegle v večje borbe z nemško vojsko v Grčiji Zaenkrat se udejstvujejo na bojišču samo patrulje. Atene, 14. aprila. Današnje grSko vojno poročilo govori samo o omenjeni lokalni aktivnosti na bojišču. Notranje ministrstvo javlja, da so nemška letala v soboto ponoči bombardirala Volos. Berlin, 14. aprila (DNB) Iz Kaira poročajo. da je iz Egipta odplulo proti Grčiji 8 velikih angleških vojaških transportnih ladij Smatrajo da imajo te ladie nalogo, da nademeste one angleške transportne ladje ki so jih nemška letala zadnie dni ootopila v grških lukah Vedno boli se množe znaki, da ge Angleži pripravljajo v Grčiji n® slično evakuacijo, kakor je bila izvedena iz Narvika.. Andalsnesa in Dun-kerquea. ifiprafiliii slovi Zunanji minister Popov |e prepričan, da bodo Bolgariji vrnjena vsa odvzeta ozemija Sofija, 14. apr. (Štefani) Bolgarski vojni minister je izjavil predstavnikom tiska, da je bolgarska armada prepričana v zmago držav osi. ki bo ustvarila nov red. Bolgarski vojaki si odkrito žele zmage držav osi in bolgarska armada je pripravljena sodelovati z njimi v trenutku, ko bo prišla vrsta nanjo, da uresniči zmago. Zunanji minister Popov je predstavnikom tiska izjavil, da je Anglija nasproti Bolgariji zmerom vodila politiko sovražnosti in groženj Balkanska zveza je nadaljevala versajsko politiko Toda danes — je zaključil zunanji minister Popov — je stvar povsem drugačna. Angleški prestiž se je zrušil celo v tistih deželah, ki so se pustile izrabljati od Londona iz egoističnih namenov ne da bi mogle dobiti niti najmanjšo pomoč. Bolgarski narod z veseljem sprejema na znanje vesti o uspehih čet držav osi, ki značijo dokončno uničenje angleškega vpliva na Balkanu. To dejstvo daje Bolgariji upanje, da bo postala svobodna po dolgoletnih zatiranjih in da bo spet dobila ozemlja, ki so ji bila s silo odvzeta. Letalski napadi na Sofijo Sofija, 14. apr. (Štefani) Tu je bil objavljen službeni komunike, ki pravi, da so preteklo noč angleška in srbska letala izvršila nov napad proti nevojaškim objektom v Sofiji. Število žrtev, ki jih je zahteval bombni napad, ni veliko Storjeni so bili vsi potrebni koia-ki za popravilo storjene škode Krali. Boris je obiskal prizadete okraje bolgarske prestolice. ter ie bil od prebivalstva povsod toplo pozdravljen Novi napad je v vsej državi povzročil silno ogorčenje. MIR M. (Štefan**. P» ctjah, ki ao jih bolgarski listi prejeli Is Ankare, je predsednik turške vlade, Is-met Ineni, izjavil grškemu poslaniku ▼ Ankari, da bo Turčija stopila v vojno edinole v primeru, če bo direktno napadena. V Ankari pripominjajo k temu, da sta poslanika Jugoslavije in Grčije v Ankari zatrjevala, da bolgarske čete sodelujejo na Balkanu z četami držav osi zaradi tega, da bi povzročile vojaško intervencijo Turčije. fMmev issfanovttve hrvatske države Berlin. 14 aprila (DNB) Ustanovitev neodvisne hrvatske države 1e naletela v mnogih državah na velik odmev Tako piše rumunski Ust »Curentul« da ie umetna tvorb? Jugoslavije dokončno izginila z zemeljskega površja Nikdar več Hrvati ne bodo prišli pod oblast beoerajskeea duha Za nober narod se ni mogoče misliti večje nesreče nego naklonjenost Anglre Prav zaradi zveze z Anglijo so Poljska. Češkoslovaška in Jugoslavija dane? samo še slabi spomini Rumunija je srečna da se ni pustila potegniti v take rve^e Madžarsk- list »Ui Nemzedek« v Budimpešti pravi da je Madžarska vedno priznavala neodvisnost Hrvatske Ko je zdaj Hrvatska osvobojena Jugoslovanske nadoblasti ima Madžarska vse razloge da io takoi prizna Španski list »E1 Pueblr* pravi, da je ustanovitelj svobodne hrvatske države triurni načela samoodločbe narodov, ki ga je uničil Versailles. Vesti iz Turčije Ankara, 14. apr. Predsednik turške republike Inem je sprejel včeraj v navzočnosti zunanjega ministra Saradzogla angleškega poslanika. Ankara, 14. apr. Tukajšnji ameriški generalni konzulat Je izdal vsem ameriškim državljanom v Turčiji že tretje nujno svarilo, da naj zapuste državo. Ankara, 14. apr. V Carigradu in okolici so bile odrejene velike vaje protiletalske zaščite. Angleška misija odpotovala iz Ankare Ankara, 14 aprila Angleška vojaške misija 1e 00 večdnevnih posvetovanjih z zastopniki turške vlade odpotovala včeraj iz Ankare nazaj v Egipt. Poziv de Ifsfere irshercu narodu Dublin, 14. aprila. (Un. Press). Irski ministrski predsednik de Valera je imel na velikonočno nedeljo zvečer po radiu eo-vor. v katerem je pozval irski narod, naj bo na 25. obletnica krvave velkonočne vstaje pripravljen braniti svojo domovino pred novim napadom Govor de Valere Je sledil največji vojaški paradi, ki jo pozna zgodovina neodvisne irske vlade. V paradi je sodelovalo 20.000 vojakov irske armade v popolni bojni opremi I~ske čete so korakale 00 ulicah mimo veteranov Irske vstaie iz leta 1916. »Ako bo Irska prisiljena braniti »vojo nevtralnost proti napadu s katere koli strani«, je dejal v svoiem govoru de Valera«. potem bo to pomenilo tro'1enie in smrt za marsikoga izmed nas" Končno je de Valera pozval ŽTi-ke in otroke nai se v primeru vojne takoj izselijo iz Dublina. Ureditev židovskega vprašanja v Varšavi Bivše poljsko glavno mesto Varšava zastavlja nemškim oblastim množico problemov, ki jih morajo reševati. Najtežje ln naiakutnejše je vprašanje zelo številnega židovskega prebivalstva, ki biva v Varšavi in zavzema v nje gospodarskem in socialnem življenju prvovrsten položaj. Ce hočemo spoznati finančno moč varšavskih Zidov, zadošča že opozoritev na dejstvo. da je notranje sred5šče mesta izključno v židovski posesti, židovska posest nepremičnin doseza v celotni Varšavi 66 odstotkov, torej dve tretjini vseh stavb. Cena teh nepremičnin znaša — kakor poroča po agenciji Centralevropa »II Piccolo di Trieste«, iz katerega posnemamo te podatke — približno eno do poldrugo milijardo mark. stotine milijonov iz tega kapitala se le stekalo leto za letom v žepe židovskih h šnih posestnikov Zaradi naglega ubega Zidov pred invazijo nemške vojske so nemške oblasti se-kvestrirale vso židovsko nepremičnino izven židovske četrti, tako da je sedaj pod nemško upravo okrog 4000 poslopij, večidel najemniških hiš, v katerih je bivalo ln delno biva še sedaj okrog 130.000 rodbin že to nam kaže, kakšno ogromno delo je prevzela nova uprava. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da so bile mnoge hiše poškodovane med obstreljevanjem mesta in v bojih, ki so se razvili v Varšavi. Sedaj jih je treba restavrirati. če naj bodo v polni meri uporabna za človeška stanovanja. Za upravo teh hiš je bilo Imenovanih 241 posebnih uradnikov, ki nadzorujejo 1200 poljskih hišnih upraviteljev. Pos'opja v židovski četrti, v kolikor so nj:h lastniki pobegnili, upravlja 57 židovskih ursdnikov s 450 hišnimi upravitelji, ki so vsi skupaj odgovorni 25 nadzornikom arijske rase. Ni še znano, kakšna bo usoda varšav- j skih Zidov Gotovo je samo to, da njih . imetje skrbno upravljajo nemške oblasti. Iz Trimvelj t— Razglas. Občinska uprava v Trbovljah obvešča vse prebivalstvo, da dobe člani okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kakor tudi vse ostalo prebivalstvo, vsa potrebna zdravila začasno in sicer do otvoritve javne lekarne v Trbovljah v lekarni bratovSke skladnice t— Cepljenje svinj proti rdečici. V mescu maju in mesecu juniju bo brezplačno zaščitno cepljenje svinj proti rdečici Prijave nai se dostavijo spisane 00 kolonijah kakor Doberna 2abja vas. kolonija Sušnik. za Savo itd do 1 maja v občinsko klavnico Poznejše prijave se ne bodo upoštevale Po vaseh bodo zbirali prijave zaupniki Velika noi pod okupacijo Prvi prazniki naše metropole v italijanski oblasti so potekli v mini • J»v« • in tišini Ljubljana, 14. aprila Prestolnica Slovenije, je te velikonočne praznike preživela v znamenju novega časa, ki je nastopil za našo zemljo s prihodom italijanskih čet in prvih odposlanstev nemške vojske. Po cerkvah Ljudje so nasproti dogodkom od prvega trenutka ohranili dostojanstvo in mir, a ob razumevanju resnobnosti dni, ki prihajajo, so se za praznike odrekli vsakršnemu pretiranemu uživanju in sijaju, s kakršnim je bilo včasih združeno praznovanje velike noči. Na veliko soboto popoldne so žene in otroci v košaricah raznesli skromne priboljške k blagoslovu po cerkvah in se mimogrede pomudili ob božjem grobu, ob katerem naše ljudstvo morda nikoli še ni pokle-kalo v tako globoko občuteni pobož-nosti kakor letos. Včeraj in danes so trume vernikov pohitele k svetim opravilom v cerkve, a zaradi izrednega stanja so morale izostati procesije, ki so nekoč pomenile najhrupnejši dogodek velike noči. Med domače vernike sc se mnogokje pomešali tudi vojaki italijanske okupacijske vojske, ki so eo-tovo iskreno uživali tudi nad umet«4-ško dragocenostjo notranjščine naših božjih hiš. saj so Italijani rojeni poznavalci umetnosti, v naših cerkvah pa tudi ne manjka starinskih umetnin. Mesto je že prišlo v svoj stari tir Medtem ko je Ljubljana v petek zvečer utihnila ob soju delne osvetlitve, je bila v soboto in nedeljo že spet povsem zatemnjena. S tem, da je naša dežela zasedena in da se je vojna vihra odmaknila od nas na jug in vzhod, se nikakor še ne smemo predajati lahkomiselni brezskrbnosti, saj področje sodobne vojne ne pozna meja in nevarnost napada ni v zaledju nič manjša kakor neposredno na fronti. Kljub temu pa je mesto že zdavnaj spet prišlo v svoj stari tir. Tudi tramvaj spet redno vozi. ker so se skoraj vsi uslužbenci električne cestne železnice vrnili na svoj posel Z ozirom na odredbo okupacijske oblasti, da se po 9. uri zvečer nihče ne sme brez posebnega dovoljenja muditi na cesti, pa je tramvajska uprava uredila vozni red tako, da bodo vozovi v običajnih presledkih tekli od 6. zjutraj, ob 9. zvečer pa morajo vsi biti ie v ra- mizi. Včeraj je oblast tudi odredbo prepovedi točenja alkoholnih pijač razveljavila v tem smislu, da je točenje spet dovoljeno, vendar je vsak lastnik gostinskega lokala odgovoren, da se noben gost ne opije in da ne pride do kakega nezaželenega incidenta. Sicer je pa prebivalstvo Ljubljane od vsega po-četka pokazalo toliko treznosti v presoji novega položaja, da bo brez dvoma tudi v bodoče znalo ohraniti svoj mir. italijanski gasilci v Ljubljani Predstavniki okupacijske oblasti so v stalnem stiku z našimi oblastvi, da pripravijo vse potrebno za predajo poslov. Včeraj je prispel v Ljubljano tudi velik gasilski avto iz Trsta, s katerim se je pripeljalo 9 italijanskih gasilcev pod vodstvom svojega oficirja Oglasili so se v Mestnem domu. kjer 90 jih sprejeli predstavniki mestne gasilske posta-ie z vodjo Furlanom in Prostovoljne gasilske čete Ljubljana - mesto s predsednikom Poldetom Zupančičem. Predstavniki obeh naših vodilnih gasilskih edi-nic in predstavniki italijanskega gasilstva. ki vrši svoje posle pod kontrolo vojske, so se porazgovorili o vsem potrebnem glede sodelovanja. Prijateljski stik med civilisti in vojaki Oba prva dneva, a zlasti še včeraj in danes smo bili priče, da vladajo med našim civilnim prebivalstvom in itali-iansko voisko najlepši odnošaji. ki zgovorno pričajo o pravilnem razumevanju položaja na obeh straneh Včeraj in danes je mnogo Ljubljančanov napravilo izlete v bližnjo okolico in na Grad, s čigar stolpa se vije italijanska zastava. a kjer 90 se izletniki srečali s kakšno italijansko vojaško edinico. je prišlo kar do prijateljskega stika med civilisti in vojaki. Italijanska vojska je odlično opremljena, med vrstami orožja, ki so prispele k nam. je največ motoriziranih enot. Poznavalci te stroke med domačini 90 pokazali mnogo zanimanja za njihova vozila in italijanski vojaki so bili toliko prijazni, da so tu in tam naše ljudi na svojih motociklih popeljali na kratek sprehod Vsa znamenja kažejo, da mirno lahko pričakujemo prihajajoče dni. Visok obisk pri §. banu Ljubljana, 14. aprila Danes dopoldne ob 11. je napravil kot predstavnik civilne okupacijske oblasti g. Grazioli, namestnik ministra fašist ič ne stranke g. Ferera, uradni obisk pri g. banu dr. Marku Natlačenu v banski palači. V svojem nagovoru je poudaril, da so prišli Italijani v slovenske kraje z namenom, da izvajajo nasproti tukajšnjemu prebivalstvu najstrožjo pravičnost in lojalnost, da pa pričakujejo tudi s strani tukajšnjega prebivalstva popolno korektnost v zadržanju nasproti okupacijskim oblastem in vojski. G. Grazioli se je potem še delj časa z g. banom zadržal v razgovoru o aktualnih vprašanjih upravnega značaja. Sla magistratu Ljubljana, 14. aprila. Danes ob 11.30 se je pripeljal s svojim spremstvom fašistični dostojanstvenik, nam. min. g. Grazioli, k sprejemu na magistrat. Pod obokanimi arkadami in v avli ga je pričakovalo mestno uradništvo z direktorjem na čelu, ki je fašističnega prvaka vljudno pozdraviL Takoj nato je pristopil župan mesta Ljubljane dr. Jure Adlešič in ga pozdravil v slovenskem jeziku: Pozdravljam vas kot župan v imenu mesta in meščanstva z željo, da boste dobrohotni našemu prebivalstvu. Nato je pozdrav ponovil v italijanskem jeziku. Visoki dostojanstvenik se je z ljubeznivim nasmehom zahvalil za pozdrav in lep sprejem ter zagotovil g. župana, da bodo okupacijske oblasti postopale obzirno, blagohotno in pravično — pričakuje pa, da se bo tudi prebivalstvo dostojno in lojalno zadržalo nasproti italijanskim organom. Po pozdravih mu je župan predstavil zastopnike mestnega uradništva in delavstva, katerim je g. minister prijazno stisnil roke. Nato je župan razkazal odličnemu gostu prostore mestne palače. Posebno se je zanimal za prehrano prebivalstva ter mu je župan predočil dejansko stanje, nakar je g. Grazioli zagotovil Ljubljani vso svojo pomoč. Visoki gost je občudoval magistratne zanimivosti in ljubljanske zgodovinske redkosti. Pokazal je svoj prirojeni čut za umetnost in se pomudil z velikim zanimanjem pri posameznih predmetih. Po ogledu se je poslovil z izredno ljubeznivostjo in se odpeljal s spremstvom proti banski palači. Rdeši križ posredufe glede pogrešaiuev Vodstvo ljubljanskega Rdečega križa je organiziralo posebni pdde-lek za posredovanje med ranjenci-ujetniki in pogrešanci na eni strani in njihovimi svojci na drugi strani. Ljubljanski Rdeči križ, ki si je pripravil vse potrebno za prvo pomoč ranjencem v Šlajmerjevem domu in ki ie bil pripravl jen za po- moč t dokaj večjem obsega, ima trenutno v domu le manjše število ranjencev, med njimi nekaj teže ranjenih. Posebni oddelek za posredovanje, na katerega naj se obračajo vsi, ki žele kakršnekoli informacije o svojcih, posluje na Gosposvet-ski cesti št. 2-II. in ima uradne ure od 10. do 12. dopoldne. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da nam je danes ob 2. uri po kratki bolezni umrl dragi oče, brat, stric, gospod Ivan Lenarčič posestnik in gostilničar Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 16. t. m. ob 9. uri iz Nove vasi na farno pokopališče. Nova vas, dne 14. aprila 1941. Žalujoči: MARIJA, ženo; MILKO, IVO. STANE DRAGO, ofrocij MIMI, pastorka Železniški promet pri nas Potniški promet je vzpostavljen ▼ mejah možnosti po starem nem redu, le brzd vlaki so povsem ukinjeni. voz Ljubljana, 14. aprila Na ljubljanskem glavnem kolodvoru smo izvedeli, da je potniški železniški promet vzpostavljen v mejah možnosti po starem voznem redu. Le brzivlaki so povsem ukinjeni. Normalno vozijo potniški vlaki na progah Ljubljana-Vrhnika in Ljubljana-Kamnik. Ljubljana-Zidani most - Brežice. Na štajerski progi vozijo vlaki samo do Zidanega mosta in od tam do Brežic po starem voznem redu. Na Celje in Maribor vlaki ne vozijo. Danes okrog 13. ure je odpeljal samo brzi vlak do Maribora evakuirano železniško osebje. Normalni so tudi prihodi vlakov na tej progi, odpovedan je bil danes le osebni vlak, ki prihaja z Zidanega mosta okrog 9. ure dopoldne. Ljubljana-Novo mesto-Metlika. Do Novega mesta je osebni promet s potniškimi vlaki reden, od Novega mesta dalje pa samo po možnosti od časa do časa odpelje vlak do Metlike. Ljubljana - Grosuplje - Kočevje. Na Kočevje imajo potniki zvezo z vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 7_50, 13.36 in 18.50. Redni promet se vrši tudi na progah Trebnje - Sevnica in Straža - Toplice po starem voznem redu. Gorenjska proga. Redno po starem voznem redu vozijo potniški vlaki na gorenjski progi samo do Otoč. Kranj - Tržič. Promet na tej progi je normalen po starem voznem redu. V smeri proti Rakeku vlaki ne vozijo. Avtobusni promet Ljubljana, 14. marca Avtobusni promet s Celjem. Včeraj je odpeljal avtobus redno do Celja. Zvečer se avtobus ni vrnil. Danes ni več odpeljal. Do Kranja je vzpostavljen redni avtobusni promet. Ljubljančani so izročili orožje Na veliko nedeljo in ponedeljek so v Mestnem domu magistratni uradniki sprejemali orožje, ki je bilo še v rokah prebivalstva. Na poziv oblasti so Ljubljančani ves dan v nedeljo Ln v ponedeljek oddajali orožje v Mestni hiši na Krekovem trgu. Velika dvorana Šentjakobskega gledališča se je izpremenila v pravo orožarno. Kupi najrazličnejših vrst pušk, samokresov, sabelj, nožev in drugega orožja leže po gledališki dvorani. Stare ruske puške poleg avstrijskih mornariških sabelj, lovske puške, diplomatske sablje, puške, ki so jih hranili kot spomin na kakšno bitko, na slavnega deda — vse to leži danes na velikem kupu v šentjakobski dvorani. Nekdo je prinesel puško, ki je bila vredna najmanj devetnajst tisoč dinarjev. Nekdo je prinesel ameriško diplomatsko sabljo. . Nekdo oddal dve krasni puški, ki ju je i bil dobil v nagrado za bog ve kaj... Z vsako uro se je kup orožja v dvorani večal in danes v teku dopoldneva je bilo oddanih že okoli 1.500 pušk vseh vrst, največ pa lovskih. Lastniki, ki so jih oddajali, so v upanju privezali nanje listke s svojimi imeni — morda jih bodo pa le še kdaj dobili nazaj, posebno tiste, ki so kaj več vredne... Že danes so odnašali orožje dalje. Sablje s pozlačenimi in posrebrenimi ročaji, samokrese, puške z vseh koncev sveta. Tisti, ki so dobili za oddano orožje potrdila, so jih molče spravljali v listnice in žepe. Proti večeru so prišli še zadnji zamudniki in se je delo z oddajanjem orožja v Ljubljani zaključilo. Čim mi tnršcice in krompirja bo treba pridelati V teh časih je mnogo dela na polju za-stcJo, vendar še ni nič zamujeno. Zdaj bo treba pohiteti in se z vso odločnostjo posvetiti delu, da bo jeseni kolikor toliko živeža. V zadnji številki smo pisali, da je treba obdelati vsak košček zemlje. Vsakdo, ki ima kakršno koli zemlio, mora gledati na to, da ta kos zemlje ne ostane neobdelan. Ce je morda tak košček zemlje premalo rodoviten za vrtne rastline, ga posadi s krompirjem. Prekoplji ga in če nimaš drugega gnojila, ga potrosi z nitrofoskalom, premešaj močno z zemljo, pusti en dan ali dva, nato pa vsadi krompir. Vzemi za seme najlepše krompirje s krepkimi cima-mJ in ga zreži na precej debele krhlje. Gledati seveda moraš, da ne boš posadil krh-ljev brez clm. Krompir ljubi sicer globoko, obdelano zemljo. V tako zemljo ima zrak boljši dostop, kar je za rast zelo važno. Hlevski gnoj je dobro gnojilo za krompir, ker se zaradi večkratnega okopavanja, kar omogoča zračenje tal, dobro razkraja. Toda hlevskega gnoja bržkone ni, a tudi ni zdaj pravi čas za gnojenje s hlevskim gnojem, zato si pomagajmo z nitrofoskalom. Kakor smo že rekli, naj se nitrofoskal pred saditvijo krompirja raztrosi po njivi odnosno po vrtu in zaorje. odnosno na vrtu temeljito premeša z zemljo s pomočjo železnih grabelj. Spravi naj se nitrofoskal do 10 cm globoko v zemljo. Na en hektar natrosi 500 do 600 kg nitrofoskala. Poča-kajmo en do dva dni in nato posadimo krompir. Naj mimogrede omenimo, da je dobro, če začetniki že izkušene sadilce krompirja vprašajo za svet. Oklevanje in izgovori, časih, ko mora biti vsakdo na mesto, da pridela čim več kakršnega koli živeža. Sebi ln splošnostl bo« a tem koristil, saj Je v teh časih čisto nejasno, od kod in kako bodo sicer naši kraji lahko dobili živež. Oe bo krompirja dovolj, ne bodo ljudje gladovall Toda poleg krompirja Je treba saditi v veliki meri tudi turščico. Turščica je nekoliko izbirčnejša glede zemlje. Potrebna pa bo za kruh, ker naši kraji pretežno niso primerni za pridelovanje pšenice ln drugega žita. Seveda pa turščica ne spada na vrtove, ki naj se izrabijo le za gojitev zelenjave. Nedvomno pa so tudi po mestih, zlasti na periferiji, prostori, ki so bili doslej neizrabljeni, a bi lahko prišli v poštev za gojitev turščice (koruze). Morda se bodo temu ali onemu zdeli ti nasveti smešni. Ne, niso smešni, temveč zelo, zelo nujni. Vzajemnost mora biti vsesplošna, da ne bo primanjkovalo živil. Na koncu naj še rečemo besedo o umetnih gnojilih. Mislimo, da Jih je precej pri nas, tako dušičnih, fosfatnih in kalijevih. V našem članku smo priporočali nitrofoskal, ki je mešanica vseh teh treh, a ima tudi precej apna. Drobiži Gad, modras in vse druge strupenjače s d povsem neobčutljive za pik svojih strupenih sovrstric... Nevarnost smrti od meteora je zelo majhna. Izračunali so, da umrje vsakih pet sto let en človek, ki ga je ubil meteor ... Vas Novo Brdo v Južni Srbiji je bila v srednjem veku veliko mesto, ki je za časa srbske deipotcvine štelo okrog 40.000 prebivalcev . Največ nogometašev je v Švedski. Tam igra vsak 37. državljan nogomet Uradni svetov n: prvak nogometa, Italija, stoji šele na 13. ali predzadnjem mesta Nogomet igra komaj vsak 1000. državljan. Jugoslavija v tej statistiki sploh ni upoštevana... Pravilno ime Japonske je Niponska, ker se tako imenujejo njihovi otoki. Izraz »Japonec« ni niponski, temveč kitajski... Usoda vojnih ujetnikov je danes točno določena. Dokler trajajo sovražnosti, jih pazijo v posebnih taboriščih, po vojni pa jih spustijo na svobodo. Do tridesetletne vonje pa je bil vsak vojni ujetnik last tistega, ki ga je ujel... Marsikdo ve, da je saharin znatno slajši ko sladkor. Malokdo pa ve, da je kar 400krat slajši... Prve perspektivne dekoracije za gledališča je izdelal slikar Agatarh za Ajshi-love drame... Največje jezero v Evropi je Ladoško jezero, iz katerega izvira reka Neva. Meri 18.150 km8... Slavna igralca iz skupine srbskih gledaliških velikanov, Toša Jovanovič in Pera Dobrinovič, sta bila nekoč brivska pomočnika pri istem brivskem mojstru... Slavni francoski romanopisec, Aleksander Dumas starejši, je napisal poleg drugega tudi »Spomine nekega zdravnika«. Dumas sam pa ni bil zdravnik, temveč notar... Z banovinskim institutom za raziskava-nje in zd. .lvljenje novotvorb v Ljubljani dopisuje n ponski zavod za pobijanje raka v slovenščini. Bsdi domovini samo v korist! DomaČe vesti Opozorilo onim, ki imajo denar pri Poštni hranilnici Poštna hranilnica v Ljubljani dolguje svojim lastnikom čekovnih računov približno 192 milijonov dinarjev, lastnikom hranilnih knjižic, ki imajo domicil na njenem področju, pa kakih 90 milijonov di-darjev, skupaj okrog 282 milijonov din. Za kritje teb terjatev ima na svojem področju naložb v znesku približno 217 milijonov dinarjev, medtem ko je ostalo krit je za te terjatve pri centrali v Beogradu Poštna hranilnica je od 24. marca t. 1. dalje za izplačilo 54 «/0 čekovne imovine porabila vsa likvidna sredstva in predstavlja zgor navedeno kritje večji del srednjeročne in dolgoročne naložbe, ki so popol- noma varne, a se dado le polagoma vnov-čiti. Zaradi prekinjenih zvez s centralo tudi ne more dobiU potrebnih dotacij za nemoteno nadaljevanje svojega poslovanja. Zato bodo vsem lastnikom čekovnih računov po uredbi g. bana z dne 12. t. m. od 15. aprila 1941 dale na razpolago samo vsa nova od vštetega tega dne dalje izvršena vplačila, medtem ko se bodo stara čekovna imovina in vse hranilne vloge izplačevale po izplačilnem načrtu, ki se izdeluje in ga bo odobril g. ban. pri čemer se bodo v prvi vrsti upoštevale hranilne vloge in imovina socialno šibkejših in po-trebnejših slojev. • Varujte otroke orotja« V teh dneh gigantske borbe, ki Je zajeta svet, se Je nevarnost nesreče z orožjem ali razstrelivom, ki lahko otrokom pride v roke, te mnogo povečala. Do nedavna smo brali v listih dan za dnem o nezgodah, ki so se primerile otrokom, ko so našli kakšen neizpaljen izstrelek iz prejšnje svetovne vojne, kmalu pa se utegnejo začeti nesreče z orožjem in razstrelivom, ki je zadnje dni obležalo bog ve kje. Nedavno je skupina otrok, ki je v Jasenicah pri Most&ru pasla ovce, našla bombo na travniku. Ne da bi se zavedali, kako nevarno igračo so dobili v roke, so si reč ogledovali od blizu. Pri tem je bomba eksplodirala in razmesarila Stipo Smiljaniča, enega izmed pastirjev. • Žrtve neprevidnosti. Povsod po naših krajih ie ostalo te dni polno orožja in mu-nicije. Mnogi neprevidneži streljajo kar tjavdan, tako. da je že veliko število njihovih žrtev. Posestnik Franc Jere z Do-brunj ie šel do Besniški dolini po opravkih in ie na potu dobil strel v hrbet Nevarno rano v hrbtu in v desnem ramenu ima tudi Franc Jerneje. V levo roko je bil ustrelien sin posestnice iz Velikih Lašč, Leopold Peterlin. Kroglo v glavo ie d^bil od neznanca posestnik iz Kcč°via Jožef Tren. Delavca iz Gornjega Kašlja Mitilo Cernivca pa ie nekdo ustrelil v prsa Na pragu svoieea stanovania na Homcu Je bila ustreljena v trebuh delavka Irma Šarčeva Dnevničar pri gozdnem oddelku banske uprave v Ljubljani Janko Osvald na ie na potu iz Zagreba dobil strel v glavo. Iz Ljubljane n— Poziv. Dobro znane osebe, ki so si na nedopusten način prilastile avto znamke »Opel« št. 227, pozivam, naj ga takoj vrnejo v Vegovo ulico 6, sicer bom podvzel zakonite korake. — Lastnik. u— Tržna slika je bila velikonočni teden vse prej kakor razveseljiva, z Dolenjske je bil že v začetku tedna otežen dovoz, zato je zavladalo občutno pomanjkanje predvsem jajc in perutnine. Prazne so ostale razpostavljene tržne mizice, prihajale so le zelenjadarice iz mesta in najbližje okolice. Najbolj občutno je bilo pomanjkanje raznih vrst solat in so nekatere brezvestne prodajalke izrabljale položaj ter merile motovileč in radič celo po 2.50 Din za najmanjšo merico. Gospodinje so vsako prodajalko že kar med potjo ustavile in pokupile, kar je imela solat. Za špinačo, ki je je bilo precej, ni bilo zanimanja. Kljub slabi zasedbi ni primanjkovalo hrena, tudi kislo zelje in repa sta šla v denar, ker tudi uvožene zelenjave ni bilo na prodaj. Mestna aprovizacija je ves teden pridno prodajala krompir, fižol in ješprenj, v soboto pazato blago ni bilo tako velikega zanimanja. — Mesarji so večinoma že v zgodnjih urah razprodali sveže meso. Te-letine ni bilo videti, nekoliko se je dobilo svinjine, večinoma so pa ljudje kupovali govedino za juho. Zaklana perutnina je bila hitro prodana, več je bilo le suhe svinjine ln šunk, s katero so se mnogi kar dobro založili. Naval je bil tudi na klobase, sploh so meščani v pomanjkanju svežega mesa in perutnine pokupili vse druge vrste mesnih izdelkov. — V običajnih množinah in po istih cenah so prodajali jabolka, vendar Je bilo več zanimanja za oranže in limone, katerih je še vedno do-/olj na trgu. Tako malo masla kakor v joboto na trgu še ni bilo. Rib na trgu sploh ni dobiti, ribarnice so zaprte. u— Učenke n. dekliške ljudske šole na »ceju v Ljubljani naj pridejo v sredo, 16. aprila 1941, ob 10. v šolo, kjer dobe spričevala in zvezke. Učenke IV. razreda naj prinesejo s seboj kolek za 5 Din. Vse pa raj vrnejo izposojene knjige iz šolarske ali ubožne knjižnice. u— Učenci meščanske šole na PrnlaJi dobe letošnja izpričevala v torek dopoldne od 8. dalje, zamudniki pa tudi še v sredo ob istem času. S seboj naj prineso po 12 Din za kolek in tiskovino in pa knjige, ki so jim bile izposojene iz podporne knjižnice. — Ravnatelj. n— Oskrba Ljubljane a pitno vodo. Mestno vodovodno omrežje se je lani povečalo za 6430 m, tako da je ob koncu leta obsegalo 178 940 m. Na vodovodno omrežje je bilo na novo priključeno 239 hiš, skupaj pa jih je bilo ob koncu leta 6083. Vseh stanovanjskih hiš v Ljubljani je bilo 6693, kar pomeni, da jih Je bilo 9 odstotkov vodno brez vodovoda. Iz zdravstvenih n logov Je potrebno, da se vodovodno omrežje razširi prav ▼ vse predele mesta, v sleherno hišo. Dobro pa bi bilo, da se razširi tudi na vso bližnjo okolico, s čimer bi bilo poskrbljeno za zdravje okoliškega prebivalstva ln bi bilo mesto obvarovano raznih črevesnih nalezljivih bolezni, ki se sdaj zanašajo na njegovo področje. I« Javnih ozirov bi bilo treba priskrbeti zdravo pitno vodo tudi tistim hišnim posestnikom, ki zaradi socialnih razmer ne zmorejo potrebnih Izdatkov, obenem pa bi se morala prepovedati gradnja novih hiš v onih delih mesta, v katere v doglednem času ne bo mogoče speljati vodovodnega omrežja. o— Ljubljana — mesto tajskega prometa. Da je Ljubljana v resnici pomembno središče tujskega prometa, nam priča tudi uradna statistika o številu gostinskih obratov. Ob koncu lanskega leta je bilo v Ljubljani 6 restavracij, 252 gostiln, 16 kavarn, 54 bifejev, 17 krčem in vinotočev, 13 ljudskih kuhinj in 7 hotelov. Poleg številnih prodajaln živil Je bUo 71 pekarn, 65 mlekarn in 141 mesarij. Kakor ugotavlja mestni fizlkat. so gostinski obrati in obratovalnice z živili v splošnem snažni, opremljeni s tekočo vodo, zračni, svetli in ustrezajo tudi vsem drugim higienskim predpisom. Mestni fizikat in tržno nadzorstvo opravljata redne preglede, eventualni ne-dostatki pa se sproti odpravljajo v sporazumu med lastniki in uradnimi organi. u— Pazite na »voje otroke. Pri bivšem vojaškem skladišču v Dravljah so stikali otroci in našli sod bencina. Na nepojasnjen način se ie bencin vnel in ie dobilo nekai otrok hude opekline. Najbolj sta opečena Rudolf Lorbar. sin mestne uboge iz Floriianske ulice 32. ki ie d?bil opekline po životu in glavi, in Zvonka Jančar, hči voznika električne cestne železnice iz Poljan 31 pri St. Vidu. ki je prav tako dobila hude opekline. u— Kun nesreč. Pri eksploziji munldje je dobil delavec Franc Makuc hude poškodbe na rokah in nogah. Mizarskega pomočnika Jerneja Skalio iz Ljubljane Je prijatelj po nesreči ustrelil v desno nogo. Pri eksploziji patrone ie dobil poškodbe na roki in obrazu sin tovarniškega delavca iz Goričan Franc Borinšek Avtomon-ter Franc Jerina se je z motornim kolesom prevrnil in si zlomil nogo. Prav ♦ako se je pri padcu z motorja ponesrečil kmet Aloiz Rovšnik iz Braslovč. Sprevodnika električne cestne želemice Horijaka So-stena 1e nekdo poškodoval na desnici Valentina Permeta iz Smartnega nri Litiji pa je nekdo v prepiru udaril s kopitom po glavi. _____ TOLAŽBA Mlad mož pride domov in dobi svojo ženo vso objokano. Ko jo vpraša, kaj je vzrok njeni žalosti, mu ona med solzama pove: »Spekla sem ti tako dober kolač! Dala sem ga na mizo, pa ga Je pes pojedel. Umrla bom od žalosti za njim.« »No. ni se ti treba toliko žalosti ti,* odvrne mož. »Saj imam dobrega prijatelja, ki nama bo dal novega psa.« Ostrašnjoč napis V nefcl cerkvi Je župnik velel naj pred vsako poroko zastro napis pod glavno oft-tarno sliko. Pod sliko so bile namreč napisane naslednje besede: »Odpusti Jim, gospod, saj ne vedo. kaj delajo!« Paul Verlaine in ienttev Ko se je hotel Paul Verlaine, slavni francoski pesnik oženiti, mu Je rekla njegova izbranka: »Toda, za božjo voljo, Patri, vi tako malo zaslužite, da me še z robci ne boste mogli zalagati.« »Ali ste mar tako smrkavi?« jo Je mirno vprašal Verlaine. Zloben Jezik »Pravim ti, da moja žena dela od jutra do večera kakor čebelica.« »AH ima tudi želo kakor čebelica?« Poznavale« umetnosti »Povejte mi, gospod Dreta, ali ste že videli novega Murilla. ki ga je kupila naša občina?« »Ne. veste, prav redkokdaj zahajam v zoološki vrt« Sličica i i današnjih V mesnici v vojnem času. Za živila je temo. Ljudje se boje, da ne bodo dobili potrebnega. Množica se gnete okoli mesarske stojnice, da bi prišla do svojega obroka. Posebno ženske; čim starejše so, tem huje se trudijo, da bi jih kdo ne prehitel. Vstopi star, sivolas gospod, ki se mu pozna, da navadno ni skrbel za take stvari. Skuša se ob kraju približati stojnici, da bi povedal svoje želje. »V vrsto, kakor ste prišli!« mu zadoni z več strani. Stari mož potrpežljivo čaka in nemo gleda valovanje med ženicami. Kdaj pa kdaj pogleda na uro; vidi se mu, da se mu nekam mudi in da bi vendar rad prišel do svojega koščka mesa. Naval množice ga nehote zrine bliže stojnice in že je skoraj blizu, da pride na vrsto. »Vi ste kasneje prišli! Prej sem bila jaz tukaj!« se zadere nanj bojevita majhna ženici ca. »Ne zamerite,« de pohlevno star gospod. »Imam bolno ženo doma in je sama. Potrebna je malo juhe, da se okrepča. Jaz pa moram v pisarno, ker bo že skoro osem.« »Pa bi prej vstali!« se zaničljivo zadere mršava ženičica. »Jaz sploh vso noč nisem spal, ker sem moral streči bolni ženi. Zdaj se je malo pomirila in sem skočil, da dobim košček mesa za juho. Zraven pa moram v pisarno.« »Pisarna bo že čakala. Vam ne uide.« »Pa bi ga pustili naprej, če je tako,« se oglasi mlado dekletce, očitno služkinja. »Bomo že malo potrpeli, če ima si-i'ikf »Saj v pisarnah tako nič ne delajo!« je spet zarenčalo babše. Dve gospe, ki sta stali že pred starim gospodom, sta se umaknili, da bi mu dali prednost. »Nič ne bo! Jaz sem bila prej tukaj!« je zavihtela bojevita ženica svoje roke v zrak. »Vi pa najbrž ne boste nič zamudili,« je mirno omenil gospod, »če počakate nekaj delj, ker imate samo svoje gospodinjstvo. Mene čaka pisarna.« »Pisarna gor, pisarna dol, vsi imamo enake pravice,« se je odrezala še zaničljivo. Stari mož, Id se ga je nenavadni p*o-sel očividno težko dojmil, je z globokim pogledom ošinil razburjeno žensko in se z žalostno povešeno glavo izrinil iz gneče proti izhodu. »Uboga žena bo pač morala biti brez juhe!« je vzdihnil in odšel. Mrmranje med navzočnimi je obsojalo razjarjeno žensko. Nekatere so hotele še zadržati starega gospoda, pa je s kolikor mogoče hitrim korakom odšel. * Pred uradnim okencem. Spet velika gneča, še večja nego v mesnici. Delijo akontacije na plače in penzije, da bodo upravičenci imeli kaj sredstev, ob plačilnem dnevu ne bo več mogoče zaradi vojnih dogodkov izplačati prejemkov. Za okencem sedi star, siv uradnik s oolnimi rokami dela, star gospod, ki je pred začetkom uradnih ur skušal dobiti košček mesa za juho za bolno ženo, a ga ni dobil. Urno se mu gibljejo roke in preštevajo denar, da ga izroči strankam. Vsi nestrpno čakajo, da pridejo na vrsto. Gneča pa čedalje večja. Minilo je že dokaj ur enakomernega truda in preštevanja in seštevanja. Le kdaj pa kdaj ima stari uradnik trenutek časa, da se spomni zapuščene bolne žene doma. Zaradi navala poslov ne more priti do sklepa, kako ji bo za opoldanski odmor preskrbel malo juhe iz kake gostilne. Delo in zaposlenost mu mračita mirno razmišljanje. Komaj ima toliko časa, da se bežno ozre na množico ljudi. Tedajci mu nehote obvisi pogled na nestrpni mršavi ženici, ki se s komolci in nervoznimi gestami gnete pred okencem, da bi tudi prišla bliže na vrsto. Neprijazna neznanka iz mesnice je. »Gospoda, ne drenjajte se!« je mirno posvaril poslujoči stari uradnik. »Vsi pridejo na vrsto. Z malim odmorom bomo poslovali toliko časa. če treba v pozno noč, da dobe vsi svoje.« In marljivo in hitro smukajo njegove roke po šopih bankovcev, preštevajo ročno, odštevajo in podpisujejo. Mršavo rezgetajoče ženšče se je že skoraj pre-rilo do okenca in moli svojo legitimacijo in svoje papirje v likvidacijo. Z mirnim, otožnim pogledom jo ošine starega uradnika oko, prodirajoče a bežno, kakor da bi je ne videl. 2e je ženica pri okencu v prvi vrsti in moli svoje papirje. Kakor da bi je ne videl, posluje uradnik dalje. Stranki za stranko ob levem okencu odvzema papirje, jih pregleduje in po opravljeni likvidaciji odšteva vsoto. Razburjena mršava ženica se je že prerila do desnega roba okenca in ponuja svoje papirje. Uradnik, kakor da bi je ne videl, postreže po vrsti vedno stranke ob levi. Ko se je to že mnogokrat ponovilo, se hripavo zadere razburjena ženičica: »Pa zakaj se ne ozirate tudi name, pa ne vedno na levo?« »Počasi po vrsti,« opomni mirno uradnik. In igra se ponavlja kakor prej. »Gospod, jaz sem tudi tukaj,« se je spet ojunačila že obupana ženska. »Prosim za mir in red!« jo opomni uradnik hladno in uradno. Ženska obmolkne, nervozno drgetajoč z ustnicami, ki morda tiho žebrajo kake prav slane kletvice. »Gosnod. jaz moram še kuhati kosilo!« se čez hip zopet oglasi preteči glas ženske. »Tudi jaz, pa še mesa nimam,« opomni hladno, četudi bliskajoč z očmi izpod očal. uradnik. Zdaj je šele razburjena ženičica spoznala starega gospoda, ki ga je s svojo neprijazno nestrpnostjo izrinila iz mesnice. Tam je imel suknjo in širok klobuk na glavi; zdaj ga z njegovo bleščečo pleSo in močno obrobljenimi očali ni takoj spoznala. Obmolknila je kakor otrpla. V nji pa je glodal črv: zdaj sem v pasti, ki sem si jo sama nastavila. Stranke, ki so zapored prihajale k levi strani okenca in bile kmalu odpravljene, so se po človeški slabosti sebične škodoželjnosti posmehovale. .»Čakaj, hudič!« si je mislilo babše, bomo pa videli!« Z vsiljivo drznostjo se je s svojo mršavo postavo začela prerivati proti levi strani okenca in se ni brigala za nezadovoljno mrmranje prizadetih. Slednjič se ji je posrečilo, preriniti se tik za prvo stranko ob levi strani okenca. Ko je stari uradnik odpravil Se to stranko, se ie dobrohotno nasmehnil proti čakajočim in prijazno rekel: »Zdaj bomo pa enkrat od te strani nadaljevali,« in je odvzel prvi stranki ob desni papirje. »Gospod, dajte še mene odpraviti, ki sem na vrsti!« se je med zadovoljnim smehljajem navzočih spet obregnila mršava ženka. Ne da bi se dal motiti, je uradnik opravljal svoje posle in urno in vestno odpravljaj stranko za stranko po vrsti z desne strani. »Saj me ne morete pustiti večno čakati!« se je spet oglasila zapostavljena ženičica. Preden je mogel uradnik odgovoriti, je uradna ura začela mirno in nemoteno biti dvanajsto uro. Dobrohotno je uradnik pokukal skozi okence in naznanil: »Tako, zdaj imamo kratek odmor za kosilo. Nadaljevali bomo čez dve uri, če treba do polnoči.« Mirno in dostojanstveno je zaprl okence in zagrnil zaveso. * Po večurnem uaadovanju popoldne se je mršava ženičica slednjič vendar spet prerinila do okenca. Vljudno ji je stari uradnik odvzel papirje, pregledal, seštel in odštel. Preden je dal iz rok zadnje bankovce, je zapiši svoj z očali oboroženi pogled v drgetajočo ženico, in kakor da bi jo šele zdaj spoznal, je mirno rekel: »Ali je bilo treba vsega tega? Ali ste še tega mnenja, da urad lahko čaka? Moja uboga, bolna žena je bila zaradi vas brez juhe, vi ste bili brez kosila, ker zaradi zamude v mesnici nisem mogel tako hitro poslovati« — rahel smehljaj se mu je odtrgal z ust — »vse to zaradi sebične nestrpnosti neuvidevne ženske. V tako težkih časih je potrebno nekaj več strpljivosti med ljudmi. Drug drugemu si moramo pomagati!« Z rdečico na licu je ženica pobrala svoie bankovoe in z zmedenimi občutki odšla. kfDTKOt WL 89. — 4 Tbrek, 8. IT. INL Presejani sončni žarki Snov, po kateri dišijo bliski - Vzroki »pomladne bolezni" — Zakaj so izumrli predpotopni zavri Prod Sašam se je pojavilo mnenje, da mora biti v višini 40 do 45 km nad zemljo nekaj posebnega. Tam je gotovo p4ast, ki požira sončne žarke, nekaj drugega kakor beavisideska pLasit, ki odbija naše zemeljske brezžične valove. Znanstveniki vseh dežel so si prizadevali dognati skrivnost te plasti, dokler niso ugotovili, da jo sestavlja snov po kateri »dišijo« bliski — ozon. KadaT nekje trešči, govorimo o smradu po žveplu, vendar pa ne gre za nič drugega nego za kisik, in sicer za »aktivni« kisik v nasprotju s kisikom, ki ga vdihavamo. Izračunali so tudi debelino ozonske plasti v tisti višini in st ugotovila, da meri komaj 3 mm! N« videz je to malo, toda za življenje na zemlji so ti trije m ; I i m e t r i nekoliko strupenega plina prevažni. Ozonska plast slabi namreč u 1 travi j Ol i časti del sončnih žarkov, da jih prihaja manj na zemljo, in sicer požrejo vse ultra vijoličaste žarke, ki imajo manjšo valovno dolžino ko 290 milijontrnk milimetra. Kako važni so ultra vijoličasti žarki, nam ni treba tukaj na dolgo razlagati Od teh žarkov na